Iz šole za solo. R o, _ z l og o v a nje. (Sestavil Fr. Janišek.) v (Konec.) LI. Samoglasnika š in ž. Narek 1. Škodljiva žival je miš, odprav'mo jo iz hiš! To ti je peza! vem, da je moja koža rudeča od težkega koša. Uboga starica že malo živa, pa še vedno pridno šiva. Mož! koliko mi daste za ta nož? — Predenj sedeš, poglej na sedež! Ti presneti, objedni jež, kol'ko sadja pač poješ! Sestra je rekla, da žaba že reglja. Zapri vežo, da ujamem vešo. Za naju bo to prehuda teža; sva še teša. Vrzi nekaj kož v koš in nesi jih našetnu usnjarju; ne pozabi na rovaš! Vrba se že muži; je že v muzgi! Včeraj sena se kratkočasil pri muziki; kako so godci godli! Nekateri še računijo na groše. Narek 2. Tvoja pražnja obleka je prašna, izpraši predenj jo hraniš; pa ne praši mi v sobi! Kiša curi, pravi Hrvat, kadar gre dež. Kedaj me bodeš obiskal? Mesto zdravili domačih kvascev, rabijo vedao bolj drože od piva. Veš, kaj je Ormož? Kdo rabi gož? Pešči hodijo peš. Lovci so šli na lov pei in jež. Pri železnicah se porabi največ železja. Češplje so priljubljen sad. Suščev prah gre se zlatom na tehtnico. V Ameriki še zdaj kupčujejo se sužniki, kakor pri nas z živino. Mlečna kaša je otročja paša. Kdor maže, njemu kaže. Laž ima kratke noge. Naš Pajdaš ne vzame poprej, — dokler rau ne daš. — (Vaš pes — menda tudi tako) ? LII. Neločljiva lj (zlasti v rodilniku dvojine in množine). (Učitelj napiše na šolsko desko, učenci prepišejo v sešitke). 1. a) Samostalniki v edninskern, dvojinskera in množinskem iraenovalniku: me-tulj, me-tu-lja, me-tu-lji; pri-ja-telj, pri-ja-te-lja, pri-ja-te-lji; če-bulj, č«-bu-lja, čebu-lji; kra-gulj, kra-gu-lja, kra-gu-lji; — kok-lja, kok-lji, kok-lje; dre-nu-lja, drenu-lji, dre-nu-lje; če-šu-lja, če-šu-lji, če-šu-lje; mrav-lja, mrav-lji, mrav-lje; dete-lja, de-te-lji, de-te-lje; po-ste-lja, po-ste-lji, po-ste-lje; zem-lja, zem-lji, zemlje; po-ve-lje, po- ve-lji, po-ve-lja. , b) V rodilniku dvojine in množine: me-tu-ljev, pri-ja-teljev, če-bu-ljev, kra-guljev; — ko-kelj, dre-nulj, če-šulj, mra-velj, de-telj, po-stelj, ze-melj; — po-velj. Narek 1. Marijno Celje je imenitna božja pot na Gorenjem Štajarskem. Pulj je znamenito primorsko raesto. Drava teče čez obširno Ptujsko polje. Dravina hči je Dravina, ki teče miino Studenice in Makolj v njo. Mož, me ni volja vola prodati, dajete mi premalo zanj. Na Slovenskem je več širnih polj. V pesmarici je pet pol papirja. Rabelj je brez usmiljenja. Pri nas sadijo že tudi hmelj; njegovo cvetje je za pivo. Kokolj cveto rudeče. Ogljar žge (kuha) oglje iz raznega lesa, Kdo zna piskati na orgljice? Makovo seme je oljnato. V Savinski dolini je preprijazna Gora Oljska z lepo cerkvijo in s krasnim razgledom. 