Leposloven in znanstven list: Štev. 12. V Ljubljani, dne i. grudna 1892. I.eto XII. Bolni car. ß D oMn leži premagan car: Brezmejna žalost ga obhaja, In v srci nevkroČfcn vihrir Od zöre mu do z6re vstaja. Užaljen ob rokd oprt Zrfe v jasno jutro pomladdnje, In duh, od toge mu potrt, Zataplja se v čarobne sanje: Raddstno stopa sredi vrst Ponosni car junakov svojih r Ti so vladarstvu stčber čvrst, Obramba domu v ljutih bojih. In s spevi njega zvesti rod Na ddma prostih tleh pozdravlja: »Dobrotni živi nam gospod, Ki spev razvneti ga prestavlja!« K ljubeči ženi v svčtli dvör Ljubezen carja kliče sveta. Kjer čaka domačinov zbör In deca dragega očeta. To slavnosten bil tčbi dan, Si pijd č obilo sreče nrite, Pač dražji dan in bolj krasiin Od bisera ti krone zlate . . . Scvrtfg preplavil mu zemljo, Uničil vojsko, moč in slavo, Oclvödel deco in žen6 — Za sabo pustil sled krvavo. Premagan moral v ta je grad, Kjer osamčl sedaj umira, Kjer mu razdvaja srce jad, Čas slave v sanjah se odpira . . Zakliče bolni car potrt: »Usmiljena mi roka tvoja, Bog večni, skoraj pošlji smrt, Da spasi nične nepokoja!« Odmeva mu visoki strop . . . Iz mislij vzdrami sluga carja: »Osivel mož do tčbe vstop Želi, gospoda in vladarja!« Dovoli car. — Mož sivolas Dospč, prikloni se globoko, Povzdigne svoj tresoči glas. Ubere strune z včlo roko: »Pomlsid okiti brst na svet, Življenje vstaja, kamor dahne, Svet z bujnim cvetjem je odet, Doklčr poslednji ne usahne. »Zagrne pokoj svet meglen, Blesteče vesne čar izgine, A zimski vzbuja cvet leden O časih zlatih nam spomine . . . »Kar storil d6 mu mož krepdk, K življenju inu pomaga, k shivi, A njega čin povzdiga vsak, Doklčr življenja ne ostavi. »Kadiir junaško mu sreč V pokoji grob hladdn pokrije, Zamrzlo možu ni ime: V pravljicah med potomci žije . . Nasmehne se bridkostno car, Poslednji vzdih se v svet izgublja Polega srčni se vihsir, In carju lice smrt poljublja . . . Rästislav. v , Žarki spomina. ^o se zlrfto solnce Skrije za gorč, Na večernem nebu Žarki še blestč A počasi gine Zadnjih žarkov moč. In za svetlim dnevom Pride tčmna noč. Skrilo se je meni Solnce za gorč, A spominov žarki V duši mi hlestč. I.e počasi gine V nji jim blaga moč, Kot za svetlim «1 ne vom Pada tčmna noč. L/. Habetov. Koroške pesmi. i. »^f^otnik, kaj mi stopaš tožno Tu na korotanskih llčh, Ko je vsula cvetje rožno Vesna po dolčh, bregčh? Tiho, tiho, dčkle krasno: Rad vesel bi hodil tod, Da s pomlrfdjo lice jasno Tukajšnji imel bi rod ! IlläSko jc-zerrt. Ali pdmlad tudi zrite Okrasila ni zemljč? Glej vesel te bujne trate, Dhj, vzradosti si sreč!« II. kc moli, drago ljudstvo, moli, Prošnja izpolni Hog ti st<>; Med tvoje pa molitve glasne Naj čuje tujčev glas nebd! Marija na Žili. Ne ztise, z site molim tukaj. Le zjUe, bedni Korotan: Spasitelju človeštva mati Izprösi ti p o v z d i g e dan ! III. M no tebi je valovje, Drava, Mračno nad teboj visi nebd: Nrfroda si slika živo-prava. Ki z valovi mu pojiš zemlji) Ob Dravi. »Ne, nikakor« — vodni duh šepeče »Ko oblak se vzpnč od mojih tAl. Skoro zMto solnce zaleskeče: Pötlej včisti zopet se mi vrti. — »Kdaj pa sreča ud rodu posiue, Kdaj blaginje solnca jasni söj, Kdaj srcil se razbistrč temine — Blažjih časov krije to ov6j!« - Bätog. Lisjakova hči. Povest. Spisal Josip Starž. XV. (Konec.) J^PPII^o zadnjih dogodkih se ni Klotilda več vrnila na očetov dom, kjer ni bilo ničesar več njenega; kolikor je pač mogla odnesti vrednega drobiža in drugih stvarij, znosila je itak Žc prej k teti. Pri nji se je sedaj tudi sama nastanila, sevčda brez vseh ugodnostij. katerim je bila vajena doma. Toda saj ni imelo biti za dolgo. »Le od tod, le iz Ljubljane!« tekala je teti, pri kateri je tičala noč in dan, nc da bi kdäj šla z ddma. Toda saj tudi Ahnenfels ni hodil nikamor, dasi je že toliko okreval, da je vstajal in mu ni bilo treba mirno ležati. Čutila sta oba, da se ne moreta več takd ponosno kazati med ljudmi kakor prej. On je bil resnejši in se je večkrat globoko zamislil; Klctilda pa je bila še zmiraj lahkomiselna kakor prej in si ni zaradi negotove prihodnjosti kar nič belila glavč. Prvi čas jc v polni meri uživala srečo, da je imenovala Ahnenfelsa svojega, in niti ni utegnila misliti, ali je ta sreča pač vredna velike cene, za katero si jo^je kupila. Kratkočasiti se, to jc bil še vedno jedini zmoter nje"življenja. Po takšnih nazorih sta se z Ahnenfelsom zabavala ves božji dan; sedaj sta se menila in smijala, sedaj dražila, vmes pa delala osnove za prihodnjost. Mlada in zdrava sta bila oba; brez duševnih darov tudi nista bila, zatd ni čudo. da sta pričakovala najlepše dobe. »Samd v svet, v včliki svet!« prosila je Klotilda svojega Viktorja in si v domišljiji mislila vse takd lepd, kakor je nekdaj lepd sanjala, kadar sc jc povsem zadovoljna vrnila z veselice in sladkd spa-vala brez skrbij. Le počasi jo je mogel Ahnenfels vzdramiti iz teh sanj, katerih resnično življenje ne poznä. »Pa ti reci, kaj naj poskusim v svetu; kje naj iščem svoje in tvoje sreče?« zavrne ga- nekega dnč. ko ji je zopet ugovarjal. »Ali bi šla h gledališču?« vpraša jo on. »Jaz h gledališču ?« ponovi Klotilda in ga osuplo pogleda. »Kakd misliš to?« »Oba, ti in jaz bi šla med igralce. Iz prva bi igrala manjše na- potem čimdaljc večje, in če nama bode sreča mila, zaslujeva takd. da naju bodo vabili na prva gledališča in naju dobro plačevali.« »Viktor, to je izvrstna misel!« vzklikne ona vsa vesela in razposajena. »Kaj nc, in skupaj bodeva igrala, zaljubiva se drug v drugega, izgovoriva si skriven sestanek; jaz se ti oklenem okolo vratu, a ti me objameš, in poljubovala se bodeva, vidiš takd —« in v tem se res objameta in poljubljata brez kraja in konca. »Takšne prizore bi ti pač dobro igrala; prav takisto, kakor je res v življenji,« reče Ahnenfels, ko se nekoliko umirita. »Oh, nikar ne misli, da bi ne igrala tudi v drugih nalogah prav živo«, pohvali se Klotilda. »Povzdignem se tudi v višje stanove, kraljičina bodem ali pa kraljica, ti pa bodeš tuj knez in me prideš tolažit zaradi kralja, moža mojega, ki ga nisem nikdar ljubila, ali morala sem ga vzeti zatd, ker je takd želel oče moj in je takd zahtevala korist našega ddma in dežele naše.« »Zopet prav takisto, kakor je v resničnem življenji,« reče on in se zamisli, ona pa dalje razvija razvneto svojo domišljijo. »In šumela bodem po odru v dolgem svilenem krilu; nad Čelom se bodo lesketali dragi kameni kraljevskega mojega dijadema; dvorjani in dvorjanke se mi bodo klanjali, iz gledališča pa bodo ljudje nastavljali vame kukalca, gledali me zadovoljno ter mi ploskali in me obsipali z venci. In ne bodo me prezirali, ampak slavili me bodo po časopisih, in grofje in baroni bodo prihajali, poljubljali mi roke in me obsipavali z dragocenim lišpom za ljubezniv pogled in prijazno besedo.« Ahnenfels je strmč poslušal to čudno osnovo za prihodnjost, in čelo se mu je zmračilo. »Kakšen pa si?« vpraša ga smejč Klotilda, »ta trenutek me popolnoma spominjaš čmernega Mraka. Ali si tudi ti lahko čmeren ?« »Cmeren?« ponovi on počasi, »ali sem čmeren ? To morda pride sčasoma samd po sebi.« »Ali ne bodeš ljubosumen, če bodem slavljena? Saj nama bode nosila slava lepih novcev, in lahko bodeva živela veselo in brez skrbij.« »Misliš ?« vpraša Ahnenfels in zmaje z rämeni, kakor bi prav ne verjel v to slavno prihodnjost. »Prepričana sem,« zavrne ga Klotilda; »pa saj bodeš tudi ti slavljen, in jaz ne bodem nič ljubosumna, če bodo lčpe oči nežnih gospodičin iskre metale k tebi na oder ali če bodeš celd dobival lepd dišeča pisemca, ki te bodo izkušala zvabiti na zaupen sestanek. Kar nič ne bodem ljubosumna, nego ponosna bodem. da imenujem svojega možd umetnika, za katerim zastonj hrepeni' toliko ženskih src.« Takd je govorila Klotilda, in kar srce ji je igralo od veselja. Tudi teti Brigiti je na dolgo in široko razlagala veselo prihodnjost. »Zakaj nisem mlada?« rekla je teta, »takoj bi šla z vama. Ali sedaj sem že prestara; jaz moram že do smrti ostati v megleni Ljub' ljani. Vender, če bi kdaj doma potrebovala zanesljivega varuha za tiste ure, ko se bodeta srečna in slavljena gibala na gledališkem odru, tedaj bi pač še prišla k vama, da bi se veselila vajine sreče.« Takd je minilo nekoliko dnij v samih osnovah ali bolje rečeno v praznih sanjah, dokler ni Ahnenfels uredil stanovskega svojega razmerja in se za vselej poslovil od vojaštva. Ponočni vlak je odpeljal iz Ljubljane oba, njega in Klotildo. — V Mrakovi prodajalnici je bila nekaj dnij kesneje javna dražba Razprodali so vso zalogo blaga, posode in drugo orodje, in ko je bila prodajalnica prazna in prazne ostale spodnje shrambe, prišlo je na dražbo pohištvo in druga premičnina, perilo, obleka in sploh vse, kar so pustili pobegli gospodarji. Napdsled so prodali tudi hišo in vender niso izkupili toliko, da bi do dobra poplačali vse dolgove. XVI. Ljubljanski trgovec je kupoval vina po Hrvaškem in je prišel tudi v Varaždin. Ogledujč si prijazno mestece, zavil je v postranske ulice, kjer so stale nizke hiše brez gdrenjega nadstropja, a ločilo jih je dvorišče, zagrajeno z lesenim plotom. Tiho in mirno je bilo po ulicah, zakaj malokdaj je koga pot zanesel v ta kraj, pa je vsako živo gibanje takoj vzbudilo pozornost mimogredočega človeka. Tak<5 je ljubljanski trgovec nehotč obstal pred malo hišo in gledal nenavaden prizor. Kakor kadar mlade lastovke žvrgolč in zijejo iz gnezda, takd je na okenci nizkega podstrešja tičalo troje otrok in veselo so žvrgoleli, smijali se doli na ulice in mahali z drobnimi ročicami, dasi so bili bledi' in izstradani, da je človeka kar srce bolelo. Svetli plavi in temni črni lasci so bili zmršeni, upala ličeca so bila umazana, obleka nedostatna in raztrgana, če se viseče krpe in zaplate sploh morejo zvati obleka. Na ulicah pred hišo je stal krepak hrvaški kmet v najboljši moški dobi, poleg njega pa je bila njega žena v čisti beli opravi z detetom v nardčaji. Vsi trije so gledali v podstrešje k dnim otro-čičem in se smijali ž njimi. »Čemu se takd smejete?« vpraša trgovec kmeta. »Gospod, tu bi sc človek pač ne smel smijati,« odgovori kmet, »ali kaj hočete? Nedolžni otročiči ne poznajo bede, pa se veselč življenja, kakor brezumna žival, ki ne znä misliti.« »Čegavi pa so?« »Nekih tujih komedijašev. On je trd Nemec in ne zna niti besede hrvaške, ž njo pa sem se dobro razumel, zakaj nekoliko zavija na kranjsko. To so vam strašni siromaki; oče in mati samd nimata česa jesti in morata Še živiti čvetero otrdk. Stanovanja ne moreta plačevati, pa bivata z vsem drobižem tukaj gori pod streho na goli slami kakor cigani. Otroci so vsi raztrgani, da ne morejo niti iz hiše; ne včm, kaj bode iz njih. Zvčdel sem za to bedo, in ker nama Bog ni dal poroda, vzel sem tega-le dečka za svojega. Majhen je še, pa se nam bode lahko privadil. Siromaka bi nama bila najrajši dala kär vse štiri; toda bilo bi mi jih venderle preveč. Da so moji, naj bi bili, ali tujih jc dosti jeden. Bog vč, kakd ta vzrase! Vender poskusim pregovoriti prijatelja, ki je tudi brez otrdk, naj se še on usmili katerega.« Trgovec pogleda otroka v ženinem nardčaji in pravi: »Lepd dete.« »Lepd dete,« potrdi žena, ali potrpite, da ga operem in oblečem ter pošteno nahranim, potem bode šele prav lepd; je li, maliček?« »Lačni so ubožci, lačni,« izpregovori zopet kmet, »da bi jih bili videli, kakd so planili, ko sem jim dal hlebec koruznega kruha. V nekoliko trenutkih so ga pojedli; toda ko je najmanjši izpustil pretrdo oglodano skorjo, pobrala jo je mati in jo skrivaj pojedla säma.« V tem se trgovec ozre na okno, in njega oči se za otroškimi glavicami ujamejo z lepimi ženskimi očmi, ki ga čudno pretresejo, ali žena se hitro zopet umakne v podstrešje. Zvečer isti trgovec ni včdel, kaj bi začel v tujem mesteci, kjer ni imel znancev, pa se je napotil v gledališče, da bi mu Čas hitreje minil. Posebnega gledališkega poslopja v VaraŽdinu takrat še ni bilo, zatd si je potujoča igralna družba postavila oder v dvorani neke pivovarne. Umetnega užitka se človek od takšnih predstavljačev ni mogel nžldejati, ali za kratek čas je že bilo; in če ni bilo druge zabave, smijal se je človek igri sami in nerodnosti igralcev. Tudi trgovec iz Ljubljane se je smijal. ali zdajci jc umolknil in ostrmel. Njega oči so se ujele na odru s tistimi črnimi, ki so ga popdldne pogledale iz podstrešja dne nizke hiše. »To je torej tista nesrečna mati! Kakd je morala biti lepa, dokler je ni trla nadloga!« Takd si je mislil in je še bolj upiral oči vanjo. Gledal jo je in gledal, in kakor bi se mu šele sedaj oči odprle, zdelo se mu je, da je pred mnogo leti to žensko že nekje videl. Napdsled se je venderle domislil in skoro da ni vzkliknil na glas: »To je Lisjakova hči!« Sedaj ga je še bolj zanimala in se mu smilila v dno srca. Slabo je igrala zadnjo popolnoma neznatno nalogo. Toda saj ni mogla igrati ničesar posebnega, če bi bila tudi imela kaj daru za umetnost; glas ji je bil hripav, obleka pa takšna, da je za silo mogla predstavljati kakovo strežnico. Skoro je ljubljanski trgovec med moškimi spoznal nekdaj tolikanj stavljenega čdstnika Ahnenfelsa. Tudi on je po vsi svoji opravi kazal velikega siromaka; igral je posiljeno, toda imel je dober glas, in potrebovali so ga za pevca. Po dovršeni predstavi so se ljudje iz gledališke dvorane vsuli v spodnje prostore v pivovarno, in bila je tolika gneča, da bi Ljubljančan malone ne dobil prostora. V tem stopi prčdenj visok, suh človek z belim prtom Čez roko in ga vpraša: »Česa želite, gospod?« Ljubljančan ga bistro pogleda in naroči kozarec piva. Ali brž ko točdj odteče, vpraša soseda: »Oprostite, ali ta človek ni igralec?« »Sevčda jc,« odgovori mu gospod, »velik ubožec je, mnogo ima otrdk, a plačo kaj majhno, in še to mu ostaja ravnatelj navadno dolžan. Da bi otroci ne pomrli od lakote, pomaga oče tukaj kot točaj, kadar utegne.« »Kakd mu je pa ime?« vpraša Ljubljančan zopet. »Na gledaliških oglasih se zöve Ahnenfels; ne včm, ali je to njega pravo ime ali je izmišljeno.« Ljubljanski trgovec je sedaj včdel, česar je želel. Živo se je spominjal, kakd je isti Ahnenfels v mladi prevzetnosti svoji nekdaj begal vse ženstvo ljubljansko ter onesrečil dobrega njegovega prijatelja, poštenega Mraka. XVII. Minilo je leto in Še nekaj mesecev po tem dogodku, ko je v Oscku več gospodov skupaj praznovalo god jednega svojih tovdrišev. Bili so uradniki in profesorji, med njimi pa je bilo tudi nekoliko Slo- vencev, katerih je takrat mnogo služilo po cesarskih uradih in šolah na Hrvaškem. Sladko staro vince jih je razgrelo; bili so nenavadno veseli in so obili obed napdsled še zalili s šampanjcem. Nato je vsa družba vstala in šla na izprehod, zakaj bilo je že konec zime, in solnce je stalo še precčj visoko na nebu. Napotili so se po drevoredu, ki veže trdnjavo z gdrenjim gradom. Dva Slovenca sta se pomenkovala sdsebno živahno in sta nekoliko zaostala. Prišedši pred mestna vrata, zapazita berača, ki je ččpel v cestnem prahu, da se je moral človeku kar smiliti. Noge in roke so se mu do cela skrčile od hudega trganja po kostčh, da ni mogel hoditi pokonci in se je le po vseh štirih plazil dalje. Križem je gledal, lasč je imel dolge in zmršene, brada pa mu že davno ni bila obrita. Po telesi ga je bila zgolj kost in koža. Na nogah je imel obujke in že raztrgane opanke; gdrenje teld mu je le slabo pokrival raztrgan jopič od modrega sukna, in kazal je razgaljene prsi, ogorcle od solnca in prahü. V nardčaji je imel širok klobuk po slavonski šegi in je vänj nabiral mile darove, ki so mu jih mimogredč metal» usmiljeni ljudje. Zopet je siromak proseč povzdignil roke, ko sta pred mestnimi vrati obstala slovenska prijatelja. Berač se jima je smilil, in prvi je takoj segel v žep in mu vrgel nekoliko drobiža; drugi pa je tudi že odpiral mošnjo, ali ker je bil nekoliko vinjen in dobre volje, ogovoril je berača trdo slovenski: »Če znate slovenski, pa vam dam dva groša.