Štev. 34. V Ljubljani, 20. avgusta 1909. IL. leto. GTEU5KI TOVARIŠ Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. Je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K Dol leta......4 „ četrt leta......2 „ posamezne številke po 10 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h dvakrat. . 12 „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). I» »» »» Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 6 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. XXI. glavna skupščina „Zaveze" v Mariboru. Učiteljska zavest. Še nikdar nismo s tako radovednostjo čakali skupščine naše „Zaveze" kakor letos. Divja gonja klerikalcev proti učiteljstvu je v nekaterih zbujala sumnjo, da bo slabo vplivalo na udeležbo. Mi smo bili drugačnega mnenja in nismo se varali. Jačja od gonje klerikalcev j učiteljska zave s 11 Prav je poudarjal pri banketu naš učiteljski filozof, vrli tovariš Avg. P o ž e g a r , da je „Zaveza" v ognju sovražnih navalov izpričala svojo življensko moč in da je ne premaga nobena sila več. — Število članov „Zaveze" je od lani naraslo z a 194 zavednih tovarišev in t o v a r i š i c , kar je najboljši odgovor našim sovražnikom! Mariborski Slovenci so storili vse, kar se da ob sedanjih razmerah storiti, da so bili skupščinarji slovesno in gostoljubno sprejeti in da jim je bilo bivanje v Mariboru kar najpri-jetnejše. Poseben sijaj je dala letošnji skupščini udeležba naših dragih slovanskih bratov Č e -hov, Poljakov in istrskihHr-v a t o v , ki so enodušno priznali zdravo našo učiteljsko zavest ter se divili vzornosti naših zborovanj. Pozdrave so nam poslali Hrvati iz Zagreba in Dalmacije, Srbi iz kraljevine in ruski učitelji, potujoč preko slovenskih pokrajin. Tako smo doživeli v Mariboru kulturno združenje vsega slovanskega učiteljstva ijn videli smo, kake odkrite simpatije uživa slovensko učitelj-stvo med svojimi slovanskimi tovariši. To nam zbuja veselje, ponos, pogum in vztrajnost. Udeležba je bila naravnost sijajna. Delegacijskega zborovanja se je udeležilo 120 delegatov in delegatinj, po delegaciji je bila pri koncertu dvorana natlačeno polna, na glavnem zborovanju pa smo našteli 600 udeležencev. Kazpoloženje je bilo sveča-nostno, navdušenje je dvigala stanovska zavest. Naše vrste so se sklenile v nerazrušno falango. To je gola resnica, ki je ne izpremeni nobena potvara 1 Bazšli smo se ojačeni. Tako začenjamo 22. leto „Zaveze" s ponosom in z vero v lepšo bodočnost! Seja odbora „Zveze slovanskega učiteljstva r Avstriji". Delo v Mariboru se je začelo s sejo odbora „Zaveze slovanskega učiteljstva v Avstriji." Seja je trajala dne 14. t. m. od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer ter dne 15. t. m. od 8. do 10. ure zjutraj. Seje so se udeležili: Jos. Gern j, učitelj v Pragi, starosta „Zveze čeških učit. društev" in predsednik „Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji"; Stanislav Nowak, nadučitelj v Krakovem, predsednik „Poljske učit. zveze" in podpredsednik „Zveze slov. učit. v A."; Matija Hajny, učitelj v Jankovicih na Moravskem, kot tajnik „Zveze"; Adolf S u s t r , nadučitelj v Bojanovem na Češkem, kot blagajnik „Zveze"; kot odborniki pa: Stanislav P a 1 k a , nadučitelj v Bohniji v Galiciji, Dragotin Pribil, c. kr. okrajni šolski nadzornik na otoku Krku, Engelbert G a n g 1 iz Idrije; kot gost: Jos. Z ä v a d a, nadučitelj v Dobroticah na Moravskem. Opravičila sta odsotnost Marinkovič in G e -b a n o v a. — Poročilo v sklepih in načrtih izide istočasno v vseh učiteljskih listih, ki so glasila v tej „Zvezi" združenih organi-nizacij. Poročamo danes toliko, da priredi „Zveza" 1. 1910. v Krakovem vseslovan-ski učiteljski shod (od 11. do 15. avgusta), 1. 1911. pa v Ljubljani I. vseslo-vanski vseučiliški učiteljski kurz. Seja upravnega odbora. Ob pol 11. uri dopoldne se je zbral upravni odbor na sejo. Tajnikov namestnik je poročal o delovanju vodstva „Zaveze". Določila in redigirala so se poročila za delegacijo. Določili so se tudi drugi predlogi, ki pridejo od upravnega odbora pred delegacijo. Seja delegacije. Predsednikov nagovor. Predsednik tov. L. Jelene otvori zborovanje ob 3. uri popoldne: Slavna delegacija 1 V imenu upravnega odbora Z. A. J. U. D., ki Vas je povabil na današnjo delegacijsko sejo, pozdravljam vse delegate in delegatinje najiskrenejše. V enoindvajsetič se je zbrala Zavezina delegacija, odkar obstoji Zaveza, da sliši, poročila o delovanju upravnega odbora, oziroma vodstva Zaveze v minuli upravni dobi ter da d£ navodila novovoljenemu odboru za nadaljno delovanje. Glede delovanja pričakujemo od delegacije lojalne kritike in odkrite sodbe, ki se je ne bojimo, ker smo si v svesti, da smo storili po svojih skromnih močeh svojo dolžnost; storili vse, kar je v korist in ugled slovenskega učiteljstva, v prospeh in razvoj narodnega šolstva. (Tako jel) Zaveza je središče naše organizacije, kjer naj se osiedotočuje naše skupno delo in naše skupne zahteve, . Zavezina društva, ki so razširjena po vsej mili slovenski zemlji — tudi korotanske tovariše dobimo prav kmalu v svojo sredo (Zivio 1) — so periferija, ki se neumorno trudi in skrbi za napredek in svoboden razvoj narodnega šolstva in za blaginjo učiteljstva v svojem okraju ter pazi z bistrim očesom, da se nam ne kratijo naše težko pridobljene pravice nikjer in od nikogar. Vez in posredovalnica med Zavezo in njenimi društvi je pa Zavezina delegacija. Po delegaciji dobiva Zaveza od svojih društev moč in veljavo, ki je ne stre nobena sila, pa naj tudi padajo žgoči udarci z bičem po njej. Saj smo vajeni boja, in brez boja ni zmage. (Res je!) Da bode pa delovanje Zaveze še uspešnejše, še intenzivnejše, treba je najtesnejšega stika z Zavezinimi društvi. Zato bi moral vsak delegat, vsaka delegatinja priti k delegacijski seji z jasnim in določnim programom, s striktnimi navodili, ki jih je dobil od svojega društva, ki ga je poslalo tu sem. Tu je mesto, LISTEK. Kako naj širi šola med narod smisel za snago? Peter Medvešželc. (Dalje.) 4. Zadnja zapreka, ki jo navajam, a ne najmanjša, je pomanjkanje policijskega in stavbnega reda za naše občine. Naša dežela se odlikuje tudi s tem, da niti v 20. stoletju še nima policijskega in stavbnega obč. reda. Vsakdo zida hišo in hlev, kjer in kakor hoče. Šele čez leto dni zapazi gospodar, da nima gnojnica in druga voda odtoka, da dvorišče postaja gnojišče. Ves obč. policijsko-stavbeni red obsega te le določbe § 27. o. r.: a) skrb za občinske ceste, pota, zeleni-šča, mostove, da se vzdrže v dobrem stanu, kakor tudi skrb za varno in lahko občenje po cestah; b) policija zastran zdravja; c) policija zastran zidanja in skrb, da se stavbna postava izpolnuje in pa pol. dovoljevanje, da se kaj zida. To je vse, in to je malo več kot nič. Zaraditega so postavljene hiše po vaseh tako, kakor se je vsakemu zjubilo; zaraditega je premnogo zaprek glede snage po dvoriščih in še več po obč. poteh. Vse sloni glede zdravstvene policije, t. j. zaprek glede snage, na ukazih pol. oblastev. Koliko lepih okrožnic razpošiljajo okr. glavarstva na županstvo vsako leto; kako ostro se veleva odstraniti vse zdravstvene zapreke, zapreke snagi posebno tedaj, kadar se je bati nalezljivih bolezni, ki imajo svoja gnezda baš v nesnagi. Večinoma škoda za papir. Blamirajo 'se državna oblastva, ki uporabljajo vso ostrost proti županstvom — na papirju; blamirajo se tudi ona županstva, ki ubogajo glavarstva, da poskušajo izvrševati ukaze. Izvršitev ukazov pade v vodo, ker zadene ob nesmisel za snago med občinarji, ker nimamo zakona, ki bi uredil zdravstvene zadeve. Zupan, ki bi hotel postopati po dobljenih ukazih, doseže v najkrajšem času edino to, da postane po prihodnjih volitvah — bivši župan, ako se mu ne pripeti še kaj hujšega. Pomanjkanje zakona, trmoglavost ljudstva in nesmisel za snago — vse to je krivo takemu dejanskemu položaju. L. 1885. ob času kolere v naši deželi je deževalo najstrožjih ukazov na občine, da se morajo brezpogojno odstraniti vse zapreke k zdravju in snagi. Žal, da je ostalo večinoma vse pri starem. Le v nekaterih občinah se je moralo ugoditi ukazom vkljub vsemu zoperstav-Ijanju občinarjev. V vsaki občini je moralo glavarstvo spraviti v zapor prvo in glavno zapreko — župana, šele potem se je zamoglo nadaljevati z drugimi zaprekami. Žal, da se ni postopalo povsod z enako energijo. Dovolj o tem ! (Konee.) kjer dobi upravni odbor, oziroma vodstvo Zaveze jasen pogled v faktični položaj učiteljstva in narodnega šolstva širom naše domovine. Iz Vaših nasvetov in predlogov spozna skupne želje in zahteve in njegova naloga in dolžnost je, da jih oživotvori in izkuša uresničiti. Ker živimo v jako resnih, svobodnemu učiteljstvu nevarnih časih, treba nam je vzajemnega, neumornega dela v Zavezi in v društvih. Izreči sodbo o delovanju Zaveze ste Vi, častiti delegati in delegatinje. v to poklicani sodniki; sodbo o delovanju Zavezinih društev pa izrečem najlažje jaz, ker imam v roki podatke in skupen pregled o njihovem marljivem, semintja v resnici požrtvovalnem delu. Vsa Zavezina društva so priredila od lanske glavne skupščine Zaveze, ki se je vršila prve dni septembra v Gorici, 129 zborovanj, pri katerih je bilo 136 predavanj in razprav. Poleg tega se je pri vsakem zborovanju posvetovalo in ukrepalo o raznih predlogih in nasvetih, prerešetovala so se šolska dnevna vprašanja in reševale interne zadeve. To je obilica duševnega dela, ki zasluži priznanje vsakega, ki nepristransko sodi ta trud. Pa še več! Vse tri liste, ki jih izdaja Zaveza, spisuje Zavezino učiteljstvo skoraj samo brez honorarja! Ni li to zgled nesebičnega delovanja ? In sedaj pa pride neki starilen apostata ter nam očita v „Slovencu" nedelavnost in nesposobnost za delo! (Škandal!) Kaj in koliko pa je storila toliko poveličevana Slomškarija? Pokažejo naj nam Slomškarji svoje delo v minuli upravni dobi in sram jih mora bili njihovega siromaštva in duševne lenobe. Kar se dela tiče, nam ne sežejo niti do gležnjev. (Resnično!) Pa tudi v drugem pogledu so vršila Zavezina društva svojo lepo, vzvišeno nalogo. Zbirala so narodno napredno in svobodomiselno učiteljstvo pod svoje okrilje ter pazila s paznim očesom, da niso zašli posamezniki v klerikalni brlog, kjer se zamori v učitelju vsak svoboden pokret. Kako vestno so izpolnjevala društva svojo sveto dolžnost v tem pogledu, nam izpričuje dejstvo, da nam je le majhno število tovarišev ugrabila Slomškarija, četudi jo je podpirala z vso silo in z vsemi mogočnimi sredstvi klerikalna strahovlada na Kranjskem, in še ti zaslepljeni tovariši so največji koristo-lovci in značaji dvomljive vrednosti, ki v svoji nerazsodnosti drve nazaj v predpotopno dobo. Da je razmeroma le malo učiteljev in učiteljic zapustilo naše vrste, razvidimo iz statistike. Lansko leto je imela Zaveza 1747 pravih, 54 podpornih, 50 častnih članov, torej skupaj 1851; letos pa: 1962 pravih, 30 podpornih, 43 častnih, skupaj 2045 članov. Vsa čast zavednemu slovenskemu učiteljstvu, ki ne proda svojega prepričanja, ki ne izda narodnega šolstva v neomejeno