2. a) Samostalniki v edninskem, dvojinskem in množinskera imenovalnikn: žulj, žu-lja, žu-Iji; u-či-telj, u-či-te-lja, u-či-te-lji; kralj, kra-lja, kra-lji; molj, molja, mo-lji; dvi-gulj, dvi-gu-lja, dvi-gulji; — zi-be-lja, zi-be-lji, zi-be-lje; kroglja, krog-lji, krog-lje; že-lja, že-lji, že-lje; sab-lja, sab-lji, sab-lje,- žem-lja, žemlji, žem-lje; ši-ve-lja, ši-ve-lji, ši-ve-Ije; — po-lje, po-lji, po-lja. b) Isti samostalniki v rodilniku dvojine in množine: žu-ljev, u-či-te-ljev, kra-ljev, mo-ljev, dvi-gu-ljev; — zi-belj, kro-gelj, želj (želja), sa-belj, že-melj, ši-velj; —polj. Narek 2. Starodavno Celje je v Savinski dolini. Savfna je Savina hči, s katero se združi pri Zidanem Mostu. V Dalmaciji rastejo oljke; iz njihovega ploda stiska se mirno in svetilno (laško) olje. Bratje, naše življenje je popotovanje. Molj tepe dragoletnika. Ako imaš zvestega prijatelja (verno prijateljico), ne pozabi nikdar nanj. Svatje so židane volje. Orgljavec orglja; orglje napravi orgljar. Po Slovenskem je že mnogo lepih hmeljnikov. Kolibri je manjši od kraljička. Poznaš kokalj in ljuliko? Kraljičina je kraljeva, cesaričina pa cesarjeva hči. Le eno veselje še čaka na me. LIIl. Neločljiva nj (zlasti v rodilniku dvojine in množine). (Učitelj napiše na šolsko tablo, učenci pa prepisujejo). 1. a) Samostalniki v iinenovalniku ednine, dvojine in množine: konj, ko-nja, ko-nji; stenj, ste-nja, ste-nji; — svi-nja, svi-nji, svi-nje; sre-nja, sre-nji, sre-nje; ka-nja, ka-nji, ka-nje; — deja-nje, deja-nji, deja-nja. b) V dvojinskem in množinskem rodilniku: ko-njev (konj), ste-njev, — svinj, srenj, kanj; — dejanj. Narek 1. Španija je kraljestvo. Španjski (namesto: španijski) kralj Alfonzo je umrl 1. 1885. Belgija je tudi kraljevina. Belgijski kralj (ne znabiti: belgski) kralj je tast našega prestolo - naslednika. Sibinj je mesto na Erdeljskem, Senj pa ob Jadranskem morji. Črnogorci plačevali so Turkom danj, dokler jitn ni napočil dan svobode. Svinjskega mesa ali svinjine ne smejo uživati bolniki; zakaj li ne? — Vojak, tukaj je vcč konj (konjev); izberi si jednega, da sedeš nanj (na njega). V Dalraaciji imajo raule in osle mesto konj, drobnino mesto govede, ter mehove iuesto sodov. Kupite kaj pinj ? — Pinj ne, pa dinj bi kupili. Sanje so prazne špranje. Ako se bliža huda ura, pogasi ogenj na ognjišči! Ne spenjajte se po vodnjakovem oklepu, da nepade kdo vanj (v njega). Poznaš panj s premakljivimi satniki ? 2. a) Samostalniki v imenovalniku ednine, dvojine in množinc: panj, pa-nja, panji; danj (tribut), da-nja, da-nji; — pi-nja, pi-nji, pi-nje; di-nja, di-nji, dinje; kuhi-nja, ku-hi-nji, ku-hi-nje; — zna-me-nje, zna-me-nji, zna-me-nja. b) Isti samostalniki v dvojinskem in množinskem rodilniku: pa-njev, da-njev; — pinj, dinj, ku-hinj; — zna-menj. Narek 2. Tudi konjsko meso je užitno. Nekdaj je bil Kranj prestolno raesto na Kranjskein. Poznaš španjsko muho? — Židje in mohamedani zdržujejo se svinjskega mesa; zadnji tudi vina. Zmanjkalo nam je kruha; skoči k peku ponj! Ti li dopade moj voziček ? Koliko mi daš zanj ? Za ravnine je konj, za brda vol, za puščave je karaela. Otrni z otrinjalnikorn stenj! Kaki vonj razprostira se od cvetoče ajde! tu je paše za čebele; glej jih, kako pridno nosijo v svoj panj! Večina odločuje, ne