« >0, znam, gospod, znam,« odgovori berač in milo pogleda neznanega rojaka. Le-ta ostrmi in ga radovedno vpraša: »Odkod pa ste?« »Lovro Mrak sem iz Ljubljane, s Starega trga«. Slovenca sta obilo obdarovala siromaka in šla dalje. V živahnem pogovoru nista zapazila, kakd se jima je ognila ženska, slabo go-spodski oblečena, in kakd je obstala, kakor če bi se je bil kdo do-teknil s čarobno paličico. Čula je samd ime »Lovro Mrak« in ni mogla ne naprej ne nazaj, nogč pa so se ji šibile, da je mislila, sedaj in sedaj se zgrudi na tla. Vse sile je napela, da je stopila do bližnjega drevesa in se naslonila nänje. »Ali vam je sldbo?« vpraša jo sočutno gospod, ki je takoj za njo stopal proti mestu. »Nič hudega ni,« odgovori mu ženska, »večkrat se mi nekoliko zavrti v glavi, ali hitro je zopet dobro.« Gospod grd dalje, ženska pa izza drevesa od daleč opazuje berača, čegar ime jo je takd presunilo. Toda zmajala je z glavo, kakor bi ne bil tisti, ki ga je iskala. Že je mislila stopiti bliže in ga kaj vprašati; ali iz nova obstane in strmi. Berač se je tresel po vsem telesi in škripal z zobmi, da je sam pogled nanj rahločutnemu človeku paral srce. V tem pride mestni stražir in se zadere na siromaka, ki je v strašnih bolečinah bolj ležal nego ččpel v prähu. Toda berač mu ne odgovori, nego se le trese in škriplje z zobmi. Stražar čaka in zopet vpraša, ali zastonj, odgovora le ne dobi. »Saj vidite, da siromaka mrzlica trese«, oglasi se mimogredč dobrodušen kmet, »poskusite, da ga spravite v bdlnico.« Stražarju se omeči srce, in oba iz lepa nagovarjata berača, naj grč ž njima. Berač umeje, da sta mu dobra, pa se poskuša po vseh štirih plaziti naprej, toda preslab je. Zatd ga primeta vsak z jedne strani izpod päzduhe in ga nekoliko neseta, nekoliko vlečeta ter takd po malem spravita dalje. Ženska ob drevesi je gledala vse te muke, pa ni berača več izpustila iz očij. Od daleč je stopala počasi za njim, da bi videla, kam ga vedeta stražir in kmet. in takd je prišla do mestne bdlnice. Tu jih je pustila in se nekoliko izprehajala po ulicah, dokler je mislila, da so berača že položili v posteljo. Tedaj se je vrnila proti bdlnici in dasi se je ohrabrila in vse preudarila, ko se je bližala durim, zopet ji je utripalo srce in zopet so se ji šibile noge. »Kaj, ko bi bil res on?« rojilo ji je vedno po glavi; »in če bi bil, kaj mu porečem?« Žc sc je storila noč, ko pride do durij in pozvoni. Strežnik ji odprč in jo vpraša, kdo je in kaj hoče. »Od tukajšnega gledališča sem; videla sem, da so v bdlnico privedli nekega siromaka, pa se mi zdi, kakor bi ga poznala. Rada bi govorila ž njim.« Strežnik jo odvede k nadzorniku, a ko ga ženska vpraša, kdo je ta siromak, zmaje z rameni, reksi: »Ničesar še ne včmo, kdo jc; pri sebi ni imel nobenega pisanja, a govoriti ni mogel, ker ga je strašno mrzlica tresla. Če ga pa vi poznate, jako nam ustrežete, ako nam poveste, kdo je in odkod.« »Dokler ga dobro ne pogledam, ne morem reči ničesar gotovega. Pustite me k njemu.« »Drage volje,« pravi nadzornik in ukaže strežniku, naj odvede gospd k bolniku. Ne daleč od vežnih vrat pri tleh je bila majhna soba z dvema posteljema za ubožce. Pobeljene stene so bile do cela prazne, le nad posteljema je visela podoba našega OdreŠenika na križi, v kotu pa je na leseni mizici brlela svetilka. Jedna postelja jc bila prazna, na drugi je ležal berač. Mrzlica ga je ravno pustila, in sedaj ga je vroče prehajalo in ga žejalo. »Dajte mi nekoliko vode!« prosil je, ko je začul strežnika. Žena ga je spoznala po glasu. Hitro stopi k postelji, zgrudi se na kolena in začnč silno ihteti, dokler ji solze ne zalijd očij, in bridko se razjoka. »Kdo je to ?« vpraša bolnik, vidčč jokajočo žensko klečečo pred posteljo. »Lovro, ali se me še kaj spominjaš?« »Klotilda!« vzklikne on in se trudi na vso moč, da bi se vzdignil v postelji; ali ne more se od slabosti. Tedaj iztegne roke, prime klečečo ženo za glavo in jo gladi po licih. »Oh, lepa moja Klotilda! O, da te le šc jedenkrat vidim! Vse rad pozabim in rad umrjem. Bog mi oprosti grehe, saj sem se pokoril hudo, hudo.« »Lovro, ti si nedolžen,« izjeca Klotilda. »Morilec ni nedolžen!« »Lovro, ti nisi morilec, nikogar nisi umoril, le ranil si ga v upravičeni jezi, ali skoro je okreval.« »Okreval?« ponovi Lovro vprašaje, kakor bi ne bil dobro čul, »Ahnenfels je okreval? Še živi?« »Zivi« pritrdi ona. »Klotilda,« izpregovori on zopet milo in udano, »jaz umrem, ali ti vzemi Ahnenfelsa in bodi srečna ž njim.« Klotilda ne odgovori natd ničesar, ampak oberdč si zakrije obraz in se zopet bridko razjoka. Lovro jo mirno gleda, potem pa jo tolaži: »Nikar se ne jokaj I Bodi srečnejša ž njim, nego si bila z menoj. Meni ni bilo usojeno, da bi užival zakonsko srečo; ljubil sem te nad vse drugo, pa si le nisem mogel pridobiti tvojega srca. Ti nisi kriva; usoda jc takšna, rekel bi bil moj oče.« Klotilda še zmiraj joče in si ne upa pogledati v oČf nesrečnemu mdžu. »Umiri se, Klotilda,« tolaži jo zopet bolnik z onemoglim glasom, »vse se poravna in prav skoro se poravna. Kje pa je sedaj Ahnenfels?« »Ne včm, ostavil mc je,« zavrle ona kratko in si z robcem otira objokane oči. »Ostavil te jef torej sta bila že skupaj?« vpraša on osupel. »Bila sva skupaj,« potrdi ona, »ali hudd naju je Bog izkušal in kaznoval. Štiri otročiče sva imela, toda nisva jih mogla prehraniti, ker sdma nisva imela kaj jesti. Dva sta nama prevzela imovita kmeta blizu Varaždina, kjer sva bila dve leti pri gledališki družbi, dva pa nama je pobrala smrt; slabi so bili, pa jih je vse zajedno v malo dneh pobrala davica. Natö je izginil on, a pisal mi je, da pride zopet pdme, kadar me bode mogel živiti. Sedaj sem sdma ter sem z isto gledališko družbo za letos prišla v Osek.« Potem umolkne, a vidi se, da ji je lože pri srci. Kakor skesana grešnica, ki se je izpovedala grehov svojih, povesi oči in čaka, kaj ji poreče on, kateremu je odkrila dušo svojo. Kratka, ali odkritosrčna izpdved ljubljene žene je segla bolniku globoko v srce. Zopet iztegne roke, prime jo za glavo, poljubi na čelo in izpregovon: »Torej tudi ti si se morala pokoriti za nepremišljeno lahkoum-nost mladih leti Oh, Bog je pravičen, toda oster je tudi. Pa saj je bolje, da smo se že spokorili na tem svetu. Jaz skoro prebijem. Ti si še krepka; ti si še lahko srečna; Bog daj, da bi bila skoro!« »Ne, Lovro, ne; ti ne umreš, ti moraš še živeti; Bog bode dal, da se vse še obrne na bolje.« »Obrne se res,« odgovori Lovro počasi, »ali meni ne več na tem svetu. Teld mi je vse pohabljeno; ni je več životne moči v njem; preveč sem trpel. Ko sem pobegnil iz Ljubljane, mučila me je strašna negotovost, da me ujemd in obesijo; nikjer nisem imel miru, ne podnevi, ne ponoči. Železnico sem skoro ostavil in potoval brez pravega zmotra pčš dalje. Šel sem na Ogersko, nadejč se, da se tam najprej izgubi sled za menoj in da tam najlože uidem pravici. Tri dni sem begal brez počitka, Četrti dan šele sem lčgcl v posteljo v krčmi pri ogerskem Židu. Trdo sem zaspal, ali skoro so me mučile grozne sanje. Ahnenfels se mi je prikazal v krvi in klical proti nebu po osveti in vsako noč se mi je pokazal iz nova. Bil sem vedno razdraženih živcev, in slabo teld mi je hiralo od dnč do dnč. Toda kaj začeti? Tržiti? Imel sem v mislih to in dno in prepričan sem bil, da bi se mi bilo posrečilo marsikaj; toda vselej sem se zbal, da me potem zasledč, zakaj uverjen sem bil, da me iščejo. Niti v boljšo službo si nisem upal, ker se nisem hotel in Judi nisem mogel izkazati, kdo sem in odkod. Delal sem torej samd v pozabljenih vasčh pri kmetih in se hranil za silo. Polčti je že bilo, ali pozimi sem vedno trpel silo in bolezni. Toda ko me je zgrabila mrzlica, nisem se je nikdar več i znebil do dobra; vsak čas se mi je vračala. Odtlej nisem bil za nobeno pravo delo in moral sem pri dobrih ljudeh prositi miloščine. Danes me je zopet strašno stresla in me spravila v bdlnico. Kaj bode jutri z menoj, ne včm.« Zadnje besede je izgovoril le iz težka, natd je umolknil in za-mižal od prevelike slabosti. Klotilda je stala pri postelji in jokala. Ko zopet izpregleda, vpraša ga: »Lovro, ali bi česa radr« On pa zmajč z glavo in reče tiho: »Počitka.« »Le počivaj in mirno spavaj, saj včš, da si nedolžen. Jutri pridem takoj zjutraj pogledat, kakd ti je.« »Pridi, pridi!« prosi je on, stisne ji roko in jo še jedenkrat pogleda z medlimi očmi. Odhajaje je želela Klotilda govoriti z nadzornikom, toda ker ga ni bilo v bdlnici, naroČila je strežniku, naj pazi na bolnika; naj večkrat pogleda, če käj treba; in stisnila mu je v rdko nekaj drobiža; vse, kar je imela. Rekla je, da jutri zopet pride in nadzorniku povč, česar treba vedeti o nesrečnemu mdži, ki ni navaden berač. Drugo jutro se še ni do dobra belil dan, ko je Klotilda stala pred bdlnico in pozvonila. Strežnik ji je odprl, in za njo takoj zopet zaprl, potem pa rekel: »Umrl je!« »Kdo?* vpraša Klotilda, kakor bi prav ne verjela. »No, mož, pri katerem ste bili sinoči,« reče strežnik. »Po vašem naročilu sem šel pogledat, ali mu česa treba. Toda sladko je spal, in mislil sem, da mu je odleglo. Ko zopet pridem, bedčl je in hudo stokal. S povzdignjenimi rokami me je prosil, naj mu privedem duhovnika, zakaj približala sc mu je zadnja ura. Duhovnik je takoj prišel, izpovedal ga in mu podelil svetstva za umirajoče. Po dovršenem opravilu je še nekoliko ostal pri bolniku, kakor bi se ga ne mogel hitro ločiti. V tem je mož izdehnil.« Klotilda je molčč poslušala, potem pa je šla v sobo, kjer je Še zmiraj mrtev ležal nje zakonski mož. Nič se ni izpremenil od sinoči, le to se ji je zdelo, da mu je izginil z obraza tisti izraz silne bridkosti, in namesto njega da mu okolo ust igra neznano zadovoljstvo. Pokleknila je k postelji, molila in jokala in zopet molila. Strežnik je prižgal svetilko in Klotildi ponudil stol, vidčč, da ne misli oditi. In ostala je pri njem ves dan, a drugi dan ga je jedina spremila do hladnega groba. XVIII. Bil je vroč poleten dan, in kdor je le količkaj utegnil, šel se je iz mestne soparice hladit po senčnatih drevoredih in gozdičih prijazne okolice ljubljanske. Skrbne matere so takoj po obedu pobrale otroke in šle ž njimi pod Rožnik, kjer so ostale do mraka. Nekoliko pozneje so prihajale gospč z odraslimi hčerami, in med zadnjimi so bili moški, katerih pa sploh ni bilo mnogo, zakaj zadržala so jih opravila v mestu, ali pa so rajši zahajali kam drugam, kjer so bili sami med seboj. Pod košatim drevjem za cerkvenikovo hišo jc stala kar miza pri mizi, a bilo jih je tudi doli na trati pred podom in pod kozolcem, ki je dajal široko senco, odkar je bil gostd nadet z raznimi poljskimi pridelki. Prostora je bilo torej mnogo, ali danes je venderle pohajal, in že nekoliko rodbin je šlo dalje gori k cerkvi ali pa v bližnji Vidričanov grad. Ce si se tedaj nekoliko od daleč ozrl pod Rožnik, zdelo se ti je, kakor bi se bilo ondu vse ženstvo sešld v tabor, in tudi živahno je bilo kakor na taboru; le to je bilo drugače, da so tu govorile kar vse zajedno. Dočim so gospč pri mizah čebljale in z urnimi prsti sukale pletilo, skakali so otroci po zeleni trati, dokler jih niso matere poklicale k južini. Takd je potekala ura za uro, in že se je solnce nagnilo in se skrilo za Rožnik, ko so razposajeni paglavci na trati drug za drugim klicali : »Nora grofinja! Nora grofinja!« Gospč se niso kaj zmenile za ta dobro znani krik, nego kramoljale so dalje, in le malokatera se je molčč ozrla tja, kjer zavije cesta okolo brega nizddlu proti cerkvenikovi hiši. Ondu se je pokazala čudna, nekako smešno opravljena, priletna ženska. Nad krilo od svetlo-modrega žameta je ogrnila ponošen plašček od Črne svile, obšit s širokimi čipkami, na glavi pa je imela bel svilen klobuk, nališpan z velikimi umetnimi rožami in dolgo tančico. Zagoreli rdeči obraz so ji robili zvitki sivih las, ki so ji ob strančh viseli izpod klobuka; na nogah je imela črne žametaste čevlje, na rokah pa umazane bele rokavice. V levici je držala solnčnik z rdečo svileno pre-vlako, in z iste roke za pestjo ji je visela vezena torbica, v kateri je imela robec in nadčnikc. Z desnico se je sedaj pahljala s starinsko včternico, sedaj jo je zopet zložila, segla po nadčnike in se skozi nje ozirala v daljo, kakor bi koga iskala. Mudilo se ji je, zatd je stopala hitro. Za otroško klicanje se ni menila, kakor bi ga nc bila čula, le ko ji je porednež prišel preblizu, kresnila ga je z včternico. Sedaj je obstala in zopet nastavila nadčnike ter se ozirala po gospodi, ki so sedeli okolo miz; ali našla ni, kogar je iskala, in šla je dalje. Tik ccste, v kotu med starejšim in novejšim delom cerkvenikove hiše, sedela sta ločena od ostale druščine starejši in mlajši gospod, srkala kavo in se prijateljsko menila. K njima stopi »nora grofi 11 j a,« nasmeje se jima prav ljubeznivo in vpraša: »Prosim, gospoda, ali nista videla vitkega mladega jahača?« Starejši gospod povesi oči in kakor slučajno prižiga smodko, da lože pritaji nasmeh, mlajši pa odgovori čudni gospč neutegoma: »Nekoliko prej je jahal nekdo tu mimo proti VidriČanovemu gradu.« »Hvala lepa!« odgovori »grofinja« in hiti kar more mimo kapelice Matere božje dalje proti omenjenemu grädu. »Čudna ženska I« pravi natd mlajši gospod starejšemu in ga vpraša: »Kdo pa je to?« »To jc Lisjakova hči,« zavrne starejši, »čudim se, da je še ne poznate; toda saj še niste teden dnij v Ljubljani.« Natd mu povč, kar mu je znano o nji in za vrši takd-le: »V Ljubljani ni včdel nihče, kam sta izginila Mrak in njega žena, še menj se je kdo brigal za nekdaj tolikanj stavljenega častnika Ahnenfelsa. Minilo je le nekoliko let, in ljudje so ju že pozabili do ccla Niti stara teta Brigita zadnji čas ni včdela ničesar gotovega, pa jc sploh popolnoma umolknila, kakor da je izginila tudi ona; a ko je umrla, ostavila je v oporoki vse imetje izgubljeni bratranki. Varstvena oblast je tedaj na javni dražbi razprodala nje ostalino, in denar je naložila, dokler ne dobi glasu o Lisjakovi hčeri. Pa saj ni dolgo čakala. Ze kakega pol leta potem pride iz dunajske blaznice pismo, da je ondu neka Klotilda Mrakova iz Ljubljane, ki sicer ne ozdravi več do dobra, ali dosti je mirna in nikomur nevarna, da bi morala biti zaprta. Mesto jc tedaj dalo Klo tildo pripeljati v Ljubljano in jo nastanilo k neki vdovi, kateri plačuje iz tetine zapuščine. Ubožica je dobrovoljna, le čudno se oblači in se rada ozira po moških, kar priča o nekdanji koketi. Ubila si je v glavo, da je »grofinja« in da pride lep mlad kavalir na konji pdnjo; zatd na izprehodih vedno izprašuje ljudi, ali niso videli mladega jahača. Časih je menj, časih bolj živa ta njena domišljija. Danes jo je menda zgrabila sdsebno hudd.« Toliko da gospod dovrši, že prihaja od kapelice čdstnik in ko šiloma ustavi konja pred cerkvenikovo hišo, pokliče na pomoč. Prva stopi na prag cerkvenikova mati, stara ženica. Ker ne umeje nemški, stopi h gospodoma v kotu in naprosi starejšega, naj bi ji prctolmačil, kaj častnik hoče. Ta se v tem Žc sam obrne h gospodoma in jima poroča ves zasopel: »Jahal sem od gradu in ko pridem na ovinek izpod Rožnika, stopi pred konja smešno opravljena gospa in mi maha z rdečim solnč-nikom. Konj se splaši in brcne z železnim kopitom neznano gospd, da se zdajci zgrudi. Prosim, naj grč hitro nekoliko ljudij z menoj, da ji damo prvo pomoč in da jo le-sčm prenesemo; potem jaz urno pojašem v mesto po zdravnika in po voz, da jo popeljemo v bdlnico.