Ne ..., ampak nuja 6. Mladi preveč čakajo 7. Robanov kot 9. Šoštanju 4. naslov titovo velenje, 25. maja 1989 številka 19 (975) cena 3000 dinarjev eJUJr Mesec mladosti Debatni klub, sejem ... Prireditve, ki so jih pripravili mladi naše občine ob praznovanju letošnjega meseca mladosti, so se prevesile že v drugo polovico. Do konca tega tedna se bodo zvrstile še nekatere, ki bodo zagotovo pritegnile pozornost ne samo mladih, ampak tudi ostalih občanov Šaleške doline. Tako bodo danes od 11. do 15. ure na široko odprta vrata Gorenja za vse, ki jih zanimajo proizvodna prizadevanja delavcev tega kolektiva. Mladi pa bodo ob tej priložnosti pripravili še okroglo mizo na temo Gorenje pred in po letu 92. Dan kasneje, v petek, ob 20. uri bodo člani Šaleškega študentskega kluba v prostorih Stiskarne v Titovem Velenju organizirali prvi večer debatnega kluba. Osrednjo pozornost bodo na njem namenili ekologiji. Za vse, ki bi se radi »znebili« rabljene, toda dokaj ohranjene počitniške opreme ali morda kupili novo, pa bodo pripravili sejem rabljene počitniške opreme. Ta bo v soboto, 27. maja od 10. do 13. ure pred Delavskim klubom. Za konec pa še povabilo za tiste, ki pa bi se radi udeležili letošnjih republiških mladinskih iger »brez meja«. Oglasiti se morajo na občinski konferenci ZSMS Velenje do 30. maja. Na njem bodo lahko nastopile ekipe z osmimi tekmovalci, potekalo pa bo v bazenu na Izlakah. Mladi bodo preizkušali svoje spretnosti in zmogljivosti ob vsakem vremenu. dve tipkani< spraviti vse misli, ki sta jih ob pogovoru navrgla, pa vendar je treba za konec zapisati še eno, ki se nanaša na današnje težave, na to, da nas le delo lahko spravi iz položaja v katerem smo. Trdo delo povsod sta poudarila. »Postavlja se vprašanje kje je konec teh težav. Kdo ga sploh vidi?« se je vprašal Ivan Krejan in temu dodal bojazen, zajeto sicer v neobičajen stavek za človeka, ki je vedno trdno delal, in ki je že zdavnaj spoznal, da bi morali tako tudi drugi. Če ne: »Se bojim le, da bo stroj, kjer denar delajo odpovedal, potem smo pa v temi.« To sta Janez Pukl in Ivan Krejan, dobitnika Zlatega znaka. Da bi bilo le več takšnih Janezov in takšnih Ivanov, potem se nam tudi za stroj, ki dela denar, ne bi bilo treba bati. (mkp) 71 ne | Gorenje Procesna oprema Zanimanje za poteznike Na 33. Mednarodnem sejmu tehnike in tehničnih dosežkov, ki je bil od 15. do 20. maja v Beogradu, je sodelovala tudi delovna organizacija Gorenje Procesna oprema. Številnim obiskovalcem sejma je ta Gorenjeva delovna organizacija predstavila poteznike, za katere je bilo veliko zanimanje, orodja za predelavo pločevine in plastike ter procesni sistem KUP 2000, za katerega je, bodi mimogrede omenjeno, prejela skupina Gorenjevih strokovnjakov eno od letošnjih nagrad Sklada Borisa Kidriča. (M. L.) Gorenje EKO Okrogla miza mladih o Gorenju 92 Ob dnevu mladosti bodo pripravili v Gorenju Elektrokovinarska oprema okroglo mizo na temo »Gorenje 92«. Organizatorji okrogle mize, mladinska organizacija v Gorenju EKO, je povabila na razgovor tako predstavnike delovne organizacije kot poslovnega sistema Gorenje. Za praznik mladosti pa so mladi iz Gorenja EKO izdali tudi glasilo »Maksi ustvarjalec«, v katerem prevladujejo literarni prispevki. (M. L.) Osnovna šola Šalek Za več kot milijardo neizpolnjenih obveznosti Eden od vzrokov za to, da osnovna šola Šalek še vedno nima zagotovljenih osnovnih pogojev za izvajanje pouka telesne vzgoje, naj bi bil tudi neuresničen samoupravni sporazum o združevanju sredstev za njeno izgradnjo. Neizpolnjene obveznosti velenjskega združenega dela naj bi do 31. decembra lani znašale kar 812 milijonov dinarjev, 29 milijonov bi morali do tega dne za šolo primakniti obrtniki, negospodarstvo pa 166 milijonov 752 tisoč di- narjev. Skupaj so torej podpisnice samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo sedme osnovne šole v Titovem Velenju bile dolžne milijardo 8 milijonov dinarjev. Ko so o tem na seji razpravljali člani komiteja za družbene dejavnosti, so menili, da morajo dolžniki za izgradnjo telovadnice sedme osnovne šole prispevati prvotno dogovorjen delež. Naložbo pa naj bi zaključili v enem ali dveh letih. MOŽNOST, DA IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE SAMOSTOJNO REŠI PROBLEM LOKACIJE ZA ODLAGALIŠČE NIZKO IN SREDNJE RADIOAKTIVNIH ODPADKOV V Sloveniji na splošno in v velenjski občini posebej prevladuje prepričanje, da gre brezpogojno verjeti zagotovilu predsednika IS Skupščine SRS, češ da odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ne bo zgrajeno na tistem območju, na katerem se prebivalci s tem ne bodo strinjali. Podobno zagotovilo stoji tudi v spremenjenem družbenem planu SR Slovenije za obdobje 1986—1990 (pozor, veljal bo le eno leto!!!), kjer piše: »Izbor morebitne lokacije v SR Sloveniji je pbtrebno opraviti sporazumno s krajani in s skupščino občine, v kateri naj bi se odlagališče nahajalo ter z neposredno prizadetimi občinami«. Zagotovilo predsednika IS Skupščine SR Slovenije je po mojem skromnem mnenju potrebno presojati tudi v luči skorajšnjega poteka njegovega mandata, stavek v spremenjenem družbenem planu pa povezati z dejstvom, da nad njim visi princip podrejanja ustavnosti in zakonitosti. Predvsem slednje se lahko izkaže za zelo problematično. Za tiste seveda, ki so nagnjeni k pretiranemu vdajanju slepim upom. ZAKAJ? • Zato, ker Zakon ou urejanju naselij in drugih posegih v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) v 41. in 52. členu obljubo predsednika in besedilo družbenega plana močno relativizira, če ne celo izključuje. 41. člen določa, da PRO- STORSKI IZVEDBENI NAČRT po sprejetju srednjeročnega družbenega plana sprejme IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SRS Z ODLOKOM. Sicer res v sodelovanju z izvršnimi sveti in po javni razgrnitvi v prizadetih občinah, vendar STALIŠČA in PREDLOGI k osnutku prostorskega izvedbenega akta za IS Skupščine SRS NISO OBVEZUJOČI! 