manjšina. LIV. Spreminjanje soglasnikov: g v ž, tudi v z, h v š. Kedaj bo kmet ovce strigel? Tudi jaz rad strižem volno. Strizi jo tudi ti! Bog je dal deset zapovedi; pravirao jim božje zapovedi. V trgu Ljubno imajo tržni dan. Med svati sta tudi drug in družica. Ne lagati, laž je greh. Ta nožič ni bil drag; oče so mi ga kupili na javni dražbi. Naš sosed je gluh; pri topničarjih je oglušil. Sveti Jožef je lomil Jezusu kruh; on je bil njegov krušni oče. Cvet je suh; kaj bo, ako bo še en čas trajala suša! Letos je bil (ni bil) sušec suh. Smeh me sili, kadar vidirn smešne opice. Koliko muh in mušic je že mrtvih pri nastavljeni mušnici (steklici)! Kdo ima uho, pa vender ne sliši? Hudomušnik jih ima za ušesi. Začetek modrosti je strah božji. Majhnih otrok ne strašiti! Kaj služi vrabcem za strašilo? Zajca je lehko splašiti, ker je plaha žival. ,,Podčrtajmo dotične besede!" LV. Spreminjanje soglasnikov: k v č, tudi v c, c v č. Katero oko ne vidi? Oči so duši okna. Nad očesi ste obrvi. Roka drži za ročnik. Ročka je steklena. Hlače so na roče ali na pas. Otrok je v raaterinem naročji. Dobri otroci ubogajo na dobro besedo. Ranjenemu junakuhitijo j unaci na pomoč. Pekar, peci večji kruh! Pečenka sepeče v pcči. Kaj še nikdo od sebe rekel ni? Pomisli, predenj kaj rečeš; tudi beseda človeka ubije. Reci, kar hočeš; resuica se preklicati ne da. Oj, ljubo solnce, oj,zlato solnčice! kako dolgo so te oblaki zakrivali! solnčnica seje zastonj po tebi ozirala! Roparska ptica lovi ptiče in ptičice. Kličem in kličem, pa ne dokličem nikogar. Resnica oči kolje. Bodimo resnični! Bolje je krivico trpeti, nego storiti. Pravica se rada skaže. Jeden krivičeu krajcar požre deset pravičnib. Rokovice dela rokovičar. Medico kuha medičar. Levičar je z levico. Konečno: nPodrižajmo dotične besede I" LVI. Spreminjanje soglasaikov: s v š, u i. Triglav je visok, Dachstein je viši. Najlepše je nositi se po svojetn stanu. Res okusna in prikladna je noša Kranjic. Kosci gredo za rano kosit. Košnja je težko delo. Ne sramuj se česa prositi, kajti ves svet stoji na prošnji. Koliko va- ščanov šteje vas ? Koliko tržanov broji trg ? Koliko učencev šteje meščanska šola v raestu ? Nepasimo dolgega časa? Cvetje je bučelam paša. Kraševec ljubi svoj pusti Kras tako, kakor Poljanec svoje rodovitno polje. Na Nizozemskem je nizek svet. Prid' vrh planin nižave sin! Betlehemje blizo Jeruzalema. Tudi Turk je naš bližnji. Nekdaj klatili so se volkovi v bližini naših sel. Konečno: -Podčrtajmo dotične besede!" LVII. Spreininjanje soglasnikov: z v ž, sk in st v šč. Po gladkih cestah je lehko voziti. Klanjci opovirajo vožnjo. 