Kmetje, organizujtc se! n. Volitve so končano. Zadovoljni smo z izidom v kmečkih občinah. Naš |k.solnik v goriški okolici in na Tolminskem je sijajno pokazal, da je mož-korenjak, ki se ne d& vstrahovuti. Slava mu ! Zadnji.1 volitve pa so podale tudi množico naukov, katerih ne smemo prezreti, ter tudi jih moramo izvršili. Minole volitve so nam jasno pokazale, da kjer je posestnik slo-boden in neodvisen, tam je zmagala naša stranka. Kjer pa so posestniki v rokah liberalnih vaških bogatinov ali liberalnih denarnih zavodov, bil je hoj vroč ali pa je zmagala liberalna stranka. Odslej naprej mora bili naše geslo: Snujmo posojilnice. Reifeisnove posojilnice so ustanovljene na temelju krščanskem. Krščanska ljubezen druži Občinarje jedne občine v skupno zavezo, da s svojim poroštvom morejo preskrbeli denarno pomoč potrebnim. Reifeisenove posojilnice imajo pred vsem moralen namen, ljudstvo navajati k varčnosti, pomagati za nizke stroške potrebnim, pred • vsem pa ljudstvo odtrgati iz rok- oderuhov. Zadnje volitve so očitno dokazale, da liberalni denarni mogočneži in liberalni denarni zavodi ne zahtevajo od dolžnikov samo obrestij, marveč tudi politično prepričanje. Napredni vaški bogataši nastavili so svojim upnikom nož na vrat: A k o ne voliš z m a n o, p o j d e tvoje p r e m o ž e n j e n a k a n t. In ubogi dolžnik moral je, hočeš nočeš, ludi proti svojemu prepričanju glasovati za napredno stranko. Tako se je godilo v vseh volilnih okrajih, kjer je ljudstvo odvisno od vaških oderuhov. Jednako so naprednjaki izkoriščali tudi denarne zavode, katere imajo v svojih rokah. Dr. Tuma hodil je ob prvotnih volitvah po deželi kakor rujoveč lev ia gledal, kje bi koga požrl. V občinah, kjer je dosti dolžnikov ,.Ljudski1 posojilnice'1, bil je na dan volitve gotovo ilr. Tuma, načelnik posojilnice, na volišču. Ud pričetka do konca volitve je vstrajal v volilnem prostoru ter skrbnim očesom gledal na volilce, da bi kateri dolžnik ,.Goriške ljudske posojilnice* ne glasoval za ,.SIogino" stranko. Agitatorji tirali so uboge žrtve na volišče, češ. da drugače jim pojde premoženje na dražbo. LISTEK. Plemenito delo. (P. A. Po krvavi bitki pri Aspernu in Ogrunu ležalo je na tisoče ranjencev na bojišču. Sklenjeno je bilo. tla bodo vsi bolniki prenešeni v bolnišnico prijaznega trga Ulrichskirchen na moravskem polju. Bolnišnica je bila polna bolnikov in manjkalo je pridnih rok, da bi stregle ranjencem. V tej nadlogi pa jim je Bog poslal angelja v človeški podobi, župnika nn-dotnega trga. Noč in dan je romal med umirajočimi in mrtveci, ali p.i je bil pri razmesarjenih truplih na bojišču. .Minulo je že več dnij, ko ni zatisnil očesa, niti prespal jedno mirno uro. kajti k : i je stopil v župnišče, pa je tukaj mrgolelo polno dečkov in deklic — sirot padlih junakov na bojišču. In možje, ki nikdar ne bi glasovali za napredno stranko, šli so volit naprednjake. ker je bil načelnik ,.Ljudske posojilnice" navzoč na volišču. Nekaterim pa. ki so glasovali po svojem prepričanju, so že odpovedali posojila. V’ očigled lem dejstvom mora biti najvažnejša naloga naše stranke : Organizacija kmečkega slami. Naš kmet mora se združiti, ter združen osvoboditi se nepoklicanih varuhov. Naš kmet je dovolj razumen in razsoden, da ne potrebuje varilstva. Zato treba ga osvobodili oderuških rok in krempljev liberalnih posojilnic. Posnemajmo napredno Nemčijo, kjer se kmetski slan tako vzorno orga-nizuje, ter otresa nepoklicanih varuhov. Nemški mini-ter Miquel je rekel: „Ne bodemo mirovali, dokler v slednji občini ne bode osnovana posojilnica in za posojilnico zadruga’1. Tudi naše reklo mora biti : ,.^e bodemo mirovali, dokler po v.n‘h občinah ne osnujemo posojilnic in ljudstva ne osvobodimo oderuških krempljev. Zato kličemo vsem poštenim rodoljubom, posebno onim na Krasu: ,Va delo. snujmo posojilnice! Pojdite med ljudstvo ter vzbujajte v njem prepričanje o potrebi lastne organizacije. Vsem rodoljubom in se posebe našim deželnim poslancem pa kličemo v spomin resolucijo drugega katoliškega shoda : ,.L)a se kmetski slan stalno reši iz oblasti oderuških rok. bodi skrb državi in deželnim zaslopom, da pospešujejo in z nizkoobrestnimi posojili podpirajo snovanje Reifeisnovih po soj i 1 n i c". Ničesar lie verujem! 4. V p r a š a m o : od k e d a j t a i n o n i n e' v e r n j e nič e s a r več V Devetdesetim brezvercem od sto lahko rečemo: od onega trenutka ne veruješ več, ko te je zasužnjila strast, ona strast, ki je znana le tebi in Onemu, kateremu ni nič skrilo, ker vidi vse, tudi na j 'kri v--nejše stvari. .Mesena strast je brezsrčen gospodar. Kdor ji zapadi;, zasadi mu okrutno ostroge v meso. goni ga in tira, kamor se ji zljubi, upeha ga in mu vzame vso moč k odporu. Človek izgubi notranji mir, globoko, nepremostljivo brezdno mu zazija nasproti, stud do vsega se poloti nesrečnika. — Še enkrat se upre. Pela lira je odbila; tihota je vladala v župnišču, na postelji je ležal župnik v globokem spanju;minulo je že trikrat po štiri in dvajset ur. odkar ni zatisnil očesa. Tedaj pa vstopi mož plemenitega stasa skozi vrata, a ko je videl spečega žup-‘ : za posteljo. Kar čuli, da ga nekdo vleče za suknjo. Ko se ozri*, vitli šestletnega dečka, kateri mu je tiho šepetal: ,.Pojdi proč, lahko ga zbudiš!" .Med tem so prišle tudi druge sirote iz vrta in gledale radovedno tujca. Med lem pa se obrne ta k njim, ter jim reče: ..Dragi otroci. Vaš oče je bolan, on ima mnogo opravila, je ubog in Vas ne more hraniti; a jaz s"m bogat, in sem prišel po Vas. da Vas preskrbim; ali hočete z menoj ?" ..Ne, ne", zakl iče vsi iz enega grla. nevede da s tem župnika zhude, „mi ostanemo rajši* tu!" Po tem kriku se zbudi župnik. Ko vidi otroke, ukaže jim naj gredo na vrt in sc obrne proti tujcu. da bi otresel grozno težo, a zastonj; naposled se uda, da celo sprijazni se s to sužnostjo in strast mu preide v naravo. Kaj nudi še takemu človeku prihodnjost ? Razum in srce mu povesta, da je brezupna, da takemu življenju ne more sledili srečna smrt, milostna sodba iu nebeški raj. Ta misel poveča njegove muke. S smrtnim skokom izkuša iznebiti se pekoče vesti iu vrže se s s.