52. člen določa, da LOKACIJSKO DOVOLJENJE »za objekte in naprave ter druge posege v prostor, POMEMBNE ZA UREJANJE PROSTORA V SRS ter za objekte in naprave oziroma za druge posege v prostor, ki SEGAJO NA OZEMLJE VEČ OBČIN, ali njihov VPLIV na prostor sega na ozemlje več občin, ali za objekte in naprave oziroma za druge posege v prostor, ki lahko VPLIVAJO NA VARNOST ALI ZDRAVJE VEČJEGA ŠTEVILA LJUDI ali bistveno RUŠIJO EKOLOŠKO RAVNOVESJE v naravi... izda pristojni REPUBLIŠKI ORGAN. UPRAVNI Vrste objektov in naprav pa s svojim predpisom določi IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE. IN KAJ TO POMENI? Nič drugega kot možnost, da se bo lepega dne republiška administracija pričela sklicevati' na pravno državo. V njej je menda bolj veljajo sprejeti zakoni, kot obljube in pravljice v naših družbenih planih. Če torej prav razumem smisel 41. in 52. člena omenjenega zakona, bi to konkretno pomenilo, da ima IS SRS z republiškim upravnim organom (verjetno Komite za varstvo okolja in urejanje prostora) IZKLJUČNO pravico sprejeti PROSTORSKI IZVEDBENI NAČRT, Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora pa LOKACIJSKO DOVOLJENJE za objekte odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Govorjenje o odločanju prizadetih krajanov so torej prazne marnie. VANA GOŠMK Občinski odbor ZZB NOV Mozirje Predvsem zdravstvena in socialna varnost V združenja borcev NOV v mozirski občini je vključenih 1.256 članov. Od tega je 1.059 aktivnih borcev, borcev pred 9.9. je 251, iz leta 1941 jih je 13, med njimi so štirje nosilci spomenice 1941. Letne skupščine združenj so bile obiskane bolj kot kdajkoli prej, njihovo delo pa je strnila letna programska skupščina občinskega odbora. Največ pozornosti so borci namenili socialnemu in zdravstvenemu varstvu. Priznavalnine je v lanskem letu prejemalo 260 borcev. Zlasti v primerih, ko so priznavalnine edini vir preživljanja, so te mnogo premajhne, na skupščini pa so tudi menili, da je med borci še veliko takšnih, ki bi jih bili upravičeni, pa niso napisali vloge. Med borci NOV v mozirski občini je tudi 114 vojaških vojnih invalidov in 83 družinskih invalidskih upravičencev, ki uživajo družbeno varstvo po zveznih in republiških predpisih. Invalidski varstveni dodatek prejema 108 upravičencev. Borci so zlasti zaskrbljeni zaradi zdravstvenega varstva, ki je bilo lani zaradi različnih razlogov močno okrnjeno. Zaradi nepopolne kadrovske zasedenosti zdravstvena služba namreč ni uspela v celoti preventivno s sistematskimi pregledi. Na zdravil-niško zdravljenje je odšlo vsega 21 borcev, še leta 1987 jih je bilo 68. Dodatno je odšlo na zdravljenje še 10 borcev pred 9. 9. in 19 vojaških vojnih invalidov. Ob tem ima občinski odbor v Atomskih toplicah 2 počitniški prikolici, ki sta polno zasedeni, borci in njihovi družinski člani pa se zadovoljni vračajo domov. Ob teh in ostalih dejstvih so borci posebej poudarili, da morajo v prihodnje predvsem poskrbeti za to, da noben borec ne bo socialno in zdravstveno ogrožen. Jasno je namreč, da je zdravstvena problematika iz dneva v dan bolj pereča, zato morajo nujno zagotoviti ustrezno zdravniško pomoč in po potrebi tudi zdravljenje v zdraviliščih in bolnišnicah. y. p. ■Velenjski komunisti o drobnem gospodarstvu Ne modna muha, ampak nuja Aprilska konferenca velenjskih komunistov je potekala v znamenju razvoja in pri tem je imelo pomembno mesto drobno gospodarstvo. Skupina, ki se je s to tematiko ukvarjala je ugotovila, da je bil v občini Velenje na tem področju narejen precejšen premik, predvsem v zavesti ljudi. Gre za spoznanje, da drobno gospodarstvo ni no-bema modna muha ali zgolj politična akcija, temveč nuja. In vprrašanje, kdo bi moral imeti najjvečji interes, da se na tem poidročju naredi še kaj več, po-nujja odgovor: občina kot ko-muina in obstoječa, predvsem več:ja podjetja. >»Precejšnja zmeda je nekaj čas:a vladala na tem področju in to zzato, ker smo si zelo različno pretdstavljali, kaj je to drobno gospodarstvo,« ugotavlja Janez Bassle. Vodil je skupino za področje drobnega gospodarstva na i te j konferenci, sicer pa se s poddročjem drobnega gospodar- stva veliko ukvarja tudi kot predsednik Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Prav zbornica ima Jevji delež pri tem, da je zavest po nujnosti ustanavljanja novih gospodarskih enot v občini prodrla. Večina je bila prepričana, da je drobno gospodarstvo obrt. »Temelj drobnega gospodarstva pa so mala podjetja, zasebna in mešana, lastnina pri tem ne igra najpomembnejše vloge. To so male industrijske proizvodne enote, ki naj bi bile kooperant in dobavitelj sestavnih delov veliki industriji. Pri nas manjka predvsem teh, seveda pa lahko ta podjetja delujejo tudi na drugih področjih,« razlaga Basle. Na konferenci so ugotavljali, da je področje obrti v občini sorazmerno dobro razvito. Obrt v družbenem proizvodu občine sodeluje s šestimi do osmimi odstotki, to pa je le malo manj kot recimo v Zvezni republiki Nemčiji. Manjka pa Janez Basle: »Precejšnja zmeda je nekaj časa vladala na tem področju zato, ker smo si zelo različno predstavljali, kaj je to drobno gospodarstvo.