« Cerkvcnikova mati takoj pošlje svojo hčer s čisto prtenino k nesrečnici, a sinu ukaže, naj zapreže, da lože prertesd uboŽico. Cestnik se tudi vrne ter sam pomaga izpirati in občzati rano, da je za silo, dokler nc pride zdravnik. Zvečer so nesrečno »Lisjakovo hčer« prepeljali v dežčlno bdlnico, kjer je skoro potem umrla. — Pri Svetem Krištofu je že davno rasla trava po grobu, kjer je le preprost lesen križec pričal, da »tukaj počiva Klotilda Mrak, porojena Lisjak.« Tedaj so se v Ljubljani zbirali dobrovoljci, da pbjdejo s cesarjem Maksimilijanom v Mehiko. Bilo jih je, ki so razsajali po mestu, da jih je bilo težko krotiti, dočim so hodili drugi mirno in spodobno po ulicah in izprehodih. Med poslednjimi je bil mož lepe visoke rasti. Dolga brada mu je že zeld osivela, a slamnik si je vsak čas potegnil globoko čez čelo, da mu nisi mogel videti v oči. Nekako plašno je hodil po mestu in se ogibal ljudij, kakor bi se bal, da bi ga kdo ne spoznal. In vender se je skoro vsak dan izprehajal po živahnem Starem trgu in se žalostno oziral po nekih oknih, kakor bi mu budila davne spomine. Se rajši pa jc hodil k Svetemu Krištofu in tu je po dolge ure stal ob grobu Lisjakove hčere, in često je iz junaškega očesa kanila solza na pozabljeno gomilo Ko je zvečer pred odhodom zadnjikrat prišel, prinesel je s seboj venec lepih cvetic in ga položil na grob. Tu je natd razoglav dolgo dolgo stal in kar ni se mogel ločiti, dokler ga zvezde na nebu niso opominjale, da se je zamudil Že predolgo. Iz Mehike niso dohajala nič kaj vesela poročila o cesarji Maksimilijanu. Republikanci so zmagovali, in napdsled se jim je nesrečni cesar umeknil v trdnjavo Queretaro, kjer se je s svojci hrabro branil, dokler ga ni izdal polkovnik Lopez. Republikanci so, kakor znano, Maksimilijana ustrelili, njega dobrovoljno krdelce pa so pustili, da se je vrnilo čez morje. Toda niso se vrnili vsi; mnogo jih jc umrlo v tujem svetu za dobrega cesarja. Ko so pa časopisi priobčili imena padših junakov, čital si med prvimi ime stotnika Viktorja Ahnenfelsa. Pavel Knobelj, slovenski pisatelj in skladatelj. Predavanje v slovanski čitalnici v Trst« dnč 23. malega travna 1892. leta Spisal Gr. Jereb. III. Knobeljeve cerkvene pesmi. (Konec.) menil sem že, da so bile Knobljeve slovenske cerkvene pesmi in jedna latinska maša: »Miss a simplex« med to-majsko ostalino. Latinska maša je pisana na navaden notni popir na štirih straneh, ki ni s slovenskimi pesmimi v nikaki zvezi. Rokopis šteje sedaj še 17 listov, sešitih v jeden snopič, ki so od različnega popirja in bržkone tudi iz raznih dob. Razven jedne pesmi, katera je vpisana pozneje, pisane so vse ostale s Knobljevo roko, zakaj pisava je istovetna z dno v vložnem zapisniku ali z drugimi že navedenimi poročili. Vpraša se, ali so vse te pesmi tudi Knobljeve. Primerjal sem rokopis Redeskinijevi zbirki1) iz leta 1775. in dni iz leta 18003), toda zasledil nisem nobene podobne pesmi. Citali smo zapisnik Knobljevih knjig, a tam ni druge slovenske knjige nego Kopitarjeva slovnica, in še ta je prav za prav nemška. Cerkveno petje, namreč takšno, kakor ga je zahteval triden-tinski zbor leta 1562., bilo je v Knobljevi dobi zelo prepadlo, bodisi kar se tiče tekstov ali umetnostne cene napevov. »Znano pa jc, da jc slovensko ljudstvo rado imelo petje, kakor ga še dandanes rado ima. Petje tedaj so hoteli imeti pri službi božji, pesmij za cerkev pa je bilo prav malo število. Orgljavci in pcvci bi radi ustregli ljudstvu, ker pa je manjkalo primernih napevov, so si pomagali sami, kolikor so najbolj znali.«8) »V začetku sedanjega stoletja ustanovilo se je največ šol po Slovenskem. Kot učitelji so bili nameščeni zvečine cerkovniki-orgljavci. Kot taki gojili so vzlasti cerkveno petje. Pesmij sicer neso mnogo imeli, pa kedor jih ni imel, ta si jih je sam nakoval.« Da, tudi Knobelj je sam koval pesmi, katere so mnogo boljše od nekaterih Redeskinijevih. Možno je sicer, da jih je prepisal, vender kakor sc je Šafafik, str. 79. *) Ta izdava ni dosedaj nikjer navedena, a ima jo moj prijatelj D. M. v Barkovljah. s) Fran Kak «Ja ,,Slo\cn>ko pije v 1 tetekbh dibah." I.jubljaua 1890. str. 37. in 38. izrekla o njem verodostojna priča, pokojni Anton Hrovatin, verjetno je, da so njegove. V tem mnenji me utrjuje tudi to, da je v vseh pesmih jednak notranji ustroj, kar bi nikakor ne moglo biti, da jih je Knobelj prepisal. In napdsled, česar tudi ni prezreti, ima šesta pesem letnico 1830., ker je bila bržkone za to priliko zložena in je gotovo tudi pesnikovo poslednje delo. Da se čitatelji sami uverijo in primerjajo, postavim sem naslove vseh pesmij, dve v popolnoma neiz-premenjenem prepisu, jedno, in sicer prvo, tudi z notami: i. Zahvala za letno, z napevom; 2. Sveti Ožbald kralj angleški, brez napeva; 3. Na dan sv. Ožbalda, brez napeva; 4. Sveti Jožef, brez napeva; 5. Svečenca, brez napeva; 6. Na prošnjo nedelo 1830., brez napeva; 7. Svet Peter v ketinah, z napevom; Sveti Lorenc, z napevom; 9. Pri tej pesmi bi moralo biti šestnajst odstavkov, pa je le zadnjih sedem. Iz ostalih odstavkov se ne da določiti, kateremu svetcu je namenjena, brez napeva; 10. Sveti Tiln, z napevom; n. Sveti Mihael, z napevom. Med devetim in desetim listom nedostaje jednega, zakaj naslednja pesem se pričenja stoprav s petim odstavkom. Iz ostalih od stavkov se ne da določiti, kateremu svetcu je namenjena. 12. Sveti Jakob, z napevom; 13. Na dan sv. Jakoba apostola, brez napeva. Tu je zopet jeden list iztrgan iz neke Marijine pesmi, takd da sta ostala samd deveti in deseti odstavek, z napevom; 14. Velki Šmarn, brez napeva; 15. O sveti Just! (druga), brez napeva; 16. Sveti Justus, brez napeva; 17. Sveti Anton abbas, z napevom; 18. Svet Lenart (druga), z napevom; 19. Od Svctiga Leonarda, brez napeva; 20. Prošnja za dobro letno, z napevom; 21. Sveti Križ, z napevom; 22. Prerok Elias, z napevom. Ker se ni o Knoblji glasbeniku doslej znalo ničesar, utegnejo njega cerkvene pesmi zanimati naše glasbenike. Zato navedem tu be sede in napev prve pesmi: S a h v a 1 a za letno. Dobrotliv nebefliki Ozhe! Per tebi je vfe mogozhe, Vfe flvari lkerbnu red if h, Pofebnu sa naf fkerbifh. i. 2. Dafh nam pamel, mozh in sdravje. l)e vfak fvoje del' opraule; Shegnafh nam sliitnu polč, Drevje, terte, de rodč. — Chor: 3 Bod' sah v al en trojni Bog, Ozhe, Sin nu fveti Duh, S a vle gnade, k' nam jih dafh. O 7. h a naf h ! V' zhaf pokashe tu in umi, De bo rodovitu, polnu. Al pregreha vfe vmori, De fe grefhnik pokori. — 4- Vunder zhudnu vfe regirafh, ( Tukaj vfamefh, tam pogmirafh; Zhe naf dnnaf pokorifh, Jutri shč nas prefkerbifh. — 5- Zhe nam fufha, mo/.ha shuga, Ali bolčsni nadloga; In'te sgrevan' profimo, Gnade domu nofimo. — ^ Sol« r rgtü Do-bro - tli v ne-bel'h-ki 6. Zhe fmo v' grehe sakovani, K' tebi s' grevanmi fovsami Sdihnemo, nam odpuftifh. In oblubifh paradifh. 7. Shegnej Ozha! kar prejmemo S' tvojih rok, de v'mir vshijemo. I)aj nam tukaj bruinni bit. Enkrat k' teb' v' nebefa pridt. — 3 i mm o - zhe. Per te - bi je vfse mo- # m 1 .? i.....1 i i go-zhe. Vfe II va - ri fkerb-nu re - difh, Po-feb- Clior nu za naf fkor-bifh. Bod' sa-hva-lcn I roj - ni Bog, $t m * n ? i ^ m m - i i i \ O - zha Sin nu fve - I i Duh, O - zha nafli! gM? ? Ti t\ J5 ^ * j Sa vfe gna - de. k' nam jih dafh ! »Vse Knobljeve pesmi so uglašene po istem sistemu, in sicer na jeden glas. Ker so pa gotovo slovenski skladatelji dnega časa uglašali pesmi umetno, to je dvoglasno, triglasno ali čveteroglasno, bil bi jih Knobelj prepisal, ako bi ne bile popolnoma njegova svojina, kakor je tudi prepisal umetno uglašeno latinsko mašo »missa simplex«. Povod temu mnenju mi daje prispodabljanje dveh pesmij, izmed katerih je jedna cerkvena, druga posvetna. Pri obeh je nekaj jedna-kega, kar je Knobelj sdsebno ljubil, namreč »solo« in »tutti«. Dasi ni ohranjen napev rečene posvetne pesmi (ki je bila izvestno uglašena, in sicer po Knoblji samem, zakaj v dnem kraji, kakor sem pozvčdel, ni bilo nobenega glasbeno izobraženega moža in tudi on ni imel pra- vega prijatelja glasbenika) trdim, da je le Knobelj skladatelj omenjene pesmi. Ako bi namreč rečena pesem ne bila uglašena, ne bi imela pravega pomena. Knobelj je bil pesnik in skladatelj zajedno; ne trdim, da pristen skladatelj, vender je imel, kakor dokazuje navedena pesem, zmožnost in nadarjenost skladateljsko.« *) Da se naš pokojni kraški učitelj vsaj nekoliko opere pred sodnim stolom naših književnikov, bodi tukaj ponatisnjena njega poslednja pesem iz leta 1830. Na profhno Nedelo 1830. O prelub* nebefhki O/.he! Na kolčnih pred tabo Glej otroke klezhejozhe, S' nadlogam' obdan' tako; De od shaloft ferzč poka, Solsč jih salivajo, Ta sdihuje, drugi joka, Eden drusga mil vajo. 3- Sofed fe fofeda vflrafhi, V' pdti frezhat fe bojč, Snanzi, shlahta, zlo ti nafhi, Tirjajo fvoje dolgč; Sledni jifhe, vfakmu manka, Maloktčri dabi kaj; Ni bla fhč nadloga taka Dofti lcjt, kakerfhna sdaj. Shivesha povfod smankuje, Vbogi fo od vrat do vrat; Mati vfmilena sdilutje, Ker jim nima kaj dajat; Neki er v bosim komaj lds i, Sob ne more vezh sakrit, Bere le mu na obrasi, De mu je sa konz flurit. Vfe leto, Ozlie nebefliki! Smo fi s' grehi saflushil'; Persančf flabort zhlovefliki, Saj ne bomo vezh grelhil'; Daj nam Iu Tedanje lejtu Sveti shegen na polč, Gmiraj slabo, redko shelu, Dopolni naflie shelč. 5- O/.he, vfmir fe zhes naf, vfmili, Profmo te v' ponishnofli, Ne sapufti naf v' ti sili; Ozlie vezhne milofti [ V' tvojiga Sina imenu Vupamo poshegnan' bit, Tukaj frezh 11 u shveti, inu Po fmerti v' nebefa pridt. ') Ta ocena je iz peresa g. Vekoslava Furlanija, na čegar prijaznosti javno zahvaljujem. mu tii Moja Ana. Črtica. Spisala J. A. P. Und hüte deine Zunge wohl, I»:dd ist ein böses Wort gesagt; O (»Ott, es war nicht bös gemeint — Der Andre aber geht und klagt. Frciligrath. se jc čudila tem stihom, kakor bi bila včdela, da bode j^gl mehka nje duša okusila njih trpko resnico I . . . Ob breški trati sva se igrali skupaj, kakor se igrajo otroci. Bila je nekaj let starejša od mene in rasla je naglo. Mrzlega jesenskega jutra me je pustila sämo na venoči ledini. Zaman sem je čakala — odšla je v šolo samostansko. Prva bolest mi je tedaj preplula dušo, in spominjam se, da sem se bridko razjokala. Minili sta dve leti, in prišla sem za njo. Tedaj je bila že odrasla in prvo leto se je malo menila za mlajšo prijateljico. Včm, da ne iz ošabnosti, saj je ostala prav takd dobra kakor prej — takisto nedolžno-otroški obraz, ista milina v temnomodrih oččh . . . Res, lepa je bila Ana moja! »Vitka kakor gorska jela, bela in rdeča kakor mleko in kri, toda predrobna,« takd je trdil gospod davčni pristav Krasnič. Vedno sem se bala za šibko bitje z mehkim srcem, čutečo dušo. Vse na nji je bilo nežno, predrobno. Ni se dejalo zaman, da bi jo kar stri hud duševni vihar! Kadar pa so ji pluli temni lasjč čez beli tilnik, takrat ni poetiški pisar okrajnega sodišča, gospod Mrva, nikdar pozabil recitirati: »Saj tvoj dom ni tu na sveti, Tebe neče svet umeti, Ti tam gori si domri, Ti ne moreš pa sveta.« V koliko sta bila upravičena zadnja stiha, o tem se nisem mogla nikdar povsem razumeti z gospodom Mrvo. Temu pa ni bilo samd do recitiranja, tudi sam je zlagal n;injo slavospeve. Lepega poletnega jutra jih je meni šiloma čital in mi takd pokvaril ves dan. »Na pomladno šibko rožo vsul se je vihar strašen in porušil mlado cvetje.« Ta misel seje ponavljala v vseh varijantah, in neizmerno ljubezen in spoštovanje ji je obetala pisärjeva duša. Dobro, da ni o tem ničesar včdela moja Ana, in še bolje, da ji ni stvaritelj sam usiljeval svojih poezij, ali kakor se je izražal, muze svoje . . . Ko jo je takd opeval domači naš poet, dovršila je že šolo in ostala domä. Videvali sva se le o počitkih, ali takiat sem bila vedno pri nji. Zdelo se mi je, dasi mlajši od nje, kakor bi morala braniti to otroško-šibko cvetko. Ljubili sva se, kakor se ljubijo otroci, in otročji sva bili obe. Kakor v letih detinskih sva potekali v gozd in se pozno v mrak vračali upehani domdv; slamnik sva obrobljali s korčki, šmarij-nicami, petelinci, gorečo ljubeznijo .... Prišlo je, sama ne včm, kakd, toda isti čas sem bila grozno nesrečna! V naš kraj je prišel sodni pristav. Visok človek, nosil se je jako gospödski, toda ne pretirano. Ljudje so rekali, da je izboren družabnik. Tedaj še nisem hodila med svet in znala nisem, kaj to pomeni. Pristav je prihajal pogostoma k nje očetu — bila jc namreč hči sodnikova. Mlada sem bila in umela nisem, kakd se more moja Anica šetati s kom drugim po istih potih, kjer sva takd često pohajali sami. Od te dobe pa sem prav od srca sovražila tujega »pritepenca.« Včditc, zaljubil se je vanjo! . . . Ljudje pa so že znali, da bode poroka. Najdelj tega nisva mogla verjeti jaz in nesrečni Mrva. Vsaj delal se je grozno nesrečnega . . . Ali tudi ona ga je ljubila in srečna je bila in vesela ! Samd kadar je posloval v uradu, bila sem ji še dobra. Ne, ljubila me je še vedno takisto, samd ne takd goreče kakor dnega. Kakor prej sva prebirali pesmi in se čitajoč solzili in smijali, vse kakor prej . . . Ali videlo se ji jc, da se smeje takd zvonko le tačas, kadar uzrč pristava svojega. Sicer pa je bila silno resna . . . Takrat sem brala ž njo prvič vrstice, ki so jo pretresle takd čudno: »Und hüte deine Zunge wold, O Gott, es war nicht bös gemeint — Bald ist ein böses Wort gesagt; Der Andre aber geht und klagt.« Sedaj še mi zveni nje mehki, srebrnočisti glasek. Strahoma sem prosila vsaki zli besedi stokrat oprostila. Objela me je in me poljubila. Ali bala sem se zanjo . . . Minili so počitki, odšla sem v Ljubljano, ona je ostala gori. Pisala mi jc malokdaj, in prav jezna sem bila. Kadar pa je pisala, bil je vedno le on in on . . . Kaj meni do njega! . . Vse miline in kreposti je prisvajala svojemu Alfonzu, in tudi jaz sem se morala sprijazniti ž njim zaradi nje, vsaj v pismih svojih . . . O Božiči sem prišla domdv. Iskreno me je poljubila, potem pa mi pravila o ljubezni svoji. Umela sem jo do dobra, poznala vso silo, katera ji je kipela v šibkem telesi. Legla mi je bojazen v dušo, in vsilila se mi je strašna misel, »ko bi jo prestal ljubiti.« Tedaj pa sem včdela. da bi se osul nežni cvet, uvčl, kakor list jeseni . . . K nam je prišla družina iz mesta. Mnogobrojna ni bila: on, ona, sin, hči, in še deklo so imeli. S hčerjo sva se vidili neko'ik> krat. Lepd deklč je bila, nekoliko starejša od Ane. Bog ji je podaril omamljivo lepoto, in ni sfe moglo reči, da bi jo posebno skrivala. Toda hudobna ni bila, tudi ne izprijena, le brezmerno koketna. Poznala je pristava že od prej. »Bil je lep mladec in nekdaj se mi je laskal.< — Pozabljena stvar! Navzlic temu bi se ne bila preveč protivila še sedaj podati nekdanjemu znancu »roko in srce«. Izpovedala sicer tega ni, toda videlo se ji je, da ji še vedno prija. Sedele smo skupaj Anica, ona in jaz. Govorica je nanesla na pristava. »Oh, nekdanji ljubimec moj, kakd mu je?« vzkliknila je in koketno namigala z glavico. Potem pa je pripovedovala povest svoje ljubezni z vsemi malenkostnimi vzdihi, katere poraja hipna razvnetost mlade krvi. Ozrla sem se na Anico. Kakd je poslušala vsako besedico, kakd ji je trepetalo telesce! Na dno trpeče duše sem zrla tedaj mladi prijateljici in čutila ž njo vred grozno muko, da je morala zakrivati svojo bolest. Obledela je, in vse življenje ji je izginilo z lic. Tujka ni opazila ničesar. »Napačen ni in morda . . .« — Umolknila je. Rada bi ji bila že prej zatisnila usta, da nisem bila sama takisto odrevenela kakor Ana. »Kaj ti je, Anica?« vzkliknila je hipno. Tikali sta se od nedavna. »Ali sem te razžalila?« Ana se ni genila, jaz pa sem ji rekla: »Ne, gospodiČina, razžalili je niste, umorili ste jo!