klerikalno oblast za žlico klerikalne leče. (Odobravanje.) Pri lanski delegacijski seji v Gorici sem priporočal, da naj bodo ona Zavezina društva, ki imajo sedež tam, kjer so učiteljišča, v neprestani zvezi in v tesnem stiku z učiteljišč-niki, naj prirejajo z njimi sestanke in jih bodre za njihovo lepo, a težko zvanje ter podajajo navodila za poznejše življenje, ko stopijo mladi tovariši v svet. Priznati moram, da so tudi v tem pogledu vršila društva svojo dolžnost. Prosim le, da tega ne opuste tudi v prihodnje, temveč naj se še z veliko večjo vnemo lotijo tega lepega in hvaležnega dela in vzgojili bomo tovariše, ki bodo naš ponos in ponos našega naroda, pravi njegovi učitelji. (Ploskanje.) S tem sklepam ter otvarjam delegacij-sko sejo. Potem pozdravlja predsednik zastopnike češkega in poljskega učiteljstva, dr. Žerjava, dr. P i v k a in nadzornika S c h m*o ran-z e r j a , ki jim priredi delelegaeija burne ovacije. Za pozdrav se je zahvalil v imenu čehov tov. Jos. Cerny ter je izvajal, da veže slovensko in češko ter vse slovansko učiteljstvo vzajemnost pri delu za kulturno in narodno osvoboditev slovanskih narodov. (Ploskanje.) Imenom poljske zveze učiteljskih društev je govoril Stanislav Nowak in izvajal, da poljsko učiteljstvo, ki mora izvrševati pod tremi vladarji svojo vzvišeno nalogo med poljskim narodom, ve toliko bolj ceniti vzajemnost in skupnost narodno in stanovsko. Pozdravlja zatorej veliko in mogočno slovansko učiteljsko organizacijo, obenem pa vabi na kongres v Krakov. (Ploskanje.) Legitimiranje delegatov. Tajnikov namestnik A. Kape prečita imena prijavljenih delegatov in delegatinj, ki se jih je udeležilo zborovanja 120. Samo eno okrajno učiteljsko društvo ni prijavilo nobenega delegata in ni poslalo nobenega poročila. Persekuclja kranjskega učiteljstva. Tovariš E. G a n g 1 se oglasi k besedi ter nujno predlaga: Delegacija „Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev", zbrana 15. avgusta 1909 v „Narodnem domu" v Mariboru I. na j odločnejše protestuje proti persekuciji kranjskega učiteljstva. Tako ravnanje z u č i -teljstvom ni samo nasilno in protizakonito, ampak je tudi demoralizujoče, kerjemlje učitelj s t v u ugled in veljavo pri mladini in ljudstvu ter mu provzroča moralno in materialno škodo. II. nasilno in iz same politiške strasti discipliniranim tovarišem izreka svoje najiskre-nejše simpatije, občudujoč njih junaštvo, ki izvira samo izčistevesti in ki z njim prenašajo krute krivice; III. poživlja učiteljstvo, naj s čistim svojim značajem ustvarja odpor vsaki korupciji, dokler se ob njem sama ne ubije; IV. poživlja vse v to poklicane kor-poracije, naj na podlagi drž. šolskega zakona in državnega osnovnega zakona branijo učiteljstvo ter čuvajo moralni in materialni položaj. (Hrupno, dolgotrajno ploskanje.) Tov. E. Gangl je utemeljeval svoj predlog z daljšim, z največjim odobravanjem sprejetim govorom. Navajal je posamezne slučaje, ki so izzvali med zborovalci vihar ogorčenja, ter zaključil svoje utemeljevanje z izjavo, da se vrši preganjanje kranjskega učiteljstva pod zaščito tiste oblasti in tistega faktorja, ki bi morala braniti in čuvati učiteljstvo — to sta deželni šolski svet in njega predsednik. (Ogorčenje.) Predlog je bil sprejet enoglasno in z viharnim odobravanjem. Učiteljski obrambni odsek. Tov. Fr. Luznar nujno predlaga: V „Zavezi" naj se osnuje učiteljski obrambni odsek, ki naj čuva materialne in moralne koristi svojih članov ter jim naj preskrblja gmotno in pravno pomoč. V ta odsek naj se volijo tovariši: Gangl, Rapč, Likar in Luznar. Razvila se je debata, ki so se je udeležili tovariši: Pulko, Petrič, Dimnik, Fr. Brinar, Strelec, Pesek, predsednik Jelene in poročevalec. — Končno je bil predlog z odobravanjem sprejet. Tajnikovo poročilo o delovanju „Zaveze avstr. jugosl. učiteljskih društev" v upravnem letu 1908/9. Sestavil „Zavezin" tajnik, nadučitelj Dragotin č e s n i k. Poročal tov. Andrej R a p e : čestita delegacija! čast mi je poročati čestitim delegatinjam in delegatom „Zavezenih" društev o delovanju „Zavezinega" vodstva in upravnega odbora v dobi od zadnje glavne skupščine, ki se je tako lepo in veličastno vršila lansko leto v solnčni Gorici, do današnjega dne ko zboruje „Zaveza" tukaj v lepi zeleni Štajerski. „Zaveza avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev" šteje danes 35 društev. Ta društva imajo 43 častnih, 1962 pravih in 40 podpornih, torej skupaj 2045 članov. Število „Zavezinih" članov se torej vzlic terorizmu in preganjanju, ki so ga uprizorili naši nasprotniki napram naprednemu učiteljstvu, ni zmanjšalo, temveč naraslo za 194 članov. To konštatujemo z zadoščenjem in ponosom. Onim našim zavednim tovarišem pa, ki so tako možato in neomajano stali in vztrajali v boju za svoje pravice, v plemenitem delu za pravi napredek slovenskega ljudstva, ki so trpeli kot žrtve svojega prepričanja in mišljenja, ki ni naprodaj za nobeno ceno in nikomur, naj velja naše soglasno, javno in odkrito priznanje in zagotovilo popolne solidarnosti vsega v naši „Zavezi" zdruzenega učiteljstva z njimi. Nekaj jih je pa tudi, ki so zapustili na^e vrste, ki so zatajili ona načela, ki morajo biti sveta vsakemu pravemu učitelju in prestopili v nasprotni tabor, da se z našimi nasprotniki bojujeio proti nam. Nič ne de; stvar je popolnoma naravna. Nezuačajnih ljudi je bilo vedno in povsod, še celo med dvanajsterimi apostoli, ki jih je izbral sam Zveličar, in dobijo se tudi v našem stanu. Za takimi ne bomo žalovali, pač pa jih obžalujemo, a naši nasprotniki naj se jih tudi nikar preveč ne vesele; v prvi ugodni priliki se bodo zopet prelevili. To so pač žalostne slike sedanje slovenske „socialne" dobe. ki so jo pri nas uvedli moderni zastopniki krščanske ljubezni. Veselejša poročila pa nam prihajajo iz doslej tožnega Korotana. Tamkajšnje s 1 o-vensko učiteljstvo se je jelo zadnji čas živahno gibati, in upati je, da se že v kratkem ustanovi koroško slovensko učiteljsko društvo, ki bo gotova največjega pomena za napredek slovenskega šolstva in učiteljstva in za probujo slovenskega ljudstva na Koroškem. Želimo torej koroškim vrlim tovarišem najboljega uspeha! Vsa prej navedena društva so imela v pretekli upravni dobi 129 zborovanj. Pri teh zborovanjih je bilo 136 strokovnih in drugih času primernih predavanj. Nekatera društva so prirejala tudi lepo uspele koncerte, večinoma v prid „Učit. konviktu" in „Družbi sv. Cirila in Metoda". Vobče je v delovanju posameznih „Zavezinih društev zabeležiti lep napredek vkijub temu, da so učiteljske gmotne razmere skrajno neugodne; vendar bi želeli pri nekaterih društvih nekoliko več življenja. Odborniki, ki ne morejo ali nočejo resno izvrševati prevzete naloge, naj rajši odstopijo in dajo prostora čilim močem, ki so vneti za napredek in razvoj naša organizacije. Delovanja posameznih društev ne bom podrobno navajal, ker je prinašal „Učit. Tovariš" itak redno poročila o tem in se vsak učitelj lahko prepriča o gibanju posameznih društev iz našega glasila. „Zavezino" vodstvo je imelo v preteklem upravnem letu pet sej, upravni odbor pa dve, eno v Ljubljani, drugo tu v Mariboru. V teh sejah so se obravnavale vse važnejše zadeve, manj važne in nujne stvari pa je reševalo predsedništvo samo z naknadnim potrdilom vodstva, oziroma upravnega odbora. Vložni zapisnik šteje do danes 753 opravilnih številk, ne vštevši posebne korespondence tajniške in blagajniške. V raznih časopisih se je priobčila zahvala vsem osebam in korporacijam, ki so si pridobili zaslug, da se je XX. glavna skupščina „Zaveze" v Gorici tako lepo in dostojno izvršila. C. kr. okrajno glavarstvo v Gorici je naznanilo z dopisom z dne 12. nov. 1908, štev. 290, da je došla z odlokom c. kr. notranjega ministrstva z dne 26. okt. 1908, štev. 8917, Najvišja zahval» na izrazu vdanosti, ki ga je „Zaveza" predložila povodom zadnje glavne skupščine Njegovemu Veličanstvu povodom proslave 60 letnice njegovega vla-darstva. E. Ganglov govor: „3 o I a S n k m e -tiško vprašanje" i» govor tovariša Al. Peska: „Regulacija učiteljskih plač" je izdala „Zaveza" v brošu», ki se je razposlala vsem učiteljskim društvom v razpe-čavanje med njihove člane. To brošuro smo vposlali v zmislu pri zadnji glavni skupščini sprejetih resolucij in predlogov vsem primorskim, kranjskim, štajerskim in koroškim slovenskim, oziroma hrvaškim daželnim in državnim poslancem s prošnjo, da naš položaj razmotrivajo in naše težnje ofr- primerni priliki podpirajo. Posamezna društva smo pozvali potom okrožnic, naj postavijo v smislu Ganglo-vega govora dotično vprašanje- na dnevni red svojega zborovanja, se o tem posvetujejo in o svojih sklepih poročajo „Zavezi".. Društva so se temu povabilu večinoma odzvala. Nekatera teh poročil so bila priobčena» tudi v „Učit. Tovarišu", ki pričajo, kako resno se je učiteljstvo lotilo tega važnega in perečega vprašanja. Tajnik avstrijske učiteljske zveze, tovariš Hajny iz Moravske, je prosil, da se mu sestavi peticija za izboljšanje učit. p 1 a č z a I 8 t r o , ki naj se določijo enako uradniškim plačam XI. do Vil. plačilnega razreda. Temu povabilu smo se drage volje odzvali in se je dotična peticija predložila istrskemu deželnemu zboru. Ljubljanski občinski svet je 'ustanovil v spomin velikega pisatelja slovenskega šolstva in učiteljstva „Jana Lega mladinsko knjižnico" ter je razpisal za dobre mladinske spise dve častni nagradi po 300, oziroma 200 K. Ad hoe določeni preso-jevalni odsek je pripoznal prvo častno nagrado tov. Bapetu za njegovo povest „Dan e", drugo pa tov. Juliju Slapšaku za njegov spis „Turki pred sv. Tilno m". „Zavezino" vodstvo je sklenilo, da prevzame ta spisa v svojo last in založbo in izplača tov. Rapetu po 20 K nagrade od tiskane pole s pogojem, da odstopi vse pravice do tega spisa „Zavezi". Obe povesti sta se dali v tisk vsaka v 2500 izvodih „Učit. tiskarni" in se je prepustilo tiskarni tudi vezanje knjig in ujih razpečava-nje, zakar prejme tiskarna običajnih 15 % provizije. Glede „Učiteljskega Tovariša" je „Zaveza" v veliki zadregi. Koncem decembra meseca 1908 je bilo v tiskarni dolga 6990 K. Razume se, da zahteva „Učiteljska tiskarna" poravnavo tega dolga. Sklenila je pa, da dovoli „Zavezi" znaten popust, in sicer bi plačala — ako bi poravnala svoj dolg do 31. januarja 1908 — samo 6000 K; ako bi pa dotlej te vsote ne plačala, pa zapade v plačilo ves stari dolg, torej 6990 K, ki se mora obrestovati po 6%. Obenem se je tudi določilo, da se morajo vse prihodnje številke „Učiteljskega Tovariša" tiskarni kurentno plačati. Ni mi treba praviti, da „Zaveza" teh pogojev ni mogla izpolniti, ker je njeno gmotno stanje v skrajni meri neugodno. „Učit. Tov." je pač list, ki smemo biti nanj ponosni; toda kaj, ko imamo pri njem leto za letom deficit. Z navdušenjem se je bilo pri glavni skupščini v Postojni sklenilo, da bodi „Učit. Tovariš" tednik, a s samim trenotnim navdušenjem ni pomagano, ako nima list zadostnega števila naročnikov-p I a č n i k o v, Dolžnost vsakega učitelja in vsake učiteljice bi bila, da se naroči na to naše glasilo, a naročena je komaj tretjina „Zavezinega učiteljstva nanj. „Zaveza" je bila torej v velikih stiskah. Zato je vodstvo začasno sklenilo sledeče: 1. Dolg se zazdaj ne more poplačati. 