-ojo strastjo vred v naročje brezvere. Druge pripravi ob vero slabo čtivo. Kakor drugi narodi, imamo tudi mi Slovenci spise, knjige in časnike, ki žive o samem sovraštvu do vsega obstoječega reda, posebej še do katoliške cerkve iu sploh do vsake od Doga razodele vere. Tu pn tam včasih kar mrgoli bogokletnih naukov. Naš lisek je tedaj še vedno deloma v rokah krščenih paganov, ki vlačijo vse v blato, kar je svetega. Lažejo in zavijajo resnico iu obrekujejo vse vprek. Kdo more brati take stvari večkrat in nepretrgoma, ne da bi trpel škodo na svoji veri ? Nikdo i.e reci: ,,Meni nič ne ikoiiiP]i‘,,!človek bi d“h" «»*• j. ki pije strup, sklicuje se na svoj močan želodec, kakor človek, ki hoče ostali v brezzračnem prostoru zaupajoč svojini dobrim pljuča m! Kdor ljubi tedaj svojo vero, varuj se takega berila! Se drugi pridejo ob vero, kor pristopajo k brezverskim društvom. Dandanes upošteva vsakdo pomen društev. Zato pa tudi nastajajo kakor gobe po dežju. Vse se organi/uje iu dela skupno z umom iu močjo. Proti lemu ni kaj reči, le želeli je celo take organizacije. (Dalje pride.) Govor dr. Tavčarja in odgovor posl. Povšeta. Dne 11. nov. je dr. Tavčar v državnem zboru v pričo vseh avstrijskih zastopnikov brezobzirno napadal duhovščino, škofe, samostane, sv. misijone itd. Da bodo cenjeni čitatelji spoznali, kako lažnjiva je trditev slovenskih liberalcev, da nima vera ničesar opraviti v državnem in deželnem zboru, hočemo njegov gotur kakor tudi odgovor poslanca Povšeta navesti v glavnih potezah. Ta pa Ga ogovori z mirnim glasom: ,.Prizanesite mi, da sem Vas zbudil, ko ste vendar tako počitka potrebni*. ,. Vendar ne”, odvrne 'upnik, „bilo je napačno od mene, da me je spanec premagal: čas je, ko je mrzlica najhujša, in moja pričujočnost najpotrebnejša Smem li vprašati po Vašem imenu?" ,.Moje ime?" se začudi tujec, ter se nasmehne. ,.jaz se imenujem Franc. Župnik pristopi bliže in reče: ..Vaš priimek?" ..Pred časom sem se imenoval Franc II.. a sedaj se zovem Franc 1” Župnik ostrmi in začudeno gleda tujcu \ obraz. A vladar nadaljuje: „Je li čudež, da se cesar avstrijski poda k možu, kojega vse časti, kateri se toliko zavzame za moje uboge vojake iu njih zapuščene sirote? Ali je čudež, če pridem, da izročim zahvalo možu, kateremu sem toliko hvale dolžan?“ O samostanih. Dr. Tavčar je tako-le govoril: ,.Kranjska dežela je obljubljena dežela za vse potujoče menihe. Nikjer ni toliko samostanov. To tudi ni čudno. Pri nas imamo katoliško stranko, ki je vspre-jela v svoj program tudi ustanavljanje n o v i h s a m o s t a n o v. — V zadnjih desetih letih se je število samostanov več ko podvojilo. Novi samostani so večinoma taki. ki izžemajo ljudstvo. Samostanski bral je iztikajo kakor psi vohuni za liranilničnimi knjižicami in si jih pri-lastujejo, kjerkoli zaslede kako starko na smrtni postelji11. Na te besede mu je poslanec Po v še odgovoril dne 25. novembra tako-le: ,.Odgovarjam, da po najnovejši statistiki pride na Kranjskem na lU.OUO prebivalcev 8 redovnih oseb, dočiin pride na Nižeavstrijskem povprek 12 redovnih osel) na 10.000 prebivalcev, torej število redovnikov na Kranjskem niti ne doseže povprečne številke. Dalje konslalujem, da sem sodeloval pri sostavi programa kat. narodne stranke, a ni mi znano, da hoče stranka ustanavljati nove samostane. Kar je g. dr. Tavčar trdil, da se je v zadnjih desetih letih število samostanov na Kranjskem več ko podvojilo, konslalujem, kar sem že omenil, da je pri nas število redovnikov razmerno manjše nego drugod. Dalje je istimi, da se je v najnovejšem času pomnožilo število u sinil j enih bratov in s e s t e r. Te redove* pa vse stranke brez razlike čislajo zaradi zaslug usmiljenja do revežev in bolnikov. V kranjskem deželnem zboru glasuje tudi nemško - liberalna stranka za podporo usmiljenim bratom. Dalje je trdil dr. Tavčar: „Novi samostani so večinoma taki, ki izžemajo ljudstvo’1. Ravno preje je dr. Tavčar zaklical: Naše ljudstvo je revno! To je res. Ker pa je to res, torej na Kranjskem pač niso taka tla, da bi samostani mogli ljudstvo izžemati. Dr. Tavčar je tudi trdil, da kranjski samostani nabirajo hranilnične knjižice. Včeraj me je naprosil g. frančiškanski župnik v Ljubljani, naj izjavim, da frančiškani š e n i k d a r niso nabirali h r a n i I n i č n i h knjiži c. To jim prepovedujejo tudi redovniška pravil a". (Dalje pride). Te besede je govoril cesar z ono dobrotljivostjo in ljubeznivostjo, katera vse prevzame. Tudi župnika so te besede tako iznenadile, da se je pripognil pred cesarjem ter jecljal: „Vaša Visokost, ta milost — to ponižanje!41 „A kaj!“ odvrne dobrotljivi vladar. ,,imenujte mi vse plemenite može mojega kraljestva in jaz jih obiščem v kočah, v hramih, da celo v zadnjih nadstropjih mestnih hiš !“ Ko je več let potem cesar zopet prišel v Ulrichskirchen, krila je že črna zemlja plemenitega župnika. Šel je na pokopališče, kjer se vzdiguje priprost križ z napisom: • t Avguštin (.ali župnik umrl v zvestem spolnjevanju svojih ^°lžnostij na mrzlici I. 1S09. lovensKu ljudstvo na fr/ ia vero domoesa /?- • T y J ( ■ 'Z IX. letnik. v Gorici, dne 12. decembra 1901. 5q ^t^vilka ■V^—i Izhaja vsaki čeirlek ob ti. mi il"j ol.iia Rokopisi sr in' vi.i čaju. Ncfiankovasia pisma si' iu- spre jeuiajo. Cona listu znaša /a celo leto I kione, za pol leta 2 kroni. Za m a n j piemožne za celo leto ■’! krone, za pol leta K 1’5(' Za Nemčijo je cena listu .) K, /a tli lige dežele izven Avstrije li K. Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Hilarija štev. 7. Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivan llajt v Gorici. N'i"ičnino m tu znam i s p j e j e ni .i upr.!'.ništvo v liorici, Scineniška ulica št. (I. Posamezne številke sc piodajajo v toba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu iu na Koreniukem bregu (Riva Como) št. I I po H vin. ()^lasi iu poslanice se računijo po petit \ istali, in sicei: če se li: '\.i enki.it II •»■.li . 11 val; i .it 1? vin , triki,il 10 iin. Več-kl it po [ o.-,,,;.,,. Tiska ,.Xarod»a tiskarna1 (odgov. J. Marušič) v Gorici. Politični pregled. Seja državnega zbora 6 t. m. — Zbornica je odklonila nujnost predloga za ustanovitev ljubljanskega vseučilišča. Proti so glasovali tudi Poljaki, katerim so drugi slovanski poslanci klicali: Sram vas bodi! Dr. Šušteršič je izvrstno govoril. Seja državnega zbora dno 9. t. m. — Na dnevnem redu je bilo drugo branje začasnega proračuna. Ministerski predsednik je v svojem govoru grozil z razpustom poslanske zbornice. Cuje se, da ima vlada že izdelan načrt za novo ustavo, po kateri se število poslancev zmanjša, poslovni red pa tako poostri, da onemogoči vsako obstrukcijo. Seja državnega zbora dne 10. t. m. Zbornica je dovršila drugo in tretje branje o začasnem proračunu Rusini so svojo vseučiliško predlogo zapostavili za razpravo o kmečkih stanovskih zadrugah. Razmere med sv. Očetom in italijansko vlado. — V cerkveni politiki italijanske vlade se opaža nov tok, ki ima namen, kakor poročajo listi, spraviti Italijo s sv. cerkvijo. Voditelji te nove politike so baje kralj ter ministra Zanar-delli in Prinetti. Novice. Izid volitev v veleposestvu. Včeraj so volili slovenski veleposestniki goriške dežele. ..Slogin1, kandidat g. Anton Jakončič je dobil 127, kandidat društva veleposestnikov in ..Slogiir1 pristaš g. Leopold Bolko 76, „Slogin“ kandidat dr. Jos. vitez Tonkli (55, ,,SIogin“ kandidat g. Klančič (58, napredni Muha 68, dr. Abram 5 in g. Fabiani 8 glasove. Ker sta dobila le g. Jakončič in g. Bolko nadpolovično večino vseh oddanih glasov, morala se je popo-ludne vršili za tretjega poslanca nova volitev. Izvoljen je bil „Slogin“ kandidat g. Anton Klančič s 56 glasovi. Napredni Muha je dobil 48 glasov. Po končani volit vi je zavladalo zlasti med briškimi veleposestniki splošno veselje. Briški veleposestniki so zahtevali dva zastopnika v deželnem zboru, ker nimajo v kmečkih občinah nobenega. Odbor političnega društva ,,Jez" v Brdih je to tudi v posebnem pismu na „Slogo*‘ zahteval. Opravičena želja se je Bricem izpolnila. Izvoljena sta njih rojaka gg. Jakončič in Klančič. Dasi spoštujemo vse tri izvoljene poslance ter jim čestitamo, vendar nam je zelo žal, da ni izvoljen dr. Jos. vitez Tonkli. Gospodom veleposestnikom, ki so trdno stali za ..Slogo4, in so onemogočili nakane napredne stranke, kličemo: Slava! Slava! Slava! V kmečkih občinah v Furlaniji sta zopet izvoljena Dottori in Michieli. Deželnozborske volitve v mestih in trgih ter v trg. zbornici. V soboto 7. t. m. so se vršile volitve za omenjene skupine in so bili izvoljeni in sicer: za trge Ajdovščina. Kanal, Kobarid, Bovec in Tolmin z voliščem v Tolminu: dr. Tuma s 100 glasovi proti 32. katere je dobil dr. Tonkli. V Korminu je bil izvoljen Nag los, v Červinjanu grof Valen ti n i s, v Gorici dr. Venu ti in dr. Graziadio Luzzatto. Goriška trg. zbornica pa je izvolila svojima poslancema dr. Maranija in tovarnarja Holzerja. Volitve za furlansko veleposestjo. — Deželnozborske volitve za furlansko veleposestvo so se vršile včeraj v Gorici in so bili izvoljeni poslancem dr. Pajer, dr. Verzegnassi in conte Pa-nigai. V goriškem deželnem zboru bo v prihodnji šestletni dobi sedelo na italijanski strani 9 liberalcev, 1 žid in 1 socijalist. Na slovenski strani 7 ..Slogi-nih-* pristašev in 3 naprednjaki. Izid volitev v Istri. — V kmečkih občinah sta izvoljena v koperskem političnem okraju: dekan Kompare in dr. M. Trinajstič. V pazinskeni pol. okraju: dr. Lagiuja in dr. D. Trinajstič. Na Krku: Kuzolič, posestnik v Malem Lošinju in Andrijčič, župnik v Buški. V pol. okraju Volosko: prof. Mandič in prof. Spinčič. V mestni skupini Kastav-Volosko-Lovran-Moščenice je izvoljen dr. A Slan-ger z i)(i glasovi proti Italijanu dr. Co-stanlinju, ki je dobil 47 glasov. V mestni skupini Pazin-Labinj jo izvoljen llaijan dr. Costanlini proti Hrvata dr. Š. Kureliču z 222 glasovi proti 13. dec. je napočil, napočil v radost vseh nar.-kato-liško mislečih mož Zmagala je pri volitvah za kmečke občine narodno-kato-liška ideja. Zgodilo se je, česar ni sam Gabršček verjel, ko je lagal v svojih listih „Sočiu in ,.Primorcua — prodrla sta g. dr. Anton Gregorčič in g. Ernest Klavžar. Iu prodrla sta — sijajno’ To so vam stali naši možje! 13 mož je bilo pri prvotnih volitvah izvoljenih v našem okraju, — in vsi do zadnjega so stali 5. dec. v Tolminu na volišču za imenovana poslanca. Nobeno hujskanje, noben zasmeh, nobena grožnja jih ni ganila — stali so res kot možje, kot značaji! Slava Vam, vrli možje, slava Vam, ki ste umeli važnost iu imenitnost siv danjih volitev! Med Vami niso našli Iškarjota, četudi vas je bilo — 13! Slava Vam ! Zastonj Vas je skušala zganiti burja iz kobariškega meha, zastonj je ob vas polomil tolminski Vrtovec vse svoje — svedre, povesili so morali ob Vas svoje nosove kobariški liberalni krčmarji, osmo-ljeni so sami ostali kobariški liberalni agitatorji — smolarji. Slava Vam! Upreči so Vas hoteli v liberalni jarem, ki ga imenujejo svobodo, a Vi ste se pokazali svobodne s tem, da se niste dali upreči. Vabili so Vas v tabor liberalne omike, ki se kaže v surovosti