Izliajajo 1, in 15. vsacega meseca. Cena jim je za celo t flid., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema J. Krajec v Novem Mestu, dopise pu uredništvo. Xdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za enkrat, dvakrat kr,, trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. Prešičja reja ima na Dolenjskem prihodnost. v dosti krajiii po Dolenjskem je bila vže zdaj prešičja reja prav pomenljiva. Še večja bode postala v prihodnosti prav gotovo, in to iz dveh po-glavitiii vzrokov. Prvi je ta, da imamo zdaj železnico, po kateri bode prišel kupec naravnost k prodajalcu po blago, da ne bode toraj treba šele posredovalca, kakor do zdaj — posredovalca, kateri je za pripravo rejenih prešiřev na ljubljanski trg navadno iskal zelo toliko dobiŽka, kolikor ga niso iiasli vsi reditelji preŠicev pri reji prodanili prešiÉev jedtiega voza. — Tako je bilo I Drugi vzrok, da se bode povzdignila dolenjska preširja reja, je pa ta-le : Žito, osobito koruza, ima danes tako nizko ceno, da se nikakor več ne izplača pridelovati jo za prodaj, marveč izplača se boljše, če se pokrrai prežičem. Da je temu istinito tako, dokazuje nam pač do dobrega jako podvzetni naš rojak gospod Ilija PredoviČ v Ljubljani. Kakor sploh znano, nakupuje preŠiČe v prav yeliki míiožini, ter jih v Ljubljani pita s samo kupljeno koruzo in potem še-le dalje prodaja. Kakor se čuje, imel je v prošlém letu ta gospod nič manj kakor (îOO preSičev h krati v svojem pita-liéču. Pa to je èe vse niČ, ako primerjamo z drugimi kraji. Na Ogrskem blizo líudapeste, v Kii-banji, je tudi jednak toda deželni zavod, v katerem se pa dopituje na leto kar na sto tisuče prešičev. Prešiči pa niso vsi le jednega gospodarja, ampak iz cele Ogrske jib tje pošiljajo, da se popolnoma izpitajo ter potem prodajo naprej, navadno v inozemstvu. Kar se gospodu Fredoyiču v Ljubljani s kupljeno koruzo izplača, izplačalo se bode gotovo Dolenjcu doma z lastno pridelano. Prešičja reja ima torej na Dolenjskem gotovo boljšo prihodnost. K tej morajo pa dolenjski gospodarji sami pripomoči in to s sledečimi pripomočki. Prvič je potrebno, da se skrbi za zboljšanje plemena. Čisto domače pleme, s kaj visokimi nogami, dolgimi lirtastmi rilci, po konci stoječimi ušesi, ojsîro grebenastimi hrbtišči, nikakor ni pravo. Ono prepočasi raste, osobito se pa veliko prepočasi pita, in kadar je preáič do-pitan, ima v primeri s kostmi še vedno dosti premalo meče in masti. Za kosti pa nobeden ne mara. Domače pleme se mora na vsak način pozlahtniti, in sicer s križanjem z boljSim žlalitnejšim plemenom, Pripoznato, dokazano boljše pleme je pa angleško, tako ivano jorkSirsko. Kje bi bit gospod Kristan iz pod sv. Koka take velikane v prošlém letu izredil, da je imel domače pleme. Za tri glave potegnil je kakor se Čuje, Čez 270 gld. a. V., ali — bili so križanci, da ne še celo čisti angleži. Torej je res vže zadnji čas, da pričnó Dolenjci najresnobneje na požlalitnitev domaČega pre-áičjega plemena ne ěe-le misliti, marveč kar naravnost delati. In to ni dandanes veČ težavno, vsaj je vže dosti živali tega plemena v deželi. Kmetijska šota na Grmu ima zdaj neki sama sedem plemenih svinj v svojih pač vzorno zgrajenih svinjakih, katere bi si moral ogledali pač vsak, kdor ima priliko. Drugič je pa potrebno, da se skrbi za to, da se preŠičja trgovina bolje osredotoči, dà ne bode tako razkosana, kakor je danes. Danes ima skoraj vsaka večja vas svoj prešiČji trg. Kaj je nasledek temu ? To, da se velikemu kupcu niti ne izplača, na tako majhne trge zahajati, tako vse pokupijo prekupci, kateri si zraven tak dobiček iščejo, kakor je bilo v pričetku teh vrstic že povedano, reditelju pre-Žičev ostane pa le skomina po blagu. Za celo Dolenjsko, ob železniški črti Grosuplje-Novomesto oziroma Straža, zadostovali bi trije prešičji trgi popolnoma. Vsak trg bi moral imeti pa vsaj dva tržna dneva v mesecu, e časom pa se celo do tri Dolenjski kmetovalci, lotite se toraj presičje reje v veČji meri ko mogoče, skrbite pa tudi vže zdaj za to, da se v pravem času določijo prihodnji preŠičji trgi. Ako stvar brez vsega razgovora, brez vsega razglasenja samo sebi prepustite, ostala bode razkosana kakor je dandanes, in le prekupsc se bode smijal. éter. 10. 