France Popit v Suhi krajini
Obisk pri brigadirjih
25. in 26. julija je vse bri-8a<ie tretje izmene letošnjih jeznih in republiških mladinskih delovnih akcij v Slo-^niji obiskal predsednik CK France Popit. V center Pokrajinskega brigadirske->- & središča v Prevole je pri-*P*1 ob 17. uri. ~	'
saj/ • i w pf
j« i kn Dcfl
& sprejeli brigadirji in Badirlce Univerzitetne k
Prisrčno so bri
_ __________________ kon-
ference ZSMS iz Ljubljane, •fcčinske konference ZSMS “odujevo, Fakultete organi-?3cionih nauka iz Beograda ® Rdečega križa Slovenije, "eč o Popitovem obisku v Prihodnji številki.
Zamejci peli v Brežicah
Slovenska pesem jih trdo veže z matičnim narodom
O SREDNJEROČNEM PROGRAMU
j-® včeraj, 25. julija, je bila v sklicana še zadnja pred-jj*citniška seja občinske skupščine.
a dnevnem redu so bile pomembne Iva**’ z'ast* obravnava uresničeni« aednjeročnega družbenega hdwf ?.^*ne>a katerega izvirajo ne-Sd !?Ž1i'Ve na*°ge za prihodnje ob-°bie- Zbori so tokrat obravnavali , 1 delovni program skupščine v “^gem polletju tekočega leta in za ki°e resoluciie zvezne skupščine bodoči razvoj krajevnih skupno-*’■ Nazadnje so jim predložili še Medlog za bodoče podeljevanje naj-^Sjega občinskega priznanja in dru-» odlikovanja, ki pridejo v poštev ■*jj °b vsakoletnem praznovanju občin-to» ** P®*nika. bo<
> * in1 kip*
kdo jo je
VIDEL?
20. julija je odšla od do-y neznano kam Magda
dS?®6-. r°jena 15. 7. 1927, J.01«* a Martinje vasi pri Mokronogu. Kdorkoli bi kaj o pogrešani, naj to P roči najbližji postaji mili-5*. aU novomeSd UJV, tele-fo*> (068) 21 -080.
Na dvorišču brežiškega gradu so v soboto, 22. julija zvečer, priredili koncert pobrateni pevski zbori iz Stražišča, iz Železne Kaple, iz Prosek - Kontove-la in iz Brežic. Z njim so počastili letošnji dan vstaje na osrednji proslavi v brežiški občini. To je bilo njihovo šesto srečanje. Zadnjič so peli v Brežicah pred štirimi leti, vmes pa so se srečevali v Stražišču, na Koroškem in na Tržaškem.
Občinstvo je nastopajoče zbore toplo pozdravilo, prisrčno dobrodošlico pa je zlasti zamejcem izrekla v slavnostnem nagovoru sekretarka občinske konference ZK Božena Ostrovršnik. Družbenopolitične organizacije in občani brežiške občine vedno znova pozdravljajo take vezi v želji, da se ne bi nikoli pretrgale, ampak da bi jih krepili iz leta v leto. Najmočnejša vez z zamejskimi Slo-
ČRNOMELJ:
IMENOVANJE
RAVNATELJICE
Na zadnji seji vseh zborov občinske skupščine so med drugimi imenovali tudi ravnateljice dveh črnomaljskih šol in vzgojnovarstvenegp zavoda. Razrešili so dosedanjo ravnateljico črnomaljske osnovne šole prof. Ano Jankovič in na njeno mesto imenovali Danico Pucelj, ki bo vodila šolo v nadaljnjih štirih letih.
Ravnateljica posebne osnovne šole bo še naprej Ema Suica. Ker za mesto upravnika vzgojno varstvenega zavoda ni bilo nobene prijave, so za vršilca dolžnosti imenovali dosedanjo upravnico Zoro Prhne.
PREMALO BESEDE IMAJO
Delavske kontrole v brežiški občini še ne delajo tako, kot bi morale, čeprav se ponekod že prebujajo.
Njihova nedelavnost izvira večinoma iz kadrovskih slabosti. Za tako zahtevno delo namreč niso usposobljene-
To je med drugim tudi zrcalo odnosa do teh organov, saj pri izbiri ljudi večinoma niso upoštevali zahtevne vloge, ki so jim jo naložili. Bežni seminarji pa, žal, ne morejo dati ljudem potrebnega znanja, zato bi bilo nujno načrtnejše delo z njimi.
venci na Primorskem in Koroškem pa je prav slovenska pesem, ki je ljudstvu vlivala pogum in vero v svobodo v najtežjih obdobjih zgodovine našega naroda.
J.T.
NA PREVOLAH BRIGADA RK
Prebivalci Suhe krajine so najbolj nestrpno pričakali brigado Rdečega križa, ki jo sestavljajo mladi iz občinskih odborov RK iz vse Slovenije. Pokroviteljstvo nad njo je prevzel novomeški Zavod za socialno medicino dela, organizacijski del pa je zelo uspešno prevzel novomeški odbor RK oziroma njena sekretarka Jelka Može. Brigadirji so bili že 16. julija, ko so prišli na Prevole, nad sprejemom nadvse navdušeni. Pričakali so jih namreč predstavniki krajevnih skupnosti iz vseh treh občin, kjer bodo mladi delali, pozdravili so jih vaščani, predstavniki krajevnih družbenopolitičnih organizacij itd. V Suhi krajini bo štiridesetčlanska brigada ostala do 5. avgusta.
RAZVITJE PRAPORA - Inž. Mirko Bizjak je v imenu pokrovitelja proslave REK Velenje razvil prapor ZZB NOV Rožni dol
Odkritje pomnikov za dan vstaje
V črnomaljski občini so odkrili spominski obeležji v Blatniku in Rožnem dolu
vstaje so v črnomaljski občini proslavili tako rekoč v vsaki li skupnosti. Večji slovesnosti pa sta bili v soboto v Blatniku
DELEGACIJA IS NA GRADBIŠČU V KRŠKEM
V torek popoldne je obiskala gradbišče naše prve jedrske elektrarne v Krškem delegacija republiškega izvršnega sveta, ki jo je vodil predsednik dr. Anton Vratuša. Ogledala si je potek del na tem velikem energetskem objektu, ki bo, kot vse kaže, lahko dal prve kilovate električne energije tako kot je predvideno, to je v začetku 1980. leta.
INVALIDI V CAST VSTAJE
V počastitev dneva vstaje je v soboto krajevna organizacija Zveze vojaških vojnih invalidov iz Šentruperta na Veseli gori organizirala srečanje vojaških vojnih invalidov, ki se ga je udeležilo trideset invalidov.
J. PLATIŠE
KLJUČ ZA DELITEV DENARJA ZA KS
V četrtek, 3. avgusta, bo v Brežicah prvo skupno zasedanje zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine in skupščine komunalne interesne skupnosti. Obravnavali bodo predlog za razdelitev finančnih sredstev krajevnim skupnostim, za kar je 2,157.000 dinarjev. Trideset odstotkov razpoložljive vsote bodo razdelili vsem 18 KS v enakih znesr kih, tako da bo vsaka prejela po 35.950 din. Dvajset odstotkov nameravajo razdeliti namensko.-
Dan
krajevni snuuiiuaw.	 -	 .	.. , , ...
pri Črnomlju in v Rožnem dolu, kjer so odknli spominski obeležji
padlim borcem.
. konca tedna bo prekovalo sončno vreme s ^prečno visoko tempera-
»Dolenjski list« v vsako družino
V Blatniku se je v soboto, 22. julija, zbralo večje število občanov in gostov, ko so odkrili spominsko obeležje na kraju, kjer je okupator pred 36 leti ustrelil štiri partizanke: Maro Lužar iz Novega mesta, Zinko Majzelj iz Metlike in sestri Fabjanovi iz Starega trga ter neznanega partizana. Na slovesnosti, za katero so pripravili program mladinci iz Kanižarice in črnomaljski ženski pevski zbor, je o tistih težkih dneh spregovorila Tončka Košir, preživela priča pokola v Blatniku. Odkritja spominskega obeležja so se udeležili med drugimi tudi sorodniki ustreljenih partizank.
Popoldne pa so v Rožnem dolu na pročelju gasilskega doma odkrili ploščo z vklesanimi imeni osmin padlih borcev iz teh krajev in dveh žrtev fašističnega nasilja. Na slovesnosti je govoril Franc Košir, prvoborec
in eden od ustanoviteljev prve Belokranjske čete. Poudaril je
M
ODKRITJE PLOŠČE - Prvoborec Franc Košir je na slovesnosti v Rožnem dolu odkril
Eloščo z imeni osmih padlih orcev in dveh žrtev fašističnega nasilja iz teh krajev.
Poravnan dolg Metliki
Odprli sodobno prodajalno kruha, slaščičarno in bife
Š
ŽELEZNIČARJI V REVOLUCIJI - V avli novomeškega Doma JLA so v petek, 21. julija, °dprli razstavo fotografij in dokumentov, ki prikazujejo udeležbo železničarjev v predvojnem [ju jugoslovanskega delavskega razreda, v NOB ter v prvih povojnih naporih za usposobitev Eniškega prometa. Razstava bo odprta do 30. julija. (Foto: Janez Pavlin)
Metlika je v petek dobila novo prodajalno kruha in peciva, bife in slaščičarno. Žito Ljubljana, tozd Pekama Dolenjska, se je pred časom odločil, da bo prenovil in razširil staro metliško prodajalno kruha. Ker pa samo prodajalna kruha ne bi bila rentabilna, so sklenili, da bodo pod isto streho odprli še slaščičarno in bife.
S kruhom in slaščičarskimi izdelki oskrbuje Metliko črnomaljska pekama, kjer so pred kratkim dobili sodobne stroje za izdelavo slaščic. S tem lokalom je tozd Pekama Dolenjska poravnal dolg, saj so Metliki obljubili sodobno prodajalno kruha, ko so začeli graditi novo pekarno v Črnomlju. Hkrati pa je ta metliški lokal, katerega adaptacija je veljala 2,7 milijona dinarjev, edina trgovina novomeškega tozda 2ita sploh.
Na manjši slovesnosti je trak prerezala Karlina Stupar, dolgoletna delavka v metliški prodajalni kruha. Tako so Metličani dobili prepotrebno prodajalno, saj je zadnje čase
bogato revolucionarno preteklost teh krajev, ki so za NOB dah veliko žrtev. Med drugimi so na plošči vklesana tudi imena treh Sobarjevih hčera, ki so dale življenje za svobodo, za izjemen pogum je bila Milka Sobar - Nataša imenovana za narodnega heroja.
Predstavnik pokrovitelja proslave REK Velenje inž. Mirko Bizjak, predvojni komunist in rožendolski rojak, je razvil prapor ZZB NOV Rožni dol. V kulturnem programu so sodelovali mladinci in črnomaljska godba na pihala.
ZA DAN VSTAJE ZBRANI NA JEVŠI
Občinska Zveza združenj borcev NOV v Krškem in krajevno združenje borcev NOV s Senovega sta 22. julija priredila skupno proslavo dneva vstaje slovenskega naroda pri spominskem obeležju na Jelši. Na Bohorju se je zbralo veliko domačinov, ki so prisluhnili besedam podpredsednika cbčinske zveze ZZB NOV Staneta Nunčiča in spremljali kulturni program.
„Brezkrušni” praznik
V petek popoldne pošel kruh v Sevnici in Krškem
zaradi slabe oskrbe s kruhom med občani padla marsikatera pikra beseda na ta račun.
A. B.
NOV LOKAL - Po otvoritvi so si gostje ogledali novo dobro založeno prodajalno in poskusili slaščičarske dobrote iz črnomaljske pekarne.
Je že tako: radi imamo praznike, posebno tiste, ki so sredi tedna, tako da lahko z raznimi nadomeščanji „slavimo” po ves teden. Minuli dan vstaje je bil tokrat za nedelavno soboto. Marsikdo, če ga na to niso spomnile zastave, je nanj kar pozabil.
Streznitev je bila za marsikoga kot strela z jasnega. V soboto so bile namreč trgovine zaprte! Tega so se zavedele bolj preračunljive gospodinje najpozneje v petek popoldne. Prepozno! Niti toliko daljnovidnosti namreč niso premogli trgovci, da bi temu primerno pri pekih naročili več kruha. V Sevnici ga v petek dopoldne (brž po 14. uri) ni premogla več nobena samopostrež ba, še najdlje je zadržala samopostrežba Dobrine v Šmarju. Sevničanom zadnje čase tudi sicer ni najlaže za kruh. Rekonstrukcija Merxove pekarne v starem delu mesta se vleče kot jara kača, telefonske zveze Hrastnikom, kjer pečejo seda. kruh za Sevnico, pa so več kot obupne.
Sicer pa se ni godilo nič bolje kot Sevničanom (in Ljubljančanom) meščanom Krškega. Tam ponavadi dobijo kruh še ob 14., tokrat je prišla zadnja pošiljka že precej bolj zgodaj. Gospodinje--delavke so se za kruh, če si ga na kakršenkoli način niso pre; zagotovile, lahko obrisale pod nosom. V naši sobotni mali akciji ni bilo dobiti niti hlebca v pe karni videmskega Žita. Spekli so enostavno toliko kruha, kot je bilo naročil.
Kaj pičlo so bili založeni kruhom gostinci. Z dolgim nosom smo odšli iz Hotela Sremič, gostilne Komočar, vrsta drugih lokalov od Murka, Šinkovca („Kaj pa mislite, nas je sedem!” je bil odgovor, ker je bila na mizi lepo pečena štruca!) do Cvelbarja je bila zaprta, štruco za 10 dinarjev so lahko pogrešali samo v šoferskem gostišču Kovačič ob avtocesti, kjer pa so se od nje ločili s težkim srcem. Kot pravijo, namreč vsak, kdor hoče jesti, najprej vpraša za kruh. Kaj pravijo na to trgovci?
A. 2
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Lepotica iz stekla in betona, beograjski kongresni center „Sava“ je ta teden gostitelj najbolj reprezentativnega mednarodnega zbora, kar jih je bilo nekaj zadnjih let izven Združenih narodov: ministrske konference neuvrščenih držav. Razen gostov, opazovalcev in povabljenih sodeluje na konferenci 86 polnopravnih članov gibanja.
Beograjski
zbor
V trenutku ko to poročamo, žal še ne moremo posredovati uvodni govor predsednika republike Josipa Broza Tita, za katerega je v krogih delegacij in v svetovni javnosti bilo že pred začetkom konference izjemno zanimanje.
Neuvrščeni so tačas v enem tistih obdobij svojega razvoja in delovanja, ko se morajo spoprijemati z resnimi pritiski na svoje gibanje od zunaj in s tem povezanimi notranjimi težavami. Zadnjih nekaj mesecev so se krize malone vrstile in za potrditev tega ni treba seči prav daleč: Zair, Kampučija in Vietnam, Španija, Sahara, Etiopija in Somalija... Seznam pa s tem še ni pri kraju.
Toda to je bilo skorajda mogoče pričakovati, zakaj neuvrščeni niso imuni na pretrese, ki se porajajo zdaj na tem, zdaj na onem koncu mednarodne scene in neuvrščenost sama po sebi zanesljivo ni porok za mimo življenje ali varnost.
Te krize so delno posledica ostankov preteklosti (spor za špansko Saharo na primer, področje, ki je bilo nekoč španska kolonija), delno pa bolj ali manj prikritega vmešavanja velesil ali nekdanjih kolonialnih držav (Zair na primer) ali pa obojega (Somalija in Etiopija denimo).
In vendar so neuvrščeni trdno odločeni, da predvsem z lastnimi silami in napori presežejo te nesporazume in se otresejo tujega vpliva. Beograjska konferenca je eden izmed najbolj resnih poskusov, da bi to dosegli.
A bilo bi nesmotrno in zanesljivo tudi polovičarsko,
če bi beograjskemu z bom pripisovali zgolj nekakšno pomirjevalno vlogo v medsebojnih sporih, saj njegov pomen daleč presega to vlogo. Neuvrščeni bodo še enkrat ocenili celotno paleto svojega delovanja in preverili izpolnjevanje sklepov pete konference neuvrščenih na vrhu v Colombu - nkrati pa se začeli pripravljati na svoje šesto srečanje prihodnjo jesen v glavnem mestu Kube Havani.
Boj za novo mednarodno gospodarsko ureditev ostaja slejkoprej eno ključnih, strateških smeri delovanja neuvrščenih, ki želijo pravičnejšo in boljšo delitev skupnega kolača ter s tem možnost za svoj hitrejši gospodarski in družbeni razvoj nerazvitih.
Najbrž je mogoče pričakovati v centru „Sava" tudi različna mnenja o ciljih, ki so sicer vsem skupni. To velja še posebej za nekatere različice v pogledih na taktiko delovanja. Znano je, da nekatere države (Kuba na primer) menijo, da bi se bilo treba bolj nasloniti na socialistične države in kajpak še posebej Sovjetsko zvezo.
Tako gledanje odklanja večina drugih članov družine neuvrščenih saj bi to pomenilo, da neuvrščeni opuščajo svojo samostojno pot razvoja in postajajo le nekakšna druga kolona ali rezerva vzhodnoevropskih socialističnih držav.
Toda te razlike v mnenjih (ki so več kot razumljive spričo tudi siceršnjih razlik v položaju in razvoju posameznih članic gibanja) ne morejo zatemniti osnovnega dosežka: dejstva nemreč, da šteje gibanje neuvrščenih sedaj že 86 držav, da se zanj veča zanimanje tudi med tistimi, ki formalno še niso dani.
Neuvrščeni so postali svetovna politika, sila, s katero morajo računati tudi velesile,
In najbrž ne bo izzvenelo neskromno, če ob koncu rečemo, da imata za tako stanje stvari prav izjemno zaslugo Jugoslavija in njen predsednik Tito, ki bo na tem zboru njegov nesporni starosta, državnik velikega ugleda.
JANEZ CUCEK
FOTOGRAFIJE IZ VESOLJA - večji del pi Sojuz 29 - Progres 2“ je prejšnji teden predstavljalo fotografiran
3. VL
Večji del programa posadke kozmičnega kompleksa „Saljut 6 teden predstavljalo fotografiranje pomembnih za gospodarstvo. Vladimir Kovaljenko in Alekaander Ivančenkov, ki že pet tednov bivata
posameznih sovjetskih področij,
v vesolju, sta posnela dele Belorusije, Ukrajine, dolnjega toka Volge, Kaspijskega jezera, Kazahstana, Centralne Azije in Pacifika (Telefoto: TASS).
Vprašanja čakajo na odgovore
Javna razprava o osnutku družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske gradnje
Do 1 5. avgusta bo trajala ja vna razprava o osnutku družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske gradnje, potem ko imamo na ravni federacije tak dogovor že dobrega pol leta in ko podoben osnutek v Sloveniji pred dvema letoma ni dočakal faze sprejema ter se je že prej porazgubil.
Kljub temu, da se je na področju gradnje stanovanj v zadnjih letih ogromno premaknilo, da smo zgradili veliko stanovanj, da je v zvezi s tem vsepovsod viden napredek, pa je težav še veliko.
Pomen, ki ga imajo stanovanjska gradnja in stanovanja za življenjske razmere in gospodarske razmere delavcev in občanov tudi za zagotovitev kar najbolj učinkovitega družbenega vpliva na obseg, kakovost in stroške gradnje stanovanj in naselij, zahteva kvalitativno nadaljevanje opredelitev, že verificiranih v letos sprejetem družbenem dogovoru o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji v naši republiki. Družbeni dogovor o racionalizaciji stanovanjske gradnje daje le-tej kot osnovnemu pogoju za relativno zmanjšanje in stabilizacijo stroškov gradnje kot tudi uporabe potreben družbeni pomen.
Dokazov, da je organizacija precej počasna in da je veliko problemov v zvezi z nizko produktivnostjo dela in majnno učinkovitostjo gradbenih organizacij združenega dela, je dovolj. Po drugi strani pa ni dovolj opredeljena odgovornost vseh udeležencev pri programiranju in uresničevanju stanovanjske gradnje.
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Javnost je z odobravanjem in velikim razumevanjem spremljala proteste nemalo naših ljudi, ki so pravočasno sklenili pogodbe o letnem dopustu v različnih turističnih objektih na Jadranu, vendar so jih pred odhodom na morje obvestili, da dogovore odpovedujejo. Tako se je sto in sto družin znašlo v nezavidljivem položaju, da so odložili letovanje na moiju ali pa so se mu odpovedali. Razumljivo je ogorčenje ljudi.
Prednost devizam
Razlog je navidez preprost: gostinci in druge turistične organizacije so prodajali ležišča po dvakrat in to ne le domačim, marveč tudi tujim gostom. Pravijo, da so imeli predvsem pred očmi gostoljubnost do tujca, ga tudi potrebe, da se poveča devizni dotok. Ce vemo, da je domači turist še lani dobival velike poklone, ker je napolnjeval neprodane zmogljivosti na Jadranu, tedaj lahko razume-
mo, da je del ogorčenih občanov, ki so jim odpovedali dogovor, zapisal, da je domači turist v rezervi. V naši državi, ki goji in razvija smisel ter občutek enakopravnosti občanov na vseh področjih diužoenih odnosov, zveni taka ocena kot huda obtožba, ki ne bi smela naleteti na gluha ušesa.
Seveda niso brez vrednosti dejstva in okoliščine, ki so pripeljale do letošnjih nezaželenih pojavov. Ena med njimi je bila poudaijena kot obveznost turizma tudi na XI. kongresu ZKJ, kjer so se dogovorili, da morajo komunisti v turizmu skrbeti za čim
večji dotok deviz, da se ublaži plačilni primanjkljaj. Po družbenem načrtu SFRJ naj bi turistično gospodarstvo ustvarilo 44 milijonov nočitev (zdaj smo jih imeli 30 milijonov) in milijardo 200 milijonov po cenah iz leta 1975. Naloga je toliko težavnejša, ker je turistično gospodarstvo po letu 1973 stagniralo, naložbe so bile majhne, pogoji, ob katerih poslujejo v turizmu, pa precej neugodni.
Lani in predlani je bilo dejansko izkoriščenih 40 do 70 odstotkov oddanih zmogljivosti za potrebe tujih turističnih agencij. Gostinci so bili prisiljeni, da so z različnimi popusti privabili domačega turista, pri čemer so imeli precejšen uspeh. To leto je spričo spleta različnih okoliščin napovedovalo že v januarju povečano zanimanje tujih turistov za našo obalo.
Od turizma živi na stotisoče ljudi. Le-ti so zainteresirani, da povečajo svoj dohodek, kar pa pomeni, da vsakemu svojemu gostu tudi ugodijo. Biti moramo pravični in povedati, da v prejšnjih letih, ko so istim organizacijam, katerih kolektivi od tega žive, množično odpovedovali številne dogovore in s tem ogrožali dohodek, ni bilo tolikšnega razburjenja. Zdaj, ko turizem dosega rekorde iz leta 1973, vsi kazalci pa dajo upati, da jih bomo tudi presegli ter s tem prispevali k temu, da ujamejo korak z načrtovano dinamiko razvoja turizma, je nujno mobilizirati vse sile, da bomo nezaželene pojave odstranili, da bomo skupaj s tistimi, ki jim je bila storjena krivica in povzročena škoda, našli skupno rešitev.
DJURO DJURAŠKOVIC
I
■
Medtem ko že precej časa govorimo o tem, da besno učinkovitost in racionalnost stanovanjske gradnje lahko povečali le s tem, da bomo pritegnili vse udeležence, in da moramo ustvariti možnosti za množično stanovanjsko	gradnjo	na
kompleksnih	gradbiščih	ter
uporabljati sodobne tehnološke postopke industrijske in polin-dustrijske graditve in ustrezne gradbene materiale in postopke, pa v praksi zares veliko dlje od teh besed nismo prišli.
Prav tako enotni jugoslovanski trg zahteva, daje treba vsem proizvajalcem, ki so sposobni in pripravljeni graditi v usmerjeni
TELEGRAMI
			
BEOGRAD - Predsednik predsedstva SFRJ Fadfl Hoxha je sprejel podpredsednika vlade demokratične Kampučije lenga Sanja, ki mu je izročil pismeno poslanico predsednika prezidija demokratične Kampučije Khieuja Samphana za predsednika Tita.
BEJRUT - V enem izmed bejrutskih predmestij se boji nadaljujejo že tretji dan brez prekinitve, medtem pa predsednik republike Elias Sarkis baje spet premišlja o odstopu in je napovedal izredno sejo vlade. Zato ni malo Libanoncev in tukajšnjih političnih opazovalcev, ki pričakujejo „zadnji del“ obračuna med sirskimi četami in skrajno desnico.
BONN - Vojaško letalo tipa „Fantom“ britanskega letalstva, ki sodi k četam NATO in ZR Nemčiji, je eksplodiralo nad vasjo Drenke pri Hoxterju. Oba pilota sta izgubila življenje, razbitine letala pa so ranile dva otroka in neko žensko.
KINSHASA - MAP poroča iz Kinshase, sklicujoč se na zairsko časopisno agencijo, da so sporazum, ki sta ga minuli teden sklenila Zaire in Angola, podpisali v soboto, 22, julija, v Brazzavillu.
WASHINGTON - Izraelski premier Menahem Begin je izjavil, da se Izrael ne bo umaknil z zasedenega arabskega ozemlja, niti da on (Begin) ne bo odstopil. „Ne bomo umaknili naših sil iz Judeje, Samarije in iz pasu Gaze. Tudi mesta El Aris ne mislimo vrniti. Jaz pa ne mislim odstopiti. Ljudstvo mc je izvolilo po demokratični poti in svojo dolžnost bom opravil do konca“.
PEKING - Kot poroča kitajska agencija Hsinhua, je podpredsednik centralnega komiteja kitajske komunistične partije Li Hsien-Nien v Pekingu sprejel člana predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Branka Mikuliča in druge jugoslovanske partijske delavce, ki so na obisku v LR Kitajski, in se z njim prisrčno in prijateljsko pogovoril.
TORINO - Pred vhodom v sedež IBM v Torinu je eksplodirala bomba. Kot se je zvedelo, je eksplozija povzročila le manjšo škodo.
gradnji, omogočiti gradnjo na kateremkoli območju. Toda na sklep, komu bodo zaupali gradnjo, mora vplivati sposobnost proizvajalca, predvsem pa opremljenost za sodobno proizvodnjo, rok, kakovost in dmgo. Posebej je treba poudariti, da do nadaljnjega napredka pri gradnji, zlasti pri zaključnih obrtniških delih, ne bo prišlo, če bo ostalo pri sedanji razbitosti in razdrobljenosti gradbeništva in gradbenega obrtništva. Zaradi tega je treba zagotoviti pogoje za trajno poslovno sodelovanje in integracijo na področju projektiranja, gradnje in zaključnih del.
Ena izmed najzahtevnejših nalog je gradnja velikih zmogljivosti za proizvodnjo gradbenih elementov vse do tovarn stanovanj. Zaradi tega, ker so sedanje kapacitete industrije gradbenega materiala ozko grlo v stanovanjski gradnji, jih bo treba še nekaj časa pospešeno razvijati.
Eden izmed pogojev za racionalno stanovanjsko gradnjo je ustrezno prostorsko, urbanistično načrtovanje in ureditev stavbnega zemljišča. Zaradi tega je treba urbanistične načrte in programe za ureditev zemljišča nujno uskladiti s potrebami stanovanjske gradnje, saj bi to omogočilo pravočasno zagotovitev lokacij.
Vprašanj, ki se ponujajo in porajajo v zvezi z racionalizacijo stanovanjske gradnje, je gotovo še precej. Vendar pa bo treba prve odgovore bržkone dobiti prav nanje. (Iz zadnje številke Komunista.)
tedenski
mozaik
ZAHODNI ČASNIKI PlSEJ® O AFERI, ki je nekaj dni nafl razburjala dobljen del AfriW zadeva pa potovanje zambijski predsednika Kennetha Kaund° nekatere zahodne države, kam01 je bil namenjen na državniške O’ še posebej gospodarske) razg°v<> re. Nekaj dni pred odhodom Wl bi ga nemreč sovjetski velepos« nik v Lusaki Solodnikov op® zoril, da je bolje, če ostane ma. Zvedel naj bi bil^namreč, pripravljajo med njegovo odsr nostjo državni udar. Toda Ka' da je ukazal, naj to opozol preverijo in izkazalo se je, d* bilo lažno, poročajo časniki **| je Kaundo tako razjezilo, & f resno razmišljal o izgonu sovje*’ skega veleposlanika... Igrice 1 (ne)dovoljenimi sredstvi...
SREDSTVA (PO SLOV# SKO V TEM PRIMER DENAR) so nasploh pomenih* stvar, o čemer se je lahko ***, otipljivo prepričal tudi nekdajj državni sekretar za zunanje z**" ve Združenih držav Ameri® dr. Henry Kissinger. Vlada namreč odtegnila ..telohi*1* telje“, ki so ga varovali. K«f bivši minister še vedno pot*” cialna tarča (vsak teden dobi*' več grozilnim pisem), se je se^ da zbal za svoje življenje -ja najel šest nekdanjih agentov Fj* • za svojo osebno stražo. Faflv bdijo nad njim noč in ampak na zastonj. Kissingffi' stane to nič manj kot 150.0^ dolatjev na leto... Toda ži«f nje je vseeno več vredno ... 1
DA JE ŽIVLJENJE DRA^ CENO in da ga velja zatorej r se da lepo preživeti, pa so' mislili tudi pri nekaterih le1' skih družbah in uvedli - spal5’ na letalu. Kajpak si tega J morejo privoščiti kar vsi f vrsti, zakaj prevoz v takem slff ni poceni: če na primer potuje' iz Los Angelesa v Tokio, mol*’ za posteljo doplačati 120 dol* jev, še pred tem pa seveda kup1* karto za prvi razred, ki je že * ma po sebi dovolj draga v merjavi z navadno karto, nimivo pa je, da so vse posl razprodane že nekaj dni ' prej ... Precej jih je, ki si lahico privoščijo...
Ofi
zs
vo
Gt
kij
ni
K<
ZA KONEC PA INFC, MAC! JA iz Nemške demokrat ne republike, kjer bo leto&v poletje delalo na počitniških J! lovnih akcijah okroglo 40.$ študentov in dijakov. Gradili V do ceste in jezove, še posebej f jih bo veliko v gradbeništva V Iovica vseh študentov bo delal* glavnem mestu Berlinu ... lepši videz prestolnice ...
žjjlllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllz zadnjega PavliheilllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
- Njemu je zdaj lahko.
krednov nima več!
i
ki
dt
tj
1.
I
f - 0, poglej go, ta je pa tisti, ki pri diskusijah ni i®*1 | nikdar dlake na jezikul
EIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIH1111111""1
1V£ON1«.OLOH
Ul- Jc
.Jub mnogii S beležilo
OMALOVAŽEVANJE? - Kulturna sekcija 00 MS Bučna vas je počastila dan vstaje s prosla-Pred spomenikom padlih borcev na Dobravi. 0Vnril je Janez Potočar, predsednik ZB. Zal se plakatom in opozorilom prireditve več kot 50 ljudi(!? ) (M.H., foto:
DOPUST NA KOŠENICAH - Pet kmečkih družin iz Cerovega loga pri Šentjerneju preživlja na košenicah pri Mildavžu teden brezskrbnih dni pd šotori. Možje so prevzeli skrb nad ognjem in kuhinjo, žene pa pridejo na vrsto pri pomivanju posode. (Foto: J. Pavlin)
NOV METLIŠKI VODOVOD - Novi del Metlike ima že vseskozi težave z vodo in v višjih mestnih predelih voda zaradi dotrajanega vodovoda večkrat ne teče. Na Cesti bratstva in enotnosti te dni delavci kopljejo jarke in polagajo nove cevi, tako da bo ta problem v kratkem rešen. (Foto: Bar-telj)
PRALNICA PESKA V GLOBOKEM - Vsak dan gre skoznjo nad 30 kubičnih metrov kremenčevega peska. Vodo zajemajo iz potoka in je nikoli ne zmanjka. Velike količine peska dovažajo z Bizeljskega, zato nameravajo do leta 1980 na Bizeljskem postaviti novo sodobno pralnico. (Foto: Teppey)
^ava katastrofa
nJ?U<k neurja s točo, ki so mi-Vzh .te<kn zajela zlasti severo-°<ino Slovenijo in Primorsko, (jjP^ziočila za 880 milijonov škode, ugotavlja repub-selcretariat za kmetijstvo, ^fdarstvo in prehrano. Za pri-„ro: to je skoraj polovico kj«.?’ kQt je znašala škoda v ju fetoem potresu v Posoč-
Uničen je pridelek na več de-tisoč hektarih zemlje. Zaradi 8» bo znašal v Sloveniji pri-Zr. koruze za 30.000 ton (15 odst. celotnega pridd-J>P*enice za 20.000 ton manj, Uka škoda pa je tudi na drugih "petijskih kulturah, zlasti v nogiadih in sadovnjakih, kjer o« i a P°k°nčala tisto, kar je ^«10 po hudi pomladanski po-*• v teku so številne diužbe-akcije, da bi čimprej pomaga-u prizadetim ljudem.
