Posamezna številka 6 vinarjev. ŠI8V. 50. Izven Ljubljane 8 vin. V Ljubljani, v pelek, i. mm 1912. Leio XL. == tfe)]a po poäti: a Za celo lato nspre) . K 28 — za pol leta „ . „ 13'— za četrt lat« „ . „ 6 &0 za ea moaeo „ . „ 2'20 za Nemčijo oololetno ,, 29*- ss ostalo Inosemstvo „ 35-— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24 — sa pol lata „ . „ 12 — ia četrt leta „ . „ a-— ia «n meseo „ . „ 2 — V opravi prtjtaii seieCro K 1-70 --Inserati: . Esoitolpna petit vrata (72 aa): ta enkrat . . . . po 15 v sa dvakrat....... sa trikrat .... w 10 n sa večkrat primeren popust. Poslano in reki. notic«: esoitolpna petltvrits (72 na) 30 vinarjev. г Izhaja л vsak daa, lsvi.mil nedelje ta prssnlke, ob S. «rt popoldse. [ki" Uredništvo |e V Kopltsrjevl nllol štev. fl/III. Rokopisi sa ne vračajo; netranklrsss pisma se ne = sprejemalo- — Uredniškega teletons štev. 74. = Dpravnlštvo je v Kopitsr|evl nllol itev. B. ТЛ ivatr. poitae bran. rsčnn št. 24.797. Ogrske p«itne bran. račun št. 21.511. — Upravnlškegs teletons št 1D8. (udi delali na to, da odpade primeren del na našo deželo. Tudi k o i o n s k o vprašanje srno hoteli spraviti v tir. Zakoniki načrt o tem je že na namestništvu v Trstu. Toda obtičal je tam iz razlogov, ki jih vi vsi zadosti poznate. Iz melioracijskega zaklada za osu-fevanje močvirij in izboljšanje travnikov se tudi izdajo potrebno vsoto za u r a v n a v o Soče, Lijaka, Vi p a-vc, Ha še itd. Včeraj se je vršila na naniestništvu v Trstu konferenca glede uravnave imenovanih rek in hudournikov. Ves trošek bi znašal krog 11 milijonov kron. Vlada je pripravljena dati 0 milijonov, dežela pa bi dala nekaj manj nego 2 milijona. V državnem zboru bomo predlagali postavo, da bo mogoče začeti z delom že letos. L'ravnava vod v severnih deželah se kompenzira na jugu z državnimi železnicami. Sedaj hoče vlada dati severnim deželam »za gališke kanale« pol milijarde kron. Tudi nam na jugu tiče kompenzacija za te zneske. V državnem zboru sta v bližnji bodočnosti na dnevnem redu predlog za starostno zavarovanje in dveletno vojaško službo. V odseku za starostno zavarovanje zagovarja našo interese dr. Krek, ki je izmed nas stvar najbolje proučil in jo tudi pozna. — Dveletno vojaško službo smo tudi mi zahtevali, letos ee odloči, ali se sprejme all ne. Dovolite mi na tem mestu par opazk. Naš klub je vedno glasoval za vojaške potrebe. Mi smo na stališču, da treba Avstrijo vzdržati nn višini kot velesilo. Največja nevarnost nam preti od juga. in ako pride do vojske z nesrečnim izidom, bomo stroške plačali v prvi vrsti mi Slovenci. Kdor se torej smeje našemu lojalstvu in patriotizmu, tiče v novi zavod na Šempeterski cesti. (Burno odobravanje.) Toda zvestoba proti Avstriji nam no brani, da rabimo tudi pomoči v zvezi z našimi brati llrvati. En narod smo z njimi in treba je, da se na jugu monarhije ustvari novo državnopravno telo. ki naj bi obsegalo vse dežele, koder bivajo Hrvati In Slovenci. Mi zahtevamo jugoslovansko državo, upamo vanjo iu se borimo zato z vsemi silami za trializem. Omeniti hočem še naše uspehe na šolskem polju. Pred tremi leti sem rekel na tem mestu, da mora ko-persko učiteljišče v Gorico. Horili