« Osuplo me je pogledala, potem pa je hitro odšla s čudnim nasmehom na ustnih. Plašno sem se ozrla po Anici. »Sedaj mi je dobro,« izpregovorila je zamolklo in se prisiljeno nasmehnila. Smrtnobleda, brezbarvnih usten in drhteča po vsem životu je počasi vstala in se opotekala v svojo sobo. Ondu ji je krčevit trepčt izpreletel teld. »Glej, umrla bodem, Albina!« vzkriknila je zdajci brezupno in si zakrila obraz. »Naj njo ljubi, Alfonz, čuješ!« Tešiti je nisem mogla, beseda mi je zastala. »Ali si jo videla, kakd je lepa in dobra?« vzkipela je zopet, toda govorjenje jo je utrudilo. Položila sem jo rahlo na divan. V tem je prišel v sobo nje oče. Začuden je gledal svojo hčer, jaz pa sem mu šepetajoč razložila vse, kar se je pripetilo. NI jedna poteza se mu ni genila na resnem lici, toda upal jc stopil k Anici. »Sedaj sem zopet dobra!« šepnila mu je in ga objela z belo rokd. Brezglasno ji je zrl v velike modre oči, natö pa se jc polagoma obrnil. »Da, dobra za mamo svojo, ubožica!« dejal je polglasno in sčdcl kakor uničen. »Sam, čisto sam!« mrmral je sam v sebi. Prišel je zdravnik, zapisal zdravila in priporočal mir in zopet le mir. Prišel je tudi Alfonz. Podala mu je roko in rekla iz težka: »Vzemi jo, rada te ima in lepa je, oh, kakd je lepa!« Razumel je ni in jo gledal začudeno. Neizmerno togo in an-geljsko milino je bral na nje obrazi, ali nikakega očitanja. Stari sodnik pa ga je prijel za rdko in dejal zamolklo: »Vam ne očitam ničesar, ker niste ničesar zagrešili. Mladi ste še, in trdo vas že tepe nesreča. Jaz pa sem sam. Vam se že zaceli rana, meni je umrlo vse, počasi bodem legel v grob.« * * * In prišlo je, kakor sem se bala: duševni vihar jo je stri! Živeti ni mogla delj! . . . Drugi dan po nje pogrebu je nekdo potrkal na moja vrata; vstopila je Darbenova Julija. Ko je snela sivkaste rokavice, podala mi je rokd, odprla ustna, da si ji videl krasne zobč, in rekla: »Oprostite!« Takd žalostno je izrekla to besedo, da nisem mogla dvojiti o nje istinitosti. Rekši se je naslonila na stol in zrla prčdsc; zdi se mi celd, da je ihtela. Stopila sem k nji in ji položila roko na rame. Zdajci se je zgenila kakor iz sanj in širokoodprtih očij zrla na vrata. Vstopil je Alfonz. »Oh, ta izguba!« hitela je sočutno, ali navzlic nje žalosti 'sem videla, kakd poželjivo so bile nje oči uprte na njega obraz. »Gospod Alfonz, prosim vas —« »Hvala, gospodičina,« dejal ji je ledeno, »ne kalite mi spomina nanjo. Molčite, molk čuva srečo.« Jeden hip samd jc obsedela — osupla, zdajci pa se je zavčdela in ponosna vstala. «Res je, kakor pravite!« dejala je pikro in porogljivo ter zbežala iz sobe. Uvidela je, da je izgubljen zänjo. Pravijo, da se je že davno utolažila «Julija širokega srca«, kakor jo je nazval sicer poetiški Mrva. * * * Od tedaj, ko smo mu pokopali hčer, videla sem sodnika malokrat; menil se ni rad z nikomer. Kadar pa sem ga venderle videla, vselej je sedel v družbi z Alfonzom. Samd sta bila in malo sta govorila . . . Alfonz je bled mož, a gospč trdijo, da zanimljiv, le brez pravega življenja. Včrujem pač: prav takšno je Življenje brez nädej, brez namena! — T •• T • V • v Jurij Juncic. Spisal m. p. rotestantstvo je porodilo našo književnost. Kakd pridno in . vztrajno so tiskali Slovencem slovenske knjige l Nad petdeset knjig v razmeroma kratki dobi petinštiridesetih leti Toda malo, ubogo malo teh glasnih spomenikov energiške dobe se je odtegnilo reakcijskemu zublju in ohranilo v deželi, kateri so bili namenjeni; ponajveč jih hranijo ine knjižnice, kjer bi tudi denašnji dan ležali pozabljeni in neznani, da se jih ni usmilil mož, ne Slovenec, niti ne naš rojak, po imeni dr. h. c. Theodor Elze.1) Veliko hvalo smo mu dolžni za njega trudoljubivo, vzgledno in požrtovalno zasledovanje protestantske književnosti naše, tembolj ker celd po domačih knjižnicah še sedaj ležč neznane knjige dne vzbudile döbe, katero so v književnem oziru le prehitro uničili4 nikar da bi bili delo prvih književnikov naših nadaljevali v katoliškem duhu. Kdor količkaj nepristransko sodi slovensko razmerje XV. in XVI. stoletja, mora pritegniti, da je, žal, katoliško svečeništvo precej izgubilo izpred očij pravi zmoter svojega poziva, zanemarjaje moralo, vedo in narod. To nezdravo razmerje je moralo prestati, in sicer v prid rimsko katoliški cerkvi sämi; zatd je bilo protestantsko gibanje potrebno in koristno za cerkev. Ali prav takd potrebno in koristno je bilo v närodnem oziru. Dasi je rimska stolica večkrat priznala slovansko liturgijo, venderle so jo katoliški svečeniki črtili in preganjali proti papeževi volji. Ker so se zajedno dali zlorabiti po posvetni sili, slovanskim närodom pogubni politiki frankovskih vladarjev, in ker jih je tudi zavedla želja, da bi povišali dohodke -) svoje, prezrli so cerkveno korist in verske potrebe med närodom. Sila je l) Izmed spisov njegovih naj omenimo: Die Superintendenten d. evang. Kirche in Krain während des XVI. Jahrh. Wien. 1863. — Die Universität Tübingen u. d. Studenten aus Krain. Tüb. 1877. — Die Anfange d. Prot, in Krain v Jahrbuch der Gesellschaft f. d. Gesch. des Prot, in Oesterr. 1880. — Paul Wiener v Jahrbuchu leto 1882. — Die slovcnischeu (»rot. Gesangbücher des XVI. Jahrh. Wien. 1884. — Raztreseni so životopisi slovenskih reformatorjev po raznih knjigah, tak<5 iz bom i Trubarjev v Real-Ency-clopädie Herzoga. Skoro priobči zeld važen spis o katekizmih, postilah i. t. d. v Jahrbuchu. -) Gfrorer: Byzantinische Geschichten II. 90.: Akten der deutschen Reichssynode, welche 852 unter Erzbischof Raban zu Mainz gehalten worden ist, sprechen von einem rohen Christenthum der Mähren: es beschränkte sich allem Anscheine nach auf das Hersagen des Credo, Vaterunser und — vor allem auf Entrichtuug der Zehenten. zmagala. Slovani so se pač pokristjanili, ali meč, krstni boter, zasekal je narodnosti globoko rano. Iztirana je bila narodnost iz jcdinega zavetja, katero je še imela v cerkvi. Slovenske meje se strahovito ožč in krčč. Malo časa še, in o Slovencih bi pravila le še — zgodovina. Toda prišel je protestantizem, prišle so med ljudi knjige, tiskane v domači, vsakomur umevni besedi. Ali tu naj rajši govorita Pvpiti-Spasovič:1) »(es) entfaltet sich auf einmal eine energische thätigkeit, bildet sich eine Schriftsprache aus, erscheint eine ganze reihe bedeutender manner und arbeiten, werden die gelehrten kenntnisse der zeit auf slavische dinge angewendet, wechselseitige slavische Verbindungen angeknüpft« . . . Ali uprav tudi zaradi närodnosti moramo zahvaliti dne možč, ki so se uprli novi veri, da so vsaj takd zabranili nadaljno spajenje z Nemci — protestanti. Z druge strani pa moramo reči, da namesto slepo razdejanega dela protestantovskega, ki vender ni bilo povsem slabo in okuženo, niso dali boljšega ne v narodnem, ne v književnem oziru: drugi dobi je bilo namenjeno nadaljevati književno delovanje in takd iz nova vzbuditi zazibano ndrodno zavest, speči narodni ponos! v tem vsa čast narodnemu svečeništvu našemul Radi potrdimo, da sta se vladika Hren in novomeški Kastelec, pridno zajemajoča iz tistih »kalnih virov«, pisanih »v malovredni obliki«, trudila dajati ljudstvu boljše knjige, nego so bile istodobne. Njiju jezik se tudi prijetno razlikuje od drugih pisateljev, ki so ga kazili in pačili, češ, da pišejo »ad majorem populi intelligcntiam«, ko so bili v resnici sami nevešči närodni govorici. Toda Hren in Kastelec, to je le »blis'k nagel, ki še temnejšo noč stori, ko vgasne.« Jezik se slabša čimdalje bolj. Umevno. Dečki, zapustivši dom, pozabijo po šolah materin jezik, in kadar ga jim je najnujneje treba, nedostaje jim besed. Hren, Kastelec sta pošla, o Bohoriči ni duha ne sluha, in Trubar, Dalmatin, Krelj, Juričič, to so bile izbrane žrtve . . . Še v našem veku, katerega nekamo — kdo vč, ali upravičeno — ponosno imenujemo dobo prosvete, vpepeljali so skrbno te »luteranske« knjige. Dragocena nam mora biti torej vsaka oteta drobtinica; tem večje pa je veselje, kadar dobi' človek v roko dosti dobro ohranjen spomenik iz dobe, ko se je prvič tiskal slovenski jezik. Iščočega po Gorici in nje okolici knjig protestantske dobe, seznani me prijazen slučaj z bratom prerano umršega Valentina Man-delca, s č. očetom Ambrožem, živečim v tukajšnjem samostanu oo. ka- ») Gesch. d. Slav. Lit. Ubers, von Traugott Pech. I. 376. pucinov. Vprašam č. o. Ambroža, je li kakova slovenska knjiga v knjižnici kapucinskega samostana, ki je najstarejši na Goriškem, ustanovljen leta 1591., v času, ko je reakcija uničevala vse, kar je bilo v zvezi s protestanti. Morebiti se je katera rešila v samostansko knjižnico. Težko. Zakaj strogo je bilo ukazano požgati vse, in vrhu tega so bili in so še iz večine 00. redovniki laškega rodu. Vender pa mi je č. oče obetal vprašati samostanskega knjižničarja. In res! V knjižnici se jc hranila občinstvu neznana knjiga slovenska z leta 1578.: po Juriji Juričiči poslovenjena Spangen-bergova postila. Prevod je sicer znan,*) toda znamenita je knjiga, ležeča pred menoj, zatd, ker ima vse tri dele, sevčda nepopolne. Prepobožen katoličan ni včdel drugače dati duška žaljenemu svojemu prepričanju, kakor da je besede, stavke, ccle odlomke zamazal s tinto, da jih večinoma že nikakor ni mogoče brati. Da je liste iztrgal ali jih kolikor toliko poškodoval — zlasti so ga raztogotili naslovni listi — pač ni treba naglašati posebe. Obvaroval se je samd naslovni list drugega dela. Predno pa opišem knjigo, naj povčm ob kratkem o Juriji Juričiči, kar se je dalo dognati o njem. Odveč ne bode. Koliko nam je do književne zgodovine naše danes, ko absorbira malone vso pozornost politika, danes, ko si vse hoče spisati lovorov venec »izvirnega« pisatelja slovenskega! Jurij Juričič se je porodil na Hrvaškem v Vinodolu.2) Kdaj in kje se je izobražal (na Reki?), dosedaj ni bilo mogoče zvčdeti. V šestem desetletji XVI. veka ga najdemo v Ljubljani katoliškega sve čenika-propovedovalca v cerkvi nemškega reda. Toda pridno občevanje s tajnikom dežčlnih stanov in jednim najživahncjših spešiteljev protestantstva na Kranjskem, Matejem Klomb-nerjem, in z Antonom Dalmato, kateri ni bil »ein khleins wenig vrsach seines abfaals vom babstumb«,3) pridobilo je tudi Juričiča vrsti, ki je neustrašeno z besedo in dejanjem razširjala novo vero po deželi slovenski. •) (Čop-) Šafafik: Gesch. d. Süd Slav. Lit. I. 112. — Dimitz: Gesch. Krains 1875 III. 186. — Marn: Jezičnik XXI. u. — Kopitar: Grammatik. Einleitung XXXV. -) Elze: Die slov. prot. Gesangbücher d. XVI. Jahrh. v Jahrbuchu d. Gesellsch. f. d. Gesch. d. Prot, in Oesterr. 1884. str. 6. — Kostrenčič : Urkundl. Beitr. XLVII. str. 74: ». . . Georg Jurisitsch, ein Krabath . . .« 3) Kostrcncič: Urkundl. Beiträge. XLVII. str. 74. Zatd prepovč dnč 25. februvarja leta 1561. Juričiču dežčlni komtur Gabrijel Khreutzer delj propovedovati v cerkvi nemškega reda.1) Tej prepovedi se je skoro pridružila prepoved generalnega vikarija ljubljanskega, Nikolaja Škofiča.2) Ravnanje s strani katoliške pa ni ustavilo delovanja vnetih no-voverskih propovcdovalcev, ki so se ljudstvu na vso moč prikupili z zgovornostjo, znanjem in moralnim življenjem. Morda je vplivalo tudi sočutje do preganjanih, kakor je navada v ljudstvu, da se jih je oklenilo še tesneje. Kakd pa so cenili Juričiča protestantje, izvajamo lahko iz tega, da so njemu in Janezu Tulščaku zaupali Trubarjeve posle, ko je le-tä avgusta meseca leta 1561. z obema vskokoma odpotoval v Urah. V tem času sta Juričič in Tulščak poročila drug drugega. Nasprotno katoliki. Zmerjali so Juričiča: ,Jur Kobila«,3) takd da so se uprli celd dežčlni stanovi.4) Ko pa sta podlost in neresnično obrekovanje Štefana Konzula spravili v veliko nevarnost hrvatenje in tisek hrvaških knjig, napoti se Juričič julija meseca leta 1562.6) z Zvečičem in pomožnim tiskarskim dečkom v Urah hrvatit verskih knjig. Tu je ostal do meseca avgusta leta 1563. Za svojega bivanja v Urahu izdä: ENE | DVHOVNE | PEISNI, KATERE I SO | SKVSI PRIMOSHA TRVBERIA VTA | flaucnski yefik iftolmazhcne . . . VTVBINGA, | 1563. | °) in sicer po naročilu Mateja Klombnerja, ki ni mogel učakati, da bi prišle med ljudi pesmi, ') Elze: Zur Gesch. d. Ref. i. Krain v Jahrbuch leto 1891. str. 174. pod črto. -) Elze: Die slov. prot. Gesangbücher, v Jahrbuch leto 1884. str. 6. 3) Ker se je govorilo in se šc čujejo glasovi, da je Jur Kobila morda Jurij Dalmatin, bodi tii povedano, da je i Valvasor sam popravil prvotuo trditev svojo (pr. : Ehre d. II. Krain II. zv. 6. knjiga, str. 349) v II. zv, 7. kn. str. 435., da si ne smemo misliti Dalmatina, ampak Juričiča pod imenom Jur Kobila, — Sicer pa je v Ko-strenčiči (Urkundl. Beitr. LXI. str. 97.) cesarja Ferdinanda odlok iz Podjebrada z dnč 30. julija 1562. leta do dež. glavarja, dež. upravnika in do vicedoma, v katerem jim ukazuje zapreti mimo drugih tudi Kobilo. Uvažujč, da je Dalmatin šele leta 1566. po Trubarjevem posredovanji prišel v Tübingen na vseučilišče, dobivši izpraznjeno Tifernovo ustanovo, ne ostaje nam nego še Juričič sam. 4) Valvasor: Ehre d. H. Krain II. zv. 7. kn. str. 435. '■) Elze: Die slov. prot. Gesangbücher 1. c. — Kostrcnčič: Urk. Beitr. LVIII. str. 91. l'o jeden izvod te pesmarice hranita kr. javna knjižnica v Draždanih in vseuči-liška v Tübingenu. Juričičevih pesmij je 8. 6) Opis te knjige: (Cop-) šafarik: Gesch. d. Süd. Slav. Lit. I. 76. — Dimilz ; Gesch. Krai us. III. 277. — Elze: Die slov. prot. Gesangb. Jahrb. 1884. str, to, grdeče katoliško svečeništvo. Ne da bi Trubar včdel, celd proti njegovi volji,*) dal jih je natisniti pod njegovim imenom, dobro vedoč, da bi ne bü Trubar nikdar posodil poštenega svojega imena zbirki takih pesmij. Trubar tudi ni prikrival svojega mišljenja, in to mu je nakopalo Klombnerjevo nasprotstvo, ki se kakor rdeča nit vleče po vseh njega pismih; na korist stvdri, za katero se je toliko potezal in trudil, to nikakor ni bilo. S Štefanom Konzulom in z Antonom ab Aleksandro Dalmata je priobčil Juričič tudi več hrvaških, knjig, natisnjenih s cirilico in z glagolico. Avgusta meseca leta 1563. se vrne v Ljubljano. Toda ker je bil v tem že zopet Trubar prevzel svoje posle, pošljejo Juričiča v Kamnik, od koder ga pa leta 1564. zapodč na kneževsko povelje. Nato je podpiral v Ljubljani sušičnega superintendenta Seb. Krelja, Trubarjevega naslednika, ki je, izdavši v Ratisboni prvi del poslovenjene Spangenbergove postile, umrl dnč 25. decembra leta 1567. Od leta 1574. do svoje smrti (dnč 26. oktobra leta 1578.) je bil dežčlne vojske propovedovalec. Pokopali so ga pri Sv. Petru v Ljubljani. Kratko pred svojo smrtjo je izdal poslovenjeno Spangenbergovo postilo, katero hočemo tu podrobneje opisati. Knjiga, katero imam pred seboj, ima vse tri dele in je vezana v lesene, z usnjem prevlečene platnice. I. del šteje 1—136 listov. Našemu iztisku nedostaje: naslovni, i., 4., 9., 12., 77., 122. (gdrenja polovica), 136. list. II. del šteje 1—214 listov. Namesto 1 beri 2; zakaj od 1 preide takoj na 3., ne da bi vmes česa nedostajalo. Takisto preskoči od 175. na 178. in šteje pravilno do konca, ne da bi bilo vmes kaj izpuščenega. Močno poškodovani so nastopni listi.' 35-» 3^*» 14^* Naslovni list se je, kakor gori povedano, ohranil, in slove: POSTILLA, I To ie | KERSZHAN- | SKE EVANGELSKE | predige, verhu vfakiga Ncdel- | ski ga Euangelia. | OD PASKE, ALLI VELIKE Nozhi do Aduenta. | SA HISHNE GOSPODARIE | Shole, mlade inu preprofte liudi. | OD loan: Spangenberga, na vprasha- | nie, inu od-gouor isloshena. 1 DRVGI DELL. | Sdai peruizh, verno inu sueifto Stolmazhe | na: inu opraui Slouenski iesik | prepifana. Okolo naslova je pravokoten okrasek s podobami štirih evangelistov in njih znamenj v vsakem oglu. Na gdrenjem prččniku je obraz Boga Očeta, v dolenjem pa je narisan golob — podoba sv. ') Elze: Die slov. prot. Gesangb Jahrb. 