PROLETAREC if DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovansko Socialistične Zvezo in Prosvetno Matico OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2127. Eater od at mtomI-cIm mailer, D*r. 6, l»>7, at the pott oftrt »I Chk<|0, III , under ike Act ol C^ongrcM ol Man h 5, 1179. CHICAGO, ILL., AUGUST 18, 1948. Publish«! WmiIj at ttOl 8. LswndaU Aro. ••• LETO—VOL. XLIIL •INDUSTRIJA SPADA LJUDSTVU, NE PA PROFITARJEM Trst, Grčija, Izrael, Kitajska itd., se vedno nerešeno vprašanje Jugoslavijo obtožuj« Ameriko in Anglijo kriitve mirovne pogodbe s Italijo. — Palestina v meteiu vsled olja in starega angleškega kramarstva Organizacija Združenih narodov — ako bi bila res to kar je — bi že lahko rešila nešteto problemov, pa ji velesile tega ne puste, kar je njen tajnik nedavno ns zboru v Lake Success ra-devolje priznal. Amerika in Anglija dolžita za vse te hibe po svetu Rusijo. V Moskvi odgovarjajo, da so krivi nereda po svetu ameriški imperialist! in pa tisti Angleži, ki capljajo za njimi. Israel v Ena največjih komedij zapad-nih ail je ta, ki jo uganjajo s novo židovsko državo. Ne angleška vlada ne naš state department, ne Franicis noče v Sredozemlju države, ki bi bila napredna. Wall Street in finančniki v Londonu pravijo, da bo Izrael, ako se ga prizna tako kakor židje zahtevajo, postsl "socialistična" država. Ako se pomisli, da ima sedaj celo torijske Anglija "socialistično" vlado, je to jako smešno. "Socialistični" London se boji "socialistične" židovske države. Vendar to ni smešno. Angleži so Židom Palestino obljubili že v prvi svetovni vojni. A po vojni so obljubo izpolnili le v toliko, ds so v njo dopustili naseljevanja Židom Po drugi svetovni vojni ps so jim začeli naseljevanje v njo ovirati s silo. Kajti angleški kapitalizem smatra, da je za interese Velike Britanije v Sredozemlju varnejše, ako ostanejo gospodarji ondotnega ljudstva arabski glavarji in pa da masa arabskih dežel ostane v nevednosti in primitivnosti. Glavarje se lahko podkupuje in to ne stane veliko,, ker jih je malo. Toda zavednih ljudskih množic pa bi ne mogel varati ne angleški in niti ne ameriški kapitalizem. . Strah pred Židi Vsa kapitalistična propaganda pripoveduje, da so židje v Palestini že sedaj "socialistično orientirani" in da bodo s svojo "ideologijo korumpirali sosedna ljudstva arabskih dežel." Namreč, da bodo Arabcem dokazali, kaj se lahko napravi z umno agrikulturo in moderniziranjem obrtniftva tudi v puščavskih deželah. Ih ako se te dradi, mar bodo domačini Saudi-Arabije dopustili, da bi črpali ogromna oljna ležišča pod njihovim Peskom zA malenkostno podkupnino siheriiki ali kafri drugi kapitalisti? Če pe ne bo Židovske države in lidovskesa "socialističnega" vpliva med semiti v Sredozemlju, ne bo nastala nevernost, da ameriški oljni kartel svoja bogestvs Um izgubi. Bo jasen pred sovjetskim vplivem Well Stret in "City" (v Londonu) se ob nem boj its, ds bo Izrael, ako as gs prlzns in Arsb-ce pa uftene, postal točka sovjet- skega vpliva v Sredozemlju, česar se ne sme dooustiti. Zato Anglija oborožuje arabske dežele in Amerika ji pomaga, a na drugi strani pa so v Washingtonu odločili, da v interesu miru ne sme dobiti Izrael od nas nobenega orožja. A vendar ga Židje od nekod dobivajo in Arabci trdijo, da ga jim dovaža Sovjetska unija. Židovska vlada v Tel Aviv pravi, da to ni res. Vendar pa se židje ne bore praznih rok, torej jih z munieijo nek da smnderle zalega. Zelo možno je, da ee jo po "tihotapeko" uvaža tja iz Zed. držav. Ako ne bi bilo tako napetega angleškega nasprotovanja, bi bil Izrael danes že na trdnem toda boriti se mora v teh okolščinah ne samo proti Angliji, proti od Angležev tn Američanov oboro-ženim Arabcem temveč tudi proti mogočnemu petrolejskemu kartelu, ki od naše države zahteva ne podpirati židovskih stremljenj po svoji neodvisni deželi. Belgrsd se pritožil Palestinsko vprašanje je to« rej , nerešeno. Posrednik grof Folke Bernadotte pomaga Angležem, dasi ga je OZN poslala tja položaj pravično presoditi in urediti. A prav tako nerešena so tudi vsa druga vprašanja. Jugošlavi-ja n. pr. se je OZN pritožila, da ameriška in angleška okupacijska oblast v Trstu kršita določbe v mirovni pogodbi Italijo na dolgo in široko — v škodo svobodnemu tržaškemu ozemlju ln v škodo Jugoslaviji ter odnoŠa-ju med njo in Italijo. Da-li bo pritožba Jugoslavije kaj zalegla je dvomljivo. Kajti Washington je za podpiranje se- (Konec na 5. strsni.) POLITIKA TRME ZAPADNIH SIL V BERLINU NAPRAVILA "TEŽKO SITUACIJO" ' i . I ff v | Ko so se Zed. države odločile skupno % Anglijo in Francijo ločiti njihov dol Nomčije od onega ki je pod sovjetsko okupacijo, je bila napetost med Washing-tonem in Moskvo le bolj povečana. Sovjetska vlada namreč zahtev a, da mora biti Nemčija nerazdeljena. V tem bi ie ne bilo spora, toda razlike fo nastale v vprašanju, kakšna naj bo bodoča Nemčija? Demokratična? Da. Toda Zed. države hočejo v Nemčiji ohraniti njen stari kapitalizem, Moskva pa je za socializacijo. Nemški kapitalizem je bil moderen kakor je ameriški in agresiven. Nova Nemčija pa na j po mnenju Moskve služi miru in ljudstvu, ne militarizmu. Ker do sporazuma v veliki četvorici v taki atmosferi ni moglo priti, so se v Washingtonu odločili obnoviti Nemčijo po svojem okusu neglede na Sovjetsko unijo. Ona pa naj napravi s tistim delom poraženega rajha, ki je pod njeno okupacijo, kar že hoče. Berlin je v sovjetski okupacijski coni. Toda mesto samo pa je razdeljeno med vse štiri članke velike če-tvorice. To jo bil od vsega začetka napačen ukrep kajti ker se vlade ne sporazumejo, trpi posledice prebivalstvo Berlina in pa nevarnost svetovnemu miru. Mnenje sovjoske vlado je, da so zapadne sile vsled svojega ukrepa va ločitev zapadne Nemčije kršile potsdamski in jaltski dogovor toliko, da do Berlina nimajo nikake pravico več. Ameriški poveljnik general Clay v Nemčiji pa jo kratkomalo izjavil, da Američani ostanejo v Berlinu neglede kaj menijo v Moskvi. Okrog dva milijona prebivalcev je v anglo-ameriški coni. Sovjetska vlada je med zapgdno Nemčijo ustavila železniški promet in nato tudi avtni promet in dovajanje potrebščin v Berlin tudi po plovnih rekah in kanalih. S tem je nastal problem, kako preživljati dva milijona ljudi v Berlinu, kj žive v anglo-ameriški coni. Američani so uposlili svoj letalski ojggrat. To stane stotisočake na dan. In dovoz po zrakuje nezadosten vzlic vsem ameriškim naporom. Kaj šole bo, ko nastane zimal Kajti že zdaj je dovoz premoga v anglo-ameriško cono Berlina ni zadosten. Z letali se lahko dovaža zdravila, pisma in tudi živež, toda za dovažanjo premoga je treba vlakov in ladij. Napaka ameriških oblastnikov le bila njihova ba-havost in pa njihove pretnjo, da jih ne bo nihče spravil Iz Berlina. Walter Lippmann, ki velja za veščaka v razlaganju vnanjopolitičnih zadev, je v enem svojih člankov dojal, da jo naš državni department skupno z generalom Clayjom storil zmoto, ker se Američani in Angleži niso umaknili z Berlina čim so sklenili* organizirati novo nemško državo pod svojim vodstvom. Ampak sedaj se gre za prestidž in tako jo nastal boj za Berlin In s tem pospešenje borbo, ki se bo razvila iz mrzle v vročo vojno, ako se državniki pravočasno ne spametujejo. Konvencija ABZ in jubilej pol-stoletnega dela • Ameriška . bratska., sveža je pričela minuli teden na Elyju, Minn., svojo osemnajsto redno konvencijo. Začela se je v Četrtek 12. avgusta in se nadalje vala ta teden. Ob enem je bila to jubilejna konvencija, kajti ABZ ima za seboj pol stoletja obstoja. Ob tej priliki je izšlo njeno glasilo "Nova doba" v povečani obliki. Gradivo, posvečeno zgodovini Ameriške bratske zveze, pojasnuje v slovenskih in angleških člankih njen postanek ter razvoj od začetko pa do te konvencije. Proletarec je poslal konvenciji naša voščila in ABZ želimo, da bi tudi v bodoče prospevala in služila interesom svojega članstva in našemu ljudstvu v splošnem kakor je doslej. Prihodnji Ameriški slovanski kongres bo 24.-26. septembra v Chicagu Letošnji ameriški vseslovenski kongres bo njen četrti splošni zbor v zgodovini te organizacije. Vršil se bo dne 24., 25. in 26. sept. v hotelu Stevens v Chi- KOMENTARJI Zbira in presoja urednik Charles Titus v Indianapolisu je dobil od CIO $20,000 odškodnine in še obresti po vjrhu. V stavki je delal, torej stavkoka-zil, pa so ga stavkarji pretepli. Dobil je advokate, tožil in vzlic dragi obrambi, ki jo je vodila unija, je pravdo dobil. S tem je ustvarjen nov precedent proti unijam, ki imajo poleg zlega Taftovega-Hartleyjevega akta en problem več na svojih plečih. Helen Barr Scharf v Gary ju je vložila slično tožbo proti isti uniji jeklarskih delavcev (CIO) in sodišče ji je prisodilo $46,162 odškodnine. S takimi obsodbami se lahko unije finančno zelo o-bremeni, in ker bi člani izrednih asesmentov ne zmogli, ali pa jih ne bi hoteli plačevati, bi nastala nevarnost za obstanek organizacije. A vendar so unije še vedno za tako politično akcijo za kakršni sta obe stari stranki. Senator Taft Trumanu upravičeno očita, da ko je imel politično moč stopiti na prste inflaciji, je ni uporabljal pač pa mislil toliko bolj na ribolov. Ti dve stranki si nimata kaj očitati dru- . ^^^P ga drugi, ker obe sta enaki in cagu. (Naslov tega hotela je 720 obe sta ^dtli yečino gvojih gla. So Michigan Blyd Chicago) §ov za vse reakcionarne zakone, Velik javni shod ob tej priliki kar jih imamo in ob ^ ^ ___ Bojkot, ki se ne bo obnesel Vladni organi pravijo, da če bi ljudje ne kupovali toliko mesa, neglede na pretirano visoke cene, ps-bi pedle. Večinoma svetujejo gospodinjam ne kupovati dragih mesnin temveč nsj sežejo po cenejših kosih. V Bellairu, v Ohio, je neki re-stsvrster izobesil zunaj velik nspis, ki prsvi, "V protest proti visokim cenam mesnin v te j restavraciji ob torkih in četrtkih ne bomo servirali mesa." A kaj vse to pomaga, ko pa so draga tudi vsa druga živila! Le vladna kontrola bi kaj izdala, a kongres jo je na ljubo profitarjem odpravil. In kon-gresniki ter senatorji imajo dovolj visoke dohodke in zato njih draginja nič ne tlači. se bo vršil v Chicago Civic Opera House, vse seje in banket pa v omenjenem hotelu. Voditelji, oziroma odborniki Ameriškega slovanskega kongresa so, Leo Krzycki, predsednik; Zlatko Balokovič, podpredsednik in predsednik ožjega ek-sekutivnega odseka; profesor J. J. Zmrhal, podpredsednik; Stephen Zeman Jr., narodni tajnik; George Pirinsky, eksekutivni tajnik; Martin Krasich, blagajnik, In Chas. frfyg11, potovalni organisator. Ameriški slovanski kongres se je izrekel na svojem zboru pred štirimi leti v Pittsburghu znova za Roosevelta . in njegov mirovni ter ekonomski program, letos pa se bo nedvomno za progresivno stranko ter za njuna kandidata Henryja A. Wallacea in Glen Taylorja. V svojem oklicu za izvolitev delegatov na to konvencijo odbor ostro obsoja ubežnike iz slovanskih dežel, ki sedaj tu ščuvajo Ameriko ter njen blok v vojno proti njim (namreč proti Sovjetski uniji ter njenim za veznicam). Oklic omenja za vojne hujskače in intarigante proti sedanjim vladam slovanskih dežel Bolgara dr. George M. Di-mitrova, Stanislave M i kola j čeka iz Poljske, Vladko Mačka Iz Hrvaške, in Jurja Slavika ter Jan Papaneka iz Čehoalovalke. Lahko bi odbor ASK omenil, ako bi imel v oklicu dovolj pro» štora, še več sto drugih is Srbije, Slovenije in sploh iz vseh drugih dežel takosvsnsgs slovanskega bloka, ki asdsj tu ru-jejo kot ubežniki in uživajo podporo ameriške reakcije. V ASK so zastopani tudi Slovenci. Podpredsednik ta slovensko sekcijo je v njemu Vincenc Csinksr. vali za odpravo ali pa za spremeni te v onih postav, ki so bile ljudstvu v korist. | V New Yorku so minule dni veliko pisali, govorili in debatirali o izjavi družbe Metropolitan opere, da prihodnjo >esen ne bo opernih predstav, ker unije zahtevajo pretirana zvišanja plače. Že prej je ta newyorška operna družba, ki je najslovitej-ša v tej deželi in morda na vsem svetu, hnela milijone dolarjev izgube. Krili so jo bogataši, ki pa ao ae baje naveličali pisati čeke za "take stvari". Končno so se sešli operni pevci ter pevke skupaj, se posvetovali tudi z godci in nato apelirali na new-yorško publiko, naj tako važne ustanove nikar ne zavrže. In publika je res zato, da se jo obvaruje. A ob enem meni, da nekatere zvezde, tehničarji in godbeniki prejemajo previsoke plače. Umetniki tem argumentom ne verjamejo a vendar je pred njimi vprašanje, ali naj odnehajo, in ako ne, kaj jim preostaja še kaj drugega kakor pa nastopanje v nočnih klubih? * Ernest Bevin pravi, da ni Kari Marx nikogar ničesar naučil in kar se njega (Bevina) tiče je postal ob čitanju Marxovih del le še bolj zmeden. Vendar pa bi bilo pametno, ako bi voditelji delavske stranke kakor sta Attlee in Bevin res čitali Morxa in pa poslušala nekoliko več Harolda Laski j a. Kar delata sedaj je to, da zapravljata leta, v katerih imata moč ustvariti socializem v Angliji. Toriji so z njima zelo zadovoljni, a volilcev pa je čezdalje manj na njuni strani. Plovbe po Denevi je mednarodno vprašanje. Tako trdita ameriška in angleška vlada na konferenci, ki se vrši radi te najvažnejše evropske reke v Beogradu. Donava je dolga za plovbo do 1,800 milj in ima veliko dotokov. Dežele ob nji so Avstrija, Slovaška, Ogrska, Romunija, Jugoslavija, in ob njenem izlivu sta tudi Bolgarija in Sovjetska unija. Amerika zahteva, da mora biti Donava oziroma plovba po nji pod mednarodno kontrolo. Sqyjetski zastopniki pravijo, da naj imsjo besedo o Donavi le one dežele, ki meje ob nji. Io.Ukko se ne eni strani zastopniki Amerike, Fran- (Konec ns 4. strani) Igranje z draginjo in mezdami se nadaljuje Predsednik unije CIO, Philip Murray ie bi Inedsvno pri predsedniku Trumanu in tako sts si Ishko dvs predsednike govorile s obrsza v obraz kaj in ksko. Murray je želel, da bi Truman ne tiščal nazaj v predsedniško službo. A ko je uvidel, de se meft ne bo podal, in ker CIO kar ae vodstva tiče ni za Wallacea, niti ne more biti sa. republikanske stranko, ji preostaja edine le Truman. Sicer bi bili lahke saj taki ljudje, kot je predaednik uqjje avtnih.. delavcev, Walter Reuther, sa Normana Thomasa, a tudi on je rajše sa stranko, ki je prav toliko kriva, da Imamo Taft-Hartleyjevo eostave In rasne druge protiljudske zakone, kot ie temu krive republikanska stranka. Pravsaprfcv ste obe eno, e de ste dve Je v srak le to, da sc ljudstvu meče pesek v oči. "Nsvsdni človek" misli, da Je "demokratski" politik njemu prijateljski in »republikanski pe ne, in drugi "nevedni človek" pa smatra, ds se "demokrati" krivi vsega ale in da Je treba spet "republikancem" deti krmili. Ns Hoovra se namreč ie po-ssbili. Philip Mursy Je torej bil sprejet v Beli hiši in Je Trumanu dopovedoval, da be unljsko delavstvo 'nevdušeno' sanj, ske se be v boj preti draginji odločno postavil. In ps ds be kongresa ike