smo se za premeščen je, ker so bili prostori v Kopru taki, da ni bilo v njih mogoče bivati brez škode na zdravju. Tedaj je nastal hrup med Italijani v Gorici, goriški župan je brzojavil na Dunaj, da bo v Gorici revolucija (Smeh), če se učiteljišče premesti. Povdarjam, da smo dosegli to mi, edino mi, brez vsake zveze z liberalci. Omenjam tudi slovenske paralelke na gimnaziji, proti katerim je hujskala »Soča« občine, nuj ne dado niti vinarja zanje. Tudi slovensko realko se nam bo morda posrečilo dobiti v Gorici. Saj nas je Slovencev v mestu nad 10.000, da zasluži mesto pridevek slovenska Gorica, no italijanska. Še kratko poročilo o političnem položaju v d r ž a v n o m zboru. Vlada ima sedaj v njem neko provizorno večino. Liberalni Ncmci, Cehi in Poljaki tvorijo nekak kartel za izkoriščanje državnih dobrot. Mi gospodov ne moremo motiti pri tem, gledamo in bomo uredili svoje razmerje proti vladi tako, kakor se nam bo zdelo pametno. Mi se ne usiljujemo in čakamo z gotovostjo momenta, ko nas bo vlada rabila. Naš klub ni številen, toda v njem vlada popolno soglasje in vseh sklepov se vsi člani trdno držijo. Imamo srečo, da je naš načelnik dr. Šu-steršič, kateri je v parlamentu priznan za enega najspretnejših in najzmožnej-ših parlamentarcev. Po njegovi zaslugi so je sklical tudi naš goriški deželni zbor. Ko se je imel sklicati, tedaj se je v Avstriji vse mobiliziralo proti nam, a mi smo zmagali in deželni zbor se je sklical. Zavoljo tega je bil dr. šuster-šlč nizkotno napaden v naših liberalnih listih, češ. čemu se meša v goriške razmere. Toda mi zavračujemo take napade, kajti on je načelnik hrvaško-slovenskega kluba in načelnik Vseslovenske Ljudske Stranke. Zato nas nič no moti. da smo prišli v navskrižje z gotovimi krogi — volilci so zahtevali, naj se deželni zbor skliče in oni so za nas najvišja instanca. V državnem zboru jo na vrsti tudi uradniško vprašanje, ki jo istega pomena kakor povišanje učiteljskih plač. Potrebščine za državne uradnike neverjetno naraščajo. Leta 1904 so znašale 393 milijonov kron, leta 1910 3(52 milijonov. V zadnjih 16 letih so to potrebščine narasle na 340 milijonov K. Razen tega pridejo še povišanja pen-zij, tako da dosegajo potrebščine za državne uradnike svoto 682 milijonov K! Res je draginja, stanovanja so se podražila. naj sc povišajo plače uradnikom, ki so potrebni, predvsem pa ubogim delavce m-trpinom. Da bi se pa plače povišale do 6. plačilnega razreda, — temu smo nasprotni! Današnja števl'ka obsega 6 strani Shod zaupnikov S. L. S. Gorica, 29. febr. Dne 29. februarja se jc vršil v Gorici shod zaupnikov S. L. S. v dvorani hotela »Central«. Zaupnikov je bilo nad 300. Dr. Gregorčič otvori shod S. L. S. s toplim pozdravom na vse navzoče, posebno pa došlc zastopnike kranjskih in štajerskih zastopnikov, kranjskega glavarja dr. šusteršiča, tir. Kreka in dr. Korošca, ki so jlli zborovale! * 'ir-no pozdravili. Poročilo i*r. Gregorčiča. Nato poroča o delovanju zastopnikov S. L. S. v našem deželnem zboru v pretečenem in sedanjem zasedanju. II koncu svojega govora omenja, da doslej ni bilo med volilci in posl* ci tako ozkega stika, kakor je bilo želeti. Zato je bil današnji shod