Poštnina plačana v gotovini SLOVENSKA BESEDA Uredniitvo: Dalmatinova 8 - Uprava: Selenburgova 7/11 - Naročnina: Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno. 10 Din - Čekovni račun. it. 17,152 Izhaja vsak petek. V LJUBLJANI, 12. NOVEMBRA 1937 Posamezna i p\i ki številka I DIN ŠTEVILKA 42 Dr. Dinko Puc: Ustava in državni udar Vsaka pogodba je sveta stvar in vsak pogodnik jo mora spoštovati nad vse Mi ne poznamo samo pogodb med posamezniki, ampak tudi pogodbe med večjimi skupinami ljudi, oso bit« pogodbe med državami, med narodi. Vsaka pogodba je sveta in vsaka pogodbena stranka mora izpolnjevati obveznosti, ki jih je prevzela s pogodbo. Nihče ne sme odstopiti od pogodbe Sam, ako noče postati verolomen. Pač pa je pogodbenim strankam dovoljeno, da odstopijo s p o r a z u m n o od pogodbo, kadar hočejo, tudi pred potekom dobe, za katero je bila pogodba sklenjena. Odstopiti smejo sporazumno od pogodbe tudi takrat, če je bilo določeno, da se sme odstopiti od pogodbe, samo če so izpolnjeni gotovi težji pogoji. Ako sta oba pogojnika zadovoljna, smeta pogodbo razveljaviti tudi v primeru, da ti pogoji niso še izpolnjeni. Ustava je normalna pogodba med narodom in krono, v kateri se točno določijo obojestranske pravice in dolžnosti. Čim je ustava sprejeta po večini naroda ter jo vladar odobri, je pogodba perfektna, ki veže obe strani. Ne eden, ne drugi, nima pravice spreminjati ustavnih določb enostransko. Če se to vendarle zgodi, je to nezakonit čin, ki se imenuje na strani vladarja državni udar, na strani naroda pa r e v ol u c i ja. Zgodovina pozna mnogo državnih udarov, ki so imeli včasih dobre, včasih slabe posledice. Toda tudi v primeru, da je bil uspeli dober, je s pravnega stališča državni udar nezakonito dejanje in ostane to toliko časa, dokler ga narod ne odobri. Šele, če se to zgodi, se je poyrnilo zakonito stanje, ker se je enostranski akt spremenil v dvostransko obvezno pogodbo, Naravno je, da načela, ki veljajo za pogodbena razmerja sploh, veljajo tudi z a ustavo. Kakor se ustava uveljavlja s sporazumom med krono in narodom, tako se more tudi ustava ukiniti na isti način, to je s sporazumom med narodom in krono. V tem slučaju tedaj ni mogoče govoriti ne o državnem udaru, ne o kakem nezakonitem dejanju, ker sta oba faktorja, ki imata o ustavi odločati, z enotno voljo izpremenila stanje, ki jima ni več ugajalo, bodisi, da se je preživelo, bodisi, tla je bilo od začetka nezakonito. ■ To Je namrej takrat, kadar ustava ni bila uveljavljena zakonitim potom, ampak — kot gori omenjeno — z enostranskim dejanjem. Naravno je, da tak enostranski ukrep- inore vsak hip preklicati tisti, ki ga je napravil. Še lažja pa je seveda situacija, ako se s takim preklicem strinja in gai odobrava tudi druga stranka, proti vo’ji katere je bil ukrep uveljavljen — oktroiran. Povsem umr Ijivo je in leži na dlani, da tak postopek ni državni udar, ampak čisto zakonit postopek. Dr. M. Korun: Vstopila je leta 1935. v novo ustanovi jen® JRZ in prevzela odgovornost za politiko v zadnjih dveh letih. Poudarjala je, da ustreza njena politika volji slovenskega ljudstva, ki hoče sporazum s Hrvati in novo sporazumno ureditev države ter u vedbo. deinokratičmh svoboščin. Dogodki zadnjega časa pat so pokazali, da slovenski del JRZ odklanja sporazum s Hrvati jn novo sporazumno ureditev države in da je zadovoljen z ono državno ureditvijo in politično svobodo, kakor jo daje uštalva iz leta 1931. S' teni je nastala za strankarsko opredelitev onih Slovencev, ki so bili pristaši bivše SLS, nova situacija. Tudi pri njih bo prišlo do ločitve: na eni strani bodo oni, ki so ostali zvesti' načelom bivše SLS, na drugi stratoi pa pristaši politike, ki temelji na ustavi iz leta 1931. Ker gre za načelne razlike, je ločitev duhov nujna in neizbežna, Mnenja smo, da. bo koristna: priponi Ogla bo k ozdravljenju in normalizaciji našega doinačegu slovenskega in državnega političnega življenja. Mednarodna cesta skozi Jugoslavijo Bivša SLS Zadnji dogodki vzbujajo upanje na skorajšnje ozdravljenje našega političnega življenja Bivša Slovenska ljudska stranka je združevala v sebi vse one Slovence, ki so priznavali nauke kato iške cerkve kot osnovo za vse svoje javno delovanje. Za časa Avstrije se je v tej stranki pod vodstvom duhovščine politično izživljala večina slovenskega naroda. Tudi načelni nasprotnik bivše SLS mora priznati, da je ona prinesla 'slovenskemu narodu pomembne in trajne moralne in materijalne dobrine. Teh uspehov ne bi bila bivša SLS nikdar dosetgila, če ne bi bilo njeno delo zasidrano na široki demokratični podlagi. Čeprav ni-80 7®* vodje bivše SLS čutili demokratično, so se vendar morali posluževati deuok ratienib metod in so morali vzgajati ljudstvo k demokraciji, ,ae so hoteli, da postane in ostane njihova stranka močna in vodilna v slovenski politiki. i Takratni ideolog bivše SLS, pokojni dr. Krek, je bil v vsem svojem dfejanju in nehanju prepričan demokrat. Demokracija je bivšo SLS v zgodovinski dobi razpotja Avstrija — Jugoslavija: leta 1917. pel ja'a po pravi poti, ki je odgovarjala volji naroda za narodno svobodo Slovencev v državnem sožitju s Hrvati in Srbi. Ta boj v letih 1917. in 1918. je Pretresel temelje bivše SLS. ven- dar je ni uničil, Z razpadom Avstrije je bil v glavnem končan. Toda strankin ideolog dr. Krek zmage svojega demokratičnega krila v stranki ni doživel. Njegove izgube bivša SLS ni mogla preboleti. Njena politika v naši novi državi je začela kolebati: vodila je od skrajne opozicije do sodelovanja v vladi. Čeprav je imela v svojem programu avtonomijo Slovenije in zahtevo po popolni demokratizaciji javnega življenja, je vendar za ceno dnevnih strankarskih koristi sodelovala v centralističnih režimih pred letom 1929. in pomagala demontirati demokratične »voboščine, s čimer je pripravljala pot šesto januarskemu režimu. šestojanuarski režim, je sicer razpustil bivšo SLS, kakor tudi vse druge politične stranke v državi, toda njeni predstavniki so kljub temu dve leti v njem so-delova’i. Pozabili so1 na veliko demokratično tradicijo svoje . stranke in prevzeli na, sebe odgovornost, ki so jo glavni voditelji srtekih in hrvaških strank kot prepričani demokrati odklonili. Poslej je začel demokratizem bivše SLS še bolj bledeti. Stranka je izgubila vero v svojo lastno moč in vero v zmago demokratičnih idej. V Budimpešti je zasedala pretekli teden «Stalna komisija za zgradbo mednarodne, ceste London—Carigrad’*, v. kateri ima tudi naša država dvojega stalnega delegata v osebi inž. Stanislava josifoviča, ki je znan. maši širši javnosti iz Mnogoštevilnih akcij delamiega «Društva za ceste», ki inra svojo podružnico tudi v .Ljubljani. ■Na omenjenem zasedanju so podali delegati iž