S skupnimi močmi do bolnišnice
Lani zbrali za modernizacijo celjske bolniSnice nad 49 milijonov dinarjev
O •	*	\s	\s
oejmisca
NOVO MESTO: Na sejmišče ea	388	prašičev, od te-
kunA-- P^^ov. Sklenili so 215
4o	so P° ^
tieh h ^naijev, prašički od 1	, Petih mesecev pa do
')0 dinarjev.
di	Sejem je bil zara-
P°SiaK,aianpoprei Tose,je
Pisnik	na promfctu; do-
0rn6Tnbe°rOča,	vreden
Izvršilni odbor Sklada za modernizacijo celjske bolnišnice je že izdal informacijo o poteku dosedanje akcije, predvsem zbiranju denarja. Zavarovancem v Posavju, predvsem v sevniški in brežiški občini, je znana utesnjenost celjske regionalne bolnišnice. Ni treba posebej poudarjati,1 da je tudi oprema v marsičem za zahtevami bolj sodobnega načina zdravljenja.
Pred dvema letoma so se v okviru SOZD združenih zdravstvenih zavodov v Celju lotili akcije za sodobnejšo bolnišnico. Značilnost teh prizadevanj je, da so s seznanjanjem o razreševanju težavnega položaja šli med delovne ljudi in občane po krajevnih skupnostih, kamor so tokrat poslali brošuro „Solidamo za modernizacijo regionalne bolnišnice v Celju“. Ni kraju je bil podpisan še družbeni dogovor. V akcijo se je’ kasneje vključila še sevniška občina. Sporazuma sicer niso podpisali, za lani pa sta občinska skupščina in občinska zdravstvena skupnost prispevali predvidenih 1,52 milijona dinarjev. Predsednik izvršnega sveta sevniške občinske skupščine Mihael Keršič je tudi član štaba za modernizacijo bolnišnice.
Prva „delovna“ informacija po sprejemu družbenega dogovora prinaša razveseljive novice: od predvidenih 48.152.000 din je bilo zbranih kar 48,133.834,40 din, to pa je dosežek, s kakršnim se lahko redkokje pohvalijo. Med drugim zbirajo na žiro računu (št.
Kmetijski nasveti
Gnojilo po košnji in paši
stvar je za nekaj dobra. Tudi deževno poletje, kakršno Spet letos- Toda medtem ko dež odjeda dohodek turis-.0r8anizacijam, ga živinorejcem povečuje. Natančneje: letQS Je možnosti za obilen pridelek krme. Travniki so bili Sem res ne°hičajno bujni, in če so bili tudi pravočasno poko-1° moralo precej poznati v hlevu, iiftaj-, r r°d pa je zemljo tudi bolj izčrpal, zlasti še tam, kjer skrb? iravnat svet še vedno za pastorek, ki ni deležen večje z^Mebno je dognojevanje — in to takoj po košnji ali paši, V tem pnmeru bo gnojilo najbolj učinkovalo. Intenzivne wavnikov in pašnikov ter čreden ja si brez dodajanja gnojil, G^čnih, sploh ni mogoče predstavljati, ba j\ e dognojevanja veljajo nekatera pravila, pri čemer je tre-.
upoštevati način izrabe tal in spomladansko gnojenje. lHw dv° in trikosne travnike, ki so bili spomladi malo ali nič gtiojir)eni, je treba dognojiti z izdatno količino kompleksnega SPom?’ v katerem so hranila v približno enakem sorazmerju, tooiii dobro pognojene travnike dognojimo s kompleksnim z mnogo večjim odstotkom dušika ali pa kar samo z HtaT1 gnojilom (do 150 kg KAN ali do 120 kg uree na ban' p°dobno ravnamo tudi s čredinskimi pašniki, ki jih je Dognojiti po vsaki paši.
Nj /gojeni travniki in pašniki pa pokažejo tudi slabo stran, s* namreč čezmerno razmnožijo nekateri pleveli, kot so Puljiča in veliki dežen, pa tudi gpbez je lahko nadvse V) **n. Proti ščavju še najbolj zaleže pripravek asulox (41 na hfiv b^jice in velikega dežna se znebimo s casoronom ali Vf!V °*n, zoper gabez pa priporočajo strokovnjaki banvel M in Podobno je tudi z orlovo praprotjo in jesenskim podati.?- Ob uporabi herbicidov se je treba zavedati, da je vsako i^anje škodljivo in da je treba strogo spoštovati navodila
Inž. M. L.
KAJ HOČEJO?
Z družbenim dogovorom o modernizaciji celjske regionalne bolnišnice nameravajo že do letošnjega septembra zgraditi osrednjo pralnico, za kar so porabili že nad 9 milijonov dinarjev. Med drugim nameravajo po tem programu zgraditi še 20 sodobnih specialističnih ordinacij s čakalnicami in ostalimi prostori, prostore in opremo za hemodia-lizo (umetna ledvica), operacijski trakt in preurediti sedanje prostore. Kdor pozna sedanje pomanjkanje bolniških postelj, si lahko predstavlja, kolikšen napredek pomeni načrtovanih 231 postelj s funkcionalnimi prostori za travmatologijo, nevrologijo, ortopedijo, urologijo in derma-tovenerologijo. Za te namene med drugim zaračunavajo pacientom, ki niso iz te regije, 20. odst. več na skupne stroške zdravljenja.
50700-740-31-31182) tudi prostovoljne prispevke v obliki podarjenih obveznic posojila za ceste, kjer so zbrali 30.400 dinarjev, v gotovini pa so občani darovali nad 198 tisočakov! Vsekakor lepa solidarnostna akcija za zdravje nas vseh.
A.ŽELEZNIK
nevšečne stvari. Milan Levstek, delegat tozda Tovarna lahkih konstrukcij krmeljske Metalne si zato na seji občinske skupščine v Sevnici 19. julija ni mogel kaj, da ne bi pre-dočil razveseljive novosti v tem kolektivu.
Lansko izgubo so solidarnostno krili tozdi Metalne. Nadvse razveseljivo je, da so, kot je povedal Milan Levstek, v polletju že zlezli iz izgube. V kratkem bodo razčistili še z nekaterimi starimi grehi. Najzanesljivejše jamstvo za ugoden poslovni rezultat do konca leta je zasedenost z deli. V nelahkih razmerah so v polletju naredili za 114 odst. več, kot so njihove zmogljivosti! Če ne gre drugače, lovijo pogodbene roke tudi z nadurnim delom. Krmeljskemu kolektivu je med drugim treba priznati, kar se je marsikje že pozabilo, da so že pred desetletjem za gradnjo nove hale segli celo v žep.
Tozd Metalne je skupaj s tozdom Lisce tesno povezan z vsemi tremi krajevnimi skupnostmi v Mirenski dolini. Sad skupnega dela bo tudi modernizacija ceste od Krmelja do Tržišča (do križišča). Krmeljski delavci želijo, da se slednjič reši vprašanje gostinstva v kraju.
A. Ž.
PREKLIC
SOP Krško preklicuje oglas, objavljen v Dolenjskem listu št. 29 z dne 20. julija 1978 zaradi pomote.
Milan Levstek: „V polletju izkoristili zmogljivosti s 114 odst.!“
Metalna iz izgub
Križ čez stare grehe
Ponavljajoče sc izgube, sanacija na sanacijo so bile nedvomno sila
PETROL]
CENJENE KUPCE OBVEŠČAMO, DA POSLUJE BENCINSKA ČRPALKA KOČEVJE II S 15. 8. 1978 PO NOVEM DELOVNIKU, IN CER OD 5. DO 23. URE OB DELAVNIKIH, NEDELJAH IN PRAZNIKIH.
— Kaj pa delate, ali niste na bolniški?
— Saj vidite človek — zidam bajto!
BELT
ZIV TAM MARIBOR DO BELT ČRNOMELJ
ULICA HEROJA STARIHE 17 ČRNOMELJ
Delavski sveti DO BELT Črnomelj razpisujejo naslednja prosta dela in naloge:
1. Vodenje ZIV TAM DO BELT Črnomelj
2. Vodenje TOZD Livarna
3. Vodenje TOZD Mehanska obdelava
4. Vodenje komercialnih poslov
5. Vodenje finančnih poslov
6. Vodenje računovodskih poslov
7. Vodenje investicijske izgradnje
8. Vodenje proizvodnje TOZD Livarna (4 izvrševalci)
9. Vodenje proizvodnje TOZD Mehanska obdelava
10. Vodenje tehnične priprave dela TOZD Livarna
11. Vodenje tehnične priprave dela TOZD Mehan-ska obdelava
12. Vodenje kontrole kvalitete TOZD Livarna
13. Vodenje kontrole kvalitete TOZD Mehanska obdelava
Pod 1: visoka ali višja šolska izobrazba metalurške, strojne ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj;
Pod 2: visoka šolska izobrazba metalurške smeri in 5 let delovnih izkušenj;
Pod 3: visoka šolska izobrazba strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj;
Pod 4: visoka šolska izobrazba ekonomsko-komercialne smeri in 5 let delovnih izkušenj;
Pod 5: visoka šolska izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj;
Pod 6: visoka šolska izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj;
Pod 7: visoka šolska izobrazba strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj;
Pod 8: visoka šolska izobrazba metalurške smeri in 5 let delovnih izkušenj;
Pod 9: višja šolska izobrazba strojne smeri in 4 leta delovnih izkušenj;
Pod 10: visoka šolska izobrazba metalurške smeri in 5 let delovnih izkušenj;
Pod 11. visoka šolska izobrazba strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj;
Pod 12: visoka šolska izobrazba metalurške ali strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj;
Pod 13: visoka šolska izobrazba strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj
Za vsa navedena dela in naloge morajo imeti delavci organizacijske in vodstvene sposobnosti ter ustvarjalen odnos do samoupravljanja in socialistične družbene ureditve.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi tega razpisa.
Kandidate, ki se bodo prijavili, bomo o izidu objave obvestili v 30 dneh po preteku objave.
Odbor za delovna razmerja pri
OSNOVNI ŠOLI SEMIČ
razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas s polr . delovnim časom učitelja za glasbeni pouk.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z zakonom in imeti ustrezne moralno-politične lastnosti.
Prijave z dokazili o izobrazbi naj pošljejo v 15 dneh p bja-vi razpisa na naslov Osnovna šola Belokranjskega odreda Semič (odbor za medsebojna delovna razmerja), 68333 Semič
LEPA PRIREDITEV - Z znano prisrčnostjo in dobro organizacijo so v soboto loški gasilci počastili 95-letnico svojega društva. Predsednik občinske gasilske zveze Krško Leo Koman (na levi) je lo-3dm gasilcem izročil priznanje prve stopnje. (Foto: Železnik)
95 let loških gasilcev
Gasilski dan sevniške občine v Loki pri Z. mostu
V soboto so 95-letnico loškega društva počastili nadvse slavnostno. Najprej so sredi vasi izvedli zanimivo mokro vajo, kjer so sevnifid vrstniki prikazali tudi reJevanje z drsalnim prtom. Med gasilskim domom in hmeljarsko sušilnico so nato delavci scvniškega gasilskega servisa prikazali sodobno gašenje z ročnimi gasilskimi aparati. Številni gledalci so se lahko prepričali o izredni uporabnosti teh malih aparatov, ki naj bi jih imelo že sleherno gospodinjstvo. S takim aparatom se lahko v hipu zaduši ogeiq na plinski jeklenki, vnetljivi tekočini ali aparatu. Oblečen v srebrnkasto „tempest“ zaščitno obleko in z dihalnim aparatom na hrbtu je gasilec lahko neovirano brodil po plamenu, višjem od sebe.
S strumnim mimohodom gasilcev iz sevniike občine in sosednjih občinskih gasilskih zvez Laškega, Trbovelj, Hrastnika in Krškega so nato pričeli slavnostni del počastitve jubileja. Direktor tozda Proizvodnje in trgovine sevniškega Kme-
tijskega kombinata Srečko Zvegtič je kot pokrovitelj pohvalil gasilce pri njihovem poslanstvu. Predsednik loških gasilcev je prejel iz rok predsednikov občinskih gasilskih zvez Trbovlje in Krško najvišja priznanja. Prijazni Ločani so v lepem vrtu doma počitka pripravili zabavo. Za konec: nenavadno je, da na tako veliko slavje, kjei ni manjkalo uglednih gostov od vsepovsod, ni bilo niti enega predstavnika družbenopolitičnih organizacij ali sevniške občinske skupščine.	\	2.
NOVA ŠTEVILKA ..KOLOVRATA”
Prejšnji teden je center za obveščale in propagando pri OK ZSMS Metlika izdal šesto številko
rila ,.Kolovrat”, ki izhaja v nakla-350 izvodov. Zaradi dopustov in študijskih obveznosti je ta številka izšla nekaj kasneje, kot bi morala, zato tudi ni tako aktualna, kot so bile prejšnje.
Voda dragocenejša od vina
Za praznik KS Šmihel odprli vodovod na Boričevem
Boričevo je majhna vas, poseljena z enajstimi hišnimi številkami in le nekaj kilometrov od-daljena iz Novega mesta. Stari meščani, ki še vedo, kaj se pravi hoditi peš, uživati v čistem zraku in okolju, ki vedo za skrivne kotičke z gobami, so se na Boričevem večkrat ustavljali in pokramljali. Ko so odšli, je vas
KRISTINA GAČNIK -„Vse leto so možje kopali in vedno znova je voda zasula vodovodne jarke. Vztrajali so in danes je moj najsrečnejši dan.“
ostala nema ob robu gozda. Več desetletij se vas ni spremenila.
V nedeljo popoldan se je na Boričevem zbralo veliko ^ udi, ki so jih pozdravljali slavoloki, zastave in mlaj na griču. Vas je oživela. „Prišla je voda, prava, čisla, taka, ki jo pijejo meščani,“ se ni mogla načuditi 78-letna Kristina- Gačnik iz hiše
št. 9, kjer je bilo slavje. Po ceveh jo je pognal njen sin Martin, predsednik gradbenega odbora. „Kako naj verjamem, da bo voda vedno v pipi, ko jo je tolikokrat zmanjkalo pri izviru v Skerjan-čah, pri malem studencu in ie kje! Take suše so bile, da so usahnili prav vsi izviri v okolici, potem smo pili Krko. V Srebrničah smo napolnili lesene sode in jih z volmi počasi peljali domov" se spominja Kristina. Nič več ne bo nosila škafa, pokritega z vejami, na glavi, nič več ne bo z verigo vlekla vedra iz vodnjaka. Pol življenja je prenašala vodo in danes se počuti zdrava. Enajst otrok je povila. Stare krpe za plenice je ob veliki suši prala na bližnji njivi. Skopala je luknjo v zemljo in' pritekla je voda. ..Dragocenejša je bila od vina. Čuvali smo vsako kapljico, da se ni brez potrebe porabila. V eni vodi smo opravili več stvari. Najprej salato, potem krompir, nazadnje pa je bila še dobra za umivanje blatnih čevljev. Otroci so namesto vode pili čaj iz tavžentrože in rmana, ki sem jih skuhala kar v desetlitrskem loncu. Se do danes ni noben od sinov in hčera potožil zaradi želodca,” se zasmeje ob misli na leta po prvi vojni, ko se je primožila na Boričevo.
Tako kot Kristina Gačnik in njenf otroci so vodovoda veseli prav vsi v vasi, saj vedo, da bo za vodovodom prišla tudi lepša, mogoče asfaltirana cesta, telefon in nove hiše. To pa je pravo zagotovilo za lepši jutrišnji dan.
JANEZ PAVLIN
••	V.-------------
VODA KOT ZLATO — Ob nedeljskem prazniku KS Šmihel je Martin Gačnik, predsednik gradbenega odbora, prvi spustil vodo po ceveh in tako je prebivalcem Boričevega uresničen njihov dolgoletni sen. (Foto: J. Pavlin)
Prosta dela in naloge
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO Strokovna služba
OBJAVLJA prosta dela in naloge
1. ODGOVORNEGA UREDNIKA ZA INFORMATIVNO DEJAVNOST
2. REFERENTA ZA KADROVSKE IN PERSONALNE ZADEVE
3. REFERENTA ZA OBREMENITVE - KMEČKI SEKTOR
POGOJI: pod 1:
dokončana višja šola pravne, ekonomske, novinarske ali organizacijske smeri, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca;
pod 2:
dokončana višja šola pravne, upravne, socialne ali organizacijske smeri, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca;
pod 3:
dokončana srednja šola ekonomske, upravno-administrativne ali splošne smeri, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec.
Kandidati morajo obvladati slovenski jezik. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST — Strokovna služba Novo mesto, Kidričev trg 3.
Nepopolnih in po roku prispelih prošenj ne bomo obravnavali.
Kandidate bomo z izbiro seznanili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
SLOVENI JALES-STILLES
Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme, n. sol. o.
SEVNICA
OBJAVLJA ODPRODAJO
>
naslednjih osnovnih sredstev:
— stare telefonske centrale
— razmnoževalnega stroja Banda
— dela nove telefonske centrale
— stroja za nanašanje lužila
Informacije dobite po telefonu 81-105 ali osebno pri vodji vzdrževanja.
^  - - . —  . . - —
ŠOLSKI CENTER DSSS SEVNICA
ponovno objavlja prosto delovno mesto za nedoločen čas:
MATERIALNEGA KNJIGOVODJE
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— srednja izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj v finančni in materialni stroki
— nepopolna srednja izobrazba in 5 let delovnih izkušenj v finančni in materialni stroki.
Prijave z dokazili pošljite na naslov v 15 dneh po objavi.
DELOVNA SKUPNOST DIJAŠKEGA DOMA ČRNOMELJ
razpisuje delo in naloge enega
VZGOJITELJA za domsko vzgojo.
Pogoji: končana vzgojiteljska šola — smer domska vzgoja z diplomo ter strokovnim izpitom.
Kandidat mora biti moralno in politično neoporečen, izpolnjevati pa mora tudi pogoje iz 36. člena Zakona o srednjem šolstvu.
Stanovanja ni.
Razpis velja 15 dni po objavi.
Prošnje s krajšim življenjepisom sprejema delovna skupnost Dijaškega doma Črnomelj.
kompas LETOVANJA-
IV^l JUGOSLAVIJA
POTOVANJA
rodos	rUlUl	Hllvft
ŠPANIJA
ŠPANIJA /POR TUGA LSKA ŠPANIJA/MAROKO
PRIJAVE: POSLOVALNIC5 KOMPASA IN POOBLAŠČENIH AGENCIJ
Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združfr nem delu KMETIJSKE ZADRUGE TREBNJE
objavlja prosto področje dela z delovnimi opravili in nalogami
- KNJIGOVODSKA OPRAVILA
v hraniIno-kreditni službi pri kreditiranju kmetij’ ske proizvodnje
POGOJ:
srednja ekonomska ali druga ustrezna srednja šola in na# ^ leta delovnih izkušenj, 2-mesečno poskusno delo.
Kandidat bo pridobil lastnost delavca v združenem delu > ^udj polnim delovnim časom za nedoločen čas.
Pismene prijave z dokazili pošljite na naslov Kmetijsk6 zadruge, Trebnje, Baragov trg 3.
Razpis velja do zasedbe.
!
lc<
'Itettl
«ov0
feli,
dola
lrezj
iove
Gabr
uro.
P>»I
V
četrt
Blest
“leta
DOM POČITKA METLIKA METLIKA
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
ali ii
as ’ j itorii Ne
Peb
11 lju
1. GLAVNE MEDICINSKE SESTRE
višja izobrazba zdravstvene smeri, 1 leto delovnih ii® šenj, moralno-polit. vrline, organizacijske sposobnosti
2. MEDICINSKE SESTRE
- medicinski tehnik, strokovni izpit
3. SNAŽILKE
— 8 raz. o. i, 1 mesec poskusnega dela
Rok za prijavo je 15 dni po objavi oz. do zasedbe delov^ mest.
O izidu izbire bodo kandidati obveščeni najkasneje 15 po sklepanju organa upravljanja.
d; ‘80; ^jšn
„av(ot
H
Mm,!':
komunalno in gradbeno podjetje novograd novo mesto n. suho.
KOMUNALNO IN GRADBENO PODJETJE „NOVOGRAD" Novo mesto, n. sub. o.
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
- V TOZD OBRATI
GRADBENIŠTVO IN
v, '»da •uJii etn« kriv enci »je j
stransK
poi
lu»
l
poi
ie; v I
doi
U. nar zau ? Ho
ZA vn
1. POMOČNIKA DIREKTORJA
2. VEC GRADBENIH TEHNIKOV
3. VEC GRADBENIH DELOVODIJ
4. VEC ZIDARJEV
5. VEC MINERJEV
6. VEC TESARJEV
7. VEC STROJNIKOV GRADBENE MEHAN ZACIJE (TEŽKE IN LAHKE)
8. ELEKTRIČARJA
9. VEC UČENCEV: ZA UK TESARJEV, MIZA, JEV, ZIDARJEV, KLEPARJEV, PLESKARJA
- V TOZD VODOVOD IN KANALIZACIJA
10. VODJO ODDELKA NOVOGRADENJ
11. VODJO KATASTRA
12. MONTERJA - VOZNIKA
- V DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB
13. STROSKOVNO-OBRATOVNEGA KNJlGC VODJE	A
14. FINANČNEGA KNJIGOVODJE ZA DO^
Cen Čas
15. REFERENTA ZA PLAČILNI PROMET
16. KNJIGOVODJO OSNOVNIH SREDSTEV
17. FINANČNEGA ADMINISTRATORJA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati ie slednje pogoje:
pod 1: — gradbeni inženir s 3 leti delovnih izkušenj — gradbeni tehnik s 4 leti delovnih izkušenj in opravlja1 strokovnih izpitom
pod 2: — končana gradbena tehnična šola pod 3: — končana gradbena delovodska šola	^
pod 4, 5, 6, 7 in 8: — končana poklicna šola ustrezne s1”8 pod 9: - končana osemletka
pod 10: — gradbeni tehnik ali strojni tehnik s 5 leti delov(l1 izkušenj
pod 11: — geodetski tehnik s 5 leti delovnih izkušenj	~
pod 12: — priučen vodovodni inštalater s popolno ali popolno osnovno šolo, s 6 meseci delovnih izkušenj in ^ tom za voznika B kategorije	.
pod 13, 14, 15 in 16: — ekonomski tehnik z dvema
delovnih izkušenj
pod 17: — administrativni tehnik
1$
Kandidati za objavljena dela in naloge naj vložijo prijav®J' n0
Komunalno in grad0.
He 2 toč, P^ Sto,
Kadrovska služba,
Qe<'
dneh po dnevu objave na naslov: podjetje „Novograd" Novo mesto, mova 3.	^e-
Prijavljeni kandidati za objavljena dela in naloge bodo0 ščeni o izidu izbire v roku 30 dni po poteku objave.
kultura
in
izobra-
ževanje
ie■
Prezgodnja jutranja ura
Ne bi bilo mogoče premakniti čas odhoda avtobusa?
Zadnjič sem v Romanovi gostilni Gabiju po končanem popoldan-H Shtu prisluhnil razgretemu po-za sosednjo mizo, kjer so seti]- kuZhVci 'z Gablia- Ju6OIia’ Suha-Hrušice. Pomenek je tekel o /~8°<injem jutranjem odhodu nji-ega avtobusa, ki odpelje iz 9® ie petnajst minut pred peto
UTO	pviuajai	uutiui
U & kot ob štirih moram vst;
i»B>ufedeid AntonizHrušicei-:
Cttit	nisem	pokonci	že
;ke
vstaja-Za-
nisem pokonci že tri
D,v®8 četrto uro, potlej v Novem 1** pa lahko skoraj celo uro gle-m v zrak," ga je dopolnil njegov ' 'g* iz Suhadola. „Nekaj moramo ^1, 'tV' je s pogledom k moji mizi
Ned,
loyal Francelj iz Gabrja.
5 ? ,ej50 se še nekaj časa pogovar-“'jezili. Preden so vstali in odšli, k« *°*ovili, da je pač taka „koman-jt0tijP da se najbrž ne bo dalo nič
i^b* bil ^ njihov prijatelj, ko jim K iju*	pomagati.	Res	je,	da
n d ^ ^tajajo zelo zgodaj zjutraj Š [« *<*ajo nekateri iz Suhadola, *j5n	prehoditi	še	pre-
lij0 P°t. preden lahko sedejo na '‘sv Gabrju. Zategadelj bi bilo
VRNITE NAM MUCO!
n<«re<*tednom je odšla na krajši r ‘ep muca Mini. Kot običajno Javila do trgovine Novotehne j uSni vasi, kakih 50 m od it la ll^e- ^ potepa se ni vrni-nar « lca rada z!eze vsakomur v °9je, zato vemo, da je nekdo 0(j P'j'v°st muce izkoristil in jo Peljal. Prosimo torej trgovca, lBo .Uco vzel, dajo vrne. Moč-VmJ° pogrešajo zlasti otroci, ^te nam našo muco!
N. B. Novo mesto
prav, ko bi podjetje ..Gorjanci” le šlo malce na roko te ljudem. Pa ne da bi narobe razumeli te besede, saj so drugače delavci in tudi drugi krajani zadovoljni s storitvami, ki jih zanje opravljajo „Goijanci”, le ta prezgodnja jutranja ura jim ni povše-či. Zavoljo tega bi ne bilo prav, ko bi v prihodnjem Dolenjskem listu brali, kako je nemogoče spremeniti vozni red, kako to podjetje „Goijan-ci” bremeni z dodatnimi stroški in pod. Konec koncev smo le družba, kjer ne moremo vseh stvari gledati le skozi denar.
IVO KULJAJ
SE O LETALU - IGRAČI
V zvezi s fotografijo, objavljeno v vašem listu 20. julija v št. 29 na strani 3 s podnapisom: „Ta pravo” letalo igrača, pripominjam naslednje:
Prostor, Iger je postavljeno jadralno letalo, nima nobene zveze z otroškim igriščem in ni z njim v nobeni, niti prostorski povezavi. Pač pa je to ena redkih in največjih zelenic na Mestnih njivah, ki so jo občani posebej negovali in celo gnojili. Zdaj pa ji grozi uničenje.
Predvsem pa je to tik pod spalnicami dojenčkov in ostarelih ljudi, ki zdaj nimajo niti ure dnevnega počitka zaradi vpitja in ropota, ki ga povzročajo „bodoči” piloti Se več: zdaj nočni klateži celo sredi noči prebujajo počitka potrebne ljudi. Do kdaj še tako? Protesti občanov oziroma predstavnikov hišnega sveta, ki o nameri niso bili nič vprašani, ne zaležejo.
Taka rešitev za letalo, ki je bilo po 123 avi pristojnih namenjeno za sežig zaradi pomanjkanja „parkime-ga” prostora, je najslabša varianta, zato upamo, da bodo akterji tega dejanja to sprevideli in napako popravili.
Občan z Mestnih njiv
pisma
in
odmevi
ŽUŽEMBERK
POTREBUJE
SAMOPOSTREŽNO
TRGOVINO
Potrošniki s klasičnim načinom prodaje blaga niso več zadovoljni. Za to nosita odgovornost trgovsko podjetje „Dolcnjka“ in Kmetijska zadruga, ki pa jima je malo mar čakanje pri prodajnih pultih. Tudi izbira blaga, preskrba in kvaliteta niso zadovoljive. Cene za tako blago so previsoke. Premalo je tudi gospodinjskih predmetov, gradbenega materiala in železnine. Zato se morajo kupci nemalokrat zateči v Radohovo vas, na Dvor, v Ivančno gorico in Ljubljano. Cas je že, da odgovorni odgovorneje obravnavajo poslovanje in preskrbo ter sprejmejo ustrezne sklepe, da bi tako zadovoljili potrebe kupcev.
SLAVKO HOTKO Žužemberk
GASILSKO
SLAVJE
Gasilsko društvo Mahovnik si pri zbiranju denaija pomaga na najrazličnejše načine. Najbolj priljubljene so veselice, na katerih člani društva vedno poskrbijo za dobro glasbo, razvedrilo in seveda jedačo in pijačo. Minulo soboto in nedeljo so pripravili veselico pri Rožnem studencu, številne obiskovalce pa je zabaval ansambel Alč in Maj.
NAMESTO CVETJA
Medobčinskemu društvu slušno prizadetih Novo mesto podajata 500,00 din, namesto cvetja na grob pok. Rezki Bartolj, nieni sodelavki iz Osnovne šole Grm. Društvo se za-
m *
PRIJETNO GLASBENO DOŽIVETJE - Prvi orgelski večer sta Grčar in Bergant ustvarila zanimiv glasbeni dogodek. (Foto: M. Markelj)
Sola za mentorje
Literarni mentor ni popravljalec šolskih nalog, marveč usmerjevalec in svetovalec
NJENO ŽVILJENJE JE BOGATO
jj^ečkrat m v Črnomelj. Tam .11? °biščem profesorico Julko letn ^ njenem skromnem, a pridnem stanovanju doživim vso r"7*ost umetnosti. Slikarka živi v t110' javnosti. Njeno bogato življe-Je in delo sta ji zelo pri srcu, zato n j/ J* *>» zamenjala za nič na svetu.
? feni ¥.^odsevajo njeni
hvaljuje za dar.
TOf^niU j . U|neinica ima iuui vai*.u ptav i Vdelala jih je sama. Cesto * 53018 v svojem svetu, ima ti-i ■ esar vsakdanji človek nima.
IRENA GRAHEK
Novo mesto
Za literarno ustvarjanje nista dovolj talent in navdih. Kdor | hoče pisati, se pravi ubesediti to, kar bi rad v literarnem sporočilu povedal drugemu, se mora tega naučiti. Naučiti se mora tako imenovane obrtne plati pisanja, jezika in izražanja. Poti je več, šole nobene. Edina šola je samoizobraževanje.
Literarnemu začetniku lahko pri osvajanju in obvladovanju obrti pisanja precej pomaga mentor. Mentor v nobenem primeru ni človek, ki bi po šolsko popravljal literarna besedila in njih vsebino prikrojeval lastnim spoznanjem. Avtentična pisava takih besedil mora biti za mentoija, pa če je njegov namen še tako pošten, nedotakljiva, sveta stvar. Njegova naloga je predvsem svetovati, biti kažipot ustvarjalcu. Mentor bi naj bil zgolj usmerjevalec literarnih začetnikov v šolah, klubih in skupinah, ki se porajajo pod okriljem ZSMS, ZKO in drugih organizacij.
To misel o vlogi mentorstva so vidno podčrtali tudi na nedavni letni literarni šoli, ki jo je v Kopru priredil odbor za literarno dejavnost
ZKO Slovenije v Kopru. Program te šole, v bistvu seminarja, je bil sestavljen tako, da so obnovili in obogatili znanje o literarni tvornosti tudi tisti udeleženci, ki se neposredno ne ukvarjajo z mentorstvom, marveč jih je pot privedla v Koper iz drugih razlogov.
Slišali smo, da izhaja v Sloveniji ta čas na osnovnih in drugih šolah prek 300 glasil, ki priobčujejo literarne prispevke učencev. Ob tem moremo ugotoviti, da je ta dejavnost tudi na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju močno razširjena in utrjena. Kajpak tega po udeležbi na omenjeni literarni šoli ne bi mogli soditi, saj je bilo s tega območja v Kopru vsega šestero udeležencev, od teh pa se tudi‘le eden neposredno ukvarja z mentorstvom osnovnošolskega krožka in izdajanjem šolskega glasila. Priložnost seveda še ni zamujena, saj bo taka šola tudi prihodnje leto, postala bo namreč tradicionalna in vsebinsko še bolj obogatena in še bolj prilagojena za potrebe mentorstva na različnih zahtevnostnih stopjnah.
I. ZORAN
Začeli so se sobotni orgelski večeri v Kostanjevici
Maloštevilni poslušalci so v soboto, 22. julija, zvečer v kostanjeviški grajski cerkvi prisluhnili prvemu od petih orgelskih večerov, katere je organiziral XXIII. dolenjski kulturni festival. Skladbe Segerja, Pur-cella, Bacha, Vivianija, Cemo-horskega, Corellija, Waltheija in Haendla sta izvajala priznana umetnika Anton Grčar na trobenti in Huber Bergant na orglah.