« nam majhnih podjetij. »Ko smo na lanski konferenci odprli to področje, še nismo mogli oceniti vseh možnosti, ki jih drobno gospodarstvo nudi. Danes vemo, da jih je veliko: na področju kapitala in odločanja, na področju uvoza, izvoza, zaposlovanja, reševanja morebitnih presežkov delavcev, možnost prestrukturiranja obstoječega gospodarstva, rast družbenega proizvoda občine za razvoj infrastrukture in družbenih dejavnosti, rast inovativnosti in podjetništva na vseh področjih, preprečitev odliva znanja in kadrov v tujino, hitrejši tehnološki razvoj velikih podjetij,« pravi Janez Basle. Pogoje za razvoj drobnega gospodarstva bi naj ustvarjala kot že rečeno dva, občina in velika podjetja. Kako ena in kako druga? »Očitno tako, da s svojo politiko, programi in ukrepi ustvari čim boljše pogoje za nastajanje novih podjetij. Omenil bi davčno politiko, prostorske pogoje, ustrezno klimo, filozofijo, infrastrukturo. Pri tem bi rad povedal, da je žalostno, da novo podjetje, ki je nastalo, ne more dobiti telefonskega priključka. Potem so recimo pomembna in potrebna sredstva kot pomoč pri startu. Med prvimi v Sloveniji smo, ki smo z odločitvijo članic Ljubljanske banke oblikovali razvojni sklad. V tem trenutku je teh sredstev okoli 4 milijarde dinarjev. Omeniti bi moral tudi ustrezno kadrovsko politiko pri nosilcih najodgovornejših nalog — kakšen je njihov odnos do razvoja drobnega gospodarstva recimo, pa motiviranje velikih podjetij za ta razvoj, skrb za izobraževanje,« je naloge občine pri tem poudaril Janez Basle. Da pa bo občina lahko vodila ustrezno politiko je nujno, da oceni možnosti in komparativne prednosti pri nastajanju novih podjetij. »V velikih podjetjih pa morajo v ustanavljanju in soustana-vljanju novih malih enot videti predvsem lasten interes,« poudarja Basle. Če strnemo zaključke konference velenjskih komunistov s področja razvoja drobnega gospodarstva v nekaj stavkov, potem poudarimo tole: sprejetje politike in ukrepov in tudi izvajanje te politike je na prvem mestu. Ustvarjanje ustreznega »ozračja« tako v občini kot v podjetjih in odstranitev vseh ideoloških in drugih subjektivnih ovir pri hitrejšem nastajanju novih enot, je drug zaključek. Tretji, nič manj pomemben pa je povezan s kadrovsko politiko: poskrbeti, da bo že evidentiranje in kandidiranje za opravljanje najodgovornejših nalog zajelo kot enega od kriterijev odnos do razvoja drobnega gospodarstva in program. »Sem optimist,« pravi Janez Basle, »ko vidim, koliko je bilo že narejenega. Prepričan sem, da bo občina Velenje izkoristila možnosti, ki se ji ponujajo na področju drobnega gospodarstva,« je zaključil Janez Basle. M. Krstič-Planinc & .i V delovni ERA Titove Velenje vi Smo trgovska in proizvodna firma. Z različnostjo svojih dejavnosti vedno bolj posegamo na širše jugoslovansko tržišče, postopoma pa se usmerjamo tudi v mednarodno menjavo. Nismo zadovoljni s tem, kar predstavljamo v očeh naših kupcev in poslovnih partnerjev, zato želimo korak naprej. Naš cilj je: postati vitalna in dobro organizirana firma, Domišljamo si, da je ta cilj dosegljiv vsem, ki vedo kaj hočejo. focenta. Zavedamo se, da bodočnost pripada tistemu, ki ima znanje, zato smo se odločili za takšen razvojni program, ki temelji na sintezi znanja in ambicioznosti mladih prodornih strokovnjakov. Prostih imamo več delovnih mest. K sodelovanju, z možnostjo takojšnje zaposlitve, vabimo-. 1. večje število diplomiranih ekonomistov za področja: - notranja trgovina - zunanja trgovina - poslovna informatika - poslovne finance - plan in analize 2. diplomirane organizatorje dela 3. samostojne organizatorje - programerje AOP (inženirje računalništva!. 4. diplomirani arhitekt - oblikovalec 5. samostojni propagandist (ustrezna družboslovna usmeritev 6. ali 7. stopnja) Svojo odločitev nam lahko sporočite pisno ali pa se zglasite na sedežu DO ERA, PREŠERNOVA 10, TITOVO VELENJE, kjer vam bomo predstavili naše načrte in možnosti zaposlitve. Kadrovska splošna služba OBDOBJE, KI SMO MU DALI VSEBINO Gorenje Fecro S >paketom< iz težav Po sprejemu dodatnih ukrepov, tudi za spodbujanje boljšega dela zaposlenih, v Gorenju Fecro, Tovarni nerjaveče opreme za kmetijstvo in živilstvo Slovenj Gradec, povečujejo proizvodnjo in prodajo, zlasti še na tuje trge. V prvih treh mesecih letos, na primer, so uspeli, v primerjavi s prvim trimesečjem leta 1988. povečati proizvodnjo kar za 66 %. Na to so vplivala povečana naročila in boljši izkoristek delovnega časa. Marca in aprila sta bila dosežena in presežena zahtevna mesečna operativna načrta proizvodnje in prodaje; proizvodnja pa bi bila še večja, če ne bi imeli težave zaradi zamud pri dobavah nekaterih sestavnih delov in sorazmerno visoke odsotnosti z dela. Novo začasno vodstvo Gorenje Fecro je ob ocenjevanju lanskoletnih rezultatov poslovanja ugotovilo tudi. da so dosegle reklamacije kar 12 % celotnega prihodka, da so imeli 19% odsotnost z dela, da so bile previsoke zaloge reprodukcijskega materiala. medfazne proizvodnje in gotovih izdelkov, vsi delavci pa tudi niso bili polno zaposleni. Zato je novi začasni kolegijski poslovodni organ Gorenja Fecro sprejel tako imenovani »paket« petih ukrepov, ki vsebuje naloge za povečanje kakovosti izdelkov, večio izkoriščenost delovnega časa, dvig produktivnosti dela. zmanjšanje zalog in. ne nazad- nje, ludi za resnično zaposlitev vseh delavcev. Z doslednim uresničevanjem navedenih in še nekaterih drugih, prav tako pomembnih nalog, pa naj bi zagotovili ludi zviševanje osebnih dohodkov zaposlenih. Najprej želijo doseči takšne povprečne mesečne osebne dohodke, kot jih imajo zaposleni v poslovnem sistemu Gorenju, pozneje pa doseči povprečje osebnih dohodkov gospodarstva občine Slovenj Gradec. V Gorenju Fecro so zadnji čas že prešli na 100 % kontrolo izdelkov, s čimer želijo zmanjšati stroške reklamacij. Zmanjšale so se zaloge reprodukcijskega materiala, medfazne proizvodnje in gotovih izdelkov. Pomembno je, da seje zmanjšala tudi odsotnost z dela. Povečana proizvodnja in prodaja, pa tudi uspešno uresničevanje drugih nalog, je omogočilo tudi zvišanje osebnih dohodkov zaposlenih. Februarja, na primer, je znašal povprečni osebni dohodek na zaposlenega v Gorenju Fecro 1,270.000 dinarjev. Marca so ga povečali za 25 %, aprila pa, na podlagi doseženih rezultatov proizvodnje in prodaje, še za nadaljnjih 45 % tako, da je znašal 2,280.000 din. Med nalogami, ki so zdaj v ospredju, velja omeniti, da lahko dosegajo stroški reklamacij le 2 % celotnega prihodka, povprečna odsotnost z dela ne sme presegati 9 %, operativni plan prodaje pa