vseh prizadetih držav, točna pprbčila o-delih na tej najvažnejši cestno-prometni žili v EvrOpi, kolikor sc je seveda nanašalo na njihova državna ozemlja. Iz posameznih poročil je razvidno, da je velika mednarodna cesta London—Carigrad v vsej dolžini od Londona do avstrijske meje že dogo-tovljehai. Z ozirom'>na predpise o širini in konstrukciji cestišča bi morala biti cesta sama široka šest metrov, vendar so Angli ja, Belgija in Nemčija z ozirom na velike prometne zahteve in. potrebe že sedaj zgradile na tej mednarodni cesti posebna cestišča in proge za avtomobile, kolesarje, pešce in za tovorni promet v skupni širini 24 do 30 metrov. Od avstrijske meje do Linza se cesta Še projektira in i sc promet za ta odsek vrši za- I časno preko Sol n ograd a na Dunaj. Od Dunaja do naše meje je nova cesta tudi že povsem dogotovljena. Jugoslovanska vlada je pa na lastnem državnem ozemlju investirala iz rednega proračuna za to cesto 400 •milijonov dinar*-jev, od milijardnega posojila za javna dela pa je porabila za njo doslej 323 milijonov, skupno lo-rej že nad ?20 milijonov. Del te mednarodne ceste, ki odpada na našo državo, znaša okrog 570 km; Že prej je bilo od tega zgrajenih 20 km, letos je bilo prometu izročenih 150 km, dočim se nahaja še v gradnji do konca prihodnjega leta okrog 130 km. . Za ostalo dolžino ceste na našem ozemlju se zaenkrat izdelujejo projekti in trasi ran ja. obenem pa se seveda na vseh straneh iščejo sredstva, da bi se ta cesta čimprej povsem dogotovila. Če bo finančno vprašanje kmalu in ugodno rešeno, smemo' upati, d a bo omenjena, mednarod na cesta v vsej dolžini, kolikor teče preko jugoslovanskega državnega ozemlja, dograjena najpozneje do leta 1941., ko so se zavezale dokončati to cesto na svojih teritorijih tudi še ostale, v poštev prihajajoče države (Avstrija, Bolgarska in Turčija). 50 let Združenja brivcev Združenje brivcev, frizerjev in kozmetikov v Ljubljani* bo proslavilo v nedejo 14. in ponedeljek 15. novembra polstoletni jubilej organizacijskega dela. Pokroviteljstvo nad proslavo je blagovolil prevzeti predsednik zbornice za TOl g. Ivan Jelačin. V nedeljo dopoldne bo sprejem gostov iz vse države. Prišli bodo delegati strokovnih združenj iz vseh krajev, posebno obilen bo pa obisk iz dravske banovine. Prireditveni odbor s predsednikom g. Ivanom Dorčecem na čelu ima polne roke dela, da bo proslava čim spodobnejša, taka, e kakršno se more izkazati pred javnostjo le organizacija, ki ima za seboj polstoletno dobo neumornega strokovnega in stanovskega zaslužnega dela. ■ Proslava je namen jena v prvi vrsti delu, zato bo prirejeno v nedeljo 14. t. m,, ob 16. uri veliko nagradno tekmovanje v frizi ra-nju. Tefkmovanje ’ bo ' največje, kar smo jih doslej videli v Ljubljani, tako po številu, kakor po kakovosti. Vajenke bodo prve stopile za modele z železno in vodno ondulacijo, ob 17. uri pomočnice in pomočniki v obeh ooi-dulacijah in «Postich> frizurah, ob 18. uri bo pa višek tekmova- nja, ko bodo mojstrice in mojstri pokazali vse, kar zmorejo v vodni in železni ondulaciji ter fantazijskih * Postich» frizurah. Zadnja točka bo tekmovanje v brzem britju, kjer bodo mojstri in pomočniki pokazali, da so v tej disciplini pravi mojstri. Zadeva z brzim britjem bo prav zanimiva; čas se bo prav točno ugotovil, tako, da bomo dobili svojega «prvaka» tudi v tej panogi, ki je neobhodna potreba nečiniernega človeštva. To tekmovanje bo trajalo nekako do 20. ure, ko se bo začela večerna družabna prireditev s plesom. Ob 22. uri bo slavnostna razdelitev daril. Tehnični ved j a tekmovanja, g. Vili Franehetti, bo imel zadnje dni par poizkusnih friziranj, kot pripravo na tekmovanje, predvsem s tekmovalkami, ki bod6 sedaj iprvič nastopile. Drugi dan, v ponedeljek 15. novembra ob 9, uri dopoldne, bo v stolnici maša zadušni ca za pokojne člane združenja. Ob 11. uri bo v veliki dvorani zibornice za TOl v Bethovnovi ulici svečana seja združenja, ob 13. uri bo pa zaključni banket. Popoldne bodo udeleženci proslave priredili skupni izlet v ljubljansko okolico. POLITIČNI TEDEN Demokratičnemu bloku se ne bi moglo očitati, da drži v novo nastalem političnem položaju roke navzkriž. Njegov beograjski del je povzel nadvse široko zasnovano politično akcijo, ki dobiva oblike pravega narodnega pokreta. Velika večina voditeljev se nahaja na agitacijskem potovanju, kjer obiskuje vsak večji kraj iti kjer priredi, če že ne zborovanje, vsaj konferenco za svoje politične somišljenike. Vodstvo organizacije stoji v stalnih medsebojnih stikih, tako da ne bi zašla akcija v različno smer. Predvsem pa se posameznih shodov ne udeležujejo predstavniki samo ene ali druge skupine, marveč so na njih zasto-. pani večinoma predstavniki vseh treh skupin. Tudi zagrebška skupina demokratičnega opozicijskega bloka marljivo obdeluje Hrvaško in Bosno ter je priredila v zadnjem Času več zelo uspelih zborovanj. Lepo vreme je pripomoglo, da so se shodi vršili lahko na prostem ih da so se na njih lahko zbirale velike nino žice ljudstva. S teni Skup-nim delom postaja notranja povezanost demokratičnega bloka vedno tesnejša in prvič v notranjepolitični zgodovini Jugoslavije se dogaja, da sodelujejo brez medse* bojnega sumničenja in res iskreno predstavniki večine srbskega iti hrvaškega naroda. Že to sodelovanje in medsebojno zaupanje ter spoznavanje je čvrsto jamstvo za bodoči uspeh ne le demokratičnega bloka v naši državi, marveč tudi za uspešen razvoj celokupne naše notranje politike v smislu združevanja, in ne, kakor se hoče opoziciji danes naprtiti, razdruževali ja. Moralna sila opozicijskega bloka,. ki se bori predvsem za ostva-ritev demokratičnih idealov, za svobodo in dostojanstvo poedinca proti absolutističnim posegom državne oblasti v diktatorskih režimih, ni ostala brez posledic tudi na druge stranke, ki danes vstjj službeno podpirajo nasprotno stališče. Pri slovenskem delu JRZ je prišlo do čudnega vrenja in pojavila se je skupina, ki je dvignila zahtevo, da se mora stranka vrniti k tradicijam svoje politične preteklosti. Naj se službeno iz vodstva stranke trdi že, kar se hoče, dejstva, da so neki njegovi člani s svojimi posebnimi zahtevami, ki se ne krijejo z oficijetno politiko, stopili pred javnost, ne morejo utajitj. Ako spori v režimski stranki končajo na ta, ali oni način, pojav, da se ti spori pokazujejo v javnosti in ne ostajajo za kulisami, dajejo slutiti, kakor da bi v režimski stranki sami čutili bližajoči se konec. Kdor je v opoziciji, ta ne razpolaga z dispozicijskimi fondi in zato se pač mora, čeprav je pri režimski stranki, ako hoče nekaj povedati, kar gospodom od vodstva ni po volji, posluževati sistema letakov, o katerem smo imeli nedavno priliko slišati, kako je grd in zaničevanja