Preostale štiri sobotne večere se bodo predstavili še Draško Baumgarten z Reke, Željko Ma-rasovič iz Zagreba, Iris Caruana iz Trsta, ponovno Hubert Bergant ter na zadnjem večeru Andjelko Klobučar,
GRAD STRAHOV?
Mogočni (žal le po videzu od daleč) grad nad Sevnico je bil na seji vseh zborov občinske skupščine v Sevnici 19. julija spet deležen delegatskega vprašanja: delegati sevniške krajevne skupnosti vprašujejo, kaj je z načrti, ki jih je že pred časom izdelal celjski Regionalni zavod za spomeniško varstvo. Postavljajo tudi vprašanje lastništva gradu. Grad je bil v lasti sevniškega turistične^ društva. Le-to že leta ni imelo občnega zbora in se nasploh postavlja vprašanje zakonitosti njegovega dela. Temu primerno je tudi nezavidljivo stanje gradu: propada, kar je še ostalo.
Zapela so dleta v hrastovini
|po enoletnem odmoru v Kostanjevici nastajajo nove umetnine — Pet kiparjev bo obogatilo našo največjo galerijo na prostem - Doslej že 81 umetnikov ustvarjalo pri nas
%
Desetletja v boju z ognjem
Gasilci iz Šalke vasi so slavili — Sedem desetletij organizirane gasilske dejavnosti — Priznanja članom
Devetnajsto leto že poteka, odkar so prvič uresničili veliko za-| misel o mednarodnem kiparskem simpoziju „Formi vivi , srečanju umetnikov, ki so in še bodo ustvarjali v lesu, kamnu, betonu in železu. KostanjeviŠki del tega pomembnega srečanja se je po lanskem odmoru uradno pričel že 1. julija, vendar so prva dleta zarezala svoje sledi v hrastovino iz Krakovskega gozda šele pred dnevi.
n*
ii*
Anici v spomin
"lin An°^°,te vrstice skromen spo-*ajca 'tamfelj iz Velikega Ne-Dragatušu, ki je po težki H '\nicaPQdl®^a boju s smrtjo.
^e. m Je a skromno, prijazno Jitn ou„fraVa jo je obdarila z izredne ltot “enim talentom, tako da je
Gasilci Salke vasi pri Kočevju so v začetku julija slavili 70-letnico delovanja društva. Jubilej so proslavili s parado gasilskih enot, skupaj z enoto civilne zaščite pa so izvedli še operativno vajo, katero si je ogledalo veliko vaščanov in gostov. Slavnostni govornik je bil predsednik skupščine občine Kočevje in sektorski poveljnik za območje občin Ko-
Do kdaj „Laibach”?
"'HovtJI učenka nižjih razredov Sini , *e delovala v tamburaški ^Pok^atuške folklorne skupi-
vWnČa* snovni Soli je postali	pri trg°vskem podjetju
I	•V ^rnornlju- Kljub napor-
tf* Sin, '■ ^ °stala zvesta tamburaški rt ' de]11 P^kemu zboru. Bila je aVna članica prosvetnega
Vend
!*'	^ "soda ni bila naklonje-
Ntjeno® je postajalo vse bolj za-*>>alo "J z kostjo smo spoznavajo
,vd"
j n*
\tf
rn3
hudi
_v _ e in nevarne bolezni, ^bela, vendar se je, po-Nedn- ?1 je bila, trdno oklepala še > sc nJlh trer
^»..^držno iztekali. Tako jo je
- . ' la smo jo pospremili do pre-
trenutkov življenja, ki pa »etn mTJržno iztekali. Tako j<
5, j^adosti premagala smrt. v ^ISa ^ sm° J° pospremili do \.~ ®°ba- Pogreba se je udeležila N fj*10*'« ljudi. Vsi smo jo .	,*>	bila	je	naša	vse	do	konca
^^tkega življenja in v srcih leP spomin na veselo J 2n° deklico.
EVGEN CESTNIK
12511) 27. julija 1978	*
ben
Obsojanja vredno ponemčevanje imen naših mest
Pred nami je prospekt Jugoslovanskih železnic „Inter-Rail 1978“, ki v štirih jugoslovanskih jezikih seznanja jugoslovansko mladino do dopolnjenega 23. leta starosti o ugodnostih potovanja z Jnter Rail“ železniško karto.
Do tu je vse lepo in prav, ko pa si ogledamo evropsko železniško mrežo in s pogledom prispemo do Ljubljane, Maribora, Zagreba in Beograda, opazimo v oklepajih tudi nemška imena Laibach, Marburg, Agram in Bel-grad.
Vsi, ki so izbojevali zmago nad fašizmom in vsi, ki uživamo sadove te zmage, smo menili, da so pred 33 leti nemška imena naših krajev za vedno izginila. Sedaj pa so se pojavile Jugoslovanske železnice, ki so poskrbele, da ne bi „pozabili“ temačnih dni naše preteklosti. Kaj takega si celo sami Nemci ne privoščijo v mednarodnem avtomobilskem atlasu AGIP.
JANKO SAJE
čevje, Ribnica in Grosuplje Savo Vovk.
Društvo je bilo ustanovljeno leta 1908. Združevalo je tako Kočevarje I kot Slovence. Danes je še vedno član društva Leopold Krivec, ki je bil med prvimi gasilci v Salki vasi.
Številni gasilci so ob jubileju prejeli priznanja, republiška in občinska odlikovanja za požrtvovalno delo v gasilski organizaciji. Stane Letonja je prejel plaketo občinske gasilske zveze Kočevje.
Pri ogranizaciji proslave je sodelovala tudi krajevna skupnost Salka vas - Rudnik.	a.	VLASlC
Se: Molzna krava
Pripomba na prispevek, objavljen v 28. St. DL
Želimo, da so krajani KS Mokronog objektivno obveščeni v zvezi z zadružnim domom v Mokronogu.
Za celoten dom ima uporabno pravico Kmetijska zadruga Trebnje. Vseh 30 let je spodnje poslovne prostore uporabljala zadruga za svojo dejavnost, zgornji prostori pa so služili za kulturno in družbenopolitično dejavnost kraja. KZ Trebnje je dala v zadnjih dveh letih že večkrat pobudo, da bi zgornji del zadružnega doma oddala brezplačno v upravljanje KS Mokronog. Za vzdrževanje skupnih delov zgradbe (strehe in fasade) pa bi vsak uporabnik nosil svoj delež. O tem odgovorni predstavniki KS Mokronog ne želijo razpravljati, temveč želijo pridobiti uporabno pravico za celotni dom. Ko bi to pravico pridobili, pa bi poslovne prostore prodali KZ Trebnje.
Krajani naj sami presodijo, kdo naj bi bil „molzna krava” v primeru zadružnega doma v Mokronogu.
STANE UREK,
,	predsednik OZ
Petero kiparjev se je že in se še bo zbralo pod krošnjami dreves v prostranem parku nekdanjega cistercijanskega samostana. Dva sta pripotovala iz združenih držav Amerike: mladi Jon Oxman in nekoliko starejši Rolf Westfall; iz daljne Japonske je prišel Kamuro Masamitzu, pridružila pa se jim bosta še Itali-|jan Vili Bossi in Jugoslovan | Ratko Petrovič.
Ko bodo letošnjo Formo vi-| vo v Kostanjevici 1. septembra uradno in slovesno odprli, se bo nekaj več kot sto že postavljenim umetninam v naši največji galeriji na prostem pridružila Še peterica novih. Število avtorjev, ki so prišli v , .Dolenjske Benet-[ ke” z vseh svetovnih celin, se
DENAR NAZAJ
Občinske izobraževalne skupnosti bodo dobile nazaj presežek denarja, ki so ga združile pri financiranju programa skupnih nalog. Tako je sklenil izvršni odbor izobraževalne skupnosti Slovenije, ko se je sezninil s potekom združevanja prispevkov. Čez planirano vsoto se je nabralo za 26.842 dinarjev iz 36 občin.
bo z letošnjimi povzpelo že na 81. To pa je številka, ki zagotavlja, da je dobro ime male Kostanjevice in njenega velikega mesta v jugoslovanskem pa tudi svetovnem kulturnem življenju že dodobra utrjeno. Ob rob dosedanjim umetninam in njihovim ustvarjalcem ter v spodbudo petim avtorjem, ki bodo
trdemu lesu do zadnjega avgusta vdihnili dušo, naj zapišemo samo še to: če je eden izmed naj višjih ciljev vsake, torej tudi upodabljajoče umetnosti, da je dostopna čim širšemu krogu ljudi, potem so lahko vsi, ki so že in ki še bodo v kostanjeviški Formi vivi pustili sicer le majhen del svojega življenjskega opusa, prepričani, da so to v tem delu dolenjske zemlje tudi dosegli. Več deset tisoč obiskovalcev, ki si galerijo na prostem vsako leto ogledajo, so največji porok, da niso ustvarjali zaman.
Ž.ŠEBEK
RIBNICA: ZANIMANJE ZA GLASBO
Glasbena šola iz Ribnice, ki jo že petnajsto leto uspešno vodi ravnatelj Andrej Puhar, je sporočila, da je zaključila vpis za šolsko leto 1978/79. Zaenkrat se je prijavilo nekaj več kot sto učencev in učenk iz ribniške občine, in sicer v šest oddelkov. Ker je še vedno veliko zainteresiranih, bodo pripravili naknaden vpis v septembru, vendar najbrž le za dva oddelka, v katerih je še nekaj prostih mest.
O vprašanju, kaj se dogaja s slovensko lepo besedo, se je največkrat sukal pogovor na letošnji literarni letni šoli, (bila je v Kopru), kot uradno imenujejo seminar za mentorje, vodje lit. skupin in urednike, ki naj bi pomagali literarnemu gibanju.
Sitno
vprašanje
Čeprav osnovni namen seminarja ni bil poglabljati se v to vprašanje, je vedno znova priplavalo na površje, kar nedvomno kaže, da slovenščina postaja vprašljiva tudi v tistih krogih, kjer je doslej lepa beseda, če še smemo tako imenovati izvirno besedno ustvarjanje, suvereno vladala kot vrednota.
Mentorji šolskih literarnih glasil iz vse Slovenije so opo:
zorili na vse pogostejše izpodrivanje knjižne slovenščine v literarnih poskusih mladih na račun modnega žargona in vulgarnih izrazov. Gotovo gre v tem primeru za posnemanje nekaterih literarnih smeri v novejši literarni tvornosti, prav gotovo pa je res tudi, da jezik kot vrednota v zavesti mladih ni več tako trdno usidran.
Vseeno je, s katerega zornega kota pogledamo; dejstvo je, da se morajo mentorji na šolah in v literarnih skupinah, kjer pač so, z znaki jezikovne krize soočiti, hkrati pa jo premagati, kar bo mogoče le, če bodo sami še verovali v slovenski jezik kot vrednoto in se ne bodo uklonili zahtevam modnosti ali morda celo pristali na položaj, kakršnega naš rodni jezik v javni rabi v tem trenutku ima. Gotovo pa pri tem „plevljenju" ne smejo delati ovir ustvarjalnemu iskanju izraznih možnosti jezika.
M. MARKELJ
DOLENJSKI LIST
zaščitite vaš dom pred mičc/om
NUVAN EXTRA
novost na jugoslovanskem tržišču, učinkovito uničuje ves plazeči mrčes
EXTrA
nuvan
ciba^geigv
NUVAN UČINKOVITO UNIČUJE VES LETEČI MRČES
Splošno gradbeno podjetje „PIONIR" Novo mesto, Delovna skupnost skupnih služb.
objavlja prosta dela in opravila:
1. POMOČNIKA KOMERCIALNEGA DIREKTORJA ZA MARKETING
Pogoji za sprejem:
1. visoka ali višješolska izobrazba ekonomske ali gradbene smeri s 5 oz. 6 leti delovnih izkušenj ter aktivnim znanjem enega svetovnega jezika Prednost imajo kandidati z izkušnjami pri opravljanju vodilnih ali vodstvenih delovnih nalog.
Kandidati bodo pridobili lastnost delavca v združenem delu s polnim delovnim časom, za nedoločen čas in s pogojem trimesečnega poizkusnega dela.
Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi SGP ..PIONIR", Kettejev drevored 37, Kadrovski oddelek. Novo mesto. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po zaključku oglasa.
Komisija za volitve in imenovanja
ter kadrovske zadeve
pri SKUPŠČINI OBČINE BREŽICE
razpisuje
prosta dela in naloge
1. PREDSEDNIKA POSLOVODNEGA ORGANA VIZ-a
2. RAVNATELJA OSNOVNE SOLE GLOBOKO
Pod 1. in 2. morajo kandidati izpolnjevati z zakonom določene pogoje za učitelje osnovnih šol in morajo imeti 5 let delovnih izkušenj v neposrednem pedagoškem delu.
Biti morajo družbenopolitično aktivni in nosilci naprednih samoupravnih teženj družbe.
Pod 1. mora kandidat imeti organizacijske sposobnosti in sposobnost vodenja.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim življenjepisom naj kandidati vložijo v 15 dneh po objavi razpisa pri Komisiji za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve pri Skupščini občine Brežice.
nuvan
^GASILSKO DRUŠTVO^ VELIKI PODLOG
pri Leskovcu
VABI
na proslavo 50—letnice delovanja društva z veliko tradicionalno
GASILSKO VESELICO
ki bo v nedeljo, 6. avgusta. Pričetek ob 15. uri.
Postregli vas bomo z dobro kapljico, jedmi na žaru, odojkom, domačim pecivom in drugim.
Za veselo razpoloženje bo skrbel ansambel
FRANCA MIHELIČA
. S PEVCI
Na svidenje v Velikem Podlogu — prijetno popoldne vas čaka!
ciba-gei6y
mmmsi
ZLATOROG MARIBOR
VOZNIKI!
ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO. ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZ Z .VALVOLINE TECT YLOM" VAM OPRAVI
PETER PERDEC
AVTOMEHANIK POD TRŠKO GORO 90, TELEFON 068-22 372 GARANCIJA 4/ate ZA OPRAVLJENO DELO!
TECTVL CENTER
DOLENJSKI LIST
Odbor za medsebojna razmerja OZD Avtopronffl gostinstvo in turizem ..GORJANCI" NOVO W STO - STRAŽA OBJAVLJA
prosto delo in naloge
VODJE HOTELA - POMOČNIKA DIREKTOR**' TOZD GOSTINSTVO
Kandidat za objavljeno delo in naloge mora imeti konča” višjo ali visoko šolo. ekonomsko komercialne smeri in ustr*1 no prakso.
Ponudbe z dokazili dostavite v kadrovsko službo podjetja Straži.
Prijave sprejemamo do zasedbe delovnega mesta.
ODBOR ZA MEDSEBOJ RAZMERJ'
ABC POMURKA MAVRICA"
LJUBLJANA, Resljeva 1 TO TRGOVINA NA DEBELO
»IL0M]
*nec je
W(
Milnic c'ifl c
N* »h
»ton Si
S*vozi fcvko
\»jene
nesel :
tnice :
Komisija za delovna razmerja razglaša prosta dela in nalol evai
VEC SKLADIŠČNIH DELAVCEV
za svoje skladišče v Ljubljani, Šmartinska 104.
Pogoj: končana ali nedokončana osnovna šola. Posebni pogoj: poskusno delo 30 dni.
S stanovanji temeljna organizacija ne razpolaga.
Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru.
Ponudbe pošljite na naslov: ..MAVRICA", Ljubljana, sijeva 1.
UPOR
Jfltva :«no pi te. 'strehi razbij Vke
Rt Prt
Tovarna celuloze in papirja TOZD ENERGIJA -
,Djuro Salaj'
'ICO
l”’10
Krško'*u a
objavlja dela in naloge za 3 KLJUČAVNIČARJE
‘•se i
kaž;
ki
•OBls
— ;!«ank
fgotc
m
Hian
— uspešno končana poklicna šola ključavničarske stro^ (lahko začetnik)
— odslužen vojaški rok
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejet kadrovska službo 15 dni po objavi.
Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozt v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav.
«SKi
L*? c
!?ijo
e?
JU
mednje !o n
h. z v.\ *mar
Mki
ki
a & “povs
A A A
&
Jr
/// p .ir -*?
JT \o . /
M
V
& A <?
$• v# >°
//J > d* a
* .jP ..o, o?
/SfJ/ S/Af
J’
p	i
• J? »o
v
'f
<f
f /
9°
a
EKONOMSKA PROPAGANDA - DOLENJSK
jan
tre*
tja
^LOMtL v GOSTILNO - Ne-»tji* v noči na 17. julij vlomil v ■MA ah cl Grrn°vŠek v Gornjih Poni-a it tožiu- ‘ kuhinjsko okno je prišel RVrco* in se tam oskrbel s ko-
® cigaretami.
NnA?lG0BE ~ Sentjernejčan n»i>t: ““ko in Anton Hočevar iz
ilol
ah	sta	16-	julija	parkirala
k*ko w gozdni P?ti P04* Pon-
tiajo ‘ ,Med nabiranjem gob pa tespi e-S° vlomil v avtomobila in *nice i u 1000 din, rezervne sinu or°dje za montažo koles,
“^varfu * je >>sPosodil“ P1*
dežurni
poročajo
NEURJE — Prejšnjo sredo je neurje zajelo tudi Belo krajino, vendar ni povzročilo omeirbne vredne Šcode. Voda je zalila nekaj kleti, veter pa je ob cesti Metlika — Črnomelj pri mostu čez Lahinjo podrl drevo, vendar ga je lastnik kmalu odstranil, da ni oviralo prometa.
»Sloves” trebanjskih cest
Le v Trebnjem porast prometnih nesreč v prvem polletju — Izločenih več kot 4 tisoč tovornjakov
SE NE DAJO -kdo i SCJ.V Metliki ugotovili, daje
^Itva	vlomiti	v	prostore
!itn0 Upokojencev. Vlomilec je * na ti .P1* strehi, prislonil les-stfnLj1??0 in odstranil nekaj opek
.. .	•	IkSi	VP.l' mil ni ncnoln vtitn
t^blj K*i več mu ni uspelo, zato llu. ker ®'P° na straniščnem
, sg' £** ,Pa so bila vrata zaklenje-te ifdj nJcgoy podvig tako končal, fe, Lj®’ ria je neznanca zanimal Hrt Je te dni zaradi dopustov
prt
!&SaK‘‘,v ZIDANICI - Novo-i ubo*« , vka Jerman je 20. ju-Janieo ^^riaji je nekdo vlomil v
ti. t
li. Vu v, Cerovcih pri Smolenji lkon Ptuec je po lestvi splezal na
x ^al j,10, tt^bil okno, nato pa 'tal denarjem. Ob koncu se je tyjJ/®doyoljiti s cigaretami, nekaj 1». ""ut in dvema steklenicama
Izmed štirih dolenjskih občin (Novo mesto, Trebnje, Črnomelj, Metlika) so le Trebanjci na listi tistih, kjer se je število
Eometnih nesreč v prvem pol-tju letošnjega leta povečalo, medtem ko kaže poročilo, ki g? je izdelala novomeška UJV, v ostalih občinah znaten upad.
Številke povedo, da so črnomaljski miličniki v prvih šestih mesecih letošnjega leta zabeležili 19 prometnih nesreč (lani 24), v Metliki 10 (20), v Novem mestu 96 (106) in na trebanjskih cestah 47 (38), medtem ko je med vzroki na prvem mestu neprimerna hitorst, sledijo pa izsiljevanje prednosti, neprevidnosti pešcev, neprevidno prehitevanje, alkohol itd. Se pregled smrtnih žrtev: 6 pešcev, prav toliko sopotnikov, 2 voznika in en kolesar, laže in teže poškodovanih oseb pa je bilo 158.
Vzroke takšnim podatkom je treba iskati v s talne j šem in organiziranem delu miličnikov. Tako so samo novomeški izločili na magistralni ce-
sti Ljubljana-Zagreb ob „prepove-danih“ dneh 2.110 vozil, nad 2.000 I pa tudi ob drugih dnevih, ker so s počasno vožnjo ovirala promet. Sicer pa je na mize sodnikov za prekrške romalo v prvem polletju 2.083 prijav, denarno je bilo kaznovanih 5.707 oseb, preko 4.700 pa jih je I bilo le opozorjenih. Mogoče še to: dolenjski miličniki so odvzeli 272 vozniški dovoljenj, od tega 228 amaterjem in 44 poklicnim vozni-1 kom, 461 jih je bilo, ki so vozili brez dovoljenja, 226 voznikom pa so preprečili vožnjo zaradi alkoholiziranosti.
ita TI?1 In dvema steklenicama la L „,° daje Jermanova oškodo-V n, ob din. Iz novomeške itnl.pt: Poročajo, da so dejanja *Jcni mladoletniki.
^SKUBEN- TOVORNJAK -L? Cizelj iz Poreča je v noči na r0k w i parkiral tovornjak pri De-r0 ^ eosfini v Mokronogu. Ko je na-lutro okoli pete ure prišel k
ZiljT l““o OKOU peL. pmbc. «. 1 je’mti?!?J?IJečen ugotovil, da tednip ,„. 0c°m nekdo odnesel ffl klo na^0bransk° steklo, zadnje
lili	Kabini	In	fvtlrnfnn	Hinn	no
i n« lfaK- . . KO sieK1°» zaanJe
{ ^ *aDim m trikotno šipo na
1 *man»L?nost tovornjaka seje ta-^J&la za okoli 10.000 din.
AVTOCESTI - Ali n»i?„s, vara Je v nedeljo po-S^JhŠko . osebni avtomobil z
**i Drti;,’ Potniki so izstopih m p0v*m umčii°gen-i ***je avtomD'
EDINO DOLENJSKO POČIVALIŠČE - Povsem zasedeni kamp na Otoč<;u ponovno potrjuje, da dandanašnji turistični nomadi ob svoji dolgi poti potrebujejo še kakšno mesto za počitek.
V.
flčan
NA LEV0 - Liub'
°n, Strajnar je 18. julija ,.JPeyal osebni avtomobil od
20. juljja dopoldne divjal s svojim osebnim avtomobilom od Novega
ti na .Pbc Pr°ti Zburam, v ne i^Ra J® vozilo zaradi nepre-'• Nesr?^1 ."a ovinku zaneslo v
mesta proti Metliki, zato ga je pri Suhorju v ovinku zaneslo na nastp,
»'•esn.A .	—
i c1 Priiti iJe hotela, da je prav 1 k Vo»il>yal. nasproti avtobus, ki *ili jt? Čerin Adrovič iz Straže. ?Un ni Strajnar, ki v avto-'1 Port”! Privezan, pa je dobil . °db. zato so ca odneliali
kjer se je večkrat prekucnil in obstal nekaj metrov niže. Vozniku na srečo ni bilo nič, na vozilu pa je za okoli 60.000 din škode.
zato so ga odpeljali v novomeško bolni-^0 di^otno škodo cenijo na
STEJCLA NA CESTO - Jerko Čačič iz Jedinščice je 21. julija po-oldne vozil osebm avtomobil od
poldne
Žabje
. : vasi proti Gotni vasi, ko je na cesto nenadoma pritekla 15-Ietna
Ksenija Barbič iz Novega mesta.
LE S PRASKAMI -
u°k IZ
L,1? Povirja je 18. juhja od tovornjak spriklop-,greba proti Ljubljani, 5ot leVal T m klancu pa ga je ‘Urek Ketenci. Slednji je h.^ia j" J® videl, da mu nasproti
Ksenija se ni prepričala, če je cesta tudi prosta, tako jo je Ca.............
'ačič zadel in zbil po Cestišču/Poškodovano Bar-bičevo so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
„^8.° vozilo, zavil v desno, ib, > Od .Je zadel v Stokov tovor-
V' °d t. zaaei v mokov tovor-Se n8m P3 Je odbilo v vsek, d„^sto ?,sc je ponovno prekucnil
C? fe iii>u?Znik Je ob vsem tem
Prask, medtem ko sta CTeriie 0va ^na in 6-letni sin na V^ije« .n°vomeško bolnišnico. \V rniS0 uporabljah varnost-».Ooo^otno škodo so ocenili
Or*
K PRED AVTO - Ob cesti
lS.®trQ^ T 19- Juliia popoldne Efeijk:, ko je mimo z osebnim \l ®re70m Pripeljal Janez Marin-l£' r.o a* Takrat pa je iz skupine
't? n
ilKfifoadorna skočil na cesto (flSšai|h o Lap, ki gaje Marinčič
delom avtomobila tudi
v V’
N*,.* n°Vomeški bolnišnici so ^ to vili prelom noge.
KjASiPOM KONEC DIVJA-,arJan Sašek iz Ljubljane je
JANEZ„UKRADEL“ JANEZU AVTO
Teleprinterji na dolenjskih postajah mihcc so pred dnevi pridno tipkah sporočilo, da je nekemu Janezu nekdo ukradel avtomobil. Vse lepo in prav, ko ne bi taisti Janez že naslednje jutro prišel miličnikom pojasnit, da je avtomobil našel, možje postave pa so mu v isti sapi povedali tudi ime ,storilca". Janez se ga je namreč prejšnji večer pošteno nalezel in seveda pozabil mesto, kjer je svojega konjička parkiral.
STRELA POŠKODOVALA TELEFONSKI KABEL
OBSTAL NA STREHI - Novo-meščan Boris Hodnik je 21. juhja zvečer popeljal osebni avtomobil iz Metlike proti Novemu mestu, v ovinku pn Vinji vasi pa ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na levo, trčil je v nasip in se prekucnil na streho. Pri nesreči se je Hodnik poškodoval, medtem ko so sopotniki odnesli celo kožo. Gmotne škode je za 50.000 din.
Spilku
odpravljen
pripor
Preiskovalni sodnik novomeškega okrožnega sodišča | je minulo sredo odpravil pripor za 324etnega Marjana Spilka, ki g? sumijo, da je
pred štirimi leti do smrtijso
vozil 2-letnega Boštjana 1 menčiča iz Prilip (o tem1 smo obširno že poročali). | Kot nam je povedal Anton Trunkelj, je do odprave pripora prišlo, ker zanj ni bilo več vzrokov, medtem ko preiskava seveda še teče na-
prej. O rezultatih bomo po-kaj
ročali, brž ko bo znano
novega.
..SPOMINSKI" JAREK ČRNOMALJSKIH KOMUNALCEV
V Celju zmagovali Krčani
Celulozarjevi plavalci so se konec tedna udeležili dveh večjih tekem — Zelo uspešen je bil Škafar
Medtem ko večina športnikov iz krške občine te dni počiva, imajo člani plavalnega ldu-ba Celulozar tekmovalno sezono. Konec minulega tedna so se udeležili tradicionalnega tekmovanja za ,,Lučkin memorial" v Trbovljah, plavali pa so tudi na odprtem prvenstvu Celja. V trboveljskem in celjskem bazenu so Krčani dokazali, da so se na tekme dobro pripravljali.
11 slovenskih klubov. Krčani so na-
stopih domala v vseh kategorijah, najbolj uspešni pa so bili ravno naj-
bolj preizkušeni tekmovalcu
Nekateri rezultati - starejši pionirji - 400 m: 2. Koprivnik 5:02,99, 100 m pisno: 2. ŠVab
1:29,32; starejše pionirke: 100 m kravl: 2. ŠpUer 1:11,10, 400 m kravl: 1. Špfler 5:26,75, 3. Mikeln
5:57,20 itd.
V Trbovljah se ie zbralo več kot 200 mladih plavalk in plavalcev iz
Nevihta, ki se je minulo sredo dopoldne razdivjala nad Dolenjsko, je na zemlji sicer pustila nekaj moče, veliko dela pa je pripravila novomeškim poštarjem. Strela je namreč poškodovala koaksialni kabel pri Trebnjem, tako da so dolenjski lastniki telefonov ostali brez zvez. Napaka je bila po velikem trudu odpravljena šele pozno popoldne.
SIN IN MATI NA MOPEDU -14-letni Nikola Kurnik iz Kordičev pri Sušicah je minuli petek zvečer peljal kolo z motorjem, na katerem je sedela tudi njegova mati, po Vino-
i njegov
fradniški cesti v Methki proti Svrža-om. I'
. Na nepreglednem ovinku pa je zavozil v levo in trčil v osebni avto-
mobil, ki ga je nasproti pripeljala Ana Medic iz Domžal. Kurnikova
sta padla, pri tem pa se je mati poškodovala in so jo odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialno škodo cenijo na 25.000 din.
atletika
V REPREZENTANCI SRS TRIJE NOVOMEŠČANI
30. juhja bo v Trbižu tradicionalno mednarodno srečanje atletov iz	Furlanije- Julijske
Krajine, avstrijske Koroške in Slovenije. V slovenski ekipi bodo v glavnem predstavniki Kla-divarjeve vrste, republiški dres pa bodo oblekli tudi trije Novo-meščani. Penca bo tekel na 400 m z ovirami, Šimunič bo skalal v daljavo, Malnar pa bo metal kladivo.
Bolj uspešni so bili Krčani v Celju. Na odprto prvenstvo, ki so ga domači organizatoiji posvetili občinskemu prazniku, so Celulozarjevi
Elavalci odpotovali s svojim avto-usom in v močni konkurenci 200 plavalcev iz močnejših republiških klubov osvojili kopico medalj, pokalov in povrhu vsega dosegli tudi dobre rezultate.
DOLENJSKE TOPLICE: NOVA ZENSKA KOŠARKARSKA VRSTA
Boljši rezultati - člani: 100 m: kravl: 1. Škafar 1:02,0, 2. Javornik 1:03,9;	100	m	prsno:	2.	Mlakar
1:22,0;	100	m	hrbtno:	2.	Mlakar
1:22,1;	100	m	delfin:	1.	Škafar
1:07,6;	200	m	mešano:	1.	Škafar
Za košarko se zanima vse več deklet Ker imajo v Dolenjskih Topbcah lepe možnosti za vadbo (zunanje in notranje igrišče, izprašane zapisnikarje, vaditelja itd.), bodo v okviru moškega kluba in krajevne skupnosti v kratkem ustanovili tudi žensko vrsta Tako bo novomeška občina ob ženski vrsti Obutve, ki nastopa v 1. slovenski košarkarski figi, dobila novo ekipo.
SLOVENIJA TRETJA
2:32,8 itd.; pionirji 200 m mešano: 1. Koprivnik 2:58,4; članice - 100
m kravl: 3. Mikeln 1:14,7; 100 m prsno: 3. Špilar 1:32,6; 100 m hrbtno: 1. Poharc 1:28,2; 200 m mešano: 3. Špilar 3:00,0; pionirke - 100 m hrbtno: 1. Škafar 1:29,9; 200 m mešano: 1. Škafar 3:03,2 itd.
Pišite v
V Beogradu je bil zadnjo nedeljo tradicionalni medrepubliški peteroboj v atletiki. Za slovensko reprezentanco je nastopil tudi Novo-meščan Janez Penca, in sicer v dveh disciplinah. V teku na 400 m je bil tretji (48,7), v teku na 110 m ovire pa je pritekel na cilj četrtL Progo je pretekal v 14,7 sekunde. Ekipno je bila Slovenija tretja.
CELJE PENCA PETI
I DOLENJSKI LlSTj
Minuli četrtek je bil v Celju tra-...............................ski	'
dicionalni mednarodni atletski miting za memorial Ferda Skoka. Na njem je nastopil tudi'Novomeščan Janez Penca, in sicer v prvi disciplini. V teku na 400 m z ovirami je nastopilo 12 tekmovalcev, med njimi bi moral biti svetovni rekorder Moses. Penca je zahteven nastop
PRIPRAVE ZA EVROPSKO ZLATO
dobro opravil in dosegel peti naj-
............... li:	1. King (ZDA)
50:39, 2. Salandcr (ZRN) 50:85, 3.
boljši čas. Izidi:
Kopitar (Kladivar) 51,16, 4. Hoho-way (ZDA), 51:74, 5. Penca (N. mesto) 52,15, 6. Carlson (ZDA) 54,40 itd.
19. juhja zvečer je v Novo mesto pripotovala najboljša jugoslovanska mladinska košarkarska vrsta. Kot že nekajkrat poprej, se bo v Dolenjski metropoh pripravljala za nastop na evropskem prvenstvu. Mladi košarkarji vadijo dvakrat na dan, in sicer v novomeški dvorani ter na Otočcu, kjer tudi stanujejo. Košarkarji, ki so tudi letos med najresnejšimi kandidati za evropski vrh, bodo v Novem mestu do 30. juhja.