mora biti za 10 % višji od operativnega načrta proizvodnje, s čimer želijo doseči, da se bodo znižale zaloge gotovih izdelkov le na teden dni. Se bolj morajo zmanjšati zaloge surovin in medfazne proizvodnje. Prizadevajo si nadalje, da bi kar najhitreje opti-malizirali obstoječe programe in omilili sezonski značaj njihove proizvodnje. Tako je že stekla proizvodnja nerjavnih cevi, raz- mišljajo pa tudi o novih programih, ki naj bi omogočili polno zaposlitev vseh delavcev. Odločitev o novih programih želijo sprejeti že v tem polletju, do konca leta pa naj bi že prišli iz Gorenja Fecro prvi novi izdelki. Ena od nalog, ki so si jo zastavili zdaj, pa je tudi dodatno 15% povečanje letošnjega izvoznega načrta. V Gorenju Fecro so uspeli v zadnjem času zbrati toliko naročil, da bodo že v maju delali dve soboti, ki sprva nista bili predvideni kot delovni, verjetno pa bo potrebno tudi delo v podaljšanem delovnem času. Pospešeno se lotevajo tehnoloških izboljšav, saj želijo povečati proizvodnjo in občutno dvigniti produktivnost. Povečana storilnost dela in večja kakovost izdelkov pa naj bi omogočili, da bi Gorenje Fecro po letu 1990 prodal na tuje kar 60% vse proizvodnje. Letos, denimo, pa naj bi z izvozom dosegli dobro tretjino celotnega prihodka delovne organizacije. (P) Za igro, razvedrilo in tudi šport Novo plovilo -skat judo boat Pred kratkim je na razstavi navtike na Reki Dragan Čelofiga, ki ga poznamo kot človeka, ki je inovator-stvu zapisan z dušo, prejel srebrno medaljo za svoj proizvod, ki ga je poimenoval »SKAT — judo boat«. Gre za novo vrsto plovila, namenjeno predvsem igri, razvedrilu, pa tudi športu. »Nova oblika plovila v sebi združuje lastnosti zračne blazine in čoln a. Ponuja mnoge nove možnosti zabave in koristne uporabe v vodi. Njegova osnovna oblika je podobna ribi skatu. Tistemu, ki to plovilo uporablja pa omogoča udobno ležanje na plovilu, z rokami se je treba le oprijeti držala. Na sprednjem delu ima ta skat tudi okence skozi katero je možno opazovati dno,« je skat opisal Čelofiga. Kako skat deluje? V bistvu je celo telo na »palubi«, tisti, ki ta skat uporablja ima v vodi le noge in že z lahkotnim kravlom, če imaš na nogi recimo tudi plavutke (te naj bi bile). lahko precej hitro pluješ. Tisti, ki so skat videli, pa ga morda že tudi preizkusili pravijo, da ima skat prec^, dobrih lastnosti. Omenjajo recimo to, da je grajen iz materiala, ki zagotavlja ne-potopljivost, dobro je viden, kar ni nepomembno ob srečanju z motornimi čolni recimo, potapljačem lahko služi tudi kot boja, telo varuje pred neprijetnostmi iz morja recimo meduzami ali cvetenjem, na njem lahko počivate. Če želite biti hitri in še hitrejši, pa se da temu skatu dodati tudi motor Aqua scooter recimo, ki omogoči precej hitro vožnjo. Dragan Čelofiga je o ideji, ki jo je s pomočjo prijateljev in sorodnikov uresničil in s katero je požel precej zanimanja na Reki, pa tudi na zagrebškem velesej-mu že prej, razmišljal približno dve leti. Prepričan je, da bo plovilo, ko bo našel koga, ki bi ga proizvajal, med najcenejšimi plovili, dostopno skoraj vsakemu. »O proizvodnji skata se še »Osnovna oblika tega plovila je podobna ribi skatu,« je rekel Dragan Čelofiga, ko smo si »zadevo« ogledali v »inovatorski delavnici«. dogovarjamo, vendar so pogovori že tako daleč, da razmišljamo o tem, da bi izdelovali dve velikosti. Eno, namenjeno odraslim in drugo, ki bo namenjena otrokom, od 4. pa nekje do 12. leta starosti. Za manjše skate računamo, da bo proizvodnja stekla v štirinajstih dneh.« Počakajmo, kmalu bomo lahko videli, ali bo »srebrni« skat iz reške razstave navtike tudi tisti, ki ga bo osvojilo staro in mlado in preplavilo z njim obale morja, pa tudi jezer in rek. (mkp, B. M.) Zgornja Savinjska dolina Večna in neizpeta pesem o možnostih Večna in neizpeta pesem o velikih možnostih turističnega gospodarstva mozirske občine. Že vrabci na strehi so se je naveličali. Ob vseh naravnih pogojih, kulturnih in zgodovinskih znamenitostih, predvsem pa ob preobilici najrazličnejših dokumentov, sklepov, stališč, usmeritev, študij in vrag vedi kakšnih papirjev še, razvoja ni. Ponekod res napredek, večinoma zaostajanje, v celoti pa popolnoma razdrobljena, neenotna, nepovezana, predvsem pa pičla turistična in gostinska ponudba. Revici še vreme hudo ponagaja. Dejstva s številkami podkrepljena so dovolj zgovorna, o razlogih pa nima smisla ponovno razpredati. Preveliko število nosilcev, med seboj nepovezanih, temu primerno šibkih, je prvi razlog. Le toliko opevani skupni nastop na tržišču je pogoj uspešnega poslovanja. Prav zanj pa v tej lepi dolini ni pogojev, velikokrat tudi ne pripravljenosti in volje, besede — izgovorjene in neštetokrat zapisane — so premalo. Kaj slaba uteha ob tem je nekaj pravih biserov, ki dokazujejo, da se vendarle da marsikaj storiti, pritegniti in navdušiti goste od vsepovsod. Recimo kamp Menina, Savinjski gaj, nekaj redkih zasebnikov, prištejemo jim lahko korajžne poskuse RTC Golte, nekaj drugih malenkosti in — konec. Svoje so dodale zaostrene splošne razmere s svojimi posledicami v kupni moči. V najtežjem položaju je Turist, ki ima. v dolini 11 lokalov, slabo opremljenih in urejenih. Sobe je lani oddajal le še na Ljubnem in v Mozirju, vendar je število nočitev zanemarljivo, saj je ponudba na prenizki ravni. Nenehno višanje cen hrani in predvsem pijači je dodalo svoje in prodaja je zadovoljiva le še ob plačilnih dnevih. Denarja za ureditev lokalov in sob ni, združitev s Savinjo na žalost ni uspela. Zgornjesavinjska kmetijska zadruga ima v občini 12 lokalov, ki se otepajo z enakimi težavami, kot Turistovi, za boljše poslovanje pa so že sprejeli vrsto notranjih ukrepov. Kmečki turizem, še nedavno perjanica gornjesavinjskega turizma, je na razpotju. V precej primerih na kmetijah ni naslednikov, če so, se za to dopolnilno obliko ne zanimajo, vzroki so seveda na dlani. Krediti