1884. str. 13. Duhä. Pod golobom sta črki H. V.*) Ob strančh na sredi pa sta angeljski lici. Na listu 214. rt sträni bereš pod arabeskino vinjeto: DRVKANO VLIVBLANI SKOSI | Joannefa Mandelza, Anno | M. D. LXXVIII. | Lista 214. b stran je prazna. III. del šteje 2 —136 listov. Pogrešamo naslovnega lista in 97. V štetji listov je več tiskovnih napak. Mesto 9., 9. beri 9. 10.; — m. 10., b. 12.; — m. 49., 49., b. 49., 50.; — m. 15., b. 51.; — m. 89., 89., b. 88., 89.; — m. 104., 105,, 106., b. 114., 115., 116. Na listu 136. b sträni stoji pod tekstom: Tebi J ES V CH RISTE budi vezh- | na huala, AMEN. | Nekoliko niže: ©ebrucft iu ber giirftlidjeii §auptftat | Sagbadj | burdj §anf3 Üftauitel. I Anno Domini, | 1578. | Na hrbtu platnic je črno vtisnjeno: Evangelia | Carniolica | (s tinto vpisano:) Exposita | sed | pro-hibita | N | 30. ] To je Juričičev prevod, katerega se doscdaj v tej celoti ni poznalo. Knjiga je svojina kapucinskega samostana. Da Juričič močno hrvati, umeje se, saj je rodom Hrvat »wie wol er . . . braucht vil crainerischer Wörter«, kakor toži znani Matej Klombner baronu Ungnadu v pismu z dnč 7. maja leta 1562.3) Jezika ne utegnemo razpravljati, to je stvar jezikoslovcev, lc toliko omenimo, da bi bilo vrlo zanimljivo preiskati jezik Juričičev in Kreljcv ter primerjati slovenščino Vipavca slovenščini Hrvata. Ali naj nam morebiti tudi to preskrbi — Nemec? Spisa pa ne moremo završiti, da ne bi odločno zavrnili insi nuacije, češ, kdor raziskuje protestantsko dobo, kdor daje čast, komur grč, ta namenoma povzdiguje luterstvo v kvar katoliški stvari! Kdo trezno in samostojno mislečih mdž podpiše takšen nazor ? Zgodovina nas uči jasno in glasno, da je verski preobrat škodil närodnosti slovenski. Koliko zemlje slovenske se je potopilo v tujstvu, ko se je uvedel katolicizem! Postavimo, da je res, kar se trdi, da se denašnje posvetno razumništvo baje klanja samd narodnostni ideji, da je vera le postranska reč: ali bi mogli ti narodni brezverci hoteti izpodbijati tla pri Slovencih rimsko katoliški, do dobra närodni veri, ako stojč »zgolj« na ') Dr. Elze misli, Ne jokaj se, dete! Za leto dnij se vrne najina sreča, in leto je trenutek.« Gozd, duhovi tvoji pa so molčali, in njih molk mi je oklepal srce z grozno tesnobo: trenutek mi je večnost, pa bi mi bilo leto trenutek! . . . Oživljajo se iz nova glasovi. Začetkoma nežno šepetajoč, krepč se Čimdalje vztrajneje. To ni več dni skrivnostni šepet, budčč mi spomine na srečo mojo, to je vzdihanje blagih gozdnih duhov . . . Ljubil sem jo iz dna svoje duše, ali to ljubezen mi je vrnila z nejevero. »Da se ne vrneš nikdar več, da si me pozabil, pravili so mi. Ne včš, kakd mi je bilo hudd, kakd težkd sem se udala drugemu,« govorila je in trepetala pred pogledi mojimi. Sreča se mi je razrušila na mah. Srd in obup sta mi napolnila dušo, ali ni mi bilo bitja, da bi se mu potožil. Gozd je bil jedina priča nesreče moje. In njega duhovi so čutili in trepetali z menoj. Pripogibali so grčavo vejevje in me vabili k sebi, toda zvabili me niso. . . Dolgo te nisem videl, gozd domači, tovariš moje sreče in nesreče 1 Dolgo nisem čul nI šepetanja nI vzdihanja tvojega. Čustva so se umirila in tudi — ohladila. To šepetanje pa mi budi davne spomine, najblažjc in najbridkejše. In vender bi rad večno užival to sladko bolest, katero mi budč ti spomini l . . . J e s e n. f>o zraku listje Šepetit: Jesčn, jesčn ! In v strugi mirni vir Šumlja: Jesčn, jesčn! , A ~9i Po gori, dolu, vse že v6: Jesčn, jesen! In moje tudi znd sreč. Da je jesdn! L. Habetov. v* Slavni vojaki slovenski. Spisal Fridolin Kavčič. VI. Leopold Bizjak vitez Wiesenhorst, feldmaršallajtenant. JHorodivŠi se dnč 2. včlikega srpana 1780. leta v Radgoni, i)] stopil je že šestnajstleten mladenič v tedanjo hrvaško-^ 'A slavonsko huzarsko krdelo. Ker je bil včšč slovenskemu jeziku, zatd seje tudi skoro naučil hrvaškega jezika. V prvem meseci že se je vzpčl do praporščaka in bil premeščen k 6. slavonskemu graničarskemu bataljonu. Leta 1797. so ga premestili k 58. pehotnemu polku. Leta 1800. je bil imenovan za nadporočnika, 1805. leta za stotnika, leta 1813. za majorja, leta 1824. za podpolkovnika, leta 1828. za polkovnika 58. pehotnemu polku, v katerem jc do dne dobe služil 30 let takisto častno pred sovražnikom kakor v dobi miru. Dnč 15. prosinca 1834. leta ga imenujejo za generalnega majorja, deset let pozneje za feldmaršallajtenanta. Boril se je v vseh vojnah, počenši od 1796. leta do leta 1815. kot častnik v 58. pehotnem polku. Leta 1800. je bil v bitkah pri Moskirchu in Biberachu dvakrat nevarno ranjen. Pehotni polk št. 58. seje pa tudi 1800. leta boril izredno hrabro. Imel je takd grozovite izgube in toliko mrtvecev, da je po dokončani vojni od vsega polka ostalo jedva toliko vojakov, da so od teh skrpali jeden bataljon. V vojski 1805. leta je bil Bizjak prideljen vojnemu koru fml. Wolfskehla. Boril se je slavno v krvavi bitki pri Slavkovu, v vojski 1809. leta v bitki pri Ebelsbergu in Znojmu, takisto 1813. leta pri Draždanah, pozneje tudi na Laškem. V navedenih vojskah je bil še trikrat ranjen. Kot generalni major je načeloval brigadi v trdnjavi Monguciji. Leta 1843. so Sa imenovali za divizijonarja na Sedmograškem. Za izvrstno službovanje in izredno hrabrost mu podeli cesar viteški križec Leopoldovega redu in ga povzdigne v plemeniti stan; da, celd za drugega imetnika 48. pehotnemu polku imenuje cesar dnč 10. včlikega travna 1845. hrabrega našega rojaka. Umrl je feldmaršallajtenant Leopold Bizjak dnč 26. malega travna 1852. leta na Dunaji. VII. Frančišek baron Wolkensberg, c. k. polkovnik. Wolkensbergi so potomci stare škofjeloške kmetske rodbine Oblakove. Kakor do malega vsi naši plemiči, izpremenili so tudi Oblaki prvotno ime, ko jim je bilo podeljeno plemstvo. Marko Oblak, sin preprostega kmeta, bil je 1680. leta meščan in mestni sodnik škofjeloški; oženjen jc bil s Katarino Š ker pin ovo. Leta 1683. mu podeli cesar Leopold I. ddo. Dunaj dnč 4. malega srpana 1683. leta dedno plemstvo s priimkom »Wolkensberg«. Vnuk tega Marka Oblaka, Janez Frančišek Anton, povzdignjen je bil dnč 14. včlikega srpana 1753. leta v baronski stan. Baronizi-ranega Janeza Frančiška Antona vnuk, baron Frančišek Henrik, porojen je bil dnč 26. ržčnega cvčta 1826. leta v Purstalu pri Škofji Loki na Kranjskem. Dvanajstleten mladenič je stopil v dunajsko-novo-meško vojaško akademijo. Leta 1846. ga imenujejo za poročnika našemu domaČemu 17. pehotnemu polku, 1849. za nadporočnika, leta 1853. za stotnika. Dnč 1. svečana i860, leta je bil premeščen k slavonskemu 78. pehotnemu polku barona Šokčeviča v Osek in bil meseca včlikega srpana 1866. leta imenovan za majorja. V Oseku se seznani z dražestno hčerko Mdrico virovitiškega včlikega župana Ladislava pl. DelimaniČa in jo odvede pred oltar. Živel je v srečnem zakonu, ali potomcev mu ni bilo. Wolkensberg je bil lep, čvrst mož, gladko mu je tekel slovenski, hrvaški, nemški in italijanski jezik. Bojeval se jc leta 1848. in 1849. v Italiji ter se sdsebno odlikoval v nesrečni bitki pri Solferinu; zatd mu jc podelil cesar križec za vojaške zasluge. Umrl je kot umirovljen polkovnik dnč 12. malega srpana 1880. leta. V grbu imajo Wolkensbergi visok, z oblaki obkoljen hrib, na katerem stoji divja koza. VIII. Frančišek Bizjak pl. Wendenbühl. c. kr. major. Frančišek Bizjak se je porodil 1787. leta v Hrastovci na spodnjem Štajerskem. Gimnazijo je dovršil v Mariboru. Iz prva se posvetivši učenosti, dovršil je v Nemškem Gradci pravoslovne nauke. Toda burni čas, v katerem je živel, napotil ga je, da si je pripasal »sablenko brušeno« in stopil v stan, kateremu »cesar da pol hleba in kar je treba«. Prišel je namreč meseca listopada 1805. leta kot c. kr. kadet v 16. pehotni polk. Pred začetkom vojne 1809. leta povišan za praporščaka, vzpnč se v oslobodilni vojni (1813.—1815.) do nadporočnika in 1824. leta do stotnika v 23. pehotnem polku. Zaradi težke rane je šel major v zasluženi pokoj. Frančišek Bizjak se je udeležil vojska leta 1805., 1809., 1813. do 1814., in se vedel vedno pred sovražnikom, kakor se treba vesti hrabremu poveljniku. Deset let je bil polkovni pobočnik. Leta 1809. so pri Raabi ustrelili konja izpod njega. Ne samd jednostranski vojaški, nego tudi, kakor je umevno od absolviranega pravnika, v obče visoko naobražen, bavil se je s hu-manistiškimi študijami. Leta 1824 izdä času primerno, prav dobro pisano knjigo: »Andeutungen über die Selbstausbildung der subalternen Officiere zu Commandanten«, ki je izšla pri Lcykamovih dedičih v Gradci in uča-kala v kratkem času tri natiske. Uvažujč njega zasluge, podeli mu cesar plemstvo s priimkom »Wendenbühl«. Da si je izbral c. kr. major Bizjak baš »Wendenbühl« za priimek, znači, da se je zavčdal svojega slovenskega rodu. Umrl je v eldoradu vojaških umirovljencev, v Nemškem Gradci dnč 19. včlikega travna 1862. leta. Dravi. I)j, Drava voda. Obrni li valovje, Zakaj, ne včš? Kakd je škoda: K dekletu na domovje Glej, moram pčš! Ig- Drevče — spomin. rčvče zeleneče Sredi razvalin, Ti si moje sreče Blaženi — spomin! L Habetov. Na hitrem brftdi V podgorsko v£s bi rajši Plul brž od nas. Po brzi v öd i Bil mčni pot bi glajši, In kratek čas! y Prof. Magdič in hrvaška stenografija. V narodnem in kulturnem našem delovanji nahajamo oskromnih m<3ž, ki ne marajo, da bi se njih ime razglašalo pri vsaki priliki, dasi so njih zasluge večje nego marsikoga, katerega prav pogostoma slavno omenjajo po časopisih. Takšen natihoma delaven mož je slovenski naš rojak, profesor Fran j o Magdič, pravi ustanovitelj hrvaške in potem tudi jugoslovanske stenografije sploh. Franjo Magdič se je porodil v Sv. Križi pri Ljutomeru na Štajerskem leta 1830. Gimnazijske in tehniške nauke je dovršil v Gradci, kjer se je viharnega leta 1848. seznanil z raznimi slovenskimi in hrvaškimi rodoljubi ter se z vso gorečnostjo mladega srca poprijel vsakega plemenitega narodnega truda. Pozimi leta 1848. — 1S49. se je prvikrat vadil v stenografiji, katero je v prijateljskem krogu učil Hrvat Ivan Vinkovič, poznejši profesor na gimnaziji v Vinkovcih. Leta 1849. je Magdič na gimnaziji v Gradci začasno poučeval slovenski jezik in je med svoje učence štel tudi mladega Jakopa Missijo, sedanjega kneza in škofa ljubljanskega. I>eta 1858. je prišel Franjo Magdič v Zagreb k stavbinskemu ravnateljstvu tedanje Vojne Krdjine, kjer je služil od dnč 1. včlikega travna 1858. leta do dnč 21. sušca 1861. leta. Tega dnč je prestopil na zagrebško realko kot profesor opisnega merstva in tu je ostal, dokler ni doslužil pro-pisanih let in šel dnč 1. vinotoka 1891. leta stalno v pokoj. Toda s tem se prof. Magdič še ni do cela odrekel vsemu delovanju, ampak še je ostal predstojnik »saborskemu stenografskemu uredu« in predsednik prvemu hrvaškemu stenografskemu društvu. Potrebo hrvaške stenografije so čutili najbolj leta 1861., ko se je vrnilo ustavno življenje in bi se moral v Zagrebu sniti dežčlni zbor hrvaški. Dežčlna vlada je takrat javno oklicala, naj se oglasi, kdor je voljan in sposoben stenografski zapisovati razprave dežčlnega zbora. Oglasil se je prof. Magdič, ki je po Gabelsbergerjevem sistemu v naglici ustanovil nekakšna pravila za hrvaški brzopis, in z dvema diletantoma, gg. Čegetkom in Mat-kovičcm vred je začel prvi stenografirati hrvaške govore. Natč je Magdič vedno premišljal, kakö bi čimdalje bolj završeval hrvaško stenografijo, in se je pri tem oziral na razvoj Gabelsbergerjevega sistema med Čehi. Leta 1862. je na zagrebški realki prvič kot neobligaten predmet poučeval hrvaško stenografijo in leta 1864 je v letnem poročilu zagrebške realke priobčil načrt svojega brzopisnega sistema. Istega leta je prof. dr. Izidor Kršnjavi, sedanji naučni predstojnik na Hrvaškem, tudi v poročilu oseške gimnazije priobčil razpravo o hrvaškem brzopisu, dočim je prej omenjeni prof. Vinkovič v Vinkovcih že leta 1862. v izvestji ondotne gimnazije v nemškem jeziku napisal »nekoliko vodil za jugoslovansko stenografijo.* Vinkovič je dolgih dvajset let (1853.—1873.) na vinkovski gimnaziji poučeval v stenografiji, ali poučeval je nemški, in zatd grč prvenstvo vsekakor profesorju Magdiču, ki je odslej na zagrebški gimnaziji in realki redno učil hrvaško stenografijo in tako vzgajal čimdalje več hrvaških stenografov, katerim je leta 1871. napisal prvo »hrvaško ste nografijo,« ki je izšla leta 1882. v drugi popravljeni izdaji. Prej je vsak dežčlni zbor hrvaški iz nova iskal podjetnika, ki bi prevzel skrb za stenografske zapisnike, in do leta 1875. je to opravilo vselej poveril gospodu Magdiču. Takrat pa se prof. Magdič po neprijetnem naključji ni več oglasil dežčlnemu zboru hrvaškemu, ki je natd stenografsko zapisovanje od leta 1875.—1878. izročil gospodu Antonu Bezenšku. Ta slovenski naš rojak je ob istem času predaval stenografijo na zagrebški gimnaziji in tudi izdajal list »Jugoslovenski Stenograf«, dokler se ni koncem leta 1878. preselil v Sredec na Bolgarsko. Od leta 1879. do 1882. sta stenografsko zapisovanje v dežčlnem zboru hrvaškem vodila gg. Rudolf Fabijani in Slovenec Ljudevit Tomšič. V tem so se v hrvaškem dežčlnem zboru uverili, da stenografskega zapisovanja ni umestno oddajati po dotedanji navadi, zakaj vse težavno opravilo je bilo v rokah dveh ali treh mdž in stenografski zapisniki so se mogli tiskati šele nekoliko mesecev po končanem zborovanji. Tedanji predsednik dežčlnemu zboru, presvetli gospod Nikola Krestič, delal je torej kär najodločneje na to, da bi se ustanovila stalna stenografska pisdrna, in je zopet pozval včščega profesorja Magdiča, da bi sestavil takšno brzopisno pisarno. Takd se je tudi zgodilo. Dnč 14. sušca 1882. leta je gospod Magdič prvič stopil na čelo novi pisärni, v kateri je zbral šest izurjenih stenografov. Začetek je bil dober; zapisovanje je Šlo čimdalje hitreje izpod rčk, in po trudu novega predsednika dežčlnemu zboru, presvetlega gospoda Mirka Horvata, posebnega prijatelja hrvaški stenografiji, uredila je dežčlna vlada z odpisom z dnč 9. malega travna 1885. leta za stalno »saborski stenografski ured« in njega predstojnikom imenovala zaslužnega profesorja Franja Magdiča, katerega je oprostila vseh opravil na včliki realki. Poleg njega je imenovala deset stalnih stenografov, ponajveč uradnikov in profesorjev, ki dobivajo razven navadne svoje plače še posebno stalno letno nagrado za stenografsko zapisovanje v dežčlnem zboru. Vrstč se po dva in dva vsake tri četrt ure, potem svoje zapiske kar takoj prepišejo za tiskarno, in že drugi dan čitaš v novi nah razprave in govore po stenografskem zapisniku. Med deželnimi stenografi je tudi Slovenec, gospod Ljudevit Tomšič, ki je nekdaj hodil v Ljubljano zapisovat razprave kranjskega dežčlnega zbora, dočim je njega tovariš Rudolf Fabijani (umrl dnč 24. prosinca 1892. leta) hodil v dežčlni zbor dalmatinski. Kakor po drugih večjih mestih so spoznali tudi v Zagrebu, da bi bilo za razvoj hrvaške stenografije treba posebnega središča. Zatd so že leta 1882. ustanovili »hrvaško stenografsko društvo*, v katerem bi se prijatelji stenografije vadili v hrvaški stenografiji po sistemu Gabelsbergerjevem in se trudili, da bi se hrvaški brzopis čitndalje bolj razvijal, da bi se njega znanje širilo in da bi se vzgojili dobri stenografi. Žil. to tolikanj potrebno društvo se ni moglo prav oživiti in hitro je zamrlo. Šele ko se je ustrojil prej omenjeni »hrvatski stenografski ured*, pogrešali so njega udje steno-grafskega društva, in da bi ga zopet oživili, zbirali so sann' med seboj do-brovoljnih prineskov. Ko so nabrali 159 goldinarjev, sklicali