potreben, da se naša organizacija obnovi, da nastane boljše soglasje, da se stik med poslanci in volilci obnovi. Nesporazum nosti bodo potem odpadle. Dokler bomo edini, se nas bodo bali in nas bodo iskali. Edinost v klubu naših deželnih poslancev nam daje moč. Sloga jači, nesloga tlači, edini moramo b i -ti ! (Viharno odobravanje.) Govor poslanca Fona. Nato je poročal državni in deželni poslanec Fon o delovanju S. L. S. v državnem zboru. Naša stranka ni stanovska* stranka, ampak ima dolžnost, skrbeti za vse stanove. Mi mislimo, da mora ona skrbeti za ves naš narod in da je naša dolžnost, da združimo vse sloje na krščanski podlagi. V naši stranki je prostor za obrtnika, za kmeta, za duhovnika, za uradnika, sploh za vse stanove. Gotovo je, da je naš narod na Goriškem v pretežni večini kmečkega stanu. Zato moramo skrbeli v prvi vrsti za našega kmeta-trpina. (Živahno odobravanje.) Najvažnejša pnnoga v našem narodnem gospodarstvu naše dežele je živinoreja. Treba je, da živinorejo povzdignemo, ker je skoraj edini vir dohodkov našega naroda. Treba je izboljšati pašnike in odvračati od dežele kužne bolezni. Zahtevalo se je že večkrat, naj se državne meje za uvoz živine odprejo. Toda na jugu in vzhodu naše države so vse dežele okužene. Če se meje odpro, je nevarnost, da se živinska kuga zanese v našo deželo, kar LISTEK. Simbolika prstane. 0br6ček drobni, svetla stvar, Ki sköval te mi je zlatih-, Kako se jasno mi blestiš ln glasno k srcu govoriš. S. Gregorčič. Pač nobena druga stvar, noben drug predmet, katerega nosimo na svojem lelcsu, ne skriva v sebi tako globoke in tako raznovrstne simbolike, kakor prstan. »Obrćčok drobni, svella stvar« iz drage kovine, narn lahko pove marsikaj zanimivega. O njegovem pomenu nam pripovedujejo že stari miti. Nesrečnega Prometeja, kateri je ljudem iz nebes ogenj prinesel in je bil za kazen na skalo prikovan, je rešil Jupiter. Ta mu je nataknil na prst prstan, v katerega je bil vdelan košček od frkale, na katero je bil vkovan Prome-tej, da bl ga vedno ta prstan spominjal prejete dobrote. Po norveški mitologiji je večnost tisti krog ali obroč, ki je nad nami v podobi mavrice, pod nami v okroglo zviti kači. Potemtakem je prstan v prvotnem se je leta 1910 v velikanski meri zgodilo. V imenovanem letu je kuga napravila nad 200 milijonov škode. Zato so naši poslanci glasovali vedno za to, da je treba moje imeti vedno absolutno zaprte proti uvozu. Za izboljšanje travnikov se je izdelal nov zakon v varstvo planin i n p 1 a n š a r s t v a. Že poprej je vlada izdala velike svote v ta namen, ki pa niso imele uspeha. Sedaj na podlagi novega zakona bo vlada kljub temu pripravljena dati nove podpore. V Avstriji je sklad 6 milijonov K, ki se izplačuje posameznim deželam po razmerju števila živine. Naša dežela dobiva 400.000 K, dokaz, da se naša pasma dviguje. Lansko leto je našim vinogradnikom pretila nevarnost, da se vpelje vinski davek. Mi smo ta davek pobijali. tako da je načrt za isiega vlada popol loma zavrgla. Druga nevarnost je obstojala v tem, da bi se več ne dovoljevala brezobrestna posojila, s katerimi je imela vlada žalostne izkušnje. Dajala so se na deset let, toda naši ljudje