onemogočajo posodabljanje in širitev kmetij in turističnih zmogljivosti, nespremenljiva je progresivna lestvica v davčni politiki, ukinjene so štipendije vsem, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom, sezona je prekratka, saj je bila povprečna zasedenost kmetij lani le 26 dni in tako naprej, če težkega položaja kmetijstva in boja za preživetje sploh ne omenjamo. Pa bi morale biti dopolnilne dejavnosti s kmečkim turizmom vred pomembna pot za rešitev iz teh težav. Lani je goste sprejemalo 28 kmetij, od tega, 7 le nekaj dni, dve kmetiji sta ponudbo okrepili z apartmaji, zanimivo pa je, da interes za kmečki turizem ne upada, le časi so vsemu skupaj premalo naklonjeni. Kar 20 kmetij bi se lotilo te dejavnosti, vendar so kreditni pogoji nespremenljivi, štiri kmetije pa se za turistične potrebe usposabljajo z lastnimi sredstvi in temu primerno počasi. Razmere na RTC Golte so znane, vsi tudi vemo, da letos snega ni bilo in k temu ni kaj dodati. Pač. Dvosedežnica je zgrajena, še bolj obetavna pa je njihova krepitev poletne ponudbe, o čemer smo že pisali. Upajmo, da bodo s prevzemom doma celjskih planincev, predvsem pa s pestrjm programom, le zdramili Logarsko dolino in vanjo privabili več gostov, ki naj bi jo zadovoljni zapustili in se kmalu vrnili. Tudi zasebni gostinci se ubadajo s padcem kupne moči. Nekaj jih je med njimi, ki se lahko ponašajo z zares kakovostno ponudbo, z no-čitvenimi zmogljivostmi na primerni ravni, za napredek pa predlagajo vrsto ukrepov. To so skupen nastop (!), zasebne turistične agencije, omejitev števila obratov brez ponudbe hrane in nočitev, primerni ukrepi proti črnim točilnicam ter ponovno plačevanje prometnega davka od prodajne cene. Kompasova poslovalnica začetnih obetov ni uresničila, vsaj ne na področju pospeševanja turistične dejavnosti v občini in pri predstavljanju navzven, deluje torej izključno na ekonomskih osnovah z organizacijo izletov (izven doline), s prodajo letalskih vozovnic in podobno. Zgornjesavinjska turistična zveza in sedem turističnih društev z njo vred se je lani trudila po svojih močeh in to dokaj uspešno, pogoj za večje uspehe pa je vsekakor povezava vseh dejavnikov v dolini. Za konec še dokaz, da se vendarle da marsikaj storiti. To je kamp Menina v Varpoljah. V petem letu delovanja je dosegel rekordnih 12.443 nočitev, pretežno gostov iz Nizozemske, Belgije in ZR Nemčije. Lepo poletje je bilo poslovanju res naklonjeno, vendar bistvo uspeha ni v tem. Pomembna je obsežna propaganda v tujini, tu so novosti v ponudbi kampa, kamor sodi nova zgradba namenjena mladim, dodatni prostori za kampiranje, dobro vzdrževanje, očiščeno jezero in pestre oblike ponudbe. Podatkov in dejstev je seveda še več, na podlagi vsega so bili znova sprejeti sklepi, stališče, zaključki. Ne bi jih naštevali, ker jih že poznamo, kako je (bilo) z njimi, pa tudi vemo. Lažje bi pisati, če bo kateri od njih tudi uresničen. j piesnik Mladi raziskovalci bodo predstavili naloge Že nekajkrat smo pisali o raziskovalnem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje, ki iz leta v leto pridobiva več mladih raziskovalcev s Centra srednjih šol tehniške in družboslovne usmeritve, osnovnih šol, nekaj pa je tudi študentov. Mladi, ki so od jeseni 1988 obdelovali in raziskovali izbrane teme z različnih področij, so v začetku meseca naloge oddali. Strokovne komisije so jih ocenile, prihodnji teden pa jih bodo raziskovalci še predstavili na javnih predstavitvah. Mladi raziskovalci iz naše občine so izdelali 27 nalog s sedmih tematskih področij. Največ nalog so izdelali s področja računalništva, teh je kar enajst; s področja rudarsfva so štiri naloge, kar pet nalog pa so mladi izdelali na podlročju varstva okolja. Naloge s tega področja so verjetnco dokaz, da mladim ni vseeno,, kaj se dogaja z našim okoljerm in kakšna bo naša dolina w prihodnosti. Dve ra-ziskovallni nalogi obravnavata zgodlovino Šaleške doline; s temurmi človek in družbeno okolje, kulturna dediščina in tehnolojške izboljšave in inovacije, |pa se ukvarja po ena naloga. Morda je letos manj raziskovvalnih nalog z druž-boslovmo tematiko, saj so bile v preeteklih letih tudi nalo- ge s področja tujih jezikov in filozofije. Raziskovalci bodo svoje dosežke in rezultate raziskovanj predstavljali letos kar tri dni, saj je nalog preveč, da bi jih bilo mogoče predstaviti v enem popoldnevu, s tem pa bi upadla tudi kvaliteta predstavitev. Tako bodo predstavitve potekale od 29. do 31. maja 1989. V ponedeljek, 29. maja bodo ob 16. uri naloge predstavili raziskovalci s področij tehnoloških izboljšav in inovacij, rudarstva, predstavili pa bodo tudi nekaj nalog s področja računalništva. Torkov popoldan je v celoti namenjen za predstavitev nalog s področja računalništva, katerih je tudi največ. Zadnji dan predstavitev, v sredo, pa bodo mladi predstavili še naloge s področij varstvo okolja, človek in družbeno okolje, kulturna dediščina in zgodovina Šaleške doline. Na predstavitvah bodo recenzenti, ki so naloge ocenje- vali, podali oceno in morebitna vprašanja k predstavljeni nalogi. Z raziskovalci se bodo lahko pogovorili tudi vsi ostali, ki si bodo ogledali predstavitve. Predstavitve bodo torej od ponedeljka do srede ob 16. uri na Centru srednjih šol tehniške in družboslovne usmeritve v Titovem Velenju, na Srednji elektro in računalniški šoli (rumena stavba), v četrtem nadstropju v učilnici številka 54. Upamo, da vas bo zanimala vsaj katera od tem, ter da se boste predstavitve udeležili in tudi tako nagradili raziskovalce za njihov trud. Svečana razglasitev rezultatov in zaključek gibanja pa bo v ponedeljek, 5. junija, vendar pa koordinator do časa, ko smo pisali ta članek, ni natanko vedel kje. Upajo, da jim bo uspelo najti stik s katero od velenjskih organizacij združenega dela, ki naj bi ta dan gostila mlade raziskovalce, naše bodoče strokovnjake. Če se boste udeležili