vreden. Od: režimske strani se hoče naslikati javnosti, kakor bi se danes borila v Jugoslaviji srdita borba med unitaristi in federalisti, čuvarji in grobarji Jugoslavije. V resnici pa gre boj v drugi smeri, med demokrati in fašisti, med svobodo in reakcijo. Ni težko uganiti, ha kateri strani se nahaja večina jugoslovanskega naroda. štev. 42. ________________ i Plačilo druge anuitete za kmečke dolgove Po določilih uredbe o likvidaciji ' kmečkih dolgov, imajo drugo ,anu* iteto (obrok) za kmečke dolgove pla* čati dolžniki Priv. agrarni banki iz* ključno preko pristojnih davčnih uprav. Samo pri prvi anuiteti je bila do neke meje izjema in so dolžniki dobili poziv, da jo vpLačajo nepo* sredno Privilegirani agrarni banki, in sicer zato. ker Priv. agrarna banka takrat še ni mogla sestaviti seznamov dolžnikov in jih poslati davčnim upravam. Tudi zastran prve anuitete so za vse tiste dolžnike, ki je niso plačali do 1. septembra t. I. narav* nost pri banki, naknadno izdelali se* zname in jih poslali davčnim upra* vam. Zato morajo dolžniki plačati tudi prvo anuiteto preko davčnih uprav. Druga anuiteta je zapadla 1, novembra t. 1. Priv. agrarna banka je poslala sezname vseh dolžnikov davčnim upravam in opozarja dolž* nike-kmete, da morajo to drugo za* padlo anuiteto izključno plačati pri* stojnim davčnim upravam. Privilegi* rana agrarna banka zaradi tega ne bo sprejemala neposredno od dolžni* kov nakazil za račun druge anuitete. Dolžniki naj se ravnajo po teh na* vodilih, da ne nastanejo pri plačeva* nju nerodnosti. Nehvaležnost Štirje odlični možje so izstopili iz JRZ: bivši poverjenik Narodne vlade dr. Brecelj, bivši predsednik Prosvetne zveze in Zn dr. gosp. banke dr. Mohorič, bivši minister in voditelj krščan-sko-socijnlnili delavcev Gostinčar in bivši podžupan ljubljanski dr. Stanovnik'. Včeraj so bili še močni stebri stranke, spoštovani in ugledni možje, danes pa jih že zmerja «Slovenec», da so «tavajoči Slovenci», da se ne znajo dvigniti višje, da bi videli pravo smer naroda, da begajo znotraj svojih meja, da cepijo moči, da imajo zavest, da niso na pravem mestu in da narodu nič ne prispevajo za njegov napredek, da nimajo smisla za velike naloge, da jim manjka čut za širino, da so nerodovitno izobra-ženstvo itd. itd. Očita jim celo, da le v kavarniški družbi, ki jo imenuje ia haute societe, zavzemajo stališče, da nimajo smisla za politično vodstvo in da so sploh majhni ljudje, nad katerimi se narod ne bo toliko spotakni!, da bi se mu zmedel korak. — Uf! Kako prav simo imeli, da sc nismo jezili, kadar je «Slove-nec» nas napadel, ko vidimo, kako bije z loparjem po glavah lastnih pristašev, ki si lastijo e n-krat pravico imeti svoje lastno mišljenje in sodbo. Vendar bi «Slovencu» kljub temu ne priporočali, da nadaljuje v tem tonu. Svet je okrogel in zgodovina se ponavlja. Bog hodi še vedno z močnejšimi bataljoni in ali «Slo-vencus ne bo neprijetno, če bodo ti bataljoni nekega dne na strani gospodov, na katere danes pljuje? Ali je dr. Šušteršič in njegov padec že pozabljen? Domači pomenki Združena opozicija je podvojila svojo agitacijo v Srbiji in Hrvaški. Zbori so bili v Obrenov* cu, Šabcu, Užicah, Kragujevcu, Nišu, Negotinu, Karlovcu, Podr. Slatini itd. Vsi sestanki so se izvršili v polnem miru in redu ter največji soglasnosti. Pač pa je prišlo do prelivanja krvi v Novem Gradcu, kjer je policija ho* tela preprečiti naznanjeni shod HSS. Uradno poročilo pravi, da so bili po* sledica tega štirje mrtvi, 6 težko in 2 lahko ranjena. Obletnica ustanovitve ČSR Devetnajsta obletnica Češkoslova* ške je bila letos praznovana na po* sebno svečan način. O priliki spre* jema tujih diplomatov je predsednik dr. Beneš imel programski govor, v katerem je zlasti poudarjal, da je če* škoslova!ka država v svoji notranjo* sti popolnoma konsolidirana, kakor malokatera druga država; to je po* sledica demokratičnega načina vladanja. Mnogo vprašanj je res še treba rešiti, toda Češkoslovaška bo našla za reševanja vedno demokra* tične metode, vsled česar se ne boji nobene eksplozije. Predsednik dr. Be* neš je končno tudi poudarjal, da je prepričan o možnosti preprečenja vojne in očuvanja miru. „Slovenski fantje“ niso politična organizacija! O priliki mladinskega kongresa JRZ v Beogradu, katerega se je ude* ležilo iz cele države kakih 1500 oseb, je poročal «Slovenec», da se ga je udeležilo tudi veliko število «sloven* skih fantov«, katere je ministrski predsednik navdušeno pozdravil z «Bog živi», nakar so odbrenkali or* lovsko himno. Čez teden dni je pri* nesel preklic te vesti, češ, da je golo obrekovanje trditev, da so se sloven* ski fantje udeležili tega kongresa in da so oni vendar nepolitična organizacija. — Mislimo, da se ta barva ravna čisto po vetru. „Istra“ poroča: «Piccolo» je prinesel 29. oktobra daljši članek, ki ga je posnel po ljub* Ijanskem «Slovencu», v katerem se pohvalno opisujejo vzorne razmere, ki vladajo v Italiji z ozirom na tujski promet in turistiko. Članek je bil na* pisan o priliki italijamsko*jugoslovan= skega kongresa za turistične zveze, ki se je vršil pred kratkim v Go* rici. «Piccolo» pravi v tej zvezi, da je interesantno na kratko iznesti sodbe, ki jih je prinesel «Slovenec», razšir* jeni slovenski list. Poleg tega povdar* ja, da se je treba «Slovenca» s hva* ležnostjo spominjati z ozirom na ugodno poročanje za Italijo o priliki itaJijansko*etiopske kampanje. Pa tudi sedaj, ob dogodkih v Španiji, ko je postavil list na vidno mesto italijan* sko stališče v nasprotju z angleško* francoskim o vprašanju prostovolj* cev, navajajoč pomoč, ki jo je Špan* skim marksistom nudila francosko* ruska koalicija ne le s prostovoljci, ampak tudi z organiziranimi trupami. Vsekakor je to po dolgem času, če ne že sploh, eden prvih pohvalnih iz* razov italijanskega časopisja, ki se nanaša na naše časopise. Naj samo poskuša kdo . . . Zadnji «DomoIjub» je z neizmerno naslado in seveda s še neizmernejšo hinavščino svetohlinsko zavil oči či« sto na belo in ponatisnil v obliki uvodnika po šibeniškem «Katoliku» naslednje značilne odstavke: «Ni vse slabo in tako ima svojo dobro stran tudi nizkotna borba proti konkor* datu. Pri tej priliki smo se naučili marsičesa. Naj nam še kdo začne go* voriti o verski enakopravnosti in ver« ski strpljivosti. Prišteli ga bomo jav* no Lažnikom in če nas bo klical pred sodišče, bomo zmagali mi. Katoličani so v tej državi 19 let živeli brez kon* kordata in bodo, če Bog da, živeli tudi v bodoče! Živeli bomo in borili se bomo, a nikdar se ne bomo niko* mur prilizovali in pred nikomur ne bomo suženjsko padali za sprejem konkordata na kolena. Vendar veseli nas, da so prišle na dan tajnosti mnogih src. Te «skrivnosti» v resnici za pametne ljudi niso bile nikdar