in podivjanosti, a Vi ste pravo omiko pokazali s tem, da se temu povabilu niste odzvali. Klicali so Vas k svoji stranki n a p r e d k a, a Vi ste jim po svojih načelih prav odgovorili: Dit, dft, le pustite nas, saj mi gremo naprej, mi gremo naprej! Slava Vam! Slava Vam. volilni možje kobariškega okraja, a slava tudi Vam, zavedni volilci, ki ste take može izvolili! Vedno stojte za vero svojih očetov, vedno branite svetinje svojega naroda proti častihlepnim sebičnežem in narodnim izdaji-cam ! mož na Plužni nam j*‘ odkritosrčno povedalo, da so dobili po 2 goldinarja za glas: nekdo je dejal, da kdor da več, za tistega pojde volit. J oz el iu Kugli, kateremu so se naprednjaki letos vže eukrat pristudili, imata mnogo na v isti — in i lorda v žepu tudi Judeževe groše! Frane Cezar jev iz Bovca je poslal mkomu vže suknjo na dom, da bi volil na liberalno stran, a vrli možak mu jo je vrnil. Kofetir znani kandidat S t r a u s s g i 11 je hodil par večerov nekemu kožarju podtikat ogenj, a zastonj; še celo dim v kuhinji ga ni pregnal. Bovški liboralei naj pomnijo zlasti te-le besede nekega moža : „Vraga! Celo leto nas nihče od te gospode bovške ne pogleda in nam ne privošči dobre besede. Zdaj pa imam vsak dan toliko obiskov iu komplimentov kakor kak minister !•* Ej, liberalčki, vaša sebičnost in vaše sleparstvo odpira ljudem oči! Mi pa si bomo prizadevali, da vas razkrinkamo in vas pokažemo ljudstvu v vsej nagoti, da vas do dobra spoznajo tudi oni, ki še niso popolnoma na čistem z vami I Odgovor dr. Treo-tu. — Zadnja „Soča“ je prinesla govor, katerega je imel dr. Treo pred volilci dne 5. t. m. v Sežani. V tem govoru je ta človek nesramno napadal vso častito duhovščino podtikajoč jej namen, da hoče imeti nadvlado nad vsemi stvarmi. Na to odgovorii.io prav na kratko. Žal du ima duhovenstvo premalo moči, ker drugače bi zabranilo take reči, kakor jih uganjata advokata dr. Tuma in dr. Treo! Pred nami leži račnn dr. Treota ubogemu siromaku, kateremu je napravil tožbo za svoto 8 K. Stroški znašajo štirikrat toliko, kakor dolžna svota. Podpisan je kraški poslanec dr. Treo! Da, da, ko bi duhovenstvo res imelo nadvlado. bi vam take reči z ubogimi siromaki gotovo prepovedalo. Škoda da je nima! Skrbeti pa hočemo, da vas pred ljudstvom razkrinkamo! Novice s Tolminskega. — Po opravku sem prišel v Tolmin. Bilo je ravno dan pred deželnozborsko volitvijo. V trgu je bilo vse mirno, kar znači vedno, da se pripravlja vihar. In res je bil 5. t. m. velik vihar, ki pa ni podrl dr. Gregorčiča in Klavžarja, pač pa poslanca Gabrščeka, ki sloni ua trhlih stebrih liberalizma. Iz Tolmina sem jo pihal v Baško dolino. S početka nisem videl nič posebnega, bolj pa ko sem se oddaljeval od Tolmina, slabša je bila cesta; na zadnje je bila le „grapa“. Iz te „ puščave" sem prišel v Pod-m el ec in v Knežo. Tukaj sem izvedi;!, da so Knežani na dan Grahovske volitve držali liberalnemu kljusetu rep. Tako sem prišel v glavno mesto Baške doline, v Grahovo. Tukaj žu-panuje vedno isli župan „Mežnarjev Franc“, ki je bil prej „klerikalec“, pa se je čez noč prelevil v strastnega liberalca. Govori se, da se mu zdaj županski sto-lec zelo maja in da bo pri prihodnjih občinskih volitvah letel, kakor je njegov najboljši prijatelj Oskar Gabršček. 0 grahovski „inteligenci“ bi se dalo še marsikaj izvedeti, pa moram bizo naprej v — Podbrdo. Podbr-čani so se pri zadnjih volitvah vrlo držali. Z liberalci so volili Porznkarji, ker so jim obljubovali toliko zaželeno cesto. Porznkarji se ne motijo, ako mislijo, da jim bodo liberalci cesto delali. Zelo potrebna je cesta čez Petrovo brdo in od II ude južne do Podbrda. Vprašamo tolminskega ,,kmeta vseh kme-tov“, zakaj se to delo zavlačuje? Prav tako potrebna bi bila cesta od Bače do Kneže Ko bi se ta cesta napravila, bi ostale tolminske krčme v strani. Zato je ne bo! Za danes dovolj. Bistrobaški. V Podgori je Marijina dekliška družba v nedeljo 8. t. m. svoj glavni družhin praznik slovesno obhajala. Zjutraj bilo je skupno sv. obhajilo, katerega so se družabuice z družbeno svetinjo vde-ležile. Po poldne bil je v cerkvi slovesen shod. Po primernem govoru predsednika je bilo slovesno sprejemanje in ponovitev posvečenja v službo Marijino. Zdaj 1 iružba že do !)U družabnic. Gospodična U. se za družbo žrtvuje se vso vnemo. Upamo za trdno, da se bo tudi nova gospodična M. K. za družbo zanimala. Po cerkveni slovesnosti smo imele malo domačo zabavo. Počastilo je nas do 300 deklet, mater in očetov. Igra „Germanica“ iz ,,Pomladnih glasov14 je občinstvu prav dobro vgajala. Dvogovor med materjo in preširnim dekletom, katero hoče vsake praznike nove obleke imeti, je bil za naše razmere kakor na-ašč in je vzbudil zraven lepega nauka tudi mnogo smelm. Zapelo smo par Ma-rijnili pa tudi par narodnih večglasnih ppsmic, katerih smo se naučile po prizadevanju g. učitelja J. Prav hvaležne mu bomo, ako bo nas hotel tudi v prihodnje vadili v lepem nabožnem in luili čednem narodnem petju Veselico je završi la tombola se štirimi dobitki. / njo smo pokrile stroške za mali oder, kateri se je družba pripravila. Hedka slavnost — V Št. Andrežti je bilo dne 1. decembra blagoslovljenje sv. križevega pota, ki je zvabilo mnogo obiskovalcev, med temi tudi nekoliko go-riAko gospode. Podobe sv. križevega pota so zares tako lepe, da jih skoro ni najti lepših v nobenej cerkvi naše dežele. Izgotovila jih je spretna roka domače umetnice, aka-demične slikarice gospice Henrike Šah-teljeve hčerke znanega gimnazijsk ga profesorja. Delo jo imenitno in hvali samo nadepolno umetnico. — V lepem soglasju s sbkami so ludi okvirji, katere je izdelal mizarski mojster Černigoj, po načrtu znanega cerkvenega stavbenika, ko ji je izdelal tudi načrt krasne Šlandreške