SEVNICA: DVORANA IMA PREDNOST
ttlll
DŠI: KONČAN PRVI DEL
V akciji zbiranja podarjenih obveznic so sevniški športniki zbrali od delavcev že vrednost 300.000 dinarjev. Marsikdo graja takšen pristop kot premalo dognan in tudi premalo sistematičen. Povedati je I treba, da načrtujejo tako sevniška kot boštanjska krajevna skupnost, občinska kulturna m telesnokultur-na skupnost pravo akcijo šele za v jeseni. Čeprav smo sredi dopustniških mesecev, bo to čas priprav, j ko naj bi pripravili tudi posebno brošuro. Prizadevnosti športnim delavcem ne gre šteti v zlo, saj so brez
Minuli teden seje v organizaciji Zveze sindikatov
MILOJKOVIC OBETA - Člani Boksarskega kluba	, Dušan
Kveder—Tomaž’ iz Dolenjskih
dvoma s svojo akcijo le razgibali vmh skupnosti. Po pro-
občinskega sveta končal prvi del iger sindikalnih organizacij v novomeški občini. Delavske športne igre, ki potekajo že šestnajsto leto, so tudi letos prinesle lepe rezultate. Tekmovanja potekajo v U panogah, sodeluje pa več kot 30 delovnih organizacij. Letos se je prijavilo 191 moških in 71 ženskih ekip. Pomerile se bodo v naslednjih disciplinah: kegljanju (27 moških in 16 ženskih ekip), odbojki (15, 9,), streljanju (28, 13), plavanju (15, 7), atletiki (12, 6), namiznem tenisu
Toplic so se udeležili repub-liškega prvenstva, ki je bUo v
dvoje krajevr
ramu tdcsnokultiime skupnosti izgradnja večnamenske dvorane
(11, 8), smučanju (9, 5), krosu (13, 7), balinanju (12)
12), šahu (24) in malem nogometu (24).
Ljubljani. Izkazala sta se Emil Špehar (velter kategorija) in Jože Zupančič (sednja kategorija), ki sta postala prvaka. Na eni zadnjih boksarskih revij, ki jih pripravlja ljubljanski Odred, pa je z odličnimi borbami nase opozoril	Novo meščan	Miro
Milojkovič, sicer član topliškega kluba: v svojem prvem nastopu je brez težav v srednji kategoriji
| prednost pred bazenom. Ce bi zgra-
> se ‘
dih lahko še tega, tofiko bolje!
A. Z.
Zaradi pomanjkanja prostora bomo podrobne rezultate objavili v prihodnji številki.
premagal precej bolj znanega
Ljubljančana Visoka.............
Milojkovič (v črnih hlačkah) v boju z Visokom.
Na sliki:
.Spomini’ na šah
364etni Jakob Klobučar iz Sodje-ga vrja je' 17. juhja zvečer postal žrtev tuje malomarnosti. Tisti večer se je namreč peljal na kolesu z mo-toijem od Strekljevca proti Semiču, pri Vrtači pa je zapeljal v dober me-ter globok jarek na cesti in se poškodoval, da so ga morah odpeljati v novomeško bolnišnico. Odgovor na vprašanje, od kod na cesti tako globok jarek, pa je treba iskati pri črnomaljskem podjetju Gradbeništvo, obrt in komunala, ki je že pred dnevi prekopalo cesto zaradi obnovitvenih del, nikomur pa ni padlo na pamet, da bi jarek zasul ali ga vsaj označil.
Ive Stanič, glasbeni in šahovski pedagog, je pred časom v osnovni šoh v Kočevju želel obravnavati šah podobno kot ostale šolske predmete. Hotel je strokovno dokazati, da vsebuje igra na 64 poljih lastnosti, ki vplivajo pozitivno na razvoj mladostnika. Vendar je moral prizadevni šahist zavoljo nerazumevanja Zavoda za šolstvo SRS in takratnega vodstva osnovne šole zanimivi poizkus opustiti. Pred kratkim pa je zapustil celo pedagoški poklic.
..Seveda mi je za starimi časi žal,“ je dejal Stanič. »Morebiti mi je bilo najbolj pred kratkim v Ribnici pri sojenju na pionirskem šahovskem prvenstvu. Takrat sem se nehote spomnil nešteto ur, ki sem jih preživel ob šahovnici z mladimi kočevskimi šahisti Podoživljal sem nepozabne trenutke.*1
Ko steče beseda o delu in življenju v kočevskem šahovskem klubu, se Stanič nekoliko žalostno nasmehne: »Šahisti smo bili fanatiki. Od treh do osmih zvečer
Ive Stanič življenje....“
smo igrah, analizirali, se učili. Za šahovska polja je v enem dnevu sedlo več kot 80 šahistov. Pri vodenju ni bilo težav: starejši so vadili mlajše, ti najmlajše. Delali smo tudi v šahovskem razredu. Pouk je potekal podobno kot pri ostalih predmetih. Učenci so morah opravljati tudi domače naloge. Veselilo me je, ker so imeli mladi Kočevci moje ure tako radi. V začetku so igrah vsi samo zato, da bi zmagovah. Prvaki pa so postajah tudi tisti, ki so zgubljali. V igri so nemreč odkrivali nekaj, kar je oblikovalo novo spoznanje ....“
Predvsem pa so se mladi učili življenja: čestitali in ponudili so roko ob porazu, ob uspeh in domiselni kombinaciji, potezi, vztrajnosti, pogumu. V šahovskem razredu je bilo nenavadno tiho, med učenci so se stkale močne vezi, poštah so bedj delavni, disciplinirani. Člani šahovskega razreda so se kaj kmalu dodobra spoznali z novim, za marsikoga skritim svetom.
„V klubu in v šahovskem razredu smo bili zagnani. Zato smo bolj in bolj spoznavah, da smo se v resnično življenje vračali bogatejši, oboroženi z novimi lastnostmi in izkušnjami in s pridom smo jih uporabljah v našem vsakdanjem življenju...“
Ive Stanič je vse to poskusil dokazati z eksperimentalno šahovsko šolo. Sebi in drugim. Ne moremo reči, da ni uspel, zakaj uspehi njegove šole so se začeh kmalu kazati. Vendar se je moral Stanič, namesto da bi vse moči posvetil svojemu pionirskemu delu, ukvarjati še z dodatnim prepričevanjem, dokazovanjem. Za to pa je izgub-
ljal vse preveč časa, nazadnje tudi volje. UresničU se je, na žalost, stari rek, zakaj po večletnem prizadevanju je popustil — pametnejši. Tisti hip, ko so se sadovi Ivičevega dela začeh kazati, je moral s svojim delom nehati. Po dvanajstih letih prizadevanja je ostal sam, brez strokovne pomoči in dostikrat tudi brez moralne 1 podpore, Zavod za šolstvo SR Slovenije se je namreč odločil, da Ivič lahko izvaja svoje načrte na osnovni šoh le v okviru svobodnih aktivnosti. Zgodilo se je celo, daje moral priljubljen pedagog zaradi šaha (!!!) na svoji šoh oditi na razgovor.
,,Bile so tudi druge težave, vendar jih ne bom omenjal,“ je dejal Stanič. ,.Navzlic temu sem s svojim delom zadovoljen. Prepričan sem namreč, da sem v množici mladih šahistov, s katerimi smo včasih preživeli tohko prijetnih ur, vsadil kal opojnosti in skrivnosti kraljevske igre. Nekateri med njimi so že dokazali, da jim šah pomaga pri življenju, in da jim bo tudi poslej vodič.**
Da je imel Ive Stanič prav, je po svoje dokazalo tudi minulo republiško pionirsko šahovsko prvenstvo. Nekoč odličnih kočevskih šahistov ni bilo. Za šahovnicami sploh ni bilo Kočevcev. Bržkone je to Staniča bolelo, a je ravnal kot pravi šahist. Potolažil se je z ugotovitvijo, da so mladi Kočevci, ki naj bi igrah v Ribnici, še vedno njegovi prijatelji, s katerimi se bo ob srečanju toplo pozdravil, če pa bo kaj več časa, tudi pogovoril o igrah med Karpovom in Korčno-jem.
J. PEZELJ
|Mmiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii=
tisti
i MOČ LINIJE — Obale Jadrana niso samo polne kopalcev, i | ampak tudi fotografov, še posebno takih, ki le občasno vza- | H mejo v roke fotografsko kamero. V iskanju motivov so foto- i | grafi kor urezani po enem kopitu: ljudje na plaži, otroci pri | | igri, ribiška barka, sonči zahod. Za ustvarjalnega fotografa pa = i je moije neizčrpno. Kot primer posebnega pristopa pri foto- | E grafiranju morskih motivov objavljamo posnetek našega po- s | gostega sodelavca Andreja Virca iz Novega mesta. Andrej je jf 1 na pomolu opazil zanimivo igro linij zloženih ribiških zabo- | i jev, pomola in barke. Primeren izrez je dal zelo lepo sestav- 1 | ljenko linij, katere moč so poudarili še izraziti toni: bel po- § = mol, temno morje, svetla barka, črni napis. V barvah bi ver- § § jetno fotografija še pridobila.
=iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii
(po»cmhm urt pred 20 leti)
Pravzaprav smo čudni ljudje
PRAVZAPRAV SMO Dolenjci včasih čudni ljudje: radi tožimo, da „nam je vlak ušel”, da so nas druge pokrajine prehitele in da drugod ljudje lažje in boljše živijo kot mi med Savo in Kolpo. In tudi s prstom radi pokažemo na visoke kmetijske pridelke v drugih okrajih in republikah, zraven tega pa še vzdihnemo: „Tam lahko, tam znajo, tam zemlja boljše rodi.” Vlak nam je v preteklosti že nekajkrat ušel. Z zamudami smo se obešali na tovorne vagone in s težavo dohajali naprednejše. Toda priznajmo, dostikrat po lastni krivdi! Zdaj po osvoboditvi pa še celo!
GOSTINSKA SEZONA je na višku. Zanimanje turistov za Dolenjsko raste iz leta v leto. In naš turizem? Na sezono smo se dobro pripravili. Obrati so nabavili mnogo hladilnih naprav in ostale opreme, pa tudi cene smo letos objavili pravočasno. Osnovno vprašanje je še vedno pomanjkanje sob. Gostinski obrati zmagujejo naval brez večjih naporov, le sob je premalo.
NEDELJSKA ODBOJKARSKA tekma v Novem mestu je prinesla popolno razočaranje. Tokrat nas ni razočaralo samo domače moštvo, ki je kot kaže v precej slabi formi, razočarali so nas tudi gostje iz Beograda, ki navzlic gladki zmagi niso pokazali veliko.
NEVARNOST POŽAROV je v lesni industriji znatna; posebno velja to za sevniško Kopitarno, ki je izredno izpostavljena tej nevarnosti. Zato se je DS odločil, da bodo na območju podjetja zgradili požarnovarstveni bazen, ki bi omogočil v slučaju požara hitro intervencijo večjih gasilskih enot.
BREŽIŠKO BOLNIŠNICO nameravajo razširiti. To bodo opravili postopoma in skušali pri bolnici urediti zdravstveni center z vsemi ambulantami.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA : 24. julija 1958) **
SVETU OKOLI
NEPREMAGLJIVA SPOLNOST — S starostjo ljubezenske naslade nikakor ne minejo, saj Amor še pridno proži puščice v ostarela srca. Analiza britanskega časopisa za spolno medicino, ki je zajela 1163 ljudi v visoki starosti, je pokazala, da ima vsaj, 12 odstotkov moških v devetem desetletju življenja še spolne odnose, nad 90 let starih pa je spolno aktivnih 3 odstotke. To je vsekakor presenetljiv podatek. Doslej smo menili, da starost prinaša mir. Vročekrvni naj torej od zrelih let ne pričakujejo več pameti, ker anketa kaže, da bodo še naprej videli rožnato, če jim bo pot križala lepotica.
TIHOTAPSKI SOSEDJE -
Italijansko združenje tobačnih proizvajalcev je sporočilo žalostno vest, da vsak sedmi Italijan kadi izključno le pretihotapljene cigarete. Po izračunih združenja je lani na 90. 000 ..državnih” cigaret prišlo kar 15.000 pretihotapljenih. Ob tem podatek, da kar 10.000 Neapeljčanov živi od tihotapljenja cigaret, res ne more biti sumljiv. Italijanski tobakarji torej tarnajo, cene pa ne spustijo.
DOBRODELNA VOJSKA -
Američani so pred kratkim zvedeli, da za njihov denar vojska kar lepo živi in da nekateri ofl-ciiji uporabljajo vojna letala za povsem domače zadeve kot so potovanja na zabave, nabava drv in celo za posipanje peska na igrišču golfa. Uradni odgovor se je glasil, da „vojska res nekaj daje za rekreacijo svojih ljudi”.
LJUBITELJI ŽIVALI - Japonska policija je naredila konec pretiranemu ljubiteljstvu divjih živali. V akciji, s katero so posegli v vsa večja japonska mesta, so zaplenili 874 medvedov, 91 udavov, 62 krokodilov, nekaj goril, nilskih konjev in celo štiri slone. Akcijo so začeli, ker je pred časom tragičen dogodek opozoril, da so ljudje malo zamešali predstave o tem, kaj je domača žival in kaj ne. V glavnem japonskem mestu sta namreč dva leva družno raztrgala svojega gospodarja.
Človek kaže predrznost na pram Bogu
(Nikakor) ne bodemo trdili, da nas je dosedaj streljanje obvarovalo toče, a mogoče pa je vendar le, da je to pomagalo, kajti vremenski proroki trdijo, da stresanje zraka zabranjuje zamrzovanje deževnih kapljic. Na Štajerskem streljajo proti toči že štiri leta in poroča se, da z dobrimi uspehi, kajti v krajih, kjer se strelja, v tem času ni bilo toče; prej pa, ko se ni streljalo, da je skoro vsako leto tu in tam toča pobila. Nekateri zmajujejo z glavo češ, z napominanim sredstvom kaže človek nekako predrznost na pram Božji Vsemogočnosti. Mi niti najmanj nismo takega mnenja. Človekovo geslo naj bode: „V prvo moli, potem delaj pridno in poslužuj se poštenih sredstev pri raznih dejanjih!” Streljanje proti toči priporočati bi bilo povsod, toda vsaka postaja bi morala imeti najmanj štiri topiče, da se kolikor mogoče hitro strelja.
(Na križpotu) Semič in Črnomelj stali so slavoloki z napisom: „Prevzvišeni srčno pozdravljen"; pod slavoloki so stale šolske de-
klice v beli noši z ovenčenimi glavami z učitelji in učiteljico iz Semiča in Štreklovca s svojimi banderami, na koncu pa je stala deklica s šopkom ter s slovesnim govorom podala šopek deželnemu predsedniku.
(Š p a n j c i) so se začeli pogajati glede miru z Amerikanci. Posreduje francozki poslanec. Drugega jim tudi ne kaže. Na Kubi imajo pač še dosti vojakov. Ali Amerikanci osvajajo vedno več obrežja. Sedaj izkrcujejo na otok Portoriko svoje čete. Španjci se trudijo, da bi odbili njih napade, pa so preslabi. Najboljše je, da hitro sklenejo mir. Sicer izgubijo čedalje več ljudi in denarja.
(R a z p e č a v a.) Jos. Medved, trgovec v Novem mestu uljudno naznanja, da založi prihodnji mesec svojo trgovino z novim blagom, vsled tega se je namenil svojo sedanjo zalogo izdatno pod ceno razpečati.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. avgusta 1898)
Kraljestvo
Konec kokosovega kralja
Septembra meseca se bo končala 151 —letna „ vlada vina rodbine Clunius — Ross na Kokosovih otokih. Sedanji absolutni vladar, lastnik otokov in prebivalstva, edini sodnik in zakonodajalec John Clunies — Ross je sklenil, da bo otoke prodal Avstraliji za 7 milijonov do-laijev.
Kokosove otoke z njihovo čudno usodo so imenovali kar ostanek barbarstva. To ime je zasluženo. Od leta 1827, ko se je na otokih izkrcal &otski pomorščak John Clunius ter ugotovil, da je bolje biti kralj na otoku kot navaden mornar doma, se je začela za 600 prebivalcev tega koščka sveta nevesela zgodovina. Rodbina si je pridobila izključno pravico do otokov. Do 1955. leta so Kokosovi otoki spadali pod britansko krono, potem pa so prišli pod Avstralijo.
Posebna komisija, ki je 1972 obiskala otoke, je odkrila presenetljive reči: John Tuan (gospodar) je zapovedal uporabo kontracepcije, odločal, kdo se sme s kom poročiti, kdo sme v šolo, zaposloval je, kogar je on želel.
Noben od domačinov se ni smel izseliti z otokov; ča pa je to storil, se ni smel več vrniti, pa še njegovi družini ali sorodnikom ni nič dobrega kazalo.
Še več: domačini so smeli kupovati le v trgovinah, ki so bile v lastni Tuana Johna. ..Kokosov kralj” je to pravico izkoriščal tako, da je hudo navil cene za vsako stvar. Mo&i so za celotedensko delo dobivali le 4 dolarje, ženske pa samo 2 dolarja.
Ob koncu kraljevanja je poslednji kokosov kralj dal čudne izjave. Takole pravi: ..Mislim, ja za domačine lepo skrbim, in prepričan sem, da so srečni. Jaz sem! ”
Domačini so verjetno res srečni, ker se bo „sreča” le končala.
Itev Prejšnje križanke
Ulovljeni kit na islandski kitolovki. Ubili so ga s topovsk0
Danes kiti in ne vec-
V£°je v*^et' tuJe napake 1(1 na svoje.
Ved	CICERON
<;»ekaj ustvarjamo za
Največje živali na svetu pred iztrebljenjem[ "/“Jo tudi bi videl’ ,da prepoved ulova bi šele po sto letih popravila	zanas po omstvo nekaj
He,	STEELE
SJ* Je zgolj pozab-
flaubert
Nedavni kongres Mednarodne komisije za kitolov v Londonu niso razburkale samo vroče debate med udeleženci, ampak tudi nemiri, ki so jih povzročili borci za zaščito okolja. Kakih 30 razgrajačev” je v hotelsko dvorano, kjer je bil kongres, metalo dimne bombe, mimogrede pa so še polili štiri delegate z rdečo krvjo, simbolom krvi pobitih kitov. ..Ubijanje kitov je necivilizirano!” je bilo geslo demonstrantov.
dar prihajajo op°z° ’ sovjetske kot jap°n _ ke kršijo dogovorjeno
Vse življenje sem garal, da sem sl sezidal onole kajžo. Jaz sem pa za tole vilo samo eno leto sedel.
1
S
— Mati, nikar! To je kmetiji.
edini moški, ki je
še ostal na
													
				dl	napad	zvezda v orlu	zelenjava z vrta	cassius clay	dl	prvak	stanje	drl. blagajna	imetje
				nastrešje					poziv				
				koralni otok					pritok save				
									delnone				
	■%i			naS skladatelj (risto)						izrastek na glavi			
r m										znojnica			
				perz.kralj				vlooa dru-žaffmka					
				naSotok				pritok sene					
												dvosedežno kolo	dl
dl	prosti premet	poljska cvetica				solsolitme kisline							igra na sreCo
		novozeland doa.jkiui				pritok Silit -							
gosta megla					ocet				homerski junak				
					padavina				EiiiSaki'				
germ.crel				pesniška oblika						afr.reka	neralič tomislav		
				1							pestner		
lojena sveta								elektroda					
								brescia					
vac/ltelj							rezilo						
olimp. Igre			tur. velikai				herodiadi-na hti (ples)						
Vesolje se hitro sPr^
vorimo mo pr° da tam vse miruje
M
 	i
se radi ozremo pr° ^i liruie.
Kadar govorimo o
Za tem drobnim nemirom, ki je hitro potonil v vrvežu britanskega velemesta, se skriva resnična tragedija. Odkar se je pred sto leti začel obsežnejši kitolov, so se vrste največjih še živečih bitij na zemlji skrčile na slabo polovico. Najhujši udarec so doživeli kiti glavači, veliki sinji kiti in grenlandski kiti; njihovo število se je tako zmanjšalo, da so prišli na listo najbolj ogroženih živalskih vrst.
Strokovnjaki trdijo, da kitom bije zadnja ura. Če bi ta trenutek popolnoma prepovedali ulov kitov, bi se njihove razredčene vrste opomogle šele po sto letih. Nekatere pa si nikoli več ne morejo toliko opomoči, da bi jih bilo toliko kot pred stoletjem.
Kritičnega stanja se zavedajo tudi kitolovci sami, zato so se dogovorih za število, katerega pri ulovu ne bi presegali. Ven-
najnovejša odkritja P° # v našem osončju«^
se
hitreje spreminja,	»
veniki doslej meniu-	^
čje postaja namrec bolj aktivno.	*
V zadnjih 350	s|
časa človek točno membe na Soncu,
do
da se je število son .j# večalo za 20 do 30	^
Po nekaterih P°^a..	#
še pred nekaj st0 Jta v * ko nepredirno za ^el peklensko oziračJpesokovs^, znanstvenik J • VrnnOiii0j zbral pričevanja asff so opazovali površi i jy neta, kar je danes P nemogoče s še ta* , r*! optičnimi teleskopi s težavo prodre površine.
Odlična in natf?Jfin k valca neba Schiap^ (ole1) , niadi sta v pretep d»J opazovanj izraču ^ vrtenje planeta M goJ)CjK lastne osi in °	98	<•
sem pokriva - tr9|j j nes se Merkur
zavrti v času, ko o
le še 59—krat.
Tudi Jupiter se j* !\ / Svetilnost je p0'' »j^ sto letih za lOodsto
'''''''■''''iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiuiiiniuniiiHiiiiiiiiHuiiiMiiininuiiiiiiiNiiiiiinuiiniiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
postaja svet elektromagnetno smetišče?
NevjjjT----------------------------------------------------------------
j2p 0onesnaževanje okolja z radijskimi in mikrovalovnimi žarki — Ali je stalna
■— avljenost takemu žarčenju škodljiva? — Razdražljivost zaradi radarja?
   -_____________________________________________________________
^jša je Jak°st televizijskih oddajnikov se povečuje, vse go-j°jaške baJčf*? daljnovodov visoke napetosti, nova letališča in ,toUko (Ja _ °°*v3jo nove močnejše radarje,	!-
v 1° z'mitm vfčJe8a kraj3 brez nje, v mnogih gospodinjstvih t°Lr°v Prena^°V^ovn*m' Psicami, na tisoče telefonskih pogo-r! °Iogija '>rezžično z mikrovalovi — skratka, električna phostiin j*6 na osvajujočem pohodu. Toda kljub očitnim k!na °snovi!|UPdnostim’ kijih najrazličnejše naprave, delujo-°gih narav e,ektromagnetnega valovanja, imajo, se v nekaterih varstvenikov in znanstvenikov javlja sum.
Seneki namreč> da razmah a zau botruje ne-ifcti' %n ntMmu onesnaže-8?** ® W ta,z el<*tromag-
°gije botruje nebnemu onesnaže-
ti» ^° Se no-jj esnažene Zemlje
n nevidne ^elcktične sme-
SASS0"**1 men«°- da
nn sniQea „ nevarnosti električ-I W>a„0 tlfž‘ atmosferi moč-
«Ci da "e	ie tako
Terne^u. rastlinam Sna?-5k?dovati Op™	Živalim.
zato nie a Slcer manj-vJ5*1* znanstveni PrePričljiva <Cenikov	m naravo-
majhne do?!’ la.hko tudi (jjn val°vne„a 1 e radijskega in
<^^nfbot^nja,povzro-
1)6 do 0rientaciin^ « “gube
^UCi
obtožili Sovjetsko zvezo, da „oti-pava” njihovo veleposlaništvo v Moskvi z mikrovalovnimi žarki. Govorili so, da je tak način vohunjenja neposredno ogrozil zdravje in življenje uslužbencev veleposlaništva.
Naj so trditve o ogroženem zdravju bile resnične ali ne, gotovo je le, da so se mnogi Američani začeli spraševati, ali niso potemtakem za zdravje škodljive tudi mikrovalovne peči, komunikacijske naprave, radarji, televizijci oddajniki; S temi napravami so
prenapolnjene, lekt;
NafX?i5unska h« h ^ ERA
^°b^"iefesn0ma je odnose
njem ^era z v^fma hudo zao-' ^niejjgan? Unskim žarče-Caiu so 1976. leta
Združene države Več kot 35 milijonov elektromagnetnih naprav je v industriji, 9 milijonov radijskih oddajnikov in na stotisoče mikrovalovnih komunikacijskih stolpov je razpredenih po vsej deželi, na desetine tisočev je radarjev, daljnovodov visoke napetosti pa je za 72.000 kilometrov. V gospodinjstvih vsak dan deluje preko 6 milijonov mikrovalovnih pečic, nad 30 milijonov pa je zasebnih radijskih postaj malega dometa.
Ali je delovanje vseh teh naprav res neškodljivo?
Uradno je ameriška vlada svo-
jim državljanom sporočila le ugotovitev, da je „vsakdo izpostavljen žarčenju, ki zaradi hitrega porasta in možne škodljivosti zasluži vso skrb.”
Predstavniki telekomunikacijske industrije so celo tako previdno izjavo napadli ter jo označili za »napihnjeno . ,.Nikakor nismo potopljeni v morju nevarnega žar-čenja!” menijo strokovnjaki za telekomunikacije. Za vsak slučaj pa le dodajo, da zaenkrat niti ne vemo, ali stalna in dolgotrajna izpostavljenost malim količinam elektromagnetnega žarčenja sploh vpliva na žive organizme.
ZGOVORNA DEJSTVA
Odpor proti električnemu smogu, kot vprašljivo električno onesnaženje okolja imenujejo, je vse večji. Prebivalci se upirajo in ne dovolijo postavljati novih televizijskih oddajnikov, so proti novim daljnovodom visoke napetosti, prodaja mikrovalovnih pečic se je malo zaustavila. Čeprav je znano, da so Američani zagreti za obrambo pred .komunistično nevarnostjo”, pa je vojska naletela na odpor pri uresničevanju načrta o novem obrambnem radarskem sistemu, ki naj bi prepredel lep kos ozemlja ZDA.
Seveda se z vprašanjem o škodljivosti elektomagnetnega žarčenja ne ubadajo le Američani. Raziskave v Sovjetski zvezi in nekaterih drugih vzhodnoevropskih državah so pokazale, da celo zelo majhne doze žarčenja povzročajo glavobol, izgubo apetita in razdraženost.
Neko znanstveno poročilo ugotavlja, da je v Severni Kareliji, odmaknjenem predelu Finske, med prebivalci močno narastlo število srčnih bolnikov ter primerov raka, odkar so po 2. svetovni vojni ob meji s Sovjetsko zvezo zgradili veliko radarsko postajo.
Pri poskusu, katerega namen je bil proučiti vpliv mifa-ovalov na živalske celice, so ugotovili, da tudi majhne doze povzročajo spremembe in poškodbe v kromosomih. Zarodki, ki so bili dlje časa izpostavljeni	, .neškodljivemu”
elektromagnetnemu žarčenju, so dobili poškodbe v možganih. Poškodbe sicer niso bile hude, vendar pa poskusi dopuščajo možnost, da zaradi njih tuja telesa lažje vdro v možgansko tkivo.
Zanimivi so tudi izsledki A. Marina, ki je raziskal vpliv daljnovodov na živa bitja. V neposredni bližini je zapazil zaviranje rasti organizmov, v stometrski oddaljenosti spremembe v krvi ter delovanju živcev, v še večji oddaljenosti pa učinke na obnašanje, kot je n. pr. počasnejše odzivanje na dražljaje.
Radar — onesnaževalec okolja?
7 /
IHilllllliiiiiiiiiiiiiHlllllllllIlllllllllilliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiii
o
3
Jisai *>
••tt' -
.
V
S su . t	^fkletl
sta
odšli aen-.-. K»|in p» otrok in haK	V	‘
je menil To"*-	„0”' tPiS ^ ^ Q
STA- *
prizadela.
Kaj Je h'tS0CfA\ poskušali rC	„v.	<ll|J v
prebudil i" J	K
°ba S’«
povedal,	je	ha	ka
odšli deklet|.'\alin >
»trok in k^or fy r « l“j
ivia mora no že
*v0 **i nič
77.
Razgovor o njem je bil s tem opravljen, pa tudi za svoji hčerki Tom ni pokazal posebne skrbi. Pre-r cej močan veter, ki je začel tačas pihati, je gnal barko proti severu. Tom je prijel za krmilo In jo skuSal obdržati Čim bliže brega. Toda v temi se ni dosti videlo in nevede so zapluli vštric enega izmed indijanskih taborišč. Z brega so se začuli nekakšni glasovi in Harry je v svoji divji nepreračunljivosti prijel za puško in ustrelil kar na slepo. Po nesrečnem naključju je zadel mlado dekle in tako po nepotrebnem Minge še bolj razdražil.
78.
Barka je nato brez cilja križarila do svita, potem pa jo je Hutter usmeril proti svojemu gradu. Velika Kača ga je svaril, čei da so se ponoči gotovo izkrcali na njem Mingi, toda Tom si ni dal ničesar dopovedati. Ko so prišli že precej blizu, se je oglasila Se Vah-ta-vah: »Ali bela moža ne vidita mokasina?« Tom in Harry sta z daljnogledom natančno preiskala grad in okolico, toda opazila nista ničesar sumljivega.. Le na vodi se je zibal indijanski čevelj. Toda ta bi bil morebiti lahko priplaval tudi od brega, čeprav bi se bil verjetno pr^j ‘potopil.
ZGODBA
VASA
NAŠ MAČKON
„Maček mora biti pri hiši,” je nekega dne pri kosilu dejal oče, mati pa je jezno odložila žlico.
Moj ata je velik ljubitelj živali. Čeprav ima kot lovec raje divjad, so mu pri srcu tudi domače živali. Pravi, da je hiša brez živali mrtva. Pri hiši smo imeli turške putke. Eno od njih je oče naučil, da mu je zletela na rame in tam občepela, dokler je ni sam položil na tla. Sčasoma se je putka navadila, da je zletela na rame vsakomur. Za goste naše hiše je bila že kar preveč vsiljiva. Nekega dne je skrivnostno izginila. Najbrž jo je odnesel kak slučajni popotnik, ko mu je prijazna živalca skočila na ramena. Kako se je njena življenjska pot končala, ne vemo, vemo pa, da je verjetno njenega konca kriva prav očetova dresura.
„Maček bo pri hiši pa mirna Bosna!” je pribil oče. Pri tem je ostalo. Mama se je seveda močno upirala pred novo štirinožno nadlogo. Mačke so se ji zamerile, česar je kriv naš prejšnji muc, ki je bil nepoboljdjiv tat.
Dobili smo torej lepega mucka z okroglimi očmi in pisanim kožuhom, pravega lepotca. Najprej je bil plašen. Plazil se je pod omarami, divanom, celo v čevlje je včasih zalezel. Pihal je in se sršil, da bi bil videti čim bolj grozljiv. Počasi se je udomačil in njegovi sprehodi po kuhinji so postajali vse bolj predrzni.
Začudo se je maček najbolj navezal na mater. Kot kužek je hodil za njo na njivo, spremljal jo je na dvorišče in v vrt. Zaradi te navezanosti je kmalu postal materin ljubljenček.
Naš Mičo, tako smo ga nazvali, je kmalu zrasel iz igrive muce v velikega mačona. Pognali so mu lepi brki, v hoji je postal pan tersko prožen in gibčen, pravi pravcati mačkon. Vendar pa niti ena miška ni končala življenja v njegovih šapah. Veliko raje je zahajal v domačo kuhinjo po mesne izdelke.
Ta razvada je mačkona priskutila v očetovih očeh. Začel ga je preganjati, mati pa je svojega ljubljenčka seveda ščitila. Mičo je živel v strahu pred očetovim krepelom, drugega se ni bal. Njegovi tatinski podvigi so postajali vse bolj predrzni. A tudi tem je odzvonilo.
Neko zimsko nedeljo smo se pripravljali na domače praznovanje. Narezala sem jetrca za praženje. Ko sem odšla v shrambo po čebulo, olje in posodo, sem jih za trenutek pustila nezavarovana. Dovolj je bil droben trenutek - jetrca so izginila. Svojim očem nisem mogla verjeti, kako je mogla tolikšna količina mesa izginiti v tako kratkem času.
„Hiidič mačji je kriv!” ja zarobantil oče in segel s krepelom pod zapeček. Maček je poln strašnih slutenj kot strela švignil ven.
Čez čas smo na polico v hodniku postavili hladit kuhane vampe. Oče je vampe ljubil bolj kot samega sebe. Toda ko smo ohlajene vampe hoteli vzeti s police, jih ni bilo več. Izdajalska sled je vodila za skedenj. Oče je čisto pobesnel. Komaj komaj se je umiril. Poskušal je z zvijačo privabiti mačka v svojo bližino; z nežnim glasom ga je vabil. Tako prijaznega očetovega glasu maček ni bil vajen, zato mu ni veijel in občepel je v svojem skrivališču.