tajne, vendar karte so vržene na mizo, da sedaj vse vemo, pri čem da smo. Cerkev je z narodom in narod bo s Cerkvijo. To nam zadostuje. Naj samo poskuša kdo navaliti se na ta dva. A kaj bomo odslej razumeli pod milozvočnima besedama «verska strpljivost«? Molče nam bosta tro* bentali: «Kar je moje — je moje, a> kar je tvoje, je tudi moje.» Ali: Jaz lahko naredim, kar hočem, a če ti tega ne moreš, stisni zobe in molči. Molči, pa če bi te tudi na kol pribili in ogenj pod teboj zakurili. Mi pa hočemo odslej živeti in delati, imajoč pred očmi zlato resnico: Svaka sila do vremena, a nevolja redom ide ...» Oh zdaj, oh zdaj, pa nikdar več . . ., Jerezovsko stoodstotno prepojeni in prenasičeni «Domoljub» piše, zdru* ženo z globokim vzdihljajem: «Naše gibanje je bilo pred pol stoletjem zgrajeno na tri vrhovna načela, to je na slovensko, na katoliško in na de* mokratično.» — Danes pa žal ni več. Bratenje z najhujšimi centralisti v JRZ in za vladno mizo logično ne more biti niti najmanj v skladu s citirano «triglavo načelnostjo«. Ome* njena trojna načelnost je bila včasih, pred petdesetimi leti. Zdaj naj pa «Domoljub» tožno intonira ono mehko, ginljivo narodno popevčico: «Oh zdaj, oh zdaj, pa nikdar več, veselje naše preč je, preč .. » Stare strune milo se glasite . .. «Domoljub» je nedavno praznoval Svoj zlati jubilej. Kljub visokim le* tom je ohranil znatno porcijo elastič* nosti, zlasti v jeguljastem preskako* vanju iz najhujšega avtonomizma in federalizma v stoodstotni centralizem in unitarizem je pravi mojster, tako rekoč evropski prvak v tej politično* športni disciplini. Ob tej vrlini mu zato nihče ne bo zameril betežnosti in ohromelosti v razumskem, vsebin* skem pogledu, kjer se častitljivi ju* bilant zelo pogosto «na mrtve žlake« skrega s pametjo, resnico in logiko. Pa pozabljivi so postali oča, odkar ne nosijo več starih kranjskih irhastih nadkolenk, temveč moderne «ši= mi» pumparice čednostnih slovenskih fantov. - jej* Nujno v — korupcijo Neko ljubljansko «katoliško» in uradno JRZ glasilo je zapisalo tole veliko resnico (najbrže nehote in proti odobrenju svojih gospodarjev, kar mu Bog odpusti): «Več strank je v državi nujno potrebnih tudi zaradi kontrole, kajti, če bi imeli eno samo stranko, bi počela ta, kar in kakor bi hotela. To pa nujno vodi v — korup* cijo.» — Zaenkrat ve z nami vred vsa Jugoslavija od Triglava do So« luna, da ima edino, vso in odločilno besedo v naši državi le ena sama stranka, in to je režimska JRZ ... Kritika angleške zunanje politike Vodilni angleški list «Times» piše: Nespametni smo bili, ko smo dovo* lili, da se oslabi Društvo narodov. Tako smo dosegli, da mali narodi v Evropi ne vedo, ali naj se odločijo za to, da se pokore velikim diktator* skim državam, ali pa naj nadaljuje* jo obupno borbo za svobodo. Ti narodi se sprašujejo s polnim pravom, kaka bo usoda angleške in francoske demokracije, kadar bosta pod peto vojaške diktature. Mi pa vprašamo, ali nam ne nalaga zdrava pamet, da jasno proglasimo, da smo odločno za svobodno demokracijo, demokratične institucije in osebno svobodo?! Če bi vlade angleških zemelj doda* <• le, da ne bi mogle mirno gledati ka* kršenkolisibodi poskus, uničiti ostan* ke demokracije v Evropi ali ignori* rati neprestano uporabo nasilja v mednarodnih odnošajih, bi bila cela situacija takoj drugačna. Prijatelji svobode bi bili povsod ojačeni. Ze* dinjene države bi se zainteresirale in vojaške diktature bi začele premiš* Ijati. Brez logike Opozicijski «Vojvodjanin» piše: «Niti ena politična ali kulturna ma= nifestacija ne poteče, ne da bi se iz vrst navzočnih ne pojavili vzkliki demokraciji in demokratičnim drža* vam. Naš zunanji minister je nedavno podpisal sporazum z neko ve* liko demokratično državo in je ob* iskal tudi prestolnico druge demo* kratične velesile. Povsod je dajal iz* jave, da smo mi, Jugoslovani, idejno za ta tabor. Sprejem francoskih bo* jevnikov, predsednika dr. Beneša in g vse druge manifestacije dokazujejo isto; naš narod teži neodoljivo za de* mokracljo. Odkod pa potem to, da neki M. Svetovski skoro v sleherni številki nekega beograjskega lista slavi in glorificira fašizem, zlasti faši* stično Italijo, Mussolinija in generala Franka?» — Nas zadnja ugotovitev prav nič ne čudi... Če mucki spregledajo V neki ljudski šoli v zasedenem ozemlju je neki učenec med odmorom veselo poskakoval po šolskem dvo* rišču. Učitelj ga je vprašal: «Zakaj si vendar tako vesel?« «Naša mačka je dobila sedem mla* dih fašistov!« Učitelj se je ugriznil v ustnice in umolknil. čez nekaj dni je hotel učitelj zo* pet izkušati učenca, pa ga je vprašal: «No, kako se pa kaj počutijo tvoji mali fašisti?« «Kakšni fašisti?«, se je začudil otrok. «Pa onih tvojih sedem muckov!« «Saj to niso fašisti!« «Kako, da ne?», se začudi učitelj, «saj so še pred nekaj dnevi bili fa* šisti?!« «Da, takrat že, toda zdaj so že spregledali«, se odreže učenec. («Istra», štev. 44.) Otroška logika V nekem mestu srednje Italije je generalni tajnik fašistične stranke Starace obiskal neko ljudsko šolo, kjer je kot tak seveda takoj začel spraševati otroke, kaj da so. Vprašal je prvega, kaj da je, in ta mu je od* govoril, da je fašist prav tako, kakor njegov oče in stari oče. Isti odgovor je dobil tudi od drugega, medtem ko se je tretji odrezal, da je republikanec, kakor sta njegov oče in ded. Starace se je začudil in ga vpražal, kaj bi bil on, če bi bila njegov oče in ded zidarja. Fantič se je odrezal, da bi bil tudi on zidar. Nato ga je vprašal še, kaj bi bil on, če bi bila njegov oče in ded tatova. Dečko se je na to moško odrezal: «Tedaj bi bil tudi jaz fašist!« («Istra», štev. 44.) Zunanja politika Iz glasbenega sveta Nove skladbe. Za 701etnieo skla* datclja Petra Jereba jc^ Hubadova župa JPS izdala osem njegovih mo* ških in mešanih zborov v priročni obliki in z lepim tiskom. Pesmi so preproste, zelo pevne in jih bodo naši pevski zbori gotovo veseli. Na prodaj so v knjigarnah po 10 din partitura. Znani koroški pevovodja Pavle Kernjak je zbral in harmoniziral osem doslej skoro _ neznanih koro* ških narodnih pesmi za moški zbor. Zbirko je uredil Pr0‘- Kramolc. Be* sedilo pesmi je natisnjeno v dia* lektu, v izvirnem narečju, kakor jih pojo v Rožu in ob Vrbskem jezeru. Zato je zbirki priključen tolmač manj znanih izrazov. Pesmi je Ker* njak harmoniziral enostavno, ven* dar učinkovito. Izdajo je založil iKlub koroških Slovencev*, ki jo tudi razpošilja po 10 din. Obe novi izdaji priporočamo v na* kup in izvajanje našim moškim zbo* rom. Slepi otroci iz banovinskega za* voda v Kočevju prirede v soboto 13. t. m. in v nedeljo 14. t. m. dve akademiji v Ljubljani (frančiškanska dvorana). Glasba, petje, igral Vstop* nice v frančiškanski pasaži. — Za* sedimo