vsled bede v deželi istih ne morejo plačati. Vsled lega sem predlagal v deželnem zboru, naj se vsem vinogradnikom da odlog petih let. — Vlada se je hotela tudi izogniti obljubi, da bi dala za našo deželo 60.000 K brezobrestnih posojil. Hotela je dati le 10.000 K, toda posrečilo se nam ,,c izposlova-i, da je ostalo pri prejšnji svoti. Vlada je dala 3 milijone kron na razpolago, da se pomaga ljudstvu v bedi. Poslanec dr. Korošec je predlagal. naj se doda še 3 milijone kron, ker je bila letos beda velika. (Živahno ploskanje ) V nasprotnih listih je bilo večkrat brati, da so se podpore za J4irla-nijo že izplačale, kakor bi mi nič ne delali. Toda dr. G r e g o r č ič in jaz sva že meseca junija vlado opozorila na bedo, naj poizveduje o isti in sestavi podatke za podpore. Toda konštatirali moram, da so poizvedbe še danes na c. kr. glavarstvu v Gorici. Rabiti bi moral trpke besede: u r a d n i k i zaslužijo, da se jih iz službe iz-podi. To bi moral reči, toda tega ne storim. Ti gospodje na glavarstvu hočejo imeti boj. Toda povedano jim bodi, da mi kot stranka nismo prosili za olajšavo strankarske bede, ampak ljudske bede. V državnem proračunu je pol milijona K izkazanih za podpore pri zgradbah cest. Od te svote smo in pravem pomenu simbol večne, ne-razrusljive zaveze, kakor pravi pesnik: »dveh rok, dveh src krepdk voznik«. Kot tak je torej pečat dveh bitij, katera vežo ljubezen, prijateljstvo, hvaležnost ali karkoli. Tako je poslal simbol in znak zakonsko zveze, ki se začne z zaroko, ko ni zaročenca drug drugemu podasla zaročna prstana. In od tedaj: »Na prstu boš mi lesketal In skozi žltje me spremljal, Pomembe polni ti simbol, Spremnik mi skoz radost in bol.« Otrok si rad natakne plehnat prstan in se tega otroško veseli. Drugače dekle, ki je izsanjala otroške sanje, gleda prstan in ga vprašuje: rBo-li osoda mojih dni Hliščcča, zlata, kot si ti? Ni morda tvoj brezkončni krog Le slika mi brezkončnih tog? —« Pa še dalje bere deklica, ljubeča in ljubljena nevesta v tem obročku. Oiiji hoče videti in vedeti v njeni vse življenje In mišljenje svojega ljubljenega ženina. Prorokovati ji mora prstan, ali je ljubljenec njen vesel, žalosten. zvest ali nezvest . . . Zato pravi: »O zlati prstan moj! Naj tvoj sijaj Ljubezni bode. porok mi, Zvestobe bodi porok mi, Ti prstan moj! O zlati prstau moj! Co je vesel, Tedaj le iskri se svetlo, Kot sveti njemu se oko, Ti prstan moj! O zlati prstan moj! Ce v boli mre . . . Cc je pogled njegov mračan, Pa sam postani mi teman, Ti prstan moj! O zlati prstan moji Ce bo nezvest . . . Ce bo zapustil me kedaj, Otenini mi za vekomaj, Ti prstan moj! Prstan pa je tudi talizman, ki varuje pred nesrečo, daje poroštvo ljubezni, in ker ljubezen nikoli lie mine in ostane še celo onkraj groba, zato se daje tudi mrtvim ljubljenim v temni grob. A če se prstan zgubi ali celo zdrobi. tedaj zasluti pesnikova duša nekaj težkega, usodcpolucga. Zato toži: »Rad z roke zdrsne zlati krog, In mnog se zlomi, se zdrobi.