meral prisiliti tudi kaj storiti neprskidnema višanju cea, ne samo govoriti. Med drugim Je Murray Trumanu razlagal, da Je Jeklenki trust pristsl v sviienje mezde se kakih 1M milijonov dolarjev ns Isto, s ob enem Je svoje produkte podražil sa dve-krst toliko. Te pomeni ne seme net skok v inflacijo temveč tudi te, ds svišaaje mezde ni bile ni- kakršno svišanje, kar se delev cev tiče. Enako velje te pravila sa delavce v mesni industriji. Bili so dolgo ua stavki, končno dobili nekaj zvišanja in pe dve-krat večje navijanje cen mesnim izdelkom. Vsake večanje mesde — tako tolmači predsednik unij CIO Philip Murray — in je> v pravem — ae je doslej izkazalo za neuspešno, ker preje kot so delavci zvišanja deležni, ie poskočijo cene potrebščinam povprečne sa večji odstotek kot pe sns-šaje pleče. Slino udarjeni ao v teh namerah ljudje, ki ai iščejo stanovanj. Stavbinske firme in špekulanti s semljišči begate ket še nikoli v tolikšni meri, a vendar gndnje stanovanj savinje do meje, ob kateri lahko računajo kolikor hoče je. Predsednik Truman Je posku- šal to dejstvo ljudstvu predočiti s sklicanjem kongresa na Izredno zasedanje. A republikanci ao zavpili, da je to le njegova politična poteza, ne pa šelja ae rešitev stanovanjskega problema in sa sajezltsv inflacije. Pa se niso legali, kajti kakor njim (republikancem) je tudi Trumanu zgolj za glasove. Za stanovanje ni v stiski in dnglnje mu ne prizadeva težav. Nekaj narobe pa Je a ljudmi, oziroma z linijskimi voditelji, kakršna sta Wm. Green in Philip Munray. Agitinta proti Wallaceu, dasi je baš on za edpnvo Taft-Hartlsyjevega zakona, sa naredbe preti infleciji In aa stabiliziranje visokega šlvljenske-gs stanarda ameriških delevcev. All bo unljsko delavstvo dne t. novembra te n šumelo? Nekaj o naših stvareh Ob priliki seje gl. odbora SNPJ je aranžiral Donald J. Lotrich dne 13. avgusta sestanek sa diskusijo o progresivni stranki. Vršil se je v Slovenskem delavskem centru. Razprava je bila živahna posebno zato, ker so nekateri, med njimi Frank Vratarkh iz Luzerne, Pa., izrazili o novi progresivni stranki protivna mnenja. Velika večina navzočih pa je poudarjala, da je to novo gibanje edino kar morejo in bi morali podpirati vsi iskreni socialisti. Po sestanku sta nabrala John Spillar iz St. Louisa, Mo., in Raymond Travnik iz Detroita $47.50 v tiskovni sklad Proletarca. Imena prispevateljeV bodo v prihodnjem izkazu. V tem, ki je objavljen v današnji številki, so omenjeni oni, ki so prispevke poslali do 6. avgusta. Prireditev v Oglesbyju je prinesla v tiskovni sklad 43.30. Dopis o nji je v tej številki. Edward Tomšič iz Walsenburga, Colo., pravi v pismu: "čas je, da se spet enkrat oglasim/' Poslal je naročnino in prispevek listu v podporo. Naša upravnica Anne Beniger je odšla na počitnice — seveda na svoje stroške. Upamo, da bo kmalu popolnoma okrevala in lahko iptt posvetila ves svoj čas delu v našem uradu. V naslednjih tednih bomo pričeli z nabiranjem oglasov v Ameriški družinski koledar. Prepričani smo, da nam bodo vsi naši zastopniki pri tem pomagali kokor doslej. Frank Benchina, Chicago, je poslal dve naročnini za v stari kraj in eno za tu, $5 listu v podporo in $5 v sklad za obrambo svobodnega tiska. Frank Klun in Sylvester Novak iz Chlsholma, Minn., sta poslala listu v podporo $6.50. Frank praviš "Znano nam je, da je Proletarec vsled draginje v veliki stiski, pa mu pošiljava ta znesek." Julia Parkel iz Califomijo ima povsod kamor gre na obiske dobro besedo za Proletarca, enako tudi Marija Lupin. Anton Dobrovolc iz Oirarda, O., je dobil Proletarcu dva nova naročnika in poslal vsoto listu v podporo. Ob priliki seje gl. odbora SNPJ nas pa je obiskalo mnogo odbornikov in tudi drugih obiskovalcev, med njimi Mary Suglkh in njen soprog is Washingtona, D». C., ter Anton Brelih s soprogo Iz East Palestine, O« Obiskali so nas tudi nekateri delegati, ki so šli na konvencijo Ameriške bratske zveze na By, Minn. teouwamt mjpvm n, . PROLETAREC UST ZA I.NTKKiME PfcLAVSKKOA LJPPSTVA. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Praška, Chicago, III. ^gttfo™' ^ IZHAJA VSAKO SKEDO. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $$.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v natem uradu najpozneje do pen-deljka popoldne za priobčitev v številki tekošega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1000. Editor...........................................- . . .Frank Zaitz SUBSCRIPTION RATES: United States: One Yeaj $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864. JOSKO OVEN: RAZGOVORI Protiideikarska gonja v slepilo ljudem, ki imajo volivne glasove V sovjetskem konzulatu v New Yorku so imeli zaprto neko žensko, ki je bils tu učiteljica, plačana od sovjetske vlade, da je poučevala otroke sovjetskih diplomatov in drugih uradnikov, ki jih ima tukaj Moskva bržkone kakih dve do tri sto, ako ne več. Ko so jo v Moskvi odbrali za to nalogo, so bili nedvomno prepričani, da jo ameriški kapitalizem ne bo mogel okužiti. Pa jo je in ko so to sovjetski uradniki v New Yorku uvideli, so ji dali naročilo, da mora s svojo družino nazaj v Sovjetsko zvezo. Pa se je rajše dala ugrabiti ''belim" Rusom,pod vodstvom "grofice" Tolstojeve, ki se ponaša, da je hči veliKega ruskega pisatelja Lev Tolstoja. "Rdeči" Rusi so "ugrabrfcno" svojo učiteljico "rešili" in jo zaprli v svoj newyorški konzulat _ Toda tudi "rdečkarji" so nerodni in to/ svojo upornico niso zastražili tudi pri oknih. Le vrata so ji zaktenili. Pa je okno odprla in skočila skozi tri nadstropja globoko. Pobrali so jo — nam-več konzulovi ljudje — ter jo odnesli, a še predno je bila v veži, že je bila tam newyorska policija in pa gruča reporterjev ter fotografov, kakor da bi v naprej vedeli za U skok. Ženska se je močno pobila in odpeljali so jo v bolnišnico. Tam so ji dali policijsko stražo in nihče iz sovjetskega konzulata ni smel do nje. Časopisje je kričalo, kongresni komite za raziskavanje proti ameriških aktivnosti je deloval dan in noč in enako brzojavni aparati v uradih dnevnega tiska in v radio-studijah. Tako je bila zadušena kampanja tistih hišnih gospodinj, ki so skušale z organizirano akcijo primorati mesno industrijo znižati cene. Predsednik Truman je sklical tik po konvenciji svoje stranke zvezni kongres k izrednemu zasedanju. Zahteval je od njega, naj sprejme izdatne postave za zajezitev inflacije in pa za rešitev stanovanjskega problema. Republikanci so za vpili, da uganja politiko, ker da čemu ni njegova stranka kaj storila v tem oziru, dokler je bila gospodarica v poslanski in v senatni zbornici? Pa so mu trobili na uši da je s sklicanjem kongresa sedaj storil škodo sebi in svoji stranki. Kongres je res prišel skupaj, a storil pa ničesar za "navadnega" človeka. Senator Taft in njegovi kolegi v poslanski zbornici so poskrbeli, da je prišla v višji zbornici naj prvo na dnevni red predloga o civilnih svobodščinah črncev, ki draži demokrat ske "superiomeže" v južnih državah bolj kot pa bi mogel raz-kačiti bika z rdečimi cunjami. Tako kongres ni sklenil ničesar ne v prid črncev, ne v prid rešitve dveh temeljnih naših problemov — inflacije in stanovanjskega vprašanja. Hišne gospodinje nosijo napise pred prodajalnami in pred klavnicami, toda ljudje "štrle" v časopise, kjer vidijo pod kri,, čavimi naslovi cele kolone "razkritij" o "rdeči" špijonaži v Zed. državah. Vse je bilo lepo urejeno. Naj prvo — predloga, da ae komunistično stranko proglasi za organizacijo, ki jo Je treba imeti pod policijskim nadzorstvom toliko, da se ne bi noben njen član mogel svobodno gibati. In kak ducat njenih vodij je bilo obtoženih delovanja za nasilna strmoglavljenje naše vlade. Pa so jih pograbili in jih nato do obravnave izpustili na prosto, pod poroštvom seveda. Ako bi vladi te dežele res bili nevarni — čemu jim dovoliti, da lahko še nadalje rujejo za zrušenje amerikani-zma, kakršnega zastopa zveza industriaioev, trgovska komora, ameriška legija ter njim sorodne skupine? Ne —- hišni problem, stanovanjsko vprašanje, draginja in take stvari — to za naš tisk in za propagandiste v radiu ni nobeno vprašanje. Nevarnost so "špijoni". Pa so znova privlekli-na dan neko Mias Elisabeth Benthly ki je bila — tako sama trdi — zaupna članica komunistične stranke in pa špijonka v službi sovjetskega špijonskega sistema. " Že pred par leti so jo zaslišavali, ampak po)ožaj je bil tak, da so bile njene izpovedi potisnjene na notranje strani dnevnega tiska in radio komentarci pa jo niti omenjali niso. Imeli smo one dni pač druge stvari, s katerimi so listi in radio komentarci sipali ljudstvu pesek v oči. A sedaj je draginja tu zares in raste. Inflacija Je tu ip ljudje ki so brez stanovanj, si jih ne morejo privoščiti, ker s svojim dohodki ne bi zmogli nabrekle stanarine. Pa jih tisk in radio in republikanci ter demokrati odvajajo s teh dkrbi v "večje" skrbi češ, bojte se, dežela je natrpana sovjetskih »pijonov. Pa ponev-aljjo kaj vse pripoveduje Miss Benthley — kako da je vlekla komuniste in sovjetske špijone za nos, ker v isk sapi je bila plačana špijonka tudi ameriške vlade. ''Minule tedne so jo zaslišavali pred raznimi kongresniki in je obremenila s svojimi izpovedmi mnogo važnih osebnosti, ki so bile ali pa so še v vladni službi. * m Truman je to historijo označil aa lov na rdečkarje, kakršnih ni in je hotel spraviti ljudsko pozornost nazaj na socialna vpra-nšnja. Ni se mu posrečilo, kajti bad on je Zadel e to histerijo, pa s6 mu jo republikanci "ukradli" in sedaj tulijo po deželi z vrnem svojim propagandnim aparatom, kako je skušal že pokojni Roose-vejt dati to deželo "komunistom" za nJim pa da je Truman Stalinu prikimal k vsaki stvari, dokler niso dobili repubHkspci večine v kongresu. Dan ta dnem prinašajo listi s prve do zadnje strani kolone gradiva o sovjetski špijonaži v Zed. državah, o komunhrtični pet koloni in kako se sovjetski uradniki, ki so <*usill dobrote Zed držav in pa našo svobodo branijo lil nazaj v "rdeči raj*. Nesreča za Rusijo ln za komunistično stranko v tej deželi Je TOKOVNI SKLAD PROLETARCA vn. IZKAZ (Prispevki v tnas tak as u so de avgusta. Dragi bodo v poenejšem iskana.) DETROIT, MICH.: Priredba v korist Proletarca 3. julija, $317.55; Louis Urban $5; Val Maisel $2; Joe Koss nabral vsoto $16 na pikniku dr. It. 5*4 SNPJ 20. jun. Prispevali so: J. Koss. J. Krainz. L. Bernick, A. Hometz Jr., J. Košir, F. Padar, F. Zupan, J. Grum, R. Potočnik. L. Ločniškar, A. Zrimec, I. Travnik. A. Travnik, A. Koss, A. Jurca, Sr., P. Ocepek. (Poslal J. Krainz.) ILLINOIS: Ogleeby: Priredbe v korist Proletarca 25. julija, $43.30; K. Nad-vesnik $2. (Pbelala Kristina Nad vernik.) I Chicago: F.^feenčina $5; F. Med ved (Yukon, Pa.) $5; Max March $3; C. Renar $2; J. Mosely $2 Downers Grove: Frank in Mimi Omahen $5. Cicero: F. Margolle $2. Clarendon HHls: S Widmeyer $2. Wankeffan: L. Valenčič $2; M. Judnich 50c. So. Chieago: 8. Malnarich $1. Ne. Ctdcago: Joe. Ornder 50c. De Wm: J. Resetich ftOe. WISCONSIN: Mil wank ee: L. Barborich poslal $5: Prispevali ao: p $1: Paula Vo-grteh, L. Kim, R. Singer. T. Jager, U Barborich; Frank Maroch ft/ 1 West AIUs: A. Demshar $2. Wife id: J. Jelercich $2; M. Cer-ne $1 (nabral M. Krultz); J. Sle-mec $2; M. Krultz $1; M 92.50, skupaj $8.50. Poslal M. Mal-nar. PENNSYLVANIA: W. AUquippa: Geo. Smrekar na- L. Muster, F. Racich, S. Hribar. J. Kosin. J. Leskovec. M. Masle, T. Mrcina, (Power Point), L. Godina (Sharon, Pa), J. Jež (Warren), 1. Križaj Salem), M. Slabe (Struth- bral vsoto $27 na slavnoeti dneva m ^^ ^ j Noyak (Sha. SNPJ 27. Junija. Prispevali so: G.|ron) John Kramer $1, L. Racich $1, Smrekar $2. Po $1: F. Štrukelj, A. Antoneic, J. Anzur, J. Uhernik. L. Uhemik, V PeteraeJ, J. Kvartic. L. F. Ambruzic A. K*M*Š. i; War, A. Rosen-berger.^A* ^WNhiak. d. Terftelj. J. Kokllc, ft. Lesar. L. Karta, Mrs. PfcMaftar, A, Petweic, F. Asigu-stln W 'Cvetic, T. Vi- der, A. Dobrovolc $1.50, skupaj $3.50. Poslal A. Dobrovolc. Maple Heights: F. Volkar poslal $5. Darovali ao. F. Vrček $2; po $1: A. Zeleznik, A. Pire, D. Car. f5«m Ji tiemtoicir Anton Zamik poslal $15. Prispevali so: P $2: J. Krmelj (CraftonK ' J. Brttz CExport), A. Be rti »150 Po $1: J. Mlakar, F. Anzlovar (Slovan), M. Marovich (Greensburg), M. Semper (Russel-ton), J. Oblak (DiUiner). A. Sadar (Brownsville), M. Lapanja (Clarks-ville), A. Strozaj (Masontown), Zavedna lena (Universal), A. Zornik 50c. Pittsburgh: Frank Alic $2. Johnstown: Anton Mele (Park-hill) $1. Poalal F. Cvetan. Strabane: J. Terjelj nabral med prijatelji M. L. Bartol $1, skupaj $5. Podala Greneee Binrtol. OHIO Cleveland: J. Krebel poslal $12. Prispevali sa^TXrr in mrs>sSelan 05; po $2: J. ^abjancic, F. Hribar, J. Gorinne; A Kutnik 01 bizan $1. A. Jankovich poelSt $5.20. Pri-F. Cerne *0.0O, A. Jan- Oirard: John Tanoefc posal $10.-25. Prispevali ao: p $2: F. Renek,-C. Bogataj (Bower Point); po $1: A. Dobrovolc, P. Takle vidi, J. Rovan, NEW YORK: Brooklyn: Nabrano med prija-tel j i $3, Walter Derganc $2. skupaj $5. Poslal Frank Padar. Frank Ko-sak $2. Gowanda: J. Dekleva 60c, Joe "E pur se mouve!" je dejal nekako pred tristo leti stari Galileo — in to velja še danes. Zemlja se suče okrog svoje osi ter drvi z ostalimi planeti okrog sonca in slednji s svojimi planeti po svoji poti skozi vesoljstvo. pa naj bo na tem našem planetu še toliko kriz, kongresnih pre-skav itd. Čudno! Tako majčken pojav je človek v dolgi zgodovini naše zemlje, katere starost se šteje v milijarde let. In vendar se je odel v božansko obleko, potem ko si je ustvaril bogove ter se opredel kot pajk v mrežo vra-ževerstva in družabniki tradicij, katere ga vežejo se danes kljnb vsemu njegovemu strokovnemu in duševnemu napredku. In to še ni bilo nikdar bolj jasno kot je danes. Kdor ne veruje naj se ozre okrog sebe, ali pa toaj prečita i^et-eljsko številko katerega koli buržvaz^ega časopis^. • * <$ • Pri nas Precej se je dogodilo v zadnjih nekaj tednih, ne da bi govoril o položaju v Berlinu, kjer so precej zavezali malo preveč zgovorne jezike naših generalov, ampak tukaj doma pri nas imamo zelo burne čase. KONČNO fOtOČUO O IZIDU PIKNIKA KLUBA ST. 1 JSZ V KORIST PROLETARCA julija je priredil klub št. 1 JSZ pri Keglu v Willow Springsu piknik v korist Proletarca. Skupni dohodki ao znašali $306.50 in stroški $175.18. Preostanek, ki je bil poslan v Proletarčev tiskovni sklad, je znašal $133.32. Dohodki v posameznih postavkah: Trošnih listkov bilo prodanih za $2*0.50. V korist namena te priredbe pa so prispevali: po $5, Mary Aucin, Clarendon Hills, neimenovana, Anton Garden, Luka Oroser st., Katie Hrvatin In Frances Vider. Joseph Oblak $3; Tončka Urbani $3. Albert Naprudnik iz Detroita $2. Skupno dohodki ket ie omenjeno $308.50. Izdatki: Najemnina proeto- Chicago, IH. — V soboto 17.[rov, pivo, sladoled, led in drugo $82; godba (Joseph Kovici $38; meso, grocerija ln druge potrebščine v kuhinji $18.55; iganje $16 50; cigare, candy, gum $7.