2. Predsednik se pooblašča, da izposluje pri tiskarni vseeno znižanje dolga na 6000 K, ki se naj obrestuje vsaj po 5%. 3. Pri seji upravnega odbora, oziroma delegaciji je delati na to, da to pereče vprašanje korenito regulira, ker tako, kakor je dosedaj ni mogoče več nadaljevati. 4. Priloge v „Učit. Tov." je omejiti do skrajne meje. Te sklepe je upravni odbor v svoji seji dne 7. aprila potrdil. Tudi „Učit. tiskarna" je omenjene pogoje sprejela in je torej ta zadeva saj zazdaj povoljno rešena. Vodstvo šole „Družbe sv. Cirila in Metoda" na Muti je prosilo, da se ji prepuste brezplačno stari letniki „Zvončka". Enako prošnjo je vposlala tudi čitalnica v Hrastniku. Obema prošnjama se je — kolikor je« Bilb« mogoče — ugodilo.. Upravniku „Učit. Tov." tov. Aidr;. Rapetu, se je dovolilo za uravnavo računskihiknjig 30 K nagrade. Banki „Sla vi ji" se je vposlaii poziv,, da nemudoma izplača drugo polovico provizije-od učiteljskih zavarovanj. Pri odkritju s p o m i n s k »-p llo-i š č e in spomenika nepozabnemu tovarišu AL : Strmšku je zastopal „Zavezo" upravni odbornik ; tov. Gnus. . Ustredni spolek jednot učiteljskih« v kraljestvu Češkem je vložil na državno dboroioo. j prošnjo, da se učiteljišča preosnujejo in razširijo v dosego višje izobrazbe učiteljstva na pet letnikov. To peticijo je podpirala tudi naša, „Zaveza". C. kr. deželna vlada je povabila „2&vezo%. da se udeleži posvetovanja glede sestave komiteja za š o 1 s k o - h i g i e n i č n i kongres, ki bo v Parizu leta 1910. Predsednik Jelene je bil pri tem komiteju izvoljen za tajnika. A. Rapetova knjiga „Dane" se-je razposlala v 1000 izvodih šolskim vodstvom im posameznikom. Vezava stane od komada po. 23 vin. J. Slapšakova knjiga bo ilustrovana. Ilustracije bodo stale 100 K, zato pa odstopi pisatelj pristoječo mu pisateljsko nagrsdo polovico „Zavezi", drugo polovico pa „Učiteljskemu) konviktu". „Deutsch-osterr. Lehrerbund" je povabil1 predsedništvo, naj se udeleži posvetovanja zaradi regulacije učit. plač. Ker je vabilo prepozno« prišlo, se predsednik posvetovanja ni udeleži^ pač pa je prosil, da se ga obvesti o sklepihv. ki so se storili, kar se pa doslej še. nt zgodilo. A. Peskove predloge glede izboljšanja učiteljskih plafc je „Zaveza" prejiaslej vsekdar izvajala in ne pride ta zadeva z dnevnega reda, dokler ne bo ugodno rešena. Drugače pa je z drugimi predlogi, ki so se stavili. Nepobitno dejstvo je,, da imamo raznih društev že več kot dovolj. In kdo «Cela pri njih? Navadno vedno ene in iste osebe, ki so dostikrat tako preobložene s takim delom, da jim ne preostaja nikakega prostega časa, ali pa morajo eno ali drugo delo zaaemarjati. Glede ustanovitve društva „Šola in dom" je bilo vodstvo mnenja, da nima za sedaj živ-ljenske moči in bi pri naših razmerah nikakor ne uspevalo. Niti toli potrebnega m zaželenega „Konvikta" ne moremo še oživotvoriti, dasi se zanj najintenzivneje dela že leta in leta. Ravno taka je tudi s predlogom glede ustanovitve „Pripravniškega doma". Takega društva bi učiteljstvo samo ne moglo vzdrževati, ker je pri sedanjem svojem slabem gmotnem stanju itak preobloženo z raznimi društvenimi in narodnim davkom. Na druge se pa — kakor znano — ne moremo mnogo zanašati. Zato je bilo vodstvo mnenja, da z& zdaj ne kaže ustanavljati novih društev. Sicer je pa „Zaveza" diage volje pripravljena pue-skrbeti potrebna pravila in drugo potrebno, ako. žele kje ustanoviti tako društvo. Tovariš Pesek je predlagal tudi ustanovitev pomožnega sklada v podporo obolelim učiteljem in uči» t e 1 j i c a m. Tudi tega predloga nismo mogli uresničiti, ker smo tudi glede tega vprašanja mnenja, da je neizvršljivo. Vsi dosedanji enaki poizkusi (n. pr. pri „Zvezi slov. gasilnih društev", pri „Društvu slov. učiteljic" itd.) so se izjalovili. To bi bil velik aparat, ki bi več stal, nego donašal. Ne dalo bi se kontrolirati, kdo je podpore bolj potreben, in po dosedanjih izkušnjah se pripetijo večkrat nelepe zlorabe. In kako bi bilo s prispevki ? O tem bi lahko mnogo povedal iz svoje izkušnje tov. Fr. Trošt z Iga. Sicer je pa znano, da dobi vsaka učiteljica in vsak učitelj zaradi bolezni primerno denarno podporo od deželnega šolskega sveta. „Učiteljsko društvo za Trst in okolico" je sprejelo predlog tovariša I. Vrščaja, naj „Zaveza" na kompetentnem mestu deluje nato, da se bosta v učiteljsko pokojnino všteli tudi dve provizorični službeni leti. Sicer je ta točka že davno v našem pro-gramn, kadar gre za regulacijo učiteljskih plač, vendar bomo še posebe porabili priliko, ko bo kaj upanja, da bo državni zbor redno zboroval, da izvršimo omenjeni predlog in še posebe opozorimo merodajne kroge, da se za- Dalje v prilogi. Priloga k 34. štev. „Učiteljskega Tovariša", dne 20. avgusta 1909. vzamejo za tako izpremembo drž. šolskega zakona. Na današnji dan, ko zborujemo tukaj v Mariboru, se slavi v Krapini Gajeva slavnost. .Zaveza" je poslala na to slavnost brzojavno pozdravilo. Težak je položaj učiteljstva. Z vseh strani pritiskajo nanje sovražniki, ki mu hočejo moralno in materialno škodovati. Učiteljstvo mora delati na vse strani, da se ohrani. Zato je res žrtev, kar daje učiteljstvo za svoje organizacije — a da vse to žrtvuje sebi v korist, to mu je v zadoščenje. Zato je pa lahko naša organizacija, ki je zgrajena na naših žrtvah, nam samim v ponos, kakor bodi sovražniku v dokaz, da ne bo nobeno nasilje razbilo naših vrst! S to ponosno zavestjo stopaj mo vese-lejši in pravičnejši bodočnosti nasproti! (Plo skanje.) Predsednik: Otvarjam debato. Tov. Dimnik: Kar se tiče društva v pomoč obolelim učiteljem in učiteljicam, nisem tega mnenja, kakor pravi poročilo. Predlagam, da se v okrilju „Zaveze" ustanovi tak odsek in se naj vanj izvolijo tovariši: K r i ž m a n , Gnus in Dimnik. (Sprejeto.) Tov. P u 1 k o kritikuje napade na učiteljstvo v knjigah Dr. sv. Mohorja. (Glej lanske „Večernice".) Učiteljstvo naj vzame ta večna sramočenja na znanje in naj po tem uravna svoje ravnanja nasproti tej družbi. Podpira naj knjige, ki so šoli in učiteljstvu prijazne. Tov. Strelec pravi, naj se vedno poudarja zahteva po izenačenju učit. plač z 11. do 8. činovnim razredom državnih uradnikov. Tak zakon so sklenili vBukovini, in ta zakon je sedaj sankcioniran — torej je led prebit! „UCIteljskl Tovariš"- Upravnik tov. Andrej R a p e poroča: Letošnje moje poročilo bo krajše kakor je bilo lansko leto. Tudi upam, da ne bo debat o tej ali oni premembi našega stanovskega glasila, zakaj pohvaliti moram tovariše, da so se zbudili iz mrtvila in posegli v svoje žepe tako, da je danes gmotni položaj lista relativno dober. (Odobravanje.) Ako še ostali dolžniki posnemajo te, ki so se odzvali v letu 1908,, potem bo upravništvo v prihodnjem letu lahko poročalo o dobičku ali vsaj ne o kakem primanjkljaju. (Dobro.) Mislim, če so eni, ki žive v isti mizeriji, kakor tisti, ki se ne zmenijo za svoje obveznosti napram „U. T.", lahko poravnali svoje, takisto store v kratkem to tudi ti. Listovo upravništvo bi še od naročnikov imelo terjati skoro 6000 K (lansko leto okolo 13.000 K); neplačanih inseratov pa je bilo koncem leta okolo 4000 K. Vseh terjatev je skoro 10.000 K. Ako bi se poravnala vsa ta vsota, bi bil „Tovariš" naroah brez dolga v tiskarni, ki znaša danes, ko je preteklo že nad polovico leta 1909., okolo 6000 K, in bi imel še prebitka okolo 4000 K. Omeniti mi je še, da je veliko pripomogel k temu stanju ukrep, da izhaja „Tovariš" kar največkrat mogoče brez priloge. Upam, da se strinjate tovariši s tem, zakaj če ima celo prilogo, stane to upravništvo vsak teden nad 100 K več. List se tiska sedaj v 1400 izvodih in ima naročnikov na Kranjskem 511, na Štajerskem 376, na Primorskem in v Istri 230, na Koroškem 13, na Hrvaškem 11, na Češkem 13, v Bolgariji 1, v Srbiji 4, na Ogrskem 2, na Nižjeavstrijskem 19, v Galiciji 2, na Mo-ravskem 5, v Bosni 3 in v Dalmaciji 3. (Skupaj 1191.) Med temi je seveda nekaj brezplačnih izvodov in v zameno. — Učiteljiščniki ljubljanski dobivajo po 100, v Mariboru po 10, v Kopru po 20 in v Celovcu po 5 brezplačnih izvodov. V poslovnem letu 1908. je priraslo skoro 200 naročnikov. Končno še nekaj! Tovariše, ki so še na dolgu, vljudno prosim, naj poravnajo svoje obveznosti. Znamke za terjalna pisma stanejo. Morda bi ganilo tudi koga, če povem, da je terjanje upravništvu tako neljubo, da bi rajši držal klofuto kot pisal terjalno pismo. Tisti, ki sem jih terjal morda precej strogo, pa naj mi oproste; saj vedo, da sem storil samo svojo dolžnost. Omenjam še, da bi prihodnje leto ne bilo poročilo tako ugodno, če se še ostali ne odzovejo, zakaj list je plačati za vsako številko in za vsa leta, torej se dolg vedno množi, če upravništvo nima denarja, da bi sproti pokrivalo stroške. Poročilo se odobri, ko se še sprejme Peskov nasvet, da je tudi dolg lahko odplačevati potom socialnih odsekov. Račun „Popotnika" za leto 1908. Upravnik tov. Fr. L u z n a r poda račun. (Glej med inserati.) Račun „Zvončka" za leto 1908. Upravnik tov. L. Jelene poda račun. (Glej med inserati.) Račun „Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev" v letu 1908. Blagajnik tov. Fr. L u z n a r poda račun. (Glej med inserati.) Razvije se debata. Vanjo posežejo tovariši :Toman, Fr. Brinar, Petrič, črnagoj in Pulko. Naposled obvelja črnagojev predlog: Vbodoče naj se prijavijo v s i računi 14 dni pred skupščino v „Učit. Tovari šu", za skupščinarje pa se naj napravijo ponatiski. Poročilo pregledovalcev računov in volitev novih. V imenu pregledovalcev računov poroča tov. A, G e r m e k (Trst), ki pravi, da so vsi računi in knjige v najlepšem redu. Predlaga absolutorij blagajniku in listom. (Sprejeto.) Na predlog tov. Vilka Rusa se izvolijo dasedanji pregledovalci računov, ki so tovariši: Anton G e r m e k , Ferdo J u v 4 n e c in Karel K v e d e r. Določilo doneskov. Blagajnik Fr. L u z n a r predlaga, da se plača tudi vnaprej od vsakega pravega člana po 1 K, od podpornih članov pa nič. — Na vprašanje tov. R a j š p a, za kake člate je smatrati prov. učitelje, odgovori predsednik, da za prave. Tov. Janko T o m a n govori po naročilu svojega okr. društva za znižanje članarine, takisto tov. Ivan Petrič tudi v imenu svojega društva. Pri glasovanju obvelja poročevalčev predlog. Prihodnja skupščina. Na predlog tov. A. G r m e k a (Trst) sklene delegacija, da se vrši XXII. skupščina prihodnje leto meseca avgusta tikoma pred kongresom slovanskega učiteljstva v Krakov em. Volitve. Volitve vodstva — po novih pravilih za tri leta — se izvrše po listkih. Pred volitvijo poroča predsednik, da dosedanji tajnik, tov. Dragotin č e s n i k, zaradi obilice drugih poslov ne more več sprejeti zo-petne izvolitve. — Delegacija mu izreče zahvalo in priznanje za mnogoletno požrtvovalno in nesebično delovanje. V vodstvo so voljeni: predsednik L. J e-1 e n c (burno