30. maja otvorila se bode dolenjska železnica, katero smo pričakovali, po kateri smo zdiiiovali blizo 30 let. Gotovo je to pomeuljiv, jako pomenljiv dan za nas. Nadejamo se, da tudi dan, ki prinese Dolenjcem boljše dni. lies je sicer, da so misli iti sodbe o železnici jako različne, ta jo hvali, Oiii preklinja — brezdiio peklensko. Vsaka reč ima senčno in solnSno stran, tako tudi žtleznica. Kar enemu koristi, dostikrat škoduje drug-emu. tako je tudi z železnico. Posameznim bode fcotovo v kyar, namreč nekaterim gostilničarjem ob cesti, nekaterim voznikom, tudi v nraviiem oziru nam gotovo ne bodo v korist tujci, katere nam j)rine8e nova železnica — ali sploh bode koristna, jako koristna za nas, Čc jo bodemo le znali prav izkorišča vati. Časi so se spremenili, občila med deželami in narodi so se «polnila tako, da morajo zastajati kraji, kjer ni železnic. V tujih krajih obrt ne more tektiiovati z drugimi ob žeiezničtiih protkah, — radi tega ni zaslužka. Kar se pridela doma, ima íiiiíko ceno, kar se kupuje iz tujega, pa visoko, kjer ni Železnice. O tem vam omenja nekoliko današnji članek o reji presiČev po Dolenjskem. Dobiček brezdvomno torej prinese železnica posestnikom, in to so naši Dolenjci večinoma. Pa tudi drugi bodo pridobili po železnici. Nasi lepi kraji imajo se dosti bogatih z;ikladov: vodno moČ, premog, les itd., — ki sedaj leže neporabljeni. Železnica bode storila, da bodo nastala nova pod-vzetja, pri katerih bodo dobivali naši delavci knih doma, da ne bodo več iskali sreče onstran velike luže — v Ameriki. Vzroka imamo torej dovolj vsi, da pozdravljamo dan 30. maja z najveČim veseljem. Pokažimo na to tudi po vnanje. Novo Mesto bode gotovo storilo, da se pokaže takrat tujcem, kolikor moi^oče v praznični obleki s poštenim slovenskim licem. Tudi drugod po Dolenjskem, koder bo vozil vlak imenitne goste: trgovinskega ministra, nadzornika železmc. deželnega predsednika, državne in deželne poslance, pod Vzetnike in drugo gospodo. Povsod pravim, se zbirajte ob železnici v praznični obleki in pozdravljajte dofili vlak. Gotovo nam ne more ikodovati, pač i)a nam lahko dosti koristi, ako tako kažemo svojo radost, da so se nam izpolnile toiiko let gojene nûde. Kaj je novega po avstrijskem cesarstvo ? V državnem zboru se sedaj vrejuje valuta. Novi finančni minister Plener boče iz prometa spraviti državne bankovce in jih namestiti z novim denarjem. To pa hoče storiti na tak način, da bi imeli le židovski botratini dobiček od tega, priprosti davko[tlačevalci pa hi dobili nov davek. Seveda noben vesten po.sianec, komur ju res mar sreča njegovili volilcev, ne more za tak predlog glasovati. In ravno zaradi tega se je te dni konservativni klub skoro razbil. Vendar se je v kluOu stvar z lepa poravnala, ker se je bati, da liberalci popolno dobe vlado v roke, ako se konservativni klub razprši. Naučni minister Madejskl je v nekem govorn tako govoril o verstvu v šolab, da po.slej nimamo v<'č Hp;inja, da hi on res hotel v tem oziru avstrijsko šolstvo kaj zboljšati. — Kaže se vedno bolj, da koalicija koristi le nemškim in židovskim liberalcem ; najmanj pa smejo od nje pričakovati Slovenci. Na Mažarskem so duhovi zadnje dni jako razburjeni. Zbornica poslancev je sprejela predlogo o civilnem Zitkonu, a gosposka zhoniîca jo je 10. t, m , hvala Bogu, odklonila. Do zadnjega se tii vedelo, kako se ho stvar iztekla, ker za predlogo in proti nji je bilo število glasov skoro jed[i:iko. Prisio je v gospo^iko zbornico toliko Članov, knkor še nikoli. Nekega zelo bolnega škofa, ki ňe je iz Sedmogra.ikega pripeljal v Pe,što, morali HO celo prinesti v zboriiico Lep zgled, kako se ie treba posluževati iir/avljanskili pravic v občni blagor! 1'apež sam je 7. t. m. maševal za zmago katoliške stranke, in po mažarskih cerkvah so se opravljale oČiine molitve. In res to zmago je pridobila katoliška stranka le z božjo pomočjo. Te dni se zato opravljajo po cerkvah svečane zahvalne molitve. Liberalci fia bodo gotovo svojo jezo pokazali v raznih izgredih. Vsa Avstrija se sme veseliti te zmage, ker ž njo je tudi ona rešena nevarnosti pred civilnim zakonom. — V Kol oš u je te dni Velikanska pravda zoper mnoge jako odlične lîumune. Mazarji so njih tožniki in sodniki. Ne pu>lé jim niti, da bi se v svoji materitiščini zagovarjali. To je že skrajno nasilstvo! V Celju napraviti v nižji gimnaziji vsporedne slovenske Šole, je minister samo malo od daleč obljubil. Kako pravično in potrebno je to, ume lahko vsak pameten človek, samo liberalni Nemci tega nočejo umeti. Kričé od vseh strani, da bi se s tem delala Nemcem krivica. Da mora pa Slovenec biti devet let na celjski gimnaziji, kojo Nemec dovrši v osmih, to je menda pravično? Kaj je Ruska pežem, ker fikoiom ier loten