* 45; kruh in potice $9.68; za tro-šn3 < GaHoway: Andy Rupar $1. (Poslal P. Klemene.) Star City: L. Selak 75c. INDIANA: Wlnamac: J. Kruzich $2. Muh: M. Petkovsek $1. DRUGI KftAJI: Arcadia, Kansas: John Shular $1 Sheridan, Wyo.: A. Podobnik S2 Florence, Aria.: L. A. Ambrozich $1.00. Las Yegaa, Nov.: Nick Pahor $1. Skopaj $605.81, prejšnji Iska* $2.275.76, sknpaj $2,0*1.57. da ima v svojih "najzaupnejših" vrstah ljudi, ki ao v resnici v. službi naše detektivske agencije (FBI), justičnega departmenta, kanadske ali pa angleške vlade. To se pravi, aiušijo enemu gospodarju, a plačo vlečejo od dveh. TUdi to ni dobro, da baš na vrhuncu "mrzle" vojne kar dve sovjetski družini preskočita iz zvestobe Sovjetski zvezi pod varstvo ameriških političnih in policijskih organov. V resnici se je "špijonaža" sovjetskih "agentov", ki se jih zdaj razglaša z največjimi zvočniki, vršila še v onih letih, ko je bila Sovjetska unija zaveznica Zedinjenih držav in ni nihče smatral z« napačno pomagati deželi, ki Je bila v borbi «a življenje in smrt. " * ; * * V • Kaj pa naj bi Moskva sploh izvedela od nas? To, da imamo največjo bojno mornarico, najboljše opremljeno armado, atomske bombe in letalstvo brez primere v Moskvi vedo ne da bi ji bilo treba špijonov. So sicer tehnične skrivnosti, ki pa so v naši deželi dobro čuvane. Vendar pa nobena iznajdba in noben dozdevni čudež ne more biti skrit v svojem jedru ga vse večne čase Letošnja volilna kampanja se torej pretvarja v histerijo proti "komunizmu" in republikanci skušajo spraviti odgovornoet za to "strašno" nevarnost na pleča pokojnemu new deehi in na rakev človeka, ki leži pokopan v Hyde Parku v drtevi New York Henry Wallace in njegovi pomočniki se mučijo, da bi spravili pred oči navadnega človeka čisto resnico, toda v časopisju naše besede ne dobe prostora, razen po nekaj palcev tu pa Um z malimi naslovi na tretji aH pa 15. strani in v radiu ti U ali oni suhoparni omeni — Wallace je dejal to in to. JM * Vendar pa Wallace le pride do mnogih ušes in jim pripoveduje: "Tako kakor sedaj pri nas se je pridalo v Nemčiji pod Hitlerjem. In nato fašizem, vojna in pa posledice fašizma in vojne?" Mar se ni naša dežeU iz U zgodovine nič naučfla? Ali bomo dovolj močni histerikem v kongresu in v vladi preprečiti tragedijo. kakršno smo preživeli v nedavni, in v prvi svetovni vojni? Naj ljudstvo premisli, da se igrajo g njim in da je vselej ono tisto, ki plačuje vojne stroške 8 krvjo in z zlatom, oni, ki vojne povzročajo, pa v njih obogate in so nagradeni z medaljami. Proč s Ukim sistemom! Tudi v OgUsbyju se v prid Proletarca dobro odzvali Ogleeby, AL — Tu smo imeli 25. julija na John Poharjevi farmi v prid ProleUrca družinsko zabavo, to pa zato, ker niste zvišali naročnine. Ni bila ogUšana — namreč U naš mali piknik — a vseeno se je odzvalo precej naših prijateljev iz La Salla in sosednih naselbin. Rešem, da amo imeli "domačo zabavo", ker za piknik je ne bi mofeli označiti. Bilo nas je majhna skupina družin, pa so se te toliko boljše odzvale. Nekaj jih je prispevalo, a udeležiti se tega sestanka niso mogli, eni radi bolezni, nekateri pa ao se razšli na počitnice v razne države. A vseeno bi bil uspeh izre4no dober če nam bi vreme ne nagajalo Nastala je nevihU, lilo kot 4z škafa, grmelo in* treskalo. Mi pa smo bili ped strehe v*Shar jevi hiši, a vseeno nam ni ugajalo, ker nam vremenski bogovi niso bili naklonjeni. Leo Zevnik je bil vzlic nevih ti veselo razpoložen, kajti videl je skupino ljudi enakega prepričanja in res — bili smo vsi kot eden. Anton Udovich Je pripe-Ijel s sabo mater in očeta ter svojo ženo. Vsi so se z nami fino zabavali vzlic nevihti. To so stari socialisti in v novembru bodo glasovali za Wallacea ter za o-stale kandidate progresivne stranke. L. Zevnik je omenil, da je U naša mala prireditev porodila nove ideje za večje prireditve in da bodo enkrat v jeseni eno aranžirali v Slovenskem narodnem domu v La Sallu. Izrekam najlepšo zahvalo vsem, ki so se odzvali in prispevali ia naš delavski list. Zaeno s tem poročilom Je bila poslana listu v podporo vsota $43 30 Christine Nadvesnik. Konvencija progresivne stranke, katera se je vršila pred tedni v Filadelfiji, je bila v resnici veličastna stvar. Celo naši cinični radio apostoli so morali priznati, da je bila ta konvenci ja nekaj čisto posebnega, kar ni so oni še nikdar prej videli. Kar je te fante še posebno dimilo, e bila skoro religiozna pozornost delegacije, katera je sledila poteku konvenčnga programa. "Prav nič ni podobno ne republikanski in ne demokratski convenciji," so konšUtirali drug za drugim. In res ni bilo nič podobnega. Tukaj ni bilo političnih velemestnih mašin in ne debelih politikov. Tudi ni bilo na odru raznih kongresnih kriča čev in demagogov, katerih jere-mijade so polnile ozračje za časa demokratičnih in republikanskih konvencij. Kar je te ljudi še posebno iznenadilo je bila povprečna mladost delegacije, v večini sami mladi ljudje. Program progresivne stranke je nam vsem znan, isto Uko naše delo od sedaj pa do volitev v novembru. Ni bilo potrebno, da si imel v sebi kaj preroškega duha glede nappvedi kaj vse bo -napravil kongres in senat v svojem nedavnem izrednem zasedanju Mogoče, da je bilo tu in Um ne-kaj kroničnih optimistov, kateri so upali, da morda pa le bodo vsaj nekaj napravili kljub politični demagogiji, saj v deželi je vendar resnična kriza! In cene življenskih potrebščin so že brez kontrole. No, kaj so napravili ti naši ljudski zastopniki? Prvo — namesto vprašanja inflacije so privlekli na dan vprašanje civilnega prava, kar je lepa stvar če je v dobrem namenu. Toda oni niso imeli nobenega dobrega namefta. Republi kanci so vprašanje civilnih svo-borščin privlekli na dnevni red vedoč, da bodo demokrati z juga s svojim Uko zvanem "fili bustrom", katerega se lahko raztegne če je potrebno na cele tedne in s tem je uničen tudi vsak drug konstruktiven program. In tako se je tudi zgodilo. Med tem so pa privlekli "the good old red herrine" na pozor-nico — in vse meščansko časopisje je polno strašnih. rdečih zarot. Ze tedne prej se je nami-gavalo o neki čudovito lepi blondinki, katera je bila kajpada ruska špijonka in ki je baje s svojo lepoto zapeljala precej odgovornih ljudi v višjih mestih federalne vlade, da so ji daali informacije v korist Rusiji. Temu je sledila aretacija dvanajstih višjih uradnikov ameriške komunistične stranke. No, ko smo pa končno vendarle zagledali sliko te krasot ice — je bilo precej razočaranja. Se celo naši drugače zelo daroljubni časnikarji so glede lepote popolnoma utihnili. Ali stvar ni šala. Tukaj je v ozadju koncentrirana vsa reakcija, da s tem protirdečkar-skem vpitjem preslepi ameriško ljudstvo in si kot rešitelje ameriške demokracije zagotovi svoje pozicije v novembru. Nobena inslnuacija ni prenizka kadar je treba ubiti karakter svojega političnega nasprotnika. In danes se rabi komunizem v to svrho. Upajmo, da bo ameriško ljudstvo spoznalo te ljudi predno bo prepozno. Drugače je pri nas po navadi. Jeklarski trust je poviaai plače svojim delavcem devet centov na uro. To znese, kot je pisal "Chieago Sun;\ $50,000,000 na leto. Medtem W> P« zvišali cene jeklu tako, da jim ostane sto ofemdeset milijonov na leto. Torej če od te vsote odšteješ petdeset milijonov; jim še vedno ostane -- sto 4rjdeset milijonov. Poleg že Uko ogromnih profi-tov. Torej pri vsakem poviška si potroje svoj profil. V državi Indiana ter v Ala-bami so bile ponovne premogar-ske katastrofe,* V Daytoou, O., kjer so imeli {klavci pri Univis Lens Co. dolgcdrajno stavko, so podili stavkarje s Unki in z nasajenimi bajoneti. Dan prej Je pisala naša "Chicago Tribune": "To kar del^jo stavkarji v Day-tonu je odprta revolucija, dikU-tura proletarijata, popolnoma podobna bdljševiŠki v Rusiji le-U 1917." Končno vpratšuje — kaj vendar misli governer države Ohio, da dopusti Uke pojave! V feviji Nation z dne 24, julija ima španski socialist Del Vayo odprto pismo, naslovljeno angleški delavski stranki. Pismo je precej dolgo. V trpkih besedni je naalovljen ta apel ** ludi, kateri eo -r- od kar so prišli na vlado -t- popolnoma pozabili na vse obljube, dane špan- • skemu ljudstvu./ Začetek pisma se glasi: "Dragi tovariši: Dvanajst let je minilo od kar je špansko ljudstvo vstalo proti fašistični agresiji v enem izmed najobnejših bojev za svobodo v zgodovini borix Ves čas. "skozi prvo poglavje te tragedije, od Franco- i vega upora vi juliju 1936, pa do vstopa napadalcev v Madrid v marcu 1939,-ste sUli z nami ide-ologično ter nas od časa do časa osrčili z besedami vaše solidarnosti. Omenim 'ime samo enega, katerega besede so imele avtoriteto in zato eobrnele za nas še posebno vrednost. To je bB Clement Attlee. Bil je v Španiji z delavsko delegacijo takrat, ko smo imeli zelo težke čase in dobro se spopunjam globokega in resničnega čuvstva, ko je izrekel besede v pohvalo našega dela na fronti. Spominjam se tudi globokega obžalovanja v njegovih besedah, ko je izrekel meni in drugim socialističnim članom kabineU: "Ce bi bili mi danes na vladi..." Pismo je predolgo za današnjo kolono. Omenim pa zaključek. "Ne pošiljam tega pismo Er-nestu Bevinu. Jaz nisem tako optimističen. Pošiljam to pismo vam, članom stranke ter članom parlamenta, kateri ste leU 1945 vodili svojo kampanjo na španskem vprašanju, in še posebno "levici" R. H. S. Grossmanater ostalim "black-benchers", kateri so z njim. "Tri leU so minila od kar je delavska stranka na vladi. Ko- (Konec na 3. strani.) _4U—---- Podpredsednik Truman se jezi na republikanre, ker so ped-vseli tolikšno 'proti-rdcčkarnko' gonjo. Le čemu jim zameri, ker so se zavzeli sa njegovo doktrino ("ma boj pred komuni i vsepovsod"), to mi nikakor gre v glavo! VLADIMIR NAZOR: NOVELE Pokojnina pometača Jožine 'Nadaljevanje.) Se jc hotel govoriti o sebi, toda z vedno večjo bahavoatjo v glasu, ko ga je Svetska dama prekinila Raženj je bila snela * ognja, položila prašička na kos pločevine in ga z nožem razre-zala. — Fertig! Prosim, gospodje! In vsi trije možakarji so planili k njej. Pometač je s pipcesn, ki ga je našel na smetišču, zaši-111 paličico in jo zabodel v kos pečenke. — Stoj, Jožine! — sem za-vpil. — Ne jej mesa crknjenega prašička! Stari pometač je odrevenel, odprl usta in ni več gledal v pečenko, ampak mene; Enooki . in gospodar Jurek se nista zmenila za to, toda Karolina je zardela, stisnila pesti, zakrivila usta in vzrojila: — Kaj? Jaz^sem prašička pregledala, odrezala, kar ni bilo dobro in ga očistila. Kdo pa ste in kaj hočete tukaj? Sit in dobro oblečen ste, pa nadlegujete Učne, pregledujete grižljaj, ki jim ga niste dali. Dobrotnik. Jožin zaščitnik! He, poznam take ljudi! Na dnu srca nas prezirate. Kaj smo mi za vaz? Gnoj in človeški odpadki, ki jih meče mesto sem na svoje smetišče. In še tu nam ne daste miru. —Otroke vabite sem in ofrie-mogle starčke, da bi delali za vas, — sem ji dejal. ,Te bolj se je razvnela. — - Otroke? Saj njihove matere so presrečne, da jim otroci zaslužijo kak dinarček; vi jim ga ne bi dali. 'In tale Jožine! Poglejte ga: za nobeno rabo ni več; miru je potreben in nege. Čudim se gospodarju, da se je dogovarjal s tem Enookim in ga pripeljal sem. Pokojnina! Hm, prazna beseda... — Molči! Nobene besede več! — je zaklical Jurek, ko je nehal žvečiti pečenko, in zopet uprl vame svoje drobne, lokave oči. Ogleduh! Detektiv! — je na vse grlo zavpila name Karolina; Enooki pa je skočil, jo usekal z roko čez obraz; obmolknila je, sedla na tla in histerično zajokala, podrhtevajoč po vsem telesu. Enooki se je začel sukati okrog mene: — Gospod, ne zamerite. Dobra in pridna je tale ženska, toda včasih ima take napade; kmalu bo kakor jagnje. Gospodar bo prinesel iz bajte malo vina; rad bi proslavil mojo vr- ' nitev. Prašiček je pa sijajen, ali ne, Jožina? Gospod, nič ne skrbite radi naših želodcev; železni so. ~ . Marsikaj mi je bilo že jasno; pometaču sem dejal, naj se dvigne in stopi za menoj. Gospodar Jurek je takoj pretrgal svoj molk. Dejal mi je, da nista za Jožino ne ubožnlca, ne tista oddaljena vas Ver bok, kjer ga bodo sedaj vsi, pa tudi nečak, mogoče kar grdo sprejeli. Tukaj naj ostane starec, pri njem; saj se je že privadil. Le to bi bilo dobro, če bi jaz posredoval, da pride Jožina čim prej do svoje pokojnine. — Da, — sem dejal, — da vam bo urejal smeti, spal na slami v vlažni koči in jedel odpadke z mestne tržnice in troh-nobo crknjenih živali, njegova pokojnina pa v vaš žep. Jožina, greva! Toda gospodar in Enooki sta se temu uprla; vedno predrzne j-še sta postajale: — Kdo pa ste? S kakšno pravico? Ne moremo ga prepustiti komur koli Tu živimo kakor v lastni hiši. Nisem popustil; vedno ostreje imo se prepirali, na lepem pe je nekdo planil med nas. Prikazal se Je deček in sporočil: "Policija! Preiskava!" Gospodar Jurek je obmolknil, sedel na prag, na videz miren! Enooki in Karolina sta planila: ona se je ser rla in skrila v šibje ob vodi, je bilo zasuto s smetmi, on pa je skočil za neko bajto. Prišli so trije policaji in pripeljali n* kaj dečkov, ki sem jih bil videl na smetiščih. — Dober dan! Kaj je zopet novega? — je nekam brezskrbno vprašal gospodar. — Vidim, da ste ujeli mlečnozobce, ki tako radi brskajo po mojih smetiščih. — Nikar se ne delaj, podga-nar! Ne liaiči! — mu je odgovoril starejši stražnik. — Kje je Enooki? Slišiš: Enooki! Tisti, ki je zdaj v ubožnici, adaj na smetiščih. — Enooki! Kdo bi to vedel? Pride, gre, pe se zopet vrne. Saj ga poznate. — Toda tudi tebe poznamo. Kje je Karolina? Tudi z njo bi se rad nekaj pomenil. — Naša Svetska dame! Naj-brže bo v mestu, poslovno. Mene se ona ne tiče nisem se oženil z njo. — Hm! Kdo so pa ti tvoji novi gosti? — je dejal stražnik in premeril od nog do glave mene in Jožino. Gospod, izkaznico, prosim! Pogledal me je in dejal: — Prav. Toda kako ste zaili semkaj? — Da bi se sestal s temle starčkom. — Ga poznate? — 2e dolgo. To je nekdanji mestni pometač Jože Smerčnjak iz Verboka. — Preiščfte ga, — je dejal stražnik tovarišu. Toda v Jožinem žepu ni bilo nič drugega kakor pipica, kos suhega kruha in blatna cunja. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI ustanavljajte nova društva. DESET članov(ic) je treba za novo drustvo NAROČITE SI DNEVNIK "PROSVETA 99 • Naročnina m Zdraieas državo (Isvsamšl Chieaga) la J SS.SS aa leto; S4.SS m »ol leta; SS.SS m četrt leta; m Chieaga le • Cook Ce„ SS.SS sa sala lata; $4.1 S m pel lata; m Inosemstvo $11. a Naslov za Ust In tajnlltvo j« 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS ' — Kje stanuješ? Kaj delal? S čim se preživljal? Kako si prispel sem? — ga je začel spraševati stražnik. Rekel sem mu, naj pusti starca v miru jaz da skrbim zanj, pa zanj tudi odgovar- Tf jam. — Pojdivs, Jožina! — sem dejal starcu. — Ne, ne! — je vzkliknil stražnik. — Berača ali pa potepuha, ki nima nobenega pisanja pri sebi, moramo odpeljati na policijo, vi, gospod, nas pa lahko spremite, — to tudi zahtevam od vas, stražnica ni daleč, Potem, ko niti z drugim poskusom ni spravil iz Juretovih ust besede o Enookem in Karo-lini, pa tudi o J ožini ne, je ukazal svojim tovarilem, naj preiščejo bajte in smetišča, dečke p« je postavil v vrsto in dejal: — Zdaj pa naravnost! Proti cesti! Precej dolgo smo hodili, zdaj po prahu, zdaj po blatu« on sa otroki, jaz in Jožina pa sa njim. Molčali smo; samo eden izmed otrok je tiho jokal, drugi je pa od časa do čase požvižgal ali se široko zasmejal. — Čakaj, fakin! Tebe ne bomo oddali starSem, preden te vpričo nas polteno no namlati-jo, — se je stražnik jezil nanj. Planjava je bile že za nami in prilli Smo med prve hišice in dvorišča, ko se je nekaj pripetilo. Na pripravnem kraju in o pravem trenutku so se na določen znak, kakor da so zmenjeni, otroci na lepem razleteli ln začeli bežati, se razpršili in izginili kakor jata vrabcev, če vržeš kamen mednje. ' Stražnik je jezen zarjul, le bolj ga je pa ujezilo, ko je slišal kako ee Jožina, ko je potegnil pipico iz ust, sladko smeje. — Lopov! — je za vpil nanj stražnik, — ti boš plačal zanje. Potem ga je močno prijel za rokav, kakor bi se bel, da mu še ta na uide. # Mogoče hi bil postal še bolj grob, toda prav takrat smo prišli na strežnico. * * o V -predsobi je bila miza, klop in slika na zanemarjenem zidu. Dve starejša strežnika sedita sa mizo, prvi zapisuje imena in pri trnke v dolgo vrsto, drugi sprejema prijave in odjave stanovalcev. — Ali je gospod šef v pisar-, ni? — vpraša najin doaedanji vodnik. — Pravkar je prišel, — sta mu odgovorila. —Takoj mu grem poročat. Pazita ne ta dva Sedel aem ne klop, Jožino sem pa komaj pregovoril, naj spravi pipico v žep in sede zraven mene; starca je bilo sram in bal se je. Precej dolgo sva čakala, preden so se odprla vrata in naju je stražnik odvedel v sobo moža, ki ga bom tudi jaz — kakor on —oslavljal z "gospodom šefom". Čudno človeče! Z nizkim in globokim, nagubanim čelom, z dolgimi lasmi, kakor se red nosi ta ali oni umetnik; velike efei, ribjim podobne; zenice je imel podobne zelenkastim jamicam; nos dolg in koničast; prav zares policajski; usta sočna, najlepše oblike, z močnimi volčjimi zobmi; in — nazadnje — majceno bradico, nežno kakor otrok. V telo je bil srednje rasti; oblečen je bil meščansko. Sprejel naju je sede, s službenim obrazom in ostrim, izprašujočim pogledom Vedno txjlj napeto naju je opazoval, zlesti mene. Molčal je, se obotavljal. Ko je odprl usta, mu je glas zastal. S prsti je šel skozi lase, toda kazalo je, da mu je tudi to malo pomagalo. Potem je vstal — toda ne kakor zver, ki naakakuje — in me le bolj pozorno motril ter spregovoril s glasom, kakršnega nisem pričakoval od njega: — Prosim velo izkaznico. Ko je videl mojo sliko in pre- bral moje ime, se mu je obraz spremenil, službena maska je odpadla od njoge: — V. N.! Ste vi res V. N.? Toda čemu vas sprašujem? Nekaj meglenega se mi je posvetilo v k lzvi, čim aem vas zagledal Mnogo valih slik sem že videl pred kratkim tudi v časopisih. V. N., čigar stihe sem že v gimnaziji prebiral; sede j se jih uči moj sinke v loli. In glej, Vi ste tukaj, v tej stražnici. Gotovo vas je strežnik prijel, ker misli, da ste kupec Jurekove robe ali pa Karolinin "prija- HUJSE SELE PRIDE! očitne potuhe trdno prepričane, da si bodo pri prvi priliki zopet lahko "privolčile" nekaznovan napad na tovaičanko, ki Je celo v drugem stanu in ki ji takšni nastopi nedvomno tudi zdravstveno škodujejo. Drugi dogodek, ki ga je vredno omeniti, se je pripetil v Ažli. Tov. Marij Kont je napisal na vaški "stenčas": "Sivel prvi maj, praznik dela!" Pa je prišel Tlimo kaplan Jože Krajnik, od-^ trenil napis in pripisal svojo, J ltročje-smešno pripombo. Lju-V lje se zgražajo, zaradi takšnega ^vedenja svojega—"dušnega pastirja." V Gorenji Mjersi so učenci navalili na dva otroka zavednih Slovencev ter ju pretepli. Učiteljica je dogodek mirno gledala in je intervenirala šele potem, ko so ju že pretepli. Njena "intervencija" je bila posebne vrste. Ni namreč napadalcev karala ali morebiti kaznovala. Dejala je namreč napadenima slovenskima učencema: "Ko ne bi bil vajin oče zaveden narodnjak, bi se to ne zgodilo." In takšnim vzgojiteljem morajo slovenski starši zaupati svojo deco. In se najdejo še ljudje, ki menijo, da je sedaj drugače, kakor je bilo jod fašizmom. (Slovenski glas.) konča z krvoločnim Brdavsom, ki mu razen Krpana nobeden ni bil kos. Velik vpliv so imeli slovstveno in jezikovno kritični spisi, zlasti "Napake slovenskega pisanja" in "Popotovanje od Litije do Čateža". Levstikovo slovstveno delo sloni na načelu, da piše slovenski pisatelj iz ljudstva za ljud-ljudstvo. Uspel je, ko je to načelo sam uveljavil v svojih delih in ko je pokazal pot mladi generaciji, zlasti Josipu Jurčiču. Kot neustrašljivi borec za demokratično in pošteno politiko si-, cer ni docela uspel proti reakciji in se je zrušil pod udarci samozvanih "prvakov", toda njegove ideje so- ostale v slovenskem narodu do danes in se u-resničile v Osvobodilni fronti, ki je prinesla zaželjeno svobodo vseh ljudskih narodov nove Jugoslavije. Ena izmed njegovih lepih pesmi se glasi: D0M0T02JE Slovenska zemlja,.v tvojo sredo blago, na hribe tvoje srce mi želi, kjer pustil družbo sem tovar'ftev drago, kjer v zemlji pokopan moj rod leži. Konvencije političnih strank v ameriški zgodovini (Common Council) Zdaj, ko so politične konvencije dveh starih in tudi ene nove stranke za nami, bo marsikoge zanimalo kako je prilla v navado sedanja metode nominiranje predsedniškega in podpredsedniškega kandidate kake stranke. Očetje naše republike so zapisali v našo Ustavo, da naj bo predsednik izvoljen potom elek-torjev, ki jih določijo posamezne države. Število teh elektor-jev, pravi Ustava, bo enako številu senatorjev in poslancev vsake posamezne države v zveznem kongresu. Ti elektorji se zberejo v svojih državah in vsak od njih glasuje za dva moža — če ne pride pri tem do jasne večine glasov, izbere zvezna poslanska zbornica dva od peterih kandidatov, k4 so dobili največ glasov. Ta metoda ni bila nepraktična v tistih časih, četudi je obstajala i takrat razlika v mišljenju koliko oblasti naj dovoli predloženi nerodni ali zvezni vladi. Vedeti je trebe, de v tisti zgodni dobi naše republike ni bilo formalno 'ustanovljenih političnih strank. > V prvih predsedniških volitvah — 1789 in 1792 — je te sistem deloval. Nominacije so bile nepotrebne, ker je bil George Washington soglasno izvoljen za prvega predsednika republike in potem spet pri drugih volitvah. Leta 1796 sta bili politično delovni dve politični struji ali stranki, Federalist! (stranka administracije) in republikanci — ta struja pa nima ničesar akup-nega z današnjo republikansko stranko. Od volitev v 1. 1600 pa do 1. 1824 je kongres nominiral predsedniškega in podpredaed-niškega kandidata na svoji politični konferenci. Konference so se udeležili vsi kongresni člani stranke, katera je hotela nomi-nirati predsedniškega kandidata. Elektorji posameznih držav niso bili legalno vezani upoštevati izbire konference, e navadno so to storili. Razpad federalistične stranke in trenje v republikanskih vrstah pe je skupno s porast jo demokratskih sil v novo pridruženih državah prinesel konec kongresnim političnim kOnfetoneam. 2e 1. 1882 oo bile nominacije izvedene ne več načinov — po državnih zakonodajah, na množičnih sestankih ali taborih, potom v tisku objavljenih naznanil in potom splošnega soglašanje strankinih članov. V deželi je bilo čutiti porast demokracije na političnem polju. Ze 1. 1832 so vse države Unije, razen South Caroline dovolile svojim drža vi jenom* da so sami glasovali a predsedniške elektorje, namesto, da bi ta vožno nalogo izvedla državna zakonodaja poaa-meznih držav. S tem je bile vo* lilna pravica zelo raztegnjene. Odpravljene so bile tudi mnoge davčne omejitve oziroma lastninske kvalifikacije, ki ao bile dotlej potrebne posameznemu volilcu. Število volilcev se Je teko pomnožilo, volilno pravico so dobili mali farmarji, delavci, obrtniki in drugi. Z zmago Andrew Jacksona v 1. 1828 je prišel do svojega političnega prava tudi "navaden človek". To je bila doba "navadnega človeka" in od tedaj imamo obliko nominacijskega sistema, ki je v navadi še danes. Takrat so bile stranke pozvane, da pošljejo na konvencijo svoje krajevne zastopnike ali delegate, ki bodo nominirali predsedniškega kandidata. Število delegatov je določala velikost prebivalstva posameznih držav. Kan-didatje l. 1832 so bili nominira-ni na te način. Kasneje so stranke pričele z nominiranjem kan-' didatov objavljati tudi svoje programe ali platforme, kar je nadomestilo prejšnja ugibanja kaj bo imenovan kandidat prav-aaprav zastopal in kakšnim interesom bo služil, če bo izvoljen. Volilci še vedno glasujejo za predsedniške elektorje, kakor to določa Ustava, a ti so moralno obvezani, da glasujejo za kandidate strank, ki so jih izvolile in doslej je bila v tem pogledu samo ena izjema, in to v volitvah leta 1820. telj". Sem, k meni vae je pripeljal, da vae... Oh, Bog? Pro- sim, sedite, govorite, vse mi povejte. Med Rezijani Kaj so Rezijarfi? Kje živijo? Izpod Kanina teče rečica Rezije. Po tej rečici imajo svoje ime: Rezijani, Rezijanaki Slovenci. Okoli 4800 Rezijanov se poti in vboda po ljubki, toda skopi dolinici. Ravena je središče te dolinice, ki se razteza 15 kilometrov na vzhod, če prideš med Rezijane od tarčentskih Slovencev navzgor. Rezijansko narečje je zelo podobno južno goriškemu. Jezikoslovci-učenjaki so dognali, da so Rezijani del jugoza-padnih Slovencev. Ko prideš med nje, čutiš med njimi pred vsem vplive iz Brd. Ce pomislimo, da je Rezija nekam precej "bogu za hrbtom", potem se ne smemo čuditi, če se je rezijan-ščina precej po svoje razvijala. Seveda jo pa soški Slovenec z lahkoto razume. Med Rezijani je zmerom kaj novega. Pri zadnjih volitvah so bili izpostavljeni hudemu verskemu, političnemu in gospodarskemu pritisku. Pe so se kljub temu Rezijeni še bolje postavili kakor pri volitvah 2. junija lete 1946. To kaže, da hočejo tudi nadalje vztrajati v obrambi svojih narodnostnih in socialnih pravic. Zaman so grožnje de Gasparijevih županov in podžupanov. Čudne reči se godijo v vasi Ošnje. Emilijo Ošnjak so napadle in psovale pri vodnjaku tri valčanke. Ze napedenko se je zavzel njen brat Marij, ki so ga pa napadalke zeradi tega ovadile orožnikom. Marija so zaali-ievali in mu med zasliševanjem "svetovali", da je najbolje, če se izseli v Jugoslavijo, češ, da ni v Reziji nobenega življenje za — komuniste.Ta dogodek jasno kaže, kako bi se ti reakcionarni tipi radi iznebili vseh ljudi, ki so demokratično usmerjeni. Značilno pe je, da se niso orožniki £>rsv nič pozanimali ze tiste tri napadalke, ki so spričo VLADO KRMAC* FRAN LEVSTIK . slovenski pisatelj, literarni kritik, politični delavec in jezikoslovec je bil rojen 28. septembra 1831. leta v Spodnjih Retjah pri Velikih Laščah. Gimnazijo je končal v Ljubljani, toda maturo je zaradi bolezni odložil in je pozneje nikoli ni napravil. Na vseučilišče ni mogel, zato je stopil v bogoslovje v Olomucu na Moravskem. Ko je takrat, leta 1854, izdal svoje pesmi, so ga ovadili, Češ, da so pohujšljive. Ker jih Levstik ni hotel preklicati, je moral iz semenišča. SlužIl si je grenak kruh s poučevanjem in* s časnikarstvom ier se uveljavil v literaturi. Zaradi zahteve po kritiki v slovstvu in javnem Življenju je prišel v spor z reakcionarnimi "staroslovenci", zlasti z Bleiweisom. Nasprotniki so ga preganjali in mu jemali skromni zaslužek, šele leta 1872. je do-bil stalno službo urednika v ljubljanski knjižnici. Bil pa je Že telesno in duševno strt in dolgo ni užival miru, kajti smrt mu je pretrgala leU 1887. dne 16. novembra nit življenje v najpopolnejšem delovanju ne polju slovenske književnosti. Levstik je pisal lirske in epske pesmi, ki se odlikujejo z zdravim realizmom, in gojil literarno in politično satiro, v zadnjih letih se je posvetil otroški pesmi. Izmed pripovednih spisov je najbolj znamenit njegov "Martin Krpan". Kdo ne pozna njegove kobilice in "kresil-ne gobe", ki jih je prenašal iz Trsta na Notranjsko; kako ga je sam cesar povabil na Dunaj, da Tam cvetje zlate mladosti moje, tam prvič mi gorelo je srce; tam veselil sem se vrh zemlje svoje, v domača tla so kapale solze. "PREŠEfcNOV" PIKNIK BIL VELIK USPEH Chicago, 111. — V nedeljo 15. avgusta se je vršil piknik pevskega zbora "France Prešeren" na Keglovem vrtu v Willow Springsu. Posetnikov je bilo obilo in dan pa kot nalašč za izlete. Ako ste prijatelj Proletarca, pridobite mu letos saj enega novega naročnika. RAZGOVORI (Nadaljevanje z 2. strani.) liko časa boste še čakali sodru-gi, predno storite svojo dolžnost kot socialisti? Pretečem teden so spet streljali socialiste v Španiji. V njih imenu vam pošiljam to pismo.