odobravanje in ovacija), tajnik Andrej R a p 6 , blagajnik Fran L u z n a r. Volitve upravnih odbornikov se izvrše z vzklikom, in sicer so voljeni za Štajersko: Jos. Mešiček, Anton Gnus in Ignacij Šijanec; za Primorsko: Ignacij K r i ž m a n , Anton Berginec in I. Sabadinova; za Kranjsko: Jakob Dimnik, Ivan Šega in Vilibald Rus. Predlogi in nasveti. Tov. E. G a n g 1 poda poročilo o seji odbora „Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji". Delegacija vzame poročilo z odobravanjem na znanje. Isti govornik sporoči delegaciji resolucije, sprejete na abiturientskem sestanku abiturientov in abiturientk vseh slovenskih učiteljišč, ki se je vršil dne 1. avgusta 1909 v Mestnem domu v Ljubljani in kjer je Gangl zastopal „Zavezo". Resolucije se glase: Učiteljski abiturienti, zbrani na sestanku dne 1. avgusta t. 1. v Mestnem domu v Ljubljani, 1. so, pregledavši učiteljske organizacije, spoznali nujno potrebo, da „Zaveza avstr. jugosl. učit. dr." intenzivneje seznanja svoj naraščaj s težnjami stanu kakor organizacije same; 2. so uvideli nujno potrebo, da se okr. učiteljska društva pospešujejo v toliko, da se bodo redno prednašala mesečna predavanja, in sicer ne samo z ozirom na stanovska vprašanja, temveč na splošna življenska vprašanja, v kar naj „Zaveza" posreduje za pridobitev predavateljev ; 3. so spoznali nujno potrebo, da prične „Z. avstr. jsl. uč. dr." kar najodločneje delovati na to, da bo stik učiteljstva z učiteljiščniki v onih krajih, kjer so slov. učiteljišča, kar možno najtesnejši in da skrb i učiteljstvo tamošnjega kraja, da se prirejajo temu dijaštvu znanstvena predavanja, da se tako izpopolni šolska izobrazba, in seznani učiteljstvo z vsemi aktualnimi vprašanji življenja; 4. so razpravljali o razmerah na koprskem učiteljišču ia so spoznali nujno potrebo, da se odpomore neznosnim razmeram in stanju koprskih učiteljiščnikov s tem, da se sedež učiteljišča nemudoma premesti iz Kopra v Gorico; t. j. moški oddelek, in to iz vzroka, da se razširi duševno obzorje in se mu da več prilike za izobrazbo, nego jo ima dosedaj. „Zavezo" se pa naprosi, da ukrene vse potrebno v dosego teh smotrov. Resolucije vzame delegacija i odobravanjem na znanje. Tov. P e s e k govori v smislu svojega članka v 32. štev. našega lista ter stavi predlog, da se poživlja učiteljstvo, naj v 5 letih plača 60 K za obrambni sklad Družbe sv. Cirila in Metoda. (Sprejeto.) Tov. B e r t o k govori o klerikalizmu v Istri ter izreka ogorčenje proti onim učiteljem, ki kažejo dvojno lice. Predsednik zaključi zborovanje delegacije ob pol 8. uri zvečer. Koncert. Po delegacijskem zborovanju se je napolnil obširni restavracijski vrt v „Narodnem domu" z domačimi in tujimi gosti, učiteljstvom in drugim občinstvom, ki je prihitelo n» koncert „Zveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic". O koncertu samem poročamo prihodnjič. Sedeži v dvorani so bili do zadnjega razprodani nabralo se je tudi na galeriji in v dvorani na stojišču vse polno občinstva, tako da moremo reči, da je koncert tudi v tem oziru sijajno uspel. Po koncertu se je razvila v dvorani in na vrtu neprisiljena prijateljska zabava. V sijajno razsvetljeni veliki dvorani pa se je vrtel mladi svet ob zvokih mariborske veteranske godbe. Pohvalno je treba omeniti, da so na koncert poslasi vsi večji spodnještajerski kraji poleg učiteljstva še tudi druge zastopnike, da pokažejo tako važnemu činitelju kakor je učiteljstvo v narodnem, politiškem in kulturnem življenju, svoje simpatije. Glavno zborovanje. Glavno zborovanje se je začelo dne 16. t. m. ob 10. dopoldne v veliki dvorani „Narodnega doma", Navzočih je bilo 600 oseb. Veličasten, dvigajoč pogled po dvorani in galeriji: sami zavedni tovariši, same zavedne to-varišice, obdani z vencem odličnih svojih prijateljev. Z mirno, imponujočo resnobo otvori predsednik L. Jelene veličasten zbor. S prepričevalno besedo razvija svoje misli. Burno mu ploska skupščina. Za Cehe govori č e r n j , za Poljake Nowak, za Moravane H e j n y , za mariborsko Slovenec dr. VI. S e r n e c , imenom izvrš. odbora narodne stranke na Štajerskem dr. Vekoslav K u k o v e c , imenom kranjske napr. stranke dr. G. Žerjav, pozdrave Rusov sporoča tov. Mohletova, za Zvezo nar. društev Pesek, za nar. radikalno dija-štvo cand. iur. W e i x 1. Slavnostna referata sta imela dr. P i v k t in Gangl, ki sta bila sprejeta z velikanskim aplavzom. Glavno zborovanje je trajalo do ene ure. — Po zborovanju je bil banket. O vsem tem poročamo prihodnjič natančneje. Tovariši abiturienti! Bliža se čas, ko boste prosili za učna mesta na Kranjskem. Vem, da marsikdo želi ostati v svoji domači deželi, dasiravno sliši dan na dan, kako slabo se godi učiteljstvu. Že dlje časa služim v tej kronovi, ki je na žalost cele države in „kjer bratoljubija so strti altarji" in vsako leto se spominjam v tem času mladih tovarišev, ki silijo in prosijo za mesta, na katerih gotovo ne bodo srečni, Od tedna do tedna pričakujem, da se oglasi kak starejši tovariš v našem listu in posvari mlade tovariše pred to deželo Lilipu-tancev. Ker ni glasu, vas tem potom svarim jaz in prosim: Ne na Kranjsko! Bojkotirajte to deželo, ki je po svojih ljudskih zastopnikih do največjih krivic sovražna šoli in učiteljstvu. Do našega dež. šol. sveta nima noben učitelj več zaupanja, tudi najčistejši ne! Ta oblast je zmožna storiti vse, da koga uniči in ne pozna ne cerkvenih ne državnih postav. Učiteljstvo ji je politiški sovražnik, ki ga je treba vkljub Kristovim naukom in vkljub državnemu zakonu, da je vsak državljan lahko svobodnega politiškega prepričanja, uničiti. — Tudi kdor čuti v sebi moč, da bo lahko vse to potrpel in se protivil krivicam, naj si le misli: Krivično in zahrbtno orožje premaga največjega junaka. Povem vsem že naprej, da s temi ciganskimi plačami ne boste nikoli in nikjer izhajali. Kdor nima vsako leto od domt par sto-takov, naj računa kar naprej z dolgovi. A ko boste uvideli, da se mučite zastonj in vam drugi še podirajo, kar vi zidate — potem ste z zadovoljnostjo in s srečo pri kraju. Pojdite na Štajersko, Goriško ali tudi na Koroško, magari v Abesinijo aH kam drugam — le na Kranjsko ne! Naj vas ne motijo razne obljube ali upanje, da se razmere izboljšajo ! če se par let ne oglasi skoro noben prosilec za Kranjsko, potem se zna kaj izpreme-niti, a dokler bodo videli, da dobivajo dosti krme, se bodo še veselili svojega nečloveškega delovanja. Le v nesrečo ne! V vsakem drugem stanu boste imeli mirnejše življenje kot pri nas. Koliko učiteljiščnikov gre dandanes v druge stanove, n. pr. k vojakom, k pošti, železnici itd. Iščite si sreče kjerkoli, povsod jo boste našli prej kot v našem stanu; krive so vsega tega naše „krščanske" razmere. Radoveden sem in pazil bom, koliko odmeva bodo našle te dobromisleče vrstice, če dosežejo svoj namen, jih bom vesel jaz in bla-grovali jih boste tudi vi. Podpisal bi se s polnim imenom, a vem, da bi me naš pravicoljubni dež. šol. svet nagradil za to s kako občutljivo kaznijo. Dobroželeč tovariš. Klerikalizem in šolstvo. Da se pri nas za šolstvo prav nič ne stori, je že stara stvar. Glavna ovira temu je satanski klerikalizem. Le nekaj primerov: V nekem kraju je bilo vse prebivalstvo za to, da se zida prepotrebna šola. Kmalu nato pa je bilo v „Domoljubu", da šole najmanj deset let še ni treba in da so stroški preogromni. Ljudstvo je takoj soglašalo s tem, ker je vedelo, da so „gospod božji poslanec" to pisali. In ostalo je vse pri starem, zakaj „gospod so pisali" in „božja beseda" se mora poslušati. Sploh kjer gre za razširjenje ,kake šole, imajo glavno besedo „gospodje". Boje se namreč — pouka. Kakor naraste šola za en razred, je več ur veronauka — plače pa nič več. In to je hudo. Pa tudi to je: Šola stane denar in lahko bi se „ofrom" kaj poznalo. Kam gredo vsi ti „ofri", se ne ve, ker ni nikjer kontrole. Vem za slučaj, ko je zmanjkalo nekaj precej cerkvenega denarja in župnik, ki je odšel od tam, ga je kar na tihem vrnil, ko se je prišlo na sled „primanjkljaju". Vsi ljudje dotične fare vedo to — pa seveda o „gospodih" se mora molčati. Kako daleč smrdi gniloba naših ljudsko-šolskih razmer se vidi iz tega: V nekem zasedanju državnega zbora je poslanec Ignacij Žitnik na dolgo in široko govoril v zbornici o slovenskem vseučilišču v Ljubljani. Neki poslanec — Nemec — menda prav tam z Gor. Avstrijskega, pa je rekel vmes nekake tako: „Vi Slovenci, skrbite najprej za ljudsko šolstvo, potem šele govorite o vseučilišču". To je stalo tudi v „Slovencu". Rekel bi še marsikaj k tem besedam —■ a vem, „kdor zaničuje se sam ..." Resnicoljub. Razliti žolč. Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi: Terseglavu se je razlil žolč! — Čital je Ganglove resolucije z naše skupščine v Mariboru, potem je pa napisal v „Slovencu" v torek to-le grozovito reč, ki jo ponatiskujemo vsem pobožnim ljudem v pouk in zabavo: „Puščoba in žalost se te dni vlači po Mariboru — brez običajne reklame so se v njem zbrali največji betežniki na slovenski zemlji, liberalni učitelji. Kje so pač tisti časi, ko so ti don Kišoti kranjskega liberalizma ponosno jahali svobodomiselno ro-zinanto, odpravljali dogme, slovenskemu ljudstvu s svojimi govori v duhu odpirali glave in vanje vlivali papirnate toke svoje gostotekoče modrosti ? Danes veje mraz in zija dolgočasna melanholija iz podrtin Ganglovega Jeruzalema; prazni meh liberalno-učiteljske frazarije, prej napihnjen po protekciji višjih oblasti, se je zgrbančil. Danes liberalni učitelji samo še tožijo in ogledavajo drug drugega rane. Tovariš Pesek, ki je pred leti v ljubljanskem „Narodnem Domu" oznanjal, da bo slovensko ljudstvo skoraj raztrgalo rim-ljanske verige, zdaj kranjskim kolegom pripoveduje, kako krvavo je bil liberalni učiteljski agitatorieni štab pri zadnjih štajerskih volitvah tepen, kranjski pa se saj s tem tolažijo, da so bili že večkrat. Slovenska javnost se za zborovanje Zavezarjev še nikoli ni tako malo brigala kakor letos in celo poročila o „skupščini" v „Narodu" in „Narodnem Dnevniku" se bero kakor tista Jenkova o mačku, ki se je obesil. Zato se kaj smešno slišijo tiste štiri Ganglove resolucije, ki pravijo, da 1. Del. zborovanje naj-odločnejše protestira proti persekuciji sloven. učiteljstva na Kranjskem, ker je to protizakonito in demoralizujoče ter učiteljstvu moralno in materijalno škoduje. 2. Izreka tovarišem, ki so bili iz politične strasti klerikalcev disciplinirani, svoje simpatije, občudujoč junaštvo, s katerim prenašajo preganjanje. 3. Pozivlje učiteljstvo, naj ostane čistega značaja, ob katerem se razbija vsak terorizem. 