cerkve. Pridite, oglejte si in občudujte! Z. K. Iz Luga pod Mangartom. — Mogoče, da še noben dopis ni došel k Vam gospod urednik iz našega goratega Loga o zadnjem veselem dogodku, zato sprejmite za dobro sledečih par skromnih vrstic. V sredo dne 4. decembra praznovali smo rudokopi v Logu vprvič slovesno god svoje zaščitnice sv. Barbare in ob enem tudi oslavili dogodek, da smo v rovu (tunelu) prekoračili skrivnostni podzemeljski prostor v daljavi vže črez 1100 metrov. Lepo praznovanje se je pričelo s tem, da smo se vsi rudokopi zbrali pred tunelom pod cesarsko zastavo. Od tukaj smo se v sprevodu — na čelu mu blagorodni gospod Josip Kšanda, c. kr. rudniški oskrbnik, pomikali v cerkev med pri-trkovfnjein novih ložkih zvonov in streljanjem iz topičev. V cerkvi čakalo nas je mnogo drugih vernikov, slavno občinsko predstojništvo in umirovljeni rudokopi. Domači gospo 1 kurat imel je slovesni cerkveni govor, v katerem nam je z navdušenimi besedami razložil pomen slovesnosti in nato je daroval za rudo-kope daritev sv. maše. Izvanredna slovesnost je končala z cesarsko himno. Ta dan ostane v spominu vsem Ložanom. Take slovesnosti pri nas še ni bilo, zato smo se je vsi ginjenim srcem vdeležili. Marsikateremu so solze veselja silile v oči vsled spodbudnega cerkvenega godo-vanja. Čast in slava sv. Barbari, patroni rudarjev, ki nam je vse to izprosila, čast tudi gospodu Josipu Kšanda, c. kr. rudniškemu oskrbniku, za ves trud. Po končani cerkveni slavnosti smo rudokopi praznovali ves dan v svoje razvedrilo. K u d o k o p. Petdesetletnico učiteljevanja je praznoval dne 1. t. m. g. ces. svetnik Franc Vodopivec. Odveč bi bilo pri tej priliki naštevati preobilih zaslug, katerih si je slavljenec pridobil na polju šolske vzgoje, na katerem so mu bila v priznanja njegovih zaslug poverjena jako odlična mesta z najvišje učne strani. Zadostuje naj, da omenimo na kratko sledeče: Kjerkoli je naš slavljenec služboval, povsodi ga je vse ljubilo in spoštovalo bodisi šolska mladež kakor i predpostavljene šolske oblasti. Kjerkoli je služboval bodisi kot priprosti učitelj začetnik na i elementarni šoli v Kobaridu, bodisi na realkah v Gorici, v Gospiču in na Reki, kakor tudi na c. kr. učiteljišču v Gorici, povsodi seje pod njegovim vplivom dvignil šolski pouk. Zlasti pa si je slavljenec pridobil nevenljivih zaslug kot šolski nadzornik v Tolminskem, Goriškem in Sežanskem okraju ter kot nadzornik slovenskih šol v Gradiščanskem okraju. Pod njegovim nadzorništvom se je na Tolminskem ustanovilo 14 novih šol, razširilo se jih je v večrazrednice 7, a 1 na novo zidalo 7 šolskih poslopij, na Goriškem istotako 49 — 41 — 31, na Krasu 7 — 3 — 2, da ne govorimo še o neštevilnih drugih zaslugah njegovih za naše narodno šolstvo. V priznanje tolikih zaslug mu je Nj. Veleč, cesar podelil naslov ces. svetnika. G. svetnik Vodopivec je pri vseh svojih zaslugah za šolo vedno neustrašeno branil svoj narodni biser, materni jezik, dasi mu je to provzročilo mnogo bridkih trenutkov kot suplentu na tuk. c. kr. realki, vendar mu to ni škodovalo pri viših šolskih oblastvih, katerim je vzbujal spo- štovanje s svojim vedno korektnim nastopanjem. Danes ob svoji petdesetletnici zr6 naš slavljenec na lavorik polno minulost svojo in menili bi, da si na njih odpočije od svojega trudopolnega delovanja. Vendar še dalje neumorno deluje kol strokovni učitelj in voditelj moške in ženske strokovno nadaljevalne šole na našem »Šolskem Domu“. Bog mu daj še mnogo časa uživati veseli spomin na njegovo plodonosno delovanje v blagor človeštva, v prosveto in slavo naše domovine. Otvoritev železniške proge Trst- Buje bode 5. januvarija. Častno oblanstvo po ceni. — Častno občanstvo za 200 K daje se v občini Avber na Krasu. Kdor si je želi nabaviti, obrne naj se na tamošnjega župana Jaka po domače Pavlina. Obesil se je 2. t. m. v Ivanjigradu v občini Gorjansko na Krasu 22-letni mladenič France Lozej. Revežu se je zmešalo v glavi. Bil je namreč dober, delaven in poslušen sin ter je ludi vedno rad opravljal svoje krščanske dolžnosti. V zadnjem času pa je bil posebno molčeč in brez posebnega povoda otožen. Lepa starost. — V Pulju je nedavno umrla Marija Bernjač, doma iz Pazinščine v Istri, ki je dosegla visoko starost 104 let. Cerkveno in židovsko premoženje. — Žid Rotšild ima več premoženja kot vsa katoliška cerkev v Avstriji. Prav piimerno navaja list „Steyr. Ztg.“ še sledeče podatke. Žid Jonas Konigs-\varler je prišel I. 1852 na Dunaj in je imel premoženja do 42.000 gl. L. 1894 so pokopali njegovega sina, ki je med tem baron postal, in zapustil nič manj nego 100 milijonov gld. Žid Roitzes od dunajskega tramvaja je prišel na Dunaj I. 18G0 iz Kolomeje, danes ima nad 200 milijonov gld. — Žid David Gutman, je svoj čas prodajal vžigalice po raznih dunajskih kavarnah, danes ima nad 100 milijonov premoženja. — Ti trije židje so lorej v 50 letih pridobili več premoženja, kakor ga ima vsa katoliška cerkev. In vendar se še ni (do sedaj nikdo izmed slovenskih ali neslovenskih liberalnih poslancev, tudi dr. Tavčar je molčal) pritožil zoper žide, kojih premoženje znaša približno 3800 milijonov gld. Kam gre svet! -- V Trstu sta se v kratkem času suma sebe usmrtila dva učenca, prvi gimnazijalec, drugi realec! To je strašno! Mladina, ki je komaj začela živeti, jemlje si življenje!! XX. stoletje začenja strašno slabo. Te dni usmrtila pa se je 12-letna deklica! In zakaj ? ker jo je posvarila gospodinja, pri kateri se je učila šivanja ! Kam pridemo — to ve sam Bog! Pohujšanje povsod, slabo berilo povsod, povsod tudi primerni sad. Lep napredek! V hudobiji, v nesramnosti, goljufiji in slabosti, ter v samomorstvu! Pasja ^ubezen! — Neki gospej v Gorici pogine ljubljenček ,pinč“! Oh velika nesreča in