PPIMU^KI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 196 (8598) TRST, četrtek, 23. avgusta 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra ^4 se je tiskal v tiskarni »Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija# pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZARADI POLEMIKE Z NIXONOM O ZADEVI WATERGATE Ameriški državni tajnik Rogers je odstopil Henrv Kissinger novi zunanji minister Nixon sporočil Rogersov odstop na tiskovni konferenci, med katero je skušal opravičiti svojo vlogo v aferi o telefonskem prisluškovanju VVASHINGTON, 22. — Predsednik ZDA Nixon je med tiskovno konferenco v svoji kalifornijski rezidenci San Clemente sporočil, da je zunanji minister VVilliam Rogers odstopil in da je na njegovo mesto imenoval svojega posebnega svetovalca Henryja Kissingerja, ki bo to svojo funkcijo obdržal še v bodoče. Vest o imenovanju Kissingerja za novega državnega tajnika nikakor ni nepričakovana. O tem se je govorilo že za časa pogajanj med njim in Le Duc Thojem v Parizu, Nixonovo odločitev, da zamenja Rogersa s svojim posebnim svetovalcem za vprašanja varnosti, pa so zelo verjetno pospešile zadnje Rogersove izjave o Nixonovi odgovornosti v aferi VVatergate. Prav VVilliam Rogers Henry Kissinger včeraj je državni tajnik izjavil, da je ameriška vlada preveč zaskrbljena za varnost države in da je zato zelo verjetno prišlo do raznih nepravilnosti. Ob isti priložnosti je dejal, da bi vlada morala dobro premisliti preden se posluži protizakonitih sredstev, kot so nedovoljena telefonska prisluškovanja. Obenem je dejal, da bi afera Watergate utegnila imeti zelo resne posledice na ameriški notranji položaj. Rogers je govoril tudi o času, ko je bil minister za pravosodje pod predsedstvom Eisenhovverja in izjavil, da jo takrat vedno obvestil kongres, ko se je moral poslužiti telefonskega prisluškovanja Pravijo tudi, da je bil Rogers zadnje čase zagrenjen spričo če dalje večjega vpliva, ki ga je imel Henrv Kissinger v ameriški zunanji politiki. Nixonov svetovalec je dejansko že dalj časa vodil to politiko in tako v resnici izpodrinil Rogersa, ki je opravljal le drugotne funkcije. Rogers je v ponedeljek dejal, da ne b0 sprejel me-sta ameriškega veleposlanika v Sovjetski zvezi, niti enega izmed sedežev v vrhovnem sodišču. Zelo Verjetno se bo posvetil odvetniškemu poklicu in začel spet delati v nevvvorški pisarni, kjer je bil zapo slen preden je stopil v vlado na Nikonovo povabilo leta 1969. Rogers ima 60 let ln so ga prištevali k najbolj gorečim Nixono-vim pristašem. Strinjal se je z Nixonovo konservativno politiko. Zelo pa so ga pretresle nepravilnosti. ki so jih republikanci zagrešit med zadnjo predsedniško volilno kampanjo. Kot odvetnik in bivši pravosodni minister se ni strinjati z metodami glavnega štaba republikancev, ki so se posittili vseh sredstev, tudi najbolj protizakoniti!-, da bi zagotovili p rit.--v-yi Nikonovo izvolitev. Kissinger. ki je dejansko vodil že več iet Nixonovo zunanjo politiko. Se zlasti kar zadeva zbliža-nje med ZDA in SZ ter Kitajsko, bo nastopil svojo novo funkcijo takoj potem, ko bo senat odobril njegovo imenovanje. Kot državni tajnik in glavni Nixonov svetovalec. bo za predsednika najpomembnejši politik v ZDA in bo skoraj vsemogočen. Kissinger je bil svetovalec tudi prejšnjih ameriških predsednikov: Eisenhovverja, Kem nedyja in Johnsona. Do leta 1969 je bil praktično neznan širši javnosti. Njegova tajna potovanja na Vzhod, v Moskvo in Peking ter pogajanja s svojim sevemovietnam-skim sogovornikom Le Duc Thojem sta ga privedla v ospredje ameriške zunanje politike. Svoj največji uspeh je dosegel z uspešnim sporazumom o prekinitvi ognja v Vietnamu, ki so ga podpisali v Parizu. S tem si je pridobil sloves vrhunskega pogajalca. V zadnjih treh letih se je njegov vpliv na predsednika Nixona toliko povečal, da je slednji moral že večkrat demantirati glasove, po katerih naj bi Kissinger imel večjo vlogo kot Rogers v zunanji politiki. Zadnjo spremembo v vvashing-fconski vladi je treba nujno povezati s čedalje manjšo Nixonovo priljubljenostjo v državi. Bela hiša skuša na vse načine odvrniti pozornost javnosti od njegovih velikih odgovornosti v zadevi Water-gate. V ta okvir sodi brez dvoma zadnja vest o domnevnem odkritju poskusa atentata na Nixona. A-meriška policija in tudi tajna obveščevalna služba so v dokajšnji zagati, saj ne moreta pojasniti, kako in kdaj naj bi do atentata sploh prišlo, kdo naj bi ga organiziral itd. Resno možnost, da utegne zahtevati kongres, naj obtožijo predsednika protizakonite dejavnosti, če ne bo izročil magnetofonskih trakov, s katerimi razpolaga njegov urad, je danes omenil tudi senator McGovern, ki je dodal, da bi Nixon moral sodelovati in spoštovati ustavno prakso. Tudi odnosi med Nixonom in njegovimi ožjimi sodelavci niso najboljši. Na ameriško javnost je zelo močno vplival tudi zadnji dogodek ob predsednikovem obisku v New Orleansu. Ko je odhajal na srečanje z borci, ki so se borili v tujini, je nenadoma o-pazil, da mu sledi skupina časnikarjev. Ob njem je bil glasnik Bele hiše Ziegler, ki ga je Nixon nahrulil in mu ostro ukazal naj poskrbi, da ga časnikarji pustijo pri miru. Dogodek so oddajale vse ameriške televizijske mreže, kar je še pripomoglo, da se je odstotek Nixonovih pristašev, po anketi, ki so jo takoj izvedli, še znižal. V teku današnje tiskovne konference je Nixon v glavnem obravnaval afero tVatergate in skušal opravičiti svoje početje. Dotaknil pa se je tudi nekaterih mednarodnih vprašanj in zagovarjal politiko bombardiranja na Kambodžo. jfe r s- I .... 4 v : smk v^>' ‘ "'• -■ > \ fi Si i vy ju M p? * ^ J SSK-'* > v-> • mm f L>: v \>i F amčMim /-M _ • ? :'r _ i - «• '* i I ■ > ■ • W NIKA) DNI PO SPOROČILU 0 BRANPTOVEM OBISKU V PRAGO Nepričakovano odložena pogajanja med la h. Nemčijo in Češkoslovaško Sporna točka je predstavništvo zahodnega dela Berlina Brandtov obisk bo verjetno odpadel na poznejši datum BONN, 22. — Pogajanja med Zahodno Nemčijo in češkoslovaško za normalizacijo diplomatskih odnosov so nenadoma in nepričakovano odložili. Češkoslovaška delegacija, ki jo je vodil podtajnik za zunanje zadeve Goetz, se je zvečer vrnila v Prago, ne da bi določili datuma prihodnjega srečanja. Vsekakor se bodo pogajanja nadaljevala v bližnji prihodnosti. Predvideni Brandtov obisk v Prago prihodnjega 6. in 7. septembra pa bo po vsej verjetnosti odpadel. Delegaciji sta se srečali danes dopoldne in sta se razgovarjali samo eno uro. Političnim opazovalcem je bilo takoj jasno, da so se pogajanja razbila: delegaciji bi se namreč morali razgovarjati ves dan. Kaže, da sta danes delegaciji še enkrat poudarili svoja znana stališča. Do odložitve, če že ne do razbitja pogajanj, je prišlo seveda zaradi spora o zastopništvu zahodnega dela Berlina. Ob tem nerešenem vprašanju sta si stališči bonske in praške vlade nasprotujoči: prva predlaga popolno zastopništvo mesta, druga pa pristaja samo na zastopništvo fizičnih, ne pa juri-ddčnih oseb. Odložitev pogajanj je prišla nepričakovano, saj je bil komaj pred tremi dnevi najavljen datum Bran- Nixon je zadnje čase dokaj zaskrbljen zaradi zapletenega ameriškega notranjega položaja .................ISIIIIIII.......................................................... INTERVJU MINISTRA C0L0MBA 0 DAVČNIH IN DENARNIH ZADEVAH Skorajšnja poravnava spornih davčnih prijav Prvega januarja reforma neposrednih davkov Težave pit uveljavitvi davka na dodatno vrednost • Vrnitev tire v~«pool» ostalih valut Evropske gospodarske skupnosti ■ Uravnati plačilno bilanco Minister za financ« Emilio Colombo je dal turin-«La Sta m pa» intervju, ki bo objavljen jutri, RIM, 22. — skemu dnevniku katerem zagotavlja, da bo njegova prva skrb, ko se bo vrnil počitnic, da pripravi zakonski odlok o poravnavi spornih davčnih prijav. Minister Colombo poudarja, da mora vlada poskrbeti, da bo začela nova davčna ureditev delovati brez bremena, ki bi ga predstavljale za davčno upravo vse sporne davčne prijave, ki jih m malo. Davčna uprava se mora začeti ukvarjati predvsem s strogim izvajanjem davka na dodatno vrednost in nadzorstvom nad davčnimi utajami. Poleg tega pa, pojasnjuje minister, bo rešitev spornih davčnih prijav dala v najkrajšem času na razpolago državni upravi denar, ki ga potrebuje za uresničitev spora* zumov z državnimi uslužbenci. Pri tem Colombo pravi, da so pretirane ocene nekaterih časopisov, da bo s poravnavo spornih davčnih prijav država'dobi!a takoj od 1.000 do 2.000 milijard lir. Hkrati pa pravi, da bo treba to vprašanje rešiti na najbolj enostaven način in da bodo odnosi s davkoplačevalci poravnani na osnovi zakona. Minister za finance govori tudi o dosedanjih izkušnjah pri uveljavitvi davka na dodatno vrednost (IVA). Pri tem pravi, da letošnje prvo polletje ni bilo v tem pogledu najbolj zadovoljivo. Meni, da je treba preurediti davčno upravo, da bo nadzorni sistem nenehno in redno deloval in da je treba spodbujati sodelovanje davkoplačeval- IIIIIIIIIIHIIIItllllHIlUHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllt Več blagovnega in osebnega prometa zahteva boljše železniške storitve Sindikati nasprotujejo povišanju železniških tarif RIM, 22. — Tukaj so se danes nadaljevali pogovori med štirimi skupinami, ki so jih sestavili vlada in sindikati, da proučijo in poglobijo točke osnutka nove delovne pogodbe, ki so ga predložili sindikati železničarjev in o katerih se bo začela neposredna razprava med vlado in sindikati 30. avgusta. Po današnjih srečanjih s funkcionarji pristojnih ministrstev so predstavniki CGIL, CISL in UK izjavili, da pričakujejo, da bodo na prvem srečanju z vlado dobili u-godno politično oceno na svoje zahteve. Sindikati menijo, da je treba začeti stvarno razpravljati predvsem o vprašanju novih naložb za posodobljenje železniškega podjetja, predvsem pa glede začetka izvajanja celotnega desetletnega načrta, ki predvideva 4.000 milijard lir stroškov in ga povezati z načrtom, ki ga je nedavno odobril parlament za 400 milijard lir vrednosti del. Po mnenju sindikatov bo vse to dalo precejšnjo spodbudo proizvajalni dejavnosti, vplivalo na razvoj Juga in na povečanje zaposlitve. Samo pod temi pogoji, menijo sindikalni predstavniki, bo železniško podjetje lahko kljubovalo vsem bodočim zahtevam blagovnega in osebnega prometa. Sindikalni predstavniki so ostro obsodili stališče ministra za promet Pretija, ki je nedavno izrazil zaskrbljenost za stalno večanje železniškega prometa in predlagal celo povišanje tarif, namesto da bi se zavzel za nove naložbe, da se zadostijo potrebe blagovnega in štsebnega prometa. Po drugi strani hovih plač vladnim obveznostim o zagotovitvi proizvajalnih naložb. pa bi povišanje železniških tarif škodljivo vplivalo na vse porabnike železniških storitev in bi imelo škodljive posledice na splošno življenjsko raven, kar bi bilo tudi v očitnem nasprotju z vladnimi obveznostmi o zaviranju naraščanja cen. Sindikalne organizacije zavračajo stališče ministra Pretija in opozarjajo na težke delovne pogoje železničarjev, ki pričakujejo, da se bo z novo delovno pogodbo njihovo delo izboljšalo in olajšalo. Hkrati pa opozarjajo, da So železničarji še vedno malo plačani za delo, ki ga opravljajo in da ni mogoče podrejevati povišanje nji- MiiiMiMiiiniiiiuniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMmMiiniiiiiiiiJiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Minister Bertoldi v zasedeni tovarni PISTOIA, 22. - Minister za delo Bertoldi je obiskal tovarno embalaže, ki so jo delavci že pred 20 dnevi zasedli. Delavci so ministru obrazložili, da so zasedli tovarno zato. ker so lastniki sporočili, da nameravajo ustaviti proizvodnjo. Minister, ki so ga spremljali predstavniki sindikatov, je izrazil delavcem vso svojo solidarnost cev z uvedbo dobre informacijske službe. Colombo meni, da državna uprava ne sme dovoliti, v pogledu uveljavitve davka na dodatno vrednost, nobenih odklonov, kar bi bilo lahko usodno za celotno prihodnjo ureditev davčnega sistema. Davčna utaja, pravi Colombo, je eden glavnih virov inflacije. Če davčni dohodki ne krijejo tekočih stroškov države in vsaj del investicijskih izdatkov, obstajata samo dve alternativi: ali se država zateče k posojilom, s čimer odvzame velike vsote prihranjenega denarja proizvajalnim dejavnostim; ali pa krije višje izdatke z izdajanjem novega denarja, s čimer ustvarja nevarne pogoje za inflacijo. Colombo v svojem intervjuju zanika, da bi vlada nameravala spremeniti nekatere davčne obremenitve IVA. Pri tem minister poudarja, da se je vlada obvezala, da bo poskrbela za vstop v veljavo v prvim januarjem prihodnjega leta davčne reforme neposrednih davkov. Vlada je prepričana, da je treba italijanski davčni sistem u-skladiti z davčnim sistemom najbolj razvitih zahodnih držav, in to predvsem glede pravične razdelitve davčne obremenitve. Finančni minister se nato ukvarja z vprašanjem preobrazbe delniških družb in o možnosti, da se uskladi nadzorstvo nad družbami z nakupom delnic, ki bodo obdavčene, kot obveznice. Pri tem Colombo meni, da s primernim javnim nadzorstvom nad upravljanjem družb in z uveljavitvijo pravila, ki prepoveduje mešano udeležbo, je nujno. po njegovem mnenju, uvesti tako imenovane hrrnilne delnice. Posestniki teh delnic ne bi imeli pravice glasovanja, hkrati pa bi uživali določene davčne ugodnosti. Te delnice ne bi bile poimenske, temveč na nositelja. Zatem finančni minister odgovarja na vprašanje o vrnitvi italijanske lire v okvir sporazumov Evropske gospodarske skupnosti. Me-pi, da je povratek Italije v evropski denarni sistem povezan predvsem z določenimi jamstvi, zlasti pa še z ustanovitvijo izdatnega denarnega kooperacijskega sklada. V zvezi z vključitvijo lire v denarni dogovor ostalih članic gospodarske skupnosti je Colombo opozoril, da bo morala vlada jeseni spodbujati državljane k večjemu varčevanju in preprečiti, da se bo vrednost lire v tujini ustvarjala pod težo izvoza italijanskih hranilnih vlog. Colombo meni, da ko bo Italija dosegla, da bo vrednost lire v tujini vezana izključno na tekoče posle plačilne bilance, bo treba nujno pospešiti proizvodnjo ji ustvariti najboljše kompetitiv-pogoje. Po njegovem mnenju bo Italija dosegla najbolj trdno ravnovesje svoje plačilne bilance, če bodo zagotovili povečanje industrijske in kmetijske proizvodnje in če bodo pospešili politiko naložb, ki bo dala proizvodnji nov pospešek. Ameriški predsednik Nixon je na svoji včerajšnji tiskovni konferenci, ki je bila prva po 'daljšem času, uvodoma sporočil, da je a-meriški zunanji minister VVilliam Rogjrs odstopil in da je imenoval na njegovo mesto svojega posebnega svetovalca Henryja Kissingerja. Glasovi o možnosti imenovanja Kissingerja za novega zunanjega ministra so krožili že dalj časa, do sedaj pa jih je Bela hiša še vedno demantirala. Rogers je v zadnjih dneh odprto kritiziral Nixona v zvezi z afero VVatergate, kar je zelo verjetno pospešilo Nixonovo odločitev, da ga zamenja t Kissingerjem. V nadaljevanju svoje tiskovne konference je Nixon v glavnem o-bravnaval zadevo VVatergate in skušal opravičiti svojo vlogo pri r DANES aferi o telefonskem prisluškovanju. V intervjuju, ki ga je minister Colombo dal dnevniku »La Štampar), obravnava najvažnejša davčna in finančna vprašanja, ki jih bo morala vlada v bližnji prihodnosti rešiti. Ob tej priložnosti Colombo zagotavlja, da bo kmalu pripravil zakonski odlok o poravnavi spornih davčnih prijav in da bo 1. januarja prihodnjega leta stopila v veljavo davčna reforma o neposrednih dohodkih. Minister v svojem intervjuju govori tudi o možnosti povratka ita- lijanske lire v okvir ostalih trdnih zahodnoevropskih valut ter pri tem postavlja nekatere pogoje, med katerimi tudi nujnost, da Evropska gospodarska skupnost ustanovi močan denarni koordinacijski sklad. Vrednost italijanske lire v tujini pa se bo utrdila, pravi Colombo, če bo vlada znala preprečiti izvoz hranilnih vlog. Pogajanja med Zahodno Nemčijo in Češkoslovaško so se že bližala zaključku in v kratkem bi moral kancler Brandt odpotovati v Prago za podpis sporazuma o normalizaciji odnosov. Včeraj pa so se nepričakovano razbila zaradi spora o zastopništvu zahodnega dela Berlina. Vzroke razbitja je treba iskati predvsem v okviru nerešenih vprašanj med Bonnpm in Moskvo. dtovega obiska v Prago, med katerim bi moral zahodnonemški kancler tudi podpisati sporazum o normalizaciji. Ni izključeno, da pride v teh dneh do novega razpleta pri pogajanjih in da obisk le ne odpade, vendar pa vlada v bonskih krogih precejšnje razočaranje in nezaupanje. Vladni glasnik je izjavil, da se bodo sicer pogajanja nadaljevala, da pa ni določen datum prihodnjega srečanja. Nemška tiskovna agencija DPA piše, da bo Brandtov obisk odpadel, če ne pride do nepričakovanih razpletov. Prejšnji teden so se prekinila tudi pogajanja za normalizacijo diplomatskih odnosov z Madžarsko, medtem ko niso še sploh začeli razgovorov z Bolgarsko. Ti dve državi in Češkoslovaška so edine države vzhodnega bloka, ki še nimajo diplomatskih odnosov z Zahodno Nemčijo. Današnja prekinitev pogajanj predstavlja nevaren udarec za Brandtovo «ostpolitik», politiko stvarnega odprtja do socialističnih držav in opustitve re-vanšističnih zamisli. Vzroki, ki so privedli do zaostritve, niso jasni. Vprašanje Berlina so lani že rešili s sporazumom med štirimi velesilami, po katerem je prišlo tudi do sporazuma med obema Ncmčijatna in v kratkem bosta obe vstopili v OZN. Tisk v Zahodni Nemčiji meni, da je do odložitve pogajanj prišlo na podlagi novih političnih perspektiv, ki so se medtem razvile v Moskvi. Večina časopisov, ki so blizu vladnim krogom, pripisuje odložitev pogajanj nezadovoljstvu moskovske vlade zaradi počasne uveljavitve sporazuma za gospodarsko in znanstveno sodelovanje, ld ga je podpisal Brežnjev med o-biskom v Zahodni Nemčiji. Ce se tej zapoznitvi pridružijo še francoski pritiski, da bi se Zahodna Nemčija bolj zavzela v okviru Evropske gospodar-I ske skupnosti in istočasno zmanjšala | svoje obveznosti do socialističnega bloka ter skorajšnji obisk Nixona. ki bo v Bonnu oktobra letos, utegne predstavljati preložitev' pogajanj posreden opomin Moskve na sprejete obveznosti. Bo drugi strani je tudi možno da se odložitev stikov posameznih sn cialističnih držav z Zahodno Nemčijo in posredno torej z zahodno Evropo, usklaia z »novo linijos, ki jo uvajajo v okviru vzhodn - gospodarske skupnosti SEV. No ,c smernice so po vsej verjetnosti določil: med nedavnim srečanjem na vrhu. ki je bilo na Krimu Članice SEV bi se morale zavzeti za enotno ali vsaj koordinirano gospodarsko načrtovanje v okviru prihodnjih petletk, obenem pa bi se morale predstavljati na pogajanjih za sodelovanje z Evropsko gospodarsko skupnostjo mnogo bolj enotne, kot so bile do sedaj, ko se je v bistvu vsak razgovor začel samo z Moskvo, nato pa se je razširil na posamezne članice SEV. Odložitev pogajanj za vz|xistavitev rednih diplomatskih odnosov je torej lahko del nove politične strategije, odgovor pa bo dal samo razvoj dogajanj. Fadejev v Kopenhagnu za pogovore z EGS? BRUSELJ, 22. - V tukajšnjih krogih gospodarske skupnosti menijo, da se bo glavni tajnik organizacije za gospodarsko sodelovanje vzhodne Evrope (SEV) Nikolaj Fadejev med svojim zasebnim obiskom v Kopenhagnu gotovo pogovarjal o odnosih med SEV in EGS. Danski predstavniki v Bruslju so pojasnili, da čeprav bo Fadejev pri njih na zasebnem ob'sku, bo vendar imel pogovore z ministrom za zunanjo trgovino in se srečal z ministrom za zunanje zadeve. Pojasnili so, da je potovanje Fade-jeva v Kopenhagen na pobudo sovjetskih oblasti in da se bo Danska ob tej priložnosti ravnala kot članica EGS, na osnovi postopka, ki ga določajo rimski sporazumi. To pojasnilo je bilo