dvorano do zadnjega mesta! Človekoljuben namen! Z. P. Skladatelj Zorko Prelovec je priredil 22 idrijskih pesmi za moški in mešani zbor. Skladatelj Franjo Venturini bo iz* dal v kratkem v lastni založbi zbirko tržaških ljudskih pesmi. Šah V matchu za svetovno prvenstvo je odigranih do sedaj 14 partij. Sta* nje je 8!4 :5'A za dr. Aljehina. Dr. Aljehin je že zadostil prvemu pogoju, da mora zmagati šestkrat. Sc* daj mu zadostuje, da še iz ostalih 16 partij dobi 7 točk in s tem naslov svetovnega prvaka. Šampijonat sovjetske Rusije je ob* držal Botvinik. Pred kratkim je bil odigran v Brnu mojstrski turnir. Zmagal je Kobleucs 9, pred Madžarom L. Steinerjem 8: slede Hermann 7'A, Barta 7 itd. V Ljubljanskem šahovskem klubu se je začel v ponedeljek trening* turnir najboljših klubskih igralcev. Ta turnir je predpriprava na inter* nacijonalni turnir, ki ga bo priredil L5K ob priliki proslave 251etnice ob* stoja kluba. Mednarodni turnir se bo začel predvidoma 16. januarja 1938. Dr. Euwe : dr. Aljehin XI. partija mateha 30. oktobra 1937. 1.) d4, d5; 2.) e4, c6; 3.) Sf3, Sf6; 4.) Se3, dXc4, dXe4; 5.) a4, Lf5; 6.) Se5, e6; 7.) Lg5, Lb4; 8.) f3, h6; 9.) LXf6, gXf6; 10.) SXc4, c5; 11.) dXe5, DXdl; 12.) Txdl, Lc2; 13.) Tel, Lb3; 14.) Sd2, LXe3; 15.) TXc3, LXa4; 16.) e4, Ke7; 17.) Ld3, Td8; 18.) Ke2, Se6; 19.) Ke3, Sb4; 20.) Lbl, Sb5; 21.) Sb3, f5; 22.) Sa5, b6: 23.) cXb6, aXb6; 24.) Se4!, Tal!?; 25.) Sa3, La6: 26.) Tb3, Sd3!; 27.) eXf5, SXb2!; 28.) TXb2, TXa3; 29.) Kf2, Td6; 30.) fXe6, TXc6. Tu je ponudil dr. Eu\ve remis, kar je Aljehin takoj sprejel. V Rimu so podpisali predstavniki treh avtoritarnih režimov. Nemci, Italijani im Japonci, nov pakt, čigar smoter je precej tu-jinstven. Službeno sc zatrjuje, da mu je glavni cilj le eno. naiin-reč ustvaritev iprotiboljševiske fronte v svetu. Verjetno bo pa, da vsak izmed podpisnikov vstopa v to pogodbo s svojimi zasebnimi načrti. Nemci bi predvsem želeli sprožiti vprašanje revizije kolonijah)ih mandatov iu iso že dali razumeti potom svojega tiskat, da bo rajhetag na svojem prihodnjem plenarnem zasedanju, ki se ima vršiti te dni, povedal, da Nemčija ne prizna več mandatov, ki jih imajo druge velesile nad bivšimi nem-škinii kolonijami. Ti mandati so v veliki večini v angleških in le malo v francoskih rokah. Doslej eo Nemci pod novim režimom dosegli marsikatere zunanjepolitične uspehe, toda le, če se jih je dalo izvesti v notranjosti Nemčije. Dosegli so odpravo reparacij, pravico oboroževanja, ne moremo si pa predstavljati, kako naj bi dobili muzaj kolonije, ako jim jih Angleži ne dajo. Mussolini se je o priliki petnajstletnice pohoda na Rim «za-vzel z vznesenimi besedami, naj se nemškemu narodu vrne mesto, ki ga je zavzemal na afriškem ozemlju*. Nekateri bi hoteli vedeti, da je gorečnost fašistične Italije za nemške kolonije nastala zaradi tega. ker so se v zadnjem času pokazali večji nesporazumi med obema državama, preti vsem v španskem vprašanja, pa bi Mussolini želel zaradi tega poslati Nemčijo v — Afriko. Japonsko bobnanje na «proti-boljševiški* boben je še razumljivejše, ako vidimo, da so po skoro trimesečnih bojih zavzeli le nekaj kitajskega ozemlja brez posebnega etrategičnegai pomenu. S silnimi izgubami se jim je posrečilo zavzeti revna šangajska predmestja, Čapej in Putung, do-čim je močna kitajska protiofenziva omogočila svojim četam, da so se v redu pomaknile nai utrjene položaje, kjer se danes vršijo 'bitke. Poleg tega povzroča Japoncem vedno večje skrbi stališče Rusije, ki se je očividno pripravila za obračun s svojim velikim nasprotnikom na Daljnem vzhodu. Kot lokavi politiki vedo, da bo možno današnjo Nemčijo zairadi njene posebne «ideologije» pridobiti za to, da se bo klala za japonske interese, dasiravno ima danes na ozemlju, ki se nahaja v sporu z Rusi in Japonci, ne mnogo večje interese, kakor pa jih ima na Južnem tečaju. * Boljševizem* je ona magična beseda, pod katero skrivajo agre-sivne države svoje napadalne namene. Redko kdo pomisli kdaj na nesmisel teh trditev ob dejstvu. da je veliki nasprotnik na drugi strani Anglija, ki bi po teh naziranjih bila najmočnejša in naj večja zaščitnica boljševizma*. Žal se pa ne da svet več razširiti in če hoče danes kdo na njem pridobiti kako ozemlje, ga mora pač nekomu vzeti. Novi imperiji so možni le na razvalinah starih, predvsem na onih angleške in francoske zastave. Razumljivo je zato, če angleški konservativci nimajo tolikega strat-hu pred ^krvoločnimi boljševi-ki», kakor pa ga imajo pred «konstruktivmimi fašisti*. V teh dnevih, ko je napovedal Mussolini «stoletje fašizma*, je izgubila demokracija svela enega svojih najneustrašenejših in genijalnih borcev, velikega angleškega državnika, demokrata in rodoljuba, Macdonalda. Plod njegovega dela mu ustvarja lepši .spomenik, kaikor inu ga bo gotovo postavil hvaležni narod. DOMA IN NA TUJEM Po prstih in ovinkih V oficijelnem tisku JRZ in Kato= liške akcije v Sloveniji, • AV; . beremo tudi naslednjo zanimU vost: «Mi trdimo, da je celo v eni in isti stranki koristno in potrebno, da je v njej več struj, da se ne zanese vanjo mrtvilo. Če se tedaj na kakih sestankih, sejah in zborovanjih tudi nekoliko ostreje krešejo med seboj nazori, moramo to le pozdravljati, ker je to znak notranjega življenja in zdravja, ne pa da bi preplašeno tarnali o « neslogi«. Sloga je potrebna le na zunaj, na znotraj pa ne vedno. Kar je na znotraj treba, je le iskre* nost. poštenost in demokratizem» — Zdaj vsa slovenska ter ostala javnost razume, zakaj so nekateri vodilni stebri režimske stranke naperili kopje proti svojim tovarišem v jugoslovan= Tradicijonalni Krisperjev Jesenski sejem, ki se je vršil pred kratkim, je dokazal po celotni svoji ureditvi, dai je z njim tudi bela Ljubljana pridobila v na-predmo-trgovskem pogleda pravo velikomestno atrakcijo. Aranž-man izložb in prodajnih oddelkov je bil .izvršen nad vse vabljivo in z vidno označenimi cenami ros pregledno. Pripomniti moramo, da je solidnost popularne Krisperjeve trgovine na Mestnem trtgu dobila novo priznanje in utemeljitev e tem. da je ugledno podjetje tudi še danes. po zaključenem svojem sejmu obdržalo enako nizke cone vsega prodajnega blaga, kar je zanj poleg dobre kvalitete še naj bol j šili, najsolidnejša reklama. Prvi sneg v Sloveniji je pričel padati v noči od srede na včeraj. Padlo ga je precej, zlasti v višjih legah. Sneg je južen in moker, pri tem pU tako težak, dai *e marsikcnl pretrgal telefonske, 'rzojavne in električne napeljave. Nervozno gibanje v JRZ. Veljaki in vodilni šefi režimske JR/ so pokazali v zadnjih dneh doslej še neznano živahnost. Pri tem pa se ne da prikriti neka posebna nervoznost, o katere vzrokih se govori v javnosti že marsikaj. Notranji minister