predstavitve, vam želimo lep popoldan v krogu mladih znanstvenikov. Matjaž Černovšek ■Ključavničarstvo Viktor Jevšnik Če človek zna! Zasebno ključavničarstvo je lahko zelo zanimivo in pestro, če se zasebnik trudi in zna med klasičnimi izdelki narediti tudi take, ki so na tržišču redkost ali jih ni moč dobili. Eden lakšnih je obrtnik Viktor Jevšnik iz Sela pri Titovem Velenju, ki se s to obrtjo ukvarja že šestnajst let. Paleta njegovih kovinskih izdelkov je zelo raznolika. Skupaj z njim šest delavcev izdeluje poleg najmanjših serijskih kovinskih izdelkov ludi kovinsko ogrodje za vzglavnike sedeža avtomobila, rezervoarje za olje, bojlerje, razne kovinske konstrukcije in nadslrešnice, pa celo kovinske hale. S kvaliteto in solidnim poslovanjem se je ključavničarstvo Jevšnik uveljavilo na domačem trgu, v zadnjem času pa se z nekaterimi izdelki, na primer z boj-lerjem, poskuša tudi na tujem tržišču. Letu 1986 se je zaradi potreb civilne zaščite občine Velenje ponudila Jevšniku možnosl izdelave postaje za radiološko, kemijsko in biološko dekontaminacijo. Prvi izdelek, ki je hi I v celoti narejen v Jevšnikovi delavnici, razen nekaterih manjših delov in koles, je naletel na precejšnje zanimanje. O tem govori ludi to, da po postaji sprašujejo CZ iz drugih občin. Pravkar je ena takšnih postaj na-red za Celje. »Približno dva meseca potrebujemo, da izdelamo postajo za dekontaminacijo. Ker je inovalivni izdelek, bom izde- naredi izdelek, za katerega bi trdili, da ga je možno izdelati le v tovarni. Sicer pa vidim prihodnost mojega dela in uspešnost predvsem v vlaganju sredstev v razvoj in v nadaljnji inovativnosti,« nam je ob obisku povedal Viktor Jevšnik. B. Mugerle lal nov prototip, ki bo manjši, pa kljub lemu še bolj funkcionalen. Razmišljam celo o tem, da bi bil ta prototip na lasten pogon. Vse je odvisno od povpraševanja po tem izdelku. Zmogljivosti imam dovolj in ni bojazni, da ne bi mogli izdelati več primerkov. Prav s tem izdelkom smo dokazali, da tudi obrtnik lahko »Postajo /a dekontaminacijo bom razvijal še naprej« Praznik krajevnih skupnosti Šmartno ob Paki in Gorenje Obeležili so ga s prikazom 1 «V • ----u„„ starih običajev Pa so ga spravili pod streho. V mislih imamo praznik krajevnih skupnosti Šmartno ob Paki in Gorenja. Krajani smo ga proslavili prejšnjo nedeljo v spomin na več kot 90 zavednih domačinov, ki jih je okupator v noči iz 8. na 9. maj, leta 1942, odpeljal najprej v celjske zapore, nato pa v zloglasna koncentracijska taborišča. Od njih so se — po nekaterih podatkih — vrnili na svoje domove le trije. Že dolgo se ni na praznovanju zbralo toliko krajanov kot se jih je tokrat pri brunarici TVD Partizana v Šmartnem ob Paki. Čeprav tokrat svojemu namenu niso predali nobene nove pridobitve, niti odkrili spominske plošče, so si krajani z zanimanjem ogledali priložnostno prireditev, s katero so obeležili letošnji praznik. In imeli so kaj videti, saj so se organizatorji resnično potrudili. V praznovanje se je vključilo vseh šest vaških odborov. Tako so krajani Rečice prikazali, kako so v njihovem »koncu« včasih kovali, količili in postavljali hmeljevke, pletli koše in kako veselo je bilo takrat, ko je gospodar prišel z vozom na železniško postajo po obiralke hmelja. Izdelava grabelj, mojstrovine čevljarske delavnice, pletenje košev so običaji, ki so jih za tokratno prireditev »obudili« krajani Podgo-re, Šmarčani dokaj pozabljen običaj matlanja in žaganje celuloze. Zelo zanimiv je bil tudi voz krajanov Slatinčanov, na katerem so strigli volno, jo krtačili, predli in nato še pletli. Prikazali so še trenje lanu in rezanje z re- Voz krajanov Slatin zalnico. Zadnja dva voza v po-vorki so okrasili krajani Malega in Velikega vrha. Na prvem so kuhali žganje, na drugem pa so mlatili, rehtali in vetrali žito. Glasbeno »obarvan« je bil tudi prispevek šmarških pevcev, ki so zapeli tako kot so včasih fantje na vasi. Na vsakem vozu pa seveda ni manjkalo harmonikarja in še drugih glasbenih spremljevalcev. Skratka, s starimi običaji so »vžgali« in navdušili kot le z malokatero prireditvijo doslej. Škoda bi bilo, če bi organizatorji do prihodnjega leta pozabili na zadovoljstvo vseh, ki so si tokratno prireditev ogledali. V krajšem priložnostnem govoru je predsednik sveta krajevne skupnosti Šmartno ob Paki Ivo Rakun poudaril pomen številnih pridobitev, ki so jih krajani predali svojemu namenu lani in izrazil upanje, da se bodo ti po svojih močeh tudi v prihodnje vključevali v prizadevanja za lepši jutri. Ob koncu so podelili še bronasta priznanja OF. Tokrat sta ga prejela Mija Žerjav, za vsestransko družbenopolitično in društveno dejavnost v kraju, ter Štefan Bačovnik iz Malega vrha. (top) Rezervne starešine občine Mozirje Ni pravega občutka pripadnosti V soboto dopoldne so se na letni programski seji svoje občinske organizacije zbrali rezervni vojaški starešine Zgornje Savinjske doline. Izjemoma je bila tokrat tudi volilna, več kot zaskrbljujoča pa je bila udeležba starešin. Nemara je tudi to posledica stanja v tej organizaciji, ki ni značilna samo za mozirsko občino in se kaže v zmanjševanju zanimanja in pripravljensoti za delo v njej. O razlogih zato so temeljito spregovorili v razpravi, prej so se seznanili s potrebnimi poročili o svojem delovanju v preteklem letu in na koncu sprejeli delovni program za letos, ki so ga dopolnili z ugotovitvami iz razprave. Najprej velja ugotovitev, da so starešine delavni na vseh ravneh, v vseh okoljih in na vseh področjih obrambnih priprav. Vendar le manjši del članov občinske organizacije. Večina je premalo aktivnih, precej pa jih je tudi, ki se ne vključujejo prav nikjer. Tako so soočeni z dejstvom, da se povsod srečujejo eni in isti, da se usposabljajo že usposobljeni, da se prepričujejo že prepričani... Na plečih te manjšine se nabira preveč nalog in bremen, kar večjo aktivnost prej zavira kot krepi. Ta stanovska