Cesie in §etm$lfa pero^a. Mariborskl trg. Na sobotni trg 21. Beptembra so pripeljali špeharji na 25 vozeh 48 zaklanih svinj, kmetje 11 vozov sadja, 13 voz krompirja, zelja in čebule. Krme na trgu radi dež.ia ni bilo. Svinjsko meso je bilo po 15 do 27.50 Din. Krompir 0.90—1.25, čebula 2—3, zelje 0.50—6, kumarce 0.10 do 2. Pšenica 2.50, rž 2.25, ječmen 2, koruza 2.50, proso 3—3.50, novi fižol 2.50—3, grah 8—10. Ena kokoš 40—42, par piščancev 32—60, raca 27—30, gos 50—80, domači zajec 20—30. Jabolka 2—5, hruške 3—6, slive 2—4, breskve 10—18, grozdje 6—10. Mleko 3, smetana 12—16, surovo maslo 40, jajca 1.25 do 1.50, med 25-28. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 20. septembra je bllo pripeljanih 407 svinj; cene so bile sledeče: Mladl prašiči 5—5 tednov stari komad Din 100—125, 7—9 tednov stari Din 200—300, 3—4 mesece stari Din 350—450, 5—7 mesecev stari 480—520, 8—10 mesecev stari Din 600—750, 1 leto stari Din 980—1200. 1 kg žive teže Din 10.50—12, 1 kg mrtve teže 16—18 Din. Prodanih je bilo 203 svinj. Kmetijsko gospodinjski štiiimesečni tečaj za rlekleta se prične pri šolskih srestrah v Ptuju (Mladika) s 15. oktobrom. Natančne podatke se dobi pri vodstvu samem. Razstava sadja pr_<Mali Nedelji. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva priredi pri Mali Nedelji v nedeljo dne 29. septembra 1929 od 7.30 do 18. ure v Društvenem domu sadno razstavo. Ta razstava ima osobito namen, nuditi našem sadjarjem ugodno priliko za spoznanje obstoječega stanja našega sadjarstva. kar je neobhodno potrebno za razvoj te za Slovenske gorice velevažne panoge narodnega gospodarstva. Razstavljeno bode vse domače namizno sadje, osobito pa tako, za katerega obsto.je možnosti ugodne prodaje. Zato je želeti, da se naši sad.jarji, domači kakor okoliški v velikem številu udeleže te važne prireditve, ki naj bo domačinom v čast in novo spodbudo, tu.jcem pa naj pokaže sad žuljev prleSkega gospodarja. Ustanovitev rodovniškega odseka v Puconcih. Na pobudo vsestransko delavnega predsednika kmetijske podružnice v Murskl Soboti ter na inici.jativo vnetega in agilnega živiflorejskega nadzornifc-a g. ing. Wenkota se je pred dvema mesecema ustanovil rodovniški odsek kmetijske podružnice v Puconcih za odtojo p!emenske žvine simentalske pasme. Ustanovitev tega odseka kaže velik napredek za povzdigo fivinoreje v tamošn.jem okraju ter obeta cela organizacija v kratki bofiočnosti sijajne uspehe. Za predsednika je bil izvoljen neuTnorno deiaven kmet In miinar g. Kflhar, katerega ime nam jam.i za razvoj te orgcc« ntzaclje. Hmelj v laSkam okraju aU žalosf tr hlSL —. G. urednik, ko bi Vam jaz mogel paplsati po. trtost in obupnost našlh IJudl, ki ao »« leto« mučili s hmeljem, mialim, da bl Vam prlSlf nehote ne le solze v oči, atnpak upravMSena o< gorčenost v srcel Ne veste: zakaj pa ste s<| vrgli na bmeljl Le pog.ejte na§e bregave inj strmine: v »urvaldu« trpimo kmetje stokral več kakor kmetje na poljih ali zm«Trih hrf| bih. Trta je prl nas pred 80 leti usahnil^, novjj amerikanec ne uspeva pri najbolj skrbid kul«i turi več, žlahtno sadje, to je namfona fabolke^ ne rodi.jo v naših visoklh krajfb; les imai.o sa* mo, vellki posestoikl, žfvlne nl mogoče vednO! prodati, ko se rabi denar. Zato smo segli pai hmelju, in sicer v zelo skroBtnl meri, ieS^ nekaj pa bo le vrgel. Letos pa pride tak uda« rec, da nas ]e ne samo razoSar.il, ampak