—Julio Alvarez Del Vayo." Naše gibanje Proletarčev piknik ti cagu je bil uspeh. In resnici z veseljem čita\ naših prijateljev najst slovenskega delavskega lisi Najprej v Waukeganu, potem v Detroitu, in v zadnji številki čitam o lepem uspehu našega pridnega delavca doli na zapa-du, "velikega Toneta". Dokler bomo imeli take prijatelje — se nam ni treba bati prihodnosti. H koncu omenim, da bo ta kolona za nekaj časa prenehala. Vprok je obilo dela doma in v delavnici. Oglasim se zopet zgodaj v jeseni. Pozdrav vsem so-drugom in prijateljem lista. PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W; 21st Streti CHICAGO 8, ILL j Fino pbstrtibo — Ctfne zmerne — Delo jomceno telefoni i canal 717»—717s >etsae»asssseoeseeeossessoooooeoooo»oooss»sssssoeooei NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENSClNE STA t ANGLEŠKO -SLOVENSKI BESEDNJAK / Cena $5.00 in ANGLESK0-SL0VENSK0 BERILO Cena $2.00 Avtor »Mi knjig ie D*. F. J KERN NAROČILA SPREJEMA PROLETAREC 2301 SO. LAWNOALE AVE., CHICAGO 23, ILL SLOVENIJA SE ODLOČILA IZDELOVATI NA VELIKO TUDI flLMSKt UlKt Ni le dežele, ki bi v takozvani filmski industriji mogla doseči naš Hollywbod—toda poskušajo v tej tekmi predvsem Anglija, Sovj. unija in Francija. Nemčija v sedanjih razmerah v tej stroki ne pride v upoštev, dasi je pred vojno začela biti Hollywoodu že zelo resna tekmovalka. Izmed slovanskih dežel sta razvili zelo uspešen film Sovj. unija in pa Čehoslovaška. Toda filmi slednje se predvajajo v ""Ameriki zgolj v malih gledališčih, ki jih posečajo samo Čehi in Slovaki, dočim sovjetski filmi dobe dostop v boljša, priznana kino-gledališča. Toda naši kritiki jim večinoma niso naklonjeni in tako jjh smatra naša publika v primeri s hollywood skimi filmi za manjvredne. Jugoslavija se sedaj skuša o-samosvojiti od tujih kinomato-grafskih slik s produciranjem svojih iz svojegk življenja. Tako se e v to panogo spustila tudi Slovenija. O tem je napisal v mesečniku "Obzornik" Franc Kosrpač članek, "Kakšen bo naš film", ki se glasi: Naš film — stoji Ar naslovu. Slovenski film. Ta, doslej za nas tako oddaljeni pojem postaja stvarnost. Ob besedi film smo se pred časom redno spomnili na Ameriko, bajno deželo, ki je lastnik tega prečudnega sredstva, ki nas v temnem prostoru intenzivno priklene nase, vodi v neznane svetove, obuja v nas sproščena in silna čustva in ugodja. Ko smo culi besede o češkem, madžarskem filmu, so se nam samo cedile sline: mi, Jugoslovani, tega nimamo, nas Slovencev pa je najbrž premalo, da bi film sploh kdaj imeli. k Velike spremembe, ki so jih južnoslovanski narodi izvojeva-li in doživeli v preteklih letih, se kažejo z vso močjo na pod-1 ročju filma. Ker pomeni enakopravnost vseh narodov v naši federativni državi pravičen delež vsakega naroda v skladu z njegovimi napori, ki jih vlaga v skupno borbo za lepši jutrišnji dan vsega delovnega ljudstva, zato pomeni dosledno tudi svobodo in pravico do vseh sredstev, s katerimi ustvarja vrednote svoie kulture. Film ni in ne more biti v napredni državi trgovski artikel, temveč pomeni sredstvo kulturnega izraza, prav tako kot tiskarski stroj, radio-oddajnikl ln druga tehnična sredstva. Takšno mišljenje je zelo nasprotno staremu: v Sovjetski zvezi je po petindvajsetih letih svobodnega sožitja mnogih narodov prišlo do tega, da ima Vrsta republik lastne močne filmske proizvodnje. V Ameriki Hollywood, v Sovjetski zvčzi studio iMosfilm}, Leningrajski studio (Lenfilm), kijevski kino studio, Tbiliski kino studio itd. (Azerbejdžan, Armenija, Geor-gija) Ce je protest a nt izem v času reformacijo s tiskanjem knjig v slovenskem jeziku pomenil v našem slovenskem okviru mobi-lizatorja in prebujajoče moč za slovensko ljudstvo, potem je vloga filma, ki utegne izraziti naš značaj in našo usodo za svet mnogo močneje, nedvomno velikega pomena. Podobn ovlogo odigrava film v političnem in kulturnem procesu narodov Sovjetske zveze, narodov, katerih usodo ln pot smo morda spoznali v vrsti filmov, ki smo jih imeli priliko videti pri nas (Ahajeva pesem, TakŽistan, Georgij Saakadze, Tahir In Zuhra itd.) V naši drŽavi imajo tri repu- finirano zapletene 1 j u b a v n e zgodbe; po drugi strani spoznamo film nove vrste, ki brez po sili naglice in nervoze odkriva pred našimi očmi vrednote duha in srca. Tukaj globoko smiselno prikazovanje življenja in preteklosti, tam zakrivanje jedra problemov, uspavanje in izkrivljanje zgodovinskih dejstev. ' Naš narod je v /nogoČni narodno osvobodilni borbi odločno pokazal svoj značaj, zvestobo vsemu, kar je bilo najboljšega v preteklostis zvestobo ideji svobode in napredka. Zato bo v filmu to dejstvo moralo priti do izraza. Kot je po formalni plati film sestavljena umetnost, pri kateri morajo sodelovati književniki s pisanjem tekstov (scenarijev), slikarjev, dekorsterji, arhitekti blike že osnovo za graditev last-1 Pri »nscenaciji in kompoziciji ne filmske proizvodnje: v Srbiji je pričel z delom« Zvezda-fUm, v Hrvatski Jadran-fllm, pri nas pa Triglav-film. Veliko zanimanje in odobravanje, ki ga vzbujajo ne samo pri nas, temveč tudi po vseh naših republikah in v vseh sosednjih državlh na« "filmski ob-znak, da smo po eni strani s pozorni ki'' in kratki filmi, ki smo jih doslej izdelali, je gotovo sobni ustvariti svoj film, po drugi pa, da smo v idejnem in formalnem pogledu delo pravilno pričeli. Priznanje, hi ga je dosegel kratki dokumentarni film naše proizvodnje "Mladina gradi" v Beogradu na državnem natečaju, kjer je dobil tretjo nagrado, je zopet znak, ki pomeni za našo mlado proizvodnjo vzpodbudo, istočasno pa veliko odgovornost pri dfelu v prihodnje. Narodno osvobodilna borba po besedah maršala Tita ni pomenila samo bor)m te Socialno in naeionalho rfeofchrishoit naših narodov, temveč tudi obrambo vrednost ptave človeške kulture. ki je bila izraz nenehne bor-benaših narodov skozi temna stoletja sušnosti in podloinosti, izras svetlega upanja, človečan-skega ponosa in življenske moči naših demokratičnih narodov. Ker je torej film v naši novi državi vključen med izrazna sredstva kulture, je za nas Slovence kaj jasno, katere snovi in na kakšen hačin bodo odsevale iz naših filmskih stvaritev bodočnosti. Več kot znsno je dejstvo, ds prihaja narodni značaj najpo-polneje ln na J prist ne je do izraza v najtežjih trenutkih, v naj-ttgaftSth situacijah; v največji stiski nšifctrtč ljudske sile doživljajo svojo veliko preizkušnjo ln teksat pride do največjega ns-pens. Takšnih obdobij je doživel naš narod mnogo, ns j večje morda v Času, ko lahko rečemo, fia je dozorel, tto jd'V dobi narodno osvobodilne borbe. Po eni sfrsni se spominjamo ameriških filmov, ki jih spoznamo po napetosti dogajanja na KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST "PROLETARCA"? e Prldoblvajmo mm NOVIH aare£alhee e Obnavljamo nsrsiatas Tcfftti uS pctele e AfiUrajmo med greghal aaročnikl, da store isto ' 4 M e Prispevajmo v PROLETAMKV tiskovni sklad In priporočajme to tndl dragim o Oglašajte v PROLETARCU priredbe dmštrr In draga stvari e Naročajte slovenske Ik saglaške knjig* Is PROLKTARCtW iajfetfkr* a Portraits, da si nsreto AtfHfttSKl MVgfllBfcl KOLEDAR vsi tisti, kl tsgs še also storili e Naročita KOLEDAR tndl svojcem v starem kraja In enako PROLfetAftCA. 9 Vsakdo naš stori ta nsi Ihi Mfkor more, • al pa bomo vse fežcrve zmagovali! filmske slike, komponisti z mu-zikalnimi stvaritvami, režiserji, igralci in plesalci zopet s svojim znanjem in izkušnjami, tako bo rasel slovenski film iz skupnih naporov naše kulturne sredine. NaŠi napredni kulturni delavci, ki so s svojim delom dokazali zvestobo svojemu ljudstvu, so občutili tudi dolžnost in odgovornost, ki Jih veže k sodelovanju pri našem filmu. Istočasno, ko je širok krog ljudi sodeloval pri razpisu za scenarij prvega umetniškega filma, so sodelovali tudi naši književniki Miško Kranjec, Ciril Kosmač, Matej Bor, Igor Tor kar, Vito Zupan, Milan Sega in drugi. Režiser prvega umetniškega filma je Bojan Stupica, ki se bo v svojem delu naslonil na pomoč igralcev Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani in Mariboru ter na igralce vseh diletantskih odrov po deželi. Glasbeniki Karel Pahor, Marijan Kozina, Matija Bravničar, Blaž Arnič, Danilo Svara, Anton Lavrin, Ciril Cvetko, Bojan Adamič že sodelujejo pri "Filmskih obzornikih" z izvirnimi skladbami. Kulturnim delavcem vseh področij bo film nudil široke motnosti udejstvovanja. Če ho slovenski film na podoben nsčin izrazil naš značaj, našo usodo in nsšs stremljenje, kot jo izraža Prežihova novela ali Arničeva kompozicija, potem bo slovenski film izpolnjeval v našem kulturnem in političnem življenju znotraj in zunsj naše ožje domovine pomembno vlo- *°Kot bo film, vključen med Izrazna sredstva kulture po vsebini in obliki, izraz prav istih tefav, uspehovK bojev in stremljenj, ki prevevajo dela naših največjih umetnikov, katerih snovanje je organsko raslo z najskritejšim utripom naše slovenske biti, tako bo po svoji tehnični strani in produktivnosti — izraz naših organizacijskih sposobnosti in ekonomske moči vse naše države. Film kot eden največjih uspehov civilizacije 20. stoletja tudi po tehnični strani sega na prav različna področje. Elektro-inženirji, strojni inženirji, gradbeniki in kemiki so prav tako potrebni kot v drugih panogah tehnike. Poleg teh pa nastaja potreba po prav posebej usmerjenem delu, ki rase iz specifičnih potreb filma. Kemični inženir postane strokovnjak za občutljivost filmskega traku, kemikalij, produkcije kopij itd. Elekto-inženir se mora dO potankosti seznaniti s tehniko tona. Arhitekti in risarji imajo spet svoje prav posebne neloge. Skrivnostne kemere, zvočnega snemanja, osvetljave, umetnost montaže (smiselnega in u-činkovltega razporejanja dogodkov z rezanjem traku), šminke — z vsemi temi novimi področji dela -se seznanijo naši mladi filmski delavci državnega pod** jetja za proizvodnjo filmov "Triglav-film" v Ljubljani. Na pomoč bodo prišli v kratkem nekateri Slovenci, ki so delali v tujini dalj čass pri filmu (Frsncijs, Amerika). V Prago so odšli ns prakso oooaeoeoeeieo^eoooooopoaoa TAFT-HARTLEY SCABHERDtNG Taking advantage of T-M law which, for first time In 14 years, permits employers to od-vortise for scabs and transport them across state linos, Booing ran this ad in west coast papsrs. IntM Ass'n of Machinists, union involved, was one of first to comply with law — proving that if you're after more dough, you're the enemy of 'Maw and order." BOEING AIRPLANE COMPANY WANTS SKILLED AIRCRAFT MECHANICS Hifhsit wsftt Is siren svanw ksi psny faAntry. SttWy |sb. C**» trije štipendisti "Triglav-filme", da se v velikih ateljejih na Ba-randovu izpopolnijo za delo pri umetniškem filmu, en štipendist pa je bil poslan v Moskvo. Filmska tehnika pri nas nima tradicije. Prav zaradi tega je deležno posebne podpore oblasti in prav zaradi tega je dolžnost vseh sorodnih ustanov in podjetij, da na svoj način pomagajo pri rasti domačega filma. Če so vzbudili "Filmski obzorniki" pozornost po vsej državi zaradi čistoče slike in tehnične dodeianosti, to samo pomeni, da so filmski delavci znali skromna sredstva nadomestiti s spretnostjo in prizadevnostjo. Isto velja za bodočnost, za delo BORBA ZA SVOBObb VESTI V pri umetniškem filmu. Kot so "obzorniki", ki predstavljajo tako po tehnični kot po "idejno-formaini plati posebno iz vrst filmskih stvaritev in zahtevajo tudi svoje metode dela, zbudili pozornost in že vrše svojo vlogo, tako bo umetniški film, če bo s tehnične strani dovolj dodelan, lahko v širokem svetu povedal na učinkovit način resnico o Sloveniji, o zemlji, ki jo diplomati, dasi je'sploh ne poznajo, brezčutno cepijo, o zemlji, ki doživlja v skupnosti enakopravnih narodov v FLRJ izpolnitev stoletnih borb in Strani jen j, razmah in sprostitev svojih dragocenih življen-skih. etičnih in ustvarjalnih sil. AMERIKI PRED 150 LETI | BARETINCIC A SON \ If POGREBNI ZAVOD II iti *-asi S a : JOHNSTOWN, PA. Zakonodajni program predložen sedanjemu izrednemu zasedanju kongress, kot tudi platforme vseh strank, ki so postavile predsedniške ksndidste, ponovno vzbujajo pozornost ameriškega ljudstva ns vprašanje civilnih pravic. Vidna važnost tega vprašanja v sedanjosti nas spominja na ono dobo ameriške zgodovine, ko je sgtsemaia verska svoboda vidno mesto v vročih sporih onih dni tako dolgo, da je bito vprašanje rešeno po-voljno. V kolonijalnih časih ameriške zgodovine je bila vzpostavljena v mnogih kolonijah anglikanska cerkev (uradna angleška cerkev). V mnogih predelih dežele so bili surovo preganjani pripadniki katoliške, kvekerske, baptistične, metodistovske, tir dovske in drugih ver. Tudi ateisti so bili preganjani. * Leta 1776, ko je bila objavljena Izjava neodvisnosti, je drŽava Virginija izdala izjavo pravic, v kateri je bilo proglašeno, da so vsi ljudjie ustvarjeni enako in imajo torej pravico svobodno slediti ksterikolf veri. Ta važen odlok svobode vesti je sprejela zbornica države Virginije. Bilo pa je mnogo nasprotnikov tega načela. Za uvedfenje zakona, ki je spremenil to načelo v postavo, se je posebno boril Thomas Jefferson, ki je bil član zbornice. On Je pravzaprav posvetil vse svoje življenje boju za izvo-jevsnje popolne svobode za vse. Po njegovem naziranju ni bilo dovolj, da se Je kako vero tole-riralo, svobodo vesti je po njegovem moral ščititi sakon, vsaj naj bi smel v tem pogledu slediti diktatu svoje vesti, ds verjame sli ne verjame v katerokoli vero. Njegov cilj je bils popolna verska svoboda. Od l. 177« do 1797 Je bilo preklicanih nekaj trdih zapostavljenih zakonov, toda zmaga s tem še nI bila dobljena. V letu 1779 Je Thomas Jefferson predložil virginski zakonodaji tvojo predlogo ta vzpostavitev verske svobode. VeČine poslancev je bila presenečena in zavzeta nsd popolno svobodo vesti zahtevata) v predlogi. Jefersonu In Njegovim pristašem je vtelo Šest let preden so dosegli, da js bila predloga sprejeta. Leta 1785. Je bila kOfično sprejeta ktstka resolucija. v kateri je bilo navede nO sledeče: "... nihče ne bo prisiljen podpirati sli zahajati tr| kakršenmukoli bogoslužju, sli ds bi trpel radi svojega verske-gS naziranja In prepričanj*, temveč naj bodo vsi ljudje svobodni izpovedovati in ns podlagi tega obdržati svoja naziranja v verskih zadevati in to ne sme V nobenem oziru zmanjšati, povečati ali prizadeti njihovih civilnih zmožnosti." Predlog je stremel za tem, da zaščiti vse državljane v njihovi svobodi vesti. Thomas Jefferson je pisal v svojj "Avtobiografiji", da je osnutek tega zakona imel cilj, v okviru svoje zaščitne moči nuditi protekcijo svobode vesti judu in kristjanu, mohamedancu in Hindijcu ter neverniku kakršnegakoli pripadništva." Ta zakon je služil kot vzorec ostali deželi Nekaj let kasneje se je prvi člen ustavne izjave pravic Zed. držav glasil: "Kongres ne sme sprejeti nobene postave tikajoče se vzpostavitve kake vere al( prepovedujoče svobodno izvrševanje tega .. Mnoge države so vključile Sli-Čne garancije v svoje ustave ali jih uvedle potom zakonodaje. Thomas Jefferson pa še ni bil zadovoljen. Spoznal je, da zakoni sami na sebi še ne zadostujejo. Borba proti nesstrpnosti in predsodkom se je morala nadaljevati. Tako je 28. maja 1818 leta po do vršenju svoje službe kot predsednik Zed. držav, pisal Modercaiju M. Noahu: "Kar je pretrpela vaša (verska ) sekta nudi značilen dokaz, da obstaja v splošnem duh verske nestrpnosti ... Naše postave so do-zdaj edini protistrup naperjen proti tef zlobi in ščitijo ne le naše verske pač pa tudi civilne pravice, postavljajoč oboje na isto enakopravno podlago. Toda še mnogo bo treba storiti, ker dasi smo svobodni v smislu zakona, ne moremo tega reči z vidika prakse ... Ljudsko mnenje potrebuje reformacije na tej točki. .. V drugem pismu, ki ga je pisal pred tem, v letu 1814, je Thomas Jefferson izrazil misel, ki Je bila pravilno 6značena kot njegovo občutje ,z ozirom na versko svobodo in je prav tako prikladna danes kot je bila tedaj: "Naši posebni ali verski principi so podrejeni odgovornosti Bogu samemu. Jaz ne vprašam nikogar po njegovi veri, in nihče mene po moji; niti nam ni dano v tem življenju soditi, če je moja ali vaša vera, če so prijatelji sli sovražniki natančno v pravem... Ne bodimo torej nestrpni radi različnih potov, ki jim morda sledimo, uverjeni, da so najkrajša, ki yodijo k našemu končnemu cilju; sledimo svoji dobri vesti, bodimo zadovoljni v nadi, da pridemo prav po teh različnih potih končno vendarle skupaj." Common Council.) Ljubezen je globoka, kakor morje. Cim več dsje, tem več pfemore.