narod, bi gotovo n vse krivice, pretrpeti. novega po širokem svetuî vlada se je jako raztogotila nad pa-je poslal okrožnico vsem poljskim s tem priznal Poljake kot jeden ce-čeprav so razdeljeni v tri dele. Rusiji lajbolj ugajalo, ko bi papež pohvalil ki jih morajo Poljaki pod njeno vlado V Srbiji so domače liomatije zaradi vladarske rodoviiie řetialje luijse. Ves narod je nezadovoljen, da se je bivši kralj Milan, za katere^■a nikdo ne mara, povniil v domovino. Ako pojde tako naprej, res utegne kraljeva rodbitia zgubiti vladarski prestol. Na Grškem, kjer je revščina že udomaSena, pomnožila se je íiboíiiost te dni, ker so hudi potresi napravili mnogo škode. Mnoga poslopja 80 se jiortiiiia in na nekaterili krajih se je zemlja posedla. Ruski carjevii se je. zaročil z neko nemško princezinjo Jiiteraiiko, ki bo seveda morala prestopiti v razkolno cerkev. Katoli.^ka princtzinja doslej še nobena ni zatajila svoje vere zaradi zaroke, luteranskih pa že cela vrsta. V Rimu se te dui vrši pravda zaradi goljufije pri rimski banki, Zatoř.eiici pripovedujejo iudne reci o mnogih italijanskih velikaâili, katere pa skusajo ti popolno utajili. Uboga dežela, ki ima take može koi voditelje! Na Francoskem so te dni zopet enega anarhista obsodili v smrt. Neverjetno je, kako smelo in hladnokrvno se je obnašal pri obsodbi. l'ovedal je la sodnikom kar Jiaravnost, da je vlada sama iriva, da je on postai tak hudodelec. Vzgojen je bil po najnovejših pravilih, a do anarhizma je prišel, ker je spoznal, da prevlada sed^j povsod le laž in goljufija. I*ovedal je bridko resnico, a pomagalo lo gotovo nič ne bo, ker je svet za take opomine gluh. Ko bi krsřaiiska iiafela bolj veljak v javnem iiivljenju, pa bi svet ne gledal dan na dan takih grozodejstev! Piše 80 nam: Iz Novega Mesta. — Neizprosna smrt kosi iie-nsmiljeno; pobira može, kakorSnih nam j« ravno dandanes jako potrelia. V Ljubljani nam je pobrala Ivana Tomšiča, učitelja nn ijiiilwki šoli, bivšega uadiornika, se v krepki možki dobi. Pokojni je bil rea mož v pravem pomeBu besede, mož značajen, vdan veri in narodu svojemu iz vseh svojih nioii. Kot učitelj je bil vzgleđen, ljubljen od svojih učencev. Koliko jih je, ki eedaj delujejo v različnih stanovih, v katenli nni je polagal pa najprej blaga čutila, ki naj bodo zvezde vodnice zem-skeniu potovalen. Bil pa je razven tega tndi izboren pisatelj slovenski, pisatelj za nežno mladino. Mnogo, mnogo je spisal zanjo, da jej blaži srce, lika in bistri um. Vstanovil je prelepi list „Vrtec", katerega je uredoval celih 23 let. Koliko zlatih zrn je prinesel ta listič na,ši slovenski mladini! V Novem Mestu pa je ugrabila 3, maja neuami-Ijenka Tomšiiu podobnega moža, P. Florentins Hro va t v 47. letu njegove dobe, ter tako utrgala zlato vejico slovenskemu imumniátvu. Pokojni je bil rojen 1L maja 1847. leta y Zgornjem Tuliinu, 31. avgusta ]S65 je vstopil v red sv, Frančiška in je liil 24, septembra 1870 v maSnika posvečen. Deloval je neutradljivo v svojem poklicu kfit priljubljen učitelj na ljudski šoli v Kamniku od leta 1872 in potem v Novem Mestu od 1. 1875, kjer Je postal I, 1877 ravnatelj. kar je tudi ostal Ao zadnjega dihljeja. Poleg šole, na katero je bil takorekoč z dušo in telesom prirašten, pomagal je tudi v dušnem paatirđtvu, kolikor so mu to pripusiale njegove moči. Trudil se je pa tudi s pisanjem zlasti za mladinu slovensko. Špinat je n. pr. Kranjska mfíwta, Okrajno glavarstvo novomeško, prestavil vec poveriti Krištofa Šmida, pisal je za družbo sv, Mohora, prav veliko v Cvetje v „Slovenca" itd. Bil je istinito priden, kakor febelica, da si nikdar ne prav krepkega zdravja. Osebno je bil miren, Jîiko Ijubeznjiv zuhčaj; v âoîi pa učitelj, da mu bode težko najti boljegi Pa mu tudi ni bilo ve-čega veselja, neg« sola; od nje ločiti se bi iiui bilo smrtno težavno. Pa res je učil vže močno bolan se do 14, aprila. Dejal je sam, nič ne dé, ako me tudi smrt v šoli zaloti. Le imkorsčiuH ga je primorala, da je slednjič vendar pustil šolo, Škoda, stokrat škoda tacih mož, kuko bi jih potrebovali! Vendar G-oapod ve, kaj dela; ukloniti se je treba njegovi sveti volji. — Pokojnika gotovo prejemata tamo obilo plačila za avoj ti'uđ po besedi svetega pisma: Oni, kateri vodijo druge k pravičnosti, svetili se bodo kakor svetloba neb^sua. Iz Sv. Križa pri Kostanjevici. — Srečen in zlati čas je bil za nas od 24. do 25. aprila. Karani kri-žeVKki obhajali smo sv, misijon, katerega smo vže davno želeli. Vodila sta ga čast. gospoda