na< ravnost pobll. Pomlslite, kaliko truda in strofi kov napravi samo sušenje, ker si 8e nismoi mogli postaviti "dragih sušilnic. Noč in d^n veS, kot 14 dni prebiti v zakurjenem prostoru, kll ima nad 40° C, to je naravhost mučeništvo zal ubogega delavca. Šedaj pa nam židje in nji« hovi (še hujši) mešetarji ponujajo 4 do 5 Dirf^ ponekod celo Din 2.50. In vendar je v naših1 hribih hmelj lep zelen, dcčim smo povsod p<_, dolinah zlasti v Savinjski dolini videli velikai njive popolnoma rujavega, uni5enega hraeljaV In po listih smo brall, da je v Banatu, na Če« škem in Nemškem Istotako veliko hmelja šlcj v nič po peronospori. No morem verovatl, kai", se ponekod govori, da je naža državna uprava! na ljubo trem našim pivovarnarjem: Unionui v Ljubljani, Majfartu in Bajonu v Beogradu^ oziroma v Zagrebu žrtvovala tisoče hrvatsl.ih! in slovenskih hmeljarjev. Kako to, da se nihča' za nas ne zavzame, kadar bi nam bila pomoči nujna in potrebna, ko pa nas tudi v tiajoddaj ljenejših bregih najde davčni eksekutor. Letoa! je tukaj nekaj sadja, ki pa nima nobene cene« Blago v Celje postaviti pa nas na naših nepo-i pisno težavnih In dolgih ceštah, ki so mnogo^ krat samo kozje ceste, stane več kakor je sploh' sadje vredno. Take razmere so pa ubogegal kmetovalca v laških bregih naravnost obupa-i le! Škoda, da letošnjo strašno zimo ni pozebet hmelj, ko je mraz uničil toliko trt fn drevja.Sedaj slišiŠ povsod samo en glas: hmelja _U! sadimo nlkoll večl — Prizadet hmeljar. Vfmgrainlld ? novl V »Gospodarju« smo že parkrat opozarjali na nevarnost, katera grozi na* šemu slovenskemu vinogradnigtvu radf poplave z dalmatincem. Čisto neopaženo in kar naenkrat pai je cela Slovenija preplavljena 8 proti* alkoholnim Izdelkom, ki se imenujef »šabeso«. Pijača je zelo okusna muzirai kot šampanjec, je v dobro zaprtih steklenicab in po cenl. Treba še posebej povdariti, da ni na prodajo prav nobenega davka in nikakih šikan od stranl finančne oblasti. Gostilničar zasluži prl vsaki steklenici najmanj 1 Din čistcga. Razpečavanje šabese je tako orga« nizirano, da tvrdka pripelje na lepem' avtomobilu po dvakrat na teden svežo pijačo, kasira denar in odpelje prazna steklenice. Za manjše kraje posluj« mariborska centrala, sicer so pa že *! vseh večjih krajih podružne izdeloval* nice. Treba še omeniti, da je šabesa izvrsten pridevek k vinu in posebno okusno se spaia s kislimi dolenjskimi vini« Glavni sedež »šabese« je Zagreb in od tamkaj ae je raznpsla pijafta potom tl- he organizacije brez kri.eče reklame po celi Hrvatskl in Sloveniji. Dobiček, kojega že imajo izdelavatoice šabese do sedaj, moTa biti ogromen in to vse t>rez pare darvka, Gostilničarji sami so prav zadovoljni z novo pijačo, kl jim daje lep zashilek, po katerem ne sega dav.na oblast. poplava s šabeso Je velfka nevarnost ga naše alovensko vinogradolštvo in ©blastno kislo vodo pa Je le Itak akoro popolnoma izpodrimla po deželi in kofrališčih. Opozorili smo na »Sabeso« ne ra&i tega, da bi bili proti protiaLkoh.olnemu jgibanju, ampak radi tega, ker se kasirajo prl razprodajah protialkobolnih pijač milijoni; a od teh se ne plača niti najmanjšega davka; pri tem pa visofci 'davki uničujejo vinogradnika. Vinogradniški krogi se bodo morali Iganiti in opozoriti oblasti, da ne gre, 'da bi eden brez vsakega davka si polnil žepe z milijoni, drugi pa radi previsokih dajatev popolnoma propadel.