organizacija pač nudi le obveznosti in naloge. Tega se mnogi »zavedajo«, zato se Delavska univerza Mozirje Izobraževanje poklicnih voznikov Republiški zakon o prevozih v cestnem prometu predpisuje stopnjo izobrazbe za voznike tovornih motornih vozil na 3,5 tone nosilnosti, za voznike avtobusov in za voznike v mednarodnem transportu. Zahteva se najmanj četrta stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja. Za pridobitev teh znanj je bil uveden program izobraževanja »voznik«. To je program strokovnega izpopolnjevanja, v katerega se vpisujejo diplomanti z že pridobljeno 4. stopnjo izobrazbe katerekoli smeri. Program obsega pet strokovnih predmetov, varnost cestnega prometa, moto-roznanstvo, prevozi-tehnolo-gija, psihologijo s prometno etiko, praktični pouk — avto-mehanika, vožnja motornih vozil ter tuj jezik, skupno 560 pedagoških ur. Zakon predpisuje tudi dopolnilno izobraževanje za tiste voznike, ki do 14. decembra 1987, torej do zakonske uveljavitve, niso opravljali dela poklicnega voznika vsaj štiri leta. Dopolnilno izobraževanje bodo morali kandi- dati končati v šestih letih, to je najkasneje do konca leta 1993. To dopolnilno izobraževanje se bo izvajalo po programu voznik-avtomeba-nik 4. stopnje zahtevnosti, vanj pa se bodo lahko vpisali vozniki s končano osnovno šolo — triletno izobraževanja, vozniki s skrajšanim programom, vožnja motornega vozila 2. stopnja — dvoletno izobraževanje. Navedene izobraževalne oblike bodo izvajali v sedmih izobraževalnih centrih v Sloveniji. Nam najbližje bo v srednji šoli Borisa Kidriča v Celju in njenih pooblaščenih enotah. Da bi kandidatom kar najbolj približali kraj izobraževanja, so se pri velenjski delavski univerzi odločili za tovrstno šolanje, če bo seveda dovolj prijavljenih. Prvič bi to izobraževanje izvedli že v šolskem letu 1989/90. Razposlali so že posebne obrazce, da bi zvedeli kakšne so potrebe in zanimanje med kandidati, zatem pa bo delavska univerza objavila uradni razpis in pogoje. B. M. izmikajo, nove člane pa je vse teže pridobiti. Tudi vključevanje članov brez činov in žensk ni uspelo. Kljub odporom mladih za napotitev v šolo za rezervne oficirje so doslej v mozirski občini letne programe v celoti uresničili, kar mnogim ni uspelo, vendar pa to terja zares veliko naporov. Prave pripadnosti organizaciji torej pri velikem delu starešin ni več. Eden izmed razlogov za to so okosteneli in vse manj zanimivi programi, za katere so »krivci« tudi na republiški ravni, saj jih le pišejo, ne skrbijo pa za njihovo posodobitev in poživitev. Zato bodo skušali poskrbeti sami v občinski organizaciji, da bi zagotovili nove in privlačnejše oblike delovanja in usposabljanja. Okvirno so jih že opredelili, pri tem pa računajo na sodelovanje vseh obrambnih in drugih dejavnikov, s katerimi sicer odlično sodelujejo pri rednem delu. Pomembna poživitev bodo tudi skupne akcije s starešinami velenjske občine, za katero sta se zavzela tudi predstavnika velenjske občinske konference ZRVS, saj se tudi tu srečujejo s podobnimi problemi. V mozirski občini so pomembne tudi organizacijske težave. Majhno število članov namreč onemogoča pravo delovanje krajevnih organizacij. Nekaj šibkih so že združili in jih še bodo, aktivov ne bodo več ustanavljali, saj želijo predvsem okrepiti delo krajevnih organizacij. To je prvi pogoj za boljše delo celotne organizacije, saj vsestranska aktivnost starešin ni vprašljiva. Težave so tudi s sredstvi in podobno. Da ne bi bilo vse preveč črnogledo seveda velja dodati, da so obširen program v lanskem letu in v prvih mesecih letošnjega vendarle uresničili, da bodo tudi poslej pridno delovali v sodelovanju z vsemi drugimi dejavniki in sosedi. Nove oblike dela in kritična spoznanja o dosedanjem delu naj bi bila zagotovilo, da bo na prihodnji letni seji že omenjenih ugotovitev manj, da bo več spodbudnih. J. Plesnik Mladi v veščinah SLO in DS Kurirčkova torbica občini Velenje v/ Pionirji občine Velenje so se tudi letos skrbno pripravili na kurirčkovo torbico, tradicionalno manifestacijo, s katero obujajo tradicije narodnoosvobodilne borbe. V njihovem imenu so torbico z zaupno pošto prejeli od sovrstnikov občine Mozirje prejšnji torek, v Slatinah, učenci osnovne šole Bratov Letonje. Ponesli so jo do spominskega obeležja Raček, kjer so jo predali učencem Aškerčeve šole, ti pa so z njo odhiteli do lica, kjer so jo predali pionirjem iz Pe-sja. V sredo so torbico ponesli pionirji Štirinajste divizije na Jakec, od tam pa šole Veljka Vlahoviča v Kavče, kjer so jo predali pionirjem šole Bratov Mravljakov, ki so jo morali ponesti do domačije Jakob v Šentilju, kjer so jo predali tamkajšnjim pionirjem. V četrtek so pri prenosu kurirčkove torbice sodelovali kurirji šol Mihe Pintarja in Gustava Šiliha, ponesli pa so jo iz Šentilja preko Bevč, v Velunjo peč, od tam pa naslednji dan do spomenika v Paki, kurirji te šole pa so z njo pohiteli v Šembric in nato na Konovo, kjer je bila osrednja občinska proslava ob letošnji kurirčkovi torbici. Tu sta se glavni progi priključili tudi obe lokalni, prva je potekala od Žlebnika, Lajš, Zavodenj, Topolšice, Raven, Belih vod in Šoštanja (prenašali so jo pionirji obeh šoštanjskih šol ter podružničnih šol Zavod-nje, Topolšica, Ravne in Bele vode), druga pa iz Cirkovc, preko Plešivca in Škal (v njej so sodelovali Cirkovški, Plešivški in Škalski pionirji). Tudi tokrat so pionirji, v prenos kurirčkove torbice so bili vključeni vsi pionirski odredi, prenašali zaupno pošto od javke do javke, po skrivnih partizanskih in kurirskih poteh občine Velenje, pri tem pa so jim pomagali borci, ki so jim pripovedovali svoje spomine na težke čase narodnoosvobodilnega boja, pripadniki TO in CZ ter krajani. V soboto se je delegacija pionirjev osnovne šole Šalek udeležila osrednje republiške proslave ob letošnji kurirčkovi torbici v Mariboru. (mz) (Ne)uspešni na regijskem