4. Poživlja vse poklicane korporacije, naj na podlagi državnega osnovnega in šolskega zakona čuvajo materijalni in moralni položaj učiteljstva. — Zdaj se bo pa svet podrl, kranjski deželni šolski svet se bo razpustil in „preganjani" učitelji bodo dobili posebne dosmrtne „persekucijske" doklade. Kajti — Gangl je govoril, Zevs je zagrmel. Liberalni učitelji sami ne verjamejo, da bodo njihove mariborske punktacije zamogle zakonite zastopnike in zastope slovenskega ljudstva odvrniti od objektivnega postopanja po besedilu in duhu zakona, niti si ne morejo domišljevati, da jih bo slovensko ljudstvo drugače gledalo in njihovo delovanje drugače sodilo, kakor je dozdaj. Slovensko ljudstvo hoče krščanskih učiteljev, ki bodo ljudski naraščaj izobraževali — svobodomiselni hujskači ne spadajo v šolo. Zato bi bilo veliko bolje, Če bi bili liberalni Lazarji v Mariboru sklenili svoj testament, ne pa širokoustne resolucije, za katere se ljudstvo zmeni manj kot za lanski sneg." To je tako nesramno, tako neumno, pa tako zavito obenem, da bodo vsi skupščinarji prišli do prepričanja:klerikalizem se imenuje kanalija! — Vseh klerikalnih Jobov, gnilih od klerikalnega smradu, bo prej konec, nego pa Peska in njegovih somišljenikov in njegovega dela — tistega Peska namreč, ki se je iz njegove bolezni pred leti delal norca isti Terseglav, ki ima danes drzno čelo, da provocira nas! Ako nas hoče imeti, smo zmeraj pripravljeni, da dokažemo hinav stvo in farizejstvo! Morda nas razume! Kar se Gangla tiče — bodi tudi nebeški Zevs pomirjen! Gangl je storil samo svojo dolžnost in jo bo tudi v bodoče, če Terseglav stokrat uide iz semenišča in se oženi z učiteljico! Sicer pa: Ako je komu ljubo, baviti se z garjami, naj pove kaj več! Zahtevajte „Učiteljskega Tovariša" v vseh lokalih, kamor zahaja učiteljstvo! Učiteljstvo na Tirolskem. „Soča" piše: Tirolska je ena najbolj klerikalnih dežel v Avstriji. Tu sta si dve katoliški stranki v laseh, krščansko socialna in klerikalna, in razni pastirski listi ne morejo ublažiti tega spora. Letos obhaja Tirolska stoletnico junaških bojev svojih dedov. Ves svet je občudoval pred 100 leti hrabrost tirolskih kmetov, ki so uničili s cepci, motikami in sekirami vero v nepremagljivost Napoleonove armade. Sijaj teh slavnostnih dni pa temni žalostno stanje ljudske izobrazbe. Učitelji na Tirolskem, nositelji in posredovalci kulture, ječe še vedno v najhujši bedi. Že trideset let pričakujejo zaman, da se jim slednjič vendar da to, kar obljublja § 55. drž. šol. postav. To je star časten dolg dežele in torej tudi častna dolžnost poravnati ta dolg Toda vse vzdihovanje stradajočih učiteljskih rodovin, vse prošnje ne ganejo deželnih očetov. Pogubonosne posledice take brezsrčne politike klerikalnih poslancev ne izostanejo in tudi niso izostale. Mnogo boljših učnih oseb je iskalo in dobilo tudi službo v drugih kronovinah. To izseljevanje in pomanjkljivi naraščaj sta kmalu provzročila občutno pomanjkanje učiteljskih oseb. Toda namesto da bi se prišlo temu v okom potom pravične ureditve učiteljskih plač, se je uvedlo šole za silo, pri katerih se je izročilo hlapcem in pastirjem otroke v vzgojo in nastavilo se je še več nun kot pa učiteljic, ker so nune kakor prej omenjeni učitelji za silo ne samo cenejše, marveč one delujejo tudi v klerikalnem smislu izborno. Na ta način je prišlo ljudsko šolstvo na Tirolskem do roba propada. Krajne šolske svete dirigira samovoljno domači duhovnik, ki tudi skrbi pod pretvezo, pomagati kmetom, da se ne skrajšajo šestmesečne počitnice otrokom zadnjih štirih šolskih let, tako da se otroci v tem času popolnoma podivjajo. Take razmere so pravi škandal za kulturno državo in za dvajseto stoletje, in te razmere koreninijo le v prizadevanju ukloniti šolo in učiteljstvo pod težki jarem klerikalizma, da ostane ljudstvo na oni nizki duševni stopnji, ki zagotavlja klerikalni stranki moč in veljavo. Pri nas je v tem oziru bolje. Tirolskih šol za silo ne poznamo in tudi redovniške šole se ne šopirijo po deželi. Vse drugače je pa na Kranjskem, odkar je prišla klerikalna stranka do večine v deželnem zboru. Tam trpi učiteljstvo pod strahovlado klerikalnih mogotcev. Vseh sredstev se poslužujejo klerikalci na Kranjskem, samo da ugonobe napredno učiteljstvo. V kranjskem dež. šol. svetu so trije duhovniki, med temi obče znani dr. Lampe, nadalje učitelj Jaklič in profesor Jarc, potem dr. Šusteršič, torej 6 klerikalnih zastopnikov, 5 vladnih udov in 1 naprednjak. V primeroma kratki dobi so prestavili nadučitelja Janka Ži-rovnika iz Št. Vida pri Ljubljani v Borovnico, nadučitelja Potokarja iz Št. Lovrenca na Dolenjskem v Banjaloko ob hrvaški meji, nadučitelja Grmeka iz Sore v Komendo, nadalje učitelja Silvestra iz črnega vrha in Fabiuca iz Jesenic v zapuščene kraje, nadučitelja Perkota k Sv. Lenardu visoko v škofjeloških hribih, nadučitelja Pikla iz Mirne peči itd. Skoraj v vseh teh slučajih so bili premeščeni učitelji iz krajev blizu Ljubljane, ob kaki železniški progi, sploh iz krajev, kjer so lahko skrbeli za nadaljno izobrazbo svoje dece, v zapuščene, od središča oddaljene kraje. In gotovo so ti izkušeni nadučitelji osiveli ne samo pri delu na šolskem polju, ampak tudi pri svojem izvenšolskem delovanju v prid kmetiškega stanu, in marsikateri se lahko ponaša z večjimi uspehi kakor pa deset kaplanov, na katere izjave in pritožbe se sklepa v deželnem šolskem svetu o usodi naprednih učiteljev. In ali se je čuditi, ako pri takih razmerah žrtvuje kak učitelj pri pogledu na svojo nedolžno deco in v skrbi za svojo sedanjost in bodočnost svoj značaj in prestopi k „Slomškar-jem"? Proti toku je težko plavati, in kdor poizkuša, se mu zna zgoditi, da ga požre klerikalni vrtinec. Ne, skoraj se jim ni čuditi! čuditi pa se je klerikalni stranki, onim duhovnikom, ki sede v kranjskem deželnem šolskem svetu in ki so namestniki onega, ki je povsod propovedoval ljubezen do bližnjega in do sovražnika, in posebno pa še deželnemu poslancu in nadučitelju Jakliču, ki nastopa proti svojim kolegom. Približno enake razmere lahko nastopijo tudi pri nas, ako zmaga klerikalna stranka pri prihodnjih deželnozborskih volitvah. Saj poznamo srd naših klerikalcev ne samo proti učiteljstvu, ampak tudi proti šoli. Učiteljstvo je izpostavljeno in bi v prvi vrsti čutilo udarce in mogočno pest klerikalnih zmagovalcev. In take razmere kakršne so na Kranjskem, kakršne lahko nastopijo eventualno tudi pri nas, so le priprava, da pridejo v naše dežele popolnoma tirolske razmere, in slovenski učitelj bo potem lahko zadovoljen, ako ga bo povabil domači dukovnik trikrat na leto k sebi v farovž na boljše kosilce, da mu poplača njegov trud pri orglanju, v mežnariji, na svojem vrtu itd. Socialni tečaj, kos ljudskega vseučilišča. Tak tečaj prirede od 8. do 12. sept. t. 1. v Celju „Zveza narodnih društev" s-sodelovanjem soc. odseka „Zveze slov štaj. učiteljev".— Vljudno se vabijo učitelji in učitel|iee iz vseh slov. pokrajin, da se ga kar v najobifiKjšera številu udeleže. Program je, v kratkih besedah povedano, sledeči: l.dan: „Narodna vzgoja odrasle mladine in nje organizacija. 2. dan: „Politiška in gospodarska vprašanja." 8. dan: „Javno in Specialno društveno življenje." 4. dan: „Narodno obrambno delo." Vsak dan predava po 4 do 5 predavateljev. Pridobljene so izvrstne moči, kakor: dr. Žerjav, Gangl, dr. Prijatelj, dr. Grošelj itd. Stroški slušateljev in slušateljic bodo minimalni, stanovanja večinoma brezplačna.. Natančen program, daljši oklic prihodnjič. Prijave je pošiljati na naslov: „Z.veza narodnih društev",Cel je, Botovška ulica 12. Dne 8. septembra je gledališka predstava „Slepa ljubezen"; 12. sept. popoldan v vsem „Narodnem domu" velika narodna slavnost v velikem obsegu. K obilni udeležbi vljudno vabi za odbor A. Pesek, t. 5. predsednik „Zveze narod, društev". Iz naše organizacije. štajersko. Učiteljsko drnštvo za brežiško-sev-niški okraj je zborovalo dne 4. julija t. 1. v Sevnici ob naravnost velikanski udeležbi. Bazen udov obeh učiteljskih društev so se tudi udeležili zborovanja tov. Gradišnik kot zastopnik celjskega učit. društva in tovariši laškega učiteljskega društva pod vodstvom tovariša Gnusa. Zborovalce je sprejela v šoli hčerka tovariša Mešička ter jih obdarovala s prekrasnimi šopki. Zborovanje se je pričelo ob pol 11. uri. Ko so se prečitali dopisi, je predaval g. prof. Lavtar o svoji novi metodi račuustva. Hvaliti ga bi bilo brezpomembno. Delo kaže moi*tra Zborovalci so z napeto pozornostjo poslušali strokovnjaško predavanje do konca. Tovariš predseduik se je nato presrčno zahvalil gospodu predavatelju. Zborovalci so mu zaklicali trikratni „Živio". Dnevni red prihodnjega zborovanja, ki se vrši dne 7. novembra t. I. na Vidmu, je sledeč : 1. Poročilo o glavnem zborovanju „Zaveze" in „Lehrerbunda". 2. Kmetijstvo in šola. 3. O novih zvezkih. 4. Poročilo tov. Tominca in Crnelča: „Kako je treba postopati pri izpraznjevanju šolskih prostorov ob priliki ognja," V društvo je vstopila gdč. Štarkl iz Sevnice. Kot delegati za glavno zborovanje „Zaveze" so bili izvoljeni: H. Bračič, Št. Schelligo, S. Gajšek, Iv. Knapič in Fr. Vadnal. Po zborovanju je bil skupen obed Vrsto napitnic je otvoril tov. Knapič, ki je napil g. prof. Lavtarju. Tov. Mešiček je nazdravil tov. Gradišniku kot zastopniku celjskega učit. dr. ter udeležencem laškega uč. dr. pod vodstvom tov. Gnusa. Hitro je pretekel čas in treba se je bilo ločiti. Edino, kar imamo učitelji na deželi, so zborovanja, na katerih si drug drugemu potožimo križe in težave. Na ta način si človek olajša srce ter gre na novo pokrepčan na delo, v svesti si lepše bodočnosti. —r— Srednješolski vestnik. ** V TIIT. Člnovni razred je pomaknjen Fran Ž n i d a r š i č , piofesor na goriškem državnem gimnaziju. ** Iz srednješolske službe. Profesor na državni gimnaziji v Novem mestu Bogomil B e m e c je dobil dopust za 1. 