Tisti dan ga nismo več videli, čeprav je bil še kako priden in delaven v hiši. Popoldne je ,.neznanec” odvlekel sirov zavitek, ostanek pa je bil dober samo še za kokoši. Oče je zaškripal z zobmi in postal sila molčeč. Prepričana sem, da je takrat v mislih izrekel smrtno obsodbo nad našim Mičom.
Kmalu po praznovanju je maček za vedno izginil. Mati je bila žalostna. Krivila je očeta za mačkov konec, a oče se je pridušal, da ga ni on pospravil s sveta. „Četudi je poginil, ni nobene škode!” je zamomljal pri sebi.
Nekega dne se je skrivnostni konec našega Miča pojasiiil. Očetov znanec je povedal, da je pomotoma ustrelil našega slavnega mačkona: v mraku ga je zamenjal za lisico.
Spomin na mačkona pa ni umrl: po vasi se klatijo mucki njegovih barv. Mičo je poskrbel za svoj naraščaj.
JOŽA SLADIČ Novo mesto
h
ZGLEDNA ZALOŽENOST — V trgovskem centru trebanjske Kmetijske zadruge v Starem trgu pri Trebnjem je mogoče kupiti domala vse. Navkljub ponovni krizi s cementom tod ponavadi ni težko za la toliko iskani sivi prah. Jože Miklič iz Staregp trga ga je minuli četrtek zadovoljno vozil k sosedu. (Foto: Železnik)
Vse šole zgraditi naenkrat
Ce bodo izpeljati podaljšanje samoprispevka po predvidenem načrtu, bodo za lep čas zagotovili šolski prostor — Pogumen načrt: vse nameravajo zgraditi naenkrat
Delegati občinske skupščine v Trebnjem se bodo po vsej veijet-
jeseni v Mo
ob občinskem prazniku. Družbenopolitična dejavnost pa vseeno ne
nosti sestali naslednjič šele v jeseni v Mokronogu na slavnostni seji
bo prenehala.
» Do 25. avgusta mora biti namreč sklenjena javna razprava o osnutkih gradiv za podaljšanje samoprispevka v občini. Po tem roku se bodo sestali občinski izvršni svet in drugi dejavniki, odgovorni za šolstvo in komunalo, ter pripravili predlog, ki bo zatem ponovno prišel med delegate, na kraju pa se bodo o njem izrekli občani in delovni ljudje pred glasovalnimi skrinjicami.
Njihov denar vreden manj?
V Šentrupertu so vajeni, da tisto, za kar se dogovorijo, tudi opravijo. Se več -ponavadi izpade to dosti bolje, kat si je prvotno drznil misliti največji optimist.
Tako je tudi z načrtom za asfaltiranje krajevnih poti in r'dic Vrednost opravljenih del bo, kot vse kaže, presegla eno staro milijardo! Tolikšno prizadevnost lahko najdemo le malokje. In vendar, se na kraju zatika, kjer so najmanj pričakovali - namreč pri novomeškem Cestnem podjetju, oziroma njegovem tozdu ABG v Drnovem. Poročali smo že o nejevolji v Dragi, ko vaščani niso vedeli ali bodo potegnili še tistih nekaj metrov asfalta, ki jih je ločilo od Šentru-’*ierta ali pa bodo cestarji odpeljali vse stroje nekam na Kočevska. Slavje je bilo namreč že napovedano in je nazadnje le tudi bilo v roku.
Manj sreče pa so imeli drugod. V Prelesju se je fini-šer ustavil tri metre pred cesto, kjer je že asfalt. Stroj so odpeljali, vaščani so seveda ogorčeni in ne varčujejo s hudimi besedami. Pri krajevni skupnosti seveda zatrjujejo, da imajo zagotovljen denar za vse - za tisto, kar je 'bilo dogovorjeno in tudi za tisto, kar je „čez plan".
Po besedah prizadevnega predsednika sveta KS Petra Zgonca imajo vse črno na belem v zapisnikih. Prvega julija bi morali priti asfalterji nazaj, vendar jih ni bilo še minuli četrtek! V tem času so urgirali iz Šentruperta po telefonu, seveda brez kakršnegakoli uspeha. Asfaltbetona - vrhnjega sloja - ni na odcepu proti Škrijevemu in Ravniku, v samem Šentrupertu, delu Vrha, Veseli gori, seveda tudi ne na občinski cesti od Slovenske vasi do Šentruperta.	'
A. Ž.
Brez silnih besed je mogoče prešteti na prste ene roke, kaj je treba nujno zgraditi v šolstvu, da si bo mladi rod lahko nemoteno nabiral učenost. Zato — to je pokazala tudi uvodna razprava med delegati vseh treh zborov občinske skupščine na seji 17. julija — bo treba dati pri podaljšanju samoprispevka prednost šolstvu. Po vsej verjetnosti bo zato tudi obveljala tako imenovana druga enačica, predložena v gradivu, da bi namreč od denaija, ki naj bi ga predvidoma zbrali po predloženem samoprispevku, 75 odst. dali za šolstvo, preostalih 25 odst. pa po posebnem samoupravnem sporazumu za ostala dela.
Vprašanje o prednostih pri gradnji po navadi burijo duhove, saj nihče noče zaostajati. Predsednik občinske skupščine Tone Zibert meni, da so v občini sposobni ob ustrezni podpori vseh pričeti z vsemi predvidenimi novogradnjami in preureditvami naenkrat! Tako bi bilo treba v Trebnjem postaviti novo šolo. Na zboru občanov v mestu je bila potgena lokacija nad Cvibljem. Sedanja šola naj bi bila namenjena usmeijenemu izobraževanju, srednjemu šolstvu in študiju ob delu. Ta objekt bo torej dejansko služil otrokom iz vse občine in tudi delavcem. Nadalje naj bi končno zgradili že tolikokrat omenjeno drugo fazo na Mimi z nekaterimi dopolnitvami. S sredstvi amortizacije bi lahko popravili šolo v Šentrupertu
RAHCR PrIJATeIJSTVA
(kritični stropi) in naredili dokaj nefunkcionalno zgradbo bolj uporabno (za šolske namene je mogoče preurediti tudi sedanje ravnateljevo stanovanje, ker je učiteljski blok tik pred dograditvijo. Drugih večjih problemov v šolstvu ni. Če bi uspeli uresničiti ta program, bodo lahko za lep čas rešili izfed-no pereče pomanjkanje šolskega prostora. O tem bo lahko vsakdo oddal svoj glas pred koncem leta.
ALFRED ŽELEZNIK
RANČ PRIJATELJSTVA - V senci lipe blizu doma političnih organizacij so pred letošnjim jubilejnim taborom postavili posebno lopo, kjer so umetniki lahko delali kot v izložbi. Ob tem si seveda niso mogli kaj, da tega kraja ne bi tudi po svoje krstili.
TREBANJSKE
NOVICE
Veselje delati!
Mladinska brigada Matije Gubca osvojila vsa priznanja v Kožbani — Dobro vodstvo
Navkljub maturi Vanja Gole iz Trebnjega letos niti za hip ni izpregla dmžbenopolitično delo. Ob prenovi občinskega mladinskega vodstva je postala sekretar, pred nedavnim pa se je z vrstniki vrnila z republiške delovne akcije Kožbana 78, kjer je bila komandant brigade.
Minuli teden je, čeprav bi bilo dosti prijetneje na kakšnem kopališču, kjer ne manjka mladih, vztrajala za pisalnim strojem v trebanjskem domu družbenopolitičnih organizacij. Tokratni cilj je bil izdati novo številko glasila „Mi mladi".
Po vtisih, ki jih pripoveduje z delovne akcije, sodeč, je bil zanjo pravi zrelostni izpit brigada in ne matura v Novem mestu. Mladinsko Gubčevo brigado so sestavljali mladi iz trebanjske občine in preostalih treh pobratenih občin:	Velike	Gorice
(Hrvatska) Ilijaš (BiH) in Obre-novac (Srbija). Da so se med brigadirji res stkale pristne bratske vezi lahko sodimo že po tem, da se kar niso mogli ločiti od svojih trebanjskih kolegov. Ko je brigada že opravila svoje, so namreč še kar tri dni ostali v Trebnjem.
Težavnih pogojev dela na delovišču po vsej veijetnosti nihče od brigadirjev ne bo pozabil. V Kožbani so kopali za vodovod, če se to lahko tako imenuje, fantje tudi do pasu in še čez v vodi! ..Brigadirji so vztrajali in uspeli,“ pripoveduje Vanja in hkrati poudaija tovariške odnose, ki so vladali v kolektivu. Dejansko ni bilo razlik med tistimi iz vodstva in navadnimi brigadirji.
V brigadi so izvedli tudi uspešno razpravo o kongresnih dokumentih. To pomlad so pri predsedstvu občinske konference ZSMS v Trebnjem na novo zastavili komisije. V brigadi so vrsto kadrov prekalili.
A. 2.
NA MORJU SKORAJ TISOČ OTROK
Občinski odbor Rdečega križa iz Novega mesta se je na letošnja letovanja otrok dobro pripravil. Z odlično organizacijo je poskrbel, da je do konca julija letovalo na Debelem rtiču in v Fazanu pri Portorožu nekaj nad 400 otrok, do konca počitnic pa se jih bo z morjem spoznalo še okoli 500. Ob tem pa člani odbora niso pozabili na predšolske otroke. Kolonijo zanje bodo pripravili v začetku septembra.
NA KONGRES 12 NOVOMEŠČANOV
10. kongresa ZSM Slovenije, ki bo od 12. do 14. oktobra v Novi Gorici, se bo iz novomeške občine udeležilo - dvanajst delegatov. V Novo Gorico bodo odšli Iztok Vilič, Bojan Pureber, Boris Kranjc, Bojan Mikec, Vida Kerin, Ivanka Ravnikar, Iztok Hrovat, Dragica Novak, Drago Krštinc, Marjan Nose, Janez Penca in pionir iz šentjemejske osnovne šole, ki ga bodo določili septembra.
ZA PDB JANEZ MRAK VSA PRIZNANJA
Z občinske konference ZSMS Novo mesto so sporočili, da se je Pionirska delovna brigada Janez Mrak, ki so jo sestavljali pionirji iz novomeške občine, vrnila iz druge suhokrajinske izmene z vsemi možnimi priznanji MDA Suha krajina ’78. Pionirji so osvojili trak akcije, brigada je postala štirikrat udarna, ima osem udarnikov in osem pohvaljenih itd. Komandant brigade je bil Bojan Mikec.
Slavje ob prvi obletnici
Smihelska krajevna skupnost praznovala, in sicer z otvoritvijo asfaltnih ulic in vodovoda
Prebivalci krajevne skupnosti Šmihel pri Novem mestu so v nedeljo, 23. julija, slavili dvojni praznik. Prvega so namenili praznovanju dneva vstaje, drugega pa delovnim zmagam.
S slavjem so pričeli v Sukljetovi ulici, kjer je predsednik komunalnega odbora pri komunalni skupnosti KS Šmihel Lojze Kočevar simbolično odprl 1400 m asfaltiranih ulic: Ob Težki vodi, K Roku in Sukljetovo. Celotna naložba je veljala prek milijon in pol dinarjev. Vaščani so s samoprispevkom prispevali
430.000 din, ostala sredstva pa sta prispevala Komunalna skupnost iz Novega mesta ter iz združeneih sredstev KS Novo mesto. Veliko so vaščani prispevali tudi s prostovoljnim delom, kjer so se najbolj izkazali mladinci. Med gradbenimi odbori pa je bil najbolj delaven gradbeni odbor ulice K Roku.
Drugi del slovesnosti se je odvijal na Boričevem (o tem pišemo na 4. strani), zadnjem kraju v KS Šmihel, ki še ni imel vodovoda. Precej ze-mjje in kamenja so Boričani premetali, preden je bil uresničen dolgoletni sen. Dva tisoč delovnih ur in
130.000 din je bil njihov prispevek, ostalo pa je primaknila komunalna skupnost (100.000 din) in iz združenih sredstev KS Novo mesto (140.000 din). Celotna investicija vodovoda v dolžini 1600 m iz Sker-janč do Boričevega je veljala
630.000 din.
Slovesnost so sklenili s kulturnim programom, ki so ga pripravili pio-nirji osnovne šole ,.Milka Sobar-Nataša" L? Šmihela in Moški pevski zbor.
J. PAVLIN
RUMANJČANI IN ELIPSE VABIJO
Mladi iz Rumanje vasi bodo • pomočjo krajanov pripravili 29. julija tradicionalno mladinsko veselico z bogatim srečelovom. Za vesele note bodo poskrbele Straške Elips*; člani osnovne organizacije ZSMS Rumanja vas pa so prepričani, da bo na mladinsko veselico prišlo več domačinov, kot običajno. Predvsem zaradi tega, ker bodo ves denar, k» ga bodo dobili s pomočjo zabave, namenili za nov mladinski dom v Rumanji vasi. Veselica bo na prosto’ ru ob cesti Straža - Dolenjske Top1 lice.
SM1HELČANI SO PRAZNOVALI - Prvo obletnico dela KS Šmihel pri Novem mestu so krajani slavili z otvoritvijo treh asfaltiranih ulic in vodovoda na Boričevo. Na sliki: Lojze Kočevar, predsednik komunalnega odbora pri KS, ot varja nove asfaltne ulice. (Foto: J. Pavlin)
Dolenjske Toplice nared
1. avgusta prvi gosti v obnovljeni stavbi zdravilišča Dolenjske Toplice — Opravičljiva zamuda
Mučnega in nestrpnega čakanja na otvoritev obnovljene stavbe Zdravilišča Dolenjske Toplice bo, kot vse kaže, čez tri dni konec. 200 let stara stavba je namreč nared, da 1. avgusta sprejme 200 novih gostov.
Preurejeni in posodobljeni kompleks zdravilišča v Dolenjskih Toplicah bo gotovo eden najlepših in najmodernejših pri nas. Novi sodobni režim termalne vode, ki so ga napravili tuji projektanti, preurejeni bazeni, nova recepcija, avla, aperitiv bar, zajtrkovalnica in še kaj opravičujejo zamudo izvajalcev. Da ne govorimo o skrbni urejenosti sob, pa o dvigalu, ki bo gosta popeljalo do samega bazena. Zapišimo samo, da je 12 delavcev kar cela dva meseca klesalo v živo skalo jašek za lift.
Nekoliko pa jo je zamuda zagodla gostom. Kot so povedali v Dolenjskih Toplicah, so morali po „vzoru" nekaterih naših jadranskih turističnih delavcev odpovedati že sklenjene aranžmaje, goste pa naročiti za kasnejše mesece. Na srečo pa rezul-
USPEL GOBARSKI VEČER
Delo iniciativnega odbora za ustanovitev novomeške gobarske družine je minuli petek rodilo sadove. Na ustanovni sestanek je namreč prišlo kar 25 občanov, ki so v uradnem delu sprejeli pravilnik in delovni program nove družine. Na sestanku so bili tudi gostje iz Ljubljane, novim članom pa je ob koncu dr. Dušan Vrščaj v besedi in z diapozitivi pričaral lepote in koristi gozdov. Jasno je, da je bilo največ govora in diapozitivov o gobah. Člani so se med drugim dogovorili, da bodo 7. 8. in 9. septembra pripravili veliko razstavo gob, in sicer v grmski osnovni šoli.
BUČNA VAS: MLADA POTA
Osnovna organizacija ZSMS Bučna vas ima zelo delovno skupino mladih informatoijev. Pred kratkim so izdali obsežno drugo številko glasila osnovne organizacije Mlada pota. V njej mladu novinarji predstavljajo delo in težave organizacije-Prav tako niso pozabili omeniti delovanje drugih družbenopolitični!1 organizacij s področja njihove krajevne skupnosti.
ŠPILAR SE ŠTIRI LETA
Na 2. seji zbora krajevnih skupnosti novomeške občinske skupščine, na njej je bilo vseh 31 delegatov, so razpravljali tudi o predlogih komisije za volitve in imenovanja ter administrativne zadeve. Člani so sprejeli precej sklepov, med njim* tudi, da se Marjana Spilarja, profesorja telesne kulture, imenuje za ravnatelja osnovne šole Novo mesto tozd Grm. Spilar je bil ravnatejj grmske šole tudi do novega imenovanja.
tati kažejo, da to še zdaleč ne bo vplivalo na obisk. 2e sedaj imajo namreč v Dolenjskih Toplicah zasedene domala vse postelje.
Otočec bo gradil
Znano je, da ima novomeška tovarna Krka v zdajšnjem srednjeročnem programu večsto-milijonske investicije v svoje turistične objekte. Razen obnovitve in dograditve Dol. Toplic, ki bodo vsak čas končane, in gradnje v Šmarjeških Toplicah, kjer bodo takoj zatem zapeli stroji, pride na vrsto še Otočec.
Planirano je, da bodo do leta 1980 pri Garni'hotelu dozidali trim kabinet z blizu 50 rekviziti, zunaj pa bodo zgradili dve igišči za tenis, igrišče za košarko in rokomet, za odbojko in igrišče za mali nogomet. Poleg tega bodo restavracijo, ki ima zdaj 300 sedežev, povečali za enkrat toliko in prostore prenovili ter jih bolj funkcionalno uredili. Hkrati s povečanjem zmogljivosti restavracije bodo povečali in preurejali tudi kuhinjo.
Enkrat večja restavracija na Otočcu bo urejena/tako, da bo v njej možno prirejati v zunajsezonskem času seminarje in modne revije ali zabavne prireditve večjega obsega. Nameravajo odpreti tudi nočni lokal - bar in pa frizerski salon.
Predvidene spremembe na Otočcu bodo pripomogle k boljšemu izkoriščanju zmogljivosti, računajo patudi na 20-odstotno povečanje števila nočitev. Ce bodo gostu lahko nudili tudi športno rekreacijo, ne pa samo kopanje, se bo zadržal kak dan dlje. Ce bo v restavraciji več zahtevnejših prireditev, bo tudi nočitev več.	R.	B.
Novomeška kronika
SEMAFORI ZASPALI - Meščani, ki se vsak dan vozijo skozi šema' forizirano križišče v Ločni, se utripajočih lučk in reda niso dolgo veselili. Prejšnji teden so bili pešci skorajda ob vsaki uri priče izsiljevanji prednosti, žolčnim prepirom oD manjših tikih itd. Odgovorna služb* za semafore bi morala, če že ® obvestila, zakaj so svetlobni ,pf°' metriki* ugasmli, poskrbeti za h»' rqše popravilo.
NENAVADNO SODELOVANJ - Kaže, da so nad kažipotom, stoji pred nekdanjo Industrijo obut; ve, najbolj navdušeni novomesjj gostinski delavci. Tablo, ki opozafl* na odcepa proti Ljubljani in Zagf*' bu, je že dolgo tega prekrilo grm*' čevje. Ker so tujci na križišču v sj" dregi, odidejo v najbližji lokal po j?' formacije. Tam lahko tudi zvedo, so jih v lokal nehote usmerili novoj meški komunalci, ki so jim nekate*1 kažipoti deveta skrb.
REDNI KUPCI - Menda v Novem mestu ni trgovine, ki bi i®*? tako zveste stranke, kot jih ima helska. Vendar trgovke nad rediu®" poletnimi obiskovalci Romi, ki pridno praznijo steklenice piva o jutra do mraka, navzlic temu m* navdušene.
TRI ROJSTVA - Prejšnji ted<£ so v novomeški porodnišnici z močja mesta rodile tri občan*®; Anica Selan iz Ulice Mirana Jarca •> je rodila Marka, Marinka Žibert Zagrebške 29 Suzano in Anka Gt^ vič,Nad mlini 23, Milana.
MANJ GOSPODINJ - Nay2*c toplejšim dnem in manjšemu o bi s* na tržnici so stojnice vedno s založene, nove okoliške trgovine sadjem in zelenjavo pa so prispe^Jf konkurenčne cene. Te dni PrCS jalci in branjevke ponujajo breskj" (po 27 din kilogram), gobe (80 * 100 din), borovnice (25 do 35 Ji liter), fižol (16 din), marelice din), hruške (35 din), banane (o<* do 12 din) itd.
Ena gospa je rekla, da Je Novem mestu neprimerno «* . najti lokacijo za pet bank 1(0 za en vrtec.
Računi položeni, kje naprej? I Informacija spodbuda razprave
Prva faza zdravstvenega doma v Brežicah gre h koncu - Pred odločitvijo za nov samo-l Prispevek bodo skupaj z združenim delom, KS in SIS ponovno ovrednotili program |
centra
Prizadeta razprava delegatov o uresničevanju občinskega srednjeročnega načrta
Člani odbora za gradnjo zdravstvenega doma v Brežicah so se na Kji 19. julija natanko seznanili z dosedanjim potekom gradnje, s Podatki o dohodkih in izdatkih ter izpolnjevanjem finančnih obveznosti iz družbenega dogovora, sklenjenega pred začetkom *idave. Prva faza je končana in zdravstveni dom dela že več mese-“ev pod novo streho.
Občani plačujejo zanj samoprispevek od 1. maja 197 3. Do 18. julija ftos so na ta način zbrali 10.157.000 dinarjev, vseh dohodkov P® se je steklo za ta namen
NOVO V
Brežicah
v dvakrat razmisli, en-
r"AT UKRENI! Takega mnenja je na zadnji seji odbor za gradnjo Nravstvenega doma v Brežicah, ko I*. razpravljal o prodaji bivše lekar-j’1«e zgradbe. Kolektiv Lekarne Namreč po družbenem dogovoru še 5* izpolnil vseh obveznosti do. so-'Ulan tiranja zdravstvenega doma, mu ni uspelo v celoti prodati ‘tare Lekarne, čeprav je objavil več te**1 razP*sov- Za mesto in občino ?to najbrž sreča, saj ni vseeno, kaj P® poslej v tej spomeniško zaščiteni "“"• Skoda, da so jo pri prodaji že ?~daj razkosali. Lekarne za sedaj ne “odo izterjevali za preostali dolg in “«nutno tudi ni nobene sile za pla-„ ° zaostanka. Začasno se bo vanjo
Preseli doslej
19,890.000 dinarjev. Neporabljenih je nekaj nad dva milijona dinarjev. Računajo, da bodo potrebovali še okoli 500 tisočakov za dokončanje ploščadi in prepotrebno ureditev okolice zdravstvenega doma, kjer so ob deževnih dneh cele poplave. Edini dostop na ploščad vedno znova razdirajo hudourniške vode. Gradbeni odbor je menil, da se zdaj začasno asfaltiranje več ne izplača, ampak bi počakali na dokončno ureditev v jeseni.
V razpravi so člani opozorili na nemogoče razmere na cesti mimo zdravstvenega doma in bolnišnice, ki sodi gotovo med najslabše vzdrževane odseke v občini. Krajevna skupnost modernizacije te ceste nima v programu, ker ob njegovem
sprejemanju zdravstvenega doma še ni bilo tam. Položaj pa je prav na tem odseku trenutno najbolj kritičen in zahteva hitro ukrepanje.
Ko je odbor razpravljal o bodoči cesti, ki je predvidena mimo zdravstvenega doma in šole, je bil enotnega mnenja, da ta varianta ni sprejemljiva, saj bi bila to bližnjica proti Pi-šecam in bi promet v neposredni bližini povzročal preveč hrupa in motenj.
Na seji so dali pobudo, da bi se-čimprej sestali podpisniki družbenega dogovora za gradnjo zdravstvenega doma in preverili izpolnjevanje sprejetih obveznosti. V sodelovanju z združenim delom bodo morali ovrednotiti program zdravstvenega centra v Brežicah pred razpisom novega referenduma. O tem, zakaj naj bi občani plačevali samoprispevek v obdobju od januarja 1979 dalje, se bodo dogovarjali delegati krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti 26. Julija.	JOŽICA	TEPPEV
£?nutno tudi ni nobene sile za pla--aostanka. Začasno se bo vanjo |il občinski sindikalni svet, ki '“^j ni imel ustreznih prostorov. O Prodaji bo tekla beseda kasneje.
^SLABO ZALOŽENA IKUi , Turisti, ki šotorijo poleg č '-skih bazenov si želijo, da bi bfla i Polic-*- *	..	.
bira
TRGO-
; ča-
..	  jw,--------a	na
hi Uc®h tamkajšnje trgovine večja iz-Zeja . v*l- Najbolj pogrešajo sadje in v® enjavo, saj se morajo zdaj oskr-“pvati v Brežicah. Z delovnim časom
terfJ“’ ^ nl Kruna- NIC hudega, ce eaaj ne dobijo svežega mleka, da bi imeli vedno na zalogi dovolj za-,.‘f0v alpskega mleka, pa bi bili vsi ^ovoljni.
brežiške vesti
ZASEDEN KAMP — Marsikdo se v čateškem avtomobilskem kampu znajde čisto slučajno, toda ko ga enkrat odkrije, se rad vrača. Turiste privlači predvsem topla voda v bazenih in mnogi si je zaželijo tudi po počitnicah na moiju, Iger jim letos pogosto nagaja vreme. (Foto: Jožica Teppey)
Za zadnjo sejo občinske skupščine v Sevnici pred skupščinskimi počitnicami, ki je bila 19. julija, nikakor ni mogoče reči, da bi bila dopustniška. Po sami aktivnosti delegatov na seji je bilo težko ločevati med „bolj“ ali „manj“ pomembnimi točkami drugega reda.
Po vsej verjetnosti se je tokrat povedati vsega, ravno to pa je marsi-
prvič primerilo, da se je priglasilo k besedi toliko delegatov, ko je bilo govora o uresničevanju srednjeročnega načrta razvoja občine. Resnici na ljubo je treba ob tem poudariti, da je k temu pripomogla tudi informacija, ki jo je pripravil vodja planske službe pri občinski upravi Ljubo Motore. Doslej so namreč delegati
Ante Glavan: „Kakšni so učinki dosedanjih vlaganj? “
prejemali zajetno gradivo SDK, s katerim si ne morejo dosti pomagati. Skrčeno gradivo seveda ni moglo
I^Misjak lisjaku'
— ,.Delegat sevniške krajevne skupnosti Rudi Cimperšek pa je bil na zadnji skupščini resnično prizadet - župan njegovega dolgega delegatskega vprašanja na seji niti prebral ni.
- „Kaj bi tisto! Saj so že vsi vedeli, za kaj gre. Navsezadnje je Tine Trn v Ljubljanskem dnevniku že skoraj en teden pred sejo vse povedal v besedi in sUki!“
koga tudi spodbudilo, da se je priglasil k besedi.
Kot smo že poročali, je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta obravnavalo to gradivo na seji. Svojega delegata Anteja Glavana, sicer direktoija tozd Radna Sevniške Jutranjke, so zadolžili, da je skupščini predočil stališča sindikata. Sindikate zanimajo učinki dosedanjih naložb, odgovornost za neizpeljane integracije, podvajanje računalniških mogljivosti (v Lisci dela Posavski center, Jutranjka ima svoj vzhodnonemški stroj!), kadrovska politika ipd. Žebljico na glavico je zadel delegat sevniške krajevne skupnosti Franc Drobne, ko se je zavzel, da bi slednjič tudi pri načrtovanju raznih ciljev postavili vrstni red in na kraju ocenili tudi posledice neizvrševanja plana. Vsakomur je namreč jasno, da vsega ni mogoče storiti naenkrat.
Svoje pripombe je pripravil tudi izvršni svet. Prav gotovo bodo imeli na osnovni šoli Blanca in Boštanj
DVANAJST
SODNIKOV
Na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta so dobro prevetrili listo kandidatov za vodilne položaje v sindikalni organizaciji sevniške občine. Sestava se je znatno izboljšala v prid proizvajalk. Za sodnike posavskega sodišča združenega dela so bili predlagani: Elka Grilc iz Gostinskega podjetja, Jože Jeke -sekretar občinske skupščine, Alojz Vidic - sodnik občinskega sodišča, Andreja Flajs, Drago Lupšina in Bojan Auer - vsi iz občinske uprave, Nevenka Zajc - Vilčnik iz Stillesa, Branka Dernjač iz Jutranjke, Franc Lipovšek iz Lisce, Jože Gole iz Kopitarne, Franc Pavkovič iz Elektra in Stane Rešeta iz Gozdnega gospodarstva. Hkrati so evidentirali tudi 58 kandidatov za sodnike porotnike rednih sodišč.
slabe „počitnice“, zakaj skupščina je sprejela stališče izvršnega sveta,
Franc Drobne: „Narediti tisto in toliko, kolikor zmoremo!“
da morajo šolniki obeh šol do začetka novega šolskega leta opraviti popravne izpite in ponoviti akcijo za celodnevno šolo.
ALFRED ŽELEZNIK
SEVNIŠKI
PABERKI
AVTOBUSI S CESTE - Številni delavski avtobusi so prava mora v
Erometnih konicah po Sevnici, lavsezadnje za to vozniki niso niti malo krivi, še dobro, da se v prometni zagati toliko znajdejo. V kratkem bo urejeno postajališče za gostilno „Na križišču" v Šmarju tako, da b>. omiljen vsaj ta prometni čep.
KOVAČEVA KOBILA IN ZASTAVE - Dan vstaje slovenskega ljudstva je vsekakor praznik, vreden tega, da izobesimo vsaj zastave, če že ne zmoremo proslave zanj. Kdor tega v Sevnici in okolici še vedno ni storil, bo zaradi te malomarnosti prišel pred sodnika za prekrške. Prav žalostno je, da velikanske zgradbe Lisce za ta praznik niso premogle zastave. Iskati so jih pričeli šele na predvečer praznika, ko so našli le — nemško in žalno zastavo.
SKvanta vikinii
Poletna Kostanjevica vabi Udarniki v Velikem Babru
Vsako soboto orgelski večer v cerkvi — Priprave na grafični pionirski bienale
Četudi so prireditve triindvajsetega »Dolenjskega kulturnem fe-vala“ nekoliko okrnjene, pa niso zato nič manj številne, kakovo-
in pestre. Iz že ustaljenega programskega koncepta so tokrat Sprali, žal, črtati gledali&a gostovanja, saj dvorano v kostanjevi-ein kulturnem domu že nekaj časa obnavljajo.
slo-
:em
Je odprt že deseto leto, odkar a pobudo in z gradi-kot svoje življenjsko
ietiT
a. 0s(i oa bodo sedanjo zbirko t adivom o izvajanju evropskih narodov med zad-
k^dtem ko so v dosedanjih sezo-Ptemostili pomladanski in jesen-
krške novice
vo88 “
delil’ ?a ie ^ot svoje življenjsko fej nzbra* dr. Tone Ferenc. Za jubi-^ nameravaj0 izdati v nekoliko ibirVItfm °hsegu vodič po njegovih Petih tokrat v srbohrvatskem in Jetn~ *yet°vnih jezikih. Po vsej ver-pa b
d®* še z
njoV- evroPsk_________________
it p °Jno, ki ga je prav tako že zbral ■ rerenc.
mos® tretje društvo - Avtogen« ru^tvo Kostanjevica je ta čas ustan v.kr^ki občini. Čeprav so ga rw 0viU šele pred dobrimi tremi r\0v ’ .^eje danes že okoli 250 čla-Pri-Jj' ima lastno pisarno. Sedaj se •"od m -*0 02 tečaja 23 voznike so j dov in traktoijev, organizirali |k i „izlet v neznano , v pose-v0, ~caj za inštruktorje amaterskih ItJjjJkov motornih vozil pa bodo v Kem poslali nekaj svojih članov.
pi^MJETNO S KORISTNIM - V viT^ski tabor v Trenti je pred dne-član tovala večja skupina mladih Tm/°V društva ,3ohor" s Senovega, au*? kot ponavadi bodo v našem kojj m svetu združili prijetno s bljj^Him, naredili več izletov na gorske vrhove in se naučili sjj^kaj novega v mladinski planin-
Vt^EME ZA ASFALT - Ugodne 0, ženske razmere bodo v krški Ma* ■’ Okoristili tudi za to, da oddajo ves lanski dolg, ki ga imajo Ij^.esničc vanja programa posodablja lokalnega cestnega omrežja. Hen temu da dolg niti ni tako maj-obr’ so P" občinski cestni službi Ijjubili, da se bodo potrudili izpe-C 'tudi letošnjega, ki obeta okoli i '•lometrov novega asfalta.
KRŠKI
Tednik
ski del festivala z razstavo, ki je pomenila vrh likovnorazstavnega programa (tokrat je to razstava ki-paija Janeza Pirnata), in je bilo drugih prireditev ponavadi manj, bo to poletje v Dolenjskih Benetkah še kako živahno.