za Dance nujno, ker imajo sedaj občasno pred- Trgovci lahko znižajo zamrznjene cene RIM, 22. — Pristojni vladni krogi so danes v zvezi s tolmačenjem nekaterih časnikov morebitnega znižanja cen blaga široke potrošnje, ki je zajeto v seznam zamrznjenih cen, objavili pojasnilo, da je vsak trgovec prost, da lahko zniža ceno prodajnega blaga tudi če je cena vključena v seznam zamrznjenih cen. Prodajalcu ni treba izpolniti nobene prošnje, . če namerava znižati ceno, glavno je, da spoštuje zakonske predpise o zamrznitvi ‘Cen. Glede morebitnega znižanja cene, trgovec lahko to svojo odločitev sporoči potrošnikom na način, ki se mu zdi najbolj primeren. Hkrati pa so v pristojnih krogih pojasnili, da niso točne trditve, da bi moral trgovec znižanie cene nujno obdržati do 31. oktobra, dokler velja zamrznitev cen. ■tv*!? sedništvo ministrskega sveta Evropske gospodarske skupnosti in so zaradi tega odgovorni za odnose skupnosti s tujino. Sovjetska zveza je nedavno izrazila pripravljenost navezati neposredne odnose z EGS. Intervju Thi Binhove Tanjugu Kljub prenehanju ameriškega bombardiranja na Kambodžo nadaljuje. Iz velikih oči dekletca pa sije upanje... se vojna ■ (ki našega dopisoma) BEOGRAD, 22. — Zunanja ministrica začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama Ngujen Thi Binh je v intervjuju glavnemu u-redniku Tanjuga izjavila, da morajo neuvrščene države odločno nadaljevati borbo za popolno zmago nad imperializmom in da bo revolucionarna vlada Južnega Vietnama dala vse od sebe za popoln uspeh konference neuvrščenih na vrhu v Alžiru. Ngujen Thi Binh je ugotovila, da se neuvrščenost od konference v Lusaki stalno ut-j uje in širi, kar potrjuje pravilnost linije, ki ji gibanje neuvrščenih sledi od samega začetka. Ta po njenih besedah odgovarja ne le potrebam narodov neuvrščenih držav, temveč stremljenju vseh narodov sveta. Zunanja ministrica začasne vlade Južnega Vietnama sodi, da je imperializem sicer o-slabljen, toda da se imperialisti, posebno ameriški, nočejo odpovedati dominaciji in izkoriščanju tako imenovanega tretjega sveta, zato morajo neuvrščene države, da bi branile svojo suverenost in neodvisnost, nadaljevati borbo do popolne zmage nad imperializmom, kolonializmom in neokolonializmom. Na vprašanje, kaj pričakuje od konference v Alžiru, je Ngujen Thi Binh izrazila mnenje, da obstaja realna možnost, da se na konferenci potrdi skupno stališče, smoter in linija gibanja neuvrščenih, da bo konferenca podprla borbo vietnamskega ljudstva za popolno izpolnitev pariških sporazumov kakor tudi borbo laoškega in kam-boškega ljudstva in vsa narodnoosvobodilna gibanja Azije, Afrike in Latinske Amerike ter pravično borbo držav tretjega sveta za krepitev neodvisnosti na vseh področjih. B.B. LA PAZ, 22. — General Hugo Banzer je sprejel kandidaturo za predsednika republike na volitvah, ki bodo prihodnje leto. V PRISTANIŠČU JE ZAVLADALO TRENUTNO ZATIŠJE Sindikalna vodstva so si izmenjala dokumente o stanju v pristanišču Včeraj so se voditelji delavskih zbornic sestali pri podžupanu Lonzi Krščanska demokracija zavrača vsako kršitev ustanovnega zakona EAPT V pristanišču vlada zatišje, medtem ko skušajo sindikalni voditelji treh sprtih delavskih zbornic najprej ublažiti, nato pa rešiti spor z oblikovanjem skupnega stališča o notranji ureditvi v tržaški luki. Včeraj pozno popoldne so se sindikalisti Battellini, Cruciatti in Gosdan za CISL, Burlo in Gerli za CGIL ter Fabricci, Di Turo, Corsi in pokrajinski odbornik Lo-vero za CCdL-UIL sestali pri tržaškem podžupanu prof. Luciu Lonzi. Slednji je že ves mesec osebno zelo zavzet za rešitev nastalega položaja in je, pred nedavnim, v funkciji deželnega tajnika socialdemokratske stranke zahteval, naj deželna vlada odvetnika Comellija odločno poseže v Rimu, pri osrednji vladi, z zahtevo, naj se tržaško pristanišče potencira tudi z ustreznimi naložbami kapitala. Sestanka s sindikalisti se je, v imenu občinske uprave, udeležil tudi odbornik Abate. Po srečanju, ki je sicer bilo živahno, a konstruktivno (pomembno je že to, da so se kljub pred včerajšnjim polemikam po celodnevni stavki pristaniških delavcev, sploh sestali), so nam z občine poslali tiskovno sporočilo, v katerem je — med drugim — rečeno, da »so med razpravo ugotovili, da sindikalne organizacije želijo doseči enoten sporazum o načinu vodenja in ciljih nastopa* v pristanišču. V zvezi s tem so si predstavniki tržaških delavskih zbornic izmenjali dokumente o tehnično - organizacijskem stanju v pristanišču, ki so jih bila izdelala sindikalna vodstva v prejšnjih dneh. Dokumenti se, kot znano, bistveno ločujejo glede nekaterih vprašanj, predvsem o zahtevah pristaniških družb, da se jim poveri upravljanje težkih mehanskih sredstev, ki so potrebna za uspešno in hitro delo v luki. Res pa je, da je medtem prišlo do spremembe nekaterih stališč (predvsem pri CISL) in da so tudi sami pristaniški delavci nekoliko razširili «fronto» spopada. Enotnost je možna, če izhaja iz zahteve, da se iz pristanišča odpravi zasebno pobudo, da se pristaniško ustanovo okrepi in še v večji meri publicizira storitve v luki. Sindikalni voditelji so tudi vzeli na znanje priporočilo podžupana Lonze, naj bi se do dosege sporazuma izogibali »glasnejših* akcij v samem pristanišču. Po srečanju pri prof. Lonzi so se sindikalna vodstva ločeno sestala. Odbori vsake izmed treh sindikalnih organizacij so razpravljali o nadaljnjih korakih. Dogovorili so se pa, da za enkrat ne bodo izdajali tiskovnih sporočil. V polemiko je medtem posegla KD, ki je s svojim sporočilom, v katerem definira za »nesprejemljivo* vsako zahtevo, ki bi pomenila kršitev ustanovnega zakona EAPT. Ker pa so komunisti očitali KD, da nosi težke odgovornosti, saj so voditelji Ustanove za tržaško pristanišče v veliki večini demokristjani, je pokrajinsko vodstvo stranke odločno zavrnilo ta očitek. Glede samega spora pa trdi KD, da ne gre delati zmešnjave med pristojnostmi sindikatov in političnih strank. Zato se o teh vprašanjih ni izrekla jasneje. Sinoči so se na svojem sestanku ponovno zbrali komunisti iz pristanišča. Pristaši radikalne stranke manifestirali pred tržaškim sodiščem Že tretji dan zaporedoma je včeraj skupina pripadnikov radikalne stranke manifestirala pred tržaško sodno palačo proti prekinitvi preiskave o atentatu na neko tržaško vojašnico. Neznani zlikovci so namreč na predvečer začetka protimi-litarističnega pohoda odvrgli dve zažigalni steklenici; zaradi tega atentata so se nekateri sodniki vedli do radikalne stranke na način, ki so ga predstavniki stranke ocenili za provokatorskega. Včerajšnje manifestacije, ki je trajala približno eno uro, se je udeležil tudi vsedržavni tajnik radikalne stranke Marco Pannella. • Drevi ob 20. uri se bo na sedežu v Ul. Colautti 6 sestala ra- jonska konzulta za Staro mesto — Sv. Vid, ki bo razpravljala o vprašanjih zdravstva ter o socialnih uslugah. O tem sta že razpravljali pristojni komisiji, ki sta se sestali v preteklih dneh. Skrb za zdravje novorojenčkov Načelnik študijske komisije za nego novorojenčkov prof. S. Nordio, primarij pri deželni otroški bolnišnici «Burlo Garofalo* v Trstu, je včeraj o-brazložil novemu deželnemu odborniku za higieno in zdravstvo Nardiniju pobude, ki se v naši deželi in še posebno v Trstu uresničujejo v zvezi z zboljševanjem zdravniške oskrbe novorojenčkov in porodnic. V tej zvezi je skupina pediatričnih zdravnikov in babic pripravila tudi po nalogu deželnega odbomištva za higieno in zdravstvo posebno poročilo, iz katerega je razvidno, da se v tržaški otroški bolnišnici že izvaja zdravstveno nadzorstvo nad otroki, in sicer od časa, ko so še v materinem telesu pa do tretjega leti. starosti. Tako je mogoče zmanjšati na minimum število smrtnih primerov pri novorojenčkih XIV. MEDNARODNI TEČAJ O PREVOZIH Mreža plinovodov v Evropi se bo še znatno okrepila Strokovnjaki predvidevajo tudi razmah naftovodov - Promet po rekah v prihodnje - Danes razprava o italijanskih železnicah V okviru XIV. mednarodnega tečaja o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti, ki je na sporedu na tržaški univerzi do vključno 1. septembra, bosta danes nastopila dva italijanska izvedenca, in sicer ing. F. Bordoni, glavni ravnatelj državnih železnic in prof. F. Santoro, docent za prometno ekonomijo na tržaški univerzi. Prvi predavatelj bo razvil temo z naslovom »Srednjeročni načrti italijanskih državnih želez-nic», drugi pa bo' spregovoril o »načrtovanju prevozov v Italiji*. Včeraj sta se zvrstila na govorniškem odru dva tuja strokovnjaka, in sicer piof. C. Bonet - Maury iz Pariza in dr. A. Schoevaerdts, ravnatelj belgijskega ministrstva za gospodarska vprašanja. Prvi govornik je razvil temo o sodelovanju med plovbo po morju in plovbo po notranjih vodnih poteh drugi pa je predaval o pomenu naftovodov in plinovodov. Reke predstavljajo vsekakor najboljše prometne zveze med morjem in notranjostjo celin. Da je temu res tako, dokazuje že samo dejstvo, da so se največja pristanišča v Evropi razvila ob ustju rek: tako Ščečin, Hamburg, Bremen, Antvverpen in druga. Da bi se zavarovali pred prevelikim nihanjem vodne gladine (plima in V BLIŽINI KOČE NA DOLIČU POD TRIGLAVOM Mlad Tržačan izgubil življenje med turo na triglavskem pogorju Planinec se je s tovarišem med neurjem zatekel v zapuščeno vojašnico - Stala sta na kablu, v katerega je udarila strela in pri priči ubila 30-letnega Sergia Billeja Ui , . - ■ - ■ 1 ■ i Sergio Bille : r.;r ... \ - v :i Umberto Colja V bližini Tržaške koče na Doliču kor pa sta se nameravala vrniti v pod Triglavom se je v torek pri- večernih urah na Pokljuko, kjer petila huda nesreča, ki je terjala življenje mladega Tržačana. 30-letni Sergio Bilič iz Str. di Fiume 7 in 32-letni Umberto Colja iz Ul. Flavia 100 sta odšla v torek na turo v triglavsko pogorje. Vreme je bilo zelo lepo in nihče ni pričakoval, da se bo v kratkem skazilo. Ni točno znano, kam sta bila pravzaprav namenjena, vseka- .................................n.... V HEDEUO S10VESN0 ODPRTJE Vzorčni sejem v Pordenonu je usmerjen zlasti na vzhod Organizatorji si prizadevajo, da bi olajšali prodor domače proizvodnje na jugoslovansko m na vzhodnoevropska tržišča - Napovedan obisk iz Sovjetske zveze V Pordenonu bodo v nedeljo dopoldne odprli 27. vzorčni velesejem, ki bo trajal do vključno 9. septembra. Slovesnega odprtja se bo udeležil minister za dežele Mario Toros, svojo prisotnost pa so zagotovili tudi najvidnejši predstavniki deželnih oblasti, med njimi predsednik deželnega sveta Berzan-ti in predsednik odbora Comelli. Na sejmu bo letos nanizana široka . izbira blaga, saj je bil razpoložljiv prostor (okoli 100.000 kv. metrov površine) že zdavnaj povsem razprodan. Posebno obeležje bodo imele naslednje specializirane razstave: hladilne in ogrevalne naprave, stroji za gradbeništvo, pohištvo in oprema za stanovanja, urade in javne lokale, elektrogo-spodinjski, kmetijski in orodni ctro-ji, obrtniški izdelki, industrijska vozila in gastronomjia Glavni poudarek prireditve ne bo toliko v prikazu domače proizvodnje za krajevna tržišča, ampak v širši predstavitvi gospodarskih zmogljivosti pordenonske pokrajine in bližnjih področij v luči poslovnih interesov in zanimanja vzhod noevropskih dežel. Pordenonsko gospodarstvo se namreč čedalje bolj usmerja k izvozu domače proizvodnje in v ta okvir je treba spraviti tudi sodelovanje pordenonskih tovarnarjev na nedavni razstavi »Furlanija - Julijska krajina proizvaja* v parku Sokolniki v Moskvi. V tej zvezi naj omenimo tudi, da bo letošnji sejem prvič obiskalo uradno odposlanstvo iz Sovjetske zveze, s katerim bodo krajevni gospodarstveniki utrdili poslovne vezi, ki so jih vzpostavili med nedavno prireditvijo v glavnem mestu ZSSR. Poseben poudarek bo tudi na izdelkih in indu- strijskih proizvodih, ki zanimajo jugoslovansko tržišče, s katerim je pordenonska pokrajina že navezala uspešne stike. Razstavo bo spremljal bogat spored strokovnih srečanj in sicer; v ponedeljek 27. avgusta bo na vrsti srečanje neposrednih obdelovalcev zemlje, v četrtek 30. avgusta posvetovanje o vplivu bančnih storitev na gospodarski razvoj, v petek, 31. avgusta pogovor o umet-nostnem rokodelstvu in izdelavi perzijskih preprog, v soboto, 1. septembra posvetovanje o obrtništvu, v nedeljo 2. septembra dan rokodelca, v ponedeljek, 3. septembra okrogla miza o vlogi mladih operaterjev v Evropski gospodarski skupnosti, v torek, 4. septembra dan enogastronomije, v sredo, 5. septembra posvet o zahodnonemškem trgu s pohištvom, v četrtek, 6. septembra srečanje o govedoreji, v petek, 7. septembra enološko srečanje in v soboto, 8. septembra posvetovanje o deželnem kmetijstvu. Pordenonski sejem se bo v bližnji prihodnosti preselil iz sedanjih prostorov na novo sejmišče, ki ga gradijo v Ul. Dogana. V starih prostorih pa bosta prav gotovo še dve prireditvi, in sicer Salon zimskega turizma, ki bo na sporedu od 1. do 4. novembra letos in Vsedržavni prikaz radioamaterstva, ki bo od 17. do 19. marca prihodnjega leta. Končno naj omenimo, da se tudi Videm pripravlja na skorajšnjo sejemsko prireditev, in sicer na jubilejno 20. razstavo stanovanjske o-preme, ki bo od 8. do 23. septembra in na kateri bodo razstavljene zlasti električne naprave za gospodinjstvo. pohištvo in stanovanjska oprema. sta ju čakali ženi, Eleonora Bilič in Licia Colja. V popoldanskih urah sta planinca hodila proti koči na Doliču. Mnaia sta pohiteti, kajti Pokljuka je bita še daleč in tja sta do večera vsekakor hotela priti. Nenadoma pa se je nebo stemnilo, ulil se je hud dež in mlada Tržačana sto se, na nadmorski višini kakih 2.400 metrov, znašla sredi nevihte. Bliski in grmenje, ki ni in ni odnehalo, niso obetali nič dobrega in planinca, ki sta verjetno iioznala okolico, sta se zatekla v zapuščeno italijansko kasarno Morbegno, ki leži ob bivši italijansko - jugoslovanski meji v bližini Doliča. Kaj se je zgodilo, ni točno znano. Vesti smo prejeli od postaje milice iz Bovca. Ko so prišli do kasarne ■gorski reševalci iz Bovca, so lahko nudili prvo pomoč le enemu od obeh ponesrečencev, medtem ko za Bil-lčja ni bilo več nobene pomoči. Kaže, da sta mladeniča stala na starem železnem kablu ali v bližini nekega kabla, ki je segal na streho kasarne. Strela je udarila v kabel in, kot že rečeno, ubila Billčja. Mlado žrtev so gorski reševalci prepeljali v mrtvašnico na bovškem pokopališču, odkoder so ga včeraj prepeljali v Koper, kjer bodo mejni organi opravili vse potrebne formalnosti. Truplo bodo nato prepeljali v Trst, pogreb pa bo jutri, v petek, ob 14.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Bilič zapušča poleg žene še sinčka Maurizia. Ranjenega Umberta Coljo pa so gorski reševalci nemudoma prenesli v dolino, kljub temu, da jim je bilo vreme še vedno precej nenaklonjeno. čeprav je vihar že pojenjal. Iz Trente so ga z rešilnim avtom prepeljali v šempetersko bolnišnico, kjer so mu ugotovili lažje opekline in so ga včeraj ob 12.45 že odpustili. Colja se je nato vrnil v Bovec, ker je žežel prisostvovati pogrebu tovariša. Novica o nesreči je že v torek prišla tudi na Pokljuko, kjer sta Eleonora Bilič in Lucia Colja v gostišču »Pri Mari* čakala na moža. Po začetnem šoku sta ženi nemudoma odpotovali, Billčjeva v Bovec, Coljeva pa v Šempeter. • Tržaška občina sporoča, da bodo izplačevali pokojnine z 31. avgustom. Tatovi spet na delu Ko se jc 40-letni Guido Furlani iz Ul. Colarich 70 v Miljah predvčerajšnjim popoldne vrnil domov, ga je čakalo neprijetno presenečenje. Okno balkona je bilo razbito, | če, v stanovanju pa je vladal nepopisen nered. Predvsem pa je obstal, ko je pogledal v kovinski varnost- ni predal, kjer je hranil en milijon in sto tisoč lir. Denarja ni bilo več. Nemudoma je poklical agente javne varnosti, ki so uvedli preiskavo. Tatovi so izrabili Fur-lanijevo odsotnost, razbili šipo z opeko ter se polastili denarja. Žrtev neznanega tatu je bila predvčerajšnjim tudi 55-letna Albania Vinci por. Berti iz Turina. V popoldanskih urah je odšla po nakupih v neko trgovino v Ul. Ma-donnina. Ženska je nič hudega sluteča položila torbico, v kateri je imela tujo valuto v skupni vrednosti 20 tisoč lir, na prodajno mizo ter si ogledovala razstavljeno, blage Ko je hotela seči po torbici, da bi izbrano blago plačala, je s presenečenjem ugotovila, da ni torbice nikjer. Ob omenjeni uri je bilo v trgovini veliko ljudi, zato je bila tudi preiskava, ki so jo uvedli agenti javne varnosti, precej otežbočena. Ker ni bil zavarovan Pretor zaplenil nizozemski tovornjak Lahka prometna nesreča je privedla do zaplembe nizozemskega tovornjaka cf-volvo z evidenčno tablico DB 11 - 62, ki ga je vozil 34-letni Tymen Wyllem Nieuw-hoff. Nesreča, ki se je pripetila včeraj popoldne na Trgu Duca degli Abruzzi je bila nepomembna. Na kraj nesreče so kljub temu prišli karabinjerji, ki so ugotovili, da je zapadlo mednarodno potrdilo o zavarovanju tovornjaka in tudi voznikovo vozniško dovoljenje. Tržaški pretor je zato odredil zaplembo tovornjaka. Smrtne posledice nesrečnega padca Na tretjem oddelku za onemogle v bolnišnici pri Magdaleni je včeraj umrla 79-letna Elisahetta Robin iz Ul. dell'Universita 10. Žensko so 6. julija prepeljali v splošno bolnišnico zaradi hudega udarca v glavo, ki ga je zadobila pri padcu v svojem stanovanju. Vsa zdravniška prizadevanja, da bi ji rešili življenje so bila zaman. DANTEJEVA MOJSTROVINA NA FILMSKEM PLATNU leffirellijevo priredbo «Pekla» bodo posneli v Postojnski jami Režiser je že odpotoval v Jugoslavijo, kjer si bo ogledal in izbral kraje za snemanje Film bodo posneli do konca prihodnjega lela oseka), so omenjene luke nastale na krajih, ki so pomaknjeni precej v notranjost celine. V sodobnem času pa se velika pristanišča ponovno »pomikajo* proti izlivu rek, in sicer pod vplivom tehničnega razvoja: ladje, ki dovažajo in odvažajo blago po morju, so namreč čedalje večje in zato je njihova plovba na rekah čedalje bolj težavna. V ospredje so stopile manjše ladje in zlasti šlepi, ki imajo v tem pogledu svetlo bodočnost po vsem svetu in zlasti v Evropi. V svojem predavanju o evropski mreži naftovodov in plinovodov, je prof. Schoevaerdts naglasil, da je danes v Evropi pet glavnih naftovodov. Najstarejši dovaža v notranjost celine nafto iz Rotterdama. Gre za napravo, z zmogljivostjo 64 milijonov ton surovega petroleja na leto, vendar ni to največji naftovod na kontinentu. Največji je namreč naftovod, ki so ga speljali iz Fosa (Marseille) v notranjost in po katerem se pretaka po 82 milijonov ton nafte na leto. Tretji naftovod gre iz Wilhelm-shavena na Nizozemskem in zmore 44,5 milijona ton; četrti je Čezalpski naftovod z izhodiščem v Trstu (35 milijonov ton), peti pa dovaža nafto iz Genove na sever in ima zmogljivost 18 milijonov ton. V letu 1971 je omenjenih pet naftovodov oskrbelo Evropo s 190 milijoni ton surove nafte, kar ustreza 45 odst. vse predelane surovine Poleg naftovodov delujejo v Evropi tudi posebni vodi za prevažanje petrolejskih derivatov. Tak bencinovod je na Nizozemskem, drugi je v Zahodni Nemčiji, tretjega pa so zgradili Francozi iz pristanišča Le Havre za potrebe Pariza. Vprašanje plinovodov je nekoliko drugačno, ker se evropsko omrežje razvija v mednarodnem merilu. Najbolj razvito omrežje plinovodov imajo na Nizozemskem, v Belgiji in v Franciji, zdaj pa se bo tem državam pridružila še Italija. Nahajališča metana pod Severnim morjem bodo po vsej verjetnosti pospešila gradnjo plinovodov v Veliki Britaniji, na Norveškem in Danskem, Kar zadeva bodoči verjetnostni razvoj posameznih energetskih o-mrežij, je prof. Schoevaerdts izrazil mnenje, da se bo evropsko omrežje naftovodov v prihodnjih desetih letih po vsej verjetnosti podvojilo. Tudi mreža ben-cinovodov se bo okrepila, vendar v manjšem razmerju kakor mroža naftovodov. Največji razmah pa bo zadobila mreža plinovodov, ki se bo v prihodnjem desetletju potrojila. Prav zaradi tega, je zaključil svoja izvajanja predavatelj, se postavlja s toliko večjo nujnostjo potreba po koordinaciji energetske politike v Evropi. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiinimmiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii OBVOZ SKOZI RICMANJE Franco Zeffirelli, znani italijanski filmski režiser, ki se je lotil nadvse zahtevne naloge — priredbe Dantejevega «Pekla» iz Božanske komedije za filmsko platno — se ni dolgo obotavljal pri izbiranju kraja za snemanje, ki bi najbolje ustrezal fantastični pokrajini, kakršno je opisal Dante v svojem nesmrtnem delu. Za kraj snemanja si je izbral Postojnske jame. in sicer nekatere njene bolj odmaknjene kotičke, ki niso dostopni obiskovalcem. Tako je Zeffirelli sam včeraj izjavil novinarjem, potem ko je dejal, da se je ves posvetil realizaciji tega filma ter se zanj odpovedal raznim drugim načrtom. Skupno s producentom Alfredom Bi-nijem in umetniškim vodjo je nato odpotoval z letalom z rimskega letališča Fiumicino v Zagreb, kjer bo izdelal dokončni načrt za snemanje «Pekla». V Zagrebu bodo preizkusili nekatere jugoslovanske igralce, narodna baleta iz Zagreba in Beograda ter kinematografske naprave, nakar si bodo ogledali Plitvička jezera, kjer bodo tudi posneli del filma, ter Postojnsko jamo. Glede realizacije filma sta Zeffirelli in Bini izjavila novinarjem, »da nameravata izdelati film mednarodne vrednosti, ki bi razširil v svetu mojstrovino, kakršna je Božanska komedija, čeprav je že znana v svetu zaradi odličnih prevodov v jezike, kot so angleščina, slovenščina, ruščina, poljščina, španščina, francoščina itd.* Film »Pekel*, ki ga bodo izdelali v koprodukciji s Sovjetsko zvezo, Zahodno Nemčijo, Francijo, Jugoslavijo, Španijo, Združenimi državami Amerike in Veliko Britanijo. bo predstavljal pomemben u-metniški dosežek, poleg tega pa tudi precejšnje finančno breme. Film bo izdelan do konca prihodnjega leta. Danes koncert v štivanski cerkvi Avtonomna turistična in letovi-ščarska ustanova na obalnem področju devinsko - nabrežinske občine je za danes zvečer ob 20.30 organizirala koncert v stari štivanski cerkvici. Predstavila se nam bo inštrumentalna skupina mednarodnega mladinskega glasbenega centra iz Grožnjana v Istri. Ansambel bo zaigral Vivaldijevo Sonato v štirih, Boccherinijev Kvintet za godala, Monteverdijevo delo Scherzi mu-sicali ter Mozartov Kvintet K 516. Pri izvajanju Monteverdijevega dela bosta sodelovali sopranistki Fulvia Conter in Maya Randolph ter basist Guido Corona. V ansamblu, ki nam bo predstavil navedeni spored sodelujejo: Carlo Chiarappa, ki igra prvo violino, Chri-cham Larson, violončelo, Palo Cri-spo druga violina, Raymond Le-roy, prvi čelo, Maurizio Le Bello, in Christine Van Zandijcke, ki igrata na drugem čelu, Michele Minne, viola in Giorgio Vercillo, čembalo. Cesto, ki pelje od Ključa v Boljunec, so včeraj pri Rlcmanjih zaprli za promet, ker so po večmesečni prekinitvi spet obnovili dela za odpravo dvojnega ovinka pri mosta nad traso že ukinjene železnice Trst — Draga. Promet so speljali po obvozu skozi Ricmanje in po stranski cesti do Boršta nniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii VČERAJ POPOLDNE V TREH RAZUCNIH KRAJIH Tri pretresljiva odkritja: najbrž primeri naravne smrti Smrt dveh priletnih žensk v stanovanjih - Odkritje trupla v malem parku nad Ul. San Michele Tržaške sodne oblasti proučujejo od včeraj tri primere smrti, katerih vzroki še niso znani. V vseh treh primerih sicer menijo, da gre za naravne smrti, vsekakor pa bo na to vprašanje dokončno odgovorila obdukcija. V zgodnjih popoldanskih urah so v stanovanju poslopja na Scali san-ti 1/1 odkrili truplo 71-letne Carle Gomizel. Ženski, ki je že dalj časa živela sama, je včeraj dopoldne kot običajno telefoniral svak, da bi se pozanimal, če kaj potrebuje. Ker mu ni nihče odgovoril, ga je zaskrbelo in se je zate nemudoma odpravil na njen dom. Vrata stanovanja so bila skrbno zaklenjena in čeprav je imel kiju jih ni mogel odpreti. Obšla ga je zla slutnja in je zato nemudoma poklical osebje Rdečega križa ter gasilce. Slednji so po lest- vi, ki so jo namestili na notranjem dvorišču, zlezli do stanovanja Gomizeljeve ter skozi okno prodrli v notranjost, kjer se jim je nudil pretresljiv prizor. Ženska je ležala na sredi sobe v krvi, ki se je bila že strdila. Truplo z globoko rano na čelu je nato pregledal zdravnik Rdečega križa Di Carlo, ki je izjavil, da je žensko najbrž obšla slabost in se je pri padcu ranila. Dovoljenje za prevoz trupla v mrtvašnico splošne bolnišnice je izdal državni pravdnik Okrog 13. ure je prišlo do drugega pretresljivega odkritja v malem parku nad Ul. San Michele. Med nizkim grmičevjem je ležalo truplo moškega srednjih let, ki ni imel pri sebi dokumentov. Truplo se identificirali šele nekaj ur kasneje na podlagi izjav raznih ljudi, ki so mrtveca poznali. Gre namreč za 39-letnega brezdomca Albina Callegarija. Tudi v tem primeru niso znani vzroki smrti. Do tretjega odkritja je prišlo v Ul. Sanzio v poznih večernih urah. Okrog 20. ure je namreč telefonirala orožnikom svetoivanske postaje neka ženska, ki je vsa zaskrbljena povedala, da je malo prej obiskala svojo znanko, 79-letno upokojenko Regino Cresi vd. Desilla, a ji ta iz stanovanja ni odgovorila. Na kraj so odšli gasilci, - ki so se morali tudi v tem primeru poslužiti lestev, da so lahko prišli v stanovanje. V dnevni sobi so odkrili truplo Desillove, ki je bilo že v razpadajočem stanju. Dežurni zdravnik Rdečega križa je izjavil, da je ženska najbrž umrla že pred desetimi dnevi. Sodne oblasti so, kot rečeno, uvedle preiskavo. V otvoritveni predstavi letošnje sezone Rascel v Rossettiju Renato Rascel bo s sedmim septembrom začel s pripravami za gledališko igro , barvni film z A. Sordijem. Excelsior 16.00 «Signore e Signori*, črno - beli film z Virno Lisi in Bebo Lončar, prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.30 «Manson e la fami-glia di Satana*, barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 «Quella sporca dozzina*. barvni film, Lee Marvin in Ernest Borgnine. Eden 16.30 «La caduta degli dei*. Dirk Bogarde, Ingrid Thulin, Helmut Berger. Prepovedano mladini pod 18. letom. Barvni film. Ritz 16.30 «Sette spade di violenza*, barvni film. Aurora 16.30 «Sgarro alla camora*, barvni film. Capitol 16.30 «La resa dei conti*, barvni filpi. Lee Van Cleeft. Cristallo 16.30 «1 corpi presentano traccie di violenza carnale*, barvni film, Suši Kendall, prepovedan mladini pod 18. letom. Imperu 16.30 «Conoscenze carnali di Christa, ragazza Danese*, barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom. Filndrammatlco 16.30 «De Sade 2.000», barvni film, Susan Korda. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Sapore della vendetta*, barvni film. Tony Trion. Vittorio Veneto 17.00 «Una mangusta per tre camaleonti*, barvni film. Abbazia 16.30 «Quintana», barvni film. George Stevenson in Femi Benussi. Astra 16.30 «Willi VVonka e la fabbri-ca di ciocolatto*, barvni film. Geme Wilder. Ideale 16.30 «L’uomo della pištola d’o-ro», barvni film. Fernando Sancho, Gloria Miland in Clar Mooner. Izleti 128, TAKOJŠNJA DOBAVA; 12« 71, 72; 850 coupe 67, 69; 850 spyder 69; 124 coupč 68, 69, 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cologna 7 — AUTOSALONE TRIESTE. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 23. avgusta ZDENKA Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 20.00 — Dolžina dneva 13.45 — Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 16.42. Jutri, PETEK, 24. avgusta JERNEJ Vreme včeraj: najvišja temperatura 30,6, najnižja 24,8, ob 19. uri 28,1 stopinje, zračni pritisk 1018,3 mb. rahlo pada, veter 15 km s sunki 32 km na uro, vzhodni - severovzhodni, vlaga 50-odstotna, nebo 7/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,4 stopinje ROJSTVA IN SMRTI Dne 22. avgusta 1973 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 86-letni Antonio Mar-chio - Lunet, 79-letna Augusta Calegari, 79-letni Pietro Bandi, 78-letna Elisa-betta Robin, 72-letna Iolanda Cobau vd. Gregoretti, 73-letna Anita Palaz-zesi por. Colombetta, 83-letni Leo Tori-ser, 84-letna Gisella Starz vd. Erlach, 61-letna Ludmilla Roberti por. Pa-laskov - Begov, 97-letni Mario Elle-ro, 82-letna Antonia Busich vd. Apostoli in 77-letni Giovanni Zampieri. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AU’Alabarda, Istrska ulica 7; Al Ga-leno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Miz-zan, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Di Gret-ta, Ul. Bohomea 93; Godina AllTgea. Ul. Ginnastica 6; S. Luigi, Ul. Fellu-ga 46 (Sv. Alojzij). mm BANCA Ol CREDITO Dl TRIESTE T H 2 AS K A KREDITNA BANKA TRST - UL. F FILZI 10 It. 3B-101, 30-045 URADNI TEČAJI BANKOVCEV Ameriški dolar 596,50 Funt šterling 1.471.— Nemška marka 240,50 Avstrijski šiling 32,60 Švicarski frank 197— Francoski frank 136,50 Dinar: debeli 38,75 drobni 39— MENJALNICA vseh tujih valut SPDT priredi 25. in 26. avgusta dvodnevni izlet na Triglav. Odhod iz Trsta 25. avgusta. Za planince vzpon po »mulatjeri* na Dolič, prenočevanje v Tržaški koči; 26. avgusta vzpon na Triglav — povratek v Na Logu. Turisti: prenočevanje v Na Logu. naslednjega dne z avtobusom k izviru Soče. Vpisovanje pri Norči v Ul. Geppa 9/11. PD »Slavko Škamperle* priredi 8. in 9. septembra 1973 dvodnevni izlet na Gardsko jezero z vožnjo okoli jezera ter ogledom Peschiere, Rive, Sa-loja in Sirmiona. Povratek skozi Vi-cenzo in Benetke. Vpisuje Urdih, Ul. Brandesia 18, od 9. do 13. ure in od 17. do 20, ure. Ob vpisnini plačati polovično vsoto celotne cene izleta. IZLETI «AUR0RE» Potovalni urad «Aurora» priredi naslednje izlete: 2. septembra avtobusni izlet na Bled in v Ljubljano na vinsko razstavo. Cena 5.500 lir. 8. in 9. septembra dvodnevni izlet na otok Krk. Cena 11.500 lir. 9. septembra izlet na Sveto goro in v Kobarid. Cena 5.500 lir. 6. in 7. oktobra izlet na Plitvička jezera »Ob poroki pod slapom*. Cena 16.500 lir. Informacije in prijave pri potovalnem uradu »Aurora*, Ul. Ci-cerone 4, telefon 29243. Prosveta Pevsko društvo Lipa vabi svoje člane na pevske vaje, ki se bodo začele danes, 23 8. 1973 ob 21. uri v Bazoviškem domu. Razna obvestila V petek, 24. avgusta ob 21. uri se v Bazoviškem domu prično pevske vaje TPPZ in njegovega instrumentalnega ansambla. Pevci naj prinesejo ves notni material, katerega so med počitnicami imeli doma. Isti večer bodo krojači vzeli mere za obleke. Po vaji bomo člane zbora seznanili z vabili, ki jih je prejel TPPZ za nastope v mesecu septembru, doma in izven dežele Furlanije - Julijske krajine. Slovensko dobrodelno društvo v Trstu obvešča starše, da bo vrnitev deklic iz obmorske kolonije v Nabrežini v soboto 25. t.m. Prosimo, da čakajo starši iz okoliških vasi, kot jim j« bolje, ali na avtobusni postaji na Proseku ob 11.15 ali v Ul. Beccaria v Trstu ob 11.45. Ponavljamo, da ne bomo otroke drugače izročili kot zgoraj navedeno. Istočasno obveščamo, da bo Radio Trst A oddajal v soboto 25. t.m. ob 20.50 posnetek deklic iz Nabrežine. I -Ji >T Ji Ob 13. obletnici smrti drage mame Fanice Antončič daruje hči Ervina z družino 10.000 lir za Dijaško matico, v isti namen daruje sestra Milka 3.000 lir za spomenik padlim v NOB V Križu. 20. avgusta je umrl HINKO STIBIEL Žalostno vest po pogrebu sporočajo žena Ivanka, sinovi Milan, Ivo in Egon z drugimi družinskimi člani in sorodniki 23. avgusta 1973 /. IN 2. SEPTEMBRA NA POBUDO OBČINSKE SKUPŠČINE SEŽANA sestavila ga je posebna komisija, odobril pa ga bo občinski svet sporočilo patronata inca-cgil V Štanjelu bodo slovesno proslavljali obletnice puntov in vstaje Primors 0 ciljih, namenih in sporedu proslave so občinski možje včeraj seznanili novinarje - Pester in zanimiv kulturni program 260-letnica kmečkega punta, 30-letnica splošne vstaje primorskega ljudstva iri ustanovitve Kosovelove brigade ter današnji napori krajevnih skupnosti in občinske skupščine v Sežani — o vsem tem je bil govor na včerajšnji tiskovni konferenci, ki jo je sklical predsednik skupščine občine Sežana Rudi Kodrič in na kateri so predsednik sam ter sekretar občinske konference ZK Drago Mi-rošič, sekretar izvršnega odbora SZDL občine Sežana Jože Korošec, predsednik občinskega sindikalnega sveta Emil Sovdat, predsednik Združenja zveze borcev Miroslav Škapin ter načelnik oddelka za gospodarstvo in finance pri občinski skupščini Jože Rener seznanili novinarje s cilji in nameni ter bogatim sporedom osrednje proslave, ki bo v tem okviru v soboto in nedeljo, 1. in 2. septembra, v Štanjelu. Težko je v par besedah orisati pomen te slovesnosti, ki sovpada obenem s sežanskim občinskim praznikom, ki živo odpira strani naše z znojem in krvjo prepojene a slavne preteklosti, ki razodeva v trpljenju prekaljeno narodnostno iti družbeno zavest in ki v prvi vrsti kliče in vabi k premisleku za nadaljnje načrtovanje in gradnjo lastne bodočnosti ne samo ljudske množice sežanske občine temveč vse primorsko ljudstvo in predvsem nas zamejce, ki smo kljub dolgoletnemu trpljenju in krvavim bojem ostali drugorazredni državljani v državi s povsem drugačno družbeno politično in gospodarsko ureditvijo. Mimo praznovanja teh pomembnih obletnic pa bo slovesnost v Štanjelu predvsem praznovanje vseh današnjih pridobitev. Predsednik skupščine je med včerajšnjo konferenco glede tega dejal, da niso krajevne skupnosti ob podnori občinske skupščine v vseh teh povojnih letih naredile toliko, kot je bilo narejenega samo v zadnjem letu. Tu gre predvsem za ureditev cestnih povezav s številnimi vasmi Brkinov. Ravno v okviru teh proslav bodo v nedeljo, 2G. avgusta odprli prometu odsek ceste Štorje-Sela. To nedeljo pa bodo na Štjaku slovesno odprli vodovod in kanalizacijo. Zgraditev teh dveh objektov je ena najpomembnejših akcij tamkajšnje krajevne skupnosti. Sami domačini so ogromno prispevali tako s prostovoljnim delom avgusta ob 18. uri, pa bodo odprli cesto, ki vodi v Mali dol pri Komnu, prvo vasico na Krasu, ki so jo nacifašisti požgali do tal. Vse to je dokaz velikih premikov v zavesti ljudi ter obenem stimulans za nadaljnje reševanje številnih drugih perečih vprašanj, ki tarejo prebivalstvo teh krajev. Za osrednjo proslavo v Sežani pripravljajo že več mesecev in v teh dneh so dokončno izoblikovali pester in zanimiv spored. V soboto, 1. septembra ob 15. uri bo v Štanjelu zbor tabornikov iz Slovenije in zamejstva, ob 18. uri pa bodo odprli razstavo, ki se bo delila v tri dele: zgodovinska razstava velikega tolminskega punta, Primorska v boju za meje ter razstava likovnih del Komela na temo «Upor». Zvečer ob 20. uri bo na sporedu gledališka predstava Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta, ki bo uprizorilo Pregljevo delo «Tolminci». V nedeljo ob 11. uri bo slavnostna seja občinske skupščine, nakar bodo slovesno podelili nagrade «28 avgust« zaslužnim občanom in organizacijam. Na slovesnost bodo povabili tudi predstavnike vseh sosednjih zamejskih občin: Doline, Repentabra, Zgonika, Nabrežine in Doberdoba. Ob 14.45 bo pel zbor Kosovelove brigade, nakar bo ljudsko zborovanje s slavnostnim govorom in kulturnim sporedom. Osrednji govornik proslave bo nekdanji namestnik komisarja IX. korpusa ter sekretar pokrajinskega komiteja KP za Primorsko Branko Babič. V kulturnem delu proslave bodo nastopili Tržaški partizanski pevski zbor pod vodstvom Oskarja Kjudra, godba na pihala iz Divače pod vodstvom Rada Škabarja ter sežanski recitatorji pod vodstvom Bojana Podgorška. Po končanem kulturnem sporedu bo še prosta zabava. Igrala bosta ansambel Rudija Bardorferja s kvartetom Zvonček in popevkarjem Lojzetom Ambrožem ter ansambel «Novi» z Zvonetom Bukovcem. V okviru proslave bo izšla knjiga o Kosovelovi brigadi, ki jo je napisal nekdanji načelnik štaba brigade Rade Isakovič in ki jo bodo podelili s posvetilom vsem nekdanjim borcem brigade ter svojcem padlih. Pripravljalni odbor pa je v okviru proslave izdal zanimivo brošuro, v kateri so opisani boj Kraševcev v velikem tolminskem puntu leta 1713, rojstvo Kosovelove brigade ter boj za Štanjel. Člani rajonskih svetov in rajonskih skupščin imajo pravico izražati se v svojem jeziku . Če bo potrebno ali ho izražena takšna zahteva, bo obč. uprava poskrbela za slov. funkcionarje Kakor je sporočila goriška ob-1 dali možnost razprave o vsakršnem. videno v tem pravilniku, veljajo nska uprava so njeni odborniki1 vprašanju. ] zakoni in pravilmki Na sejah rajonskih svetov in ra- delovanje občinske ,uPr®v®’ a^1 ** jonskih skupščin se svetovalci in polnilni sklepa, ki jih bodo spreje meščani lahko izražajo v svojem li rajonski sveti. Bliža se novo šolsko leto Sprejemamo NAROČILA ZA VSE SOLSKE KNJIGE ki so predpisane na slovenskih šolah, obenem pa o-pozarjamo svoje obiskovalce na bogat izbor vsakovrstnih šolskih potrebščin. tiiailta knjigamna TRST — ULICA SV. FRANČIŠKA 20, telefon 61792 kot s samoprispevkom. V petek, 24 r-.......-................................................ RFNESKI DNEVNIK Beneški Slovenec Černetič se bori za lastno zemljo Na njegovem vzorno urejenem vinogradu bi hoteli graditi šolo Proti koncu julija me je pot zanesla v vinorodni kraj Ipplis pri Čedadu, ki skupaj s Spesso in Rocco Bernardo prideluje najboljšo «zlato kapljico« v naši deželi in kjer so domačini povečini Slovenci. V Ipplis sem šel zato, da bi pri domačem proizvajalcu dobil kako steklenico pristnega vina. Ko sem ga o tem spraševal, me je priložnostni domačin na vasi napotil h kmetu Jožetu Černetiču (Giuseppe čemetig), ki se je rodil v Černetičih nad Srednjem. Srečal sem ga na stopnicah njegove odlično urejene hiše. Povabil me je v kuliinjo in takoj natočil kozarec izvrstnega tokajca, nakar sem mu zaupal, da iščem kako buteljko pravega vina. Nekoliko se je obotavljal, naposled mi je pa le ustregel s kapljico najboljše kakovosti. Petdesetletni Jože Černetič, ki je bil v vojski in ujetništvu od leta 1941 do 1946 in zatem še 10 let v emigraciji v daljni Kanadi, ima okrog svoje hiše v Ipplisu dobra 2 hektarja ograjenega zemljišča, ki je izredno primerno za vinograd, saj ima tod nasajenih nad 5.000 vzorno negovanih trt. Ob čašah na mizi smo bili domačin Jože Černetič z ženo, njuna dva sinova in jaz. Po nekaj požirkih so se nam jeziki razvezali tako, da je pogovor stekel v polni sproščenosti. Ob tej priložnosti mi je ippliški vinogradnik Černetič tožil o težavah, ki jih ima že več let z zemljiščem in to celo potem, ko ga je z uradnim dovoljenjem njihove občine Premariacco že solidno ogradil. . , . , Dejal je: «Poteklo je že več kot 3 leta, odkar si je občina omislila, da bo gradila šolo ravno na moji parceli zraven hiše, kjer sem imel že pred tem vse pripravljeno za gradnjo prepotrebne kleti, ki je, nimam. Sedaj teče enajsto leto od tedaj, ko sva sl začela z ženo graditi tu hišo in urejevati vinograd, na katerem ob dobri letini pridelamo od 15 do 18 tisoč litrov najboljših vin kot so tokaj, merlot in beli pinot. Uresničitev občinske namere bi prizadejala našemu gospodarstvu velike in nepopravljive posledice. Kljub temu, da ne manjka bolj primernih zemljišč, občina trmasto vztraja pri svojem nespametnem načrtu, katerega uresničitev bi me strašno o-škodovala kot kmeta in človeka. S celotno družino sem bil 10 let na težkem delu v daljni Kanadi prav zato da sem si s krvjo zasluženimi prihranki kupil in uredil v Ipplisu svoje malo posestvo in zgradil družinski dom.» Po tolikem žrtvovanju In samoodpo-vedovanju se mora beneški Slovenec Jože Černetič boriti danes za lastno zemljišče, za katerega mu je občina Premariacco izdala dovoljenje, da ga je ogradil kot obetajočo monolitno kmetijsko površino. Nadaljeval je: «Da bi se vprašanje rešilo pametneje, je ipplitska župnija ponudila občini svojo parcelo, ki je verjetno še primernejša za gradnjo šole. Toda skupina vodilnih mož na občini Premariacco, v kateri je tudi nekdo..., ki upravlja naj večje vinogradniško posestvo Ipplisa, noče ničesar slišati o kaki drugi možni varianti. Trmasto vztraja pri svojem namenu, s katerim naj bi razdejali moj življenjski prostor, ki sem ga s krvavimi rokami prigaral v najtežjih delovnih pogojih v desetletni emigraciji onstran »luže«. Lastnik tega skromnega in vzorno obdelovanega vinogradniškega posestva, beneški Slovenec Jože Černetič je ogorčeno izjavil: «Po prestani voj ni, po ujetništvu in tolikih življenj skih mukah, se počutim danes, v 50 letu starosti, bolj zaničevanega in po nižanega na svoji lastni zemlji v Ippli su kot, tedaj, ko sem bil v rokah sc vražnika samo številka za bodečo ži co. To ni več nikaka podoba demo kratičnih odnosov v naši sodobni družbeni ureditvi. Tako početje je lastno edino mafiji, ki prav gotovo dela svoje korenine tudi v naši avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini * Da bi preprečil nesmiselno početje vodilnih organov občine Premariacco. je Jože Černetič poslal na mnoge pristojne institucije pismeno obrazložitev svoje kočljive zadeve ter navedel predloge, kako bi se dalo to stvar rešiti pametneje. Toda njegove pritožbe so pri vseh naletele na gluha ušesa. V činska na eni izmed svojih zadnjih sej odobrili statut o ustanovitvi in delovanju rajonskih svetov. Predlog je izdelala komisija, sestavljena iz vseh predstavnikov političnih skupin. o njem pa bodo razpravljali tudi na seji občinskega sveta. Kakor je razvidno iz pravilnika, ki urejuje delovanje rajonskih demokratičnih teles, bo področje go-riške občine razdeljeno na osem četrti, ki zaobjemajo čimbolj zaključene ozemeljske, etnične, sociološke, gospodarske in kulturne značilnosti ter upoštevajo zgodovinski iazvoj mesta. Te četrti so: mestno središče, severna četrt s Pla-cuto, Štandrež, Podturen in Sv. Ana, Ločnik, Podgora, Stražice in Pevma, šentmaver, Oslavje. V prilogah so točno določene meje teh četrti in so navedeni tudi spremi njevalrtd predlogi, kar velja zlasti za Štandrež. «četrt predstavlja decentralizirano občinsko organizacijo — je zapisano v predlogu pravilnika — ki dovoljuje najbolj neposredno sodelovanje občanov pri demokratičnem upravljanju dejavnosti splošne koristi in tudi neposreden stik z upravitelji, kar bo pomagalo razvijati sodelovanje in funkcionalnost.