1909/10, da prevzame vodstvo dvorazredne slovenske trgovske šole v Ljubljani. Na njegovo mesto pride za čas dopusta suplent dr. Milan Š e r k o. * * Slovenske šolske knjige. V zadnji seji deželnega šolskega sveta kranjskega je predlagal prof. Jarc, naj poskrbi deželni šolski svet, naj se vendar že eukrat reši vprašanje o slovenskem pravopisu, ki dela zdaj na šolah toliko zmešnjave, čuje se. da akt o Levčevem slov. pravopisu leži že deset let nerešen v naučnem ministrstvu. Dalje naj poskrbi dež. šolski svet, da se spiše na podlagi» odobrenega pravopisa nova kratifr „Slovenska, slovnica za srednje šole", kerjeSketova preobširna in nerabna. Kulturno delo. + Dve novi knjižnici ustanovi'„Prosta" na- Koroškem, in sicer v Št. Jurju in v Cičah v Ziljski dolini. . _ + „Prosveta" ustanovi še ta mesec v Cepljah na Kočevskem javno ljudsko knjižnico. To bo peta knjižnica na „nemškem" Kočevskem.. Politiski pregled. * Volilne priprave obeh laških strank na. Goriškem se vrše z mrzlično živahnostjo.. Posebno pristaši Pajerjeve stranke so na. delu, kakir še nikdar pred nobeno volitvijo. Odpirajo se vsi vijaki in vidi se, da gre t a k r a.t tej; stranki za življenje. * Bosanska deželna ustava. Iž Sarajeva poročajo, da se utegnejo vršiti volitve za bosanski dežnloi zbor šele v aprilu pfihod--njega leta. — Državno finančno ministrstvo je poslalo pred par meseci načrt ustave avstrijski in ogrski vladi. Avstrijska vlada je ugovarjala, preti nekaterim točkam ter vrnila načrt, zahtevajoč potrebna pojasnila. Te dni je skupuo finančno ministrstvo vrnilo revidiran načrt. Vtada se prizadeva ustreči zahtevam bosanskih! Srbov, ki so jih razložili v memorandumu, ki so ga svoj čas izročili skupni vladi. * Rauchova vlada — spe©laliteta korupcije. Iz Zagreba pišejo dne 5. avgusta: Današnji „Pokret" objavlja tiskano okrožnico, na vse učitelje Frankove stranke,, podpisano od predsednika „Starčevicevega kluba" (Frankove stranke) Klemena. Ta okrožnica poživlja učitelje, naj „vsa prošnje za preraeščenje ali z-a bol j a. mesta, z navedbo kraja i> n službe, kamor želijo, obenem vsa ji dve k r o u i za rečeni učiteljski klub, kakor tudikakza.esek za volilni fond Frankove-stranke dopošljejo podpisancu, ki jim potem na vladi preskubi zaželena mesta!" — „Pokrefe" po pravici označuje to postopanje vlade kakor višek korupcije. To pa tembolj* ko hoče biti Fran kova stranka še veduo najopozicionalneja vseh strank. Ta objava v „Pokretu" zbuja povsod velikansko senzacijo. * Grof Tolstoj se udeleži glasom poročil iz Petrograda osebno mirovne koaferenc© v Stockholmu. * Črna gora. Govori se, da aameruje knez Nikolaj sebe proglasiti kraljem., in Črno goro kraljevstvom. Dunajska „Zeit" meni, da to ne bi bržkone dovedlo do nikakih komplikacij, ker proglašenje Črne trore za kraljevstvo ne bi bilo naperjeno proti nikomur, ampak bi bilo to proglašenje le privatna želja kneza Ni-kole, čemur bi se bržkone ne upirala nobena velesila O priliki tridesetletnice vladanja si je bil nadel knez Nikolaj naslov „kraljevsko viso-čansto", a ne bi bilo gotovo nikakega razloga, da bi se velevlasti uprle, ako bi se hotel o priliki petdesetletnice proglasiti kraljem. — Tako poroča dunajska „Zeit". Najnnveja poročila pa dementujejo to vest. Tudi mi mislimo, da bi ne imelo to nikakega pomena. Kako korist bi imel črnogorski narod od tega, ako bi se njegov gospodar imenoval kralj namesto knez?! — V Bar je došel parni k „Petrograd" od ruske dobrovoljne flote. — Imel je na krovu velike množine orožja in vojnega materiala. črnogorski vojni minister Martinovic se je podal z več drugimi častniki v Bar, kjer je imel govor, v katerem je poudarjal simpatijo in vezi. ki spajajo oba slovanska naroda. Navzoči ruski in črnogorski častniki so sprejeli govor z velikim navdušenjem. Velik dei vojnega materiala je že spravljen na Cetinje. Vestnik. O letošnji skupščini ,.Zaveze" prijavljamo poročilo na uvodnem mestu. Poročilo izpopolnimo prihodnjič z ozirom na koncert glavno zborovanje in banket. Vsi gosti, ki so prisostovali zborovanju, so se naravnost čudili ogromni udeležbi. Učiteljstvo je s tem pokazalo svoj j stanovsko zavest. Namenoma nismo delali v svojem listu posebne reklame za udeležbo, da smo učiteljstvu tako dali priliko pokazati, kako pojmuje svoje dolžnosti do svoje organizacije. Čast takemu učiteljstvu! Sedaj so naše vrste očiščene, takozvana kriza — ki so o nji toliko govorili malodušniki — je za nami in sedaj gremo lepo naprej! Drugi naj romajo, kamor jim drago — mi imamo jasno, začrtano pot pred seboj! Svojo fino „oliko", ki smrdi po svinjskem hlevu, kaže zopet „Slovenec", v št. 185., ko piše o „Zvezi slov. štaj. učiteljev in učiteljic". Tamkaj vidimo nastlano to-le rezanico skisanih klerikalnih možganov: „Ako se jim ne zdi moderno verovati v dogme, kakor je nedavno neka prva laterna štajerskega svobodomiselnega učiteljstva v stanju kanonske na-delanosti v gostilni dejala, gotovo tudi ni moderno izključiti take duševne cvetlice, kakor so štajerske liberalno-nemčurske učiteljice iz društva, ki bo brezdvoma od Celja do Kaplanda zaslovelo." — Tisti norec, ki mu je odmerjen svet samo od Celja do Studenca pri Ljubljani, naj si zapomni to, če mu gre še kaj v glavo: Mi bomo začeli izpodbijati klin s klinom! To se pravi: na take sirovosti bomo odgovarjali s tem, da' bomo objavljali razne svinjarije, ki so jih uganjali tisti, ki so danes pri „Slovencu" najbolj v milosti in imajo tudi pri klerikalnih društvih — pevskih! — kako šaržo! To si naj norec zapomni in naj to pove tudi uredniku Terseglavu! Naše potrpežljivosti je konec! Slomškova zveza zboruje dne 2. septembra na — Brezjah. O poeziji in estetiki govori — dr. Janko B e z j a k , ki je svoje dni služboval v Mariboru. Ivan Breg ar, nadučitelj v Gornji Šiški, poroča o reformi deželnih šolskih zakonov, prof. Evgen Jare pa razpravlja o eksperimentalni pedagogiki. Lepe teme — lepi predavatelji. Ker je dotični oklic v „Slovencu" podpisal tudi Ivan Štrukelj, si bomo prihodnjič dovolili kratko opazko. Sicer pa že danes: Mnogo sreče, mnogo udeležbe in — roko na srce! K discipliniranju! Slučaj je nanesel, da je neki naš tovariš govoril z duhovnikom na deželi, ki mu je jel pripovedovati, da je ta in ta učitelj sedaj na vrsti za discipliniranje, in se bo to izvršilo v najkrajšem času. To vest je prinesel dotični duhovnik brezdvomno s shoda v Dubrovniku. — Za danes brez komen-tara; če bo treba, pa drugič! To boste še strmeli! Učiteljišče t Ljubljani je še danes nemški zavod. Velika večina predmetov se poučuje v nemščini, kar ima za pesledico silno nemškutarijo. Dovolj, da vzgaja nemškutarske učiteljice nek drug zavod, zato ni treba, da se vali odpadniška kultura tudi na c. kr. pripravljaluici. če so se gimnazije, poslovenile, zakaj bi se ne učiteljišče?" — Razumemo iu se strinjamo s „Slovencem", ki piše tako. — Da bi bila pa nemščina vzrok, „da se najvažnejši predmeti, kakor n. pr. pedagogika, tako slabo kandidatom v glavo vcepijo, da razun Bousseaujevega imena, o tej lepi vedi veliko ne vedo", o tem dvomimo! — Morebiti naj bi se natančneje proučevalo propadanje šolstva in znanosti v srednjem veku ob premoči krščanstva in duhovščine? Morebiti napredek za Eouseaua itd., ki vam je trn v peti? Vemo, kam pes taco moli! Zato pravite: „Notorično je, da se na ljubljanski pripravnici poučuje približno tako, kakor na mohamedanski univerzi v rezu." — Radi bi skvarili še zgodovino pedagogike in izpremenili resnico v laž, da bi bilo vse po vašem kroju preurejeno? „Posledice čuti naše ljudstvo!" — Seveda, da bi ljudstvo ne prišlo do resnice, bi vam bilo všeč. Saj bi bilo tudi dobro, da bi učiteljstvo ne spoznalo pravega ! Preveč izobraženo vam je naše ljudstvo, zato se morate malo več truditi, preden ga o čem prepričate. Tavalo naj bi v temi in se dalo prosto voditi od vas, in z ljudstvom tudi učiteljstvo. „Tako naj se poklicani faktorji zganejo in v prvi vrsti — drugo pozneje — vržejo iz učiteljišča nemški duh, ki veje od zgoraj." — Najbrže se je tako sklenilo na shodu v Dubrovniku. Učiteljska tiskarna. Naročnikom šolskih tiskoviu naznanjamo, da Ročni zapisnik že ni dotiskan in ga torej ne moremo prilagati naročilom, ki jih že izvršujemo. Pač pa stavimo Eočni zapisnik v račun, ker upamo, da ustrežemo na ta način najbolj šolskim voditeljem, ki predlože samo en račun kraj. šol. svetu. — Glede Žirovnikovih narodnih pesmi javljamo, da izidejo v treh snopičih takoj, ko jih odobri ministrstvo. Kdaj se to zgodi, seveda ne vemo, kar pa naznanimo v „Učit Tovarišu" pravočasno. — Šol. voditelje opozarjamo, da si pri naročilih preskrbe podpis predsednika kraj. šol. sveta, sicer so v slučaju, da se ta brani plačati, sami odgovorni za plačilo. Pozor. Neki učitelj, vračajoč se od Za-vezinega zborovanja v Mariboru je pozabil pri izstopu v Celju v vagonu zavitek: 2 metodiki in „Walzertraum". Nahaja se v „Učiteljski tiskarni" v Ljubljani. Kam naj pošljemo. Novi okrajni nadzornik. Dosedanji okrajni šolski nadzornik na Krku, vadniški učitelj Dragotin P? i bil, je imenovan nadzornikom hrvaških in slovenskih šol v voloskem okrajnem glavarstvu. Zveza čeških učiteljskih društev v kraljestvu Češkem je darovala 200 K za Družbo C. in M. v priznanje zaslug mestnega tajnika na Eabu Ivana Tomo Galzigna. Iz seje c. kr. ožjega okr. šol. sveta tolminskega. Nadučitelj Franc Kaše a dobi polletni dopust zaradi bolezni. Nanovo so imenovani : M a v r i č za Logje-Eobedišče, Likar za Gorje, Faganel za Tolmin, Mozetič za Bovec, V e 1 i k o n j a za Strmec, T r d a n za Eavne (na Cerkljanskem), Easjan za Lazeč. K a t n i k za Novake in č r n i g o j za Drežnico. — Premeščeni so: Brezavščekv Euto, I v a -nčič Josip v Podbelo, Bensa v Borjano, P a g o n v Stržišče, Zavrtanik v Sužid, V o 1 a r i č na Št. Viško goro, Prijatelj v Tolmin, Mikuž na Grahovo. Eode v Log, Firm v Podbrdo, Jevšček na Ponikol, P e r k o v Jagršče, B o g o t a j v Kobarid, M i k 1 a v i č Olga v Idrsko in K a 1 a n v Tolmin. — Dne 7. septembra bo šole prost dan zaradi odkritja spominske plošče Hrabroslavu Volariču. Isti dan bo treba nadomestiti s prostim četrtkom v oktobru. — Dve učiteljici dobita nagrado. Vzame se v znanje več nakazov. Vse prošnje učiteljic za podelitev službenih mest se zavrnejo. Na okoliški deški šoli r Celju se je končal pouk v šol. letu 1908/9. koncem julija. Zaradi škrlaticej« bila šola zatvorjenaod 10. nov. 1908. do 9. januarja 1909, zavoljo česar se je moralo šolsko leto podaljšati za tri tedne. — Ob začetku šol. leta je posečalo zavod 471 učencev, ob koncu pa 409. Med slednjimi je bilo 312 učencev za višji razred, odnosno oddelek sposobnih —1 med temi z odličnim uspehom 69 — 87 nesposobnih, 24 je bilo neredovanih, 1 učenec pa je med šol. letom umrl. — Zavod je štel 5 def. razredov; 1., 2. in 3. razred so imeli paralelko. — Za gimnazijo je naredilo vzprejemui izpit 14, za meščansko šolo pa 8 učencev. — Poučevali so šolski vodja, 7 učiteljev in 2 kateheta. Zemljevid „Slovenske Miitice". Pred končno ureditvijo zemljevida, prosim vse prijatelje pravilnega nazivanja naših krajev, gora rek itd., kako se med ljudstvom imenujeio in kako se običajno pišejo sledeči kraji na Štajerskem: Grad, Hörberg (Podsreda); Lehnberg južno od ž-lez. postaje Eibnica ob koroški železnici; Gallenhofen pri Slovenjem Gradcu; severno od Drave: Niihrad pri Gornji Kaplji; Wortischberg pri Svičini; Gruschenberg pri Spičniku; Trautenburg pri Lučanah; Attenbach pri Eemšniku ; Ober-Fahrenbach sev. od Lučan; Karnerberg pri Lučanah; Gersdorf pri Spielfeldu; Lind pri Strassu; Platsch, Altenberg, Zieregg, Steinberg, Eatsch, Sub, Ortenberg pri Spielfeldu; Bayer. Sterglegg, Olatein, Wuggitz, Haag, Adelsdorf. Wuggau, Kirgels-dorf pri Ivnici; Altenbach južno od Ivnice, Heidenberg sev. od Bistrice ob koroški železnici. Dr. Fr. 11 e š i č. Esperanto in Slovenci. Pogosto se toži po pravici, kako majhen je naš narod, da ga skoraj nihče ne pozna zunaj naših ozkih mej, da je širnemu svetu le malo znana krasota našega jezika, naše književnosti in naših pokrajin. Isto usodo so delili še pred kratkim Hrvatje. Toda oprijeli so se esperanta, začeli so izdajati svoj list in namah je spoznalo čez deset milijonov esperantistov hrvaški narod. Iz vsega sveta dobivajo v zameno časopise, pri-znalna pisma, vse se čudi krasoti hrvaškega jezika. Njihovo glasilo „Kroata Esperantisto" piše: „I tako je Esperantom vec učinjen prvi korak, da upoznamo svjet z našom milom do-movinom, s njenim književnim blagom i pri-rodnim joj Ijepotama." — Skrajni čas je, da se razširi esperanto tudi med Slovence. Naše esperantsko gibanje je zadnji čas napredovalo bolj polagoma, vendar ni počivalo. Pravo življenje pa se bo začelo šele, ko izide slovnica. Zato pozivljemo vse prijatelje našega gibanja, vse, ki žele, da zaslovi naš narod po širnem svetu, da se naroče na slovnico, četudi ne nameravajo postati esperantisti. Prijave prosimo na naslov: Lj. Koser, Juršinci, Štajersko. — Naša dolžnost je, da podpiramo tudi brate Hrvate ter naročimo njihov izboren list in pokažemo tako tudi v dejanju jugoslovansko vzajemnost. (Kroata Esperantisto, Zagreb, Boško-viceva ulica 13.) Črnilo. Velikokrat se čujejo pritožbe zaradi črnila. Sitnosti ima učitelj z napravo in še ni večkrat dobro. Temu nedostatku se od-pomore s „tekočim ekstraktomčrnila". 