so dnč 25. prosinca 1891. leta obči zbor na podlagi starih pravil in so zvedenega prvaka, profesorja Mag-diča, izvolili za predsednika. Takoj v tej prvi seji se je zbralo dvajset ste-nografov, ki so ukrenili, da društvenega delovanja ni omejiti na sam Zagreb, ampak da se morajo ozirati na vse Hrvate. V ta namen se izdajaj posebno društveno glasilo ali časopis »Stenograf«, kateremu so zopet izvolili profesorja Magdiča za urednika. A Stenograf* podaja zunanjim udom dnih ko-ristij, ki jih dobivajo zagrebški udje od rednih poukov in vaj Zatö priob-čuje »Stenograf« praktične pouke o brzopisu, vaje za čitanje, poročila o društvenem delovanji in o stenografiji sploh, o nje zgodovini in nje napredku zlasti pri drugih Slovanih. Prav Magdičeva zasluga je, da se je stenografsko društvo okrepilo in da mu je zagotovljen obstanek in daljni razvoj. Udje se množč, hodijo marljivo poslušat Magdičeva predavanja in se po njega vodilu vadijo v brzopisu 9Stenograf* izhaja vsak mesce razven meseca včlikega srpana in kimovca in se ne ozira samd na hrvaško, ampak tudi na slovensko stenografijo, kakor nam najbolj priča slovenski članek o slovenski stenografiji, katerega je priobčil gospod Anton Zupan v 6. in 7. številki lanskega tečaja. Uspešno delovanje prerojenega društva je skoro spoznala hrvaška dežčlna vlada, ki je društvenemu glasilu prisodila 100 goldinarjev letne podpore in ga s posebnim odpisom priporočila vsem hrvaškim šolani in vsem hrvaškim učiteljem, da si ga naročč. sStenograf* stojf na leto 2 goldinarja, za dijake i goldinar, udje pa ga dobivajo brezplačno. Plačujejo pa izvršujoči in podpirajoči udje po 2 goldinarja, dopisujoči po 1 goldinar društvenine na leto- Zasluge, ki si jih je profesor Magdič pridobil za razvoj hrvaške stenografije, znane so tudi že na tujem, in leta 1890. so mu na jubilarni raz- stavi v Monakovem podelili častno diplomo. Prav taksno so mu dosodili lani v Pragi na četrtem češkem in prvem vseslovanskem stenografskem shodu. Ne motimo se, ako štejemo profesorju Magdiču v zaslugo, da se sedaj že po mnogih srednjih šolah hrvaških redno poučuje v stenografiji, in gotovo je veselo znamenje, da se je minulo zimo njega društvenih predavanj udeleževalo Šestdeset slušateljev. Toliko se nam je zdelo potrebno povedati o delovanji tega vrlega in plemenitega našega rojaka, da ga svet ne pozabi in da vsaj nekoliko ocenimo njega zasluge. Ustanovitelj hrvaške in jugoslovanske stenografije sploh je profesor Franjo Magdič. Hog ga poživi še mnogo let! Josip Stare. Valvasorjeva rodbinska rakev v Polšniku. Spisal Harambaša. Ko sem se pred nekaj leti vračal z lova domdv skozi Polšnik, majhno gorsko župo dekanije litijske (680 m absolutne višine), stopil sem mimo-gredč v ondotno cerkev, posvečeno rojstvu blažene Device. Po stari navadi svoji sem si jo hotel ogledati, dasi nisem pričakoval posebnih zanimljivostij. V kapelici sv. Ane pri vhodu opazim na levem zidu kamenito ploščo. Pri slabi luči sem izbral že ves izlizan napis, ki pripoveduje, da je tii pokopan nekdo Valvasorjevih. To me je zanimalo, in sklenil sem, da o priliki pre-iščem to stvar. Spomnil sem se, da dnč 13. kimovca prihodnjega leta poslavimo dvestoletnico smrti včlikega kranjskega kronista ; domislil sem se tudi dne rakve in ugibal, da bi vsekakor zanimalo ožje rojake slavnega moža, zgodovinarje pa sploh, ako bi se dognalo, kdo njega prednikov, vrstnikov ali potomcev čaka vstajenja v samotnem Polšniku. Zatd sem se nedavno novič napotil v Polšnik. Dotični epitaf je preprosta marmornata ploča od domačega temno-modrega marmorja, prepreženega z belimi žilami. Obseg ji je 80 X 40 cm. Na sredi ima izbočen križ, podoben križu vitezov nemškega reda, samö da je vertikalni del vsaj za polovico daljši od horizontalnega. Nad križem in pod njim se čita v latinskih črkah ta-le napis: Hie likt begro wen man lewe Tohter Barbara t Ge: Sig: Valvasor 1650 Spomenik jc bil nekdaj na tleh, zatd je močno izbrušen. Ko so pa 1856. leta popravljali cerkev in ji polagali kamenit tlak, izvadili so ploščo iz tal in jo vzidali na sedanji prostor. Pod tlomi kapeličinimi je rakev pokrita z veliko kamenito ploščo, ki se lahko dvigne. Sedaj je niti prčcej ne opaziš, ker so po nji razvrščeni cerkveni stoli. Imenovanega leta pa so jo navedenim povodom odprli. Vänjo držč še dobro ohranjene lesene stopnice. Rakev je nekako 12 m dolga, 8 m široka in 2 m visoka Na lesenih kobilah vidiš v nji štiri ali celd šest lesenih krst. Sedanji cerkvenik, ki je bil ondaj navzočen, spominjal se ni več določnega števila. Izvestno je torej to, kakor je soditi po napisu, rodbinska rakev nekega Valvasorja. Kdo pač je bil ta Ge: Sig: Valvasor, čegar ime stoji na epitafu? Vsekakor sorodnik našemu historijografu in celo vrstnik! Krenil sem v župni dvorec. Ali tam ni dobiti nikake beležke, tičoče se tega rodbinskega počivališča; arhiv je sila oskromen. Akotudi se kot annus ereetionis beneficii polšniške župe navaja leto 1509. (vide »Catalogus cleri dioeces. Labac.«), sezajo župne matice samd do leta 1784.; v njih torej nisem našel ničesar. V nekem urbarji sem večkrat naletel ime graščine ,Thum-Gallenstein *, kar nie je navedlo do misli, da ji je bil morda kdäj lastnik kdo Valvasorjevih in da je imel svojo rodbinsko rakev v Polšniku. Ker pa mi ni pri rokah potrebnih pomočkov, niti mi niso znani, zatd ne morem o tem käj določnega povedati. Käj čudno se mi je zdelo, da kronist Valvasor, ki jc svojo ^Slavo vojvodine Kranjske* izdal šele 1689. leta, torej 39 let kesneje, nego je umrla imenovana Barbara, oziroma nego se ji postavil spomenik (1650. leta), niti ne omenja te rodbinske rakve, dasi v svojem cpohalnem delu tudi na drobno opisuje župo polšniško (vide II. izd. II. del VIII. knj. str. 723. do 724.) in dasi v III. delu istega dela, IX. knjigi str. 109. priobčuje rodo-slovno drevö svoje rodbine. Prav iz tega drevesa pa sem srečno dognal, da je bil Jurij Žiga (Georg Sigmund) Valvasor izmed štirih otrök tretji sin Adama Valvasorja in žene njegove N. Gusičeve (Gussitschin). Adam baron Valvasor je bil rödni brat Jerneju, očetu našega zgodovinopisca. torej je bil Jurij Žiga pravi bratranec Ivanu Vajkardu. Dočim se pri drugih imenih Valvasorjev dalje izvaja rodoslovno drevd, izpuščeno je to pri Juriji Žigi, kakor da se ni nikoli oženil, niti imel legitimnega zaroda. Ob njega imeni: Georgius Sigismundus, stoji samö opazka: ist aus dem I,ande gezogen f. Torej izselil se je in umrl ?! In vender je morala biti Barbara, pokopana v Polšniku, liči temu Juriju Žigi Valvasorju! Nova uganka! V Peritzhoftnovem »Repertorium des landschaftlichen Archivs von Krain« pars II. str. 47. sem našel pod marginalnim naslovom »Valvasor« tole beležko: Valvasorisches anbringen an die hochlöbl: Landstände, das leichtfertige Leben, Ehelichung seiner Föttel, abstraffung dessen an Hr. Georg Signiondten in K. B. sub 3. Aug. 1651 tnd. Na podlagi tega piše P. pl. Radics v životopisni črtici Ivana Vaj-karda barona Valvasorja v Krajčevi II izd. na čelu (vide I. del, str. 4.) doslovno: . . . »da eben ein entfernter Verwandter des Hauses ein gewisser Georg Sigmund Valvasor ein so leichtfertiges Leben führte, dass die Familie von der hochlöblichen Landschaft seine Bestrafung verlangte, nachdem er dem Geschlechte selbst die Schande angethan und eine leichtfertige Person ,seine FöteP zur Gattin genommen hatte« Sedaj mi je bilo jasno, zakaj naš kronist ne omenja rodbinske rakve v Polšniku in zakaj v rodoslovnem drevesi Valvasorjev ne navaja niti žene, niti potomcev Jurij Žiginih, nego lakoniški pristavlja, da se je izselil in umrli Jurij Žiga se ni oženil v plemeniti obitelji, nego poiskal si je soproge pri navadnih ljudeh. To je bil hud greh! Ako celö dandanes plemiči prezirajo vrstnika, ki si v meščanskih krogih poišče družice, kakd ostro je bilo šele tedaj, ko je plemič gojil tolikanj predsodkov proti meščanstvu! Jurija Žigo so razljučeni sorodniki strogo obsodili zaradi »mesalliance« zatožili ga pri dežčlnih stanovih, zahtevali, da bodi kaznovan radi tega ne-čuvenega zločina, in ga pehnili iz rodbine! On pa je venderle ljubil soprogo in rödno deco. Izvestno je bil pobožen mož in želel sebi in svojcem mirnega skupnega počivališča. Tedanja duhovščina pa (takö si mislim), ki je hodila družno s plemstvom in posebe še z ostalo rodbino Valvasorjevo, odobravala je korake proti Juriju Žigi zaradi nedostojne ženitve in mu povsod odrekla prostor za obiteljsko rako. In končno, menim, zatekel se jc Jurij Žiga v 6110 gorsko zakotje, v Polšnik, in 'si ondu pridobil srce tolerantnega duhovnika, ki mu je dovolil, da si v sedanji kapelici sv. Ane zgradi rodbinsko počivališče. — Na epitafu se omenja jedino le hči Barbara, rakev pa krije štiri, ali celö šest krst. — Bržkone so pomrli Juriju Žigi poleg žene vsi otroci, ki so'sedaj pokopani skupno; on pa osamel, zapuščen, zaničevati in preziran, izselil se je in pozabljen umrl na tujem. Zatorej naš kronist, sramujoč se takega bratranca, niti ne omenja njega rodbinskega počivališča v Polšniku; zatö se je Jurij Žiga „izselil in umrl4; zatö ni o njega rodbini najti zapisanega ničesar! Takö strogo so pred dvema vekoma obsojali plemiča, ki se je poročil z meščanko! Tržaščan, Tržačan, tržaški. V 9. zvezku XI. tečaja ^Cvetja z vrtov s. Frančiška4 čitam, česar dozdaj nisem vedel, da Ribničani človeku, porojenemu v mestu Trstu, pravijo Tržaščan. Denašnje ime Trst je od nekdanjega sela Tergčste, ki je stalo iz početka na istrskih tleh, katera so kesneje osvojili Karni, in je po svojem kraji prilOžneje bilo od sosednih primorskih mest za trgovino čez Alpis Julia v Posavje. Takö pripoveduje Kiepert v svoji knjigi »Lehrbuch der alten Geographie«. Kraj omenja Grk Strabon, pišč: ov.ouo; zal s/. IV;-yeGTS, /.(oar,; kapvizvfc. uTTspžtett; zi-<. fV/ tt;; '()/.;7.; spi; sao; Ao'W&'/>v zaAO'jy.svov. Gustav Meyer v »Indogermanische Forschungen« 1,324 pravi: der Name bedeutet ,Handelsplatz. Marktplatz', und lässt ein illyrisches terga-,Markt' erschliessen, vgl. asl. trbgi> ,forum'. Das Suffix este kehrt wieder in den dalmatinischen Städtenamen Bigeste, den liburnischen Inselnamen \xbzi-7. oder AxS&jtov, dem venetischen Stadtnamen Ateste (heute Este); vielleicht ist auch Segesta am Saus illyrisch . . . trbgb war bisher nur im slavischen nachgewiesen, von dem man es ins Litauische (turgus), Lettische (tirgus), Altnordische (torg), Rumänische (tirg tärg), Albanische (trege Mikl. etym. 436) übergegangen ist. Es ist nicht unmöglich, dass das slavische Wort selbst aus dem Illyrischen stammt. — Po tem takem je Tergčste ilirska beseda. Od Tergčste je nastalo stsl. Trbžbsto po naše Tržest, Tržst, Trst. Zraven Tržčst se je pa moglo govoriti TrMst že zaradi naglasa na zlogu gtf, kakor za Čbst, vbs govorimo Čast, vas. Od Tržast je z nastavkom jati postalo TrMščan po pravilu, po katerem se sija menja na šča, kakor gost ja biva gošča, gorenjski goša, in z nastavkom ski je nastal adjektiv tržaški. To je najnaravnejša razlaga, in takö tudi razlaže Skrabec. Še drugače bi bilo mogoče izvesti Tržast od Tergčste: naglašeno ge se je baš zaradi naglasa moglo podolžati na ge in od njega postati ča, kakor po- stavimo v komparativu lbžai od nekega padeža na e: lbge-j(bs) v stari slovenščini, pa tudi v denašnji slovenščini je mogoča oblika loža j. V Rogeri-jevih pridigali 2.,286 se čita: za tu, de bi skuzi tu lo/.äj in hitrčši ušlišana bila molitou. Od Trgčste imamo po takem spet Tržast, in od tega, kakor gori, Tržaščan, tržaški. Gorenjec pa ne govori kakor Ribničan Tržaščan, ampak TrMčan. Tudi v Wolfovem besednjaku se čita: Tricstiner Teržačan, Triestinerin Ter-žačanka. Od kod je pa ta oblika? Od Tržaščan ni, od tod bi se glasila gorenjski Tržitšan, a takö se ne govori. Jaz mislim, da je Tržačan napravljeno kakor Ljubljančan, Kropelčan i. t. d. od Ljubljanec, Kroplec i. t. d., od Tržastec preko Tržastecjan Tržastčan brez st pred č: Tržačan. Dasi ne vem primerka za tako izpadanje, pa mislim, da je oboje dobro, Tržaščan in Tržačan. Preden sem vedel za Tržaščan, imel sem na mislih osnovo Tržat od uinišljanega Tcrgectum kakor Trsat od Tersactum. M. Valjavec. Književna poročila. n. Levstikovi zbrani spisi. Uredil Frančišek Levee. I. in II. zvezek. Poezije. Ljubljana. Ign. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. iS91. (Dalje in konec.) V oceni Levstikovih poezij bi moralo vsekakor jemati obilo prostora dno poglavje, v katerem bi se razpravljalo o ognjeviti njegovi dikciji, o kremenitem zlogu, o divnih tropih in figurah, iz kratka, o njega jezikovni umetalnosti. Poudarjati pa bi bilo ocenjevalcu v tem poglavji zlasti to, da vse to okrasje in nakitje ni morda izposojeno tuje blagö — eksotiški biseri — ampak pristna närodna svojina; närodno mišljenje preveva i vsebino i obliko ter ji druži v nerazkrojno celoto. Toda ker se ta zanimljiva vprašanja dostajejo že tudi Levstika prozajika, kritika in jezikoslovca, prihranimo si razgovor o tem predmetu dotlej, da dobimo v roke poslednja dva zvezka zbranih njegovih del. Potrebne pa se nam vidijo že sedaj neke opazke o njegovih poezijah v formalnem pogledu. Čitajočim Levčevo izdajo se je izvestno mnogim čitateljem godilo kakor meni, da so, naslajajoč se s starimi znankami v novem krilu, radi posezali po Levstikovih pesmih iz leta 1854., po Vodnikovem »Spomeniku« i. t. d., kjer so öne znanke prvič izšle ter primerjali dne njih prvotni obliki; uverjen sem, da je vzbujalo to vzporejanje pri različnih čitateljih različna čustva*). Jedno mora priznati vsakdo: razloček med istimi poezijami v prvi in zadnji izdaji v formalnem pogledu je velikanski, in razmerje, kakeršno se nam tu razkriva med prvotnim licem in poznejšo obliko poezij istega pesnika, takšno razmerje, pravim, nima jednakosti v slovenskem .slovstvu. Skoro štirideset let je minilo, odkar se je oglasil Levstik na slovenskem Parnasu. Štirideset let je že samd ob sebi dolga döba; kaj pa je nam Slovencem ravno teh zadnjih štirideset let, tega nam do sedaj ni dovoljno raztolmačil še noben slovstvenik. Ravno v tem štiridesetletji se je zvršil na vseh progah slovenskega življa dni velikanski preobrat, katerega ne moremo označiti bolje nego z nazivom slovenskega preporoda. A nosilec preporodnih idej, glava preporodnega pokreta na jezikovnem polji, bil je uprav Levstik sam, in ne moremo si misliti ugodnejšega slučaja, nego je ta, da so nam baš njegove poezije v drugi izdaji merilo o čudovitem vsestranskem napredku knjižne slovenščine. Toda kakor književni jezik v obče, takö se je silovito povzdignil pesniški jezik; tu pa grč glavna zasluga St r itarju. Njega literarni pogovori, v katerih je podal mladim pesnikom skoro, rekel bi, popolno poetiko, bili so tiprav epohalnega pomena. Komu bi tu, mimogredč rečeno, ne prišla na um zanimljiva pravda o »apostrofu«? — Poslej so slovenskim pesnikom v formalnem oziru že odkazana tesna pota, katerih se po pravici nihče ne drzne več popuščati, in D o bra v či no ve samovoljne skoke je občinstvo odločno odklonilo. Da Levstik vzorno ustreza tudi najstrožjim formalnim zahtevam pesniškega jezika, to nam svedoči vsaka njegovih , poezij*. Te splošne sodbe nikakor ne podirajo nekatere malenkosti, katerih smo si nekoliko zabeležili bolj zaradi »kurijozitete«. Onč takö malo kazč splošni vtisek, da se ti res vidijo, kakor bi bile zaradi lepšega, kakor tisti črni oblepki, katere so si prilepljale časih ženske na obraz, da se je tem bolj odlikovala belota njih kože. Omenjenim > malenkostim* prištevamo nekaj nepravilnih stikov, n. pr. vodica — gredica (I. 24. kot zaporedna stika, tudi I. 31. gredico — vodico); ribice - deklice, plavajo — kopajo (I. 25. v isti kitici, a navskrižno); ljubiva — vidiva (I. 26. navskrižno). — Neke nepravilnosti v ') Prim, letošnjega „Zvona" 2. številko, str. 11S. in 119. pesmi ,Na Pivki* (I. 67.) ne omenjam, ker nje zlagatelj Prost in menda vender ni Levstik. G. izdajatelj je to prezrl, kakor je tudi to pesem napačno opremil z zvezdico, češ, da doslej še ni bila tiskana, zakaj izšla je v prvem »Zvonu* Stritarjevem na strani 250. podnaslovom »Drobne pesmi*. ) Ugasuje — opasuje (I. 70. navskrižno); vgläjena — sčnčnica — dčklica (I. 72. zaporedno); nikdar — dar (I. 83. zaporedno); minilo — tonilo (I. 114. navskr.), kolere — deželč (r. 193.) i. t. d. — Niti tega ne moremo šteti Levstiku v zlo, da se ni takö strogo, recimo pedantiški kakor Stritar, ogibal apostrofa, zlasti ker mu le-tä nadomešča samd lahke samoglasnike, iz večine nepoudarjen i. Nekaj primerov: I. 49.: Poljuba dva al' tri pod&t' — Al' vzčti dovolila; I. 60.: Vse zastonj so, vse zgubljene; I. 144.: Ker se tu svet' Rok praznuje; istodi: Törej množ'ca vas je zbrana; I. 161.: Bog se izmislit' nč lepšega znal; I. 59.: Kak' sem bil neskončno srečen. — Toda tega bodi dovdlj; gospdda čitatelji mi bodo vedeli hvalo, ako ne gomilim dalje teh in podobnih primerov, dasi mi je znano, da je baš v popolnem naštevanji take in jednake drobnjave (tudi tiskovnih pomot !) dober del dandanes obljubljene filološko-kritiške akribije. Veliko zaninilji-vejše in hvaležnejše delo bi se mi videlo vsestranski proučiti prednosti Levstikove oblike, nje finosti, očite in prikrite, in napisati o teh razpravo; a temu bi trebalo mnogo mnogo časa. »Wenn die Könige baun, haben die Kärrner zu thun«. Iz naših vzgledov in takisto iz samosvojega čitanja pa so se čitatelji izvestno uverili, da so navedeni nedostatki res čisto neznatni in nam ne inogo zagreniti krasnega užitka. Našel pa sem prav često v Levstikovih poezijah drugo hibo, katera je izpahovanju samoglasnikov, apostrofu, uprav nasprotna, a je časih znatnejša od dne — jaz menim h i jat med besedami. Primerja pa se hijat Levstiku takö često, da treba sklepati iz te pogostosti, ka se ga niti ni zavčdal kot hibe, kije dostikrat m nogo sla boglasnejša negoli a p ostro f. In čudno, zavčdal se ga ni niti nežnosluhi in tankouhi Stritar, kateremu je bil apostrof tolika gnusoba, da mu je napovedal boj do zatora ter ga je res tudi uničil. Meni vsaj ni znano, da bi se bil Stritar kakorkoli izjavil o hijatu med besedami. Da pa je Stritar zagrešil prilično malo hijatov, to pač priča o prirojenem mu čustvu za blagoglasnost. — V šolah pa so nas pitali s preprostim naukom, da v slovenščini je sme t en, naobratno kakor v k lasi škili jezici h, hijat med besedami, dočim se odpravlja sredi besed. Doslej menda prvi in jedini je tu pogodil pravo Skrabec ; jako točno, toda kakor dokazujejo uprav Levstikove poezije, brezuspešno, *) Sicer pa so kitice „Drobnih pesmij" v „Zvonu" nekoliko drugače razdeljene in sicer takö, da omenjena nepravilnost izgine. Poslednjih dveh kitic pesmi ,,Na Pivki" v „Zvonu" nisem našel. dokazal je, da slovenščini, ki ne trpf hijata sredi besed, ne more ustrezati ni hijat med besedami. Na dotičnem mestu (Cvetje, I. 8.) pa razločuje tudi razne vrste hijatov ter navaja tri, kateri se mu vidijo sösebno slaboglasni. Oglejmo si jih tudi mi, ker stvar ni samö važna za naše vprašanje, ampak tudi načelno. Najprej se Skrabcu vidi zlasti slaboglasen hijat, „keder stoji glasnik pred tistim kratkim //, ki ga naš narod od nekedaj — gotovo vsaj že čez 300 let — za v (na zapadu kakor angleški iv) izgovarja, ki ga pa naši pesniki po zdaj navadni Metelkotovi pisavi za zlog štejejo. Prim. Jenko, pesmi, str. 45., kit. 2: ,Tam se nad gorami — Našim' bo ustavil.* — »Jako neprijeten je nadalje hijat mej dvema kratkima nepoudarje-nima glasnikoma, keder stoji eden od njiju namesti dolgega poudarjenega. Dva taka hijata imata ostala dva verza ravno omenjene kitice: »V zlato se obleko — Zarjino opravil/ Neblagoglasen je še posebno poslednji, ker se začenja druga beseda s tistim glasnikom, s katerim se prejšnja končava.« Nai>dsled se zdi Škrabcu zlasti neprijeten tudi hijat za nedoločnim ali |>ol-glasnim I in ü; prim. Jenko, str. 89., posl. kit.: »V tebi odseva — Vsacega dneva — Svit se mi ali tema —« ; str. 117., posl. kit.: »Legla je, pa ni več vstala — V Bogu osmi dan zaspala*. — Navedeni članek Škrabčev je pa imeniten in čitanja vreden tudi zategadelj, ker navaja pomočke, kakö naj bi se naši pesniki izogibali hijata. V I,evstiku nahajamo vse tri vrste, ravnokar grajanih hijatov. Takoj na prvi strani: »Pesnij« (I. 11.) nahajamo te-le primere: Misel skrita iz srca; Ž njimi so od nekdaj glavo — Ovijali ti možje; Ovne tolste na oltdr; Kaj bi li od mene vzela?; Če utegne ti vgoditi. — I. 12.: Srce si mi obudila; Svet mi ž njimi osladila. — I. 16.: Pesen te ne obogati; — Vsa uvene zelenina. — I. 17.; Iaj izguba i zamuda. — I. 18.: Mir po delu uživajte, a v prvi izdaji bolje: Zaželjeni mir vživajte. — I. 20.: Vijolice glavo občšale spet; Ozira v gore se i ravne širjave — V drevesno ozira se brstje mlado. — I. 28.: Ki trdd sreč užgejo. — I. 30.: V brstji skačejo okoli. — Svitlost se bo dneva unela. — I. 59.: Ure, dni i vse noči. I. 73.: Če mi ugasne ali ne (čitaj jambiški). — I. 85.: Dišf izprelepö. — I. i o i.: Če zlatocvetno nje telö odbral. — I. 103.: Povčj, kedäj okö o meni tvoje. — I. 106.: Ter dušo mladi i telö. — Medli i kipi, omaguje. I. 120,: V gostej šumi izgubljen. — I. 138.: Užč se jutri iznevčri. — I. 139.: Smrt bi utegnila priti. — I. 144.: Svoje mu uhö odprl (č. troha-jično). — I. 163.: Ako v oččh se ujame okö. — I. 168.: I zato oziramo se k Tebi. — Sinidzezo pa sem si zabeležil samö jedno, namreč I. 169, kjer se nahaja poleg hudega hijata: I bl&le mu um se od vročine hude (čitaj: se "od). Toda čemu bi kopičil primere, saj jih čitatelji najdejo skoro na vsaki sträni, po jednega, pa tudi po več, kolikor toliko zevajočih. Želim in upam samö, da bi te opazke o hijatu Škrabčevemu nauku, katerega so doslej vsi pesniki naši z Levstikom vred tako temeljito — prezirali, pomogle vsaj nekoliko do zaslužene veljave. Živo čutim, da bi se o I^evstikovih poezijah utegnila zastaviti še mnoga vprašanja, katera bi pristojalo rešiti vestnemu ocenjevalcu, n. pr.: ali nam bolje ugaja poslednja redakcija njegovih poezij ali prvotna; kako da sodimo o pesnikovih slovniških posebnostih,1) o česti porabi »knittel-verzov« v šaljivkah in puščicah i. t. d. Toda nekoliko so o teh vprašanjih razpravljali drugi poročevalci in tudi pisatelj teh vrstic sam v podlistku letošnjega »Slov. Naroda«, v 90. in sledečih številkah, nekoliko nam nanese morda še prilika razgovor o tej ali öni točki, kadar izideta še poslednja zvezka Levstikovih del. Vrhu tega so nam itak preko mere narasle pripomnje o Levstikovih poezijah, ki bi imele biti po prvotnem našem načrtu samö uvod glavnemu predmetu nase razpravice, oceni Levčev e izdaje. Te opomnje pa priobčimo v prihodnji številki. V. Bešek. *) Evo jih nekaj: perdt poleg perot; grozdijčje, Šinarijno goro; po strfzi suhej; z vlasci nam. lasci; vetrova, valove, kristjan«?, zvezdarjo znanostih; ali da se mu prebudi to veselje, temu je bilo treba bucHteljev, in da se vzgojf za višji namen nürodnega in politiškega življenja, za to je bilo treba zopet vzgojiteljev. Mož je bilo treba, kateri bi bili närodu pokazali pot do njega sreče, mdž, ki so sami' široko cesto gradili čez puste hribe in doline, čez brezdna in prepade. Da se je češko šolstvo pozneje takd razvilo, kakor je vidimo sedaj, to je samö jedna izmed mnogih drugih posledic delovanja tistih mož. Vsak ndrod ima v vsaki döbi svoje prvake, kateri so njega »talentje« ; pravi genijalni možje se ne rodč vsake dobe, da, marsikdaj mine stoletje in zopet stoletje, predno mu vzide zvezda prve velikosti, katero smč närod po pravici častiti z imenom »genij«. — Tu pa sem zopet dospel k okol-nosti, o kateri se ne morem izreči drugače, nego da je bila za češki närod prava sreča, kakeršno zgolj slučaj marsikdaj podeli nesrečnim närodom. In ta sreča je bila, da so se v prvi polovici tega stoletja prikazali v češkem närodu možjč, katere bi takisto vsak närod ponosno štel v svojo diko. S skupnim delovanjem so zgradili pot, po katerem sedaj napreduje češki närod. Njih misli so prešle v misli vsega näroda, in njih navdušenje je prešinilo srce vsakega zavednega Čeha. Ti vzgojitelji in nesmrtni voditelji näroda češkega so Dobrovsk^, Jungmann, Palacky in Safarfk, po njih pa velika talenta Kollär in Čelakovsktf. Dasi je DobrovskJ, videč, kakö leži närod v smrtni omedlevici pred njim, sam dvojil, da se vzdrami za zdravo, gibično življenje, vender je delal in delal, da mu razveže jezik; slutil pač ni, kakö bode njega delovanje koristno tudi ostalemu slovanskemu svetu. Kaj naj porečem o drugih velikanih? Življenjepis vsakega izmed njih je že velik del zgodovine novočeške književnosti, dä, reči smem: ako bi ne bilo teh šest m0ž, češki närod bi sedaj umiral in za sto let bi ga ne bilo. Treba je znati, kakö je vsak vplival na ožje in širše kroge po vsem närodu in to ne le s književnim delovanjem, ampak tudi z živo besedo. In ti krogi so bili v plemstvu, v višji in nižji duhovščini, v učenjakih, profesorjih in pisateljih, končno tudi v dijaški mladini. S plemstvom sta Dobrovsktf in Palack^ imela povesljive dotike; na pisateljstvo in dijaštvo je močno in kot pravi oče vplival Jungmann; z vsem slovanskim svetom pa so bili v zvezi Safafik, Kollär in Celakovsky. V češkem närodu ni bilo ni jednega izobraženca, kateri bi se ne bil globoko klanjal tem možem; rodoljubje je bilo geslo vsakega zavednega Čeha, in ker je bila duhovščina glavno zastopništvo češkega raz-umništva in ker se je v nji in po nji tudi v närodu rodoljubje gojilo naj-čvrsteje in najobsežneje, zatö je značilno znamenje öne döbe, da nobeden češki duhovnik ni bil sovražen Palackemu, Šafafiku in Kollärju, dasi so bili protestantje. Značilno pa je tudi to, da je bila češka duhovščina v kraljevstvu čistega slovanskega mišljenja. Delovanje imenovanih šestih — naj rečem — novoddbnih apostolov češkega näroda je bilo sistematiško, in posledica temu je bila zdrava organizacija v češki književnosti od zdolaj do vzgor. Povsod se vidi širok in trden temelj; vsa literatura počiva na vsem närod u, närod je ž njo zrasel, on živf v nji, ona v njem. Velike rečf potrebujejo za svoj razvoj veliko časa, in takö je tudi češka književnost potrebovala 70 let, dokler ni bil närod zänjo takö vzgojen, da bi bila mogla cvesti tudi v strogih znanostih. Dočim so mnogi pisatelji obdelovali polje prostonärodne književnosti, pripravljali so že posamezni učenjaki tlä strogemu znanstvu. Najprej se je to godilo v »učeni společnosti«, ki je bila iz početka (od leta 1768. kot zasebno, od leta 1784. pa kot javno društvo) v prvih desetletjih samö nemško društvo, izdajajoče zgolj nemška dela; ko pa so v njem čimdalje bolj na-rastali češki člani, izdajalo je tudi čimdalje več čeških del in sedaj se je malone izpremenilo v čisto češko društvo; zakaj med njega rednimi in izrednimi člani (skupaj 175) je dandanes samö 7 Nemcev. To društvo ima na razpolaganje vsako leto 5.300 gld. kot stalen dohodek iz svojega posestva, in njega člani ne plačujejo udnine. Sedaj izdaja »Archiv česk^« (letos XI. zv.), poleg njega pa manjša dela. — Ker je bilo to društvo v dvajsetih letih tega veka še prenemško in ni bilo lahko videti, kdaj prevlada v njem češki živelj, potrudili so se Palackj,*, Jungmann, Šafafik in drugi prvaki, da se je za izdajanje le znanstvenih čeških del dnč 1. prosinca 1831. leta osnovala Matica češka. O nji izpregovorim prihodnjič več; danes omenim samö to, da ima osnovnega kapitala 100.000 gld. in 4200 članov, da plača vsak član jedenkrat za vselej vänjo 52 gld. 50 kr. ali pa v petih letih (moralna oseba pa 105 gld.) in da dobivajo člani na leto za 7 gld. 50 kr. znanstvenih knjig. Zavod pa, s katerim venča češko rodoljubje sämo sebe, to je »Ceskä Akademie cisare Františka Josefa pro včdy, slovesnost a umčnf,« osnovana predminulega leta. Kolik razloček je tu v razmerji denašnjem in pred 40 leti! Še Jungmann (f 1847.) je oskromno vzdihal, da bi imel češki närod vsaj jedno češko učiteljišče! Patocktf (fi876.) pa niti ni slutil, da bodemo za nekoliko let imeli češko univerzo; in kakö bi mu bilo srce zaigralo, da je videl dozidano mogočno poslopje češkega muzeja; kakö bi mu bila zalesketala solza radosti v očeh, da je v panteonu češkega muzeja začel prvo zborovanje češke akademije kot prvi predsednik njen! Telesno ju ni več med nami, ali duh obeh in njiju sotrudnikov še živf, in kar smo in bodemo, to je in bode zmirom delo novodöbnih naših apostolov! LISTEK. f Andrej Komel pl. Sočebran. Zopet nam je zabeležiti izgubo neumornega delavca na književnem polji: dnč 12. m. m. je umrl v Gradci vpokojeni C in kr. major Andrej Komel pl. Sočebran. Porojen leta 1828. v Solkanu pri Gorici od preprostih roditeljev, prišel je leta 1848. k vojakom, kjer je vzgledno služil petindvajset let iu se od prostaka povzdignil do majorja. Leta 1866. je bil odlikovan s srebrnim križcem z vojuo dekoracijo in bil zajedno vplemeniten. Pokojnik je spisal vsega skupaj 16 vojaških poučnih knjig za slovenske vojake ter jih tudi izdajal ob svojih troških; lani še je izšla njega poslednja knjiga »Puška repetirka«, v kateri je naznanil, da je poslovenil in za tisek priredil zopet novo knjigo »Poučilo o streljanji«. — Naš list je sicer že v prejšnjih letih zaporedoma poročal o knjigah tega izbornega pisatelja, vender utegnemo še kdäj pozneje iz strokovnjaškega peresa priobčiti posebno poročilo o njega življenji in delovanji. Plemenitemu možu bodi ohranjen iskren in hvaležen spomin! Književno naznanilo. Začel se je tiskati ,,Slovensko-netniki slovar1', ki bode izdan ob troških rajnega knezoškofa ljubljanskega Antona Alojzija Wolf a in ga je uredil prof. M. Pleterlnik. Iz nabranega gradiva se je dal sestaviti tak slovar, ki bode najbolj služil praktičnim namenom. Da bi pa kazal natančnejšo podobo našega jezika, dodala so se še naglasna in izreko nekaterih glasov določajoča znamenja, toda samo lc na čelu stoječim tolmačenim besedam, in imenovani so tam, kjer se je potrebno zdelo, s kraticami viri, iz katerih je kaj vzprejeto v slovar; besedam in rekom povsod ali široko po Slovenskem znanim in sploh rabljenim, kakor tudi onim tujkam, ki se največ za znanstvene pojme nahajajo malone v vseh evropskih jezikih ter niso v slovenski obliki malo ali nič izpre-menjene, nič ni pristavljeno. Pa umeje se samo ob sebi, da pripisani citati ne morejo imeti tega pomena, da se dotične besede nahajajo samd pri teh pisateljih in v teh spisih ali v teh krajih, ki so omenjeni, drugod pa ne; tako obširno nikakor ni bilo nabrano gradivo. Naglas se ravna najbolj po načelih razloženih v razpravah profesorja M. Valjavca, priobčenih v „Kadu jugoslavenske" akademije" („Prinosi k naglasu u uovosloveuskom jeziku"), in po govoru kranjskem, zlasti dolenjskem; naglasna znamenja so z neznatno izpremembo od Vuka Št. Karadžiča rabljena, izreko določajočih znamenj pa je bilo treba nekoliko novih izmisliti. Gradivo slovarsko je obsezalo rokopisne slovarje, večje in manjše zbirke med narodom nabranih besed in izpiske iz tiskanih slovenskih slovarjev in drugih knjig od najstarejše do najnovejše dobe. Vzprejeto je v slovar vse besedje, kar ga jc ponujalo gradivo, ako se je urednik prepričal, da je narod kje govori ali da se rabi v knjigah. Zato so tudi med narodom iu v knjigah navadne iu udomačene tujke vzprejete; niso se pa vzprejele v novejšem času in po nepotrebnem iz sosednjih jezikov vzete kakor tudi iz knjig ne one besede, ki so napačno skovane ter si niso po obširnejši rabi