dr. Korošec se je pred dnevi mudil tudi v Mariboru, kjer je imel dolgotrajne, strogo tajne in zaupne konference s svojimi političnimi prijatelji in člani JRZ. Narodna skupščina se bo sestala k rednemu zasedanju dne 16. novembra in ji bo že na prvi seji predložen v proučitev predlog državnega proračuna za leto 1938/39. Skupščina bo predlog proračuna izročila svojemu finančnemu odboru v pretres. Senat bo sklicam k rednemu sestanku predvidoma zadnje dni novembra. Da nekateri ljudje prav lahkomiselno in brez vsakega sočutja razmetavajo ogromne vsote javnega denarja za absolutno nepotrebne in nesmiselne stvari, se Je v javnosti že mnogo pisalo in govorilo. Navajali so 6e že tako izredni primeri, da smo jih pač smeli pripisovati le popolnim — norcem. Sedaj pa beremo v zagrebških listih, da nikakor ni mogoče najti denarja za — norce. Pač muhasta igra usode. Umobolnica v Vrapču ali Ste-njevcu pri Zagrebu je zašla v silne materijalne težave in ue-prilike. Če ne bo dobila takoj zadostnih izrednih kreditov, bo ostalo 1850 bolnikov in norcev brez vsake hrane, odeje in ostale oskrbe. Namesto, da bi tej bolnišnici bili krediti zvišani, so ji hili močno znižani, število bolnikov pa se je nasprotno silno Pomnožilo. Železniška nesreča. Pred podajo Siverič se je zaletel zagrebški brzovlak y. več tovornih Va8onov. ki so stali na odprti l>rogi. K sreči je strojevodja še skj centralistični JRZ in se z vso dušo in vsem srcem zavzeli za ob* novitev blagopokojne, v Gospodu mirno zaspale Slovenske ljudske stranke. Toda, to ni nobem nesloga, kakor ve povedati režimski tisk, to je znak notranjega življenja in zdravja. Čedno in trdno zdravje pač! 2elimo še na mnoga leta pri takem zdravju! Na znotraj pa sloga po nji* hovem sploh ni potrebna, temveč le na zunaj, tako za «aufpuc», kakor slovenski pušeljc postavnim slovenskim fantom v pristnih kranjskih pumpa= ricah. ITnfa o pravem času opazil bližajočo j se katastrofo in je v zadnjih hipih z vso silo zavrl vlak. Nesreče povsem ni mogel preprečiti. vendar ni nobenih človeških žrtev, temveč so razbiti le lokomotiva in tovorni vagoni. V letošnjem septembru so narasle vloge pri osmih slovenskih hranilnicah, v splošnem pa so le malenkostno nazadovale pri vlogah na tekoči račun. Vloge na knjižice so ostale nespremenjene v višini M)1'5 milijona dinarjev. Celotne vloge v 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah .so pa znašale dne 30. septembra t. 1. 1.009,034.092 dinarjev. V počastitev stoletnice Foer-slerjevega rojstva bo v nedeljo 14. t. m. ob pol 11. uri dopoldne svečarno odkritje Foersterjeve herme v skladateljskem parku pred Glasbeno Matico, v ponedeljek 15. t. m. ob 20. uri zvečer pa bo v veliki dvorani hotela * Union* velik koncert Foerster-jevih skladb, ki gaj tudi priredi Glasbena Matica. Javnost se vabi, da se teh prireditev udeleži v čim večjem številu. Petnajstletnico svojega. olistoja je na svečan način praznoval v n rebrni dvorani ljubljanskega cUniona pretekli torek 9. t. m. agilni < Jugoslovanski klub ljubiteljev športnih psov v Ljubljani*. Prav hladno vreme, združeno z burjo in viharji, je zavladalo po vsem Jadranu in Hrvaškem Primorju. Na iplanini Mosor je že zapadel prvi sneg. Krojaški pomočniki v Dubrovniku stavkajo že več. dni, ker so delodajalci odklonili njihovo zahtevo po zvišanju mezd. Obljubai Minister za socijalno politiko Cvetkovič je baje zopet izjavil, da bi bilo treba zamenjati zloglasni invalidski zakon iz leta 1929. z novim. Zaenkrat gre še le za besede. Zagrebški OUZD je zaključil lansko poslovno leto s suficitom nad milijon dinarjev. Delavske mezde so se v času, ko so se vse življenjske potrebščino podražile povprečno za 27 odstotkov, zvišale le za 17 odstotkov. Hrvaško stenografsko društvo v Zagrebu slavi letos 55-letnico svojega obstoja. Franc, zunanji minister Del- bos lx> letos obiskal nekaj balkanskih prestolnic, predvsem pa Beograd in Bukarešto, od koder se bo podal v Prago in Varšavo. — To Delbosovo potovanje se spravlja v zvezo s sedanjim, iz-redno velikim zanimanjem Pariza za razvoj dogodkov v Podonavju in na Balkanu. Vsa vojvodinska društva, ki so včlanjena v novosadski «Zvezi nacijonailnih društev*, bodo 25. november proslavila kot narodni praznik v spomin na dan, ko je na‘rodni svet proglasil zedinjenje Vojvodine s Srbijo. Borba proti draginji. V Beograd so prispele zadnje dni prav ogromne množine premoga in drv- za kurjavo, tako da je pri čakovati, da bo tl o cene kuriva vsaj deloma padle. Razmere v tem pogledu so bile že res neznosne. V Osijeku je mestna občina izdala energične ukrepe proti navijanju cen. vendar to njeno delo zaenkrat še ni imelo pravega uspeha, ker je banska uprava njen odlok o maksimiranju cen kot protizakonit razveljavila. Tudi soinborska občina je sledila njenemu zgledu. Tamkajšnja policija je ovadila 29 mesarjev. 33 pekov in 19 trgovcev s kurivom zaradi navijanja cen. Na odredbo župana* se je ustanovil poseben odbor, ki bo vodil nadaljnjo borbo in ki bo maksimiral cene za vse življenjske potrebščine. Trgovci s kurivom so občini ponudili vagon drv po 3000 Din} dočim jih je občina sama nabavila po 2250 Din in je tako prihranila samo pri letošnji nabavi drv za kurjavo čistih 60 tisočakov. Naj večji «Sokoiski dom» v Jugoslaviji je bil svečano otvorjen preteklo nedeljo v Sfcrajevu. Krasno zaveso za gledališki oder v novem domu je daroval Nj. Vel. kralj Peter II. Dober zgled. Beograjska mestna občina je pričela v znanem svojem predmestju . S m a SARG0V m, , 'n m pozna zobobola .v. Ker je pravočasno spoznat nevarnost zobnega kamna < neznosne bolečine, izpadanje zob. On je začel pravo* časno uporabljati pravo sredstvoi redno čiščenje zob s „Sargovim KALODONTOM proti zobnemu kamnu4 Sargov KALODONT je edina zobna pasta v Jugoslaviji, ki vsebuje sulforicln-oleat dra Braunllcha. S Čiš. ^*nJem *e odstrani polagoma zobni kamen — povzročitelj mnogih obolenj zob — In prepreči njegovo ponovno tvorjenjo. KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU Svoboda. Bivši bolgarski minister in voditelj Ze m I j or ad niške stranke Gioev je bil pred dnevi obsojen nal eno leto ječe zaradi kršitve zakona o razpustu političnih strank. Baje je la olisod-ba zgolj forma In a z ozirom na skorajšnjo amnestijo. Pomembni obiski. Maršal Vo-rošilov je pregleda’ sovjetske posadke na Daljnem vzhodu, kjer se je sestal tudi z maršalom Bliicherjem, ki je vrhovni poveljnik vse sovjetske vojske v Aziji. Pri tem sostanku je bil navzoč tudi sovjetski vojaški ataše v Nankingu Lepin. Japonski apetit po kitajskem ozemlju nima meje. Doslej so Japonci zasedli že 1.114.000 km* kitajskega sveta, na katerem živi nad 75 milijonov prebivalcev. Pri tem so Japonci docela porušili 62 kitajskih mest. v