« Pa našo dekle jo pogumno iu zaupa vase in vanj, zato pa: »Moj z rok nikdar ne pade mi. Nihče ga ne ukrade mi . . . Ce kteri prstan kdaj se stre, To drug pač bo, moj prstan ne . . Šega in navada dajati zaročno in poročne prstane je silno stara. Zo pri Rimljanih je bila v navadi. V življenju sv. Neže beremo: »s prstanom svojo zvestobe me je zaoral (dal poroštvo)«:. Od Rimljanov je prišla in se udomačila med drugimi narodi. V začetku pa so ta okrasek nosili le imenitni in pa ženini, ne pa neveste. Šele v 16. stoletju je postal prstan vseobčo vidno znamenje poročencev. Da je prstau zna-« menje skupnosti, nam dokazuje mnogokrat in mnogokje zgodovina. Pravljični kralj Minos iz Krete in stari očo Atencev Tczoj sta so prepirala, komu od oln-h je oče morski l>og Neptun. Tedaj vrže. Tezej prstan v morje ln Neptun ga >prejme, ker ga inorje ni vrglo nazaj na suho in t«» je bilo znamenje, da jc Neptunov sin — Tezej. Tudi Poli-krat. tiruu otoka Samos, jc hotel 2 Državniški talenti grofa Stürgkha SC bodo pokazali pri glasovanju za dveletno vojaško službo. Tedaj bo moral Imeti veČino, ki bo glasovnla za to predlogo. Vlada Že sedaj obrača poželjivo oči na naš klub, ker ve, da je enoten in du drži, ker sklene. Mi pa no dirjamo za nobenim, in zato se tudi ne ponujamo vladi, da bi glasovali za sprejem takega zakona. Glasovali bomo tedaj za vlado, ko opusti svoj sedanji sistem, sistem zatiranja Slovenccv na Koroškem in štajerskem. Naša delavna politika jc silno komplicirana reč. Marsikaka poteza mora ostati tajna, dn nam nasprotniki ne pogledajo v karte. Med nami, poslanci, in vami, volilci, mora biti vera za vero. Vi ste nam podelili najvišjo cast — zastopnikov ljudstva — u tudi težko breme. Prosim tudi, da priznate naše delovanje, da priznate, da jo pot, po kateri hodimo, trnjeva. Spoznavajmo se od dne do dne bolj, pozabite na malenkostne, vaške prepire, skrbite v vaseh za slogo, da bomo vsi ena druži-u a! (Živahno odobravanje.) t Govor dr. fiusteršlča. - Nato govori burno pozdravljen dr. б u s t e r š i č , deželni glavar kranjski: Slavni zbor, dragi goriški somišljeniki! Sprejmite mojo iskreno zahvalo za vaš pozdrav in vas »prejem! Ta pozdrav pa ni veljal skromni moji osebi, marveč veliki ideji, Ideji Vseslovenske Ljudc&e Stranke. Tudi jaz, dragi somišljeniki. vam prinašam pozdrav hrvaško - slovenskega kluba na Dunaju (Viharno ploskanje.), vam prinašam pozdrav centralnega izvrševalncga odbora V. L. S. in bratske pozdrave bratce kranjske S. L. S. Naj mi bo dovoljeno izpregovoriti o splošnem političnem položaju v Avstriji! Težišče političnega položaja leži v zunanjem polju. Pripoznati si moramo, rta je zunanji položaj skrajno napet. Tripoliska vojska se le preveč vleče. V tem tiči velika nevarnost. Italijan, ki s« je podal z veselo vihrajo-čimi zastavami v Tripolis, svest si zmage, je zadel na prehud odpor. Naš južni prijatelj je zato postal nervozen, ker stvari gredo nekoliko drugače, kakor je pričakoval. Dejanski z velikimi stroški in napori je Italijan zasedel nekoliko obmorskih mest, večji del Tri-politanije je pa še pod Turkom. Nervozno?! nastaja, iz tega in človek v ner-roznosti rad dela neumnosti. Kako eo rudi državniki n opre računi j i vi v ner-voznosti. ee nam kaže sedaj, ko so Italijani streljali v Bevrutu na par raz-drapaiiih turških čolnov in postrelili 450 civilistov. Iz tega tlogodka je