—Shakespeare. KOMENTARJI . (Nadaljevanje s 1. strani.) cije in Anglije, in ns drugi pa sedem obdonavskih dežel. To je edina konferenca po minuli vojni, na kateri ima večino sovjet ski ali vzhodni blok — šest glasov proti trem. Politični odbor CIO v Wiscon-rinu je uvedel "čistko" proti enim odbornikom svojih Uhij, ki delujejo za Wallacea. Zares čudno, kako je CIO postal v zadnjih par letih celo bolj konservativen kot pa je AFL. ~Biconia (anglo-ameriški del del okupirane Nemčije) ima okrog 40 milijonov prebivalcev. V industrijskih mestih je pomanjkanje živeža in nemški delavci demonstrirajo ter prevračajo ameriške avte. In ameriški vojaki bi radi domov, dasi za dekleta niso v stiski. V ruski okupacijski coni živi 17,000,000 Nemcev in razna poročila trdijo, da v nji ni živilskega problema, ker da je baš ta del Nemčije kmetijsko najbolj plodono-sen. Toda je odvisen od indu-strialnega predela Nemčije, torej spadata drug drugemu, kar Moskva priznava. Noče pa, da bi Amerika gradila vso Nemčijo po svojem okusu. Nekoč se bodo Nemci še bolj puntali kot se sedaj in takrat še tako močna ameriška politika ne bo obveljala. V Rumuniji so zaprli vse tiste šole, ki so jih vzdrževale tuje države. In ob enem so ustavili tudi vse verske šole, med njimi katoliške in židovske. Vsa vzgoja mora biti sedaj prikrojena po enotnem državnem šolskem sistemu. Tujim propagandam ne preostaja sedaj drugega kot samo še radio postaje izven romunskih mej. Hjalmar Schacht je nemški bankir mednarodnega slovesa. Hitlerju je zgradil finančni sistem, ki je držal in Schacht je bil ugleden mednarodni bankir na Wall Streetu, v ^eli hiši, v Vatikanu in v Londonu. V Nuernbergu je bil obtožen za vojnega kriminalca, toda so ga zavezniški sodniki oprostili, ker vrana vrani oči, ne ikljuje. Nato so ga aretirali nemške oblasti ter ga obtožile nacijskega delovanja ln ločinov proti ljudstvu. Bil je kajpada kriv in obsojen. Sedaj so na delu zanj ameriški in dru gi finančni krogi, ki Si prisade-vajo, da ga osvobode. In gs tudi bodo, kskor so gs v Nuernbergu. Izjava komintormo napravila v Trstu slgbe posledice Znana Izjava komunističnih strank Sovjetske zveze, Romunije, čehoslovaške, Bolgarije, Albanije, Poljske, Madžarske, Italije in Francije proti maršalu Titu in komunistični stranki Jugoslavije v slednji ni uspela, ker je država ostala pod starim vodstvom ln strankina konvencije v Beogradu pa izrekla Titu in ostalemu odboru popolno zaupanje. Zelo slabo pa je izjava ko-minfbrme učinkovala na slogo med Slovenci in italijanskim delavstvom v Trstu. Posebno še zato, ker so se izjave poslužili italijanski šovinisti na tržaškemt ozemlju — češ, vidite, smo bili vedno v pravem, ko smo dokazovali, da. ima Tito imperialistične, nacionalistične ambicije? Ker je italijanska komunistična stranka izjavo proti Titu odpbriia, je bil s tem storjen udarec na slogo med Slovenskim in italijanskim delavstvom v Trstu, a mnogi Slovenci upajo, da se bo sedanja politična napetost, ki je nastala po objavi izjave kominforme polegla in bo enotnost Slovencev ter italijanskega delavstva spet obnovljena. Tega mnenja je tudi Vojmir Ivan Bukovec, ki ima v tržaški "Delavski kmečki enotnosti" (glasilo zveze enotnih sindikatov tržaškega ozemlja) sledeči članek: Resolucija, s katero osem komunističnih partij, ki sestavljajo Informbiro, obtožuje Komunistično partijo Jugoslavije, da je zašla s poti marksizma-leni-nizma, je silno razburila ves svet in globoko odjeknila zlasti pri nas v Trstu. Čeprav so obtožbe proti KPJ zelo resne in težke, čeprav se je mnogim zdelo, da je treba takoj zavzeti do resolucije In-formbiroja odločno stališče, češ, ia tu ne gre za taktiko v nekem posebnem vprašanju, temveč za načela, se Enotni sindikati nikakor ne morejo vmešavati v spor, ki je nastal med vse-zvezno komunistično partijo boljševikov oziroma Informbiro-jem na eni in med KPJ na drugi strani. Enotni sindikati morajo upoštevati dejstvo, da tu živijo Slovenci in Italijani in da je treba ohraniti enotnost vsega delovnega ljudstva ne glede na to, kakšno stališče so zavzeli in zavzemajo člani sindikatov osebno nasproti resolucij. Enotni sindikati so namreč nadstran-karska organizacija, čeprav niso apolitični. Enotni sindikati so prepričani, da se bo spor med informbiro jem in Komunistično partijo Jugoslavije moral rešiti, medtem pa se ne morejo odpovedati borbi, ki jo je treba vsak dan odločno voditi v obrambo interesov delovnega ljudstva, to tembolj, ko skušajo naši nasprotniki ikoriščati sedanje šts-nje. Enotni sindikati se bodo Še naprej borili, kakor so se doslej, da se preprečijo vse nakane im-peria listov, ki bi hoteli uničiti našo industrijo ter postopoma deklasirati delavstvo. Borni se bodo proti brezposelnosti, za zaporo nad odpusti z dela in za priznanje tovarniških odborov. Odločno bodo zahtevali, da se uveljavi mirovna pogodba in da bodo vsi spoštovali njene dtloč-b^ Enotni sindikati se bodo poleg tega borili *za enotno fronto delavcev, kmetov in intelektualcev, ker le z enotnostjo bo mogoče preprečiti vse načrte razbijanja borbenih delovnih sil in poskuse, da bi iz Trsta napravil! havodno vojaško oporišče. Pritisk imperializma na tej izpostavljeni točki, težke šiv-ljenske razmere, v katerih živi nsše ljudstvo, obramba miru, vse to zahteva od nas, da ne cepimo naših vrst, da upoštevamo dfejstvo, da živita tu skut>a{ dva naroda, da trezno premislimo vsako našo potezo ter se ne prenaglimo. To pa bo tem laže, ker nas veže ista borba in ISti interesi, ker nas veže slovensko-italijansko bratstvo, ki smo .ga z napori in žrtvami skupaj kovali v najtežjih dneh naše zgodovine. Kjerkoli in kadarkoli, spomnite SS Ptoletarca in shirajte 0rtsp«vke" v njegov tiskovni sklad. ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZHEKNTH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. M. MICHIGAN 114* 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PSOUtfAftlt Ik nitAitl MAS •WWW.W.V.W.'.V.V.' % Iz SANSovega urada 3424 W. 26th St., Chicago 23, III. Program progresivne stranke Toda stari stranki, sluga pokorni monopola in militaristov, se Ustanovna konvencija nove progresivne politične stranke je v Philadelphiji dne 25. julija sprejela naslednji program: UVOD Komaj so minila tri leta po končani drugi svetovni vojni, že ropotajo bobni k tretji. Civilne svcbodščine se ukinjajo. Na milijone ljudi kliče na pomoč, ker so postale cene neznosne. Ameriški način življenja je v nevarnosti. > Korenina te velike krize je kontrola veletrustov pad našim gospodarstvom in nad našo vlado. Z mučnim delom in pridno podjetnostjo je ameriško ljudstvo s svojimi bogatimi sredstvi zgradilo najbolj produktiven stroj na svetu. Toda ta stroj ne pripada več ljudstvu. Se nikoli ni tako mala peščica ljudi lastovala tako veliko na račun tako velikega števila naroda. Pred desetimi leti nas je Franklin Delano Roosevelt opo- pripravljata na vojno v imenu miru. * Odklanjata pogajanja za razrešitev razločkov s Sovjetsko zvezo. Odklanjata organizacijo Združenih narodov kot sredstvo za pospeševanje svetovnega miru in rekonstrukcije. Uporabljata Marshallov načrt za ponovno izgradnjo Nemčije kot vojna baza in za podjarmljenje gospodarstva drugih evropskih dežel za ameriško veletrgovino. Financirata in oborožujeta izprije-le vlade na Kitajskem, v Grčiji, Turčiji in drugod potom Truma-tove doktrine, razmetujeta nr rulijarde ameriškega bogastva n zapravljata ameriško dedšči-10 kot sovražnica despotizma. Obkrožata zemeljsko oblo z /ojaškimi bazami, v čemer vidi-o ostali narodi le ogrožanje nji-iove svobode in zavarovanja. Ščitita industrijske in finančne nogotce nacijske Nemčije ter . mperialistične Japonske, ki se- zarjah "Svoboda demokracije je jej7vojno, ter jih postavlja h v nevarnosti, ako bo ljudstvo trpelo naraščanje privatne moči do tiste meje, ko postane ta moč jačja od njegove demokratične države. V bistvu je to fašizem. Ta privatna moč se je danes postavila za nevidno vlado, ki vleče nitke, na katerih so pritrjene lutke republikanske in demokratske stranke. Dve listi kandidatov se potegujeta za glasove pod ponošeno obleko dveh starih strank. Toda obe te stranki stojita za enotnim programom — za programom profitov monopolov, slonečega na pripravljanju za vojno, na nižjem življenskim standardom in na zatiranju onih, ki se ne^trinja-jo z njim. 2e cela pokolenja se je navadni ameriški človek upiral koncentraciji gospodarske in politične moči v rokah peščice. Najslavnejši ameriški politični voditelji so peljali narod v boj proti denarni moči, proti železniškim baronom in ekonomskim rojalistom. Mi člani progresivne stranke smo današnji potomci teh ljudskih pokretov in borbenih voditeljev. Mi smo politični dediči Jeffersona, Jacksona in Lincol-na—Fredericks Douglass, Alt-gelda in Debsa — borbenega Boba LaFolletta, GeorgeNorrisa in Franklina Roosevelta. Trdno prepričana, da so principi Deklaracije neodvisnosti in Ustave Zedinjenih držav ameriških položili vse osnovne svo-bodščine za vse ljudi ter da ščitijo varnost in blaginjo naše dežele, se progresivna stranka ob-' vezuje, da bo čuvala in branila vsa ta načela. Skozi vso dobo naše zgodovine so se pojavljale politične stranke, kadar so stare stranke narod izdale. Kakor je Jefferson načeljeval novi stranki, da premaga reakcionarje tedanjega Časa, in kakor je Lincoln vodil novo stranko do zmage nad suženjskimi gospodarji, ravno tako danes, navdahnjeno po Wallaceu in z njim na čelu, ustanavlja a-meriško ljudstvo novo stranko. Progresivna stranka je spočeta zaradi potrebe, potrebe po zava rovanju miru, svobode in obH-nosti za ameriški narod. Ameriško ljudstvo hoče mir. krmilu. Skladata zaloge atomskih bomb. Sprejemata zakone za vstop razseljenih oseb in dis-kriminirata med katoličani in židi ter drugimi žrtvami Hitlerja. Uvedli sta vojaški nabor v dobi miru in se pomikata k splošnemu vojaškemu vežbanju. Za polaganja političnih smernic nastavljata v vlado generale in Wallstreetske bankirje. Miru Dividende železniškim barondm prihajajo ne samo ed prevažanja potnikov ter tovora temveč tudi od eatfh, ki delajo na progah. _ _______________^ ' one, ki mislijo drugače. Taki; da je predpogoj no za zgraditev predlogi kot je Mundt-Nixonov zakonski osnutek uničujejo demokracijo na isti način kot dela Alien and Sedition Act, proti katerim postavam se je boril tudi Thomas Jefferson. Zamašili sta skupaj potvorjen program glede na lojalnost in sicer samo zato, da se ustvari ozračje bojazni in histerije v vladi in v industriji. • Ukovali sta ameriško delavstvo z Taft-Hartleyjevim zakonom na izrecno povelje velikega ni mogoče doseči, toda profite je Vznika, med tem pa dajeta po-— z zapravljanjem za vojne pri- tuho M pretirane p^te potom prave čedalje več milijard Hud-skega denarja. Toda to je politika dven starih strank, smernice, ki oskru-njajo ime miru. Ameriški narod ljubi svobodo. Toda stari stranki, delujoči za sile posebnih privilegijev, delata zaroto za uničenje tradicionalnih ameriških svobodščin. Črncem odklanjata državljanske pravice . Uvajata splošne smernice "črnovranstva" (jim-crowizma) ter jih izvajata z vsem orožjem terorizma. Odklanjata uzakoniti postave proti najbolj zverinskemu teh smernic — zakone proti linčanju. Odklanjata odpraviti volilni davek in leto za letom zanikuje-ta črncem in milijonom belcem na jugu volilno pravico. Skušata postaviti narodnostne skupine v položaj socialne, ekonomske in politične podrejenosti. Skrivoma odobravata, da bi se preprečil progresivni stranki prostor na glasovnici. Nameravata izgnati komunistično stranko ter s tem zavzeti odločen korak v njunem napadu na demokratične pravice delavstva, narodnostnih, pol t nih in političnih manjšin ter vseh tistih, ki se protivijo njuni gonji v vojno. V tem ponavljata zgodovino nacijske Nemčije, fašistične Italije in Francove Španije. Podpirata kongresni odbor za ne-ameriške aktivnosti v njego^ vehi blatenju in preganjanju državljanov, ne ozirajoč se na zakon o zasebnih pravicah. Iz urada Federalnega biroja za investigate (TBI) gradita politično policijo, katera ima skrivne podatke o milijonih Američanov. Skušata obvladovati miselnost ameriškega ljudstva in iztrebiti SLOVENSKE IN < ANGLEŠKE KNJIGE nekrotene inflacije. Zopet sta upostavili injunl|ci-je (sod ni j ske prepovedi) proti delavstvu, da sc razbijajo stavke in uničujejo unije. To je rekord teh dveh starih strank—rekord, ki je oskrunil ameriški ideal svobode. Ameriško ljudstvo si želi obil-nosti. Toda stari stranki pogrezata kontrolo nad cenami in najemnino, delata iz nesrečnih ljudi žrt^ve inflacije, ki izjeda prihranke milijonov družin in iz-podkopava njihovo življensko stopnjo. Ne zmenita se za stanovanjski problem, niti ne za fakt, da je nad polovico družin našega naroda, vključivši na milijone vojnih veteranov, brez strehe ali pa prebiva v predmestjih ali podeželskih beznicah. Odklanjata socialno zaščito milijonom ljudi, drugim pa dovoljujeta le beraiko podporo. Nazaj držita uzakonitev zvezne zdVavstvčne oskrbi, dasi je na milijone mož, žena in otrok brez zadestne zdravniške postrežbe. Negujeta osredotočenje privatne ekonomske moči. Progresivne pristaše pokojnega Roosevelta v vladnih službah nadomeščata z zagovorniki raznih tru-stov. Uzakonujeta postave v dobrobit požrešnežev, potrebnim pa nudita fe neznatno davčno olajšavo. • To so čini starih dveh strank — dejanja oskrunitve ameriških sanj o obilnosti Noben pozlačen program ali kaka volilna obljuba demokrat- miru na svetu povrniti se k ciljem Franklina Roosevelta ter iskati prostor za mednarodni sporazum in nesporazum. Njegovo prepričanje je bilo, da v okviru Združenih narodov različni socialni ln gospodarski sistemi morejo in morajo obstojati sku)»aj. Da se doseže mir, morata kapitalistična Amerika in komunistična Rusija med sabo skleniti dobre odnošaje in delati skupno. Progresivna stranka smatra, da je prva dolžnost vsake pravične vlade zavarovati vsemu ljudstvu neodtegljfrve pravice, proglašene v Deklaraciji neodvisnosti in zajamčene v zakonu pravic — brez razlike na raso, vero, pelt, spol, narodnost poreklo, politično prepričanje ali življenski položaj. Vlada mora dejansko braniti te pravice pred oškodovanjem od strani javnih ali pa privatnih činiteljev. Progresivna stranka smatra, da pravična vladto mora rabiti svojo moč za peapešitev življenja obilnosti za njene ljudstvo To je osnovna ideja zakona go-pravic Franklina Doslej še ni uspel noben poizkus, da bi se uveljavilo to načelo, kajti velebiznis do minira po&lavithe sektorje gospodarstva. . Postave proti tru atom ter vladne odredbe ne mo-sejo zlomiti te dominacije. Zaradi tega mora ljudstvo pod vzeti kontrolo nad glavnimi ključi gospodarskega sistema potom svojih demokratično izvoljenih predstavnikov. Podržavljen je teh bistvenih vzvodov bo omogočilo ljudstvu, da načrtno planira izkoriščanje svojih proizvodnih sredstev tako, da razvije brezmejni potencial modeme tehnologije in ustvari res pravo ameriško Ij udov lad o — prosto revščine in nezavarovanja. Progresivna stranka stoji na stališču, da svet lahko napreduje le potom mirnega razumevanja