V skladu z že tradicionalnimi festivalnimi presenečenji, to je dopolnitvijo ustaljenega programa, so tokrat pripravili pravo poslastico. Že minulo soboto so s koncertom orglarja Huberta Berganta in trobentača Antona Grčaija pričeli cekel šestih orgelskih večerov, ki se bodo zvrstili v grajski cerkvi vse do 1. septembra, s.premorom le v zadnji soboti avgusta. Že to soboto je zatorej na programu večer z orglarjem Dra-škom Baumgartnom z Reke, nasled-
nji Koncertanti pa bodo še Željko Marasovič iz Zagreba, tržačanka Iris Caruana pa znova Hubert Bergant in kot zadnji novi gost iz Zagreba Andjelko Klobučar.
Seveda potekajo ta čas v Kostanjevici še sklepne priprave na ponovno srečanje z grafičnim ustvarjanjem jugoslovanskih pionirjev. Festival je s soorganizatorjem, krško občinsko Zvezo prijateljev mladine, za tokratno bienalno prireditev prejel več kot 2.000 listov iz vseh naših republik in pokrajin, opravil prvi izbor del za razstavitev, kakor tudi del, ki jih bodo natisnili v katalogu.
Ob obilici poslanih grafičnih listov in njihovi kakovosti, jih bodo bržčas razstavili še v Krškem in Sevnici, tako da bo na ogled okoli 250 najboljših stvaritev, za katere so mladim na dosedanjih bienalih izrekli vso pohvalo tudi likovni strokovnjaki in kritiki.
Z. ŠEBEK
H
Pri gradnji vodovoda 28 vojakov dobilo značko udarnika — Delajo ne glede na vreme in teren
Ljudje, ki živijo na kraškem svetu v Teme niški dolini, so vajeni trdega dela, vendar prenekateri očanec zmajuje z glavo ob pogledu kaj vse zmorejo vojaki, ko kopljejo za vodovod, ki napaja vso dolino.
Kot da ni ovir, vojaki kar tekmujejo, kdo bo bolj neizprosen do sive-
ŽIVAHNO POLETJE — Krška občina nudi zlasti poleti veliko zanimivosti, vrednih ogleda. Stari del mesta iz leta v leto polepšujejo, pa tudi levi breg Save dobiva postopoma bolj urejeno podobo. Vsi gostje si skoraj brez izjeme ogledajo tudi Kostanjevico, kjer zbujajo največ zanimanja likovna dela v Galeriji Božidar Jakac in kjer popotnikovo oko spočije v zelenju podgoijanske pokrajine. (Foto: Jožica Teppey)
Čez občinske meje
Obrat Kovinarske v Dolu
Krška Kovinarska je nedvomno prvo industrijsko podjetje, ki bo do konca leta dokončno stopilo čez občinske meje. Po skrbno proučeni pobudi in ponudbi, ki je prišla iz krajevne skupnosti Dole v litijski občini, so se delovni ljudje odločili, da tamkaj zgradijo poslovno enoto, v kateri naj bi pričeli z redno proizvodnjo že 1. januarja prihodnjega leta. Zatorej na novi lokaciji že poteka vrsta del, ki so jih Dolani olajšali z brezplačnim prenosom poslopja, katero preurejajo v obratovno zgradbo, pa transformatorja, vodovodnega priključka in daljnovoda.
V tem času so naročili tudi potrebno strojno opremo, v Krško pa je prišla na priučitev skupina 12 delavcev.
Proizvodni program v poslovni enoti Dole je razdeljen v dva dela. V prvem bo 29 zaposlenih izdelovalo predvsem nekatere dele za krške asfaltne baze, tiste, ki so jih doslej delali kooperanti širom po Sloveniji in drugje. Drugi del načrta prinaša ob že utečenem programu novo proizvodnjo delov zakloniščne opre-nTC, transportnih trakov in drugih stvari, število zaposlenih pa naj bi se pri tem povečalo na 90 do 100.
Odločitev za ta poseg na tuja tla je bila dobro pretehtana, saj Kovinarska zagotavlja, da ima poslovna enota vse možnosti za uspešno delo že na začetku, dobrodošla pa bo tudi zato, ker je krajevna skupnost Dole manj razvita in ima na voljo potrebno delovno silo.
ga kraškega kamna, ki se jim upira, da bi lahko hitreje položili debele cevi. Niti muhasto vreme jih ne more zaustaviti. Če se že pripravi, da bo lilo dalj časa, vojaki enostavno razpno šotorsko krilo nad jarkom in kopljejo dalje, da jih je veselje gledati. Ob tem seveda ne zanemarjajo svojih' ostalih vojaških dolžnosti, bodisi ponoči ali rano zjutraj. Nič nenavadnega, da je zato pred nedavnim njihov starešina proglasil 28 udarnikov. Večina najbolj prizadevnih je bila Šiptarjev.
Vojaki so za nekaj časa zamenjali delovišče z brigadiiji akcije Suha krajina tako, da so tudi na dobr-niškem koncu videli, kaj zmorejo njihove roke. Družbenopolitični delavci trebanjske občine, ki jih nemalokrat obiščejo, jih ne morejo prehvaliti. Med drugim jih postavljajo za zgled' delavcem grosupeljskega Komunalnega podjetja, ki žal v marsičem zamujajo s predvidenimi deli. Vojaki so jim celo nekajkrat že priskočili na pomoč.
Ker jim gre delo tako dobro od rok, bodo prebivalci Suhe krajine lahko kmalu brez skrbi za vodo. V Velikem Gabru bo zgrajen zbiralnik, novi cevovodi bodo potlej imeli dosti vode, da pipe v dobmiškem koncu in dlje ne bodo več presihale. Zaenkrat niti ni potrebe, da bi spojili Veliko Loko.
Vseh 28 udarnikov je za svoja prizadevanja prejelo udarniške značke in diplome, komandant jim je, kot se spodobi vzornim vojakom, prisodil tudi nagradni dopust. Sedaj so nanje lahko ponosni tildi na domovih širom po Jugoslaviji.
A ŽELEZNIK
TRČIL V SMREKO - Savo Zvonar iz Črnomlja je v nedeljo popoldne med vožnjo od Kanižarice proti Vinici zaradi neprimerne hitrosti zavozil s ceste čez vsek in trčil v smreko. Pri nesreči se je hudo poškodoval sopotnik Stjepan Pavlovič iz Kanižarice in se zdravi v novomeški bolnišnici.
- Tile vojaki pa so delavci; da je kaj, noben kamen zanje ni pretrd, nobeno vreme preslabo. Tudi ponoči imajo kar naprej neke vaje. Izkopan so že skoraj vse za vodovod v trebanjskem delu Temeni ške doline.
— „So p na ta račun delavci grosupeljskega Komunalnega
na svojem območju na-
podjetja i redili manj
Iz kraja v kraj
SE BREZ VOZNEGA REDA -Poročali smo že, da je krajevna skupnost Šentrupert v sodelovanju z industrijskim obratom Pohorje postavila na več mestih lične kovinske avtobusne čakalnice. Potniki nedvomno, glede na letošnje deževno poletje pa še prav posebno, udobneje čakajo na prevoz. Žal avtobusna podjetja, največ vozijo tod Gorjanci, še vedno mislijo, da ni potrebno po teh postajališčih obesiti vsaj vozne rede svojih avtobusov.
POTUHA NEMARNE ŽEM - Mirenska mladina je pred nedavnim očistila okolico edinstvenega kopališča pod gradom razne navlake, k> jo puščajo za seboj kopalci in obiskovalci. Še takšna skrb za čistočo, v kolikor je le pri vodstvu nekaterih organizacij, žal ni zadostno jamstvo, da bo okolica lepša daljši čas. Vsega tega ne bi bilo treba, če bi vsak sam skrbel za snago. Koškov za odpadke ne manjka.
LE ZA PRAZNIK - Pred letošnjim delovnim srečanjem udeležencev 11. tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem je bilo marsikaj storjeno za lepši izgled mesta. Mislimo predvsem na razne malenkosti. Galerijo in skulpture na prostem si ogleda marsikdo, ki vsaj bežno postane bi za I vse leto,
dano večje srečanje.
TREBANJSKE NOVICE
Kmalu .domača’ knjiga
člani kočevskega Avto-moto društva bodo iztrgali pozabi težko in odgovorno delo svojega društva
Upravni odbor Avto-moto društva Kočevje se je na nedavni seji odločil, da bo zbral vso dokumentacijo, arhive, slikovni material, statistične podatke in g. drugo, kar je v zvezi z ustanovitvijo kočevskega društva. Tako naj bi pripravili brošuro, Id bi v besedi, sliki, skicah itd. prikazala pot in uspehe društva od ustanovitve do danes.
Člani upravnega odbora menijo, da ni izključeno, da ne bi nastala celo zajetna knjiga, kajti dejavnost kočevskega Avto-moto društva je zelo raznovrstna. V brošuri ne bi smeli pozabiti na začetniške organizacijske in finančne težave, kajti moti se, kdor misli, daje bflo delo v društvu kmalu po ustanovitvi lahko.
Brošura ali knjiga ne bo postregla xuno z zanimivostmi za ljubitelje avtomobilizma, pač pa bodo po njej prav radi posegli tudi ostali občani. Natanko se bodo seznanili z vlogo
DROBNE IZ KOČEVJA
.NEUGLEDNA’ GIMNAZIJA -Občani so trdno prepričani, da znanje njihovih gimnazijcev ni tako revno, kot je kočevski hram učenosti. Bržkone ne bi imel nihče nič proti, če bi se zanemarjene gimnazijske stavbe usmilili pleskarji.
PONOS BREZ RAZLOGA - Člani ZRVS so najbrž na razstavo slik na svoji oglasni deski tako ponosni, da je najbrž še kakšen mesec ne bodo zamenjali. Čeravno se je vojaško športno prvenstvo končalo že junija, meščani še sedaj s pomočjo table navdušeno pozdravljajo vojake.
SO PIONIRJI OČETJE? - Nič hitrejši pri menjavi slik niso člani Planinskega društva. Podpisi pod slikami pionirjev namreč dokazujejo, da je pretekic že precej Rinže, odkar so jih postavili v vitrino, pa vseeno so pionirji na slikah še vedno - pionirji.
KflČEUSKE NOVICE
društva takoj po vojni, ko je ob Rin-ži raslo novo Kočevje, napredno mesto, ki je vedelo, po kateri poti mora. Zato je naloga sestavljalcev zelo odgovorna, obenem pa je prav, da so se odločili, da bodo pozabi iztrgali težko in zelo uspešno delo kočevskih avtomobilistov. Kdorkoli od bralcev meni, da bi s kakšnim svojim prispevkom lahko koristil novi kočevski brošuri, naj se oglasi v društvenih prostorih.
A ARKO
Pet prebranih na občana
Zanimanje za knjige med občani Kočevja iz leta v leto narašča. K temu je gotovo pripomogla tudi ugodna lokacija v središču mesta. Lani je imela knjižnica že 2.533 rednih bralcev, ki so obiskali knjižnico 34.791-krat in si izposodili na dom 86.429 knjig. Tako se je knjižni fond kar štirikrat obrnil.
Knjižnica je lani pridobila 2.122 novih knjig: 1.778 z nakupom, ostale pa kot darilo Kulturne skupnosti Slovenije in drugih. V čitalnici je bilo brezplačno na voljo 45 domačih in 9 tujih revij in časnikov. Enkrat na teden so bile v njej organizirane ure pravljic. Za bralce na podeželju sta poskrbeli knjižnici v Podpreski in Osilnici.
Vedno več bralcev je iz podjetih oziroma OZD. Lani je že 19 sindikalnih organizacij iz Kočevja omogočilo brezplačno branje svojim delavcem tako, da so zanje poravnali članarino. Za manjše kraje, kjer oddaljenost od knjižnice ni velika, je to primernejši	način kot	obisk
knjižnic v podjetjih, saj je izbira knjig o osrednji knjižnici veliko
VCČja‘ EMA ŠTRUMBELJ
Košarka je v Kočevju vse bolj priljubljena. To dokazuje tudi današnji posnetek, narejen v mestnem Gaju.
občan vprašuje
odgovarja
— Pravijo, da je v Rinži svoje dni domoval pravi povodni mož.
— Morda je res. Danes pa v našo reko ne bi zavoljo smradu spravil niti plastičnega ...
Novo vodstvo
Na 10. kongres ZSMS se pospešeno pripravljajo tudi mladi v kočevski občini. Marsikje so že opravili volilne programske konference. Zbrali so se tudi delegati občinske konference ZSMS Kočevje. Njihova volilna programska konferenca je minila v znaku priprav na 10. kongres. Mladi se niso ozirali zgolj na preteklo dveletno mandatno obdob- ’ je, temveč so presedali dela v zadnjih štirih letih ter kritično ocenili mesto in vlogo, ki jo ima ZSMS v kočevski občini.
Samokritična razprava je pokazala tudi napake v delu organov in organizacij občinske konference, obenem pa je pomenila uvod za vodenje javne razprave o dokumentih 10. kongresa. Na konferenci so opravili tudi volitve. V predsedstvu so v gjavnem novi člani, predsednik pa bo še naprej Stane Gabrič. Sekretarsko delo so mladi zaupali Matiji Jerebiču, ki že vrsto let dela v ZSMS.	l.	OREL
občan	Q-\
vprašuje
.> ^ , .
■ <}/’i ”
w v/	/medved
^ v	,
odgovarja
- Zakaj pa je prometna tabla, ki opozaija na Dolenjo vas, tako poškodovana?
- Prihajajoče goste opozaija, da jih čaka v vasi še bolj razbita cesta.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
NOVA MENZA — Ob številnih zasebnih gradnjah je nedolgo tega sredi Ribnice zraste! nov mogočen Inlesov objekt. V njem bodo
MALO ZNAMENITOSTI - Mesto radovednemu turistu ne more ponuditi veliko zanimivosti. Začne se pri suhi robi, morda nadaljuje pri novem športnem igrišču ali cerkvi, ki ima celo hišno številko 13, kon-	Hacilckn HruCtvo z
čalo pa naj bi se v gradu, v katerem	U3S S
je muzej. Žal pa je okolica gradu zanemarjena, kot že dolgo ne. Ce si jo, hoče tujec ogledati, mu priporočamo ribiške škornje.
Dolenjih Lazov 50-letnico
je praznovalo
KULTURNIKI IN BOKS - Mesta se bo vsak čas oprijelo novo ime -kavbojski trg. Predvsem zaradi rednih boksarskih sobot in nedelj v ''okoliških gostilnah in na veselicah. Zanje imajo menda največ zaslug ljudje, kulturniki, ki skrbijo za ribniški filmski program. Na platno namreč prihajajo vse preveč kavbojski in tem podobni filmi, ki na mlajše obiskovalce naredijo vse premočan vtis.
KNJIGA NE POMAGA - Ribniški vozniki reklami, da se s Knjigo o avtu vozi varneje, ne verjamejo dosti. Ni dolgo tega, kar so na ostrem ovinku na Bregu, kjer je zletel s ceste prenekateri voznik, postavili opozorilno tablo. Zastonj. Sedaj se zaletavajo vanjo. Knjiga namreč o rešitvi tega ribniškega prometnega problema - molči.
RE5ET0
Pred kratkim je praznovalo prostovoljno gasilsko društvo z Dolenjih Lazov tako, kot se za petdesetletnico uspešnega dela spodobi. Na Dolenjih Lazih so se zbrali predstavniki občine in krajevnih skupnosti, ostalih gasilskih društev, vaščani in mladina.
Domači gasilci" so sklenili, da bodo za petdeseti rojstni dan stari dom preoblekli. Zato so pred praznikom zavihali rokave. Tam, kjer je bilo premalo ometa, so nametali novega, popravili so zidove in dobro obnovili svoj dom. Za opravljeno delo gasilci seveda niso zahtevali plačila. Na pomoč so jim priskočile tudi posamezne organizacije združenega dela iz ribniške krajevne skupnosti in samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požari, tako da je dom sedaj skoraj kot nov.
Tudi proslava je bila prisrčna. V slavnostnem mimohodu so nastopili uniformirani gasilci iz vseh društev ribniške občine, postavili pa so se tudi s svojimi pionirskimi vrstami. Nato so podelili vrsto odlikovanj in priznanj. Za požrtvovalno petdeset-
RIBNIČANI
V	KOŽBANI
letošnjih republiških mla-. ih akcijah delajo tudi mladi
Na dinskih
iz ribniške občine. ^Suhorobarji’ so te dni na mladinski delovni akciji Kožbana ’78. 35 mladih sestavlja brigado Frana Levstika. Zapisati moramo, da je imela občinska konferenca ZSMS zaradi nerazumevanja delovnih organizacij precej težko delo, da je sestavila brigado. Še največ razumevanja so pokazali v Riku, kajti kar 20 njihovih mladincev je obleklo brigadirsko uniformo. Riko je tudi pokrovitelj prve ribniške brigade, ki dela na republiški aKciji.
Celovito nad romske probleme
Kratkoročni program reševanja romskega vprašanja v črnomaljski občini — Bo denar?
V črnomaljski občini živi okoli 470 Romov, ki so naseljeni v trinajstih naseljih: Lokve, Kanižarica, Srednja vas, Coklovca, Drenovec, Čudno selo, Črmošnjice, Brezovica, Stranska vas, Črnomelj, Kot, Vrčice in Petrova vas; torej predstavljajo Romi 2,7 odstotka celotnega prebivalstva občine.
Do sedaj v občini niso načrtno reševali vprašanja Romov, marveč so to problematiko obravnavali občasno, največkrat od primera do primera zaradi težav, v katere so zašli posamezni Romi. Gotovo bodo Romi še naprej pereč problem, dokler njihovega vprašanja ne bo začela celovito reševati celotna družba.
Skoraj polovica Romov v črnomaljski občini so otroci do 15. leta starosti; od teh jih je 107 šoloobveznih, šolo pa jih obiskuje 94. Pri tem so precejšen uspeh dosegli zlasti na viniški šoli, kamor romski otroci zelo redno hodijo v šolo in jih je nekaj že končalo osemletko. Najtežje je z Romi iz naselja Coklovca, od koder ne hodi v šolo niti en otrok. Se vedno je tretjina Romov v občini nepismenih, kar seveda otežuje njihovo zaposlitev.
Od 260 odraslih Romov je za delo sposoben 201, zaposlenih pa je le 105. Romska družina je v povprečju precej velika, saj šteje Več kot štiri člane, njihove stanovanjske razmere pa so zelo slabe, saj jih več kot pol živi v barakah in drugih neurejenih prostorih.
V občini so izdelali kratkoročni program reševanja romske problematike, ki obsega vzgojo in izobraževanje ter poklicno usmerjanje, zaposlovanje, stanovanjsko vprašanje, zdravstveno varstvo ter varstvo ostarelih Romov. Da bi ta program lahko izpeljali, bi potreboVali nekaj več kot šest milijonov dinar jev, ki jih naj bi zagotovile samoupravne interesne skupnosti. Vendar je že sedaj jasno, da tega denarja ne bo tako lahko dobiti še poseben
PROTI POSPEŠEVANJU KMETIJSTVA
Zaskrbljujoče je, da je do sedaj družbeni dogovor o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva v črnomaljski občini podpisalo le devet podpisnikov. Belt, Emona, Via-tor in IM V dogovora nočejo podpisati, medtem ko jih petnajst, med njimi tudi črnomaljska kmetijska zadruga, ki bi si morala še posebej prizadevati za pospeševanje in razvoj kmetijstva, sploh ni odgovorilo.
problem je skupnost socialnega skrbstva, ki naj bi po razdelilniku prispevala 940 tisočakov, vendar j® pa ne more zagotoviti in bodo skušali ta denar dobiti od republiške skupnosti socialnega skrbstva.
A.B.
ŠOLI V NAJEMU
Ukinjene šole v Ziljah, Sinjei® vrhu in Stari lipi je morala do sedaj vzdrževati matična šola z Vinice, kar je bilo za šolo, ki ji že tako primanjkuje denarja za svojo dejav; nost, precejšnje breme. Sedaj so dal) šolsko poslopje v Ziljah v najem j® vzdrževanje tamkajšnjemu gasi*-skemu društvu, šolo na Sinjem vrhu pa lovski družini.
ČRNOMALJSKI
DROBIR
DOPUSTI - Slabo naleti, kdot mora te dni opravljati kakšne zadeW po uradih. Veliko ljudi je na do pustih, tisti, ki delajo, pa se ali 0” pravljajo na morje ali so od taJ*1 ravnokar prišli in še niso ujeli starti ga delovnega ritma. Izjema je men<W le knjigovodski center, kjer je zase®' ba popolna in delovni ritem v te® dneh Še pospešen.
TURŠKE PA NI - V gostilni Skubic je prejšnji teden gostja nar®" čila turško kavo, pa je dobila krate* odgovor: „Nimamo! Ko je le vztrtj jala, ji je natakarica povedala, da *j elektrike. Na vprašanje, če nimaj" plina, je natakarica le zmignila * rameni. Na koncu se je izkazalo, menda v celi gostilni nimajo nj' kave. Samopostrežna trgovina se P* tako rekoč drži gostilne. Res pa j* deževalo...
NEVIHTE - Ko že kaže, da se £ vreme ustalilo in bomo tudi mi & ležni prave poletne vročine, da sc b" Kolpa segrela, nevihta razblini v>* pričakovanja. Prejšnjo sredo dopol* ne je nad Črnomljem besnelo pia^
neurje, ki je povzročilo prekinitev elektrike.
eni
iour®°
NOVA HALA V KANIŽARICI - Hala za novo tovarno g elementov v Kanižarici bo končana do začetka oktobra,! rudnik oziroma za njegov obrat velika pridobitev.
ibenih r bo za
JMipip	
	
[Le s sodelovanjem vseh
Delo sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
V zadnjih dveh letih je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v metliški občini oiganiziral vrsto akcij in tekmovanj. 2e nekaj let uspešno pri-' iinske
imeli delavci obrat družbene prehrane. Stavbo je postavilo kočevsko gradbeno podjetje, na sliki pa delavci dokončujejo fasado. (Foto: Pezelj)
Preoblečen gasilni dom
letno delo v gasilskih vrstah je dobil Anton Kranjc zlato priznanje, tovariša Čampa in Levstek pa srebrna. Odlikovan je bil tudi Jože Rigler; Slovenska gasilska zveza mu je podelila odlikovanje II. stopnje. Uradni del slavnosti so zaključili s programom in kasneje seveda z veselico.
M. GLAVONJIČ
pravlja občinsko prometno tekmovanje „Kaj veš o prometu", kjer sodelujeta obe osnovni šoli, ki pripravita tudi šolsko tekmovanje.
Upajo, da bo delo sveta po novem konstituiranju še bolj zaživelo, saj morajo biti sedaj v svetu zastopani vsi dejavniki, organizacije, skupnosti in društva, katerih dejavnost neposredno ali posredno sovpada s področjem prometa, prometne varnosti in vzgoje.
Lani je metliški svet organiziral področno tekmovanje „Kaj veš o prometu", elemente za poligon pa po tekmovanju podaril OŠ Metlika. Svet se je vključil v prizadevanja za organizacijo kolesarskih izpitov, člani pa so sodelovali v izpitni komisiji. Prav kolesarskim izpitom bodo morali v bodoče posvetiti še posebno pozornost, saj je vedno več nesreč, v katerih so žrtve mladi kolesaiji.
Poleg teh in drugih akcij je svet opozoril na vrsto pomanjkljivosti pri urejanju prometa, zlasti v sami Metliki, kjer so ti problemi ob hitrem naraščanju prometa še posebno pereči. Največja prometna ovira v Metliki je gotovo neurejena avtobusna
postaja sredi mesta, ki zlasti ob konicah povzroča prometne zastoje; ob semanjih dneh pa je podobno stanje pri sejmišču. Neurejeno je tudi vprašanje parkiranja za tovornjake in avtobuse.
Na enem zadnjih posvetov sveta so opozorili na traso novega vodovoda ob Cesti bratstva in enotnosti, na pomanjkljive označbe na cestah, na pomanjkanje kažipotov ter na nekaj prometnih „čmih točk“ v občini; tu se še posebej „odlikuje“ zloglasni ovinek pri Trnovcu, kjer je ugasnilo že nekaj življenj, vsako leto pa povzroča precejšnjo materialno škodo. Svet se zavzema, da bi se v prizadevanja za varnejši promet vključile tudi KS in delovne organizacije.
V	GERŠIČE PO ASFALTU
Cesta Grm - Geršiči bi morala biti po pogodbi med KS Dobra vice in novomeškim cestnim podjetjem asfaltirana že maja, pa se še danes vozijo po makadamski. S cestnim podjetjem iz Novega mesta imajo v metliški občini že od lani slabe izkušnje, ker se ne drži dogovorjenih rokov. Zato je metliška komunalna skupnost sklenila pogodbo za asfaltiranje ceste Grm - Geršiči in Kapljišče s cestnim podjetjem iz Karlovca, ki je zagotovilo, da bo do 1. avgusta opravilo to delo.
DVE NOVI OSNOVNI ORGANIZACIJI ZK
Pred kratkim so ustanovili dv® novi osnovni organizaciji Zve** komunistov v metliški občini, * sicer v Dobravicah in Grabrovcu. ko imajo sedaj OK ZK v desetih k®!' jevnih skupnostih in le v treh, v W žakovem, na Jugorju in v Slai®®1 vasi jih še ni.
SPREHOD PO METLIKI
ŽE VEČ GOSPODINJ \ REKLO, da bi bilo prav, ako bi T slali prodajalcu sadja in zelenjave . Trgu svobode za vrat inšpektofla. ■ bi pregledal točnost tehtanja. Sko®j vedno se prodajalčeva telit®* „zmoti” za nekaj dekagramov, se da v škodo kupca. Gospodinje *® e o tem prepričale, ko so kupjri stehtale doma na lastnih tehtni®*
NA METLIŠKEM KOPALlSj^ JE IZ dneva v dan več kopalcev. JV kaj otrok se je že pošteno urezal® ^ razbitih steklenicah in kozarci®' ( jih brezvestni obiskovalci mečej® „ vodo. Vsakdo bi moral imeti to®, pameti, da kaj podobnega ne bi Fjj čenjal. Kopalci so sami organi*®^ pobiranje črepinj in praznih ste1' nic, vendar pravega uspeha ne j dokler se ne bo sleherni dost<? obnašal.
SE BO NAŠEL KDO, ki bo skrbel za nočni mir okrog g°s(?T,e Stanovalci so jezni na pijance, dero ob enih, dveh, tudi zjutraj, ne oziraje se na to, da že zdavnaj spijo. Lastnike gostil®^ bilo treba priviti, da bi upošt® ^ urnik zapiranja lokalov, sice^j. žrtve njihovega nočnega trženja ^ nji sosedje, ki morajo iz postelj® ^ pol šestin, če hočejo biti pravo0 no na delovnem mestu.
METLIŠKA MESTNA GOD&A$ sodelovala na prireditvi Srečanj® Kolpi v Gribljah. Glasbeniki s° L-skrbeli za vzdušje, nastopajoči terski pevski zbori pa so dok^j da zborovska pesem še kako vaseh. Tako je v sosednji črno® v<j ski občini, malo manj razveseU,o pa je pri nas. Morda pa bi s pod'o prireditvijo poskušali poživiti to ^ no dejavnost tudi v metli**
ZALITA CESTA — Neurje, ki se je prejšnji teden zneslo tudi nad Metliko, je povzročilo, da je voda poplavila Cesto bratstva in enotnosti pri avtobusni postaji, na mestu, kjer so se ob podobnem neurju lani s čolnom vozili čez cesto.
no dejavnost okolju.
metliški tedn^
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 28. VII.
le
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
'8.00 OBZORNIK 18.10 VIKING VIKI 18.40 MOZAIK
18.45 SLOVENSKI ROCK: ,.IZVIR” IN JUTRO”
V današnji oddaji iz serije „Slo-venski rock” bomo videli dve slo-venski skupini. Najprej bo štiri skladbe zaigral ,Jz vir”, potem se bo z dvema predstavil še ansambel ,,Ju-|*o”. Oddaja je nastala lansko jesen, "jed tem je več članov skupine „Iz-'fr* odšlo k vojakom, tako da sku-P>na se^aj ne deluje; obljubili so si-cet. da bodo po vrnitvi skupaj delali JaPrej, vendar je na to bolje poča-Ansambel „Izvir” je izdal svoj P*** album, na katerem je njegova
najbolj znana skladba, priredba Borove pesmi „Šel je popotnik skozi atomski vek”. Menda nobena od skladb, ki jih bomo slišali danes, ni posneta na plošči.
Skupina ,Jutro” še vedno deluje v taki zasedbi, kakršno bomo videli v oddaji. .Jutro” je ena najstarejših še delujočih slovenskih rock skupin. Obe skladbi, ki ju bomo slišali, je napisal vodja ansambla Zoran Crnkovič.
19.15 RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00 JADRANSKA SREČANJA, prenos iz Opatije
V zadnjem četrtfinalnem srečanju se bosta v zabavnih spretnostih pomerili ekipi iz Umaga in Pirana. Piran je za Izolo drugo slovensko mesto, ki sodeluje na jadranskih srečanjih.
21.15 KONTRAPUNKT YEHUDI-JA MENUHINA
21.30 TV DNEVNIK IN KRONIKA S KONFERENCE ZUNANJIH MINISTROV NEUVRŠČENIH
22.00 DETEKTIV SHAFT, serijski film
Po Klavdiju prihaja na naše zaslone kriminalka, ameriška nadaljevanka ..Detektiv Shaft". Črnopol-tega detektiva igra popularni igralec Richard Roundtree.
23.10 ŠAHOVSKI KOMENTAR Komentarji velemojstra Svetozarja Gligoriča dvoboja med Karpovom in Korčnojem za naslov svetovnega prvaka so prave analizatorske mojstrovine: sleherno potezo razloži, utemelji, pretehta in razkrije še vse možnosti, ki so velikima borcema in njunim sekundantom ušle.
18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Bistrooki - 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kulturni mozaik - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Črnogorska kultura - 21.50 Dubrovniške poletne prireditve - 23.00 Književni klub - 23.30 Afriške športne igre, nogomet
2?BOTA, 29. VII.
I©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
1
}’!0 OBZORNIK 11 -20 MOZAIK
iL-25 S. Mijovič - Kočan: PRIM REKO, CE MOREŠ, televizij-**» drama
»Pridi čez reko, če mo-* j« posnela zagrebška televizija P? scenariju mladega pisca Stjepa "“Joviča - Kočana. Avtor ob usodi '-letne Julije obravnava nevaren *«beni problem: uživanje mamil mladih. Drama govori o resnič-r® dogodkih, o uživalcih, mestih, 2** * sestajajo, kje in kako pridejo 00 mamil. Režiser Petar Veček se je P°govaijal z dr. Hudolinom in dr. ~**ičevo, ki zdravita skupino mladih uživalcev mamil. Spoznal je tudi *t«h'v Jite, U « pri dvaj-
*tUi Je JtJji feta drogirajo.
Znotraj te dokumentarne problematike je poetična ljubezen dveh mladih. Skoz osebno dramo se na posreden, toda prepričljiv način soočamo z družbenim zlom in vzroki za propad mladih narkomanov.
18.35 GIBLJIVE SLIKE BOŽIDARJA JAKCA V tretji oddaji o filmski ustvarjalnosti novomeškega rojaka, velikega slikarja Božidarja Jakca, bomo videli vrsto filmskih dokumentov, ki so nastajali od 1931 do 1945. Videli bomo del nastopa sokolskih telovadcev v Novem mestu, uprizoritev Prodane neveste za tivolskim gradom v Ljubljani, sprevod narodnih noš po Ljubljani, Ljubljano v letu 1931, otvoritev prenovljene Prešernove rojstne hiše v Vrbi 1939, prvi slovenski barvni film, ki ga je mojster posnel v jeseniški martinami leta 1938, Riharda Jakopiča in druge slovenske javne in kulturne delavce. Slikar je 1940 v Beli krajini v barvah posnel tamkajšnje plese in običaje, semenj pri Treh farah. Isto leto je
posnel smučarske skoke v Planici; v tej oddaji bomo videli še posnetke iz NOB med leti 1943- 1945.
19.20 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK
20.00 F. VKek - V. P. Borovička: BAJTARJA
21.00 MUPPET SHOW
21.25 ZADNJI SONČNI ZAHOD, film
Nocojšnji ameriški vestem pripoveduje zgodbo o ubijalcu in njegovem zasledovalcu, o njunem preganjanju po Mehiki; vpletena je tudi lepa ženska in veliko Indijancev, kot se za kavbojko spodobi.