0 povodnji ne prevaža brodnik. Krava pri gobcimolze (ne: doji). Dobra uiolža vrže denar. Mene rnrzi pred onim človekom in moja mržnja je opravičena. Ne iskati jagod po nevarnih krajih! Kdor išče, pa najde. Po potu ne vriskati in kričati! vrišč in krik je znak divjakov. Ne treskati z vratmi! V visoka drevesa rado trešči. V spomladi piskajo otroci na piščali. V puščavi je pusto še bolj, kakor po ogrskih pustah. Poznaš katero zapuščeno siroto? ne zapustimojemi! V sili sme vsakdo krstiti. Mi smo krščeniki. Strn je (ni) gosta. Goščava duši goščo (gojzd). Breskina koščica je trda kot kost. Jetnik je prosil cesarja oproščenja; oprostil ga je. Konečno: -Podrižajmo dotične besede!" Opomnja: Vaako zadnjih štirih vaj lehko deliš v dva nareka, katerih prvega narekuješ letos, drugega k letu, ako bi ti tako bolje ugajalo. LVIII. (Učitelj napiše na šolsko desko, učcnci prepišejo.) (Predlogi: h, k, o, s, (se), v, z, ž so besede. tedaj se ne smejo stikati z drugimi besedami. N. pr. Verujem v Boga Očeta. Narek 1. Hvala Bogu, prišel sem h kruhu! Dete sili k tnateri, kakor piške h koklji. Kdaj prideš zopet k meni? Dimnikar pride danes k nam, jutri k vam. Sosed je postavil k hiši hlev. Izgubljeni sin se je vrnil k očetu. Trgovčev Srečko je šel k vojakom. 0 novem letu drug drugemu srečo voščimo. 0 velikej noči imamo pirhe ali pisanke. 0 kresi se dan obesi. Ljudje govore omeni, o tebi, onas, ovas, o tem in unem. Zgodovina nam marsikaj pripoveduje o naših sprednikih, o starih Slovanih. Lovec gre s psom na lov. Ne si igrati se samokresom alis puško, tudi sesmodnikomne! Vmlinuse dvakrat pove. Pisar piše s peresora, slikar slika s čopičem, zemljemerec risa sesvinčnikora. Z Bogom začnimo vsako delo! S prstom kaže, z jezikom pa laže. Novi župan je moder mož; vse je zadovoljno ž njim. Konečno: .Podrižajte predloge z dotičnimi besedami vred!" Narek 2. (Poprej napiše učitelj isto na šolsko desko s primerom: ,,Šel v nebesa." — učenci prepišejo.) Kdo gre k mizi sit, od mize pa lačen? 0 božiči delamo jaslice. Ne delati potrate s kruhom! Cevljar si služi kruh s šilom, krojač se šivanko, kovač s kladivom, tesar se sekiro in krovec zdesko. Vvročih deželah ne poznajo snega ni ledii. Ste že slišali pripovedovati o vojski, o kugi, o lakoti, o železnih kobilicah? Ne hodi se kopat v globoko, ali v deročo vodo! V Bosni in v Hercogovini je dokaj Turkov; imejmo poterpljenje ž njirai! Ne kupuj mačka v vreči! Z malirn se začue, z velikim se neha. Konečno: BPodčrtajtno predloge z dotičnimi besedami vred!" LIX. Hvaležni otrok piše svoji inateri za god: Preljuba mati moja! Prisrčno me veseli in ne morein se Vsemogočneinu zadosti zahvaliti, da Vas danes jaz, Vaš sin (Vaša hči) zdrave in trdne pozdravljati rnorem. Presrečni dan je praznik sv. I. (ime materno) za mene ter za vso našo rodbiuo, kajti danes je slavni god moje ljubeznjive metere, moje največje dobrotnice na zemlji. Iz globočine srca želim, da bi Vi, predraga mati moja, še ranogokrat obhajali svoje godovanje ter Vam voščim: stanovitno zdravje, blagoslov Božji pri vsem Vašem početji. Nikoli ne inorem povrniti prevelikih dobrot, katere sein do zdaj od Vas prejemal, in pa mile materinske ljubezni, katero ste mi vsikdar tako obilno skazovali. Bog Vaui naj vse to povrne! Veak dan bodem molil s hvaležnim srcera za Vaš časni in večni blagor ter si prizadeval, da Vam bodem