za dosego rekonstrukcije in življenske stopnje; da je mir osnovni pogoj za ohranitev in razširenje naših tradicionalnih svobodščin; da le z ohranitvijo svobode in s planiranjem o pravicah narodov, da si izbirajo tvojo lastno dblikd vlade in gospodarskega sistema Progresivna stranka zaradi tega zahteva pogajanja in razpravo s Sovjetsko zvezo, da se pride do sporazuma glede dosege miru. Progresivna stranka veruje, da ie trajen mir med narodi sveta rriogoč le potom svetovne postave. Nadaljna anarhija med narodi v atomski dobi ogroža našo civilizacijo in vse človeštvo z uničenjem. Edina končna alternativa poleg vojne je opustitev načela, da lanko ena suverena država nekaj pršili drugi suVoraoi državi ter se okleniti principa o pravičnem izvajanja nad posameznimi državami svetovne federalne postave, katero bi uzakonila svetovna federalna legislature in ki bi imela odttjeno toda zadostno moč, da zavtaruje skupno obrambo in splošno blaginjo vsega Človeštva. , Taka vladna zgradba za mir ;o lahko razvija tako, da se napravi 9£ganizacija Združenih narodov (OZN) sposobna činite-ljica za kooperacijo med narodi. To se lahko doseže z vzpostavitvijo edinosti med velesilami, ki naj nato 4Šelajo skupaj za skupne namene. Odkar je umrl Franklin d Roosevelt je bil ta princip tolikokrat izdan in do take mere, ki ne samo parali žira OZN, marveč ogroža svet z drugo vojno, v kateri ne more biti zmage za nobenega in bi le malo ljudi ostalo pri življenju. Poleg efektivne organizacije Združenih narodov pa ostaja še odgovornost za pristna svetovno vlado. Odgovornost za prekinjen je razgleda za novo vojno pa pri- spodarskih Roosevelta. vsem svetu. Verjamemo, da bi volila med vzhodom in zapadom pomenila fašizem in smrt s* vse. Mi vztrajamo pri tem, da J* mir predpogoj za ohranitev življenja. p cy j^j___ .t. . U/^li AA^^Mk k* Att-w 11 Z* rinil j jriTi r> H 1 ln* runi vnu jemo, da "ni takega nesporazuma in takih neprilik med Zed. državami in Zvezo sovjetskih socialističnih republik, ki fci 'se dsl rešiti s silo ali s strahova-njem, in nobenih razlik ni aaad njima, ki bi se ne dale izravnati z mirnim, upa polnim pogajanjem. Nobenega ameriškega nadela ali ljudskega interesa ni, niti nobenega ruskega načela ali ljudskega interesa, katere bi bilo treba žrtvovati za ukinjenje mrzle vojae in za »otvoritev stoletja miru, ki ga stoletje navadnega človeka zahteva." Mi javno obsojamo protisov-jetsko histerijo za masko monopola, militarizma in reakcije. Zahtevamo, da novi voditelji mi-noljubnih ljudi našega naroda — ki ima znatno večjo odgovornost za mir nego Rusija, kajti ima tudi znatno večjo moč za vojno — v dobri veri prevzamejo, se odločno potrudijo in častno izvedejo razrešitev tekočih razprtij — in to brez kakega po-mirjevanja ali pa rožljanja s sabljo od katere koli strani — in tako nudijo priložnost možem vsepovsod, da z zaupanjem zro v bodočnost, na našo skupno nalogo za izgradnjo stvarnega in trajnega miru po vsem svetu. | Zahtevamo, da sa zavrže Trumanova doktrina ter napravi konec vojaški ki gospodarski intervenciji, ki pomaga le reak- « - - i— M^Xl^i. i___ _ r—T i _ cionarnim m iisisnmim ttbt-mom na Kitajskem, v Grčiji, 'l\nviiii I »mi uaiuuiu in U- X lil v »JI, Ol CUtlJCni vmivuu ni i« tinski Ameriki. Pozivamo, da se opuste vojaške baze, kojtti namen ja obkoliti in zaztrahovati druga države. Zahtevamo, da se razveljavijo določbe Narodnega obrambnega akta, ki mobilizirajo deželo za vojno, pripravljajo prisilni nabor delavstva in organizirajo monopolsko-militaristično diktaturo. (Dalje prihodnjič.) ■a vojno naj preneha Progresivna stranka paziva, da se razveljavi postava glede naborov v dobi miru in zavrže predlog za splošno vojaško vež-banje. 4 Pozivamo, da se nemudoma preneha s kupičenjem izdatkov za oboroževanje nad umestno da bi bilo več politične svobode i potrebnostjo £a narodno obram-in ekonomske demokracije po bo v dobi miru. pada skupno Sovjetski zvezi in Zedinjenim državam. Upamo, Trtt, GriiJa, Izrael, Kitajska itd., še ved no nerešeno vprašanje (Nadaljevaanje s 1. strani.) danje italijanske vlada na celi črti in premier Alcide de Gasperi je ljubljenec našega državnega departmenta. Grčija in Kitajska Ameriška vnanja politika imp v svojem področju poleg Italije tudi Grčijo in Kitajsko. Na Grškem se pod vodstvom ameriških oficirjev in na ameriške stroške vrši to poletje ofeMiva proti geriloem, aH ljudski fronti, in poročita iz Aten pravijo, da bo kmalu zadušena. A ameriški poveljniki so pričakovali, da jo bo konec že lanifee jaaan. Izgleda, da ameriška premoč zmaguje, ker gerMd so v primeri z grško rojalističon armada slabo oboroženi te nihče Jim ne po- Manj sreče pa ima ameriška vnanja politika na Kitaj«k*m, kjer traja civilna vojna ie mnogo let m ni še vidika, da ja bo konec, ali da bodo ameriški interesi na Kitajskem zmagovali tako "uspešno" kot zmagujejo v Grčiji. B l. življenske obilnosti za vse la- ske in republikanske stranke ne hkJ^iTAnimo vzroke M sve_ TP^^S^IZZ tovnT^rekanje. Mšr, svoboda Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS nad ameriškim ljudstvom. Niti ne moreta ravnati drugače. Kajti obe stranki delata štafažo ve-lebiznisu, kar je tako jasno pokazal rekord 80. kongresa. Republikanska platforma vse to priznava. Demokratska platforma pa skuša vse to prikriti. Toda že sam sestav vodstva demokratske stranke razkrinku-je demagogijo njene platforme. To je stranka strojnih politika-šev in južnih burboncev, ki v kongresu vetira liberalne točke, "izvojevane" na konvenciji. Take platforme, spočete v hi-navščini in rojene brez načelnosti ne zaslužijo drugega nego zaničevanje. NAČELA PROGRESIVNE STRANKE . Progresivna stranka se rodi v globoki zavesti, da spadajo narodna in prirodna bogastva naše dežele ljudstvu, ki v nji prebiva in se morajo izkoriščati le v ljudsko korist; da se svoboda in priložnost za vsakega morata zaščititi enakopravno za vse; da se bratstvo lahko doseže, vojna šiba pa odpravi. Progresivna stranka smatra, ki oktlnost — cilji progresivne stranke — ao nedeljivi. Le progresivna stranka lahko razruši moč privatnega monopola ln vrne vlado ameriškemu ljudstvu nazaj v roke. Kajti naša stranka al Izprijena od privilegijev, se nI zaobljubila nobenim posebnim Interesom, je prosta od kontrole kakega stroja, ter odpira vrata vsem Američa-čanem vseh fas, polti in ver. Progresivna stranka je stranka dejavnosti. Potom demokratičnega prooesa in z vsakdansko aktivnostjo hočemo peljati ameriško ljudstvo po poti, da se izpolnijo ta načela. Prosimo vas, da podpirate naslednji program. MIR Sporazum med Ameriko in JBavjetsko sveto Henry Wallace ja v svojem odprtem pismu svetoval in premier Stalin je v svojem odgovoru sprejel podlago za odkritosrčno razpravo t;lede miru. Iz menjava piaam je pokazala, da aa določne točke ta sporazum lahko najdejo, če se spoštujejo principi o neumešavanju v notranje zadeve drugih držav tar with cm Automate Electric Water Heater Celo veliko perilo je hitro skon-čano, ako vam ni treba zgubljati . minut čakanja, da se vodi segreje. Perilo pride hitro in čistejše, ako imate dovolj gorke vode, ki na-reja bogato milnico. Z avtoma-' tičnim električnim vodogreloam je "počasno" pranje in mlačna voda nekaj prošlega ... z njim dobite dosti gorke vode avtomatično! v 4 Udobnost in ugodnost dovolj gorke vode je avtomatično vaša, ako imate avtomatičen vodogrelec prave velikoati. Umivanje posode, čiščenje in kopeli so lahkejfte in prijetnejše, ako lahko računate, da boste imeli dovolj gorke vode ves dan, vsak daa. Vam ni treba čakati na vodo, ona Čaka na vas. Nobenih cevi in zvez z dimnikom ne potrebujete, lep bali grelec se lahko instalira v vaši kuhi- nji aH igralni sobi, enako v pritličju. Zunanjost avtomatičnega vodo-grelca ostane čista in hladna, ker debela insuliranost obdrži gorkoto kot v thermos steklenici. Oglejte si nove avtomatike a vdsgrelce pri vašem cu aH pa v bližnji prodajaln i. n*f ( ......................... V : tv COSTS SO 1ITV1«! eati tri« water healers at yeer r'«*r to*** t • od* *ed gr tfiM^e COMMONWEALTH EDISON COMPANY A Yugoslav Weakly Devoted te Ike Interesi eč tie WeMfi e official ORGAN or J. S. P. end Its Educational Bureau PROLETAREC IDU CATION ORGANIZATION CO-OF8B ATIVI COMMON Wl ALT« NO. 2127. P»UfoU4 Wtdly •! S301 S*.! An. CHICAGO, ILL., AUGUST 18, 1»48. VOL. XL1II. Hell I The "Land of the Free and Hoipe of the Brave" will begin a system of universal peacetime conscription on August 30. That is now the law of the land. We say "begin" advisedly. What will happen in August, 1948 will be merely a point of departure from a traditional Concept of Americanism. It will direct the American people toward a way of life similar to that under which Germans lived in the days of the late Kaiser Wilhelm, the monarch whose militarism American boys died to destroy in World War I. But it will be only a beginning. Having embarked upon the road to all-out militarism, the United States is more likely to go forward than *to turn back. No vivid imagination is required to enable one to envisage the U.S.A. as a nation which, in a very few years, will be as completely militarized as were any of the nations of Europe in 1917. Advocates of peacetime conscription of youth justify our new way of life on the grounds of "necessity." Perhaps they are right —if what they aim to gain is an extension of the life of the capitalist profit economy. ^ We are willing to admit — nay, we assert — that capitalism can not live much longer unless the American people are controlled absolutely by government. And what beginning for such controls could offer greater and more menacing promise than all-out conscription of a budding generation? In the past we have warned those Americans who would listen that their freedom is the price that they will have to pay for rejecting the task of controlling their own economy and planning their own affairs. Now we are again sounding the admonition that militarization has always been the last phase of any social system. By turning to conscription now, the advocates of the Amei-ican class economy prove that their spstem is entering its final phase. Closer and closer draws the time of decision: Shall the American people be socialized in the service of a super class? Or will they socialize their nation for the greater democracy which Socialism offers?—Reading Labor Advocate. Arkansas and the Big Hat A big fellow named Vance Muse, who wears cowboy boots snd fancy 10-gallon hats, "migrated" from Texas to Arkansas s few years ago and began preaching "Freedom to Work." This freedom, he said, -was God-given—and the blankety-blank trade unions had no right to interfere with it. Although Muse was exposed as a smooth operator who had mined the sucker lists some 19 times, Arkansas' legislature passed his pet meesure, thus outlawing the closed shop. Muse, leeder of an outfit called Christian-American, then moved into other states, preaching the same sermon. Sometimes he got his ears pinned back. Sometimes he succeeded. He became a great buddy of the demagogs' and union-hating industrialists. We don't know what has happened to Muse (because we haven't done any recent close checking on-him) but we know what happened to the "freedom to work'* idea he planted in a state which then had few union members. _ It spread slowly at first, then more rapidly. Thirty-six states enacted measures outlawing the cloeed shop or the union shop, or sharply limiting union security provisions. Then Congress enacted the Taft-Hartley Act, which bans the closed shop and permits the union shop only among workers who have expressed a desire for it in an NLRB-conducted election. It would be ridiculous for us—or Muse—to assume that Christian-American deserves all the credit—or discredit'—for widespread paaaage of anti-labor measures. And we're not nearly as interested in Muse as in the trend toward regulation and control of labor unions.—The CIO News. THE MARCH Or LABOR VOMITS I HIM SCHOOL 6*ADOATUS BASaI OVM ttoco A VSA*, BUT CNUf 4X rt&te GRADUATES pa jOOK M&&THB ^EtfT UAT OR CAP ICO BUY TO* THIS UAJiOl LABCL. i* iT SBAftS "TVhS LABEL IT IS -THE BfSTAT IT3 - lW»OAM*tC€< PEOPLE DO IT By HENRY - JONES THE SALVATION ARMY is a •ubersive organization. It has fomented a strike of international proportions, though only one person is involved, and she just visits a friend instead of picketing. It seems the Swiss consul general out in Frisco brought Elsie Schei-degger over from the old country as s maid, wages $25 per month, on a 7-day week, 24-hour day basis. In* her spare time Elsie visited the Salvation Army, and learned that this was way below the wages the other lassies were getting. She quit work. The consul general tried his hand at cooking, got sorS, and threatened to have her deported, and tried to get the police to bring her back from her refuge. see IN TUCSON the're taking the B-29's out for an airing; the aircraft industry Is getting busy— even with scabs in Seattle—and United Aircraft has spent six million dollars to move its Chance Vought division from Stratford, Conn., tO Dallas "deep in the heart of Texas"^-to be less vulnerable. It doesn't sound like the whispering wings of doves. e e e Maybe we won't have a depression before the next wsr . . . though we usually do. There's fear a depression might help get more bets on the Kremlin than on Wall Street. Moving the industries sround the country, snd sticking more of them like Smith A Wesson did, below ground, could kaep us busy quite a while. Most Invulnerable place Is the yonder side of the moon, where you could snipe from the side at the earth as it rolls around beneath you. ... If all the generals, diplomats, cap-v tains of Industry, politicians snd patriots would take a trip there, the rest of us could have some fun and try licking the next depression by the mass consumption of banana cream pies. see Another plan to lick both depression and Inflation is Advertising. Down at White Sulphur Springs, President Gamble told the National Association of Broad-casters that if we would effectively advertise what we have lots of, people would ask for that instead of what we haven't lots of, and keep prices down. ("No sir, we have no homes for rent, but I\an sell you some nice potatoes ") He also mentioned that selling lots of what we have lots of (which sounds a bit like Gertrude Stein) is a sure way to prevent depression. - It is reassuring to know that the destiny of America is guided by powerful Intellects like that . . . He ought to take to the unexplored side of the moon too. One trouble is thst so many have plenty of nothing . . . over a quarter of all families having no savings, and half of those who do have less than $20 in the sock. ... Of course those who can't get a job moving the Industries sround, might be given jobs advertising the stuff we have lots of, to keep the treadmill going that some folks call "prosperity." Or we can have a "war effort" and then some "reconstruction." We don't have to run out of wofk. e e e AT UNIVERSITY of 1111 n o 1 s they're going to put corsets on 40 monkeys to see if they get ulcers. There should be s limit to these man-shines. Let's start a Society for Preserving the Inherent Dignity of Monkeys —From Industrial Worker. Congress is Warned: 'Giant Combines Will Take Over this Country" Loophole in the Anti-Trust Laws Repeatedly , Pointed Out, But Legislators Refuse to Plug It "Giant corporations will take over this country" unless an old "loophole" in the anti-trust laws is soon plugged, the Federal Trade Commission warned recently. Entitled "The Merger Movement," the report, boiled down, tells this story From 1897 to 1905, there was the first "great wave" of mergers and consolidations. Hundreds of corporations combined by buying each other's "capital stock." • * * To check the growing monopolies. Congress passed the Clayton Act in 1915, and directed the F. T. C. to enforce that law. It forbade mergers through stock-purchase — if they "decreased competition." ♦ ** Corporations soon found a wide loophole in the law. Instead of buying the stock of. another company, they bought its plant and other "assets." This made possible the second great wave of mergers, after the First World War. Since the Second World War, a third great merger wave has been in full swing. The combines sre using the "loophole" which permits them to buy assets. Already "more tharf 2,450 formerly independent manufacturing and mining companies, having $5.2 billion assets, hsve disappeared." according to the F. T. C. • * • The report recalls that, year after year, bills to plug the loophole have been introduced by Senator Joseph C. O'Mahoney (Dem., Wyo.), and Congressman Estes Kefauver (Dem., Tenn.) who is now a candidate for senator. « Congress hes taken no action on the bills, however. The loop hole b still wid* open, and corporations are continuing to "take over the country" by more and bigger mergers.