« Demokratični rajonski organizmi so svet, predsednik in rajonska skupščina, lahko pa se sestane tudi skupščina rajonskih svetov. Čla-rajonskih svetov postanejo, na podlagi imenovanja, občani, kj so dopolnili 18 let, imajo v rajonu stalno bivališče in izpolnjujejo vse tiste pogoje, ki so predvideni za izvolitev v občinski svet. Občinski, pokrajinski in deželni svetovalci tei parlamentarci nimajo pravice do imenovanja. Če so na področju industrijski obrati, potem imajo pravico do izvolitve tudi sindikalni zastopniki, pa čeprav niso stalno naseljeni. / Vsak rajonski svet je sestavljen iz 20 članov. 14 članov imenujejo svetovalske skupine na podlagi števila glasov, ki so jih na zadnjih volitvah prejele stranke na voliščih, ki sodijo v tisti rajon. Preostalih šest mest bodo spopolnile osebe, ki jih bodo imenovali sindikati, kulturne in športne organizacije, predstavniki šolstva, strokovnih združenj in kategorij, ki delujejo v tistem rajonu. Rajonske svete imenuje občinski svet 60 dni po izvolitvi župana in odbornikov. Rajonski svet se sestane vsaj enkrat na mesec, in sicer v prostorih, ki jih da na razpolago občinska uprava. Lahko pa se sestane tudi na zahtevo župana in pismeno zahtevo vsaj ene tretjine svetovalcev. Seje rajonskega sveta sklicuje predsednik, oziroma naj-stacejši svetovalec, če predsednik tega ne more storiti. Seje so javne, vodi jih predsednik oziroma najstarejši svetovalec, medtem ko sestavlja občinski funkcionar zapisnik ter ga podpisanega izroči županu 24 ur po odobritvi. Rajonski svet je posvetovalni organ, ki spodbuja in usklajuje čimbolj široko sodelovanje občanov v politično-upravnem življenju mesta, predvsem pa je njegova naloga izražati mnenje in predloge o vseh vprašanjih občine in rajona kot so jeziku. Za izvajanje decentralizacijske politike so ustanovili svetovalsko komisijo, sestavljeno iz svetovalcev vseh političnih skupin v občinskem svetu, večinskih in manjšinskih. Predsebuje ji župan ali odbornik, ki ga župan imenuje. Komisija predlaga določene rešitve, usklajuje dejavnost rajonskih svetov ter njihovem delovanju poroča občinskemu svetu. Za delovanje rajonskih svetov daje občinska uprava na razpolago svoje funkcionarje. V skladu s členom 16 statuta, ki govori o pravicah meščanov, da se izražajo v svojem jeziku, bo občinska uprava poskrbela za osebje, ki obvlada slovenski jezik, kadar bo potreba ali v tem smislu izrečena zahteva. Pravilnik o delovanju rajonskih svetov bo veljal dve leti, po tem razdobju ga bo občinski svet spo-polnil. Za vse tisto, kar ni pred- Večja pooblastila ustanovi INAIL za zdravljenje poklicnih bolezni Prožnejši je zlasti odnos do gluhosti, ki se pojavlja pri tekstilnih delavcih Ustanovitev rajonskih svetov je politično dejanje, ki je nastalo kot dogovor med strankami, ki imajo široko ljudsko osnovo in čutijo potrebo, da prihajajo do izraza čimbolj pristna stališča, ki se oblikujejo na terenu. V tem okviru pa se pojavlja tudi težnja slovenskega prebivalstva, da kot sestavni del širše skupnosti posreduje navzgor najrazličnejša stališča, ki zadevajo gospodarska, družbena, kulturna, narodnostna, športna in rekreacijska vprašanja, ki se kot speci fična vprašanja javljajo s stališča potreb naše skupnosti. Kakor smo povedali v uvodu, niso ,še razčiščene vse stvari okoli rajonskih konzult. predvsem je sporna ozemeljska razmejitev štan-dreške četrti. Spotoma se bodo prav gotovo pokazale še druge pomanjkljivosti, vendar je splošni okvir podan in s tem je ustvarjena tudi podlaga za nadaljnji demokratični razvoj naše družbe. ...................................................................im..... Direktor goriškega patronata INCA-CGIL Luciano Viola nas je opozoril, da so v Uradnem listu objavili nove sezname poklicnih bolezni, ki veljajo za delavce v industrijskih obratih. Spisek bolezni povečuje pristojnosti Vsedržavne zveze za preprečevanje nesreč na delu (INAIL) glede na zdravljenje bolezni, ter odškodnine. Dekret deli bolnike, ki so zboleli zaradi kemičnih snovi, v posamezne skupine. Zlasti obširen je seznam, kjer so naštete pljučne bolezni (bronhitis in astma). V seznam so zajete tudi oglušitve zaradi ropota na delovnem mestu. S tem bodo pridobili zlasti tekstilni de lavci, ki jim INAIL do sedaj m priznaval pravice do zdravljenja, ker niso bili vključeni v ustrezne sezname. Ugodnosti so priznali tudi delavcem, ki so v tekstilnih tovarnah oboleli za »bombažno alergijo«. Neveljavno je postalo tudi določilo po katerem je bilo mogoče odškodnino izplačati največ dve ali tri leta po prekinitvi dela. Patronat INCA-CGIL poziva vse delavce, ki so vključeni v sezname, naj se zglasijo v njihovih uradih ali pri sindikalnih aktivistih, kjer bodo začeli s postopkom za priznanje poklicne bolezni, za katero so zboleli. Šolsko obvestilo Profesorji, ki so postali stalni 1.10.1971 in 1.10.1972 in so v tem letu poučevali na višjih srednjih šolah, lahko poučujejo na teh šolah tudi v šolskem letu 1973-74, če to zahtevo sporočijo šolskemu skr-niku na nekolkovanem papirju najkasneje do 4. septembra. Ministrsko okrožnico, ki govori o tem, si tisti, ki se jih to tiče, lahko preberejo na oglasnih deskah vseh srednjih šol. ZARADI PRODAJE KRUHA PO VIŠJI CENI Peka iz Štandreža in Podgore pogojno obsojena na zapor in denarno kazen Brotto je dobil 20 dni zapora in 120.000 lir globe, Scorianz pa 22 dni zapora in 150.000 lir globe - Resen opomin tistim, ki bi hoteli izigravati predpise in navijati cene glavnem sploh ni dobil odgovora. Edi- J^,ačun urbanistika, gradbeni-no deželni »Urbanistični zavod« mu je štv0 naraeščanje industrijskih ob-cdpisal, da bi bilo dobro, če bi dal | jej{jOVi športnih naprav, ravnanje svojo zadevo v roke sodstvu. Zaradi številnih primerov krivičnega ravnanja oblasti do emigrantov, se mnogi bivši izseljenci tudi za vselej vračajo v inozemstvo z upanjem, da jih bodo tuji ljudje bolj spoštovali kot njihova domovina. Kočljiva zadeva beneškega Slovenca Jožeta Černetiča iz Ipplisa nujno terja od pristojnih zasebnih in državnih ustanov pravično rešitev vprašanja. ANTON B1RTIČ - MECANA Važni telefonski številki za vse, ki potujejo z avtomobili: 113 - POLICIJA Policijska centrala vas lahko poveže tudi z Rdečim križem, ga silci in avtoklubom za pomoč v primeru okvare. 194 - PROMET Kdor zavrti to številko dobi podatke o prometu na glavnih cestah v Furlaniji • Julijski krajini. z javno zeleno površino, vprašanja prevozov in prometa, socialna varnost, kulturne dejavnosti, vzgoja, odnos družina-šola, šolski prevozi, kmetijstvo. Izdeluje načrte o druž benih potrebah rajona in določa oblike uprave družbenih služb. Preučuje potrebe prebivalstva na svojem področju, sestavlja letno poročilo o položaju rajona in njegovih vprašanjih ter spodbuja meščane, da sodelujejo pri družbenem življenju. Navadne stroške poslovanja krije občinska uprava. Poleg drugih pristojnosti predsednika rajonske sveta je predvideno tudi njegovo srečanje vsaj enkrat na leto z županom in občinskim svetom ter jima poroča o delovanju decentraliziranega upravnega telesa. Da bi spodbujali občane k sodelovanju, bodo vsaj trikrat na leto sklicali rajonsko skupščino, nekakšen svet volivcev, na katero bodo povabili vse stalno bivajoče in zaposlene prebivalce ter jim Goriški, okrajni sodnik dr. Bal-larini je imel včeraj nad tri ure trajajoče izredno sodno zasedanje, na katerem So obravnavali dva primera kršitve uradno določene cene kruha. Ker sta bila to prva dva primera na Goriškem, ko so kršitelji prišli pred sodnika, je vladalo za obe razpravi veliko zani manje in številno občinstvo je zasedlo ves prostor, ki je določen zanj in ki je pri navadnih razpravah običajno prazen ali skoraj, zlasti kadar gre za razprave v sredini poletja in v vročini, kakršna je zajela včeraj tudi Gorico. Pri prvi razpravi se je moral zagovarjati 52-letni pek iz Štandre-ža, Ottorino Brotto, iz Mihaelove ulice št. 110, o katerem smo že včeraj pisali, da so ga na ukaz sodnih oblasti orožniki prejšnji dan aretirali. Kot je razvidno iz obtožnice je 30-letni Antonio Poberai iz Gorice, Ul. Pola 27, prijavil goriškim orožnikom, da mu je v Brottijevi prodajalni kruha v Štandrežu njegova prodajalka 19-letna Lucia Car-gnelut iz Ul. Campagnuzza 60, prodala dne 28.7. letos pol kg kruha po 300 lir za kg, čeprav je on zahteval navaden kruh po ceni, ki je uradno določena na 210 lir za kg. Kot znano določa prefektumi odlok, da mora prodajalec vedno imeti na razpolago kruh po ceni 210 lir in v primeru da ga nima, mora prodati klientu boljši kruh po isti ceni. Obtoženec je delno priznal svojo krivdo in tudi Poberai je potrdil pri zaslišanju svojo obtožbo. Zato je državni tožilec odv. Sfiligoj poudaril, da gre za očitno prodajo navadnega kruha, ki mu je določena politična cena po 210 lir za kg, po višji ceni. Obtoženec je torej kriv in je zanj predlagal najnižjo predvideno kazen 15.000 lir in še 7500 lir poviška, ker je bil že leta 1965 kaznovan zaradi prekrška pri prodaji kruha. Obtoženca sta branila odv. Por-telli in C. Devetag, ki sta z raznimi izgovori in ustreznimi tolmačenji prefektumega odloka ter na osnovi nekaterih dvomljivih ali nejasnih izjav skušala opravičiti ob toženca in njegovo prodajalko ter predlagala zanj popolno oprostitev ker da dejanje ni kaznivo. Sodnik pa je bil drugačnega mnenja in je po skoro polurnem proučevanju vse zadeve obsodil Brotta na 20 dni zapora in na plačilo 120 tisoč lir denarne kazni. Vendar pa je kazen pogojna in brez vpisa v kazenski list ter so obtoženca po razsodbi pustili domov. | ki si bo ogledala razstavljene Ptiče. Pri drugi razpravi pa je bil na Ob 11.30 bo tekmovanje v ptičjem zatožni klopi 46-letni pek iz Pod- petju z vabilno piščalko in brez Jutri s« prične šagra balincarjev iz Doberdoba Jutri se ob Doberdobskem jezeru in na društvenem balinarskem igrišču prične tridnevno praznovanje balinarskega društva «Gradina». Organizatorji so namreč odločili, da bo praznovanje potekalo na dveh mestih in to zaradi programa, ki so si ga zamislili. Ob jezeru bodo poskrbeli za razvedrilo, za tekmovanje v briškoli, v valčku ter ples, na društvenem i-grišcu pa bodo v soboto in nedeljo priredili tekmovanje v zbijanju ba-linca. Jutri ob 21. uri bo tekmovanje v briškoli. Zmagovalcem tekmovanja bodo podelili bogate gastronomske nagrade. Obenem bo za tiste, ki jih briškola manj zanima, ples na «br-jarju« z nastopom domačega ansambla «Kraški odmevi«, ki bo poskrbel za veselo vzdušje tudi ostala dva dneva. Pri stojnicah bo moč dobiti kozarec domačega vina in druge pijače ter razne vrste mesa na žaru. Prireditelji vse toplo vabijo. Urniki muzejev na (ionskem gore Sergio Scorianz, iz Ul. IV. novembre, ki so ga zadnje dni o-rožniki tudi iskali na domu kot Brotta, da bi ga na osnovi zakona iz leta 1947 aretirali, pa ga niso našli doma. Včeraj zjutraj se je sam prijavil na sodišču. V obtožnici je rečeno, da sta v njegovi prodajalni kruha v Gorici, v Ul. Pellico, njegovi prodajalki dvakrat dne 10. in 13. avgusta letos 36-letnemu Remigiu Dollaniju iz Gorice, Ul. Balilla 17, prodali kruh po višji ceni, čeprav je on izrecno zahteval navaden kruh po 210 lir za kg. Tudi v teh dveh primerih je šlo za manjše količine po pol kg ali še manj in Dollani je zadevo prijavil odboru za cene pri prefekturi ta pa preiskovalnemu oddelku goriških orožnikov. Obtoženi Scorianz se je skušal izgovoriti, da pri prodaji ni bil prisoten in da ni dal svojim prodajalkam navodil za prodajo v nasprotju z obstoječimi predpisi. To sta skušala poudariti v svoji o-brambi tudi oba zagovornika odv. Portelli in Mayo, ki sta tudi skušala prikazati nezadostno označ bo kruha s ceno po 210 lir kot navadnega kruha, ker da gre pod tem imenom v prodajo tudi več drugih vrst kruha, ki niso označene kot posebne vrste kruha z o-Ijem, mastjo in druma primesmi. Te vrste kruha nimajo uradno dolmene cene in ga lahko prodajalec, kakor je poudari odv. Mayo, prodaja po svobodni ceni. Državni tožilec odv. Sfiligoj dejal, da gre tudi v tem primeru za navaden kruh, ki mu je določena cena po 210 lir za kg ker ga pod takim imenom pozna ljudstvo in ga tako imenuje tudi ves krajevni tisk. Zato je obtoženec kriv ter je zanj predlagal najnižjo predpisano kazen in sicer 15 tisoč lir globe. Po približno četrturnem proučevanju je sodnik izrekel razsodbo in obsodil obtoženega peka Scorian-za na 22 dni zapora in plačilo 150 tisoč lir denarne kazni. Tudi v tem primeru je kazen pogojna in so obtoženca po razsodbi pustili na svobodo. V obeh primerih so branilci te-javili, da bodo vložili proti razsodbi priziv. Naj bo bodoči razvoj teh dveh primerov kakršen koli, bo vsekakor včerajšnja sodna obravnava služila kot opozorilo vsem tistim, ki bi na ta ali oni način skušali izigrati predpise za prodajo kruha in drugih živil preko u-radno določenih cen. Veliko zanimanje javnosti za včerajšnji razpravi pa je tudi dokaz, kako pozorno sledi vsemu, kar je v zvezi s cenami in ukrepi za pobijanje draginje. I. M. nje. Ob 13. uri bodo nagradili ptiče vabnike; ob 18. uri pa papige in eksotične ptiče. Zadnja točka bo na sporedu ob 19. uri — posebna predstava ptičev. V soboto v Iriccsimu shod proti vojaškim služnostim V soboto bo v Tricesimu veliko zborovanje proti vojaškim služnostim, ki ga organizira antimilitaristični odbor, v katerem so včlanjene demokratične levičarske sile, sindikati, kmeti in delavci, ki protestirajo zaradi razširitve vojaških služnosti na vse okoliške vasi. Na manifestaciji bodo prisotni pripadniki Movimento Friuli, PSI in PSDI. Protestna manifestacija hoče izpričati zahtevo vsega prebivalstva teh krajev po ukinitvi vojaških služnosti, ki nenehno tlačijo prebivalstvo in ne dopuščajo, da bi se tamkajšnji kraji razvili. Zborovanje na katerem bodo govorili predstavniki raznih političnih sil, se bo pričelo ob 17, uri na Trgu Ex Mer cato v Tricesimu. Objavljamo umike nekaterih muzejev na Gorškem. Muzej v palači Attems: ob delavnikih od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure; ob praznikih od 9. do 12. ure in od 15. dc 18. ure. V ponedeljkih je muzej zaprt. Muzej zgodovine 'n umetnosti pri gradu: ob delavnikih od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure; ob praznikih od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. V ponedeljkih je muzej zaprt. Goriški grad: ob delavnikih od 8.30 do 12. ure in od 14. do 19. ure; ob praznikih od 8. do -0. ure. Kustnice na Oslavln: od 8. do 12. ure in oč 14. do 19. ure. Vojna muzeja v Redipnghi in na Vrhu: od 8. do 12. ure in od 15. do 19. ure. Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Mauro Maggi, Anna Ponton, Gianandrea Silvestri. Elisa Brumatti. Andrea Bettin, Raffaella Razza, Giorgio Leban, Romina Go-deas. SMRTI: gospodinja 72-letna Marija Kaluža, vd. Muiina, upokojenec 81-letni Emil Jarc, brivec 66-letni Carlo Peteani. ČARTERSKI POLETI V Ronkah prekoračen promet iz leta 1972 Na ronskem letališču so do 21. avgusta letos zabeležili 104 čarterske polete. Letala so pripeljala in odpeljala skupno 17.172 potnikov -turistov, to je približno toliko kakor lansko leto do konca decembra. Najbolj številni so bili Švedi (nad 6.000), mnogo pa je bilo tudi Dancev (skoraj 4.500) in Angležev (nekaj nad 1.500). Z ruskimi letali se je letos pripeljalo tudi 386 turistov iz Moskve. P *» *$.'> ■SiT.irss "* .... Veliko zanimanje za nedeljski ptičji sejem Priprave za nedeljski ptičji sejem so že v polnem teku. Skupina, ki jo sestavljajo dr. Carlo Pellis. dr. Giovanni Fonzari, in Sergio Simone, ima polne roke dela, kajti radi bi čim bolje pripravili to prireditev, ki prikliče že dolgo vrsto let, veliko obiskovalcev z Goriškega in Slovenije. Program nedeljske prireditve je naslednji: ob 5. uri bodo lastniki ptičev lahko razmestili kletke v občinskem parku: ob 6. uri bodo odprli park za občinstvo. Ob 7.30 se bo sestala žirija, v kateri bo I tudi Ludvik Simonič iz Ljubljane, V!n]en vozil z avtom po levi strani Zaradi pijanosti in nevarne vož nje, so agenti tržiške kvesture aretirali včeraj zjutraj 39-letnega Bernarda Pango iz Tržiča. Precej «v rožcah« je mo* v zgodnjih urah vozil po središču Tržiča po levi strani ceste in predstavljal nevarnost za mimoidoče avtomobiliste, ki so se morali več krat ustaviti, da bi ne trčili \ vozilo. Poklicali so agente kvesture, ki so po kratkem zasledovanju aretirali moža in ga prepeljali v goriške zapore. VAŽNEJŠE TELEFONSKE Številke Bolnišnica v Gorici 300-11 Bolnišnica v Tržiču 751-81 Bolnišnica v Krmtnu 61-24 Bolnišnica v Gradežu 801-52 Karabinjerji 57-57 Cestna policija 830-82 Kvestura 21-51 Mestni redarji 24 28 Gasilci 21-20 Zeleni križ 26 48 Pomoč ACI 116 SIP (Informacije) 187 Železnica (informacije) 20-92 Taksi 22-20 : 830-29 In 833-55 Za hude nesreče In druge nujne telefonske pozive zavrteti številko 113 Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo. 2. septembra avtobusni izlet v Bohinj in na Vogel. Izletniki naj se čimprej zglasijo na sedežu in prinesejo s seboj potni Ust ah osebno izkaznico. Urad je odprt samo v jutranjih urah od 9.30 do 12.30. Kino Gorica VERDI 17.30-22.00 «Corpo d'amore». M. Farmcr in L Capolicchio. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. CORSO 17.15-22.00 JCrepa padrone, tutto va bene«. Ives Montand in Jane Fonda. Barvni film. MODERNISS1MO 17.30—22.00 »Gli eroi di Telemark«. K. Douglas in R. Harris. Barvni film. VITTORIA 17.30—22.00 »Tutto huello che avreste voluto sapere sul sesso ma non avete mai osato chiedere«. W. AUen in J. Corradine. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.00-21.30 «11 cacciatore solitario«. R. Ely. Barvni film. Irztc PRINCIPE 18.00-22.00 »La calandria«. Barvni film. Igra L. Buzzanca. A2ZURRO 18.00-22.00 »Al di la del-1'odio«. Barvni film. EXCEI.SIOR 17.00-22.00 «GU aristo-gatti«. Barvna risanka. Nova Gorica SOČA »Homo eroticus«, italijanski barvni film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA »Nekaj se premika v mraku, angleški barvni film ob 18.30 in 20.30. DESKLE »Jeremija Jonsoni, ameriški barvni film ob 20.00. RENČE Prosto. PRVAČINA »Ko so se ženske učile ljubiti«, italijanski barvni film ob 20.30. KANAL Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves Han tn ponoči Je dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 87, tel. 2879. DEŽURNA LEKAKNA V TRŽIČU Danes ves dan in nonočt Je deiur. na lekarna Alla Salute, Ul. Cosulkti, tel. 72*0. KAKO BREŽNJEV OCENJUJE MEDNARODNO SITUACIJO SZ ne bo obstala na pol poti Prognm šestih točk iz Alma Ate • Sovjetska diplomacija bo nadaljevala ^ofenzivo miru» ■ Bodoče angažiranje na azijskih tleh . Poslabšanje odnosov s Kitajsko NA FILMSKIH PLATNIH Generalni sekretar KP SZ je do nedavna preživljal svoj dopust na Krimu. Potem ga je — odstopiv-ši od pravila, da se v avgustu ne ukvarja intenzivno s politiko — prekinil. V Alma Ati, glavnem mestu, je imel polno posla tako kot politik kakor tudi kot državnik. Posvetoval se je s partijskim aktivom po velikosti tretje sovjetske republike o realizaciji gospodarskega načrta za leto 1973, nakar je na svečanosti republiškega pomena izrekel na račun Kazahstana najbolj laskava priznanja in izročil njenim predstavnikom Or-den prijateljstva narodov, na koncu pa je še spregovoril o zanimivih notranjih in mednarodnih temah. V mednarodnopolitičnih krogih so nedvomno posvetili največjo pozornost tistemu delu njegovega govora, ki se nanaša na sovjetsko politiko na tleh Azije. Rekli bi, da je osnovni vtis, ki ga človek ima v tem pogledu, vtis, da Brež-njev z optimizmom ocenjuje mednarodne okoliščine, da je izjemno zadovoljen z rezultati sovjetske vrhunske diplomacije, da smatra številne sklenjene sporazume z zahodnimi deželami za zelo koristne, naj bo za same partnerje kot tudi za globalne interese sveta, in da je treba v »izrazito novi situaciji* nadaljevati sovjetsko politiko, ki je zunaj sovjetskih meja poznana kot »ofenziva miru*. Govoreč o Zahodu, je Brežnjev zanesljivo ocenil, da »vodilni buržoazni krogi* stremijo za tem, da bi se sporazumeli s SZ »o ključnih problemih*, pojasnivši, da to delajo ob določenih nesoglasjih v svoji lastni sredini. »Kar se nas tiče, nimamo namena, da bi obstali na pol poti,* je rekel. S tem je generalni sekretar CK KP SZ napovedal, da bo sovjetska vrhunska diplomacija tudi v novi »politični sezoni* nadaljevala po poti intenzivnega urejevanja poslov z Zahodom. S tem v zvezi je zanimiva tudi Brežnjevova omemba njegovih krimskih srečanj s partijskimi voditelji sedmih zavezniških dežel. «Kako poglobiti proces popuščanja, kako ga utrditi,* to je bilo v bistvu eno osnovnih vprašanj krimskih razgovorov — je dejal generalni sekretar CK KP SZ. Označil je celo poimensko zapo-vrstnost teh mednarodnih poslov, ki so se o njih partijski voditelji osmih dežel strinjali, da predstavljajo «aktualne naloge*: Prvič, prispevati k polnemu u-spehu evropske konference; drugič, stremeti za tem, da se evropsko popuščanje prenese na druge dele sveta; tretjič, politično popuščanje dopolniti tudi z vojaškim dezangažiranjem, prekinitvijo tekme v oboroževanju in nato zmanjšanjem oborožitve; četrtič, napraviti vse, da se zagotovi mir v vsej Indokini in da se doseže politična rešitev na Bližnjem vzhodu na osnovi resolucije varnostnega sveta; šestič, preiti k obsežnim gospodarskim stikom s kapitalističnim svetom, kar bi okrepilo pozitivna politična gibanja; šestič, krepiti sodelovanje z deželami v razvoju na področju Azije, Afrike in Latinske Amerike. Leonid Brežnjev je temu seznamu »prioritetnih nalog*, vsebovanih v navedenih šestih točkah, dodal še svoje nekoliko širše mnenje o stanju v Aziji. S tem je dejansko, nahajajoč se na delu sovjetskega ozemlja, ki pripada A-ziji, napovedal še intenzivnejšo sovjetsko politično angažiranje na tej celini. »Sovjetska zveza je trdno prepričana, da Azija more in mora živeti po zakonih miru, stvarna pot, ki k temu vodi, pa je kvalitetno izboljšanje varnosti,* je izjavil Brežnjev. Generalni sekretar CK KP SZ je — poimensko omenivši azijske dežele, s katerimi ima SZ zelo dobre odnose — dejansko iznesel relativna dejstva, od katerih je moč začeti z ustvarjanjem sistema azijske varnosti. Pod to varnostjo gre razumeti mir v Indokini, kar pomeni prenehanje tujih vojaških intervencij na azijskih tleh, kar — realno presojajoč — predpostavlja tudi pomembno vlogo Kitajske pri tem. Čeprav tega ni izrecno omenil, je iz samega govora Brežnjeva moč razumeti sovjetsko stališče, po katerem je osnovna zapreka konstituiranja a-zijske varnosti prav Kitajska oziroma njeno obnašanje v mednarodnih odnosih. A tudi o sami Kitajski je Brežnjev med drugim iznesel nekatere ocene, ki so neugodnejše od tistih, ki jih je pred tremi leti izrekel prav v Alma Ati, mestu, ki je samo kakih 400 km oddaljeno od sovjetsko - kitajske meje. ni SZ v zadnjih treh letih bilo storjeno vse za normalizacijo odnosov s Kitajsko, vendar da to »na žalost ni uspelo občutneje premakniti stvari naprej*. Sodeč po njegovih besedah, so danes sovjetsko - kitajski odnosi slabši kot so kdajkoli bili, za razlog tega, pa je navedel politiko kitajskega vodstva »v katere osnovi ležita ogabni antisovjetizem in razdiralna dejavnost proti socialističnim deželam*. Leonid Brežnjev je, zanimivo, kot pogoj za normalizacijo odnosov s Kitajsko iznesel elemente, ki so jih po krimskih razgovor h v svojih komentarjih izkoristili »Pravda* in »Izvestija*. Brežnjev je namreč od Kitajske zahteval, da se drži načela vzajemnega spoštovanja suverenosti in nevmeša-vanja v notranje zadeve. Trenutno je težko reči, zakaj na sovjetski strani vztrajajo na nečem, kar je samo po sebi razumljivo. Tuji o-pazovalci pa to povezujejo z glasovi, po katerih na sovjetsko - kitajski meji od časa do časa vendarle prihaja do nezaželenih incidentov. Slanley Kubrick: «Dr. Strangelove* Predvajali so tudi reprizno izdajo filma Stanlega Kubricka «Doctor Strangelove or How 1 Learned to Stop Worrying and Love the Bomb» (11 dottor Stra-namore ovvero: come ho impara-to a non preoccuparmi e ad a-mar e la bomba, 1963). Film je nastal v vzdušju manj napetih odnosov med ZDA in ZSSR ter kennedgzma (zanimiv je v tem oziru napis na bombi «Dear John*), Ki je rodilo celo vrsto cfantapolitičnih» in naprednih filmov. Kubrickovo delo pa je morda manj kot ostala vezano na tisto obdobje. Čeprav vsebuje marši-kak odsev takratnih dogodkov, je «Doctor Strangelove* prikaz političnih in vojaških ^tehnikov* kot takih, predvsem pa je film, ki dosledno razvija Kubrickovo tematiko destruktivnega nagona in njegove povezave z erotično nezadovoljnostjo. Tipična je oseba fantastičnega generala, kateri iz lastnih spolnih izkušenj razvije protisovjetsko kozmično teorijo. Prav tako značilen je dr. Strangelove; v prizorih s tem likom nam Kubrick tudi pokaže, kakšen je pomen komične «gag*. ki se je v tem filmu (kot v tholi-ta») večkrat posluži. Peter Sellers, ki igra tri vloge, je tu na višku svojih sposobnosti. Odličen je tudi George C. Scott. V izvrstnih kratkih karakterizacijah nastopajo Sterling Hay-den, Keevan Wynn, Slim Pic-kens itd. S. G. JUGOSLOVANI DELAJO PONOVNO OBRAČUN Letošnja žitna letina je ena poprečnih letin Donos je nižji od donosa leta 1971 ■ Zakaj drugje jugoslovanske sorte bolje rodijo kot doma? - Izreden uspeh kmeta iz Vinkovcev: 89 stotov Sedaj, ko je žitna letina že malone pod streho, delajo v Jugoslaviji obračun, kaj je letošnja žitna letina dala. In če so bili pred nekaj meseci zelo optimistično razpoloženi, danes v Beogradu ne velja več tolikšno navdušenje, kajti letos so naželi na 1.696.000 ha površine le 4 milijone 635 tisoč ton pšenice, kar je v poprečju 27,3 stota zrnja na hektar. To pa ni veliko, kajti leta 1971 so naželi v poprečju 29,1 stota zrnja na hektar, oziroma nič manj kot 5.600.000 ton pšenice. Res je, da je bilo tedaj posejanih z žitom 1.929.000 hektarov površine, torej za 243 tisoč hektarov več kot tokrat, toda tudi poprečje je bilo tedaj višje in letošnja sicer dobra letina torej ni dosegla rekordne izpred dveh let. Še več, na račun nižjega donosa in na račun manjših posejanih površin znaša letošnji žitni pridelek skoraj za milijon ton manj kot pred dvema letoma. Bo pa letošnji pridelek zadoščal za jugoslovanske potrebe? Kaže, da ne v celoti. Jugoslavija spada med tiste dežele na svetu, kjer se poje veliko kruha. Vrhu tega porabi Jugoslavija veliko žita za industrijske potrebe, precej tudi za krmljenje živine, tako da znašajo potrebe Jugoslavije samo v ta namen 4 milijone ton na leto, kar je približno 250 kilogramov zrnja na prebivalca. K temu je treba dodati še precejšnjo količino žita za seme, določena količina žita se osuje, prav nič manj ga ne uničijo glo-dalci in razni drugi škodljivci, tako da letošnja žetev ne bo zadoščala. V zvezi s tem se v jugoslovanskih časopisih postavljajo vprašanja, kako to, da Jugoslaviji ne uspe pridelati dovolj žita, saj je Jugoslavija nekoč žito izvažala. Glede tega so računi zelo enostavni. Jugoslavija je pred vojno tudi v najboljših letinah pridelala le 2 milijona in pol ton žita in od tega je dejansko izvozila najmanj pol milijona ton. Toda nekoč je bila poraba žita veliko manjša, kajti, med drugim, belega kruha niso videli velikanski predeli predvojne Jugoslavije tako rekoč nikoli, razen ob praznikih. Toda to ni odgovor, vsaj za- iiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuuimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia ROMUNIJA ZANIMIV TURISTIČNI ? Od Costanze do Mangalije hotelov za 110 tisoč ležišč V Romuniji človek naletava na številna protislovja, toda objektivni podatki so zgovorni - Izreden rezultat gostinstva ob Črnem morju PUBU I na-ifc>°lj preseneti je turizem, tuj- !__pl/n rtr*cfir*c+irs\ U Inv* oa ir* Dnmn < :*? < ' V m 'S**-" r ■ « w ** * % Velikanske peščene obale vzdolž črnega morja so kot nalašč za množični turizem Romunija je ena tistih dežel juhovzhodne Evrope, ki je bila ob koncu vojne bolj proti dnu lestvice, kar zadeva njeno ekonomsko moč in razvitost. Vrhu tega je doživela še vojno in po vojni korenite spremembe v družbeni ureditvi z vsemi ustreznimi pozitivnimi pa tudi negativnimi posledicami, kajti marsikateri prejšnji »normalni* razvoj se je zavrl zaradi spremenjenega kurza. In ta še pred nedavnim tako zaostala dežela beleži zelo nagel razvoj, pa čeprav večkrat naletimo v Romuniji še vedno na čudna protislovja, ki človeka presenečajo, tako, da si nismo nikoli povsem na jasnem, ali bi ta ali oni pojav sprejeli kot velik uspeh, ali le kot rezultat nekakšne kampanjske politike. In vendar ne moremo mimo nekaterih rezultatov, uspehov, ki se kažejo v konkretnih številkah. Nekaj teh podatkov bomo navedli. Romunija je edina socialistična dežela, ki je ohranila izredno vi- sok procent industrijskega razvoja. Po podatkih Združenih narodov, bo stopnja industrijskega razvoja v Romuniji tudi letos dosegla 12 odst. Seveda so odstotna merila lahko le relativna, zato bomo navedli konkretne podatke. S tem, da bo letos začelo obratovati v Romuniji nekaj novih jeklarskih obratov s skupno zmogljivostjo 600 tisoč ton, bo romunska jeklarska industrija dosegla skupno zmogljivost 8 milijonov ton, kar je veliko več kot znaša relativna italijanska zmogljivost, kajti Romunija šteje 20 milijonov prebivalcev, Italija pa 54 milijonov. Isto velja, seveda v tem razmerju, za proizvodnjo električne energije, kajti Romunija bo letos imela na razpolago skoraj 49 milijard kwh el. energije, to se pravi malo manj kot 2-500 kwh električne energije na državljana, kar je nekaj iznad poprečja v Italiji. Toda področje, ki obiskovalca s Sredozemlja v Romunijo še Horoskop Brežnjev je dejal, da je od stra- BiiiiiiiiiiioMiiiiiMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiii Bodite oprezni in raje opustite posel, za katerega niste pripravljeni. Brzdajte svojo napadalnost. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Prejeli boste zanimivo finančno ponudbo. Sprejeli boste tudi nekatere ukrepe v prid družine. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V poslovanju upoštevajte nekoliko bolj svoje zamisli. Prepričali se boste o iskrenosti neke osebe. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Bodite previdni v svojem finančnem poslovanju. Pred vami je neko potovanje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne vnašajte v svoje delo novotarij. Zelo boste zadovoljni z nekim ukrepom. OVEN (do 21.3. do 20.4.) Posvetujte se s svojimi najbližjimi sodelavci. Zaupajte sebi, a tudi o-aebi, ki vas ljubi. BIK (od 214. do 20.5.) Okoli-liščite niso najbolj ugodne, vendar ne izgubite zaupanja. Ne pripovedujte nikomur o svojih načrtih. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nastopil je trenutek, da se izkažete s svojim delom. Vaši čustveni odnosi se bodo lepo razvijali. RAK (od 23.6. do 22.7.) Bodite nepopustljivi do tistih ki bi ogro- zili vaše interese. Pred vami je važen ukrep. LEV (do 23.7. do 22.8.) Dan je posebno ugoden za dolgoročne načrte. Z zvestobo boste odpravili neko nezaupanje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Izrabite priložnost in razširite področje poslovne dejavnosti. V ljubezni novosti. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) V zvezi z nekaterimi vprašanji boste imeli dobre zamisli. Prehod no nerazpoloženje. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) sko gostinstvo, kjer se je Romunija pokazala kot neverjeten «out-sider*, če hočemo uporabiti v tem primeru ta izraz, ki je tako v rabi v športu. Kadar se je doslej govorilo o turizmu v Evropi, so se v glavnem omenjale dežele Sredozemlja in sicer Španija, Francija, I-talija, Jugoslavija in Grčija, katerim je treba dodati še Švico in Avstrijo. Ostale dežele Srednje in Severne Evrope pa so bile glede turizma nekako pasivni akterji, kajti Švedska, Norveška, Nemčija itd. so sicer sprejemale nekaj malega gostov z juga, iz njih pa so se in se proti jugu valijo sleherno leto milijonske množice turistov, ki hitijo proti toplemu morju, da se v poletnih mesecih naužijejo morja, sonca in zraka, pa tudi svojevrstnih lepot Sredozemlja. Romunija pa se v tem smislu turistične dejavnosti ni nikoli omenjala. Vendar pa le do pred nekaj leti, ko se je začelo govoriti o turističnem kompleksu Ma-maja ob Črnem morju. Turistični kompleks, o katerem je govor, je bil le jedro in je v primerjavi z gostinskimi zmogljivostmi starih rekli bi že klasičnih turističnih dežel ob sredozemskem morju, razmeroma majhna zadeva. Sedaj pa smo se tako rekoč nenadoma znašli pred turističnim kompleksom, ki se razteza vzdolž črnega morja vse od Costanze do Mangalije, kjer se na razdalji 72 kilometrov vrsti na stotine hotelov s skupno kapaciteto 110 tisoč ležišč. Ljudje, ki se na statistiko spoznajo, menijo, da je ta turistični kompleks največji kompleks na svetu, ali točneje povedano največji turistični obrat na svetu. Vsi ti hoteli namreč pripadajo enemu in edinemu turističnemu podjetju, ki ga vodi 40-letni strokovnjak Vasili Trandafir, sodoben manager, ki gleda na gostinstvo m njegov razvoj zelo optimistično in računa, da se bo »njegov obrat* še povečal in izpopolnil. Direktor tega velikanskega turističnega obrata je tudi precej »drzen*. Pred dvema letoma se je brez obotavljanja odločil za gradnjo hotelov s skupno zmogljivostjo 14 tisoč postelj. Od začetka del do izročitve novih 14 tisoč postelj in ustreznih lokalov v obratovanje je minilo samo 8 mesecev. Ta velikanska plaža z vsemi svojimi hoteli ima na leto več milijonov gostov. Večina gostov prihaja iz tujine in od teh jih je še največ z Zahoda. Med zahodnimi turisti pa so v Mamaji oziroma v vsem tem turističnem kraju še najštevilnejši zahodni Nemci, za katere je znano, da v poletnih mesecih tako rekoč preplavijo vso Evropo. Da temu turističnemu kraju za sedaj še ne grozi kaka nevarnost zaradi pomanjkanja gostov, pričajo konkretni podatki, ki govore, da se pri njih sezona začne z 20. majem in konča z 10. ckto-brom in da je velik del hotelov zaseden ves čas, praktično pet mesecev v letu. K temu v veliki meri pripomorejo razmeroma nizke cene in kar dostojno udobje, pa čeprav sam generalni direktor tega največjega turistčnega o-brata na svetu že omenjeni Vasilij Trandafir priznava, celo poudarja, da mu največje težave povzroča osebje, kajti težko je v tako kratkem času zbrati in u-sposobiti zadostno število delovnih moči, ki bi bile sposobne ravnati z gostom tako, kot temu pri-tiče. Seveda bi se moglo ob vsem tem spregovoriti tudi o umestnosti tako velikih «obratov». Gre namreč za preveliko strnitev gostinskih zmogljivosti. Znano je, da skuša sodoben človek najti za svpj letni oddih kar se da miren iti kolikor toliko odročen kraj. V tem primeru pa gost zamenja svoj. običajni mestni ,yrvež z novim, pogosto še celo večjim vrvežem na plaži ter v javnih lokalih, tako da praktično ni večje razlike med njegovim normalnim življenjem v mestu in življenjem na počitnicah, razen logične razlike, da med počitnicami človek ni vezan na običajno poklicno delo. Ta razlika pa je za pretežno večino ljudi premajhna. Sicer pa prepustimo te probleme Vasilu Trandafiru in njegovim sodelavcem, ki so se doslej že izkazali. Seveda se ta letoviški kraj lahko ponaša z urejenimi lokali in restavracijami, z zabavišči in tudi nočnimi lokali, ne more pa se pohvaliti z kdove kako lepim morjem. Da ne bo pomote. Črno morje je lepo morje. Ob njem so tudi lepi kraji, okoli Mamaje pa poznamo le nizko obalo z velikanskimi, neskončnimi peščinami; ne spominjamo se pa, da bi kje naleteli na skalnato obalo s čudovito čisto vodo, ki nam jo nudijo nekateri predeli Jadrana. In skalnata obala je za marsikoga veliko več vredna kot neskončni pesek, kakršnega imamo tudi nekje blizu, na oni strani Jadrana. dosten ne, na vprašanje, zakaj Jugoslavija ne pridela dovolj žita, ko pa razpolaga z zadostnimi zelo rodovitnimi površinami. Še več, jugoslovanski strokovnjaki so vzgojili žitne sorte, ki dajejo drugim velikanske donose. Med drugimi je eden takšnih strokovnjakov prof. dr. Slavko Boroje-vič iz Novega Sada, ki je vzgojil dve odlični vrsti pšenice, «sa-vo» in «biserko». Poleg njega je prof. dr. Josip Potočanec iz Zagreba, ki je vzgojil «zlato dolino* in «sanje», dve vrsti pšenice, ki dajeta od 50 do 70 stotov zrnja na hektar. Štiri vrste pšenice omenjenih jugoslovanskih strokovnjakov so preizkusili tudi v raznih žitnih predelih zahodne in vzhodne Evrope in sta npr. «zlata dolina* in «sanje» dale v Bolgariji izredne rezultate, vrsta «sanje* je dala v Bolgariji poprečje 72,8 stota zrnja na hektar. «Zlata dolina* in «sava» sta tudi v Ameriki dali poprečje nad 50 stotov zrnja na hektar. Jugoslovanski strokovnjaki pravijo, da če bi se doseglo poprečje 5 stotov, ki ga dosegajo drugod, bi Jugoslaviji bilo dovolj, da bi posejala z žitom le en milijon hektarov obdelovalnih površin in bi ji 600 in tudi več tisoč hektarov obdelovalnih površin, na katerih sejejo sedaj pšenico oziroma druga žita, ostalo za druge kulture. In vendar bomo v tem zapisu o uspehih in neuspehih na jugoslovanskih žitnih poljih zabeležili tudi svojevrsten primer. Letošnji pridelek žita je bil v Slavoniji razmeroma zelo dober, tako da so kmetje s poprečjem zadovoljni. Med tem poprečjem pa so posamezna poprečja, ki kar navdušujejo. Eno takšnih poprečij je dosegel Nabojša Popovič iz vasi Malinci, ki sodeluje s kmetijsko - industrijskim kombinatom v Vinkovcih. Ta kmet je letos dosegel fantastični pridelek 88,87 stota pšenice na hektar,-torej skoraj 89 stotov zrnja na hektar. Nebojša Popovič je s tem postal slavonski in tudi jugoslovanski rekorder. Pri tem je zanimivo, da je tolikšen uspeh dosegel z domačo sorto pšenice, s «slavonko». Tolikšnega pridelka niso s to sorto dosegli niti na poskusnih poljih. Nebojša Popovič glede tega pravi: »Mnogi me vprašujejo, kako sem to dosegel, vsem pa pravim naslednje: nobene tajnosti ni, kar so tiče dobrega pridelka. To velja tako za pšenico kot za druge kulture. Osnovno pravilo je, da moraš zemljo ljubiti, jo marljivo in strokovno obdelovati, hkrati poslušati nasvete kmetijskih strokovnjakov. V tem primeru uspehi ne morejo izostati. Tako sem počel in tako sem dosegel tolikšen donos. Poslušal sem strokovnjake kmetijsko - industrijskega kombinata iz Vinkovcev ter strokovnjake iz Osijeka in Kutine, ki so prihajali k meni. Zemlji sem dal vse, kar ji pritiče. Jeseni sem raztrosil po polju dva vagona in pol hlevskega gnoja, v času setve in med rastjo pa sem dodal še 550 kg raznih umetnih gnojil. Ker sem se prijavil za tekmovanje v visokem donosu v okviru «kluba 50», sem sejal tri ’ rste pšenice: «slavonko», »libelulo* in «zlato dolino*. Vsega skupaj nekaj več kot tri hektare zemlje. Vse tri sorte so mi dale izreden donos: »libelula* mi je dala 65 stotov, »zlata dolina* 76, «slavon-ka» pa kar 88,87 stota zrnja na hektar.