se svojim napredovanjem v šoli in doma delal veselje. Lepo Vas pozdravljam in Vam roko poljubujem, ter prosini, bodite še dalje mila mati svojemu V .... v ... dan . . . hvaležnemu sinu I. I. LX. Narek. Florjanek Lenuh-ov in Boštjanek Potepuh-ov, dva popolu brata, navadila sta se brez dela pohajati. — Nekaj let pozneje zasačili so žendarmi pri nekej tatvini dva umazana postopača: Florjana Lenuh-a in Boštjana Potepuh-a. Naj nju pere leskova perača! Njune tetki: Katra Temnica inKuna Pomivka, — in pa njuna strica: Izidor Cvrčuh in Luka Gladovnik hodili so k njima v ječo, kar pa jima ni bilo ušeč. — Jetnika sta ležala čestokrat zelo gladovna na smrdljivi slaifli. Še le čez leto in dan sta bila izpuščena iz temnice, to-da izogibal se nju je vsak poštenjak. Da sta postala Florjanek in Boštjanek tako nesrečna človeka, in da sta poleg tega zapravila še svoje poštenje, kriva je le lenoba in potepanje že v njunih mladih letih. Prigovori pravijo: 1. Mlad berač, star brez hlač. 2. Lenoba je vseh grdob grdoba. 3. Stara navada je železna srajca. 4. Zgodaj začne žgati, kar če kopriva postati. 5. Vsak je sam svoje sreče kovač. 6. Kamor se drevesce nagne, tja pade drevo. LXI. Narek. Vso človečanstvo po Evropi, Aziji, Afriki, Ameriki in Avstraliji delf se v petero plemen ali rodov; so 1. beli Kavkazi, 2. rumeni Mongoli, 3. črni Etiopi, 4. bakrorudeči Indijanci, 5. črno-rujavi Malajci. Kaki pa so Eskirnovci in pa Hotentotje? — Kje je njih domovina? Iznajdbo stekla pripisuje se Feničanom. Najimenitnejše stave Egipčanov so piramide, obeliski in sfinge. Jako izobražen narod že pred Kristusovim rojstvom bili so slavni Grki ali Heleni. Solon, Likurg, Aristotelj, Sokrat, Diogen i. t. d. so bili grški tnodrijani. Vojskovalen mirod bili so Rimljani. Cesarji Rimljanov so bili med drugimi: Avgust, Tiberij, Tit, Neron, Dioklecjan in Romul Avgustul, ki je bil na Slovenskem (v Ptuji) rojen. Kateri jezik govorili so Rimljani? Kje so mesta Jeruzalem? — Damask? — Atene? — Rim? — Ravena? — Solim? — Carigrad ? LXII. Narek. Pri zasedanji Bosne in Hercegovine I. 1878. udeležili so se pod poveljništvoni vojskovodij Filipoviča in Jovanoviča vojaki Štajerci, Kranjci, Korošci, Primorci, Tirolci, Avstiijanci pod in nad Anižo, čehi, Poljaki, Rusini, Madjari, Hrvatje, Dalruatinci, Slovaki in Srbi. Sita in rešeta delajo Ribničanje, obuvalo izgotavljajo Tržičani, robce kvačkajo Idrijčani, slamnike pletejo Gorenjci, zlasti v Domžalah in vino pridelujejo Dolenjci. S čim se pečajo Notranjci ? Mnogo jelovine spravijo podvzetni Gornogoranjci po Savini, od Zidanega Mosta naprej po Savi in od Belgrada dalje po Dunavu med naše vzhodne sosede, kateri tak planinski les zarad nenavadne čvrstote radi kupujejo in ga celo s cekini (zlatniki) plačujejo. — Kaj živi Borovljane? Kaj Haložane? — S čim se smejo ponašati Ljutomerčani? S 6im Pohorjanci? — S čim Cirkničani? — S čim Goričani? Čegavih zapoved držali so se Atenčani? čegavih Špartanci? Bodimo ponosni, da smo Avstrijanci!