žalost! Sč solzami v očeh zakoplje ga žalujoča gospa v bližnjem vrtu. Koliko ljudstva je šlo za pogrebom ne vem, in vencev se tudi ni štelo. Čez nekaj dni morala je iti gospa v Benetke. Toda kako se ločiti od svojega ljubljenčka? Pinča, zvestega spremljevalca na špagi ni več med živimi. Kaj naredi ?! Oh! Pasja ljubezen ali ljubezen do psičkov je pri gospodi velika. D& napraviti lepo škatlo s ključem. Na to gre v vrt in sč svojimi nježnimi ročicami (brez rokovic) izkoplje ,grob“ pokojnega „ljub-ljenčka,‘, vzame trupelce in pobere vse koščice njegove, in vsa objokana je spravi ter zaklene v škatlo. Z dragim v rokah poda se tedaj v Benetke. Pač lepa ljubezen! Tak je svet, kaj hočemo. Tudi pes se maščuje! — Nekje na Nemškem zapre štacunar svojega psička nehote v blagajnico. Dobro zaklene sobo in odide. Drugi dan išče ubogo živalico tu in tam, pa je ne najde. Preišče vse, le tam ne, kjer je psiček bil. Čez nekaj dni gre h kasi in jo odpre in — najde tu mrtvega psička. Tega se mož prestraši, še bolj pa ko najde, da mu je psiček v lakoti, preden je poginil, požrl banknot za 10.000 frankov, to je za lO.OuO kron! V sili pride vse prav, naj izda kaj ali nič. Mali na travnikih moraš odpraviti. To je eden najhujših sovražnikov na travnikih. Če se hitro n« odpravi, izsesa tla in zaduši vse boljše trave in najboljši travnik vniči. Živina pa se ga tudi ne dotakne. S posebno brano za travnike ati pa tudi z navadno, če si one ne moreš kupili, prav močno povleči in razdrapaj one dele, kjer se je prijel mah. To se zgodi zdaj v pozni jeseni ali pa zgodaj v spomladi. Tudi to pomaga, če pred zimo potrosiš inahovino s peskom do šest centriinetrov na debelo. Poieg tega pa moraš tak travnik, kakor hitro mogoče z močnim kompostom dobro pognojiti. Nekaj za smeh. — V Veroni na Laškem izhaja nek časopis „Arena". Ta časopis ima strašno poročilo, da obstoji med Nemčijo in Italijo skrivni dogovor, kako se razdeli Avstrija. Vse je že pripravljeno, samo pričakuje se še — privoljenja ruskega carja. Po tem dogovoru bi razdelili Avstrijo tako-le: Nemčija dobi Češko, Doljno in Gornjo Avstrijo, Solno-graško in Severno Tirolsko, Štajersko in Kranjsko. Italija dobi Trst, Trident, Istro, vso Dalmacijo do Kotora in južne Tirole; Rusiji bi dali (namreč Nemčija in Italija) Galicijo in Bukovino, Črnogora pa bi dobila Kotorski zaliv, Krivošije in Hercegovino. Srbija dobi en del Hrvatske, Slavonijo in Bosno, vse druge zemlje, ki od te razdelitve ostanejo, pa se združijo v jedno pod imenom ,,neodvisno inažarsko kraljestvo41. P. n. ljubitelje hrvatske književnosti opozarja podpisani poverjenik, da je čas za vpisovanje v „Hrvatsko matico11 do zadnjega t. m. Letošnji dar matičin je jako obilen in raznovrsten. V vsemu je 9 knjig. Leposlovje je naj-obilnejše zastopano: tri izvirne pripove-sti iz narodnega življenja, ena dramska slika, ena pesniška pripovest v 6 spevih in v proslavo 400-letnice umetne pesmi hrvatske izdala je Matica Marulič-evo „Judito“ z literarno historičnim uvodom in tolmačem (ilustrirana izdaja). Puškin jo tudi zastopan. Poleg tega je še priro-doslovje in zgodovina (knezi Frankopani, ilustrirano). — Kdor si hoče razširiti svoje duševno obzorje, naj hitro segne po knjigah „Matice hrvatske" in prepričal se bode, da mu ne bode žal onih G K. — „Narodnih pesnij“ ne izda letos „Matica“. Švara Franjo, bogoslovec poverjenik ,,Matice Hrvatske“. »Nedolžnim srcem1'. Tako je naslov mladinski knjižici, ki jo je priredil g. prof. A. Kržič. Dobiva se v „katoliški bukvami-1 v Ljubljani po 1 K 20 h, lično vezana 1 K 45 h, po pošti 10 h več. Knjižica j (i zelo primerna za božična darila otrokom. Razglas. — Objavlja se s tem, da se bodo vršile nadomestilne volitve v cenilne komisije za osebno dohodnino v tukajšnjem političnem okraju, katere se imajo vršiti v smislu 179, 181 in ls3 postave od 25. oklobra 1896 (1. drž. z štv. 220), mesto po §. 189 izstopivših udov in namestnikov, na podlagi § 17 volilnega predpisa, priloga D izvršitve-nega predpisa (I. drž. z. štv. 35 od 1897) k zgorej omenjeni postavi tako-le: A. Cenilni okraj štev. 1. „Gorica mesto11. Volitev bode: Za vsa tri volilna telesa, dne 8. januvarja 1902 od 9 do 12 ure predp. v občinski dvorani Corso Gius. Verdi, in sicer voli I. volilno telo enega uda in dva namestnika, II. volilno telo dva uda in enega namestnika in III. volilno telo enega uda. Barva glasovnic je bela za I. volilno telo, rumena za II. in rožnata za III. Opomni se da od onih dveh udov II. volilnega telesa, kateri bo vpisan na glasovnici na prvem, mestu t>e bo smatral ua 4 leta izvoljen, med tem ko bode oni na drugem inestu vpisan le za dve leti izvoljen. B. Cenilni okraj štv. 2. Pol. okraj „Gorica (dežela)“. Volitev bode: Za vsa tri volilna telesa tega cenilnega okraja, dne 4. januvarja 1902 od 9 do 12 predp. v uradnih prostorih davčnega oddelka Via del Teatro štv. 5, in sicer voli 1. volilno telo enega uda in enega namestnika, II. volilno telo dva uda in enega namestnika in 111. volilno telo enega namestnika. Barva glasovnic za I. volilno telo je bela, za II. volilno te!o rumena in za 111. volilno tolo rožnata. Glede načina, aktivne in pasivne volilne pravice, kakor tudi načina izvrševanja te pravice, se obrača pazljivost volilcev na dotične določbe postave od 25. oktobra 1896 (1. drž. z. štv. 220) ter prej omenjenega volilnega predpisa. Volilni komisar ne sprejme uefrankoranih ali nedostatno Irankovanih pošiljatev z volilnimi listki ter jih bo smatral v smislu i? M volilnega predpisa kol nevložeiie. Ud c. kr. okraj, glavarstva. V Gorici, I. dec. 1901. Z Livka. — Zelr umazano meje napadla ,.Soča“ v .'