misijonarja jezuitove družbe iz Ljubljane. Učila, svaiila. spodbujala 8ta verno ljudstvo, pi'osila naj skrbe, da zadobé sveta nebesa. ReČl moramo, da je bil zbrani čas za msf res najbolj pripraven, ker smo imeJi farani ravno sedaj najmanj dela. Vršilo se je sveto opravilo v najlepšem redu po smislu čč. gospodov misijonarjev in našega župnika tako, da je priáel vsaki stau gotovi dan k spovedi in sv, obhajilu; vkljub temu, da je nasa cerkev zelo majhna, jih je pristopilo blizo HOOO vernikov k angeljski mizi. Podjiisani stori prijetno dolžnost, ako se v imenu cele tare zalivali velečastitim gospodom misijonarjem, častitim sosednim gospodom duhovnikom, soaebno pa domiičemu gospodu župniku za toliki trud, katerega so itrieli. Bog jim plati tisoč in tisočkrat I Domaće vcííti. („Dolenjsko pevsko društvo) in tamburaši s sodelovanjem mestne godbe, priredô dne 20, maja ob 8. mi zvefiei- koncert na Bruunerjevem vrta. Vstopnina za osebo 20 kr. Odbor, (Mestna hranilnica v Novem Mestu) pričela je 1. dne t. m. poslovati in vrlo napreduje. — Dosedaj je dobila že gld. 7194'G3 vlog. DoŠlo je pa tudi že obilo irošenj za posojila. Večinoma se je pi-oŘ-nikom vstreg o in jim dovolilo naproaene svote. Dva posojila sta se tudi že izplačala. — Uradni dnevi so vsak torek in petek od 10.—12. ure dopoldne. Prošnje za posojilu se pa sprejemajo vsjiki dan. Uloge se obrestujejo po štiri od sto, ter obresti pripisujejo kapitalu vaacega pol leta brez posebnega oglasila. — Za, posojila plačevati je po pet od sto obresti, vrU teh pa tudi še majhno odplačilo ua dolg, kateri se s Šestimi odstotki za celo leto uniči v 36. letih, kar ljudem zelo ugaja. Natančneje poročilo o slovesni otvoritvi priobčimo prihodnjič, ker nam danes nedo-staja prostora. (Usmiljeni bratje) v Kandiji iiri Novem Mestu so imeli meseca aprila iskupaj 64 bolnikov. Popolnoma ozdravljenih ali vsaj zboljáanili j« zapustilo bolnišnico v tem mesecu 48, Umrl ni nihče. Ako štejemo dneve, katere so bili v bolnišnici pDsaaiezni, dobimo v mesecu aprilu 759 preskrbo valnih dni. Koliko to stan»! Radi tega moramo biti pač hvaležni bla-geitin redil, pa hvaležnost tudi dejansko kazati, kadar potrka na vrata ««miljeu brat, proseč luilodarov za kandijsko bolnišnico. (Pri okrajnem glavarstvu) v Novem Mestu je razpisana služba sluge z mesečno plačo ííO gld. Prednost imajo odsluženi podčastniki. (Sneg) smo dobili poveč krajih po Dolenjskem v noči od 5.-6. maja. Škode ni napravil, ker je brž zginil. Na Belokranjskem pa ao imeli takrat točo, ki je naredila precej kvare. Sicer pa uam leto obeta kaj dobro. (Požar.) V Slovenski Vasi (AVindifichdorf) na Kočevskem so pogorele na v nebohoda dan tri hiše. Ogenj je baje zanetil neki slaboumen mladenič. (Občni zbor kmetijske podružnice v Novem Meatn) bode v pondeljek dnt' 28. maja t. i. ob 2. mi popoludne v mestni dvorani v Novem Mest«. Vspored zborovanjn naznanili bodemo pi-avočasno še s posebuirai vabih. Za danes opozarjamo s temi vrsticami vse ]), n. ude na predstojeći občni zbor ter jih prosimo, da se ga blagoyole za gotovo udeležiti, ker le tedaj je prva prilika, da se vsak hihko oglasi, iu stavi predloge v eni ali drugi zadevi. To javimo zaradi tega, ker se sicer med letom marsikaj želi od posameznih udov, k občnemu zboru pa dotičuikov navadno ni, Toraj udeležimo se letos zborovanja v prav obilem Številu in pokažimo a tem, da nam je v resnici mari napredek podružnice. (V Toplicah) se bode \iiago.sIavljalit binko.stni pondeljek zastava „prostovoljnega gasilnega društva". Vabilo, katero smo prejeli, imu aledeči .spored ; 13. maja zvečer bakljada, podoknica kumici, 14. maja zjutraj budnica. Ob dveh popoludne sprejem gostov. Ob treh popoldan blagoslovljenje zastave, ob stiriîi i)a vrtna veselica na „Griču". (Modra galica). Tiikajšiija „Kmetijska podružnica je že dobila itiodro galico za škropljenje trt ter jo prodaja tudi letos goap, Fran Perko v Novem .Mestu po 23 kr. kilogi-am, Ta cena vetja za ude in neude. (Vabilo na XXIX, občni zbor „Slovenske Matice), kateri bode v Četrtek dne 17, maja ob 5, uri popoludne v mestni dvorani, — Vrsta razpravam; 1. Predsednikov cgovor. i'. Letno poručilo tajnikovo o odborovém delovanji v dobi od 1. jnnija 1893. do 30. aprila 1894, leta. 3. Račim o društvenem novčnem gospodarstvu v dobi od 1. jajuiarja do 31. decembra 1893. leta. (Računski zaključki so gospodom drustvenikom v Matični pisarni na ogled in jim hodo pri občnem zboru tiskani na rapolaganje,) 4. Volitev treh računskih presojevalcev. (§ 9 a) dr. pravil, 5, Proračun za leto 1894, 6. Siimostojni predlog odborov glede prenaredbe opravilnega reda! 7, Dopolnilna volitev društraiih odbornikov. 