* Princ Philip, soprog angleške kraljice, ki ga vidimo na gornji sliki z olimpijcem Tomom Gayfordom, bo kot predsednik mednarodne zveze konjskih športov v kratkem odšel v Moskvo, kjer bo nuslopi-la na konjskih dirkah njegova hči ČETRTEK, 23. AVGUSTA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 18.15 PROGRAM ZA MLADINO Gledališki klub: BALET Osmo nadaljevanje 19.00 POČITNICE NA IRSKEM Prva epizoda Brzojavka Glavne vloge: Wendy Hiller, Hoagle Davies, Zuleika Robson, Mark Ward, Laura Hartong in Louis Selwyn 19.25 ONSTRAN LEDENE MEJE Dokumentarec Juhna Shawa 19.45 ŠPORTNE VESTI Ital. kronike in napoved vremena 20.30 DNEVNIK 21.00 TRAGIČNO IN SLAVNO 1943. LETO Oddajo pripravil Mario Francini Četrto nadaljevanje Po begu, Brindisi, južno kraljestvo Nocoj bomo videli četrto nadaljevanje oddaje, ki prikazuje one usodne dni iz leta 1943, ki so privedli do zrušenja fašizma in nato tudi do kapitulacije italijanske vojske. Oddaja, ki se vrsti v več nadaljevanjih, je dokumentirana, pa čeprav gledana z določenih zornih kotov. Nocoj nam bodo prikazali, kaj se je dogajalo po tem, ko sta kralj in maršal Badoglio pobegnila iz Rima. Bojna ladja «Baionetta», na katero so se vkrcali italijanski kralj Viktor Emanuel III., kraljica, Badoglio, Acquarone, Ambrosio, Roatta in drugi, je prispela v Brindisi 10. septembra zjutraj. Obale neposredno severno od Taranta so bile še edine mirne, kajti nemške vojaške sile so bile tod razmeroma šibke, ker so se Nemci umikali proti Severu. Preden je poveljstvo «Baionette» izkrcalo svoj «dragocen» tovor, je skušalo večkrat priti v radijsko zvezo z mornariškim poveljstvom v Brindisiju. Nocojšnje nadaljevanje nam bo prikazalo tudi trenutke, v katerih je admiral Rubartelli stopil na ladjo, da bi prišlekom izrekel dobrodošlico. O tem bodo govorile neposredne priče teh dogajanj. Velja pri tem dodati, da poveljstvo «Baionette» niti ni točno vedelo, ali so v Brindisiju še Nemci ali ne FRANK SINATRA Glasbeni program, ki ga pripravi Adriano Mazzoletti Sodeluje Silva Koščina Tretje nadaljevanje DNEVNIK Napoved vremena in športne nesti DRUGI KANAL KOLESARSKE DIRKE: SVETOVNO PRVENSTVO Prenos iz San Sebastiana v Španiji DNEVNIK AMORE E GELUSIA Neapeljski prizor, ki ga je pripravila Velia Mangio, prikaze ga pa Arnoldo Foa. Glasbeno sodelovanje Antonia Esposita. Pred časom je Amoldo Foa med neko predstavo «/iert e oggi» spregovoril o Mariu Meroli, neapeljskem pevcu, ki je prišel v Rim, Milan in druge centre srednje in severne Italije s svojim programom. Tedaj je Foš predlagal naj bi podobno predstavo napravili v neapeljskem gledališču «La peria*. Gre za tako imenovano «sceneggia.ta». To je posebna vrsta gledaliških prireditev, ki so jih v 19. stoletju uprizorili v Neaplju AVTOPORTRET ANGLIJE Pripravil Ghigo De Chiara Šesto nadaljevanje Vsakdanje drobne stvari JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OBZORNIK IZBOR ŠPORTNIH IN TURISTIČNIH ODDAJ: Obale Egipta E. Bromte: VIHARNI VRH Serijska oddaja Viharni vrh je ena izmed štirih eonumih oddaj, ki jo je angleška televizija posnela po romanu pisateljice Emily Bromte. Pisateljica Bromte je izdala nekaj poezij, toda le en sam roman, ki je precej nenavadno delo angleške viktorianske dobe. Ljubezen, ki jo opisuje pisateljica v divji vetrovni po krajini, je polna temačnih, divjih strasti, kakršnih ne najdemo v nobenem delu angleškega romanticizma RISANKA DNEVNIK KAM IN KAKO NA ODDIH ČETRTKOVI RAZGLEDI OD BANDUNGA DO ALŽIRA Oddaja z delovnim naslovom «Od Bandunga ki jo je pripravil Drago Košmrlj, ima namen, puuau Q0-kumentaren pregled razvoja neuvrščene politike na svetu. Po-kaže naj politične vzroke, ki so narekovali pojav neuvrščenih sil, njihov vstop v mednarodno življenje in njihovo rastočo vlogo. Oddaja bo prikazala tudi vse poglavitne mejni-ke v razvoju neuvrščenih sil od beograjske konference, do zadnjih priprav na konferenco v Al-/im Jaroslav Hasek: PRIGODE DOBREGA VOJAKA ŠVEJKA Zadnja in zaključna oddaja KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 21.00 RISANKA 21.15 POROČILA 21.30 PIJAMA PARTY Celovečerni barvni film 23.00 VNET SEM ZA KOLO Kratek film v barvah 22.00 23.00 19.10 21.00 21.15 22.15 19.15 19.30 19.55 20.45 21.00 21.25 21.40 do Alžira*, podati do- 22.30 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slov. razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.30 V ljudskem tonu; 19.10 Tone Penko govori o ekonomiji; 19.30 Program za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 Achille Campanile — Janko Jež: Reševanje (komedija); 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 12.15 in 14.30 Deželne kronike; 15.10 Program za mladino; 16.10 Simf. koncert; 19.30 Deželne kronike. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila- 7.15 Jutranja glasba; 8.40 Glasba za dobro jutro; 10.00 Orkester «La Vera Romagna*; 10.40 Pisana glasba; 11.20 Melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Za tiste ki grejo na počitnice; 14.15 Plošče; 15.00 Operne arije; 15.45 Plošče Ricor-di; 16.00 Popevke; 16.15 Današnji pevci; 16.30 Zvočni rally; 17.45 Polke in valčki; 18.00 Mladinski klub: 18.45 Pihalna godba; 19.00 Ob juke boxu; 20.00 Male skladbe velikih mojstrov; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasbeni program; 21.40 Orkestri v noči; 22.00 Ritem in pesem; 22.30 Strani iz albuma; 23.00 V diskoteki; 23.35 Baritonist Marcel Ostaševski. NACIONA' ni pr gram 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Četrti spored; 13.20 Nenadoma letos poleti; 14.00 Najnovejše ital. popevke; 15.00 Poletni program za mladino; 17.05 Pisan program; 19.25 Ljubavni dueti; 20.00 Tovarna zvokov; 21.20 Antologija interpretov; 22.20 «Andata e ritorno*. II PROGRAM 7.30. 8.30, 13.30, 19.30 Poročila: 7.40 Pojo Little Tony in ansambel Domodossola; 8.40 Kako in zakaj?; 8.45 Orkester; 9.50 Nadaljevanka; 10.35 Posebna oddaja v Ivo Za nicchi; 12.40 Alto gradimento; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Nadaljevanka «H Gat-topardo*; 15.45 Glasbeno-govorni spored; 17.35 Plošče za vsakogar; 20.10 «Andata e ritorno*; 20.50 Plošče; 22.45 Franc, popevke. III PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Haendlove skladbe; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 13.30 Haendel in Giuliani; 14.30 Newyorški filharmonični orkester; 16.30 Klavirske skladbe; 17.29 Strani iz albuma; 17.35 Jazz; 18.00 »I virtuosi di Roma*; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Geminianije-ve skladbe; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Jazz. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 Mladinski zbori; 10.40 Iz partitur operetnih mojstrov; 11.15 Urednikov dnevnik; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Kmetijski nasveti; 13.40 Skladbe Uroša Kreka in Pavla Šivica; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Za mladi svet; 15.40 »Mehurčki*; 16.40 Iz slov. glasbene literature; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 P. Hiihnerfeld Zaključena družba - podlistek 18.10 Koncert po željah; 19.00 Ak tualnosti; 19.15 Zabavni orkester, 19.35 Iz kasetne produkcije; 19.50 Mejniki v zgodovini; 20.00 Lahko noč otroci!; 20.15 Ansambel Atija Sossa; 21.00 Domače pesmi in napevi; 22.00 Pauper studiosus sum: 22.40 Glasbeni nokturno; 23.15 Za ljubitelje jazza; 00.05 P. Niger: Pesmi; 00.15 Sodobna češkoslovaška glasba. ŠPORT ŠPORT ŠPORT OSMI DAN UNIVERZIADE V MOSKVI Premoč ameriških in sovjetskih plavalcev Jugoslovani brez kolajne tudi v košarki? Pankin, Rusanova (oba SZ), Poucher (ZDA) in ameriška štafeta na 4x100 m mešano postavili nove rekorde univerzitetnih iger MOSKVA, 22. — Danes bi bil na univerzitetnih igrah čisto miren dan, ko bi ne beležili vrsto neljubih dogodkov, ki bi pravzaprav ne spadali k taki prireditvi. Že več dni je na primer slišati proteste izraelskih časnikarjev, ki sodijo, da so jim sovjetske oblasti pripravile vrsto težav in jim ovirale opravljanje dolžnosti — nekaterim naj bi celo prepovedali vstop v SZ. Prireditelji so to seveda demantirali, niso pa mogli preprečiti vrsto neljubih izgredov med košarkarsko tekmo Izrapl — Portoriko, ko se je nekaj gledalcev sprlo s skupinico izraelskih navijačev. Od tod cela vrsta protestov in uradnih odgovorov. Res pa je, da vse te vesti prihajajo zelo pretrgano in iz različnih virov, tako, da je pravzaprav nemogoče razlikovati resni- KOLAJNE PO 8. DNEVU 1. SZ 2. ZDA 3. Romunija 4. Poljska 5. Vel. Britanija 6. NDR 7. Kuba 8. Italija 9. Finska 10. Madžarska 11. Bolgarija 12. ČSSR 12. Francija 14. Jugoslavija 15. Japonska 16. ZRN 17. Kanada 18. Avstralija 19. Brazilija 19. Kenija 19. Mehika 54 8 4 2 2 2 2 2 2 1 1 1 1 1 0 0 o o o o o 26 7 5 3 3 2 1 0 0 8 5 2 2 1 8 5 2 1 0 0 0 23 12 6 5 1 8 1 5 0 4 3 0 0 2 1 5 3 3 1 1 1 co od zelo verjetnega podpihovanja manjših dogodkov ali sploh izmišljotin. Kot da bi ne bilo dovolj trenja med Izraelci in sovjetskimi oblastmi, pa so se danes lepo stepli l-gralci ZDA in Kube: na igrišču se je poleg košarkarjev znašlo še lepo število bolj ali manj uradnih spremljevalcev, pa tudi domače občinstvo je dalo svoj doprinos k splošnemu pretepu, ki ga je policija s težavo prekinila. Vzroki izgredov še niso znani, zanimivo pa je, da je večina gledalcev med izgredi navijala za ZDA. Plavanje Škoda sicer, da je treba komentar začeti s takimi zapiski,- V plavalni areni je bila na primer cela serija dobrih rezultatov, med katerimi kar trije novi univerziadni rekordi. Sovjetska zveza in ZDA sta si bratsko razdelili zlate kolajne, tako da pravzaprav niti v tej panogi ni prišlo še do maščevanja Američanov, ki pa so se sicer zanesljivo namestili na drugo mesto neuradne ekipne lestvice. Nepričakovan poraz (drugi no tistem, ki ga je doživel včeraj Knox) so ZDA doživele na 100 m prsno, kjer je zmagovalka iz Milnchna Carr predala naslov domačinki Ru-sanovi. Takoj za tem je tudi Pankin osvojil zlato odličje — na 200 m prsno, premoč SZ v tej d scipli-ni pa je potrdil z drugim mestom Čerdakov. Rusanova in Pankin sta zabeležila nova rekorda univerzia-de, isto pa je uspelo tudi Američanu Poucherju na 200 m metuljček (včeraj je zmagal na polovični razdalji). Najzanimivejša in izenačena sta b'la štafetna teka: na 4x200 m prosto so zmagali Sovjeti, takoj za tem pa so plavalke ZDA ^ premagale domačinke na razdalji 4x100 m mešano. Popoln triumf Sovjetskih teniških igralcev V tenisu so danes oddali še zadnja odličja. Seveda so vse pobrali Sovjeti, med katerimi sta Kakuli-ja in Morozova z lahkoto razpolagala z nasprotniki. Kakulija je odpravil Madžara Taroczyja s čistim 6:1, 6:3, 6:3, Morozova pa Japonko Savvamatsu s 6:3, 7:5 in tako končala z nastopi brez izgubljenega seta. Povsem očitno je bilo to rej, da sta v mešanih parih ista dva igralca pospravila z nasprotniki. Z izidom 6:4, 18:16 sta premagala japonski par Savvamatsu — Hirai, katerima je ostalo zadoščenje, da sta vsaj enkrat spravila v zadrego nepremagljiva nasprotnika. Romunke v floretu Tekmovanje v floretu je zabeležilo končno poraz Sovjetinj. V e-kipni konkurenci so bile tokrat boljše Romunke, ki so v finalu z izredno lahkoto odpravile domačinke (končni izid 9:3). Tretje mesto pa je osvojila Poljska. Črn dan Jugoslovanov Jugoslovanom danes res ni šlo. Najhujši in najbolj nepričakovan neuspeh so zabeležili košarkarji, ki nastopajo v finalni skupini za 1. mesto. Reprezentanca si je že zapravila sicer majhne možnosti za kolajno s tem, da je danes zgubila proti Kanadi s č:stim 85:72. Tudi Kanadčanke so si privoščile zmago nad jugoslovansko žensko ekipo, sicer s tesnim 70:68, toda v tem primeru se moštvi potegujeta le za nižjo uvrstitev. Plavalca Szabo in Rudan sta prav tako izpadla iz konkurence. Szabo je bil v svoji skupini zadnji, Rudan pa četrti, toda s časom, ki je bil skupno šele deveti, torej najboljši med izločenimi. Do zmage so prišli vaterpolisti, ki nastopajo v tolažilni skupini: premagali so Nizozemsko z 8:6. Slabo kaže tudi v rokoborbi -prosti slog. Marinkov je zmagal s tušem, Lazarevski pa je izgubil pro-Italijanu Minguzziju in izpadel. Rezultati Italijanov Tudi Italijani ne morejo biti pre več zadovoljni z današnjim dnem. Še najbolje sta se odrezali štafeti v plavanju: moški so bili na 4x200 m peti, ženske pa so se le uvrstile v finale, kjer so sicer zasedle zadnje mesto. Noben posameznik se ni prebil do finala, vaterpolisti pa so tudi proti Madžarski iztržili le eno točko in še bolj zaostali za ekipami, ki se borijo za kolajno. V odbojki je moška reprezentanca plačaia napetost prejšnjih dni. Po porazu s Poljsko je tudi proti ČSSR zabeležila polom z 0:3. Rezultati PLAVANJE 100 m prsno — ženske: 1. Rusanova (SZ) (rekord univerziade) 2. Carr (ZDA) 3. Stepanova (SZ) 200 m prsno — moški: 1. Pankin (SZ) (rekord univerziade) 2. Čerdakov (SZ) 3. Munos (Meh.) 200 m metuljček — moški: 1. Poucher (ZDA) (rekord univerziade) 2. Meeuw (ZRN) 3. Čarjigin (SZ) 200 in hrbtno — moški: 1. Johnson (ZDA) 1T5”51 1T5’60 1’17"03 2. Furniss (ZDA) 2T2"72 3. Havves (Kan.) 2T3”93 Štafeta 4x200 m prosto — moški: 1. SZ 7’43"3 2. ZDA 7’43”6 3. Brazilija 8’02”1 Štafeta 4x100 m mešano — ženske: 1. ZDA (rekord univerz.) 4’29”8 2. SZ 3. ZRN 4’3r3 4’31”6 TENIS Moški — posamezno: 1. Kakulija (SZ) 2. Taroczy (Madž.) 3. Hirai (Jap.) Ženske — posamezno: 1. Morozova (SZ) 2. Savvamatsu (Jap.) 3. Young (Avstral.) Mešane dvojice: 1. Morozova - Kakulija (SZ) 2. Savvamatsu - Hirai (Jap.) 3. Young - Marks (Avstral.) SABLJANJE Floret — ženske ekipno: 1. Romunija 2. Sovjetska zveza 3. Poljska Tudi 4 slovenske Med 22 odbojkaricami, ki jih je PLAVANJE Izreden podvig dvanajstletnega dekleta iz Mesine MESINA, 22. — Dvanajstletno mesinsko dekle Grazia de Gregork) je postavilo nov rekord v plavanju preko mesinskega preliva. Tri tisoč šesto metrov je preplavala v T.1’59"; Uporabljala je prsni slog in je za tri minute in pol Drekosila rekord, ki ga je postavila v soboto avstrijska plavalka Ute de Vargas. Mlado plavalko je pri njenem podvigu spremljala kopica čolnov, na katerih so bili razni uradni mednarodni časomerilci, navijači, ribiči in potapljači, ki so bili vedno v pripravljenosti v primeru nesreče. Medtem ko je plavalka dobro napredovala do polovice preliva, se je tu morala spoprijeti z močnimi nasprotnimi tokovi, ki so jo potiskali izven ožine. Ob zaključku tega podviga je mlada mesinska športnica izjavila, da se ji je pred poskusom zdelo vse zelo lahko. Toda šele ko je bila v vodi, se je Neusmiljeni šerif odbojkaric zavedla težav, ki so jo čakale. na skupnih pripravah CANNES, 22. - Policijska pre- iskava je ugotovila, da je bil biv- odhnjkarska zveza izbrala za skup-1 ši olimpijski smučarski prvak Fran-ne priprave, ki bodo od 2. septem- j cis Bonlieu, ki je umrl v soboto bra dalje v Mestrah, je tokrat kar | zjutraj v bolnišnici v Nici, žrtev četverica slovenskih igralk. Breg bosta zastopali Kati Kostnapfel in Nataša Rauber, Bor pa Tjaša Pavletič in Fabia Meneghetti. vandalskega napada. Vendar pa policiji ni še uspelo odkriti vzroka napada na nekdaj slavnega smučarja. ATLETIKA NA STADIONU «GREZAR» V soboto v Trstu veliko mednarodno tekmovanje Nastopili bodo Jugoslovani, Italijani, Avstrijci in Poljaki Preko petdeset najboljših itali-1 borom doma z 1:3 in minuli teden —i.;u —...rfmiciii, ,-n m-1 7 mirensko Adrio z 1:2. Bob Foster, šerif iz Albuquerqua, Je sinoči dvanajstič zaporedoma obranil naslov svetovnega prvaka srednjetežke kategorije. Kljub napovedim ni spravil predčasno na tla svojega izzivača. Južnoafričana \ ouriera, ni pa rečeno, da bi ne ,bil tak konec prijetnejši za nasprotnika, ki je dvoboj končal popolnoma zbit. Fourier je sam« v dveh rundah spravil precej starejšega nasprotnika v zagato, .sodniki pa so mu na koncu janskih, poljskih, avstrijskih in ju- z goslovanskih atletov bo nastopilo v soboto zvečer v Trstu na mednarodnem atletskem mitingu, ki ga prireja tržaški univerzitetni krožek CUS, da bi otvoril novo progo iz tartana na stadionu «Pino Grezar». Na sporedu so naslednja tekmovanja: teki na 100 m, 400 m, 800 m, 5.000 m, 110 m z ovirami, 3.000 m zapreke, štafeta 4x100 m, skok v višino, skok v daljino, met diska, met krogle in met kladiva. V italijanski reprezentanci bosta najbrž prisotna tudi «azzurra» Del Fomo v skoku v višino in Costanzi v teku na 100 metrov ter Hernandez v skoku v daljino. Poljsko bodo zastopali atleti Breslava, ki je polj; ski podprvak, Avstrijci so vpisali tekmovalce iz Innsbrucka, Dunaja in Gradca. Jugoslovanske barve pa bodo branili predstavniki zagrebškega Dinama ter atleti iz Maribora in iz Nove Gorice. NOGOMET Skrbne priprave novogoriških Vozil Nogometaši NK Vozila iz Nove Gorice, ki letos vadijo pod nadzorstvom priznanega nogometaša in trenerja Vladana Mladenoviča, na daljujejo s skrbnimi pripravami za novo prvenstveno sezono, ki se bo kmalu začela. Do sedaj so odigrali že pet tekem in to z lažjimi in težjimi nasprotniki. Z Renčani so o-digrali dve tekmi in obe dobili skupnim rezultatom 7:0. Doma 50 premagali tudi enajsterico Kopra z rezultatom 1:0. Edina poraza pa so doživeli z drugoligašem Mari- Trener Mladenovič pa je kljub temu zadovoljen, saj pravi, da je šele sedaj uspel spoznati vse igralce, tako da bo lahko komaj v prihodnjih tekmah pravilno razdelil vloge vsakemu posebej. Do začetka prvenstva pa bodo trenirali z nezmanjšanim tempom, to je štirikrat do petkrat tedensko. V tem obdobju pa imajo v načrtu še več prijateljskih tekem in to Biljami, Taborom iz Sežane in še z nekim močnejšim nasprotnikom, čigar imena še ne vedo. Po teh pripravah, ki so letos brez dvo- -»redno skrbne in natančne, pa t j začel boj v ZCNL in Vozila u./do sprejela že v prvem kolu v goste moštvo Save iz Tacna, ki se je letos zopet uvrstilo v to ligo. Vsekakor pa bodo ljubiielji najboljše goriške enajsterice v letošnjem prvenstvu doživeli marsi-kak lep trenutek. Rajmund Kolenc pripisali skoraj 2» točk man) kot nasprotniku ............................imniinm................m.......................