pridobile veljave; tudi niso vzprejete brez potrebe iz drugih slovanskih jezikov vzete besede. Takim besedam, pri katerih je menj jasno, kako so nastale, zlasti tujkam, katere je narod v starejših dobah vzprejcl iz Sosednjih jezikov, dodajala so se, kjer je bilo mogoče, kratka pojasnila, primerjajoča one besede, iz katerih so nastale ali s katerimi so v zvezi. Pisava je povsod, tudi v citatih, kolikor mogoče jednaka, ker jc delu (H)glavitni namen praktična porabnost, katero bi različnost v pisavi citatov le ovirala. — Slovar bode izhajal v sešitkih po pet pol obsezajočih. Vsakih pet do Sest tednov pride po jeden sešitek na svetlo. Prvi sešitek bode izdan koncem meseca decembra. Koliko bode vseh scšitkov, tega ni moči zdaj natančno povedati; utegne pa jih biti okolo dvajset. Cena vsakemu sešitku bode 50 kr. Naročila vzprejema Katoliška Bukvama v Ljubljani. Janežičev slovensko-nemški slovar. Družba sv. Mohorja je pred nekaterimi leti naprosila g. prof. Fr. ITubada (ki je sedaj prideljen naučnemu ministerstvu), da oskrbi tretjo izdajo Janežičevega slovensko-nemškega slovarja. Prof. Hubad je svoje delo do malega zvršil, takd da bode knjiga do novega leta natisnjena. Slovar je slovensko-nemški del k Bartelnoveinu ncmško-slovenskemu delu in bode obsezal na 55 do 57 polah iste oblike, kakor jo ima Bartelnov slovar, nad 60.000 l>escd. Urednik se je oziral tudi na tujke, katerih se ne moremo izogibati, vender je vsaki dodal tudi pristen slovenski izraz. — Uverjeni smo, da bode novi slovar prav dobro ustrezal vsakdanji rabi, kateri je namenjen. Venček pravljic in pripovedek. Slovenski mladini spisal Josip Freuensfeld. Celje 1892. Samozaložba. Tiskal Dragotin Hribar. — V tej knjižici čitamo dvanajst pravljic in pripovedek, ki se bodo hitro prikupile naši mladini. G. pisatelj piše lep, pravilen jezik in pripoveduje vseskozi živo, časih pesniški nadihnjeno. Sosebno ga moramo pohvaliti, da je povil v svoj »Venčekc zgolj takšne pravljice in pripovedke, ki imajo tudi etiŠki moment. I^epi sta zlasti pripovedki „Sveti vir" in „Morska roža", sevčda je poslednja precčj posneta po Andersenovi „Materi". Zbirko g. Freuensfelda toplo priporočamo šolskim našim knjižnicam. Dobiva se samd pri izdatelji v Ljutomeru in stane 35 kr. Šaljivi Jaka ali zbirka najboljših kratkočasnic za slovensko mladino. Nabral in priredil Anton Kosiy učitelj. I. zvezek. V Ljubljani. Izdal in založil Janez Giontini 1892. 79 str. Cena 24 kr. — Vsebina je razvidna iz naslova, obseza pa „Šaljivi Jaka-' vsega skupaj nad dvesto dobro izbranih kratkočasnic, ki so razdeljeue v tri skupine : „Iz vsakdanjega življenja", „Iz šole" in „Iz zgodovine". Zbirka je lična po obliki in pisana v prijetnem, lahko umevnem jeziku ; ker mimo tega takšne zbirke doslej še nismo imeli — Brezovnikov „Šaljivi Slovenec" je namenjen le odraslim Slovencem — zatd jo radi priporočamo. Iskrice. Zbirka pesmij in povestij. Spisal in slovenskej mladini poklonil Janko Leban, naduČitelj. Ill, zvezek. V Gorici. Založil in tiskal Auton M. Obizzi 1892. 76 str. — „Iskrice" obsezajo poleg predgovora (posvečenega mladini, ne mladosti!) 16 izvirnih in preloženih pesmij ter 20 povestic. Vsebina je primerna, marsikaj pa je tudi pretiranega, zlasti v pesmih, ki se g. pisatelju sploh niso nič kfcj posrečile. Vse prav, da so lepd poučne, toda nekoliko pesniškega zanosa je vendcrle treba tudi poučni pesmi, da ni zgolj verzificirana proza. Nekatere izraze bi bil g. pisatelj lahko izpustil in takisto zatrl mnogo banalnostij. — Zakaj ni pri „Poslancih smrti" povedano, da je pripovedka poslovenjena? — Navzlic posamičnim nedostatkom želimo drobni knjižici, da se razširi med mladino; izvod stane 25 kr., po pošti 28 kr. Illustrovani narodni koledar za navadno leto 1893. Celje. Uredil in izdal Dragotin Hribar. — Najnovejši letnik tega koledarja, katerega izdaja g. Dragotin Hribar žc peto leto, izvestno je najlepši proizvod koledarske književnosti, kar se jih je kd,\j izdalo pri nas. Poleg navadnih koledarskih stvarij prinaša nastopuo skrbno izbrano vsebino: 1. „Mihael Vošnjak, oče slovenskih posojilnic" (s podobama Mihaela in dr. Jožefa Vošnjaka). 2. „Car Vahtrfng". Gruzinska balada. Ruski zložil Vazilij Vjeličko, preložil A. Aškerc. 3. „Igra s srečo". Novela Pavline Pajkove. 4. „Iz moje humoristiške mape". S. M. 5. „Večerni zvon". Pesem. Sava. 6. „Iz popotnih spominov". Spisal Ahasver. 7. ,»Selitev Slovanov proti jugu". Spisal S, Rutar. 8. „Kopališče Diana v Celji" (s podobo). Knjigo lepšajo nadalje slike „Visoka politika", „Celje" (po fotografiji S. Magoliča), „Na morskem obrežji" in „Hradčin". Koledar je torej opravljen takd, da je dostojen vsakega salona. Dobiva se pri založniku v Celji in po vseh knjigarnah. Cena ukusno vezanemu izvodu 1 gld. Vestnik šolske družbe sv. Cirila in Metoda. VI. izdalo in založilo vodstvo. V Ljubljani Tiskala „Katoliška Tiskarna". 1892. — To najnovejše izvestje naše šolske družbe poroča na uvodnem mestu o redni VII. včliki skupščini v Postojini dnč 28. malega srpana t. 1, j>otem pa navaja darove, podružnice, pokrovitelje, družbino vodstvo, nad-zorništvo, razsodništvo in društvene zavode. Dohodkov je bilo 1891 leta 9905 gld., troškov pa 855677 gld., torej se kaže prebitka 1348 23 gld. Družbino imenje je znašalo koncem 1891. leta 11992 35 gld., ne vštevši posojil raznim šolskim občinam za zgradbo šolskih poslopij. Družba je nabrala doslej 44318 gld., izdala pa 32325 gld. Končni blagajniški ostanek je znašal torej 11992*35 gld. Družbini zavodi so stali minulega leta 5108 48 gld. Podružnic je bilo 105, in sicer na Kranjskem 45 z 2835 družabniki, na Štajerskem 28 z 2464 družabniki, na Koroškem 14 z 2061 družabniki in na Primorskem 18 s 1647 družabniki. Vseh družabnikov je bilo torej 9007, in sicer 83 pokroviteljev, 851 ustanovnikov, 4157 letnikov in 3482 podpornikov. Po včliki skupščini se je ustanovilo še 15 ženskih podružnic. — V družbinem vodstvu so vsi lanski člani. — Družba vzdržuje otroške vrtce v Celji, pri Sv. Jakopu v Trstu, v Kojanu, na Greti (nov), v Pevmi pri Gorici, v Ločniku (nov) in štirirazredno šolo pri Sv. Jakopu v Trstu ter podpira otroški vrtec v Podgori pri Gorici iu štiri šolske zavode goriške „Sloge". — O prelepem književnem delovanji naše Šolske družbe smo letos govorili že večkrat; iz dotičnih poročil in takisto iz tega kratkega posnetka se vidi vsaj približno, kaj je »Družba sv. Cirila in Metoda« naši književnosti in n si rodu slovenskemu. Daj Uog, da bi nam krepko uspevala tudi odslej! Muzikalije »Glasbene Matice«. Kakor smo že poročali, izdala je »Glasbena Matica« za leto 1892. svojim članom tri klavirske skladbe: »Kje so moje rožice« ; fantazija, zložil P. Hugoli ti Sattner \ »Zagorska«, lahka koncertna fantazija na slovensko ndrodno pesem, zložil Anton Poerster, op. 51., iu »Rapsodija na slovenske ndrodne pesmi«, zložil Karol Hofmeister, op. 4. — Sattnerjeva skladba je kratka in lahka fantazija ter se ne vzpenja do glasbe, ki uporablja velike tehniške pomočke — saj kiij takega tudi ni namerjal skladatelj — temveč v prikupni preprostosti podaja prirodno nadarjenost, spojeno z milino ndrodne pesmi. Prav srečna je bila misel, da nam je »Glasbena Matica« podala ta nežni biser ndrodnega napeva, in uverjeni smo, da se bode Sattnerjeva skladba našemu občinstvu hitro prikupila takisto po zvokovni lepoti in plemenitem zlogu. — Kar se sploh tiče transkripcij, varijacij, fantazij, rapsodij i. t. d., ki se zlagajo na ndrodne pesmi ali nil-rodne motive, mislimo, da sta možni dve obliki. Skladatelju ne kaže jemati pesmi preprostega značaja niti s prebogato harmonizacijo niti s preumetnim spremljevanjem. Druga oblika pa je 6na umetna, da skladatelj ndrodne pesmi ali narodne motive uporablja takd kakor n. pr. Smetana in Dvofak, ki snujeta iz njih v polifoniji in v umetnih oblikah instrumentalno ali vokalno najkrasnejša dela resnično velike ndrodne umetnosti. Tudi pri nas se je že poskušalo tdko obravnavanje, ali kJtj dovršenega še nismo dobili. Skladatelju treba, da poznd svojo zmožnost, in potem si vdli, kakd uporabljati ndrodne motive; čim više osnuje skladbo, tem ostreje ga mora sevčda ocenjevati kritika. — Gg. Foerstcr in Hoffmeister sta vtisnila svojima skladbama umetnejšo obliko. Prvi imenuje svoje delo koncertno fautazijo, drugi rapsodijo. Priznati pa moramo, da Foersterjeva skladba ni koncertna fantazija višjega zloga, nego zgolj lepö zveneča salonska skladba o nrfrodni pesmi »Zagorski zvonovi premilo pojd.« Motivi, vzeti iz melodije, spremljani z razloženimi trizvoki in prepleteni z vrinjenimi akordnimi figurami, ti so uvodni stavek, ki siccr primemo pripravlja na poznejši glavni del, toda v obliki nazadujoče kadence merfcč na dominantnoseptakord, v 9., 10. in II. taktu ni baš skladno razširjen v prilog pcsemskemu značaju. Najlepši del vse skladbe je Šestnajsttaktovni glavni stavek, pisan več v orgeljskem nego klavirskem načinu; tu nas očaruje oboje: lepota plemenite nrirodne melodije in prirodnojasita skladnja v soglasji z narodnim značajem. Nastopne varijacije se gibljejo po načinu izvrševanja in izvajanja nizdolu, ker ne povišujejo vsebine in oblike ndrodne pesmi. Prva varijacija »piii animato« je sicer blagoglasna, salonska, toda izvedena je prejednakomemo z razloženimi trizvoki Srečna je bila misel izpreminjati tčmo v e-inol po prehodu, ki zakesneva napredovanje, toda stavek ni dovolj klavirski za melodijo. Drugi del tega stavka »piü animato« po spremljevanji vse melodije spominja lepega toda precfcj suhotnega zloga v znanih etudah Czernega. Poslcduji del »allegro moderato« se popolnoma raztvarja v etudno obliko; bistvo nežno-narodnega napeva se polagoma razgublja, in napdsled ga zatare forte. Najmenj nam prija končni stavek v grandijoznem »fortissimu«, ki se kJtr nič ne ujema s presrčno melodijo. Iz kratka: vtisek glavnega stavka na tretji strani in nekaterih varijacij je dober, sicer pa se nam vidijo nekateri navedeni deli Foersterjeve skladbe ponesrečeni. — Gospod Hoffmeister je izv&lcl svojo rapsodijo umetneje, bodisi po obliki ali po vsebini. Za glavne motive si je izbral krepkejši in ritmiško živahnejši pesmi »Jaz pa pojdem na Gorenjsko« in »Ko sem k nji prišel«, ki mu dovoljujeta večjo ritmiško mnogostranost, živahnost in krepkost. Zamolkli motivi na raznovrstuih oddaljenejših harmonijah najprej le rahlo in nedoločno uvajajo glavno tčmo prve pesmi, ki ie sploh v marsičem jako zanimljiva po ritmiški skladnji in izpremenjenem taktu; tudi je nekaj posebnega, ker jo pojd precej različno. V rapsodiji jo čujemo najprej pianissimo, spremljano z živahno stakatirano kontrapunktiško figuro, potem pa zveni krepko v »largamentu« ; ritmika in spremljevanje krepke tčme se izpreminja, in naposled prvo kitico završujc zaük. Druga kitica (vivo) je izredno ljubka zlasti zato, ker skladatelj lepo razvija in oblikuje öno živahno kontrapunktiško figuro v spremljevanji; konec (largamente) pa je poln iu krepak po melodiji in spremljevanji. — Za to pesmijo čujemo tčmo druge ndrodne pesmi »quasi presto, capriccioso« najprej v basu, potem v prvem glasu s preprostim, toda izbrano ritmiškim spremljevanjem, primernim «uikom in mirno sklepovno obliko. Z mo-dulacijo v spodnjo dominanto se fantazija razvija in razširja činulalje slobodncje; polagoma prihajajo iz tehniških pasdž in figur klavirske igre zopet motivi prve pesmi v duru in molu, kopičijo se mogočno v largu in se končno iz čiindalje večjih terratiških in kontrapunktiških zapletlcov zmagovito razvijd v efekten konec pesmi »Jaz pa pojdem na Gorenjsko«. Vtisek vse rapsodije je v obče rapsodistiški. Obema krepkima melodijama bi se bil dobro prilegal rahlejši srednji stavek v pesemskem zlogu, ki bi bil primerno obogatil tematiško vsebino. — Da izrečemo splošno sodbo o teh klavirskih skladbah: Navzlic nekaterim nedo-slatkom priznavamo drage volje, da je »Glasbena Matica« z letošnjimi muzikalijami dobro ustregla upravičeni želji po narodni glasbi v koncertih in domačih salonih. Uverjeni smo torej, da bode naše občinstvo rado sezalo po teh najnovejših glasbotvorih! Slovensko gledališče. V minulem času je bilo z všteto predstavo dnč 29. vinotoka devet predstav, med njimi tri novosti. Prvič se je predstavljala dnč 29. vinotoka francoska Bissonova veseloigra]v treh dejanjih »Pokojni Toupinel«, dnč i. listopada »Mlinar in njegova hči«, dnč 6, burka »Dve tašči« in »Mornarji na krov«, dnč 9. burka (reete veseloigra »Zlati pajek«, dnč 12. zuačajna slika »Gospod Grobski«, dnč 17. veseloigra »Ali right!« in opereta »Canncbas«, dnč 20. prvikrat Stroupcžnickega nsirodna igra v štirih dejanjih »NaSa kri«, dnč 23. veseloigra »Išče se odgojnik« in prvikrat Often-bachova opereta v jednem dejanji »Svatba pri s ve t i 1 n i c a h«, končno dnč 26. dr. Voš-njakova veseloigra »Svoji k svojim« in opera »V vodnjaku«. — Izpregovorimo najprej nekaj malega o reprizah. Brezpamctno bi bilo zahtevati, da bi nam gledališki list za vsako predstavo naznanil nov gledališki prikaz, ali novostij — bodi to odkritosrčno povedano — bilo je doslej vsekakor premalo. V deželnem gledališči se je dosihdob vsega skupaj uprizorilo 18 slovenskih predstav, izmed teh pa so bile nove samö štiri igre, oziroma operete. Kdor po teh številkah sodi napredovanje naše dramatike, ne more si ustvariti ugodne slike o nji. Dramatično društvo bode moralo, in sicer čim prej tem bolje, spo-polniti svoj repertoar z novejšimi igrami, sosebno ker je resnica, da slovensko občinstvo prav zatd, ker vidi le malo novega, naše gledališče precčj zanemarja. Za čitalnico je bilo končuo marsikaj dobro, kar se mora v deželnem gledališči korenito izpremeniti. Tudi naš operni in operetni repertoar je dosti nedostaten. Vse prav, da smo videli in slišali »V vodnjaku«, »Mesečnico«, »Vzbujenega leva«, »Pot po nevesto«, »Zaroko v kleti«, »Mornarji na krov«, »Canncbas«, »Svatbo pri svetilnicah« in morda še k&j, česar se hipoma ne spominjamo, toda gledališko občinstvo hoče tudi novejšega glasbenega užitka. Nikar se nam ne ugovarjaj, da je naše razmerje neugodno! Saj imamo nekaj rutini-niranih solistov, ko bi se radi učili večjih partij, samö da se jim o pravem času izročč nove naloge, ne pa šele potem, ko je ta ali ona opereta že do dobra — premlačena! Izmed repriz bodita hvahto omenjeni predstavi »Zlati pajek« iu »Gospod Grobski«, ki bi bili resnično lahko privabili več in hvaležnejšega občinstva. Kar se pa dostaje igre »AH right«, želeli bi, da se vender že odstavi z našega repertoarja. Ne gledč na to, da je spisana o priliki, ko so leta 1885. ameriški Čehi prišli v Prago, nikakor nima tolike vrednosti, da bi se redno predstavljala v vsaki sezoni; Štolba je spisal dokaj boljših stvarij! V Vošnjakovi igri »Svoji k svojim«, ki se od leta 1889. ni več predstavljala na ljubljanskem odru, ugajal nam je sosebno gosp. Danilo, kateremu grč vsa zahvala, da je igra uspela navzlic skrajni nerodnosti gosp. Trnovskega in navzlic temu. da se gosp. Verovsku niti sanjalo ni o njega nalogi. Da se je vzprejel v repertoar našega gledališča »Pokojni Toupiuel«, to le odobru-jemo. Snov te igre je sicer precčj lahka, ali v dvogovorih se pojavlja ves francoski esprit, in zapletli nas zanimajo od začetka do konca. Rentirja Duperrona in njega soprogo sta vrlo kakor po navadi predstavljala gosp. Borštnik in gospd Borštnikova; tudi gosp. Danilo je bil dober kapitan Mathieu, gospodičina Savfeva pa jc iz lahkožive »pastiričice« prav po nepotrebnem in neupravičeno ustvarila honetno meščanko, ne kdo vč kaj prikupno. Krepko jo je podpiral gosp. Urbantif, čegar komponist Valory je bil jedna najnesrečnejših figur, kar smo jih kdäj videli. Stroupežnickega närodno igro »Našo kri« (v izvirniku »Na