8. Posam^ni drugi predlogi in nasveti. (Kdor želi v smislu § 4 lit, a) dr. pravil staviti kak nasvet, mora ga po § H lit. a) opi'avilnega reda predložiti odboru, ako hoče,' da pride v občnem zboru na razgovor. (DomaČa reja). Pred mestno klavnico v Ljubljani je bil 7. in 8. maja razstavljen preŠič domače r^e, ki tehta 8 starih centov in je star še le dve leti. Izredil ga je kmečki gospodar v Povodnji, v kamniškem okraju. Ker je bil ravno semenj, ga je gledalo veliko gospodarjev, ki se pečajo s svinjerejo. (V Kočevju) je sklenil okrajni šolski svet, da se Šolska mladina porabi za pokončevanje hroščev. Odločil je, na) bode 8 dni ali IR polduevov brez poduka; učitelji naj spremljajo otroke ter kažejo, kako naj zatirajo lirosče, Gotovo dobro in koristno ; ali morda bi ue bilo napačno, ako bi se tudi pri druzih prilikah otrokom privoščil kakov jirost dan. (Iz Dobrepolj) pa se poroča, da so v eni sami vasi pokončali požrešnih bvoščev nad 60 mernikov. Županstvo je tudi tu razpisalo po 50 kr. nagrade za staii mernik. (Hrošči). Občina sv. Gregorja pri Vel, Laščah je sklenila, da mora vsak zemljak nabrati dva mernika hroščev breplačno, kedor nabere veČ, bode dobil pa za mernik 50 kr, (Cerkvena glasba). Ravnokar je izšla lepa akladba „Misaa : Ave Regina coeloi'nni !" za mešan zbor, zložil Ign. Hladnik, op 20. Ta maša je poklonjena „Prevzvišenemu in milostljiveuiii gospodu Jakobu Missia, knezo-škofti ljubljanskemu, katero [lo-klonitev so Prevzvišeni tudi milostno blagovolili sprejeti. — Prav veselo pozdravljamo to skladbo, ker ja dovršena v vsakem obziru, in «pamo, da se bo ravno tako priljubila pri naših cerkvenih zborih, ker ni pretežavna kot druge Hladnikove skladbe ter jo vsem p. t. gg. pevovodjem prav toplo priporočamo. Dobi se v „Kat. bukvami" v Ljiibljani in pri J. Krajcu v Novem Mestu po 60 kr. iztis. (Birma) boto leto na Dolenjskem od 27. maja do 17. junija v sledečih farab: Kočevje, Reka, Fara pri Kostelu, Osilnica, Banja Lnka. Mozelj, Sp. Log, Stari Trg pri Poljanah, Nemška Loka, Koprtvnik, Štura (jtrkev. Poloiu, Stari Log, Topla Reber, Hiuje, Šmihel pri Žužemberku, Anibrus, Zagradec, Ajdovec, Dobrniče, Primakovo in Sela, (Ljubljanska mestna h ra n i Inica) je izdala svoje poročilo o delovanju 1. 1893. Naložilo je 6015 atrauk 2,127 271 gold, 427^ kr., vzdignilo pa 4349 strank 1,757.043 gld. Uy/kr. Vsega vkupaj je imela 6914 knjižic v vrednosti 2,779,503 g]d, 49 kr. (V Kranju) so odprli mestno tiranilnico julija lanskega leta. Imela je novega leta 156.316 gld, prometa, Posodila je 35.122 gld.; čistega dobička je imela ll-8;3 gld. Gotovo je začetek pray dober, ker je znano da je vsak začetek jako težaven in da imajo hranilnice prva lefa navadno nekoliko zguhe. („Pomladanski glasi") je naslov najnovejši knjižici, katero so izdali ljubljanski bogoslovci. To je že Četrti zvezek te lepe mladinske knjižice. Beči moramo, da lepše in cenejše knjige za mladino ni, nego .so zvezki ^Pomladuriskili glasov". Vsebina je jako izbrana in mikavna: povesti, pesmi, životopis Valvasorjev in eu dramatičen piizor; vnanja oblika je jako lična in priknpljiva. Cena je lepo vezanemu zvezku le 35 kr. Dobiva se v ljubljanskemu semenišču. Vzgojiteljem mladine jo jako priporočamo. Šolska knjižnica naj nobena ne bo brez nje. (Novomeško vojašnico), ki je bila cenjena 25.000 gld., je kupil gospod Bahovec iz Kamnika za 16.050 gld. Kup mora potrditi voja.ško ministerstvo, da bode veljaven. Sedaj upamo, da vojašnica ne pride v roke kakemu judu. DOLENJSKE NOVICE. Razne Testi. * (Dve in dvajset let zaprt v kleti.) Pred dve in dvajsetimi leti je zginil v nekem mest« Da Portugalskem neki dvanajstletni deèek. Nikjer ni bilo mogoče najti. Stariši so obljubovali velike Bvote tistemu, ki ga najde. Ta deček pa je imel mačeho in je bil po svoji rajni materi posestnik velikega. premoženja. Kei' pa je imela tudi mačeha svojega sina, pregovorila je moža, da sta starejšega sina Eaprk v klet in razglasila, An se je zgubil, Tako je bil tli revež zaprt celih dve in dvajset let. Skozi malo linico sta mu dajala vsak dan malo hrane. Pred nekaterimi tedni je ta mačeha za smrt zbolela; tedaj je povedala svojo' nedloveŠko hudobijo. Njen mož la je že pred leti nenadoma umrl, ko je s kcnja padel in 8e ubil. Kesili so derka kot štiri in tridesetletnega moža; bil je strahovito