tajni črti pa> imajo trenutno postavljenih pet kompletnih armadnih zborov. Anglija Ih> zopet pričela odplačevati svoje vojne dolgove Združenim državam severnoameriškim. Tako je vsaj obljubil angleški poslanik v VVashing-tonu. V miroljubne namene. Angleška admiraliteta proučuje možnost uporabe angleških trgovskih ladij v vojne namene. Vojaško instruiranje vseh častnikov angleškega trgovskega bro-dovja je že v polnem razmahu. Železniški promet med Francijo in Francovo uporniško Španijo se je pred dnevi obnovil in so pričeli brzi in ekspresni vlaki zopet redno obratovati na vseh progah. Fordova avtomobilska industrija v Detroitu v Ameriki je sklenila zvišati cene svojih avtomobilov za nove modele letnika 1938. To zvišanje znaša do 25 dolarjev na visak avtomobil. Zavezniško vojaško pogodbo bosta v najbližji bodočnosti, podpisali za dobo deset let Grška) in Turška. Kdo razpravlja o sodobnih vprašanjih? Kongres o sodobnih kulturnih (!) problemih je zasedal pretekle dni v Doornu na Nizozemskem pod častnim predsedstvom bivšega nemškega! cesarja Viljema II. Primernejšega predsednika za reševanje «kul-turnih> problemov nedvomno niso mogli najti... Samouprava Vprašanja in odgovor Vprašanje: Kdo je upravičen vložiti tožbo na državni svet proti ukazu kraljevskem namestništva, s katerim se je naša občina združila proti volji večine občanov s sosedno občino? Odgovor: Tožba proti takemu ukazu na državni svet je mogoča, kakor smo povedali v odgovoru na neko vprašanje v eni prejšnjih Številk. Tožbo more vložiti dotičnik (pravna ali fizična oseba), ki smatra, da se je z ukazom prekršila pravica ali v zakonu osnovani njegov neposredni osebni interes. V tem primeru mora po našem mnenju vložiti tožbo ali prizadeta občina, ki je bila proti svoji volji spojena z drugo občino, ali pa tudi posamezni občan ali skupina občanov iz dotične občine. Seveda je treba v tožbi navesti stvarne dokaze, ne pa le kakšnih sentimentalnih razlogov, Češ d'a je bil zakon kršen. Vprašanje: Kakšna razlika je med javno in tajno sejo občinskega odbora? Kdo sme biti navzoč pri javni in kdo pri tajni seji? Odgovor: Pri javni m pri tajni seji smejo in bi morali biti prisotni vsi občinski odborniki, ki imajo edini pravico, da stavijo svoje predloge k posameznim točkam dnevnega reda in da glasujejo o posameznih predlogih. — Razen občinskih odbornikov smejo biti pri Javni seji v razpravni dvorani na za seje odrejenem prostoru tudi druge osebe, a le kot mfrnl In tihi poslušalci, ki nimajo nikake pravice govoriti ali glasovati pri posameznih predlogih, pri tajni seji pa se morajo take osebe, ki niso občinski odborniki, odstraniti, ker nimajo pravice biti navzoče niti kot poslušalci. Seveda so pri javni in pri tajni seji lahko navzoči tudi potrebni občinski uradniki za opravljanje pisarniških poslov, ako ne sklene občinski odbor od primera d'o primera drugače. Nujno potrebo po popolni reorganizaciji Društva narodov je naglaišal v svojem nedavnem govoru švedski zunanji minister Sandler. Zatrdil je tudi, da bo Švedska sama ščitila svojo neodvisnost, če se zahteva po preureditvi ne bo kmalu izvršila. Pišejo nam .. Nedostojen boj proti pekovskim mojstrom OcI ( Združenja pekovskih mojstrov v Mariboru; smo prejeli obširen dopis, ki v vseh podrobnostih pojasnjuje stališče pekovskih mojstrov proti banski uredbi glede obratovalnega časa v pekulrnali, proti borbi s pomočniki in proti vsem ostalini nevšečnostim, s katerimi se pekovski mojstri v Mariboru čutijo hudo prizadete. V zelo skrajšanem, izčrpnem izvlečku je bistvo tega dopisa sledeče: ^Mariborski pekovski pomočniki, se bojujejo zaradi nočnega dela proti pekovskim mojstrom na način, ki je mfjilo dostojen. Okvirne uredbe ministra za so-cijailno politiko z dne 27, maja 1936. o omejitvi nočnega dela pomožnega osebja v pekovskih podjetjih 'z začetkom glavnega dela ob 3: uri, s preddeli pa ob 24. uri,'se je poslužil v vsej državi le ban dravske banovine, ki je izdal svojo naredbo v tem smislu. Stalno pa se kljub tej naredbi opaža, da gotove velike pekarne kršijo temeljne določbe in obratujejo tako, kakor prej. Proti <©m velepekarnam pa pekovski poihočniki iz razumljivih razlogov niso nastopili. Seveda je vsaika poštena konkurencra proti takim kršitel jem, zakonov nemogoča, ker strežejo oni občinstvu 7. boljšim in bolj svežini kruhom ob zahtevanem zgodnjem času. česar ostalim pekovskim mojstrom, ki se strogo drže naredbe, ni mogoče storiti. Ko so mojstri to spoznali, so se vrnili na prvotno začetno delovno uro, ker bi sicer docela irpropastili svojo obrt. Na te; posl ovalne ure so pristali tudi mariborski pekovski pomočniki * kolektivno pogodbo z dne 12. okt. 1936. Medtem so mojstri storili v$e legalne korake, da se izpremeni delovni čas. kakor to zahtevajo zdravstveni in življenjski interesi občinstva, pa tudi niojstrov samih. Nasprotno so pa agitatorji pomočnikov dan zai dnem vlagali prijave na magistrat, na inšpekcijo dela, na banskoUpravo in celo na ministrstvo. Obenem pa še taka na.j-grša gouja proti mojstrom v časopisju in deaiunci jacije vsevprek. V takih, razmerah je Seveda sledila odpoved kolektivne pogodbe, ki ji je doba potekla. Ali naj se še poljublja roko, ki iz nagajivosti in osebne mržnje vilrti Inč nad vsem pekovskim stan oni?! To mora vsak razumeti. 'Ogromna) večina pomočnikov .je sporazumna delati »svojimi gospodarji, ali kloniti morajo pred terorjem organizacije. Konstati-ramo dejstvo, da nikjer v drža- vi niso imeli pekovski pomočniki mezd v tej višini in tako ugodnih službenih pogojev, kakor ravno v Mariboru. Sedaj pa taka hvaležnost. Toda, bolj ko se bo omejevalo delo v pekovski stroki, slabši.časi bodo prihajali za mojstre in pomočnike. Pomočniki bi morali premisliti tudi Člen 155. obrtnega zakona, ki dovoljuje imetniku obrta ih njegovim rodbinskim' članom, da smejo bivati in delati v svojih delavnicah v časii. ko. so te za občinstvo zaprte, Te pravice ne 'more odvzeti obrtnikom, nobena naredba ali uredba. Kakor v mnogih drugih poklicih (železničarji, (poštarji, tiskarne'in še nešteto drugih), je nočno delo absolutno neizbežno tudi v pekovskem obrtu. To bodo prej ali slej izpregledali tudi oni maloštevilni pomočniki, ki slepo drve Za svojimi voditelji. lako torej beseda Združenja pekovskih mojstrov v Mariboru. Jesen v Loškem potoku Jesen je- Dan je ves žalosten. Po nebu se vlačijo sivi oblaki in po.gorah megle. Zdaj, zdaj se vsuje dež in blato je veliko, da ga človek konnaj gazi ... O. da bi bil. že skoro sneg! «llrvatarji» so odšli. Kakih štiristo mož gre vsako jesen na Hrvaško, da bi si tam priborili skromen košček kruha zase in za družino. Gredo z upanjem, v srcu, dal se bodo pomladi vrnili zadovoljili in \«bogati»; Je pa ravno narobe. Nad