-.................................................................. , . „ nil SVETOVNO PRVENSTVO V SAN SEBASTIANU ŠE DOBER TEDEN DO ZAČETKA SP PLAVANJE Pospešene priprave v Beogradu za sprejem najboljših plavalcev Tekmovanja za naslove svetovnih prvakov bodo prenašale mnoge televizijske mreže - Odpravljena kontrola «anti-doping» BEOGRAD, 22. — Približno tisoč urad, kjer bo delovala cela vrsta plavalcev iz 42 držav je že vpisanih za prvo svetovno plavalno pr-2’23”81 venstvo, ki bo od 1. do 9. septembra v Beogradu. 2'24"06 Prireditelji pa upajo, da bo do 2’27”89 nedelje, ko zapade rok za vp:sova-nje, število nastopajočih in sprem-2’05 '67 ljevalcev narastlo na dva tisoč o-seb iz šestdesetih držav. Vsa ta 2'06”53 množica ljudi bo bivala v štirih 2’09’'00 največjih mestnih hotelih, kjer bo imela na razpolago posebno banč-2’10"53 I no službo in poseben informacijski Novoustanovljeni in pomlajeni odbor ŠZ Zarje, ki bo v prihodnji sezoni vodil bazoviško društvo študentov. Najvažnejša tekmovanja se bodo odvijala v odprtem bazenu plavalnega stadiona na Tašmajdanu, na katerem gradijo nove sedeže, da bi lahko sprejeli preko 5.500 gledalcev. V primeru slabega vremena se bodo vsa tekmovanja odvijala v bližnjem pokritem bazenu, ki bo vseeno služil tudi za treninge. Odprte bazene pa gradijo tudi na Ko šutnjaku, ki je cilj mnogih izletov. Prav tako gradijo t;k ob Donavi, za staro kalemegdansko trdnjavo, središče za plavanje in za vaterpolo. Neka švicarska tvrdka pa je prispevala table in razne elektronske aparature v skupni vrednosti 170.000 funtov. Bazene bodo ponoči osvetljevale močne luči, ki se ne bodo bleščale, tako da bodo televizijski snemalci lahko v miru posneli najvažnejše dogodke. Pravico do snemanja si je že zagotovila evrovizija, na drugi strani 0-ceana pa razne severnoameriške družbe ih pa Brazilija. Na stadionu v Tašmajdanu bo organizirana posebna tiskovna služba. Glavni bazen se nahaja blizu hotela Metropol, kjer bo osrednji tiskovni urad z mnogimi telefonskimi linijami in s teleksi, ki bodo povezovali v začetku septembra Beograd z ostalim svetom. Ante Lambaša, direktor tekmovanj na beograjskem svetovnem prvenstvu je izjavil, da ne bodo o-pravljali kontrole «anti-doping». To pa zaradi tega, ker takih analiz ne Valnih prvenstvih, kjer vseeno' priznavajo razne dosežene svetovne rekorde. Zaradi tega se je prirediteljem zdelo nepotrebno, da bi jih opravljali tudi na svetovnem prvenstvu v Beogradu. Turistični delavci iz Beograda so prepričani, da bo jugoslovanska prestolnica postala v začetku septembra glavno turistično mesto Evrope. Ne bojijo pa se invazije več tisočglave množice, saj so svoje zmožnosti že preizkusili pred nekaj meseci, med nogometnim srečanjem Ajaxa z Juventusom, ko je prebivalstvo jugoslovanskega glavnega mesta narastlo za več deset tisoč ljudi. AVTOMOBILIZEM MODENA, 22. — Znani avtomobilski pilot Juan Manuel Fangio, ki se nahaja te dni v Italiji, je izjavil, da bo slavna avtomobilska dirka «1000 km» v Argentini redno na sporedu 21. oktobra, kot je Pilo že najavljeno. Dirka je veljavna za svetovno'avtomobilsko prvenstvo in je zadnja vožnja na sporedu. Dirke se bodo udeležili tudi ferrariji, ki bodo skušali izpodriniti z vrha lestvice francosko matro. Poljaku Kierzkowskemu prva zlata kolajna 1973 Nizozemec Knudsen je v zasledovalni vožnji za amaterje postavil nov svetovni rekord SAN SEBASTIANO, 2?. — Danes j SORTSOLE, 22. — Italijanski ko zjutraj se je -na dirkališču v San lesar Gaetann Baronchelli je zrna Sebastjanu v'Sj»nTJi pričelo svetfivno | gft! v prvi fZhied petih etap ama Prijateljska tekma med mirensko Adrio in Doberdobom Športno društvo Mladost iz Doberdoba je povabilo člansko moštvo nogometnega kluba Adria iz Mirna na srečanje z njihovo reprezentanco ob otvoritvi novega igrišča, ki bo 9. septembra. Tega dne pa bo v zahodni conski ligi, kjer nastopa Adria, že drugo kolo prvenstva v katerem bi mor Adria igrali proti Tolminu. Ker pa so pri Adni želeli ugoditi Doberdobcem, - katerimi imajo že več let prijateljske odnose, so prosili Tolmin za preložitev tekme na soboto. Tolminci so na to že pristali, tako da ni več nobenih ovir za nastop Mirencev na otvoritvi igrišča. B. P. ALCALA’ DE HENARES, 22. -Španska košarkarska reprezentanca, ki se pripravlja za nastop na evropskem košarkarskem prvenstvu, ki bo septembra v Barcelo- ^_____________ ni, je danes premagala ameriško opravljajo na raznih državnih pla- ekipo Gillette s 93:66. kolesarsko prvenstvo v dirkališčnih disciplinah, trve so bile na sporedu ženske, ki jih je bilo dosti več, kot so prireditelji pričakovali, zaradi česar so morali urnik tekmovanj nekoliko spremeniti. V sprintih za ženske so bile po predvidevanjih najboljše sovjetske, češke in nizozemske tekmovalke. Presenečenje je pripravila Američanka Youngova ki je v kvalifikacijah odpravila favoritinjo Sovielunjo Ponovarejevo. Italijanski predstavnici Tartagni m Bls-soh pa sta Pili takoj izločeni V zasledivam: vožnji so amaterji postavili nov svetovni rekord. Iva štiri kilometre dolgi progi ga je dosegel Norvežan Knut Knudsen 3 časom 4'49'"48. Prejšnji čas pa je pripadal od leta 1966 dalje Nizos.erV.iU Bogeo su. Knudsenov rekord je takoj zbudil polemike, saj nekateri trdij-.. da ga je dosegel le zaradi tega, ker je dirkališče v Anoeti pokrito; Mve zanimivejše borbi so bile na sporedu popoldne, ijsiedovalci so 0-pravili četrtfinalne dvoboje, v kate-rin '• bil Knudsen znova hitrejši od rekordne znamke, rokrat s časom 4'48'T1. Z njim so se uvrstili v polfinale Ponsteen (Niz.), Kratzer (ZRN) in Kurtmann (Švi.). Prvo zlato kolajno ie osvojil Poljak Jant.sz Kierzkovvski m sicer v vožnji na kilometer. S časom 1 07”51 je prehitel na končni lestvici svetovnega prvaka 1970, Sovjeta .iappa. Bronasto i olajno je odnesel Ponste.v. (Niz.). terske kolesarske dirke v Berga mu. Kolesar, ki je brat bolj zna nega Giovanbattiste, je 21 km pred ciljem pustil za sabo svojega tovariša na begu Rosani ja in je prispel na cilj z več kot enominutno prednostjo. TENIS »7 r' TURNIR V TORONTU Poraz Smitha in Ricssena TORONTO, 22. - Marty Riessen in Stan Smith, ki sta komaj zmagala nad Romunijo v Davisovem pokalu, sta bila izločena v drugem kolu mednarodnega odprtega teniškega turn rja v Torontu. Smitha je premagal njegov rojak Eddie Dibbs s 7:5, 7:5, Riessena pa je odpravil Portoričan Charlie Passa rel s 6:3, 6:2. Italijanski teniški igralec Bara-žuttl pa je preščl oviro in premagal Šveda Oveja Bengstona s 6:3 in 7:5. V srečanju dvojic pa so italijanski igralci enkrat zmagali in enkrat okusili poraz. Zugarelli in Bara-zutti sta premagala Francoza Go-drella in Južnoafričana Terryja Ry-ana s 6:4, 3:6, 6:4. Bertolucci in Panatta pa sta bila izločena, potem ko sta ju premagala Američan Jeff Borovviak in Kanadčan Rami-rez s 6:1, 6:2. OBVESTILA ZSŠDI obvešča, da bo urad v Ul. Geppa 9/1 odprt do 23. avgusta samo zjutraj od 9. do 13. ure. * »- ZSŠDI obvešča zamejska slovenska športna društva in skupine, ki mislijo sodelovati na letošnjih 13. slovenskih športnih igrah, da se 31. avgusta nepreklicno zaključi vpisovanje za sledeče panoge: odbojka, košarka, nogomet, namizni tenis, igra med dvema ognjema in spominski štafetni tek Opčine - Bazovica na predvečer bazoviških žrtev. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ulica Geppa 9, tel. 31-119. Za vse ostale panoge pa se vpisovanje zaključi 15. septembra. * • « Organizator nogometnega turnirja SŠI na zahodnokraškem področju sporoča, da se danes zaključi vpisovanje nogometnih enajsteric za to področje. Predstavniki vpisanh moštev naj se zberejo danes zvečer ob 21. uri v Rcpnu, kjer bo žreb in do'oči-tev koledarja nogometnih tekem. • * • Dne 26. avgusta bo balinarsko meddržavno srečanje za pokal pa-trona Opčin. Organizira balinarska sekcija Dopolavoro Ferrovia-rio — Opčine. Nastopajo sledeče ekipe: Iz Slovenije: Komen, Tupelče, Štanjel, Sežana, Koper, Izola in Postojna. Iz Trsta In okolice: Dopolavoro Ferroviario Opčine, Balinarsko društvo «Nevio», Š.d. «Gaja», Ses-Ijan. Postelegrafonici, Triestina. Ekipe bodo sestavljene iz štirih tekmovalcev. Tekmovanje bo na Opčinah istočasno na štirih stezah. Pričetek ob 8.30. • • • ŠZ Bor obvešča odbornike, da bo seja odbora v ponedeljek, 27. t.m. ob 19.30. Obvezna je prisotnost referentov zaradi ureditve formalnosti za nastop na 13. SŠI. .. Jr:7' TAJSKA - DEŽELA Frt: VEČNEGA POLETJA Beseda prostitucija je tajski miselnosti že po svojem pomenu precej tuja, kajti mnogo uslužbencev, predvsem A-merikancev, si za daljšo dobo najame lepo domače dekle, da jim za določen čas gospodinji in skrbi zanje kot bi jim bila žena. Da si večkrat zamenjajo takšno gospodinjo, dekleta že vnaprej vedo. Vendar se tudi zgodi, da se sčasoma tako zbližata in vzljubita, da se celo poročita. Dan odhoda je bil nekam čudno žalosten. Celo nebo, ki je vse dni žarelo v razkošni jasnini, si je nadelo nekaj o-blačkov, skozi katere so nekako zadušljivo prodirali žgoči sončni žarki. Po ulicah se je dvigal prah in ljudje so često pogledovali proti nebu v želji, da bi jih vendarle obdarilo s težko pričakovanim deževjem, ki je tokrat pošteno zakasnilo. S tesnobo v srcu smo hodili po vročem tlaku, vendar bogatejši z mislijo na prelest, ki smo jo bili užili v teh dneh. S poslednjimi koraki in s kratkim dihom smo hoteli uloviti še nekaj lepot Bangkoka pred vrnitvijo v hladno evropsko sivino. In ko smo se v hotelu poslavljali s kovčki in paketi spominkov v rokah, je pristopil k nam tisti prijazni uradnik, ki nas je bdi skrbno sprejel prvi dan prihoda. Kakor Je bil ljubezniv in vesel z našim izkazanim zadovoljstvom, da smo spoznali lepote njihove dežele, se vendar nismo mogli znebiti očitnega vtisa, da se je prišel prepričat, seveda, po službeni dolžnosti, če bodo trije Jugoslovani na določeni dan v resnici odpotovali. Vljudno nas je celo po- spremil do avtobusa pred hotelom, kjer smo sl prisrčno segli v roke. Med vožnjo proti letališču se je v hipu stemnilo. Nebo, kolikor smo ga mogli videti iz avtobusa, je bilo nizko in skoraj črno. Iznenada so vozilo oblile debele zavese dežja. Monsunski vihar je bičal streho in po vseh šipah je v slapovih lila voda. Brisalci stekla so se zaman upirali, da bi odrinili vodo, ki jo je bilo preveč. «Monsuni)) je završalo v avtobusu. ((Vendar smo tudi to doživelih) so se olajšano zaslišali glasovi. Za večino potnikov je bil monsun posebno doživetje, ki so si ga bili na potovanju kljub nepredvidenemu lepemu vremenu, na tihorna zaželeli. Posebno še, ker smo pripotovali v Tajsko prav v tistem času, ko je bilo napovedano monsunsko deževje, a se je bilo za dobre tri tedne zakasnilo. Meni monsun ni bil novost, saj sem ga bil na svojih nekdanjih potovanjih v Aziji, na morju in na kopnem že večkrat okusil na lastni koži kot nevšečno vremensko posebnost, bodisi zaradi premočene obleke, ali ker mi Je o-nemogočil fotografiranje. Čeprav so potniki v avtobusu začudeno zrli v onika, niso, razen vode, ki je lila kot bi se bil utrgal oblak, videli ničesar. Mišu so mi prešle k marljivim ljudem in njihovim poljem, ki so že težko pričakovali občutno zapoznelo deževje, da bi jim napolnilo na pol prazna korita rek in namočilo izsušena polja. Kmetje takrat ponovno zaživijo. Utrujenost jim splahni, mokro obdobje jim prinaša novih moči in nove volje do dela. Na poljih nenadoma vse vzklije in brsti; tropska vegetacija zaživi kar čez noč v bujnem zelenilu in živali, ki pomagajo na polju, postanejo živahnejše, močnejše in napete. Končno smo se med nalivom ustavili pred letališko stavbo. Lilo je neprestano, kot iz škafa. Zaradi prenatrpanosti avtomobilov, ki Jih je v slapovih oblivala topla voda iz neba, nismo mogli do ploščadi za pešce. Med naj hujšim grmenjem in bliskanjem smo poskakali iz avtobusa v jezero, ki ga je bil že naredil dež in ki je bilo razlito čez vso cesto. Voda se je lotila tudi že ploščadi. Kljub temu je bilo veselo in razigrano med potniki, ko so s čevlji v rokah bosi Naša nova nadaljevanka Spectator: MA Fl J A včeraj in danes Avtor naše nove nadaljevanke o mafiji v Italiji je znani časnikar Ive Mlhovilovič. Nadaljevanka Je že izšla v posebni knjigi v hrvaščini, toda za naš dnevnik jo je avtor izpopolnil z najnovejšimi podatki. Novo nadaljevanko bomo začeli objavljati že jutri. UREDNIŠTVO začofotali po globoki umazani vodi, seveda, v trenutku p polnoma premočeni. Nihče ni imel pri sebi dežnika ali de nega plašča, kar pa verjetno ne bi dosti pomagalo. Odp ljali smo se namreč v1 sončnem dnevu, a monsun pride i nenada kot strela z jasnega. Zanimivost pojava je prav tem, da kakor hitro pride, tako tudi nenadoma preide in se ponavlja nekaj mesecev dan za dnem, vsakih nekaj ur. Moč monsuna je tolikšna, da v hipu viharnega izit življenje na prostem popolnoma zamre. Ljudje in živali zatečejo v vama zavetja. Nobeno živo bitje se ne more preti viharju silnega deževja, ki podre in izruje celo ve kanska drevesa s koreninami vred. Gorje preprostim kc bam, ki niso trdno zgrajene in na dovolj visokih koleh. ' hama moč deževja poruši in odnese marsikatero domačij izpodkoplje jo v zemljo vdirajoča voda, ki jo nenasitno g tajo izsušene površine. čeprav smo bili vsi dodobra premočeni, smo se v čak niči še precej hitro posušili, seveda razen čevljev, kdor si j ni Ml sezul. Nenadoma se je, kot monsun, nepričakovano spet p kazal nasmejani obraz skrbnega uradnika, ki nam je še ( krat zaželel srečno pot. Z nasmeškom se je zahvalil našer povabilu, naj nas pride kdaj obiskat. Tajski sawardi — na svidenje, je bila naša in njego zadnja beseda, preden smo stopili v ogromni oranžnorun nd trup letala Atlantis. K sreči je prenehal monsun, da smo se varno odlej z mokre betonske steze, ki je zrcalno bleščeče odsevala neštetih barvnih lučeh bangkoškega letališča. Sawardi — pravljično lepa Tajska! Na svidenje, eksotični čar dežele smehljaja... KONEC Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TkST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija »Dan* V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije In podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 23. avgusta 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT • Trst MEDTEM KO VLADA NADALJUJE POGAJANJA S SINDIKATOM PREVOZNIKOV Položaj v Čilu še vedno zelo napet zaradi vrste fašističnih atentatov Peklenski stroj je eksplodiral pred sovjetskim veleposlaništvom v Santiagu Predvčerajšnjim so fašistične škvadre napadle sedež čilske komunistične partije SANTIAGO DE CHILE, 22. - Napetost v Čilu ne popušča. Včerajšnji spopadi in vrsta bombnih atentatov danes dokazujejo, kako se dan za dnem ,uro za uro zaostruje položaj »skoraj državljanske vojne* čelni spopad med opozicijo in levičarsko vlado Salvadorja Allendeja. Značilno je. da so neredi izbruhnili včeraj zvečer malo potem, ko je ministrstvo za javna dela in prevoze sporočilo, da je doseglo Jelen sporazum s predstavniki prevoznikov, ki so paralizirali državo s svojo 26 dnevno stavko. Tudi po mnenju vseh tujih političnih komentatorjev v Čilu včerajšnji dogodki dokazujejo, da desnica sprovocira hude incidente v upanju, da TRMA Za francoski civilni zakonik impotenca ne more biti vzrok ločitve, če pa moški trmasto zavrača vsakršno zdravilo ali terapijo, ki bi mu lahko obudila zaspano «moškost». ga lah ko žena zapusti brez pomisleka. Tako je razsodilo danes francosko kasacijsko sodišče. Povod za sodno razpravo je bil primer profesorja Jeana D., kateremu je rojstvo prvega sina povzročilo tolikšne psihične motnje, da ni mogel več opravljati svoje ^zakonske dolžnosti.» ženska je stalno rotila soproga naj gre k zdravniku, a njene prošnje niso zalegle. Jean D. je trmasto vztrajal pri svojem stališču. Po dolgem pravdanju je kasacijsko sodišče razporočilo zakonca in naprtilo vso krivdo za propad zakona sovragu, ki bo moral plačati še 500 frankov globe in vrhu tega tudi sodne stroške. FESTIVAL BRK V Tarantu so pred nekaj dnevi izvolili za tsuperbrka 73» Ofelia Morella, ki je že osvojil naslov leta 1971 s svojimi kitajskimi brki. Z razliko od občinstva pa žirija letos ni cenila mušketirskih brkov Donata Lo-raia. ki je osvojil naslov *su-perbrka» lani. JUBILEJ STROKOVNJAKA Delegacija slovenske elektrotehniške zveze se je pred nekaj dnevi napotila — kot se seveda spodobi: z zvrhanim košem čestitk ob 70-letnici rojstva — k uglednemu slovenskemu strokovnjaku, inženirju elektrotehnike Pavlu Lavrenčiču. Slavljenec je svoje goste pričakal u pritličju z baterijo v roki, jih popeljal mimo «zamrznjenega dvigala» t> stanovanje v četrtem nadstropju. Okvara v termoelektrarni Šoštanj je tako svojevrstno prispevala k jubileju strokovnjaka . .. dne je na sedežu sindikalne organizacije eksplodirala zažigalna bomba, ki je povzročila veliko materialno škodo. Desnica je takoj izkoristila priložnost in obtožila pripadnike levičarskih strank, da so napadli sindikat v znak represalije proti proglasitvi stavke .Kmalu nato je okrog 200 neofašistov napadlo skupinico levičarskih aktivistov. In takoj nato juriš na sedež komunistične partije. Tu je prišlo do najostrejših spopadov. Še neidentificirani ostrostrelci so začeli nepričakovano streljati. Svinčenke so ranile 13 ljudi. Vsedržavno vodstvo »Partida Nazional* je takoj po incidentih sporočilo, da sta bila dva neofašista ubita, čilsko notranje ministrstvo je odločno demantiralo vest in pozneje so bili tudi desničarji prisiljeni priznati, da so se «zmotili». Značilno je, da je skrajna desnica sprovocirala incidente medtem ko so v teku pogajanja med vlado in prevozniki, ki so odločilnega pomena za čilsko bodočnost in potem ko je spodletel poskus umetnega ustvarjanja napetosti med vlado in vojsko. Bivši minister za javna dela in prevoze in bivši vrhovni poveljnik čilskega letalstva general Ruiz je predal včeraj poveljstvo generalu Leighu, ne da bi se kdo od višjih letalskih častnikov temu protivil. Izkazalo se je, da so bile alarmistične vesti o nezadovoljstvu med letalskimi častniki neosnovane — zgolj poskus opozicije in ne samo neofašistične stranke »Partido nazional*, da umetno podpihuje napetost v državi. Allende in levičarska koalicija, demokratične sile v državi so še enkrat odbile napad desnice. Kako bo v prihodnje? V vladnih krogih so dokaj optimisti, čeprav si ne delajo utvar, da bo desnica odnehala. Vlada poudarja. Ja je stavka avtoprevoznikov in drugih kategorij izključno politične narave. Namen te akcije — opozarjajo — je prisiliti predsednika, da podleže zahtevam desnice ali celo da odstopi. Kljub težkemu gospodarskemu položaju (stavka prevoznikov je močno ohromila industrijo, kateri primanjkuje surovin), pomanjka nju živil (včergj .pp, ^tetituteji poškodovali železniško progo Santia-go — San Antonio, po kateri so spričo stavke dovažali v prestolnico večji del živeža) in rovarjenju sovražnikov ljudstva ~ pribijajo — delavstvo podpira levičarsko vladno koalicijo. »In dokler bomo imeli podporo ljudskih množic — zaključujejo — bomo odbili, zdržali in odbili vsak prevratniški poskus desnice.