23.15 625 23.35 POROČILA
17.15 Poročila - 17.20 TV koledar - 17.30 Mladinska oddaja - 18.30 Novela - 19.30 TV dnevnik -20.00 A. Dvoržak: Rusalka. 1. del -21.10 24 ur — 21.20 Feljton
nedelja, 30. vn.
trgovska hiša niaMimarket
Ljubljana
J-g poročila
nedeljsko
3Xbu 'u™0: DOMAa
?o?„62*
Vitezovie: DIMITRIJE ll.°0 HUNTERJEVO ZLATO
1
kaj pričakujejo od dohodkovne povezanosti sami kmetijski proizvajalci. Na sežanskem so preživeli en dan s kmetijskim pospeševalcem. To priložnost so izkoristili za pogled v organiziranost pospeševalne službe, o tem govori vodja republiškega centra za pospeševanje kmetijstva pri Zadružni zvezi Slovenije inž. Tone Robič. Gotovo bo zanimiv tudi obisk nekaterih kmetov na ptujskem območju, ki so si s pomočjo strokovnjakov uredili sodobno specializirano mlečno proizvodnjo.
12.35 POROČILA
V nedeljskem popoldnevu si boste lahko ogledali:
BRITANSKA ENCIKLOPEDIJA AVTOMOBILSKE DIRKE IZ HO-CKENHEIMA
SVETOVNO PRVENSTVO V VESLANJU POROČILA ŠPORTNA POROČILA 17.15 TRIJE MUŠKETIRJI, film Dumasov roman o Treh muške-
rila pravi spektakel kostumov, barv in elegantnega mečevanja. Zgodba opisuje obdobje dvorskih spletk in nevšečnosti, ki jih je francoski kardinal Richelieu povzročal francoskemu kralju. Glavno vlogo imajo seveda trije neustrašni mušketirji, kraljevi pomočniki. Najvidnejšega med njimi, d’Artagnana, je upodobil znani ameriški igralec in plesalec Gene KeUy.
19.15 RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00 M. Krleža: TOMO BAKRAN,
1* MOZAIK
LJUDJE IN ZEMLJA
no kmetijsko oddajo, sjC(J ® ,P° vrsti v letošnjem letu, so in ?aJ Pripravili novinarji televizije Uvt ®*?Pisa Kmečki glas. Vanjo so b0(j več prispevkov. Med drugim vp ^ušali v oddaji odgovoriti na kaj so dohodkovni odno-^Do problemi se pojavljajo pri -ni,stavljanju dohodkovnih in or-'Jcijskih povezav zadružništva s in trgovino, predvsem pa,
sz
tirjih so posneli na filmski trak že 1949. Režiser in scenarist sta ustva-
nadaljevanje m konec drame
21.30 TV DNEVNIK 21.45 OKROGLI SVET 22.00 ŠPORTNI PREGLED
22.30 ŠAHOVSKI KOMENTAR 22.55 POROČILA
18.35 TV novice - 18.50 Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Dokumentarna oddaja -20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Celovečerni film
£pNEDELJEK, 31. VII.
tel
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
l
l?Kmetijska oddaja D|j,u britanska enciklope-
155 OBZORNIK
Ir
'SMUČANJE NA VODI, tedanje za evropski pokal, repor-'8 Zbiljskega jezera
Mladi za mlade i},* Risanka
0 TV DNEVNIK
20.00 W. A. Mozart: FIGAROVA SVATBA, operna predstava
Znano Mozartovo opero so angleški televizijci posneli „v živo” v susseški operni hiši v Glynden-bournu. Ob tej predstavi je angleški
časopis Daily Express zapisal: „Na-stop solistov v Mozartovi operi Fi-garova svatba ter.orkestra londonske filharmonije pod taktirko Johna
Pritcharda pred polnim avditorijem je bil eden najboljših, kar smo jih slišali v susseški operni hiši. Figarova svatba je prinesla tri ure užitka zs tiste, ki imajo oči, da vidijo, in uše sa, da slišijo.” Tako bomo tokrat res priča občudovanja vredni uprizo ritvi te opere.
23.15 POROČILA
18.00 Poročila - 18.05 TV koledar
- 18.15 Dogodivščine mačka Toše
- 18.30 Dositejeve basni — 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik •7 20.00 Športna oddaja - 20.30 Izkušnje - 21.10 Celovečerni film
18.05 OBZORNIK
18.15 DALJNOGLED
18.45 Stcvan Mokranjac: RUKO-
VETI
Četrta oddaja Mokranjčevih Ru-koveti prinaša prve tri Skladbe, ki jih .e skladatelj, takrat še študent glasbe, boreč se z nenehnimi finančnimi težavami, poimenoval ..rukovet”. V tem imenu se skriva njegova globoka ljubezen do rodne zemlje, naroda in goreča želja glasbe prepolnega človeka, da prelije čustva in znanje skozi sito svojega pretanjenega umetniškega okusa v skladbe. Njegovih 16 rukoveti, če mednje štejemo še Primorske napeve, sad 25-letnega zagnanega dela, so postale temeljno
TOREK, 1. VIII.
1
delo jugoslovanske nacionalne glasbe. Režiser Slavoljub St. Ravasi je rukoveti ilustriral z naravnimi lepotami krajev, kulturnim bogastvom, tradicionalno arhitekturo in slikarstvom.
19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB 75-LETNICI ILINDEN-SKE VSTAJE 20.55 GOZD ALI POLJA V tretji oddaji iz serije „Iz trop-
skep deževnega gozda” se bomo prvič pobliže srečali z Yanomamiji, indijanskim ljudstvom, ki je tako rekoč zraslo z gozdom. Videli bomo, da ti ljudje celo pri svoji agrikulturi upoštevajo ekologijo gozda.
21.30 A. Blomquist: MAJA Z VIHARNEGA OTOKA
22.35 TV DNEVNIK
22.50 GLASBA, TAKSNA IN DRUGAČNA
23.40 POROČILA
18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Pisani svet - 18.45 Glasbeni pejsaži Srbije - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Stiridesetletnik, serijski film - 20.50 24 ur - 21.00 Znanstveni dosežki - 21.45 Izviri
SREDA, 2. VIII.
1750 PODVODNA ORIENTACIJA 18.10 OBZORNIK 18.20 MOZAIK
18.25 JAKEC IN FIŽOLČEK, risanka
19.15 RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00 POKLICI, glasbena oddaja
20.30 DOSJE NAŠEGA ČASA: LETO 1946, dokumentarna oddaja
Dokumentarne oddaje iz cikla „Dosje našega časa", ki bodo na sporedu ljubljanske televizije vsako drugo sredo, obravnavajo razmere in dogodke v povojnem svetu, od konca druge svetovne vojne do današnjih dni. Vojna vihra, ki se je v nekaterih delih sveta končala 1945, se je v drugih delih šele začela. Prav zastrašujoč je podatek, da je človeštvo samo v obdobju od 1945 do 1969 doživelo 97 vojaških spopadov, ki so trajali skupaj več kot 262 let. Vsaka oddaja iz tega cikla zajema obdobje enega leta in je sestavljena iz dveh delov: prvi obrav-
nava dogodke po svetu, drugi pa pri nas doma. Prva. oddaja govori o letu 1946. O prvem letu miru ni mogoče govoriti, ne da bi se vrnili v leto 1945, ko je 8. maja general Keitel podpisal brezpogojno kapitulacijo Nemčije. 6. avgusta so Američani vrgli atomsko bombo na Hirošimo, ki je postala simbol za apokalipso; 20. novembra se je v Nuembergu začelo zgodovinsko sojenje nemškim vojnim zločincem. Videli bomo še razmere v Indiji, Franciji, Indokini, Ameriki, začetek hladne vojne. Najbolj impresivna osebnost, človek, ki je užival najrečji ugled, pa je bil v novi Evropi leta 1946 Josip Broz-Tito, maršal Jugoslavije. Na Titov poziv je leto 1946 postalo leto velike obnove. Začeli smo graditi našo prvo povojno progo Brčko - Bano-viči, v Rakovici smo izdelali prvi jugoslovanski tovonyak, 31. januarja 1946 je Federativna republika Jugoslavija dobila novo ustavo, 1. februarja pa je maršal Tito sestavil novo vlado. V Beogradu se je začelo sojenje vodji četniškega gibanja Draži Mihailoviču, nadškofu Stepincu, v Sloveniji pa poveljniku bele garde Leonu Rupniku. Res je bilo leto 1946 prvo celo leto uradnega miru, vendar je bilo še močno čutiti drugo svetovno vojno.
21.30 LONDONSKI ROCK AND ROLL SHOW, zabavno-glasbena oddaja
Čeprav so ti posnetki nastopa najbolj znanih izvajalcev klasičnega rock-and-rolla stari pet let, bi danes lahko videli enake prizore, le da je tovrstnih prireditev razmeroma malo. Videli bomo razburljiv koncert v Londonu, kjer so nastopili pevci: Bo Diddley, Jerry Lee Lewis, Little Richard, Bill Haley in Chuck Berry. Svojo prodorno'pot pionirskega rokhrtolla so začeli v petdesetih letih in vsi ga še danes enako prepričljivo izvajajo. Kot bomo videli, je posebno še v Londonu dovolj poslušalcev te danes že nekoliko preživele oblike. Večinoma so to tako imenovani teddy boys, fantje in dekleta, ki so svoj življenjski slog v celoti prikrojili načinu življenja iz petdesetih let. 2al je tonski posnetek iz Londona precej slab.
22.20 TV DNEVNIK
22.35 ŠAHOVSKI KOMENTAR
18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Daljnogled - 18.45 Popularna glasba - 19.30 TV dnevnik -
20.00 Prosta sreda - 22.00 TV dnevnik - 22.10 Kronika punskega
dnevnik
fistivala
ČETRTEK, 3. VIII.
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
I©
16.55 Kranj:	BALKANSKO
PRVENSTVO V PLAVANJU 18.40 MOZAIK 18.45 NA SEDMI STEZI 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA:	DVE
ANGLEŽINJI IN KONTINENT Znani francoski filmski režiser Francois Truffaut je že dvakrat po-
segel po literarnih delih Henrija P. Rocheja. Prvič je predelal roman Jules in Jim leta 1961, deset let kasneje pa roman Dve Angležinji in kontinent. Obakrat sta nastala zanimiva filma. V Dveh Angležinjah in kontinentu se je Truffaut lotil tematike iz konca prejšnjega stoletja. Ljubezenske zgodbe, čustva, način mišljenja in živpenja, vse to je pri Truffautu ohranjeno do zadnje podrobnosti. Truf&ut je med tvorci tako imenovanega francoskega filmskega „novega vala”, vendar je kasneje ubral svojo pot. Odlikuje ga izredno poznavanje moči filmske slike, za vsak svoj film se loti novih
izpovednih prijemov, novega načina odslikovanja dogodkov in čustev, kar se še posebej vidi v njegovem filmu Ameriška noč.
22.00 JAZZ NA EKRANU: KVARTET CEDER WALTON
22.20 TV DNEVNIK
18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Čudežno sedlo - 18.45 Vabilo na potovanje - 19.30 TV dnevnik - 20.00 3-2-1 start... -23.30 Poročila
PRVI RADIJSKI PROGRAM
PETEK, 28. VII.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.20 Orkester Andy Novello. 9.35 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 10.00 Kdaj, kam, kako in po čem? 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Milena Lekšan: Obetajoče sorte breskev). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica. 14.18 Naši umetniki mladim poslušalcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost. 18.05 Z opernih odrov. 19.45 Minute s Celjskim
i. 20.0
instrumentalnim kvintetom.
1.00
Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. 00.5 - 4.30 Nočni program.
SOBOTA, 29. VII.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 Iz opusa Gabriela Faureja. 11.20 Po republikah in pokrajinah.
11.40 Mi pojemo. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Matija Kovačič: Načela in prednosti skupne kooperacijske proizvodnje).
12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Od arije do arije. 15.30 Vedre melodije. 15.45 S knjižnega trga. 19.45 Minute z ansamblom Latinos in Ljubljanskim jazz ansamblom.
20.00 Sobotna glasbena panorama.
21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset. 00.5 -4.30 Nočni program.
NEDELJA, 30. VII.
7.15 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Veseli tobogan. 9.05 Se pomnite, tovariši? 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe. 10.30 Humoreska tega
tedna (E. Pelin: Kratice). 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.45 Obisk pri orkestru Raphaelle.
14.05 Nedeljsko popoldne. 16.00 Zabavna radijska igra (I. Murnik: Molji). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (B. Vodušek: Odčarani svet). 23.15 Plesna glasba za vas. 00.5 - 4.30 Nočni program.
PONEDELJEK, 31. VIL
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.20 Pesmice na potepu. 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Tat-
Brumat: Vrtne poti). 12.40 ne godbe na koncertnih odrih.
14.05 Pojo amaterski zbori. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naš radio. 18.o5 Izročila tisočletij. 19.45 Minute z Dobrimi znanci. 20.00 Kulturni vodnik. 20.10 Operni koncert.
22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (S. Simčič: Tema in svetloba). 23.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 1. VIII.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.20 Mladi koncertant. 9.40 Vedre note. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali.-12.30 Kmetijski nasveti (Vrt v avgustu). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30 Mozaik zvokov.
18.05 Poletni sprehodi z našimi solisti. 19.45 Minute z ansamblom Silvo Stingl. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 2p.30 Radijska igra (A. Branald: Velika dnevna glasba). 21.24 Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (W. S. Mervvin: Napravite
preizkušnjo). 23.15 Pope' vrstijo. 00.5 — 4.30 Nočni pi
ivke se program.
SREDA, 2. VIII.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisani svet pravljic in zgodb. 9.20Igra-jo majhni zabavni ansambli. 9.40 Zapojmo pesem. 11.03 Po Talijinih poten. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (mag. Lojze Četina: Spravilo hmelja zahteva skrbno pnpravo). 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Spomini in pisma (V. Kandinskv: Spomini). 18.05 Iz dela GMS. 18.30 Slovenska in svetovna zborovska dasba. 19.45 Minute z ansamblom Slavko Žnidaršič. 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno (P. Preradovič: Zarja vstaja). 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. 00.5 — 4.30 Nočni program.
ČETRTEK, 3. VIII.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. ' 9.20 Počitniški pozdravi. 9.35 Narodne in ponarodele. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo. 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Lado Eleršek:
ložnosti za pospeševanje akcije pri i. 14.05
tijs
Mo	^
nas). 12.40 Od vasi do vasi.
Poje Koroški akademski oktet. 14.20 Koncert za mlade poslušalce
14.40 Mehurčki. 15.30 Paleta ritmov z ansambli. 18.05 Svet pravljic in fantazije v orkestralnih barvah. 19.43 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer (Poezija Romov).
21.40 Lepe melodije. 22.20 Majhen koncert madžarskih melodij. 23.05 Literarni nokturno (F. Morand: Mr.
U). 23. 15 Paleta popevk in plesnih ritmov. 00.5 - 4.30 Nočni program.
TEDENSKA
TEDENSKI KOLEDAR
Četrtek, 27. julija - Sergej Petek, 28. julija - 'Zmago Sobota, 29. julija - Marta Nedelja, 30. julija - Maksim Ponedeljek, 31. julija - Ignac Torek, 1. avgusta - Ljubica Sreda, 2. avgusta - Alfonz Četrtek, 3. avgusta - Lidija
DJO
BREŽICE: 28. - 29. amer. barvni film „Pogon za statuo", 30. - 31.
iifelll
SLUŽBO DOBI
IŠČEM dimnikarskega vajenca. Sest razredov osnovne šole, oskrba v hiši. Jože Primc, Zelena pot 8,
Črnomelj.
SPREJMEM mlajšo upokojenko za
varstvo otroka. Nudim celotno oskrbo. Naslov v upravi lista (2634/78).
SPREJMEMO mlado dekle za pomoč v kuhinji. Stanovanje in hrana v hiši, ostalo po dogovoru. Gostilna Rekar, Kranj, Zasavska 13.
SOBOSLIKARSTVO in PLESKARSTVO IVAN BOBIČ, Marjana Kozine 51, Novo mesto, sprejme L.	več vajencev za soboslikarsko	in
pleskarsko stroko. Informacije na telefon 21-115 ali pismeno na gornji naslov.
NATAKARICO iščem, stanovanje preskrbljeno. Bife Golobič, Jar-■*	ška 23, Ljubljana.
TAKOJ sprejmem dva vajenca avtomehanika. Oglasite se pri Aleksandru Biliču, Pod Trško goro 89, Novo mesto.
STANOVANJA
MIRNO dekle, ki se izobražuje ob delu, išče ogrevano sobo v Treb-
upravi lista (2631 /78).
Motorna vozila
PRODAM fiat 750, letnik 1974. Franc Medic, Rakovnik 9, Novo mesto.
PRODAM opel kadet karavan 1200 C, letnik 74/5, 67.000 km, športno opremljen z radiom, in opel
special, gled ob
obnovljen. Informacije 76-073 popoldan.
PRODAM avto Fiat 850 s 5.000 km po generalni. C 15. ali 20. uri na Drski 54, Novo mesto.
PRODAM motor MZ 150, športno preurejen. Trdinova c. 21, Novo mesta
PRODAM ford escort 72 in kosilnico za traktor Steyer ali s pogonsko glavo na sredini. Sevno 8, Otočec
PRODAM TAM 5000 kasonar. Mirko Ferlin, Mali Kamen 17, 68281 Senovo.
UGODNO prodam VW 1200, letnik 1967. Stane Barbo, Mali kal 3, Mirna peč. Ogled v soboto in nedeljo popoldne.
PRODAM ami 8 po delih. Priselac, Drska 50, Novo mesto.
PRODAM karamboliranega princa 1200. Ivan Kregelj, Radovlja 14, Smar. Toplice.
PRODAM NSU prinz 110 SC, letnik 1967. Ignac Grandljič, Pod Trško oro 66, Novo mesta
Z
amer. barvni film „Sončni možje" ČRNOMELJ: 30. 7. brit. film
„Zvezdni prah"
POCENI prodam otroški kombinirani voziček za dvojčke. Zvonko Žgajnar, Slepšek 12, Mokronog.
KRŠKO: 29. - 30. amer. film »Goli v sedlu", 2. 8. franc, film ,,Adijo, kifeljc!", 3. 8. jugoslovanski film ,,Deps“
NOVO MESTO: 28. - 30. ital. film „Pazi, da ne bo gneče" 31. - 1. 8. ital. barvni film ..Ugrabitelji zlatega rudnika", 2. - 3. ital. komedija ,.Nenavadne priložnosti"
RIBNICA: 29. — 30. ital. barvni film „Grešnica“
SEVNICA: 29. - 30. ,.Tarzan in črni panter", 2. 8. ,,Kaj ležiš, reci nekaj
TREBNJE: 29. - 30. spektakularni film ..Peklenski stolp"
njem, po možnosti s kopalnico. Ponudbe pošljite pod šifro: ..TREBNJE NA DOLENJSKEM".
DEKLE išče sobo s kuhinjo v No-. i vem mestu ali bližnji okolici. Možnost predplačila. Naslov v vi lista (2631
PRODAM fiat 124, letnik 1970, po generalni, obnovljen. Martin Hras-tovšek, Rcgerča vas 9 a.
PO UGODNI ceni prodam R 4, letnik 1974. Franc Humek, Irča vas 18, Novo mesto.
pr
. Cornik s koso (30 KM, 4 d,). V račun vzamem gradbeni les (ostrešje). Plevnik, 68255 Pišece 57 pri Brežicah.
PRODAM osebni avto BMW 1800, letnik 1969. Registriran do 17. 5. 1979. Franc Bašelj, Obrh 21, Šmarješke Toplice.
UGODNO prodam malo rabljene
ki ‘
rezervne dele za motorno kolo Avtoma tik 1. Sinko, Gor. Brezovica, Šentjernej.
PRODAM
UGODNO prodam telico matafon-ko, brejo 7 mesecev. Janez Rifelj, Lešnica 4, Otočec.
PRODAM prikolico (nosilnost 750 kg). Janez Nardin, Meniška vas 60, Dol. Toplice.
PRODAM pse mladiče, nemške ovčarje. Šinko, Gor. Brezovica,
DEKLE išče opremljeno garsonjero ali sobo s kopalnico in posebnim vhodom. Naslov v upravi lista (2664/78).
NAGRADO dam tistemu, ki preskrbi sobo s souporabo kopalnice moškemu v Novem mestu-. Naslov v upravi lista (2633/78) PRODAM takoj vseljivo trisobno stanovanje v Novem mestu. Infor-
Šcntjernej.
PRODAM dresiranega psa volčjaka, starega dve leti in pol. Ivan Turk, Trška gora, nji.. Krško.
PRODAM kavč, raztegljivo mizo ultrapas in sobni luster. Kristanova 1.
PRODAM mesec dni stare psičke šarplanince. Naslov v upravi lista pod šifro: 10 a (2666/78).
PRODAM termoakumulacijsko peč AEG 2 kw. Sandi Mikulan, ČZP Dolenjski list, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjeno otroško posteljo ter peč na olje EMO 8. Jožica Jurak, Koštialova 41, Novo mesto. Ogled možen vsak dan po 20. uri zvečer.
PRODAM valilnico za valjenje pi-
ščancev, zmogljivost 600 jajc.
 	19
macije na telefon 21-085. MIRNO DEKLE išče sobo v Novem
mestu. Ana Alessandra, Senovo.
Anton Bernardič, Libna 19, Krško.
PRODAM obračalnik N^araton za BCS. Franc Pucelj, Grmovlje 18, Škocjan.
UGODNO prodam leto in pol star črno-beli televizor v brezhibnem stanju. Štrukelj, Bršljin 44, Novo mesto.
PRODAM dvoredni Singer pletilni stroj. Telefon 23-219.
KMETOVALO POZOR! Po ugodnih cenah prodam nove 12-, 13-, 14-, 15- in 16-colske gumi vozove. So lesene ali železne konstrukcije, za konjsko, volovsko ali
■ traktorsko vprego. Delam tudi po naročilu osovine za traktorske
kadet karavan 1100, letnik 69/6, telefon
prikolice. Po dogovoru dostavljam tudi na dom. Stane Bulc, Jurčkova pot 73, Rakovnik,
Ljubljana.
goro bb, Novo mesta	Ar	a is« i za
IAMENJAM preurejeno JAWO 175	rabljen, p
ccm3 za APN 4. Beno Smrekar, V	f°n (068)
Brezov log 59, Novo mesto.
9,5 m x 12 m in obračalnik sonce za konjsko vprego. Alojz Červan, Goriška vas 5, Mirna peč. PRODAM kompletno kuhinjo Marles, dve trodelni okni z roletami. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Ivan Blažič, Gotna vas 52. APARAT za točkasto varjenje, malo irodam. Ponudbe na telefon (068) 21-302.
PRODAM smrekov les, nekaj že
PRODAM motor BMW 250 ccm, v zelo dobrem stanju. Edo Kozmel, Regerča vas 13.
slov v upravi usta (ibii/ /8). UGODNO prodam grablje za BCS. Kralj, Dobrava 30, Škocjan.
KUPIM
KUPIM novo lado ali golf. Plačilo
takoj v gotovini. Naslov v upravi lista (2636/78).
CENJENE stranke obveščam, da imam na zalogi 2-mesečne piščance (tjavc, bele). Dobijo se od 27. julija dalje. Se priporočam. Ivan Turk, Sela pri Ratežu 21, Otočec.
GOSTILNA TURK, Stopiče, obvešča cenjene goste, da bo lokal od 25. 7. 1978 do 25. 9. 1978 zaprt.
CENJENE stranke obveščam, da bo kemična čistilnica ANE GLAVAN zaprta od 31. julija do 27.
avgusta.
CENJENE stranke obveščam, da je
številka telefona ostala ista 76-073 (ni v imeniku!). Anton
MLAD vinograd na Trški gori (20 arov), vikend-zidanico, sadov-
Vrščaj, servis gospodinjskih apa- lih
njak in parcelo za vinograd in vikend (skupaj 60 arov) zaradi bolezni nujno prodam. Primerno za dva prijatelja. Po želji razparceli-ramo. Elektrika, voda, dostop z avtom. Naslov v upravi lista ali telefon (061) 41-458. (2667/78).
PRODAM hišo v Šmihelu, zgrajeno do druge faze. Naslov v upravi lista (2635/78).	_
UGODNO prodamo posestvo v skupni velikosti 3 ha in pol: gozd, njive, hiša in gospodarsko poslopje. Javite se na naslov: Ulica heroja Slaka 15 ali Kidričeva ulica 5, telefon (068) 83-252, Trebnje.
PRODAM gradbeno parcelo z urejeno dokumentacijo v velikosti 10 a in z gospodarskim poslopjem. Olga Jurca, Hruševec 18, Straža.
PRODAM vikend in vinograd v Trebnjem - Gradišče z 200 trtami, starimi štiri leta. Zemlje je 1.355 m2. Elektrika, voda, dostop z avtom. Cena 50 M. Naslov
ratov, hladilnih naprav, oljnih gorilcev CTC.
CENJENE stranke obveščam, da bo delavnica zaradi letnega dopusta
od 31. 7. do 16. 8. zaprta, in se priporočam. Lujo llercigonja,
fotoatelje, Novo mesto.
REKUCt^
IVAN DOBERDRUG, Prečna 30,
prepovedujem vsakomur delanje :ršnekoli
kakršnekoli škode po mojih parcelah in odmetavanje ograje na travniku. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
ALOJZ ER LAH, MIHA IVŠIC in JOŽE LES, Krška vas 97, prepovedujemo pašo kokoši po naših parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bomo sodno preganjali.
. v upravi hsta (2630/78). PRODAM posestvo v Gor. Straži 24.
RAZNO
Bele, Straža.
PRODAM gradbeno parcelo s sadnim vrtom na Homu pri Šentrupertu, primemo za vikend. Elektrika in voda na parceli. Jože
POROČNI PRSTANI! - Ce želite osrečiti in razveseliti svoje dekle,
Majcen, Brinje 10, Šentrupert. POCENI prodam hišo in gospodar-sloi
ženo ali nevesto, ji kupite lep prstan! Dobite ga pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani,
Maicc POCENI
sko poslopje s 6 ha zemlje (skupaj ali na 3 dele) v bližini Tržišča, primerno tudi za vikend. Zglasite
Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
se od 28. do 31. julija dopoldne.
- - -  -
Stanko Pemovšek, Heroja Maroka 11, Sevnica.
MAJHNA družina sprejme na stanovanje in vso oskrbo mlajšo upokojenko ali kmečko dekle, kateri takoj preskrbim službo. Protiuslu-
I«
ga: pomoč pri gospodinjstvu, čič, Dolnji
Lesko-
Ljubemu sinu MATIJI ŠPRINGER-JU iz Gabra pri Semiču, ki služi vojaški rok v Zagrebu, za njegovih cvetočih 20 let starosti iz srca želijo in kličejo na mnoga leta njegovi. Oče in mama.
DRAGI hčerki, sestri in nečakinji LOJZKI OBAJDIN iz Heilbronna v Nemčiji iskrene čestitke za rojstni dan, Oskarju lepe pozdra-
z
po
. sestre Tončka, Micka in Milka z družinami. Čestitki se pridružujeta tudi teti Ančka in Micka.
Marija MiklavČi vec 11, Brestanica.
IZGUBIL sem rezervno kolo od Unimoga, dimenzije 650 x 20. Prosim najditelja, da mi ga vrne proti nagradi. Anton Hutar, Rožni dol 8, Semič.
IZBUBILA se je psica, nemška ovčarka, čmo-ijave barve. Sliši na ime Zrika. Poštenega najditelja
prosimo, naj jo proti nagradi vrne Viktorju Cetinu, Trnje 33 a, Bre-
žice.
OPRAVIČILO
V PREJŠNJI številki Dolenjskega lista je med žalujočimi za pokojnim Francem Levstikom iz Lipovca pri Ribnici pomotoma izpadla žalujoča hčerka Anica. Za neljubo napako se prizadetim opravičujemo.
HITRO in kvalitetno polagam vse vrste keramičnih ploščic. Božo Gligič, Pekel 11, 68210 Trebnje.
UPRAVA DOL. USTA
PRODAM termoakumulacijske peči Elind 3 in Aeg 3 ter peč Gorenje
na trdo gorivo. Vse rabljeno dve zimi. Lukačič, Trubarjeva 11, 68270 Krško.
PRODAM kravo frizijko, brejo 8 mesecev. Semič 21, telefon 78-353.
ZAHVALA
Ob nepričakovani in boleči izgubi ljubljenega moža, očeta, sina, brata in zeta
MILANA MAJCNA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od njega, ga
tje. Hvala
spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Hvala govornikom za poslovilne besede, pevcem in župniku za opravljeni obred. Vsem, prav vsem, še enkrat hvala!
Neutolažljivi: žena z otroki, starši, bratje in drugo sorodstvo.
PRODAM otroško posteljico. Rajer, Loke 3, Straža.
PRODAM grafiko Lamut, Rajer, Loke 3, Straža.
PRODAM televizor znamke Televox de luxe. Informacije na naslov Albert Zorko, Regerča vas 156 ali telefon 22-656 (popoldne).
PRODAM opaž (šolengo) za hišo ‘irača'
otesanega za ostrešje vikenda. Naslov v upravi lista (2632/78).
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustila naša ljuba mama, babica in prababica
ANA PLEŠE
iz Morave pri Koč. Reki stanujoča pri družini Erjavec v Mahovniku
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, posebno se zahvaljujemo sosedom iz Mahovnika za pomoč v najtežjem trenutku, vsem, ki so darovali vence, godbi in govorniku iz Kočevske Reke za poslovilne besede ob odprtem grobu. Še enkrat vsem topla in prisrčna hvala.
Žalujoči: hčerka Marija, hčerka Matilda, sin France in sin Valentin z družinami, ter drugo sorodstvo.
ZAHVALA
, 4| Po kratki bolezni nas je 14. julija v N 79. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, sestra, stara mama
JOŽEFA
ZUPANČIČ
iz Meniške vasi pri Dol. Toplicah
Iskrena hvala sosedom in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje in pomagali v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi GG TOZD Gradnje, „Gorjancem" Novo mesto, Kovinarski Krško, tovarni zdravil „Krka“ — TOZD Kozmetika, Krojaču Novo mesto, KZ Straža ter duhovniku iz Dol. Toplic za opravljeni obred.
Žalujoči: mož, hčerke, sinovi, sestre in vnuki
Meniška vas, 18. julija 1978
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega
RAJKA
KAPLANA
iz Novega mesta
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se duhovniku za opravljeni obred. Hvala Šolskemu centm za gostinstvo, Mercatorju, sodelavcem Fermentacije, sostanovalcem bloka 16 ter govorniku za poslovilne besede. Posebno se zahvaljujemo vsem zdravnikom in strežnemu osebju kirurškega oddelka bolnice Novo mesto.
Žalujoči: mama, sestra, brata, obe stari mami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Naš dom je prazen in teman, čakamo te, a žal zaman ...
Kruta smrt je mnogo prerano iztrgala iz naše srede ženo in mater
IRENO
ŠKOPORC
iz Pavle vasi
Ob tem strašnem in nenadnem udarcu usode, se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom za nesebično pomoč v teh najhujših trenutkih. Zahvaljujemo se vsem, ki so darovali vence in cvetje, ter nam izrekli sožalje. Hvala vsem, ki so pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala GD Tržišče in Krmelj, pevcem iz Mokronoga, govorniku KS Tržišče, župniku za obred. Še enkrat vsem srčna hvala.
Žalujoči: mož Lojze, sinovi Lojze, Branko in Stanko
jdsri
ter drugo sorodstvo.
4
«81!
DOLENJSKI LISt
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSI LIST, , Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZ,^
Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnik’ Sevnica in Trebnje.	_
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Prei nik: Slavico Lubšina.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni v1* nik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), jan Budja, Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago RUS1E’ Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik »L loge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, M*1
loge:
Kunc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna nari> nina 198 dinarjev; polletna naročnina 99 din, plačljiva vnaprej "J
ino7P.m«fvn d OH Hin ali a m prš Sirih Hnlaripv cvr DM (n7	.
inozemstvo 400 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrt , druga valuta v tej vrednosti) - Devizni rac*1 52100-620-107-32000-009-8-9.	,	„j
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na dolov . strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na 0 ■
strani 250 din. - Vsak mali oglas do 10 besed 45 din, vsaka nadaUJJ beseda 4 din. - Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do Pret ls —št. 9 od 15. 10. 1977 - Na podlagi mnenja sekretariata , j lacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenj5*
cenik informacije
list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.	,u;
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem m®*.-
Ulic«
52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, talcev 2, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 6»v Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23-611. Suniti' čenih rokopisov in fotografij ne vTačamo - Časopisni stavek, inj1}1. prelom: CŽP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: U ska pravica, Ljubljana._______________________
ZAHVALA
Po nesreči v jami Bilpa nas je, star komaj 23 let, za vedno zapustil nepozabni sin, biat, vnuk in
nečak
EMIL MATKO
iz Kočevja
Iskreno se zahvaljujemo reševalni ekipi Rudnika Trbovlje, domačinom Bilpe, Matiju Kobala iz Šaleške vasi, ekipi Zdravstvenega doma Kočevje, osebju Kliničnega centra - oddelka za intenzivno nego v Ljubljani, njegovim prijateljem in znancem, ki so ga v času zdravljenja obiskovali. Iskrena hvala vsem, ki so pokojnika obdarovali z venci, cvetjem, ga pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti, govornikom za poslovilne besede, Jamarskemu društvu Kočevje in drugim jamarjem, sodelavcem Eurotransa Ribnica, družini Pantar iz Kočevja, sosedom, znancem, godbi in vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje in nam staU ob strani v težkih trenutkih slovesa.