polovico se jih vrne že- o Božiču; nekateri še za «ceretigo» ne zaslužijo. Fantje gredo pa prav radi tja. Pa kaj bi ne šli?! Tam so dekleta, in vino je poceni .;., Saj drugega veselja itaik nimajo. .. Dani ra vno imamo vse pogoje za boljše življenje, vendar nihče ne misli, kako. bi,si ga bolje uredil. Imamo gozdove -r-. nekateri žive izključno od njih. Pa tudi živinoreja bi dobro uspevala. Če bi bil naš. človek za zadružno življenje, bi .se; mu nikoli ne bilo treba potepati po hrvaških šuinali. . : je pa še eno. Manjka nam zveze z morjem, ih tudi od železnice smo daleč. Zato bi bilo za nas nujno potrebno, da se zgradi cesta Ljubljana)—Sušak, ki je že v načrtu. S to cesto bi se nam: odprlo nebo na široko ih v Loški potok bi prav gotovo posijala lepša zora... Rahom. S knjižne police NOVA ZALOŽBA «PIKA= POLONCA« Vsem onim, to je predvsem staršem, ki hočejo osrečiti svoje male ljub* ljenčke z lepimi, zabavnimi in korist* nimi darili, se je odprla letošnjo jc» sen nova ugodna priložnost. V Ljub* ljani se je namreč ustanovila nova knjižna izdajateljska založba pod imenom «Pikapolonca», ki ima svojo poslovalnico v zgodovinski Študen? tovski ulici št. J 1=1. V knjižnem pro* spektu ža leto 1937.«38. napoveduje Založba izdajo naslednjih mladinskih, bogato in izvirno ilustriranih del: 1.) «Rjavček», pestra zgodba iz pravljičnega kraljestva žuželk. — 2.) «Pik in Pok», čudovite prigode iz bajnega sveta gorske pokrajine. — 3.) «Ho, ho, ho», šaljive zgodbe o ljudeh, živalih in rastlinah brez be» sed. — 4) «Koledar in pratika«, v ka/ terih pa tudi ne bo manjkalo lepih slik, veselih dogodivščin in sploh Vsega, kar more razveseljevati nc» dolžno otroško srce v dolgih zimskih urah,- Založba vrši svojo nalogo v zavesti, da je smeh najboljše zdravilo za mladino. Vsa. omenjena in bodoča dela je ustvaril znani slikar in pri» povednik fc. Ede Deržaj. Za ceno 55 din ho «Pikapolonca» izdajala vsako leto po 4 take knjige, katerih vsaka bo obsegala okrog 100 strani v velikosti 15 X 21 cm. Pristop k založbi «Pikapolonci» se vsem staršem in mladinoljubom toplo priporoča. NOVE KNJIGE ZALOŽBE «EVALIT» V naši prevodni literaturi smo do» bili po priznani in popularni založbi «EvaIit» picd kratkim zopet novo de» lo, znameniti roman Agnese G8n» therjeve: «Dušica Rožamarija», kakor se glasi slovenski naziv za nemško ■»Svetnico in njenega norea». To delo je čakalo polnih 2,5 let, da se je tned nami našel pogumen založnik, ki se je upal izdati v slovenščini ta glo» boki, po vsem svetu poznani roman, ki je res pisan kar najobčutljiveje iz duše za dušo. Prevedel ga je Boris Rihteršič. Knjiga ima 655 strani. Nadalje je ista 'založba izdala v okviru ženske mesečne revije «Zena in dom» prepotrebno praktično živ* Ijenjsko knjigo dr. Josipa Lobla: «Od zakona do ljubezni«, o kateri pravi avtor sam, da je pisana na podlagi večne resnice, da «od ljubezni do za= kona človek kar zdrsne, od zakona do ljubezni pa je pot težavnejša, ker gre navzgor?. Knjiga bo vsakomur dragocena opora in opozorilo, da bo vprašal samega sebe, ali ima vse lasti nosti, ki so za trden in srečen zakon potiebne. In še v zakonu ga bo va= rovala marsikaterega napačnega ko» raka, ki bi mu utegnil biti v družin* skem življenju nevaren. Založba «Evalit» pa je osrečila naročnice «ženc in doma>, kakor tudi vse ostalo slovensko ženstvo, tudi še z drugim knjižnim delom, namreč s knjigo rojakinje Angele Vodetove: «Spol in značaj», v kateri-avtorica na skrajno poučen in vsakomur razum« ljiv način analizira vprašanje razlike med moškim in žensko ter poišče prav pri koreninah vzroke zapostav* Ijanja ženske v današnjem svetu in življenju, kjer prav ženska skoro ni« kjer ne ostaja daleč za moškim, tem« več ga marsikje celo prekaša. Knjiga je pisana povsem odkrito in brez olepšavanja dejstev, ki so in ki jih nihče ne more tajiti. Vse omenjene knjige, kakor tudi revijo «2ena in dom>», oziroma vse doslej izdane knjige, kolikor so se na va/polago, dobite pri založbi «Evalit», Ljubljana, Dalmatinova ulica 8. Tam Vam pošljejo na zahtevo tudi vse prospekte in pojasnila. Škotska Neki Škot je nevarno zbolel in se je naposled že skoro v zadnjih zdihljajih vendarle odločil, da pokliče zdravnika. Zdravnik je prišel, pregledal zdravnika in rekel: - «T.akoj morate ' v sanatorij. Zdravljenje bo sicer trajalo nekaj čaša, toda rešili vaš bomo. «Koliko pa vel j ri sanatorij?« je vprašaj Škot. •»Tri funte šterlinge na teden.» «To je pa preveč," je odvrnil bolnik, «ne bo nič s sanatorijem. Krematorij v Edinburgu mi je stavil mnogo ugodnejšo- iii cenejšo ponudbo,* Saj st hotele vendar tudi Vi Kupujte torej pri nabaviti dobro in moderno blago iim CCneiel MANUFAKTURI KOM. DR. Uubliana, Mestni trg štev. 17. Trajno kodranje samo Din 60*- Frlzarskl salon Izdelava garantirano dobra. MIRKO ZALETEL, Ljubljana Cesta 29. oktobra (Rimska) štev. 24 s* naročnike »SLOVENSKE BESEDE44 Kdor je plačal naročnino za »Slovensko Besedo", se lahko brezplačno posluži naše. posvetovalnice, kjer dobi informacije t f o vsakovrstnih vlogah na upravne oblasti, občino, srez, banovino hx na ministrstvo; | o prošnjah za vojaške oprostitve; M o vlogah na davčne oblasti; B o zakonitih socijalnih dajatvah; skratka ^ o vsem in vselej, kadar potrebujete nasvetov, da pridobite ali očuvate socijalne ali gospodarske pravice. Na posvetovalnico sporočite pismeno svoje želje, nakar dobite takoj tudi pismen odgovor. Za. odgovor pošljite znamko za 2 Din Popise p o š 1 j i t e na na sl o v: »SLOVENSKA BESEDA4* Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/11. B u k o v a drva trboveljski premog dobavlja po najnižjih cenah JEL0ČNIKV1KT0R R o in a do 1 i na C e s t a V. š t e v. 2 Telefon štev. 24-11 Oglašujte v »Slovenski besedi" Priporoča se za vsa v to stroko spada joča dela in dobave • Pojasniti v strokovnih zadevah brezplačno • Cene zmerne • Postrežba točna in solidna • Zahtevajte reference • Kil ite talefon itev. č0.68 Itt »BAHOVEC Pijte samo zdravilni PLAN INKA ., ZDRAVILNI : ' - ČAJ PLANINKA čaj * plombiranih po om »- in du »• Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana Priporoča se S O DARSTVO Izvršuje: IVAN MEDVED TACEN 56 POD ŠMARNO GORO • • '-. V'..' • ’ ' ' ’ . •' vsa v to stroko spadajoča dela po zmernih cenah. Postrežba točna in solidna. Priporočamo to tvrdko vsem! PLESKARSKO, SOBO- IN ČRKOSLIKARSKO PODJETJE MARN JOSIP - LJUBLJANA Ufolfova ulica St e v. 12 - Telefon itev. 30-68 Kdor namerava izdati denar za soboslikarska in pleskarska dela in žeti imeti res prvovrstno izvršitev, Vam priporočamo to znano in solidno tvrdko, ki Vas bo postregla najboljše. Za konzorcij : dr Dinko Puc. Za uredjuitv«: di. Stanka Ju*. Ti»k Dehuške ti»kar*e, d. d., fwodstuT.uk Iran Ovsenik -niv Ljubljom.