1 kg ekstrakta da 10 litrov izbornega pisarniškega črnila, do 15 litrov izbornega črnila za šole. Pripravljanje je preprosto. V velik lonee se da dotična množina vode, tudi mrzle, potem se vlije ekstrakt, pomeša in črnilo je gotovo, ki tudi ne pušča dnišča (goščave). 1 kg št. 2 stane 4 K, če se naroči 3 kg. je poslatev pošt* nine prosta. Naroča se pri F. Schüller, Am-Stetten. Po izkušnji. T r o š t. Razgled po šolskem svetu. — Dr. Johann Uhde, znani katoliški učenjak na graškem vseučilišču, doktor bogoslovja, modroslovja in prava, je, kakor dokazuje zadnji „Mir", Slovenec. Njegov oče je učitelj v Škocjanu v Podjuni in doma iz Solčave v Savinjski dolini, njegova mati je pa Breznikova iz Železne Kaplje. — Za poučne izlete učencev na obrtnih šolah namerava napraviti ministrstvo za javna dela že prihodnje leto posebno postavko. — Juridična fakulteta na Cetinjah. črnogorska vlada namerava ustanoviti na Cetinjah juridično fakulteto, da se na nji uspo-sobljajo upravni in konzularni uradniki. — Proti snovanju madjarskih šol na Hrvaškem prinaša hrvaško časopisje ostre članke in vehementno napada Eauchovo vlado, ki te šole dovoljuje. „Hrvatska" predlaga, naj hrvaški sabor, kakor hitro se sestane, sklene zakonsko novelo, s katero se vladi odvzema pravica podeljevanja dovoljenj za drugojezične šole in se ta pravica da izključno saboru. — Reciprociteta zagrebškega vseučilišča. Nemce silno peče vest, da se Slovenci nameravajo zavzeti za reciprociteto zagrebškega vseučilišča. — „D. W." že vpije o slabem materialu, ki bi baje potem poplavil naša sodišča in zahteva, naj ostanejo „wendokroati" doma, na „naša" sodišča spadajo Nemci! Mi verno, da uprav glede tega Nemce črevelj tako močno žuli: c. kr. sodniki na naših slovenskih sodiščih naj pomagajo širiti ponemčevanje. V tem jih tudi podpira vlada. Pa zlatih dni bo kmalu konec! Slovanski odpor se čimdalje močneje budi v državi — in enkrat pridemo tudi mi do svojih pravic! Nemške pritožbe pa naj vzpodbujajo naše poslance, da se čimbolj energično zavzamejo za reciprociteto zagrebškega vseučilišča! — Šolski uspehi pri nezakonskih otrokih. Glasom poročila, ki ga je napisal Nemec Delitzsch, je pokazalo tozadevno preiskovanje v nemškem mestu Plauen sledeči uspeh: Med 14.184 šolarji je bilo 559 ali 4% nezakonskih. Cenzuriranje po nadarjenosti je bilo pri 8 jako dobro, pri 211 dobro, pri 333 zadovoljivo in le pri 7 nezadovoljivo. Rav-notako se je pokazalo, da je vedenje in pridnost največ teh otrok popolnoma zadovoljivo. Telesno zanemarjenih je bilo samo 28, bolehavih le 61. Te številke so pokazale, da stoje nezakonski otroci mesta Plauen, kar se tiče nadarjenosti, pridnosti, uspehov v šoli in zdravja, višje ko zakonski. To je presenetljivo dejstvo, ki zasluži natančnega raziskovanja. Raznoterosti. X Ali živali mislijo? Pod tem naslovom je prijavil indijski podmaršal Tyrell poučen članek v časopisu „Spectator". Tyrell je imel opico, pred katero je ob neki priliki postavil zrcalo, da bi opazoval, kako se bo žival vedla proti svoji podobi. Opica je seveda mislila, da vidi svojo tovarišico in je skočila za zrcalo, da jo prime; potem pa se je vrnila in se postavila zopet pred zrcalo in nekolikokrat ponovila skok za zrcalo. Končno je pa uvidela, da je njen trud zaman in je prišla na pravo misel. Trdno zroč v zrcalo, je nategnila počasi in tajno svojo roko za zrcalo ter pazila, če bi dosegla tam svojo tovarišico. Ves čas ni obrnila očesa z zrcala. — Nekoč je sedel podmaršal na verandi in čital; opica je bila privezana k stebru na kratki verižici. V tem je prišel vojak z nekim obvestilom in se je postavil pred generalom po vojaško. Opico je zanimala vojaška puška in jo je izkušala takoj doseči. A verižica je bila pre kratka. Opica pa si je pomagala. Zgrabila je palico, ki je slonela blizu nje, in je potrkala radovedno ob puškino kopito ter je odložila zopet palico z zadovoljnim obrazom. X Buršak in profesor. Iz Lipskega poročajo: Lepega majevega večera se je izpre-hajal po parku fant, očividno akademik in si kratil čas s tem, da je mahal s palico okolo sebe, kakor pri kaki menzuri. Delal pa je to tako neprevidno, da je udaril s palico starega gospoda in ga precej ranil. Ampak še na misel mu ni prišlo, da bi se opravičil, temveč je gospodu povedal, „da se vsakemu proletarcu ni treba opravičevati". Gospod je poklical stražnika in na komisarstvu se je pokazalo, da je bil ta tako predrzni fant pravnik Boeke in stari gospod profesor pravniške fakultete Marx, ki se je seveda začudil, da prvič vidi svojega „slušatelja". Seveda je buršak sedaj starega gospoda prosil oproščenja, ko pa ta o tem ni hotel nič več slišati, je spustil v svet plemenite besede: „Potem jih pa zaslužite par na . . .!" Profesorje buršaka tožil zaradi žalje-nja časti in sodišče ga je obsodilo na 200 mark globe. Lipska univerza, ki je ravno pri zadnjem svojem petstoletnem jubileju, poudarjala, da je hči praške nemške univerze, pač prav nič ne zaostaja za njo v — sirovosti svojih slušateljev. X Dne 15. septembra letos: konec sveta. To je najnovejša senzacija, ki jo oznanja svojim „vernim" neka ameriška sekta, ustanovljena od nekega Sandforta, imenovanega „Elija, nekronanega kralja". Prorok sam je poslal to novico v svet. V sredo 15. septembra torej, točno ob 10 uri 20 minut dopoldne, se bo razpočilo nebo, solnce skoči s svojega vsakdanjega tira in sfrči po svetu bogve kam, luua bo padla z neba, zvezde bodo obledele, zemlja se bo tresla, skale bodo pokale in tudi grmelo bo. Natančno tak bo konec sveta in čisto ob napovedani miiiuti. Gospod Sandfort je poslal to pretresljivo vest svojim učencem iz Kapskega mesta, kjer se zdaj zdravi, začetkom septembra pa pride sam, če mu bode zdravje količkaj dopuščalo med svoje sobrate v Shiloh, kjer bodo vsi skupaj na strehah - svojih hiš, v belih oblačilih, lovorove vence na glavah in palmove veje v rokah, zatopljeni v pobožno molitev, pričakovali konec sveta. To vse se bo godilo v sredo dne 15. septembra, začetek točno ob 10. uri 20. minut dopoldne. X Dobiček od prometa s tujci. Statistiki so izračunali, da samo Američani, ki prihajajo vsako leto v Evropo, puščajo v deželah, ki jih obiskujejo, 500 do 600 milijonov. Angleško n. pr. poseča vsako leto okolo 60 000 Američanov, ki potrošijo okolo 100 milijonov. Velik del dobička od prometa s tujci ima Švica zaradi prirodnih lepot. Na Jeto poseča Švico okolo pol milijona tujcev. Švicarski hotelirji, trgovci, voditelji in železnice zaslužijo samo od 90.000 Angležev, ki prihajajo v deželo, okroglo 90 milijonov kron. Ogromne vsote dobiva od prometa s tujci tudi Eiviera, ki jo obiskuje na leto glasom podatkov nekega francoskega statistika okolo 270.000 tujcev, ki so seveda vsi imoviti ljudje, in ker vsak teh potroši povprečno vsaj 1000 kron, se lahko iz- računa, da zasluži južna Francoska samo od tujcev 270 milijonov kron na leto, ako ne še več. X Velikansko imetje Rothschildov. Neka visoka oseba na Angleškem, ki baje dobro pozna razmere, ceni skupno imetje židovske denarne dinastije Bothschildov, to je privatno imetje članov dunajskih, londonskih, fran-kobrodskih in pariških panog in imetje tvrdke S. M. p. Eothschild na Dunaju, N. M. Both-schild in sinovi v Londonu in bratov Eothschild v Parizu skupno na 400 milijonov angleških funtov = 10 milijard kron. Od tega ogromnega imetja odpade največi del londonskim Both-schildom, katerih glavar poseduje od leta 1847. dostojanstvo baroneta in ima od leta 1885. v osebi Nataniela Mayer barona Eothschilda kakor lord sedež v angleški gornji zbornici. Vsota dveh milijard odpade na pariško panogo, a najmanje poseduje dunajska panoga, ki ima skupnega imetja le 500 milijonov kron. Ker smo danes priobčili oelotno poročilo o XXI. skupščini rZaveze", smo morali odložiti Teč stvari, ki jih objavimo prihodnjič. Uradni razpisi učiteljskih slnžb. St. 1201. Kranjsko. 139 1—1 Na dvorazredni ljudski šoli na Koroški Beli se razpisuje s tem 4 učno mesto s postavnimi prejemki v stalno nameščenje, Pravilno opremljene prošnje naj se semkaj vlagajo do 30. septembra t. 1. Prosilci, ki t kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim iz-prieevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici, dne 10. avgusta 1909. Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu. Slavnemu učiteljstvu in ostalemu občinstvu se priporoča za obilen obisk gostilna ,pri Jurju' na Dolenjski cesti (v bližini dolenjskega kolodvora). Priznano izborna vina, dobra kuhinja, lep senčnat vrt, steklen salon. Točna postrežba, nizke cene! Z odličnim spoštovanjem Jurij Marenče, 87 10—6 gostilničar. %mmmWMMM£M veronika keeda v Ljubljani rta Dunajski cesti štev. 20 priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin. Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadaj oči h predmetov. 10 34—32 Postrežba točna in solidna. _ G-lavn.a zaloga_ A. Slatnarjevsh zvezkov. Naprednemu učiteljstvu! Vsakdo bodi naročnik učiteljskih listov, ki so: Učiteljski Tovariš Popotnik Zvonček Domače ognjišče Naša bodočnost. 00 o o H—» JOJ CO N s* < Z E- O CL O CL »s. c zs >CJ CS CQ •a N a> E o u O. •«M c u ci c a> a S ai 4? b a. © -H O — (N © .—i LO es © o CO © (N 00 r—« m LO t-. © © © h (M CD CM »-« I I O O 00 © 00 t» © 00 o o —> es co — | o IC I © © © © o © lo es — « > m C > A • oo ~ 0.0 o « m m "a © o> -M N N O ^ —' e c — 3.22.2 3 n C8 0Î cc I m o ih oo es rt< . > O • « C • • . a* •a « • .5 U 3 C 3 E > 4J 3 aj o t 5 3 j=0 O." dcl a h- t-. —■ © 00 CO Tf — © es 4» B o |1 ta S 2 c o U. Ou N E S 5™ 3 3 O KJ ign, « es oc oc © tn O B •O 41 f >C/> > O Si o.§ a. a. oo o © »—< es u JO E 41 O 41 e « ■a -ff-ë « M « 2 « B o. ja s b5 3 3 o. >U KJ O I es es^l 0Î OC CS > "35 CS a Jï t- I © co 1 es es © ^ © © co © © © t^ .-! © 1480 J3 Ol © Uî © CO co »—• CO es • " .S • • B es CO © © tC -- .c © © © © © oo O »-H © ne 3918 © © © es © 4194 A O© I oo es 1 1 2 ïaei 1615 2134 168 — rji r^ • • • • • -g ... • . . 03 O C jg 2 n > < « es co © > o « 3 C S w •X ¿«S c/1 v> KJ O w. ta B es a. je "a ~ 4) B »-»N O. S S B O JÉ © U B C8 >■ 3 c .-ri c — 3 >y 3 n oc oc .. • 00 —• o > . © es i h a -s 3 • o -S 3 £ S ^ N 2 4) > 4J ta •j' m -n S J* e.SPg. 3 O . «Q> OS a Zê 3 c -J "S —• es es co co 2 8 00 co co I I ■<*• CO es lo oo ■<*■ 0 01 x> E 4> O 41 •O 4» U B « « 00 E « E S,73 M _ « S = 5 3 2 oî «9 J= tJD > eo 4Î.S E KJ £ o B «SJ c o io c « es «2 « es N — iy U > B g N e T3 a 60 > c ■o < c « s s 3 > 4» •a 4> > B §6 3 «-a >o es 3 W " >unO OC es co 00 o T—* c> ^ C3 N ># ># 03 >c>o > O H en W) eu O) >U rs «rs C Z3 >CJ en CO •a N a> S o w. Q. '5 u Ci c o a E 4> " i 41 b. a. © CO oo o © 00 co oo co »s« es — o ■"!