Žalujoči: oče, mama, sestra in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, skrbnega očeta, starega očeta, brata in strica
ANTONA VOVKA
Žontovega ata tesarskega mojstra v pokoju z Ra teža
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili toliko vencev in cvetja ter nam pismeno in ustno izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni skupščini občine Novo mesto, davčni upravi Novo mesto, kirurškemu oddelku splošne bolnice Novo mesto, Zavodu za požarno varnost Novo mesto, tovarni zdravil Krka TO
družinam Papež-Tisovec, ___________________________       m
ku za opravljeni obred in sploh vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Rozalija, sinovi Tone, Jože, Branko, Janez, Milan, hčerka Rozi z družinami, brat France in drugo sorodstvo.
V SPOMIN
1. avgusta bo minilo žalostno leto dni, odkar te je krut« usoda iztrgala iz naše sredine. Sele 16 let si imela za seboj, toda odšla si za vedno od nas, naša ljuba hčerka, sestra in teta
MILENA
INTIHAR
iz Mlake pri Kočevju
Naš dom je pust in žalosten, odkar te ni več med nami Še vedno pričakujemo, da bomo kje zagledali tvoj veseli, nasmejani obraz, toda videli te ne bomo nikoli več. Prisrčna hvala vsem, ki se je še spominjate, prinašate cvetje ter prižigate sveče na njenem mnogo preranem grobu.
Žalujoči: njeni!
V istem času so v brežiški bolnišnici umrli: Darko Preskar, upokojenec iz Pavlove vasi - star 33 let; Josipa Škalički, kmctovalka iz De-sinič gore - stara 73 let in Antonija Martini, gospodinja iz Vitne vasi -stara 74 let.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je mnogo prezgodaj umrl naš sodelavec
CIRIL MURN
kontrolor
Pokopali ano ga v nedeljo, 23. julija 1978, na pokopališču v Tržišču.
Kolektiv Metalne TOZD RRI Krmelj
11
POKODNlSNIU
V času od 16. 7. 1978 do 23. 7. 1978 so v Brežiški porodnišnici rodile: Boža Lukiča iz Vukovega sela
- deklico, Bojana Jurkas iz Lenarta
- dečka, Ivka Oslakovič iz Kloko-čevca - deklico, Irena Zidaril iz Brestanice - dečka, Bariča Škiljan iz Rud - dečka, Zdenka Tomše iz Podgračenega - deklico, Anica Bizjak iz Cirmka - Bojana, Burdica Gaberc iz Samobora - Danijelo, Durda Vugrin iz Otruševca - Marino, Milena Zorko iz Brestanice -Jožeta, Jadranka Delivuk iz Novega sela - Daliborja, Marija Gašparin iz Gaberja - Francija, Anica Kolman iz Zabukovja — Anica, Milena Gorenc s Senovega - Mojco, Anica Savnik s Starega grada - deklico, Marija Kostevc z Malega vrha -
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče
IVAN
RESNIK
z Mirne
Iskreno se zahvaljujemo sostanovalcem, vaščanom Zabukovja, sorodnikom, prijateljem, kolektivu IMV - Tovarni opreme Mirna, sodelavcem Postaje milice Ajdovščina in Vrplet Flere iz Domžal za podarjene vence in cvetje. Zahvalo smo dolžni tudi osebju pljučnega oddelka bolnice Novo mesto, ki je pokojniku pomagalo med boleznijo, duhovnikoma za lepo opravljeni obred ter pevcem za zapete žalostinke, ZZB Mirna in Društvu upokojencev Šentrupert za poslovilni govor in spremstvo. Hvala vsem, ki ste pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje in kakorkoli pomagali.
Žalujoči: žena Marija, sin Janez, hčeri Vida in Joži
V času od 13. do 19. julija so v novomeški porodnišnici rodile: Branka Turk iz Ostroga - dečka, Slavica Avbar iz Mirne peči - Matejo, Katarina Lakner z Brega - Alenko, Cvetka Jerman z Roj - Zlato, Olga Fir iz Gotne vasi - Metko, Eli-ca Valenčak z Malega Kamna — Petra, Anica Žagar z Drske - Tinkaro, Zora Markuš iz Brloga - Tatjano, Slavica Curk iz Črnomlja - Dejana, Emilija Sprajcer iz Lokev -Marijo, Jožefa Babič iz Smolenje vasi - Aleša, Francka Oven iz Kota -Janka, Marija Kavčič iz Trebnjega -Francija, Antonija Kozole iz Koprivnice - Martina, Milka Miljavac iz Sračka - Vladko, Marija Štubljar iz Rosalnic - Antona, Andreja Praznik iz Breze - Andrejo, Stojanka Butina iz Pesja - Liljano, Ljubica Ladika iz Rešetovega - Ružo, Milena Ambrožič iz Gabija - Tatjano, Marija Drenovec iz Kani žarnice — Alenko, Anica Jerman s Tanče gore - Janjo, Danica Kavšček iz Gornje Straže -Matejo, Tulijana Hrovat iz Rebri -Slavko, Nada Mihelič iz Črnomlja -Moniko, Jožica Cvelbar iz Grmovelj - Brigito, Anldca Terek iz Gornjih Sušic - Sinišo, Mariana Pečaver iz Grandič brega - Sladžano, Jožica Gazvoda iz Regerče vasi - deklico, Martina Starinski iz Bubnjarcev -deklico, Angela Pucelj iz Omuške vasi - deklico, Rozalija Perše iz Zbur - dečka, Albina Ceijak iz Gorjan - deklico, Kristina Bevc iz Gorenje vasi - deklico in Ana Kranjc z Vrha - dečka.
ČEBELARJI!
Obveščamo vas, da odkupujemo vse količine osmukanega cvetnega prahu in propolisa.
MEDEX,
LJUBLJANA
Ivana, Jadranka Bukovina iz Brdov-ca - dečka, FrančiSca Krošl iz Artič - Romano, Anica Demikovič iz Orešja - dečka, Nevenka Vojvo-dič iz Kerestinca - dečka, Slavica Zorko iz Sel — Jožeta, Nada Oklob-džija iz Brežic — dečka, Katica Grdanjski iz Grdanjcev - dečka, Annemaria Medvedec iz Brežic -
Romano, Nevenka Cemoga iz Sto-lovnika - Bojano, Terezija Božič iz Drnovega - dečka, Dragica Toma-šinec iz Grdanjcev - dečka, Anica Ujaš z Bizeljskega - Petra in Danica Žagmeštar iz Marije Gorice — dečka.
ČESTITAMO!
RAZPRODAJA JARKIC
Valilnica Naklo razprodaja v sredo, 2. avgusta, od 8. - 7. ure 12 tednov stare jarkice v vzrejališču Podbrezje po 50,00 din kos.
iiiiimiiiiiiiiiiiiiHnuiiitiiHiiiiHiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiunniiiiiiuiiHiiiHiumiiniuiiminnnmuiiiuiiiniiiiiuinHiiuuiinnnuiiuHnmuiiuuiiiuimimHiiuiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiuiiiiiiniiniiiiHiiiimiiiiiuiiininiiii(iiuuiiiiiiii
*ofka kveder Ha kmetih m
OPRAVIČILO
p. Prejšnji številki je bilo namesto današnjega,
^ vUnega nadaljevanja podlistka objavljeno zad-, Nadaljevanje. Za spodrsljaj se bralcem opravi-fcmo in jih prosimo, da zamenjavo upoštevajo. ____________________________________ UREDNIŠTVO	DL
j,
kj Ce|a ji je tekla kri. Čutila je, kako ji gor-tH0,u% po obrazu. Začela je klicati v po-ofl. • Tiš5ai j0 je za usta, preklinjal in rohnel Ji*®-
invJ*P°sled je pritekla dekla, na pol oblečena , Prestrašena.
^ božic
d-
J
iCakovanem sunku opotekel in paL
bežite!” je kričala dekla, skočila v kamro, potegnila jokajočega Tončka iz 'Me P ™ zbežala z njim venkaj, medtem ko /avlovec v hiši s težavo pobiral od tal. \””*kajte, jaz vam že dam! Vse pobijem, K V?e!*‘ je kričal in lomastil po hiši, vse me-
sosedu pojdimo!1* je silila zunaj dekla
Mdinj°-
ne, k sosedu ne!“
Vijlr1 tu nas poboje! Kar k sosedu pojdi-
’ ^e» nečem te sramote!"
„Pa pojdimo v skedenj na seno. Saj ni mraza! Noter v hišo pa ne grem več!“
Stopila je za deklo v skedenj. Čez nekaj časa je šla potem k studencu, da si izpere obraz.
Tonček je jokal v njenem naročju skoraj vso noč.
„Zakai so nas pa že spodili? “ je vpraševal ves zmeden in kar utolažiti ga ni bilo.
Dekla je godrnjala čez takega gospodarja, njej pa je nepopisen srd proti njemu vstajal v prsih.
VI.
O prvem petelinovem klicu so bili drugo jutro že vsi pokonci pri Pavlovčevih.
Njega je bolela glava in sram ga je bilo zaradi vedenja prejšnjega večera.
Takoj je vstal, ko je začutil, da postaja zunaj dan.
Ko je slišal ženo v kuhinji, je prišel še on venkaj.
„Ti, menda sem bil včeraj malo vinski,*^ je dejal prijazno, kakor da bi se ne bilo ni$zgo dilo.
„Ne malo, precej! Sploh je pa zadnji čast to itak tvoja navada,* je odgovorila strogo, ne da bi ga bila pogledala.
„Kaj bomo pa delali danes? “ je spet vprašal.
„Delali? Hm, ne vem. Jaz pojdem dopoldne na fabriko? “
„Zaradi dolga? “
„Zaradi česa neki?!“
Odgovarjala mu je trdo, neprijazno. Nikakor ni mogla pozabiti, kako surovo jo je pretepal še sinoči Tudi je vel od njega nek kisel, pijan duh, Id se ji je gnusil. Nikakor bi ne mogla biti dobra žnjim. Okrog oči je imel velike temnikaste kroge, ves obraz mu je bil napihnjen in nadut.
„Lep mož to, res!“ si je mislila in v očeh ji je odsevalo zaničevanje in mržnja. Pri zajtrku ga ni pogledala. Roke so se mu tresle in iz ust mu je prihajal neznosen, smrdljiv dih.
Pospravila je po hiši, opravila z deklo živino in pripravila za južino.
,,Danes opoldne boš sama kuhala, jaz imam neke opravke,“ je dejala dekli in ji naročevala, kaj naj dela dopoldne.
„Škafe pomij in krompirja nalupi. Oberi peso na zelniku za prašiče in malo drv razcepi na drobno, saj jaz tako menda kmalu pridem.**
Komaj je čakala, da bi prišla osma ura.
Napravila se je naročala Tončku, naj bo priden, še enkrat zabičala dekli, naj ne pohaja, in potem odšla.
Bilo ji je težko, prav težko.
V prsih jo je nekaj tiščalo in noge so se ji šibile od razburjenja.
Malo čudno so jo gledali ljudje, ko je hitela skozi vas.
„Kam neki gre? “ so se vpraševale radovedne ženske, a ogovarjale je niso, ker so se nekako bale njenega strogega obraza.
Hitela je dalje in vsa zasopla prišla gor na fabriko.
Podjetni ropot in delavno gibanje jo je motilo povsod, kamor se je ozrla.
Najrajši bi bila sama, prav sama sredi velikega, temnega gozda, kjer bi je nič ne motilo v njenih mislih.
A tu je vse vleklo njene misli k sebi in te so postajale čim dalje bolj zmedene in negotove.
Plašno si je spet in spet ponavljala, kaj vse reče mlademu Reichu, a misli so izginjale, stavki so se pretrgovali in neka neopisna bojazen ji je legla v srce.
Nekaj delavk je hitelo mimo nje, razkošno smeje se.
„Ali je gospod doma? “
»Kateri? “
„StarL“
„Ne, starega ni, samo mladi je in gospod Froehlich,** soji relde in odhitele dalje.
Njej je postajalo tesno.
To veliko dvorišče, krog katerega so se vrstile vrste pol zidanih, pol lesenih šup, zvezanih z velikimi širokimi jermeni, ki so, neprestano zibajoči se, žvižgali skozi zrak, ta vzduh, napolnjen s šumom, to piskanje pare, cviljenje strojev in pretresujoče, značilno ječanje žag, vse ji je vsiljivo polnilo možgane in odrivalo vse druge misli
Kaj naj reče, kam naj gre? !
K Froehlichu?
K mlademu Reichu?
Mlad delavec je po majhnih železnih tračnicah porival voziček žaganja.
„Kaj pa delate tukaj? “ je vprašal radovedno in se ustavil.
Bil je sosedov mlajši sin.
„H gospodu sem prišla, saj veš.“
„Slišal sem nekaj. E, nič ne skrbite saj ni tako huda Starega ni, pa pojdite rajši k mlademu, ta ni nič tako hud. Na nas delavce ne kriči nikoli in tudi drugače pravijo, da je do-ber.“
„Da pa...“
„Nič ne skrbite, on je tudi gospodar tukaj. O sobotah včasih izplačuje, ker hoče stari, da se kaj nauči Kar tukaj pojdite, v to stran pridete ravno pred vrt gosposke hiše. Kar vprašujte, ga že dobite! Vstal je že, ker sem ga videL“
In delavec je spet porinil voziček naprej, Pavlovčevka pa se je bojazljivo obrnila v ono stran, kamor ji je pokazal fant Zdela se je vsemu grozno na poti. Vsak korak jo je kdo srečal in vsem se je umikala v grozni zadregi.
Mislila je, da ji vse pravi:
„Pqjdi no, kaj pa delaš tu!“
Vsa izmučena in zmedena je prišla do hiše, zidane v lehnem švicarskem slogu.
Odprla je vežna vrata.
Tanek glas zvona je zabrnel po hiši S hodnika je pritekla debelušasta, ne več mlada ženska, očividno kuharica ali hišna.
„Kaj hočete? je vprašala strogo in ostro merila obraz došle.
»Govorila bi rada z gospodom!**
„Z mladim? “
„Da.“
Služabnica je zaničljivo namrgodila obraz, licahi
hodniku."
„Tu gor po stopnicah pojdite! Gospod je na
Šla je. Noge so se ji šibile, jedva se je držala pokonci. Stopnice so bile pregmjene s preprogo, ob straneh so vodili umetno izrezljani držaji. Od zgoraj se je čul pomenek. Postajalo ji je vedno huje. Najrajši bi bila spet odšla domov. Toda zdaj je stala že zgoraj na zadnji stopnici. Steklena vrata, ki so vodila na nekak prostoren mostovž, so bila odprta. Okna na kraju so bila zastrta z roletami, skozi katera je svetloba le pridušeno silila noter. Na stenah so viseli loki, sulice, nad njimi so se razširjali lepi rogovi srnjakov. V kotu na majhnem stoliču je sedela nagačena velika sova, med oknoma je gledala s stene lepa glava divje koze nad dvema puškama.
Delo od svita do svita
„Delam, kot da bom sto let živel, ” je dejal namesto pozdrava in si le za hip oddahnil, preden si je s traktorske prikolice oprtal novo vrečo pšenice. Z ženo in sinom je pospravljal v kaščo sadove letošnje žetve. Bila je nedelja, vendar niso počivali. Vajeni so ravnati se po vremenu in izkoristiti vsak sončni dan, saj so letos tako redki.
Franc Kos ima svoj dom s kmetijo na Silovcu nad Sromljami, v rojstnem kraju Kozjanskega odreda, v katerem se je od 1944. leta tudi sam boril. Pred tem je že dve leti delal kot aktivist Osvobodilne fronte. Njegova domačija je nič kolikokrat dajala zatočišče partizanom. Od dvanajstih otrok, kolikor se jih je rodilo v družini, jih je bilo med vojno živih še devet, do osvoboditve pa se je to število skrčilo še za enega. Najstarejši sin Martin se je boril v partizanskih vrstah in se ni več vrnil. Tudi za Franca so starši izgubili skoraj vse upanje, ko jim je kurir prinesel vest, da so ga požele nemške krogle med tem, ko je s soborci gnal živino na Planino. V resnici pa je bil tedaj že onstran Save, na Dolenjskem.
Za domače se je današnji gospodar Kosove kmetije dvakrat rodil. Vrnitev iz partizanske vojske je bila njegovo drugo rojstvo in nepozabno doživetje za vso družino, za vse, ki so na tihem upali, da je samo pogrešan, da vest o smrti še ni do kraja gotova.
Franc je bil skojevec od 1943. leta. Z vsem idealizmom mladega človeka je verjel v svobodo in ta vera mu je vlivala pogum skozi vsa leta trdnega boja. Takrat se je koval njegov značaj. Ko so iskali prostovoljce za partizansko aviacijo, se je Franc brez pomislekov odločil za pilota. Takrat seje tudi poslovil od Kozjanskega odreda. Z drugimi fanti je odšel na Dolenjsko in naprej v Belo krajino, kjer je pomagal graditi letališče na Krasincu. To je bilo težko delo, saj so bili fantje večkrat lačni kot siti in le močna volja jim je pomagala, da so zmogli vse napore.
Sanje o tem, da bo letalec, se Francu Kosu tedaj niso uresničile: na zdravniškem pregledu so ga odklonili. Najbrž je bil preslaboten in domnevali so, da tudi s srcem ni vse v redu. Dodelili so ga v zaščitnico glavnega štaba Slovenije, v XII. brigado, ki se je tedaj mudila na Lokvah pri Črnomlju. Franc je tako postal mitraljezec. Bližal se je konec vojne, toda pred tem jih je čakal neskončno dolg pohod od Lokev do Postojne. To je bila prava Kalvarija-
,JVikdar prej in nikdar pozneje nisem bil tako žejen kot med tem pohodom. Bilo je nekaj strašnega, kajti žeja je mnogo hujša od lakote, zato tega trpljenja ne bom nikoli pozabil,” je Franc Kos zaključil svojo pripoved iz partizanskih časov.
Okusil je veliko hudega, zato tako ceni kruh in zemljo, ki ga rodi, pa tudi delo kmečkih rok. Z veliko prizadetostjo je razlagal, da kmečko delo ni dovolj ovrednoteno, da družba kmetu še ne priznava tega, kar mu gre. Sam je kmet z vsem srcem, zato želi, da bi za njim sin prevzel kmetijo, čeprav sta oba fanta zaposlena in ne živita več doma. Prepričan je, da se bo eden le vrnil, saj zdaj ni več toliko garanja, zlasti ne v vinogradu, kjer vse obdelujejo s stroji. Kos se je namreč preusmeril na vinogradništvo in živinorejo. V teh dveh panogah vidi bodočnost za svojo hribovsko kmetijo, kjer so včasih pridelovali vsega po malo in kjer so morali za vsa večja dela najemati težake, po 70 koscev, po 15 žanjic in po 30 kopačev za vinograd.
Današnji portret Franca Kosa pa bi bil zelo pomanjkljiv, če bi zamolčali njegovo dolgoletno delo v družbenopolitičnih organizacijah in krajevni skupnosti, pa tudi v občinski skupščini. Trenutno opravlja dolžnost predsednika krajevne skupnosti SZDL in predsednika Turističnega društva v Sromljah, v odboru Zveze borcev pa dela že vsa povojna desetletja.
JOŽICA TEPPEY
,,DOBRI PRIJATELJI" — Od leve proti desni: Rajko Šuler, Miro Suša, Jože Žagar, Marija Felicijan, Pepi Pilpah in Jože Tomše
AVTO OBRAČAL KAR NA CESTI
Na Cesti prvih talcev v Brežicah je prišlo 18. julija do hujše prometne nesreče. Domačin Srdžan Popovič je tistega večera vozil po omenjeni cesti iz avtobusne postaje proti staremu gradu, pri cvetličarni pa je vozilo hotel polkrožno obrniti, ne da bi se prepričal, ali je cesta prosta. Takrat je namreč za njim pripeljal z osebnim avtomobilom nemške registracije Jože Avgustinčič iz Gornjega Lenarta pri Brežicah. Zaradi neprimerne hitrosti trčenja ni uspel omiliti, tako da so Avgustinčiča hudo poškodovanega odpeljali na zdravljenje.
Zmagali »Dobri prijatelji”
Brežiški ansambel se je udeležil zamejskega festivala narodnozabavne glasbe v števerjanu — Prihodnjo jesen velika plošča — Vabilo komponistom in piscem
V italijanskem mestecu Števerjan pri Gorici je bil prva dneva julija osmi zamejski festival narodnozabavne glasbe, ki se ga je udeležilo 25 slovenskih ansamblov iz Avstrije, Italije in Slovenije. Sodelovali so tudi „Dobri prijatelji1* iz Brežic in dobili prvo nagrado za najboljšo izvedbo.
,Zaigrati smo morali dve melodiji," pripoveduje Jože Žagar, har-monikaš, „ki še nista bili javno predvajani. Za nastop smo pripravili valček „Scdma pomlad" in polko „Na vinskem sejmu". Prav s to polko smo si priborili ,>rvo nagrado za najboljšo izvedbo. Podelili so šc nagrade za najboljšo melodijo in besedilo ter nagrado občinstva. Nagrada nam veliko pomeni, saj je spričevalo glasbenih sposobnosti ansambla, kar je več kot nagrada za eno melodijo ali besedilo".
„Dobri prijatelji" so v Števerjanu sodelovali že štirikrat, v sedanji zasedbi pa drugič. Lani so tudi poželi priznanje - drugo nagrado za najboljšo izvedbo. Prireditelji so „Dob-re prijatelje" povabili za konec julija v Pevmo, kraj blizu Gorice, kjer je vsako leto velika zabavna prireditev, na kateri so že igrali Avseniki in ansambel Lojzeta Slaka.
„Dobri prijatelji" iz Brežic obstajajo že deset let, vendar so v tem času večkrat spremenili zasedbo, od
prvotnih članov igra samo še Pepi Pilpah, in sicer bas, poje pa z baritonom. Rajko Suler igra kitaro in je tudi vokalist, Jože Žagar igra harmoniko in orgle, Miro Suša klarinet
DOBRA SPODBUDA - No-vomeščani smo pred kratkim dobili svoje gobarsko društvo. Gobe, kot da bi vedele za ta dogodek: kratek sprehod po gozdu in skleda jih je polna. (Foto: Budja)
in saksofon, Jože Tomše trobento in tamburin, samo poje pa Marija Felicijan. Vodja ansambla je Pepi Pilpah.
Ansambel je pri Jugotonu posnel v jeseni leta 1976, ko se je sestal v sedanjo zasedbo, tudi malo ploščo. Na njej sta bila valčka „Škrjančku“ in >rNe pozabi na ljubezen" ter polki ,.Vesela jesen" in „Pozdrav iz Krške vasi". Prodali so tri tisoč primerkov, kar je lep uspeh.
Avgusta se bodo „Dobri prijatelji" udeležili jubilejnega, desetega Ptujskega festivala. Pripravili so dve melodiji in ju tudi že poslali organizatorjem. Poleg tega pripravlja ansambel iz Brežic gradivo za prvo veliko ploščo, na kateri bo kar dvanajst melodij. Izšla naj bi sredi prihodnjega leta; kje bodo snemali, se še niso odločili.
Skladbe, ki jih igrajo „Dobri prijatelji", so nekaj njihovo delo, nekaj pa jih je prišlo izpod peresa drugih. Ker želijo imeti „Dobri prijatelji" na sporedu čimveč domačih, izvirnih melodij, vabijo bralce Dolenjskega lista, ki se ukvarjajo s komponiranjem ali pisanjem besedil, naj se povežejo z njimi. Prav lahko se zgodi, da se bodo dogovorili za sodelovanje.	MILAN	JAZBEC
Mladoporočenci srečala „Niš - ekspres’
Dva mrtva in deset ranj< nih pri Trebnjem — V nik avtobusa zaviral trčenju
Avtobus podjetja -ekspres”, ki ga je proti Zagi bu vozil 34-lctni Jovo Toma vič, je v Podborštu pri Trcbnjej minulo soboto zapeljal iz kolo"1 in zaprl pot katrci z nemško*® gistracijo, v kateri sta mladoporočenca Susanne-Maj*
Grobhans in Hansurlich Mante^ ________
Trčenje je bilo tako silovito, v . sta bila Susanne in Hansuri^ . • pri priči mrtva.	j	^2'
Voznik avtobusa	'NSČ
-ekspres” pred nesrečo sploh* zaviral, na zavoro je pritisnil P •*— po trčenju. Avtobus se je ust*” ^ po 44 metrih zaviranja na
Ranjene potnike - bilo jih je *
- so odpeljali v ljubljanski V nični center.	j.
Pogrebniki so opravili sv<J zdravniki zdravijo, morda pa že čas za nekaj besed o a v*1 busih „Niš-ekspresa”. Najv^ kar lahko o njih poveš, je, da jim moraš v vsakem primeru takoj umakniti na desni rob 0 ste. Ne velja zastonj krilatica, najhitreje potuješ z „Niš-e'l! presom”, barva avtobusov Niša slovi po vsq Jugoslaviji- . je barva, ki se ji moraš umaki* v jarek.
Žal tega mlada nemška zak<* ^ ca nista vedela. V turisti*1 par(-
feml »ike
vodičih o Jugoslaviji ne piše p1* vse.
bil
kraje\
Pfeds
*Upr
Jarc i ton p Pri °r8ar tark NOV [nega
NOV
'iona
n°vn
°sno
Ajdi
iu
TO JE OSTALO - Kat* ki jo je zmečkal avtot1 „Niš-ekspresa”.
Sevničana na svetovnem kongresu
—  ■ —
Jeseni v Dubrovniku svetovni kongres astronavtike — Med strokovnjaki NASE, Sovjetske zveze, najuglednejših vzhodnih in zahodnih univerz tudi skromna delavca iz Sevnice
PODLEGLA POŠKODBAM
Pri Učakovcih je v petek poldne prišlo do prometne ne* tijske v kateri se je poškodovala 72'* nja u domačinka Ana Vrbanec. Tajf
Neumorno večletno delo članov sevniškega astronavtično-raketnega kluba Vega iz Sevnice je bilo minuli teden kronano s priznanjem, o katerem se sevniškim zanesenjakom še sanjalo ni: jugoslovanska zveza iz Beograda jim je poslala kot edinemu društvu iz Jugoslavije vabilo za udeležbo na svetovnem kongresu.
Pokrovitelj uglednega znanstvenega srečanja bo predsednik republike Josip Broz Tito. Tokratni shod je že 29. po vrsti; da bo pri nas, je svojevrstno priznanje našim strokovnjakom in državi. Mednarodna zveza je bila ustanovljena leta 1959 z namenom približevati človeštvu vesolje v miroljubne namene.
Prispevek naših strokovnjakov na kongresu bo iz področja raketnega modelarstva. Sevničana — predsednik Marjan Zidarič (za njegovo delo ima vse razumevanje tudi enota JLA, kjer služi kadrovski rok) in tajnik kluba Rudi Dolenšek bosta imela status opazovalca. Teme, o katerih bodo predavali najuglednejši strokovnjaki z vsega sveta, so izredno zanimive.
Na nedavnem republiškem prvenstvu v Kočevju so Sevničani v močni konkurenci šestih klubov osvojili
ekipno drugo mesto, čeprav so sodelovali z izredno mlado ekipo. Sevni-čanom so pripadla prva mesta pri posameznikih v tekmovanju raket s
trakom in padali, ravno tako tudi pri juniorjih. Tako so se ponovno uvrstili tudi na državno prvenstvo.
ALFRED ŽELEZNIK
dan šla peš ob desnem robu ko pa je za njo pripeljal z o*’ avtomobilom Jurij Bizjak iz Ctf Ija, je Vrbančeva nenadoma s<( na cestišče. Voznik jo je navzlj viranju zbil na tla, da so jo * poškodovano morali prepelji zdravljenje v novomeško bolni* kjer pa je še isti večer poško" podlegla.
Pri
fcidnji
S. ■
DBH
NDIOMESTO
vaša % banka
KAMERA ODKRIVA - Reklamni pano ob gorjanski cesti pred Metliko priporoča, naj si za našo banko izberemo Dolenjsko banko in hranilnico, ki je že lep čas „pokojna“ in je njeno meso prevzela Ljubljanska banka, ki si je medtem v Novem mestu zgradila novo palačo za nekaj starih milijard.
r
POMETANJE PRED TUJIM PRAGOM
„Zadnji čas je, da razkrinkamo gnile medsebojne odnose v Hitrot-kalu,” je rekel namesto običajnih uvodnih besed urednik Delavčevega g^asu, lista neposrednih proizvajalcev.
„Osebno bom napisala članek o tem, kako grdo se gledata direktor prodaje zelenih nogavic in vodja proizvodnje, in to samo zavoljo natolcevanja njunih babnic," je prezračila pljuča Klotilda Zračni-kova, ženska, ki je sedela v uredniškem odboru samo zato, ker je že v osnovni šoli krasno pisala domače in šolske naloge.
„Jaz pa se bom lotil mržnje med komercialnim direktorjem in tehničnim. Črno na belem bom razgrnil, da se odbijata, ker prvi navija za Partizana, drugi pa za
Crveno zvezdo," je odtipkal Jožič Pisalnik in si takoj zapisal v beležko predlagano misel.
„To bo direkten udarec,” je še zabil, „kajti osebna preigravanja nas vse preveč poslovno stanejo.”
„0 mlačnem in skoraj sovražnem odnosu med direktorjem vsrfi direktorjev in finančnikom bi lahKO napisala zapis Mica Grkova,” je predlagal urednik, prižigajoč si filterico.
„Sem za to. Brez ovinkarjenja bom obelodanila njun spor, ki se ponavlja na službenih potovanjih. Da, napisala bom — naj se mi roka posuši, če ne - da se generalnik in finančnik ne moreta samo zato, ker bi se rada v službenem avtu oba vozila na prvem sedežu. Pri
šoferju Volančiču. ha. To bo bomba!” se o^ela Mica Grkova.
„Tudi o :x\idržnem navzkrižnem gledanju vodij temeljnih organizacij bi moral kdo zastaviti pero,” je podžigal urednik Franci Podvplivnik.
„To naj stori Greta Nalivniko-va, ona jih najbolje pozna,” ji je podtaknila temo za pisanje Mica Crkova.
„Tudi prav,” ni ugovarjala Na-livnikova.
»Julijska številka Delavčevega glasu bo najbolj brana v vsej zgodovini izhajanja,” se je veselil urednik Podvplivnik.
„Saj drugače ne gre,” se je vlekla vanj Klotilda Zračnikova, „jav-
no je treba spregovoriti o majavih medsebojnih odnosih.”
Razprava je člane uredniškega odbora tako razvnela, da je Franci Podvplivnik pozabil, kako ne more žive videti Klotilde Zračnikove, ki se je po krivici zavlekla v trisobno stanovanje, namenjeno njemu,
Pisalnik se ni spomnil, da je mislil zmetati Grkovi v obraz, kako ne more spati zaradi njenih razvajenih in podivjanih otrok, Nalivni-kovi pa m prišlo niti na kraj pameti, da bi odpela Podvplivniku resnico o žrtju odojčkov pri Treh kegljih na reprezentančne stroške. Zanesla jih je želja po odkrivanju resnice, poštenosti in odkritosrčnosti.”
TONI GASPER1Č
DOLGO, VROČE POLETJE? - Stara slovenska bajJh vesoljnem potopu pravi, da je bil eden od štirih ljudi,
Kurent rešil iz vesoljnega potopa, dolenjske krvi in Kurentu je bil naš praded menda všeč zato, ker je rrw y\ kljub preobilici vodovja in smrti stiski še vedno žejalo^ nikom seveda danes nismo dorasli, tudi spodobilo bi ^ prav vsa kri pa se ni izpridila. Posnetek pa je seve,.n\ simboličen in za poletno, „žejno“ rabo. (Foto: J. P^11