nastala velika evropska afera. Ne ve se, kaj bo še nastalo. Mogoče jo vsak hip, da bukne v Turčiji plamen, katerega po-»ki narod združita v eno narodno skupino. Sedaj dovolite, da sc popolnoma nepoklican nekoliko pečam f goriškimi zadevami. Pečal sem se — ta greh priznavam — že nekaj let z goriškimi zadevami. Priznam, da sem bil tako trdovraten, da radi tega nisem šel nikoli k spovedi. (Veselost.) Pečal seni se z goriškimi razmerami, kolikor je bilo prav goriškim voditeljem. Mislim zmiraj, da toliko pečati se, je moja dolžnost, ker V. L. S. kot taka nc pozna nobenih deželnih moj. Mi prištevamo v naš krog vse tiste zavedne Slovence, ki stojo na tisti načelni podlagi, na kateri smo mi. V tržaški »Edinosti« sem danes čital notico, kjer sta. bili dve, reči zanimivi. Goriški zaupniki so snidejo v ta namen. da se navadijo klanjati kranjske- mu deželnemu glavarju, da bodete vi sprejeli mojo ukaze! (Smoh.) O tem molčim. Druga jo ta, da dr. SustcrŠlč pride v Gorico, da bo goriško klerikalno stranko krpal. Pri tej točki bom ostal, pa nc dolgo. Krpanja jc primerna profesija Častivrednih obrtnikov, ki krpajo strgane Čevlje, hlu^e itd. Nc vem pa, da bi bila goriška ljudska stranka potrobna kakega krpanja. Po-znum pa nekoga, ki bi bil kukega političnega obrtnika zelo potreben. Ima strgane čevlje, strgane hlače, strgano slrajco, — in to jc goriška liberalna stranka. (Burna veselost.) Očlvidno je tisti, ki je spisal to notico v »Edinost«, sam nase mislil. (Veselost.) Jaz ne čutim v sebi nobenega poklica in talenta za političnega obrtnika. In vendar dovolite, da prav odkrito govorim o goriških razmerah. Gotovo je, da strankarske razmere na Goriškem niso normalae. Nenormalne so zlasti v deželnem zboru. Iz tega nenormalnega položaja bi vsak rad prišel. Očita se naši stranki, da jc zvezana z laškimi liberalci. Jaz som uverjen, da ni nobene zveze, marveč, da jc to kooperacija, ki je sama obsebi umevna. Ljudstvo je volilo poslance zato, da delujejo, nc pa, da ne delajo. Normalne razmere v deželi bi nastopile seve takrat, ko bi bila S. L. S. združena z laško ljudsko stranko. Toda za združenje jc potrebno, da se nem laška ljudska stranka približa, nc pa se veča prepad, ki nae loči. S. L. S. si mora varovati svojo neodvisnost in svobodo, no sme pozabiti in ni pozabila, da je in ostane katoliška stranka in da je ponosna na to. Laški kršč. soc. stranki dam šc en svet, naj no hodijo tožit drugih ljudi okrog. Politična napaka jc bila, da so odložili mandate, a tega so sami krivi in naj ne zvračajo krivde na druge. Ta nenaravni položaj ima v sebi kal nevarnosti. Vaš goriški načelnik jc povdarjal, da se ne ve, kaj so bo zgodilo: ali bodo dopolnilne ali splošne volitve v deželni zbor. Nenormalnost tega položaja jc neodvisna od volje posameznikov. Kakor megla leži na političnem položaju. Sami nimamo v oblasti, da bi to izpremenili. Želeti moramo le, da se megla dvigne in zašije solucc. Rajši bi imeli 9 laških krščanskih po-cialcev ko 9 liberalcev v deželnem zboru. Treba nam edinosti! Proč z malenkostmi! Proč z m c g -1 o ! Solnca v naša srca! Ljubezen naj vlada med nami! (Burno ploskanje.) Tako glejmo v prihodnjost kakor krepko