.t. lil. z dne 5. decembra t. I. s svojimi lažmi, kakor je mogoče le naprednjakom ali bolje rečeno liberalcem11. Prva laž je, da sem govoril v javnosti o liavelolcn našega g. kurata, kako ga je sežgal. Odgovarjam, da nisem nikdar govoril tega v nobeni javnosti. To lahko s prisego potrdim. Druga I a ž je, da sem hodil po hitu v zvonik med pridigo in službo božjo karte igrat. Odgovarjam, da sem bil resnično v zvoniku enkrat in to je bilo na shod sv. Jakoba. Bil sem s štirimi drugimi mladeniči ki so šli pritrlšLtvat, to pa pred službo božjo. Med nami je bil tudi tisti narodno-napredni gozdni komisar A. Š., vulgo Drejačev, ki je bil šel v Kloster-neuburg študirat, pa je v 14 dneh dovršil svojo nalogo in zdaj je komisar domačega gozda v „Plečicah“, po katerem stopa bahato z naočniki in s puško na rami. Taje bil tudi vodja livške „narodno-napredne“ godbe. Jaz mu svetujem da naj si kupi boljše naočnike, da bode boljše videl, ne da bode videl tako napačno, kakor v znoviku, ko je videl, da smo igrali na karte. Tretja laž je, da hodim ogenj kurit za cerkev in da se grejem, kakor mladi cigančki. To je bil storil neki Ravenski posel, ki mu pravijo „Kuraš", ki je doma iz Beneškega, ki spada tudi k napredni bandi. Tukaj zopet je napačno videl naš napredni »gozdni ko-misar“. . Da me „Soča“ imenuje farskega agenta in skledoliznika, me prav nič ne gane. Jaz stojim pod katoliško zastavo; „Vse za vero, dom, cesarja!1' Bivšega župana J. M. naj tudi pustijo pri miru, ker je on častno reševal svojo nalogo; on je služil občini 13 let, pa je bilo vse v najlepšen redu iu je veliko napravil v korist občini. Ko je pa odstopil od županstva so bili v 3 letih kar trije župani, ki niso vsi trije napravili še nobene koristi občini. Na Livku, 10. decembra 1901. Iv. Šturm, kmet. mladenič. Izjava. — Ker se je hotelo neko človeče v Cerknem maščevati zaradi ponesrečene volitve zaupnih mož napredne stranke nad gosp. vikarjem Uršičem iz Oreheka (kteri ni bil volileo) s podlo laž-njivim dopisom v „Soči“, javljamo podpisani, da isti dopis ni nič drugega kakor navadno zlobno obrekovanje. Možieelj najbrže sam tako dela, kar drugim pod-tikuje. Svojega domačega dušnega pastirja poznamo in spoštujemo. Orehek, dne 9. dec. 1901. Franc Mavri I. r. hš. štv. 24, Matija Velikonja hš. štv. 10 po meni Jakob Štrim-pfelj hš. štv. G, Matija Štucin I. r. kmetje, priče. Isto izjavo so nam poslali po preč. g. Iv. Murovcu priče: Ivan Drašček, Marija Jurman in Jera Kranjec iz Cerkna. Socijalne drobtinice. O zasebni lasti. — 15. Drugi zahtevajo za pridobitev lasti delo, kije združeno z napero m. Tudi to pravilo ne more veljati glede ua stvari, ki nimajo še lastnika, Kako tudi? Saj kar je meni naporno delo, je tebi lahko, kar je meni zdaj lahko delo, vtegne za nekaj časa biti naporno itd. Vzrok, zakaj zahtevajo nekateri naporno delo, ne velja. Pravijo, da bi se na ta način en sam človek lahko polastil ogromnega premoženja, ogromnih zemljišč itd. Ali je pa ta strah opravičen? — Bil bi gotovo opravičen, ako bi za pridobitev lasti zadostovalo pridruženje samo v mislih in željah, toda to ne zadostuje. Zahteva se dejansko in sicer ali fizično ali moralno pridruženje. — Dejanski pridružiti si ogromnih zemljišč, ogromnega premoženja ne more en človek, kor nima moči. In ko bi tudi imel moči, bi se to ne moglo zgoditi brez napornega dela. Z napornim delom pa si itak človek lahko pridobiva last, kakor se sploh priznava. To dejstvo potrjuje tudi zgodovina, ki uči, da so si ogromna zemljišča, na pr. cele dežele lastili le celi narodje nikdar pa on sam človek. Dandanes se o tem seveda niti govoriti ne more, ker je prav malo lakih stvari, ki bi še ne bile nikomur lastno. Zemljišču so \ povsem razdeljena, zakladi pa so redki, j Mrež lastnika so dandanes večinoma le divje živali na zemlji, ptico v zraku m i ril)«* [io vodah. Krojaška ?.adniga“. Lekarna v kwwwir_'rir- VMisan.i ravi'7ii Za kratek čas. Kaj dela Vrto\ee sodu j po volitvah? Vrta po žepih, po suknjah, po »milicah in skrinjah, če dobi k je .še kak sold. ker po vsej nesrečni agitaciji j»a nima zdaj božjegaI Heil! Živio! — Šolski vodju je i nilio, • .1 prišel nekdaj k Bisnmrkii. Pričela sta J knvrslm tak-le pogovor: Fiisinark: Gospod vodja, poznam Vas, | a pozabil sem Vaše ime. Vodja: Kaji. Ekscideneija! Mismark: Dobro, a ja/, bi rad vedel, j kako se pišete V Vodja: Kksecleneija, llajl! Mismark: V«*seli me. i rad vedel, kakšen priimek imate? Vodja: Kksceleneija' Moj priimek je llajl! Narodni pregovori in izreki. — ; (Nabral J. Volkov). Pripoveduje o podkovani ščuki. Z bobnom ptičke lovi. Ga je sram, ko mesarskega psa strah. Prazne kašč«* se miška kmalu naveliča. Žaba hoče biti podkovana. Pisana kača huja od vraga. Mačka snela snop. Lisica pridiga na novi maši. ulnijja r. omiljeno v gorici, (iospuska ulica hiš. šlev. VELIKA ZALOGA vsikovolnena iii;iiiiii';ikliirne^.-i i /a ženske in i slan in vsak izbori, kakor: sukno, plalno. okslorl, srovico. v>,r preproge, zavese, naiuiziK pri«*; nadalje vsa ko visi no perilo, srajco .liiger iltl. ild. Vse |>o nnjiii/.jili eenaiii. < ene si) stalil«* liri'/. piiKiijiiiijn. S il i i • • 9 MilJJJI J moške obleke, za vsak . čas \ linj V(*(‘‘ji pl'l e- i Pristno naravno vino iz starih trt priporoča č. duhovščini za sv. maše, pa tudi krčmarjem Anton Stibilj na Ustji hiš. štev. 80. Cena jo od 12 do 1 {■ gld. lil. Na razpolago ga je 100 hi. Kdor želi, dobi lahko tudi uzorce. Prodaja se v množini od 56 litrov naprej. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Dorici ulica Vetturini št. 3. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum. različna vina, goru/.ice tSenl.j Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoč? blago. — Postrežba točna iu po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač k Kutin, trgovca v Semeiiiški ulici h. štv. 1. Podpisani javlja čislanemu občinstvu, da ima do 20.000 divjih kolči dvojne vrste na prodaj in sicer 100 po 50 h. Jakob Jerman, Ločnik, li. št. 251. Karol Draščik, pekovski mojster na Kornu v Gorici odlikovan z častno diplomo najvlsjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. in v Goriči na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najlinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje ločno in natančno po želji gospodov naročnikov.— Priporoča se za nje svojini rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. I Anton Pctatzky v Gorici, na sredi Rastela hiš. štv. 7. Trgovina na drobim in debelo. Najceneje kupovališče nii iilierškemi in drobnega Itlnsnler tkanin, preje in nitij. Potrebščino za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in Čevljarje. Svetinjico, rožni venci mašno knjižice. Hišna olurala za m lelne čase. Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje. krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Prave in edine žel kapljice znamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prokosljiva. — Te kapljico uredijo redno prebavljanje, če sc jih dvakrat na dani po jedno žlieico popije. - Okrepi1 želodec, sl ure, da strine v kratkem časn omotica in .£/’-vatna lenost imrtvost). To kapljici’ ludi slure, da človek raje je. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in poSiljatve pa jedino le v lekarni n H A Teodor Slabanja, siebrar, v Corici, ulica Moreli 12, H A if priporoča prečasl. duhovščini za izdelovanj«* cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam s tem. da dajo tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naroči;valeč sam lahko določi. (f fi A i Varstvena /.nainkal , slon*. I ( ItISTOFOLETTI ^ v Gorici. Kun Važno za vsakega! Razprodaja! Po nočuvono nizki ceniso duhi za samo 2 i*•!. 1)5 m. krasna garnitura obstoječa i/. 14 krasnih dragocenih predmetov in sicer: ura od niklja Anker r(MiionI. (na željo ludi posrohr.) z lopo razrezljanim pokrovom. točno urejena s iMelnim jam- ' stvom in škatljico 1 krasna goldiu ali nikljasla oklopna i verižica s privosoni. Parižki sistem. 1 goldin igla za kravato z imilir. briljanti. , 1 par gumbov za manšeto, znamka „0 kr Neodgovarjajoče sprejc-inain v H dneh nazaj in povrnem denar, vsled Cesar nima kupec nika-kega rizika. Bogato ilustruan o nik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in iianko. >0000^)00001 Krojaška mojstra čufer & Bajt v Gorici, ulica sv. Antona St. 7 v hiši g. J. Kopača pri «>kr. sodniji, izd el u ji ta vsakovrstne obleke za mo*ke po meri, bodisi fine ali pa priprosle. Priporočata se svojim rojakom v Gorici in na «lež«*li. posebno pa č. duhovščini iu učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila Podpisana naznanjata slavnemu občinstvu. da sta prevzela na svojo roko mlin v Prvačini. ler zagolovljata, da bosta vedno skrbela za ločno in pošteno postrežbo. Imata ludi hleve za živino. Cenjenim družinam se zatorej prav toplo pi i poročata Fnmčeškin A: Cjiju. jTCnton jron, klobučar in uoslilničar v Semeiiiški ulici, ima liogalo zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi prisilili domača vina ler postreže lud, z jako iikusiiimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. Nova delavnica | cerkvenih posod M %%%% in K I $ Gorica, magistratna ulica St. 8. Podpisani vsoja si naznaniti preč. duhovščini, da je odprl novo delavnico cerkvenih posod ter se priporoča za naročili* svečnikov, svtilnio itd. v vsakovrstni kovini in v vsakem slogu po uajnižjih .o ,o - * --o ^ v ... ** Ar //// ❖ \0 V /V' ' . .o C*' ^ v> .A -v ^ o* >•' A .0 A ■V* Ju v v >° * v o o N* ■.V Nv S > XN A' c" ^ .o Vi' sj0 ■4' ^ # cenah. Ker že nima ilustrovanili cenikov, |)oSlje jio želji preč. duhovščini obrise raznih posod in orodja. Priporoča se tudi za popravljanje rabljenih reči, jih zopet posrebri iu pozlati laku, da dobijo prvotno stanje. Izdeluje slrelovoile po najboljših iznajdbah in poplavlja že rabljene. Ldaui Trne Leban, srel>rar. Lastnikom konj! Podpisani naznanjam, da sem si j nabavil najnovejše \iste stroj z zraC-j nim pritiskom za striženje konj. na C. kr. priv. S lem strojem se ostriže konja v eni času lično in snažno. \T slučaju potrebo zadostuje poziv po dopisnici. Konja ostrižem na lastnikovem domu po jako zmerni ceni. Za blagohotna naročila se toplo priporočani Franc Čoš, H ubije pri Gorici. civilni, uradniški in vojaški krojač in trgovec 1X1. POVERAJ, na Travniku št 5. Naznanjam častitim gospodom odjemalcem iu damam, da sem se preselil ;• svoje krojačnico in trgovino, iz prejšnjih prostorov na Travniku št. 22 v gorioznačene prostore na Travnik št. 5. 1*. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jager, »podnje hlače tor nogovice, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim oblo-Kum za vsaki stan. Izdeluje se havcloke, sako. pelogrine iu finejše obleke za gospe po najnovejši modi. Kla^o sv prodaja na meter laku po ceni. 1 da je i menoj nemogoča vsaka konkurenca. Kdina prodaja linih dežnikov iz tovarne od- I ' lik«ivane z zlato svetinjo na parižki razstavi, j Vstrežem vsakemu naročilo in po vsaki modi. Najboljša Irma za živino KOKOVA ZMES katera sesedaj rabi kol hrana za živino in zlasti zn islo, ki daje mleko, potrjeno od prof. ilr. Pott-a v Monakovem (Bavarsko). Dobiva se ria prodaj edino pri trgovcu Josipu Komelu, ulica proti Soškemu mostu št. (»7 (prej K. Sirki in podružnici \ Stolni ulici št. 4. I zorci z navodili »u razpošiljajo brezplačno. Čebelno-voščene sveče Priporočam s?e prečastiti duhovščini, Sveč« za poo|(*be po zelo nizki ceni. Med nizki ceni. / otlličmm spoštovanjem kilq. po 4 90 K Za pristnost jamčim z 2000 K p. n. občinstvu, navadni po zulo J. Kopač, svečar v Gorici, ulica sv. Antona 7, sla viiemu pitanec in