> CT) es es es o o © co lo es co en o o ^ a> CD O —' es es r-. LO I I CO 00 © © -« C0 t-- CO Tf o CO lo en t^- co LO Tt> CO ... E •• c « O es OÏÏ M MÏÔ ^ 5-° 2 g w ^ ° S Cd 'S C M S c > .2, ~ _T3 «.S _ B aj -*-* B 3 c a. N a wnD'" >cj « es es > > ~ § N CO CO © > O Jfi M 41 B N 0i oc B > es u O. •a "35 CQ 0. « 00 ■B E E E-2 3 3 O >cj >w O es esw 01 0Î es co f m © © © ci U c es > < LO g g © © LO © © © "f CT) -<*■ O LO 00 © es © 00 41 •a 41 l g es =5 —< > «7 S J= o. T3 3 B —• (M Tt< co © o CO es © es © © co © © co — © LO CO I I © es co co © © es © io © © lO © O0 o es co © © es X) E tu o m •a ■ ^ . CO E U E es 5 E E 5 3 2 OC es u •-oc S 'E ~ O c o. s « O V- . a.j= > 4» •^»•3 ea O-âj 3 ta •E « O > cDS m cd 2 > > B.„ J3 S* CJ es es qj e ta ta a .5 3 © © g^ >«>>H IS © ih ^ LO LO © © > 4) I © 00 © © 00 t^ es es m oo © ■«¡r oo es es oo es cb r—I © es E >N 'E* s 3 >u es 0Î « es 1 E » .E E , ! O i— es B JS "ës co o es N es • E • 'S XJ o « o c ° — OO lO ooO « © CO es o CO <£ © .. «ffl .. 3 > 4) o tn es -3 © 00 y °P © t—t © © © CM es es o © es © © co co « o «22» 0a. £ o. e •oS « S2 3 O N O 'W oc c cq r-, o iS © O.' CJ Z ce es i— 4) O) o ^ w " S o © -E © «¿© 1s g.2 -.52 —■ O. B B< ■a a -o o >«o Oî © oo 8 -O B o e ■a v IM o > B 4J . 4> 11 ¿È 41 O 5l S 3 > wï •a !" B O B < y 'S. O 2 Ou" 41 Gl OO o> 4 > o> s—> C/3 >G c/5 5= cd > O bÄ a> m cu > ed t^l >o cd © rt •a N CS CO CO CO CO co co CO CS co oo m o o o o co -—i co I I " CO O O CO Olrf 00 CS CS r— CO •• s e -0 JS "O C o o -3 a» S O C u CS C o Q & > -t , S« c j- -a 3 o. o o W c 41 N a» V- a. ai f8 .S Ü C 4) E o o. co C XI o t_ u> TO C CO co O co CS CO > 3 O bfl c ._ _ es 'S ^ 3 % 33 c/3 rs ca c *a c be n 5 aj •—> ra S ü cj
  • - ca — 3 >cJ D > CET Cu H CQ Oí Oí Oí O > «¡ l'i ÉL a. E s t-oo c 3 (0 3 ■SN Oí Oí s o —^CT) 0 "i co S.S 1 fi • a «J» I c a S o te N^-g eiP o 0Í oo o CT) r—t ra i-XI E a» o cu •a co c £ > c ce -a b/) « ' rt > rt a 3 2 0Í es co Tf m co Ol LO o m CS m CO CO 00 CS t>-cs o o Tj« ^ oo a> CO Tf Ö CT) ja E 41 o cu •O CO CO o CO CS CO CÖ O G S s fl> CO C C es -rt bß^ CL» : C s o > o cu .àfi E *4? a cd ca .3 C •o-? r- O 3 2 0Í ca ca • • N N > . KO o t. 3 « « «i, d C C CO « ■O « n 5 r >o kj S B Bffl s s 3 "5. a. 3 jo , •g» Oí 0Í CS ¿C < CS CO Ol CT) o 00 CO TJ« o —, CS CS CO CS Oí O CO m CT) CT) o 00 CO Tf ta N c 3 »J h tu M CT) CS o m o es co CO o m o r- CT! CT) CS m es o CO in CO CO in m -f in CT) 00 CO OO Ol o W 5 S ca w XI E Ol cj c5 3 2 Oí 3 >u • ca " ca ^ c C 3^5 s: n> 52c w .E o u y x: >n BÜB 3 ca ••■•»-« 2 « « c ^ •a « ss o Ä § § §£ íJ Oí Oí .52 § Q. CT) •a « O _! CT) CT) O tj« CT) -if o m 00 o es —' 3 f; N og- ' 15 ~ "cö • I|.aS = 0.0 CT) CT) O oo CO Tj« CO CS CO o CS ^S X « 'S • CT) o . CT) — ""II-- S.H-S 3 KJ O bC-3 S XrX M O O sQQ 00 g a> ■a co e ■a ? -J a a. > a n 3 3 > -H CS C0 Tj« M .0 JO o 3 03 > 3 O i- c O =5 C M O Z -t—t « C 00 «f s & > cd 00 o o> o 4J cd N < >u z o > N C 3 >u cd tf o m ^ co CO CO CS 00 t» -J« CS CO CT) ett *a N CS CO in Tf CO Tf oo m m m o es CO CS O TJ« t'es o CO I I o o CT) m LO «"J« 00 CS CS rt M .. KJ 3 •• 3 S -O cd ès N Z E o CU M E ra 3 •• N ¿c M bo 3 Ä 2 £ 3 3 3 S • CJ B o u CX a C 0) Q - > 'S 3 ra 3 J- O. o 33 Oí Oí o -2 i KO >CO S5 O o-s. 5=s 3 3ra >u >u>rj rt rtw Oí Oí ra 3 > O ^xí CJ . ~ <1J 3 o ? 3 3 >N rt o u — 3 ° Q. V 3 kó .£ S •SO- OÍ ra KJ 3 O > N S rt -S. n S - O ^ 3 -3 JÉ — ra "> s N O 3 a» >• rt t-Q. 3 rt oo o CT) Tj« CO CS m Tj« tö > 'S3 « a Oí s 3 > v KO 8 "2 Ñ > «J w 'S S-N> 3 s £ q, 3 3 co 3 3 'C >o >cj n^ rt rt Oí 0Í '¿m 3 c es «o JE2 S s2 3 2 ^ 0£ — es CO Tj« m co t-- 00 CT) CO CO o Tf fr. CS CT) 00 CO o CS o -i« CO t-- CO in co o tJ« LO es o t^ CO TJ« CO CS in TJ« eö o C ci S E ai ai u. a rt > < es co Tj< m co oo o es m es CT) 00 CO CO CS CO o CS C-» — CO CT) o 00 CS CS co > « M •t y C -a GJ aj *o % a . O. j C C > o. s Ci CO CO CT) CS Tj< Tf o CO o o es o CS o CO TJ« CT) in CO o in oo o CO CS 00 o CT) T—« 2 X E CL» ej CJ •a Ol cj . 3 . «CO 3 OJ 3 rt -o SP« 2 3 3 O Oí rt •■ u. ra >cj ü _ O >co ca O s « 3 3 aj o m Sow 2 m co -lO'í rt ÍSÍ * N rt 3 'S KJ O i— ra 3 _ra T-» CO O ca o co co m oo 20« CT) LO — f- m ra. . nííT « ra • • 3 3 • • KJ O w ra • o ö ° 00 Tf 00 —I es m o . oo 1 2 •• E rt tu T> o CD O 00 es es co i- V •o Uí O •a u. CU ti. 00 3 QO > es C •o C CO a je v E u o O S o 3 < J2CT)' n. o co co 41 -i-bc co O _ N O 3 E "O 3 t, «J > rt 0Í 42 o SÜ-a 3 O 3 >-. o 0Í — CS CO Tf m Naš denarni zavod Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani. registrovana zadruga a omejenim jamstvom. . Promet do konca julija: K 135.10645. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez. vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. Uradne ure: Vsak četrtek od l/»2.—'/s popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer. m ^-"r-Z/v ..':;> ..-•s:.:-v- Knjigarna L. Schwentner Ljubljana, Prešernove ulice 3 i priporoča nastopne novosti: Aškerc A.: Akropoli« in piramide. Poetični sprehodi po Ori-entu. — Broširano K 3 —, eleg. vez. K 4-50. 92 30-8 Cankar Ivan: Za križem. Obsega 13 novel in črtic z epilogom. — Broširano K 3'—, eleg. vez. K 4-50. Levstik Vladimir: Obsojenci. Vsebina: Nenormalni piščanec. Razmišljeni Vid. Mlada Breda in slepec. Eikard Malloprou. Broš. K 2 50, eleg. vez. K 350. Milčinski Fran: Igračke, črtice in podlistki. Broš. 2 K, el. vez. 3 K. Murni k Rado: Jari junaki. Humoreske. Br. K 2 50, el. vez. K 8'50. Ivan Bonač v Ljubljani Šelenburgove ulice 6 (nasproti glavne pošte) priporoča slavnim šolskim vodstvom svojo trgovino papirja in šolskih potrebščin. Velika zaloga vsakovrstnih Šolskih zvezkov, papirja, žrnila itd. itd. — Edina zaloga najboljših svinčnikov v korist družbe sv. Cirila in Metoda. (Prosim blagovolite zahtevati cenovnik, ki ga dopošljem brezplačno.) Risarska stojala iz močne Ia lepenke z upognjenim hrbtom (nezarezanim) po najnovejšem predpisu. Velikosti 1. = 240 X 1U5 mm a 10 vin. II. = 280X200 mm a 12 vin. III. = 350X250 mm a 22 vin. Trpežne zaponke za pritrjenje predlog 100 komadov K 2—. -Velika knjigoveznica- v kateri se izdelujejo preprosta kakor tudi najfinejša dela. — Za Šolske in ljudske knjižnice stavim posebno znižane cene in so take knjižice najtrpežneje v močno platno vezane. — Cc. šolska vodstva naj blagovolijo radi cen vprašati. Anton Šare Ljubljana, Sv. Petra cesta 8. Specialna trgovina za opreme nevest Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, šifon, širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine. Strogo solidno blago. Nizke stalne cene, &g. učiteljem in njih rodbinam 5°/0 popusta. Svetlolikalnica: , 23 42-35 Kolodvorske ulice št. 8. Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice lil 52—1 Marije Jirsove učiteljeve soproge v Novem Hradku n/Met. (dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2 — 8 metrov dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, "tudi polovico zavoja za 9, ozir. 10 K. Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanete stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko. Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijevo ¿%0 Najboljše orgelj-harmonije obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje RUDOLF PAJKR & Komp., Kraljevi gradeč št. 133 (Češko). Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta. Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo. Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od S K dalje. Cenovniki gratis in franko. Ne zabite „ Učiteljskega konvikta V ' Našim rodbinam priporočamo 25 - Kolinsko cikorijo - RETTIG-ova SOLSKA KLOP je klop prihodnosti! 3 Temeljito snaženje šolskih tal in prahu, učenčevemu zdravju najprikladneje sedenje. Pravico za izdelovanje RETTIG-ove klopi ima in vsa pojasnila daje Fran Burger8?} mizarski mojster v Spod. Šiški. Gospod Ubald pL Trnkoczy v Ljubljani. Imam šest mesecev starega otroka, ki je bil do drugega meseca dojen. Takrat ga je pričela sititi moja soproga tudi z Vašim „Sla-dinom" (Doktor pl. Trnkoczya „Sladni čaj"). In kakor hitro je pričel uživati „Sladin", se ga ni moglo več pripraviti, da bi še pil materino mleko. Od tistega časa dobiva edino le „Sladin" in je tako rej en, da se mu vsakdo čudi, kdor ga vidi. Ker sem prepričan, da je Vaš .Sladin" res dobro hranivo za otroke, prosim, pošljite mi ga 30 zavojev, ker ga hočem priporočati tudi drugim. Z odličnim spoštovanjem Franc Dekleva 21.11. 1909. Slavina (Prestranek), Notranjsko. V najinem založnlSrrti je izàls : VOJVODINA KRANJSKA Izdava A. za šole: 17 zemljepisnih nariskov v barvotisku z besedilom in dodanim pojasnilom zemljepisnih znamenj. Sestavtl ia narisal FRAN MAROLT, učitelj » Ljubljani. Visoki deželni svet kranjski je z razpisom z dne 25. maja 1907, št. 2463, odobril in pripustil to učilo v uporabo kot razredno na ljudskih in meščanskih lolah s slovenskim učnim jezikom. Vsi nariski, izvršeni na 18 listih, so risani v merilu 1 : 75.000. — Velikost S7 x 60 cm. Torej ponazorujejo po minimalnem načrtu za zemljepisni pouk v ljudskih šolah izbrano učilo v taki velikosti in preglednosti, da ga vsi učenci vsega razreda lahko na daljavo čitajo. Izdava B za učence: 17 zemljepisnih nariskov v barvotisku z besedilom. Sestavil in narisal FRAN MAROLT, učitelj v Ljubljani. Izbor učiva se naslanja dosk>vno na podrobni učni načrt, ki ga je odobril c. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 27. decembra 1903, št. 2791, in ki velja kot normativ za domoznanski pouk v četrtem šolskem letu 2-, 3-, 4- in večrazrednih ljudskih Sol. Z razpisom vis. c. kr. deželnega šolskega svita kranjskega z dne 28. januarja 1908, št. 468, je to delo odobreno kot učilo na ljudskih m meščanskih šolah. Cena 10 K. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. Cena 1 K. Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart Zvezna trgovina v Celju Rotovška ulica št. 2 priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike. Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank. Temni lak za šolske table. — Strune za gosli. — Štambilje, vignete. — Zavitke za urade v vseh velikostih. — Ceniki brezplačno na razpolago. — Dobro blago in točna postrežba. 6 42—34 UČITELJSKA TISKARNA registrovana zadruga z omejenim jamstvom Gradišče štev. 4 v Ljubljani «» Gradišče štev. 4 priporoča si. kraj. šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu uradne tiskovine iz svoje zaloge. Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj. Postrežba točna. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna po zmernih cenah v zalogi. Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko stroko spadsgoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih cenah. Tiskovine se izvršujejo v eni ali več barvah. Tiskanje muzikalij in časopisov. Telefon št. 118. (5) 52—30 Litograflja. Poštna hranilnica št. 76.307.