zdelan; čudno je, da je še vedno znal brati in bil |)ri polni zavesti. Matere kazen ni mogla zadeti, ker je kmalu potem umrla. * (Dunajski obrtniki) zahtevajo resno, naj se ob nedeljah sploh res počiv« od dela. Kako potrebna bi bila o tem ostra postava pri nas, nam naj bolj priča dolenjska železnica, iri katen se je ob nedeljah kaj veliko delalo. Nede ja je vendar G-ospodov dan! * V Novem Sucu na Poljskem) je napravil ogenj nad dva miljona škode. — Bogatenm Kot-šildn v Londonu pa je pogorelo z« 19 milijonov gold ěkode. — Njemu se ne bode toliko poznalo, kakor če naáemu kmetu pogori svinjski hlev. * (Davki v Avstriji). V zadnjih ííG. letih so postali pri nas davki skorej še enkrat tako veliki kakor so bili i>oprej. Vsi veči dohodki so se porabili večinoma za vojno; HO milijonov na leto plačujemo za njo več, kakor leta 1868. * (I n d i j a n s k a). Pi'ed nekaj leti je predsednik republike zedinjenih dfi.av v Ameriki povabil na kosilo z mnogo drugo odlično gospodo tudi dva indijanska poveljnika. Med drugimi jedili je prišel tudi ženof na mizo. Indijana sta videla, da vsak gost le malo te jedi vzame in sta si mislila, da je to gotovo kaka ; losebno dobra in dragocena jed. Ko pride prvi Indi-;an na vrsto, da bi vzel te jedi, naložil si je obilo in -akoj celo žlico nese v usta. Revežu je kar sapo zaprlo in debele solze so se mu udrle po licih. Tovariš Indijan ga praša, zakaj joka. Oni mu odgovori; „Spomnil sem se, da je danes ravno osem let preteklo, ko je moj oče v Mississipi utonil". Drugi ludijau si enako obloži krožnik s hudim ženoťom in tudi ou zajame v prvič kar s celo žlico in poje. Tudi njemu se je zgodilo, kakor tovarišu. Sedaj pa je tega vprašal prvi : „Povej mi, zakaj pa ti sedaj jokaš?" In oni se odreže: „Zato, ker tudi ti nisi takrat utonil!" — Tudi na ta način se širi omika in véda med divjake! (Tiskarna družbe hv. Moiiora) se je vže preselila v lastno hišo. Bog daj svoj blagoslov! * (Sv. oče Leon XÎII,) so izdali zopet prekrasno okrožnico učenemu svetu, v kateri razpravljajo, kako potrebno je, da se natoroznnnstvo iu vera podpirata. Malo papežev je imela se naša sveta cerkev, kateri bi bili svetu svetili s tako učenostjo in modrostjo. kateri ga nemški prasa: povejte mi gospod, kaj ste prav za prav zdaj, ali ste rokodelec, ali podvzetnik, ali grajščak? Praáani ne odgovori uiČ, pač pa dá z desno roko jasno znamenje, da nima denarja, (jrajščat to precej razume ter pravi; no, potem ste pa vže grajščak, kajti grajščaki se odlikujemo posebno po tem, da niniaitio denarja. (Kneippov posnemovalec). V ve.selem društvu pride na razgovor tudi c. kr. davkarski nad-inšpektor, kateri je še le prav pred kratkeui trgovce, gostilničarje itd. v dohodkih kaj visoko cenil. Šaljiv gost obrtnik poprime besedo ter reče: ta gospod nad-inšpektor je pué najboljši Kneippov posnemovalec, kajti kmalo nas hode vse na bosa noge postavil. Listnica uredništva. ilupisnikom. livala za jioBlane Bpiae. Priobčimo ]tri-hoLltijiC, isti tnki) obširni spin o rířeiiib \z gorske jame jiri Griulcu. Loterijske številke. Gradec 5, maja 46 61 51 74 30 Smeštiice. (Dout i p iz domačih ust. Pred kratkem je kupil hišni posestnik novomeški, kateri se ukvarja tudi z rokodeljstvom in z podvzetji stavbinskih dt^l, majhno grajščinico. Malo dni potem sreča ga grašČak, I- Odprtje hotela. rijndno naznanjiiiu, da otTprcm dné 20. majtiika popolnoma popravljen in noîo orejen ytel s restavracijo. Potriulil se bodem vticlno, željam p. ^ n. gostov vstrezati tur prosim za obilni ^ obisk. Z vsem spoštovanjem Friderik Schwarz, t Vsem aondiiikom, prijateljein in ziiaiKjem iiaziiaii-jftiiiu žiilfistiio vest. do je B:>fï vae^amo^'iiêiii v Svoji iisskoiiýtii uiiloaii poklical na oni boljši svet iiaSo ljub> IJenu, iiťiiozalimi hSerko, iinirumii sentro, guBpieo Ij;eopoXdiw.P kaiididiitiiiji) III. I. Uit f. tr i™iiraíi'rali5Ču n uèili^ljiff v l.iiihljuiii, karerfv je linÉ il. vel. travna 1894. ob 5, uri zjuttiij, po tUilpi. mučni boleztii v 18, letu ilůbe svoje luiriio v Oo-spLijn zaspala. Pot^rebni npruvoJ je bil diiÉ 10. t. m, ob (j. uri zveier vi liiŇe žaloiri na pokopnliííe pri sv. Roku. Sv. iiiftiie zailuSnice se bodo brale v župnijaki «prkvi 8V. Nikolaja v Metliki. Bodi iiriiioi-očena jiobužiii molitvi, nifts ji Kpoiiiin iu večen políoj "je «hiSi! V Metliki, dne 10. vel. travna 1891, Leopold fiaofll, oSe — Marija fiangl ruj. Stupar, mati. Enplbert GangI, lirnt — Vilma fiangl, uwra. ňtev. 10. Víem uuim, kateri so ub bolezni ju