organizirana armada. Vsi enega duha, naj nosi zastavo naprej kdor hoče. Ta zastava naj nas vodi do zmago tudi na Goriškem! (Burno odobravanje!) Volitev novega vodslva. Nato se je na predlog poslanca Fona izvolil z vsklikoin in navdušenjem za načelnika S. L. S. dr. Anton Gregorčič. V vodstvo so bili izvoljeni: Jožef Fon, kot državni poslancc, dalje : Ivan B c r b u č, dr. B r e c e 1 j, BI. Grča, dekan M u r o v c c, J. Kopač, profesor I p a v c c, poslanec M a r i -nič, vikar Jože Abrara. O ostalih govorih poročamo jutri. Kritičen položaj na oorskeoi. Grof Khuen-Hcdervary je, ko sc je zadnje Case na Dunaju z merodajnimi faktorji posvetoval, kako bi mogel zlomiti obstrukeijo Košutove in Justhove stranke proti brambni predlogi, izvedel, da merodajni krogi to stvar popolnoma njemu prepuščajo, ker stoje morjem skleniti zavezo in v tu namen jc v morje vrgel zlat obroč. Toda morje ni maralo zaveze s tiranom, zato jo vrnilo prstan. Vjeli so ribo in v ribi so našli zlati prstan tiranov. Beneški do-že je vrgel vsako leto prstan v morje vsled prastare navade v znak zaroke med morjem in suhim. Doktorski prstan naznanja, da se njegov nosite]j za vedno posveti znanosti. Še sedaj dobivajo oni visokošolt i, ki napravijo izkušnje »sub auspiciis imperatoriis« od vladarja dragoren prstan v diu-. Prstan je tudi čarovno znamenje, kakor natp dpstikrut zgodovina pripoveduje. V vstočnih pravljicah je na dnevnem redu kot čar: Kdor ima čarovni prstan, je vsemogočen, vsi zakladi so mu odprti, pomladi starost itd. Veliko vedo povedati pravljice tudi o Salamono-vem prstanu, ki jc imel skrivnostna znamenja in čudovito moč. Kot posebno znamenje oblasti in fasti je veljal prstan v raznih časih. Iz povesti o egiptovskem Jožefu iz prve knjige Mojzesove izvemo, da jc egiptovski kralj snel prstan s svoje roke in ga nataknil Jožefu na roko, kar jc zna-čilo, da je poslal Jolof faraonov namestnik in podkralj v Egiptu. Tudi pri Rimljanih so ca.Dočetkoma joatli nositi samo senatorji in tribuni -»na-menjc svojega dostojanstva. • pozneje se je udomačil povsod 1 okrasek. Nemški cesarji so daja zemljišča v fevd, ko so dotičnemu izročili prstan in palico. Spomnimo se Še prstana kol pečatnika. Rabili so pečatnike mesto ključavnic, ki so bile v prejšnjih stoletjih jako redke. Ker pa ima pri hiši ponavadi največ skrbeti in shranjevali hišna gospodinja, zato je ona imela pr-stan-pečatnik, ki ga je ob smrtni url izročila svoji najstorejši hčeri. Odslej ni prstan-pečatnik več izginil Iz rabe, dasi so ga bolj rabili možje kot prej. Koncčno nam jc še omeniti prstana kot okraska. Tudi ta raba jc staro-davnu. Imeli so jih na prstih, okrog vratu, v ušesih, v nosu in podbradku (pri divjih narodih) ali okrog rok kot zapestnico. Roke so najraje z zapestnicami krasili Grki, kar je že v njihovi živahni naravi, ker so radi z roko agi-rali in graciozno gibali pri plesih. Kot zapestnic so se obročkov posluževale že Hebrejke. Istotako Grkinjc in Rim-ljankc kakor tudi drugi narodi. To nam izpričujejo izkopanine. V slovanskih narodnih in Junaških BCamih iira prstan veliko vlogo. У. teh je v prvi vrsti ali čarovno znamenje ali pa talk man. Svojemu Ijubljencu-juna-ku ga