—Labor. - U.S. Blasts Idea of 'Junk Heap' for Older Workers . The theory that a worker after 40 is ready for the "junk heap"— which some mass production industries fostered before the war—was blasted this week by'the Department of Labor. Actually, older workers are more efficient, more stable and have less accidents on the job, the department declared on the basis of an extensive survey, results of which were published in the July Issue of its "Monthly Labor Review." The study covered the work records of nearly 18,000 employes in 100 manufacturing plants. For one thing, the rate of absenteeism declines among the older age groups, the report showed. Those under 20 have the highest sbsentee rate— they lose 5.8 days for each 100 worked. This steadily drops to a low of 3.4 days for workers over 45. Likewise, the on-the-job injury rate is much higher in the lower age groups, the report disclosed. It reaches a peak in the 20-24 age bracket, and is much less for those above 45. However, the study pointed out thsrt the younger workers recuperste more rapidly and come back to work sooner after being disabled. On the whole, the older workers "offer distinct sdvantages to employers over their younger fellow-workers," the department asserted. It died the fact that those over 45 "offer more highly developed skills, more mature judgment and more settled work habits." The Balance Sheet Moral: Write Your in his of- Sferies Plainly An editor was sitting floe one day when a man entered whose brow was clouded with thunder. Fiercely seizng a chair he slammed his hat on the table skd eat down. "Are yos the editor?" he asked. "Yes.'^ "Can you read and write?" "Of course." "Read that, then." he said, thrusting at the editor an envelope with an inscription on it. MB . . .," said the editor trying to spell it out. "That's not a B, it's an S," said the man. "Well it looks like 'Salt for Dinners,' or 'Soul tor Sinners'." "No, sir," replied the man, "it's noC That's my name—Samuel BunnersJ I knew you couldn't read. Fve called to see you about that poem of mine you printed the other day, entitled The Surcease of Sorrow'." "I don't remember it," said the editor. "Of course you don't remember it, because it went into the paper under the villainous title of Smearcsse Tomorrow'." "A blunder of the compositor, I suppose." "Yes, sir; snd thst Is whst I sm here te see you about The way in which the poem was mutilated was simply ssendalous. I haven't slept a night since. It exposes me to derision. People think me s fool." (The editor was silent.) "Let me show you," ssid the man "the first line, when I wrote it, read this way: *Lylns by s weeping willow, underneath s gentle slope.' This Is beedhful snd poetic. But how did In your sheet represent it to the public? 'Lying to a weeping widow I induced her to elope.' A weeping widow, mind you! A widow I Oh! This is too much." "It is hard, sir, very lv«rd," said the editor. "Then take the fifth the orignal manuscript it plain as day—'Take awtj the jingling mot!*?, it is only flittering dross.' In its printed form you make me $ay, Take away the tingling honey; put some flies in for the boss!' I feel like attacking somebody 'With your fire shqpel. But, oh, look at the sixth verse! I wrote, 'I am weary of the tossing of the ocean as it heaves,' and when I opened your paper and saw the lines transformed into 'I am wearing out my trousers till they're open st the knees,' I thought that was taking an inch too far. I fancy that I have a right to do up that compositor. Where is he?" "He Is out just know,*' said the editor, "come in tomorrow." "I will," said the poetically inclined individual, "and ril come armed." Moral: Write your notices, articles, and other items plainly. —AUTHOR UNKNOWN. 'White Collar' There's s world of difference in pay fates of "white collar" workers, as between the East and West coasts, the Bureau of Labor Statistics reported this week. As of last January, the bureau said, women stenographers in Seattle averaged $56.62 a week, as against only $37.31 in Boston. Office boys get $32.98 in Sesttle compared with $28.38 in Boston. For hand bookkeepers (men), the respective averages were $62.50 and $56.69. U.S. Cost for World Groups Put Over $103 Millions WASHINGTON—The United States contributed $103,504,788 to the United Nations and 45 other groups to which It belongs during the fisoal year ending June SO, 1948, the Senate committee on executive expenditures announced. Be yourself if you ever hope to be somebody. 10-Cent Paper PITTSBURGH. July 21—In the last few years, most daily newspapers arbitrarily hiked prices to five cents a copy, even though they nave been shoveling in record profits. That their greed has no limits was demonstrated at a conference here of the mechanical section of the American Newspapers' Association. One speaker predicted that "in the not-too-distant future" newspapers "will have to charge" 10 cents a copy. Alarmed The Federal Deposit Insurance Corporation is becoming alarmed ibout teal estate loans made by banks Insured by the F.D.I.C. The loans have Increased more than 200 per cent in the last two years in such states as Oregon Montana and Arisona, and most jf them are based on very high valuations. Officials of the government agency pointed out that a de dine in business activity might seriously affect "the quality of the loans." It is stated that the F.D.I.C. guarantee and insurance covers about two-fifths of the real estate loans held by the banks. So, if a crash csme, Uncle Sam is the one who would be "holding the bag" in a very big way. HB SAW FATHER The veteran character actor, Charles Co bum. likes to remember his boyhood Infatuation for the theater and thc youthful shifts he made to see as many plays as possible.' His father placed one prohibition on his play-going. "Son," he warned, "you must never go to the burlesque shows. "Why not, father?" the younger Coburn wanted to know. "Because," said his father, "you will see things there that you shouldn't." Of course, after that, he had to Be. "And did you see things you shouldn't?" someone asked Co-burn. The veteran actor laughed. "Yes," he replied, "I saw father." The Congress of the United States is charged with representing snd protecting the rights of the American people. It would be impossible to find a more complete betrayal by any group of legislators thsn the performsnce of the recently adjourned eightieth session of Congress. In analyzing or summarizing operations in a company, group, or organization of any kind, it is customary to issue a balance sheet at the close of normal business. Here is the balance sheet of the Eightieth Congress: Liabilities 1. Enacted Taft-Hartley law despite • strenuous opposition of American workers over the veto of the president of the United States. , 2. Killed price controls at the request of the NAM. 3. Refused to set to halt inflation and skyrocketing prices, although manufacturers' profits are at an all-time high. 4. Failed to enact adequate public housing legislation while tens of thousands of Americans desperstely seek dwelling places. 5. Squeezed labor department appropriations to the vanishing point, eliminating many services to the working people. 6. Weakened the Social Security act, depriving hundreds of thousands of aged workers from its benefits. 7. Failed to enact a civil rights program guaranteeing freedom from fear to all segments of our population. 8. Failed to raise the minimum wage to a level where the average worker could live decently. 9. Passed a weakened farm price program making a farce A this vital phase of national economy. 10. Passed the "aid the rich" tax bill sending millions of dollars back to big income industrialists. 11. Exempted railroads from anti-trust laws, creating a dangerous monopoly hazard. 12. Bungled the European Recovery Program through delay, appropriation cuts and reluctant restorations, completely disillusioning a hungry Europe ready to turn to Communism. Assets 1. Adjourned before it could do any further damage. Another Tragedy Once again the dangers of coal mining are forcefully brought to the attention of the nation, and again by the death of underground heroes who mine the nation's coal. Thirteen men have paid the penalty of their chosen work in Portland, Indiana, in the largest mine in that state. Thirteen men lay dead today, sacrificed to the need for coal and their willingness to brave death daily that the nation may enjoy the benefits of their work. It is a tragic fate—this dying in s foal mine explosion— yet it is a fate which threatens every man who goes beneath the earth's surface to dig coal. The man or woman who still questions the right of coal miners to safety guards, to much higher pay than he now receives, ought to spend one day or so in a coal mine. It is an xlucation no lifetime of book study will produce. To the miners' families who must go on living, even with he tragedies of thirteen men lost, go our utmost sympathy and understanding. We in the mining fields know their distress, fof" t is a distress which hits home all too frequently.—The Progressive Miner. , Were the Bosk Examiners Asleep? The "best-dressed judge in America," P. James Pellecchia, teals $630,000 from his father's bank, the Columbus Trust Company of Newark, N. J. Pellecchia manipulated fake mortgages, Milled the wool over the eyes,of all the examiners, but was exposed by accident. Uncle Sam steps in and through his Deposit Insurance Corporation, takes care of the depositors who have $5,000 or less n the bank. All together 7,000 persons benefit because of the reform which bankers denounced as "radical" when it was enacted. Governor Driacoll of New Jersey rubs*his eyes and "wonders" how such thievery can be pulled off right under the noses 3f the officials paid to watch New Jersey state banks. Of course, the answer is that those officials do not do a good job. Instead of expressing amazement, the governor should "fire" all the responsible officials.—Labor. % When you talk you onty aay something you know; when yeu listen you learn what someone else knows. 'Unions Are to Blame' You go into s store to buy some-tKing that ought to cost you a buck and the clerk charges you $1.50 for It. You complain, and the clerk, who probably doesn't have the slightest idea he's not telling you the truth, says: "Well, it wouldn't be so high if U weren't for the unions." At that point it's time for you to declare "Now, look here, bud" or something more polite and tell the clerk a bit about the economic faots of life. If a lot of unionists don't do that there's a good chance that a very clever campaign launched by business and industry will succeed. Objective of the campaign Is to saddle the trade union movement with the blame for inflation. This would mean shifting stten-tlon from the exhorbitant profits of business and industry and focusing It on the wage Increases which unions have obtained for their members. And the wage Increases would be pictured as the cause and not the result of price hikes. It's s nest trick if they ran get by with it—an i they'll get by with it unices the unions do something —and quick—to block them.—CIO News. Dent envy the other felloe. Every person has something that ne other human being has. Develop that one thing and make It outstanding Who is Putting up The Money? To put Hitler ih power, German industrialists used all sorts of propaganda. One kind was what we call "comics," picturing organised labor as corrupt, unpatriotic and "communistic." Now — and this seems deeply significant—the same sort of antiunion "comic" books are being distributed to members of Congress and to many other people. A senator passed on a sample to LABOR. Entitled "Peter Manaki's Discovery," it is full of colored cartoon "strips" lsuding the Taft-Hartley Act and labeling union leaders who oppose It as crooks snd "Reds." This pamphlet bears the name "Committee of Americans, N. Y.," bet carefully omits aay siirsas, It costs s lot of money to publish snd distribute colored "comics" like this. Who is patting a» Ike Baoaey? Is the National Association of Msnufacturers or some other antiunion group of employers copying the methods which put Hitler in power. ' —LABOR. Aro Rich OoMng Rkher? The Federal Reserve Board reports that 10 per cent of all American families received 33 per cent of the total income in 1S47, Two years before, In 1S45, thc 10 per cent got 29 per cent of the income. In other words, the figures show a tendency for more of the Income to concentrate in fewer hands.