íiurti uaše jiriíiioljil)j)jeiie (lĚurke, oziroinn, sestre Xí,eQpQXdlaae izkastali naiii svoje Rožalje in soEntje, i/rckamu tem ))()-tom svtjjú iiajiskreiiejĚt) y-filivalu ImtiimiDn zahvaljuj fil no darovatelje krasnih veiiiiev : rodbini) l'erietovn, Guiti-nOTO ili Bnrdyiiliovo, ^ospica kitiiilidatiiije-kolej^iiije. njene prijateljice, katare so jo v črnili in belih oblekah siireniile k zadiijeimi jjofitku, tAkisto «iistito dnhovSi'itio, gospoiie uradnike, gospode uĚitelje iit mesta in okolice Kft njili ganljivo usgrobiio jj^tj^î, gosjiode mesúňne, u. hr. žandarmerijo, slavno jicižurno bra:....... mestno fçodbu in vse drují" občinstvo iz mewU in dťžele, kmenj se je pogreba udeležilo. V Metliki, diiĚ 11, vel. travna lHi)4. (104) Rodbina Gatigl. ...OJ.^11- é Frančiškanski samostan izreka za mnogobrojno sožalje o smrti in zii spremstvo k zadnjemu počitku t r. Florcutiiia Hroyat, vikarja samostanjskega, voditelja deške ljudske 3'jte itd. svojo najtopkjšo zalivalo mil, g. liroštu, vele-častitemu kolegijatneimi kapiteljTi«, sosednej duliovlciiii, al. C. kr. gimnaziji n iiradnijam, si. županstvii ill krajiienm šolskemu svatu za krasni venec, gimnazijcem za prelepi venec in petje, p. n. niesćaiiom, gg, učiteljem iz okolice in sploli vsem vdeJežeiieera. Novo Mesto, dne 7. niajnika 1894. Posestvo na prodaj! Posestvo, sortii'jsko cenjeno na 29.800 gld., katero ima hišo poteg iierkve, prijiravno za prodajalnicio, in vsako trgovino, l.atera že već let obstoji. Hiša je tudi posebej na proilaj. Već se izvé pri g. |, Fačini-ju, iJosestniku v Št. Vidu, pošta St. Rok, Dolenjsko. m p J pp b J ZAHVALA. Za mnoge dokaze milega sočutja o priliki smrti HMŠega nad vse ljubljenega sina Arturja Pekarek, izrekujeaio vsem hhšo najsrčnejšo znhvalo. Heliodor Pekarek, tirajaki oskrbnik, Betty Pekareíí roj Rossipal, (100) itarisi. T obliki říkarij ima v zalog-i Franjo Seidl v Nmiem Mestu, (102-1) ' ZAHVALA. Za mnoge dokaze prijateljskega sočutja o smrti našega iskrenoljubljenega sina, oziroma brata Tviulii MogoliČa, kateri je dne 27. aprila Vsegamogučiii v 6. letu njegove stai'osti k sebi v boljšo večnost pok ieal, Za premstvo pri njegovem pogrebu in za krasni venec se prisrčno zalivaljujeiim. Novo Mesto, dne 30, aprila 1894. (93) Žalujotl ostati. 2 Bogom! kličemo vsem našim velečastniiu prijateljem iu znancem, od kterib nam ni bilo mogoče se osobno posloviti. Z Bogom! Maribor, 10, maja 1894, (101) Josip Leinmiiller, 0. ki', imdiiižiiiiii- v )>. g®ee®ë®ëëëe5#ëiëëi Zahvalil in priporočilo. Zalivaljujem se slavnemu občinstvu za skazovano naklonjenost mojemu rajnemu možu Jerneju Škerbincu, opekarju v Čeači Vasi, ter naznanjam, da bodem to obrt tudi jaz nadaljevala z vestnimi in zanesljivimi ljudmi, ter se bodem trudila z dobro opeko postreči. Toraj prosim slavno občinstvo, da v priliodnje tudi meni naklonjeno ostane. (&8-1) Marija Skerbinc, v ČeSčl Vasi, hiš. Štev. 16. át ^^^^ E a Z g 1 a S o oddají bikov muricodolske (síve) pasme. Deželni odbor kranjski odda začetkom meseca junija t. 1. nekaj bikov plenieujnkov muricodolske (sive) pastiie, in sicer v prvi vrsti obéinani in le če bi »e teli ne oglasilo zadostno število, tudi zasebnim živinorejcem. Prošnje za bike poàljejo naj se do 25. maja t I. deželntiiDH odboru kranjskemu v Ljubljuni. Pogoji, pod katerimi se biki oddadó, so; ]. Bik se mora pravočasno prevzeti na oni postaji, katera bo za to določena, 2, Pri prevzetji bika luora se zanj plaćati polovica nakupnih stroškov. 3, Prejemnik bika se ima zavezati, da ga bo imel dve leti za pleme in da povrne po 6 gUl. za vsak mesec, če bi ga iz kakršnega koli vzroka, vedno pa z dovoljenjem deželnega odbora pred pretekom dveh let prodal. Nasprotno pa bo deželni odbor dovolil nagrado 20 gid., ie trn bo bik rabil najmanj štiri mesece Čez dve leti za pleme, za vsak nadalnji mesec pa po 5 gld. Od deželnega odbora kranjskega (9"1 V Ljubljani, dné 10. maja 1894. I¥1H IIOIL trgovec v Novem mestu, zahvaljuje se uljudno slav. občinstvu tí sedanje zaupanje ter ob enem priporoča V zalogo vsakovrstnega novega y kojega ima na izbiro po prav nizki [jI stari prodajalnici na glavnet Išce se M—16 letni deeek^ Sprejme ae Ivan Oblaku, HtrojHrju na Vrhniki. Prodaja košnje! Grajsko oskrbniàtvo v Pieterjah naznanja, da se bo, kakor vsako leto, tudi letos košnja v johah pri Dobruški vasi dné 23. maja ob 10. uri zjutraj po javui dražbi v najt-m dala. Dražba vršila se bo na travni-kilu K obilni udeležbi vabi Pckarekj (99) a^ajahi oxhrbtiik. ki bi se hotel učiti strojarskega obrta, pod ugodnimi pogoji pri (66-4) Vozni red železnice L ubl ana . k, — Kocev e. 0.