* Po poročanju italijanske polurad- prepreči sporazum mad vlado in prevozniki. Danes zjutraj je vrsta močnih eksplozij prebudila prebivalce čilske prestolnice. Po prvih informacijah kaže, da so bombni atentati povzročili le materialno škodo in da na srečo ni bilo človeških žrtev. V trenutku ko poročamo, ne notranje ministrstvo ne policijsko poveljstvo nista dala nobenega urad-nega sporočila o bombnih atentatih proti trgovinam, stanovanjem vidnih političnih predstavnikov in zlasti proti maloštevilnim tovornjakom, ki so vozili po santjaških ulicah, kljub prepoveoi zveze avtoprevoznikov. Po nepotrjenih vesteh kaže. da so atentatu'ji postavili peklenski stroj tudi pred sovjetsko veleposlaništvo, kar dokazuje, da nameravam pripadniki neofašističnega »Partido Nazional: vztrajati v svoji prevratniški dejavnosti v upanju, da strmoglavijo predsednika Allendeja in vlado levičarske koalicije »Unitad popular*. V tako napetem ozračju so se da nes nadaljevala pogajanja med vlado in predstavniki prevoznikov. Allende je zaupal to težko nalogo novemu ministru za javna dela in prevoze generalu Humbertu Ma-gliocchettiju. ki je bil imenovan v soboto na mesto generala Ruiza. Po izjavah ministra za javna dela pogajanja napredujejo, kljub napetosti in številnim incidentom, če prav kaže da sta stranki dosegli sporazum že za 12 točk od 14, kolikor jih vsebuje zahtevna platforma prevoznikov, je Maglioechetli opozoril na možne zastoje. Pribil je, da gre za zelo zapleteno zadevo. »katere ne moremo rešiti kar čez noč*. V zadnjih dneh pa so proglasile stavko še druge kategorije: trgovci, zdravnik*, uradniki itd. Napetost bo verjetno v prihodnjih dneh še o-strejša zaradi pomanjkanja živil in drugega potrošniškega blaga. Povod za včerajšnje nerede je bil atentat na sedež pokrajinskega tajništva enotnega delavskega sindikata CUT v Santiagu. Z razliko od vsedržavnega vodstva, kjer ima levica dvotretjinsko večino, je san-tiaško pokrajinsko tajništvo v rokah desnice, ki je predvčerajšnjim proglasila splošno stavko v podporo avtoprevoznikom. Včeraj okrog pol- Spanskim duhovnikom preti izgon iz Mozambika NAIRORI (Kenija), 22. - Po pisanju južnoafriških časopisov bodo morali španski katoliški duhovniki, ki pripadajo nekemu redu iz Burgosa zapustiti Mozambik, ker so podali izjave glede portugalskih grozodejstev v pokrajini. V zadnjih mesecih so posebno španski in angleški duhovniki obtožili portugalske oblasti, da s svojimi metodami boja proti osvobodilnemu gibanju «Frelimo» (Frente de liberacao do Mocambique) iztrebljajo črnske domorodce. M . i-vfc ifc . £&&«&&&».‘J:< J' *■. Razpoka v spomeniku ali kmetijska politika in nemško - francosko prijateljstvo («Die WelU, Hamburg) niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiifininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZARADI OKVARE Nfl ZAVORAH VLAKA Nesreča v predoru pod Oran Sassont: štirje rudarji izgubili življenje Vlak, ki ga uporabljajo za prevažanje rudarjev in gradbenega materiala, je z vso silo trčil v nasproti vozeči konvoj - Gradbeni material je zakopal štiri nesrečneže Gran Sassom. Zaradi okvare na zavorah sta trčila dva vlaka, ki so ju uporabljali za prevoz delavcev in gradbenega materiala v predoru. Nesreča se je pripetila ob 2. uri danes zjutraj. Ko so reševalci našli nekaj ur pozneje trupla ponesrečenih delavcev, so prekinili z odstranjevanjem gradbenega materiala in skrotovičenega železja razbitih voz. Šele tedaj se je zvedelo za nesrečo. V prvem trenutku so delavci zamolčali incident, da ne bi po nepotrebnem alarmirali svojcev nesrečnih rudarjev. " V nenavadni * nesreči so izgubili življenje 26-letni Domenico Fabbria-ni, 32-letni Antonio Di Marco, 25-let-ni'Giuseppe Matucci'in 40-letni Gia-como Nori. Prvi trije so bili doma iz Izole di Gran Sasso, zadnji pa je bil iz Montoria al Vomano. Vzrok nesreče je bila nepričakovana okvara na zavorah podzemskega vlaka, ki je peljal delavce in material proti izhodu. Ko se je vlakovodja zavedel, da so zavore popustile, je dal alarm. Rudarji, ki so bili na vlaku, in strojevodja so skočili z vlaka, ki je drvel z ____ vrtoglavo hitrostjo proti izhodu. ne* tiskovne agencije ANSA večina ’ Vlak je zavozil na enotirno progo TERAMO, 22. — Štirje delavci i na drugem vlaku, se je skušalo reso izgubili življenje v nenavadni šiti s skokom z vagonov. Dva sta nesreči na delu v predoru pod j se rešila, ostale štiri pa je zasul nepristranskih političnih opazovalcev soglaša z vladno analizo o položaju v državi. in 400 metrov pred izhodom je trčil v konvoj, ki je vozil v nasprotni smeri, šest delavcev, ki je bilo kljub okrepuenemu nadzorstvu policije Eksploziven naboj v londonski trgovini Eksplozivna pošiljka na sedežu konservativne stranke Londonderryjski «coroner» obtožuje padalce LONDON, 22. — Strah pred bombnimi atentati se v Londonu vedno bolj širi. Pomemben delež pri tem imajo sedaj skoraj vsakodnevna odkritja eksplozivnih nabojev, zažigalnih bomb in eksplozivnih poštnih pošiljk. Velik preplah je povzročila vest da so neznanci ukradli iz neke prodajalne časopisov v središču Londona 30 knjig, ki bi jih utegnili uporabiti za eksplozivne pošiljke. Nekaj so jih policisti odkrili, toda velika večina leži po mnenju policijskih organov pod svežnji pisemskih pošiljk v londonskih poštnih uradih. Danes so zabeležili dve glavni akciji na področju poskusov bombnih atentatov. Na sedež angleške konservativne stranke je prispela pošiljka z eksplozivnim nabojem. Šlo je za knjigo, katere notranjost so atentatorji izrezali ter v duplino namestili naboj. Uradniki so odkrili zavojček preden je eksplodiral ter so ga stavili v čeber z vodo. Artilerijski strokovnjaki so dezaktivirali bombo. Še večji preplah pa je povzročila vest, da so odkrili zažigalno bombo v veleblagovnici »Dickins and Jones* v Regent Streetu. Prav v tej trgovini sq že včeraj našli eksploziven naboj. Voditelji veleblagovnice menijo, da je bil peklenski stroj nameščen v današnjih jutranjih urah. Zelo verjetno gre za iste ljudi, ker je bila tehnika priprave naboja in njegove namestitve enaka včerajšnjemu poskusu atentata. Policija (v uniformi in v civilu) ter zasebni detektivi so danes strogo nadzorovali vse kar se je do gajalo v trgovini. Osebno so preiskali več kot 60 ljudi ter še posebej ženske, ker domnevajo da prav te utegnejo prinesti v trgo- vino eksplozivne naboje v svojih torbicah. Tudi glede jutranjega pu-skusa atentata domnevajo, da sta naboj prinesla v trgovino neki moški in neka ženska. Medtem ko se je moški pogovarjal s trgovskim pomočnikom, je ženska vtaknila eksplozivni naboj v zavoj blaga. Psihoza atentatov povzroča seveda tudi neupravičene alarme. Tako se je na primer zgodilo, da so na pošti in tudi na policiji začeli sumiti, da je poštna pošiljka s sedmimi kuvertami, ki je prihajala iz Dublina, vsebovala eksplozivne naboje. Pošiljke so bile naslovljene na nekatere osebe iz Lutona (kjer je letališče za chartersko polete) ter so vsebovale listke irske državne loterije. Šele po večurnem čakanju (medtem so pošiljke ležale pod vrečami s peskom) so ugotovili, da ni obstajala nobena nevarnost. Policija je sprva domnevala, da gre morda res za eksplozivne naboje, ker v Lutonu živi precej Ircev, ki so menda simpatizerji organizacije IRA. Treba je še upoštevati dejstvo, da so prav v tem kraju aretirali dva moška, ki sta obtožena, da sta na meravala ugrabiti nekega visokega britanskega častnika. Boj proti atentatorjem vodi skupina 20 mož londonskega Scotland-yarda, ki so vsi strokovnjaki na raznih področjih. Domnevajo, da atentate pripravljajo ločene skupine organizacije IRA, ali pa skupine anarhistov. Medtem se je vnela ostra polemika v zvezi z izjavami london-derryjskega «coronerja», ki je ka toličan po rodu in ki je obtožil angleške padalce za nameren umor 14 katoličanov, ki so bili ubiti februarja lani v Londonderryju. gradbeni material in skrotovičeno železje razbitih vagonov. Na kraj nesreče je prišel tudi državni pravdnik iz Terama, ki je prvič aretiran zaradi nekega drugega prestopka. Pred nekaj dnevi je odvetnik Ghidoni vložil podobno zahtevo, katero pa je utemeljil s pomanjkanjem dokazov proti Venturi. Milanski preiskovalni sodnik ni še vzel v začel sodno preiskavo. Po ogledu, pretres tega dokumenta, domneva prizorišča tragedije je posla) sodno pa S6j ja ga jjg zavrnil, kot je že sporočilo vlakovodju prvega kon- zavrnil vse ostale zahteve po osvo- voja, Carlu Ferriju, ki je osumljen nenamernega umora. To je najhujša nesreča, ki se je pripetila v petih letih kopanja predora pod Gran Sassom. Predor (trije vzporedni rovi, dva za promet in tretji servisni rov so začeli kopati 15. maja 1968 in predstavlja naj bolj pomembno delo za ureditev cestnega omrežja v srednji Italiji. Ko bo dograjen, bo omogočil hitro avtocestno povezavo med Rimom in jadransko obalo. Predor kopljejo na obeh pobočjih (Terama in Aquile) apeninskega masiva. Pred dvema letoma, ko so na pobočju Aquile že zvrtali kilometer dolg levi rov, je začela nepričakovano pronicati voda, ki je poplavila predor. Potrebna so bila dodatna hidrogeološka raziskovalna dela, ki so znatno Zavrla kopanje predora. V drugem predoru pa so rudarji napredovali brez velikih težav in so skopali že tri kilometre dolg rov. Nekoliko počasneje so napredovali na teram-skem pobočju, kjer so izkopali dva kilometra in pol dolga rova (predor bo vsega skupaj dolg skoraj 11 km). Tehniki predvidevajo, da bodo izročili predor prometu leta 1975, če ne bo drugih tehničnih nevšečnosti. Zadeva Begon RIM, 22. — Ameriški časnikar Jack Begon je danes imenoval za svoja branilca odvetnika Adolfa Gattija in Alberta Segantija. Po vesteh iz Rima kaže, da je časnikar izbral odvetnika po nasvetu osrednjega vodstva televizijske družbe ABC. Takoj po imenovanju je Gatto zahteval izpustitev Be-gona na začasno svobodo. Namestnik rimskega državnega pravdnika dr. DelTOrco, ki vodi preiskavo o izginitvi in še bolj presenetljivem povratku časnikarja, bo zaslišal Begona v petek v zaporu Regina Coeli. Begonova žena Maria Aquaro je danes izjavila časnikarjem, da je njen soprog zelo potrt in da se počuti slabo. Ženska je odločno zavrnila domnevo, da je bil Begon zadolžen in pribila, da tudi ni pijanec kot so pisali nekateri italijanski listi. Venturov odvetnik zahteval osvoboditev svojega klienta MILAN, 22. — Odvetnik Giancarlo Ghidoni, ki brani fašističnega založnika iz Trevisa Giovannija Ven-turo, je danes ponovno zahteval osvoboditev svojega klienta. V dokumentu, ki ga je poslal milanskemu preiskovalnemu sodniku dr. Gerardu D'Ambrosiu, branilec trdi, da mora biti Ventura osvobojen 3. septembra, češ da je potekel rok preventivnega zapora. Venturo so prvič aretirali na u-kaz treviškega sodnika Stiza 10, 4. 1971. Založnik je presedel v celici 3 mesece. Nato je bil spet aretiran 5. decembra 1971 na zastevo dr. Stiza in dr. D’Ambrosia. Od takrat še vedno sedi v zaporu, če upoštevamo tudi prve tri mesece, ki jih je založnik presedel v ječi, bi moral biti osvobojen 3. septembra, ker kazenski zakonik dovoljuje kvečjemu dve leti preventivnega zapora. A milanski sodnik ni tega boditvi fašističnega treviškega založnika. LODI (Milan), 22. — «Oprostite mi, a ne morem več živeti s to pasjo vročino*. Tako je zapisal v poslovilnem pismu 77-letni lodijski kmet Guido Tarenzi. Priletni moški je šel nato na ulico in se ubil z dvema streloma iz samokresa. Znanci so mu priskočili na pomoč, a Terenzi je umrl med prevozom v bolnišnico. POKOL NA ITALIJANSKIH CESTAH Vrsta prometnih nesreč terjala 8 smrtnih žrtev RIM, 22. — čeprav se je veliki po- listi so se mu izognili v zadnjem tre- vratek zaklučil v nedeljo zvečer (v ponedeljek je začela obratovati večina italijanskih tovarn) je promet na italijanskih cestah še vedno zelo intenziven. Iz vseh pokrajin poročajo tudi o zelo velikem številu prometnih nesreč, ki so danes terjale najmanj o-sem smrtnih žrtev in 13 ranjenih. Kot vedno so bile neprevidnost, prekomerna hitrost in prehitevanje vzrok večine prometnik nesreč. V tej zvezi je statistični urad italijanskega avtomobilskega kluba ACI pred časom ugotovil, da gre le en ali dva odstotka prometnih nesreč pripisati okvaram na vozilih. V vseh ostalih primerih je vzrok nesreče človek s svojim neprevidnim vedenjem. Značilni sta v tej zvezi dve prometni nesreči. Na avtocesti Milan — Va-rese je izgubil življenje 51-letni Leone Gregorio. S svojim »fiatom 500» se je iz še neznanih razlogov ustavil ob strani cestišča. Moški je bil ustavljen približno 15 minut na tako nevarnem kraju in številni avtomobi- nutku, ko je privozil s svojim tovornjakom s prikolico 31-letni Giulio Pisser iz Lavisa pri Trentu. Težko vozilo je z vso silo trčilo v mali »fiat 500» in ga vleklo kakih 80 metrov za sabo. Agenti prometne policije, ki so nemudoma prihiteli na kraj nesreče, so le s težavo izvlekli Gregoria iz skrotovičene pločevine, a za nesrečneža ni bilo več pomoči. Dve osebi sla izgubili življenje in dva otroka sta bila hudo ranjena v trčenju »lancie fulvie* v tovornjak »fiat 682» na državni cesti Flaminia pri Pesaru. Zaradi prevelike hitrosti je «fulvio» na nekem ovinku zaneslo na levo stran cestišča. Ravno v tistem trenutku je privozil nasproti tovornjak in trčenje je bilo neizogibno. Avto je zgrmel v prepad. Šofer, 18-letni Luigi Rosati, in njegova 30-letna sestra Caterina Locatelli sta bila pri priči mrtva. Otroka Locatellijeve, 8-letriega Maura in 5-letno Beatrico, so hudo ranjena prepeljali v bolnišnico v Pesaro. viiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiMriiiiiimimuiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiimiim* EKSPLOZIJA V ARIZONSKEM RUDNIKU Francozi branijo svojo zemljo PARIZ, 22. — Francoska vlada se je postavila po robu proti nakupovanju francoske zemlje s strani tujcev in tujih družb. Minister za kmetijstvo Jacques Chirac je namreč praktično prepovedal prodajo znanega vinogradniškega posestva »De Luze» iz Bordeauxa neki angleški družbi. Primer «De Luze» ni osamljen. V zadnjem desetletju so se tuji kupci francoske zemlje razbohotili kot gobe po dežju. Obstaja že nevarnost, da bodo zasegli ključne položaje proizvodnje francoskih žlahtnih vin. Današnji poseg ministra za kmetijstvo je torej v soglasju s starim De Gaullovim načelom, da mora Francija neizpro sno braniti svoje prestižne položaje. Minister Chirac ni sicer formalno prepovedal prodaje posestva «De Luze» angleški družbi, toda zelo odločno je rekel, da bo vlada skušala preprečiti to kupčijo vse dokler se ne najde »francoska rešitev problema®. Prodiranje tujega kapitala v francosko kmetijstvo ter še posebej v vinogradništvo, se je začelo krepiti že pred 10 leti. Razlog je precej enostaven: Francija razpolaga še vedno s precej zemlje na vsakega svojega prebivalca ter je zato cena za hektar še razmeroma nizka, čeprav je v zadnjih letih poskočila za 100 odstotkov. Nemški kapitalisti so začeli odkupovati zemljo v vzhodnih pokrajinah, na jugu pa se kosajo z Angleži in celo Japonci. Veliko vinogradniško posestvo pri Bordeaux, ki proizvaja žlahtno vino «bordeaux — chateau — caillavet* je že popolnoma v japonskih rokah. Spričo zvišanja cene zemlje (hektar se danes prodaja po od 450 tisoč do 1 milijona in 400.000 lir) domači kmetovalci niso zainteresirani za odkup. Tujci pa menijo, da je nakup še vedno ugoden. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiUHniiimiiiiiiiiiimiimiH Dva rudarja sta izgubila življenje zaradi eksplozije v rudniku Henla Mine v Arizoni. Dim in ruševine so močno ovirale delo reševalnih skupin. Na sliki skupina reševalcev se vrača iz rudnika NIKOZIJA, 22. — Tri bombe so eksplodirale danes zjutraj v Nikoziji. Peklenski stroji so uničili dva avtomobila in povzročili razdejanje v neki knjigami. • • • LONDON, 22. — Družina stotnika Marka Phillipsa bo ob poroki, ki bo 14. novembra darov ila bodočemu soprogu princese Ane dve lovski puški, katerih vrednost presega pet tisoč funtov šterlingov (okrog sedem milijonov lir). * * * TURIN, 22. — Ko je danes zjutraj 62-letni Turinčan Alessandro Bertolo odprl neki zaboj za smeti se je na smrt prestrašil: med odpadki je bila tudi velika bomba. Takoj je obvestil razstreljevalce, ki so odstranili peklenski stroj. • • • SYDNEY, 22. — V tem mestu se je danes začel mednarodni kongres astronavtov, katerega se udeležuje o-krog 250 znanstvenikov iz vseh držav. Med drugimi je tudi ravnateljica tržaškega astronomskega observatorija prof. Margherita Hack. * • • NOVI DELHI, 22. — člani neke poljske gorske odprave so izgubili življenje pred nekaj dnevi na ledeniku Bara Sigri v himalajskem gorovju. Nesrečneže je zasul plaz. * * * CIUDAD MEXICO, 22. - Mehiški obrambni minister Ermenegildo Cuen-ca je sporočil da je najmanj 200 ljudi izgubilo življenje zaradi poplave v mestu Irapuato v srednji Mehiki. * * ♦ HOUSTON, 22. - Ameriški kozmonavti Bean, Garriot in Lousma so včeraj posneli nekaj slik orjaškega ognjenega stebra, ki se je dvignil s sončnega površja. Alan Bean je definiral pojav velikansko bulo v sončni kroni. ŠIRJENJE BUDISTIČNEGA NAUKA V FRANCIJI IN NA ZAHODU Borih 2500 lir za duševno pašo pod Mont Blancom cSredisča za premišljevanje* v Parizu - Sladkosneden «guru» PARIZ, 22 •— Nenavadno bogoslužje je bilo pred dnevi v katoliški cerkvi »Notre Dame* v Roya-nu. Dvanajst budističnih menihov je prvič v zgodovini oprav »i bogoslužje v svojem obredu v Franciji. Verske slovesnosti se je udeležilo okoli 1500 ljudi, med katerimi so bili sicer številni radovedneži, toda tudi precej pristašev te nove oblike pronicanja vzhodnih religij v Francijo ter sploh na evropski zahod. Skoraj istočasno je podpredsednik pariškega sveta Lionel Assouad sprejel v dvoranah »Hotel de ville» njegovo božansko milost »Bhaktive-danta Svvami Prabhupado», ustanovitelja gibanja «Hare Krišna*, katerega mladi pripadniki, ki imajo popolnoma obrito glavo ter se oblačijo v tradicionalne «dho< tvie* že- mnenja in trdi, da poteče rok šele franasto rumene barve, se v vedno 5- decembra, ker je bil Ventura večjem številu pojavljajo na pari ških ulicah. Pred sedmimi leti gibanje »Hare Krišna» še ni obstajalo, danes pa šteje na svetu več tisočev pripadnikov. Leta 1969 je »njegova božanska milost*, ki črpa svoje navdihe iz ene od najvažnejših indijskih svetih knjig »Bhagavad — Gita* — imel svoje »ašram* (središče za premišljevanje) v, neki vili pariškega predmestja. Danes razpolaga s prostori v najmodernejši palači na Aveniji Foch. Neki drugi «ašram», ki Je prav tako postal slaven, pa je v okraju Bry — sur — Marne, v neki razkošni meščanski vili s tremi nadstropji. Tu je sedež »poslanstva božje luči* v Franciji. Dva tisoč ljudi je pustilo vnemar posvetno življenje ter se pridružilo učitelju — guru Mahraju — J'ju, 15-letnemu dečku, ki ljubi nadvse slaščice in sladoled. Sicer pa vztrajno potuje z letalom v najrazličnejše kraje zemeljske oble, da bi nudil svojo dragoceno duševno pomoč vernikom. Omeniti je treba še »Orlovsko taborišče* v višini 2500 m prav nasproti Mont Blanca, kjer so okoli starega o-puščenega pastirskega doma postavili kakih 30 šotorov. Tu poučuje svoje pristaše Pir Vilayat. ki je sicer Anglež, toda mati ir.u je bila Američanka, oče pa Indijec. Skromnih 2500 lir na dan stane ta duševna paša v alpskem gorovju. Vilayat vodi na jesen in pozimi »francosko šolo za premišljevanje* v Surtsneuu pri Parizu. Njegovemu zgled', sledi kakih tisoč navdušenih mladincev. V svojih vrstah pa ima tudi precej intelektualcev (profesorje, arhitekte, bančne uradnike, zdravnike in študente). Zanimivo je, da je glavna tema njihovih razmišljanj vprašanje skupnega izvora raznih ver. Danes je v Franciji pos.ala nekakšna moda iskanje resnice v vzhod- nih verah, posebno v budizmu. Ta težnja st je posebno uveljavila v malomeščanskih krogih, ki so najbolj dovzetni za tak beg iz stvarnosti. Ljudje, ki sc nekako izločeni iz druzoenega življenja iščejo svoje »guruje*, — učite ie, ker sami ne '.nav najti prave teti v življenju. Ta pojav je prinesel s seboj tudi bohotno razmnoževanje svete azijske Jterature. S širjenjem budističnih zamisli, se vedno bol., postavlja v ospreuje vprašanje odnosov s ka*nli5l:o cerkvijo. Problem ni lahek, čeprav obstajajo določene sorodne poteze pri Budovem in Kristusovem nauku Razlika pa je kljub temu ogromna. Kristus se je pripravljal na veliko daritev s tem, df. se je umaknil v samoto, Buda pa se je oženil ter imel sina. Za ta sodobna budistična gibanja v zahodni Evropi je značilno, da posvečajo največjo pozornost človeku, medtem ko religija ostaja v ozadju. J