ííll^jílll 1. 2. 8. 1. 2. 8. 1. 2. j Postaje O.ilili/Ïîl-J i 1. U. 3. 1. 2. 3. 1. 2. 3. 6(17 IHi iz Ljubi ane j, k. . . . v 800 8M (ji'j 1153 6** U ríjuljjaím Di)l. žeJ, . i 7J4 12ÍI* 8Í8 GUI fi" ' Larrice p...... 741 1221 Run 12 li 71VÍ Skotijice...... lan 801 G" la'iJ 7in .'^inarJe-Sana . . . , 7~ 1200 7" 707 12" 7SS Grosuplja...... 71U iiw 737 7aa n» 74'J Predolii 1)...... Ht.! ] j»] "17 7.ti Jon 7M Čušps7 \lozni red železnice LubI ana-Novomesto-Straža. «■07 11-41 (Í-.ÍO iz Ljubljane jtiž. k. v (i-lO (i-44 ^ Ljubljana (1. ž, . . ÍÍ31 12-05 <; 57 w Jjaverca .... ■ 4 (Í-3ÍI 12-10 7-05 Skufelca . . . . ■ w L (i-.W 12-29 7-111 r Šinar^ie-Sap . . . 1 7-14 12-54 7-43 1 Grosuplje .... . . IZ ï-av 1-08 7-Ô8 11 Zaliia...... • - i k 7-3!) 1-20 8-10 U ViĚtija gura . . ■ 7-53 I'S.-) 8-25 1-45 8'3(! Št. Vili p. Z. . . 8-OH 1'.50 8-4'i Kailubin-a vas . . . 8'2!i 2-11 i}-03 Velika l.uka . . 8-42 2'24 it'll) Treliiije..... ' ' fl 9-02 2-45 'J-3H 1 ' Jliriiapei . . . . ■ I . " ÍI-39 3'17 iz Novo Mesto . . . V 'J'-W 3-30 Postaje zvečer S'«; 7-41 7'34 7-20 710 )1-3U CiCJ (l'Oo fr^'J 4-3a 4.03 13-44 12 21 12-14 1200 11'50 !1".Í9 11'18 U'04 10-53 1048 10-28 10-15 tJ'.Vj 9-33 8-5G 8-34 8-23 8(>!l 801 7-47 7-37 (î-;")8 (!-47 (;-;t2 (Vil 0-1.1 5-41 5-18 4-55 4'2& Po j aa nilo zna m en j. , zveÉer do 5. ure 51) luiuut zjutraj oztiat' p, PdStBjaiišfe, — O. Uselmivlak. — No Sna doli a jziiařeiia je z navpiSjiimi irtami - ô^i'l}. od (i, ure Na prodaj. v Kandiji pri Novem Mestu so naprodaj dobro ohranjena železna štacunska vrata in okno s kamnitimi banQarjí vred. — Ualje tudi podpisani priporoča po jako nizki ceni stare železniške šine za obo-kanje, cement za stavbe, poljski gips in vsakovrstno železni i o. (77—3) Franc Kantelic, Ufi»*'«« v KatiJiji, Wêûm^m^ kteri je zmožen slovenskega in nemškega jezika, sprejmem takoj v prodajalaico z mešanim blagom. Pogoji po dogovoru. (tJ8-2) I^eter Durjava, Skocjan. aliica, ležeča v sredi velike vasi, blizo farne cerkve, pripravna za vsako kupčijo, daje pod jako vgodnimi pogoji, takoj za 10 let v najem Katarina Eajer, (86-2) Vei. Bnuiiice. Ravnateljstvo mestne hranilnice v Novem Mestu, daje na podlagi sklepa z dne 21. marca 1894, št. I, na znanje, da bode liranilnica začela poslovati dué 1. maja tekočega leta ob 10. uri v mestni hiši. Od tega dneva se bodo prejemale vloge. Prošnje aa posojila pa se lahko ulaj^ajo že od 15. aprila počenši. f&C^ Uradni dnevi so vsali torek in peteli od 10,-12. m dopoldne, (70-4) RaMíeljstYo mestne hranilnice v Novem Mestu Adolf Pauser, predseilnik mvnateljet.Ta. dne 30, marca 1894. Fran Perko, pisarmćm ravnatelj. Dr. Schegula, podpredsednik ravnate^Btvft, r. Ivan Šusteršič ('J4~i) otvori! je svojo [jj] odvetniško pisarno v Ljubljani na Kongresnem Trgu, št. 2 I. nadstropje v hièi, kier je Kl^iumajer tt- Bambcrf/ova bukvcunta. » S^ TJrađne ure od 8.—12. dopoldne M In od 2.-6. popoldne. Išče se 14—16 letni deček, ki bi se hotel učiti mesarke obrti. Sprejme se takoj pod ugodaimi pogoji pri Na prodaj ! Draškovska grajsčina pri Št. Jerneji prodá iz p] 08te roke : konje, pitane vole, krave s teleti in drugo mlado živino; dalje pšenico, debelačo, slamo, krompir Î. t. d. (84-S) <96-1) Josipu Windischer:)u^ mesarju v Knjidiji pri NoTein Mestu. « (79~ii) trgovec v Sevaici, prodaja Živic-ove škropilnice proti peronospori po fa-briSki ceni in pravo modro galico, tudi noíe, klešče ter gumi za cepljen e amerikanskih trt. Kavuo tam ae tudi dobi vsakovrstno kme-tiSko in rokodelsko orodje, kakor tudi vsakovrstna železnina po nizki ceni in lepi nagrobni križi, na katere se tudi napisi preskrbe. Pet goldinarjev diirila. ^ Zgubijeua je zlata naprsna igla, kakoršne gospodje na vratniku nosijo, obliko ima konjske podkově. Pet goldinarjev darila dobi, kdor jo najde in mestni policiji prinese. (85-2) ^ Dva učenca, ki sta stara 14—15 let, sprejmeta se takoj v pekitrsko obrt pri Jlenrihu StainkOf (92—1) ]iekoTfikerau mojstru v KoBtaiýevici. 200 centov živega apna, suhe deske (dile) in krajovce («3-2) ima na prodaj Gozdarski orad y Soteski pri Toplicah._ Za slovenske posojilnice! Vse potrebne tiskovine za slov. posojilnice, veziine ali ne ?ezaue dobijo ne po zdatno znižam ceni pri (B7-2) Anton Turk-u, knji!r»v«i t IJubljuiii. Uiirinjska cchU SI, 3. WoTOiniíto : uagoYonii urednik loitp Benkovló. - Udijatelj, Ealoaaik in tiskar J. Krajsn,