tekmovanju g. majsko srečanje emajlircev Jugoslavije Na regijskem tekmovanju mladih v znanju in veščinah SLO in DS so se tekmovalci z našega področja različno odrezali. Najboljši so bili vsekakor osnovnošolci z Luč ob Savinji, ki so mozirski občini priborili prvo mesto in bodo tako skupaj s Slovenskimi Konjicami in Celjem nastopili na republiškem tekmovanju, ki bo že v soboto, 27. maja, v Tacnu. Med osmimi ekipami se je velenjska uvrstila le na sedmo mesto. Regijsko tekmovanje je bilo na Gorici pri Slivnici v občini Šentjur. V konkurenci srednješolskih ekip ni bilo nič bolje. Med sedmimi ekipami sta se v velenjski uvrstili na peto in šesto mesto. j.p. V Osijeku bo konec tedna, 27. in 28. maja 1989, tradicionalno majsko srečanje emajlircev Jugoslavije. Združenje emajlircev Jugoslavije namreč vsako leto pripravi strokovno posvetovanje, pred osmimi leti pa so ob tem priredili še športne igre, ki so prerasle v tradicionalno srečanje športni- kov delavcev delovnih organizacij, članic tega združenja. Delavci Gorenja Gospodinjski aparati bodo letos sedmič sodelovali na teh igrah, na katerih so imeli doslej največ uspeha, saj so postali zmagovalci na igrah v Slavosnki Požegi, Šibeniku in Strugi, v Celju in Čačku pa so bili drugi. HJ V četrtek, 1. junija Velika zbiralna akcija Po vsej Sloveniji bo danes teden, I. junija, potekala velika zbiralna akcija rabljenih oblačil, obutve in posteljnine. To bo že dvajseta akcija po vrsti, ki jo vsako leto konec maja organizirajo občinske organizacije Rdečega križa. Že lani so v takšni akciji občani velenjske občine pokazali zvrhano mero razumevanja in solidarnosti, saj so darovali precej rabljenih oblačil, obutve, posteljnine in kosov pohištva. Uporabljivo blago je človekoljubna organizacija naše občine razdelila družinam in posameznikom, ki jim je bila taka pomoč potrebna. Letošnja velika zbirala akcija bo potekala do 17. ure, krajani pa bodo sveženj obleke, obutve, posteljnine kije ne rabijo več, oddali na zbirnih mestih v prostorih krajevnih skupnosti ali na prostorih pred osnovnimi šolami. Pogovor z dobitnikom zlatega znaka ZSMS Mladi preveč čakajo, kaj bodo zanje naredili drugi Čeprav večkrat radi zapišemo, da so mladi naše občine pri uresničevanju nalog premalo prizadevni, se med njimi vendarle najdejo tudi taki, ki po svoji dejavnosti v ZSMS izstopajo iz sivine poprečja. Eden takšnih je Brane Smagaj iz Titovega Velenja. Našo trditev med drugim potrjuje tudi zlati znak republiške konference ZSMS Slovenije, ki ga bo prejel ob letošnjem dnevu mladosti. sedstvo nič ne dela oziroma, da baza ne predlaga smernic, ne daje pobud. Smernice za delo morajo priti iz osnovne celice, predsedstvo pa jih je dolžno uresničevati. Zato je navsezadnje tudi imenovano.« Na katera področja delovanja v ZSMS ste vložili največ truda? Brane Smagaj: »Sam ne moreš kaj dosti narediti. Zato smo se v tozdu zagnani posamezniki trudili pri vključevanju čimveč novih članov, v naše vrste v delovni program osnovne organizacije pa zapisali in kasneje po svojih močeh tudi sodelovali pri reševanju tistih težav mladih, ki jih najbolj žulijo.« Ste bili pri tem uspešni? Brane Smagaj: »Na nek način smo bili. Ce drugega ne, so na naša prizadevanja začeli gledati nekateri z drugačnimi očmi. Z raznimi aktivnostmi pa ji med drugim precej bolje zaživelo delo koordinacijskega sveta ZSMS.» Ali je ZSMS izpolnila vaša pričakovanja? Brane Smagaj: »Nekatera je, zopet druga ne povsem.« V zadnjem času mladi veliko razmišljajo o prenovi ZSMS. Kakšna naj bi bila »nova« ZSMS? Brane Smagaj: »Odprta za vse mlade. Njeni programi naj bi bili čimbolj sprejemljivi za najširši krog. Na neki način bi morala ZSMS »pridobiti« moči, sposobnosti, postati prodor-nejša. Možnost dokazovanja ima res že sedaj, vendar je tako: dokler baza ne bo vedela, da je dejavnost namenjena predvsem njej, bo ZSMS, na žalost, še v prihodnje privesek ostalim družbenopolitičnim organizacijam kot je to danes.« Temeljne nove ZSMS naj bi bili postavljeni na bližajočem se mladinskem kongresu. Brane Smagaj: »Kaj naj bi bilo na njem dorečenega? Po mojem mnenju ničkaj novega. Čeprav naj bi bil ta kongres na nek način prelomen, težko verjamem, da bo prišlo do bistvenih sprememb. Preveč je kongresov, premalo pa konkretnih akcij. Ne samo v ZSMS, ampak tudi v širši skupnosti.« Zlati znak, najvišje republiško mladinsko priznanje — je to nagrada za opravljeno delo ali spodbuda za marljivo opravljanje zadanih nalog tudi v prihodnje? Brane Smagaj: »Bolj nagrada za opravljeno delo. Tega kljub prizadevanjem gotovo ne bi dobil brez razumevanja v svojem delovnem okolju. Prišlo je torej že skoraj na koncu poti. Umaknil se namreč bom in dal prostor ter priložnost mlajšim, da bodo lahko pokazali kaj zmorejo in znajo. S svojimi pobudami, izkušnjami pa bom seveda v prihodnje pomagal tam, kjer bodo ti želeli.« — tap — Ob tej priložnosti smo mu zastavili nekaj vprašanj o njegovem delu v ZSMS, o vzrokih za neaktivnost večine mladih, o vse pogosteje omenjeni prenovi... Od kdaj ste član te družbenopolitične organizacije, kako in zakaj? Brane Smagaj: »Tako kot drugi sem bil v sedmem razredu osnovne šole sprejet med člane ZSMS nevede, kaj ta organizacija je, čemu je namenjena in kakšne so njene naloge. Po vrnitvi iz JLA, leta 1979, pa sem se pri zamenjavi generacij na delovnem mestu — RLV, Brane Smagaj tozd Jamska mehanizacija — vključil v reševanje najrazličnejših vprašanj, ki zadevajo mlade.« Kaj menite o svojih vrstnikih? Brane Smagaj: »Premalo se vključujejo v akcije, ki so namenjene njim. Preveč čakajo, kaj bodo naredili drugi, da bodo potem lahko kritizirali. Sami pa zato, da bi bilo boljše, niso pripravljeni storiti ničesar. Za nobeno dejavnost med mladimi ni posebnega zanimanja. Kadar se je treba pri kakšni stvari izkazati, dokazati, preveč radi stopijo na stran. Seveda so izjeme, ampak tako kot povsod drugod, jih je tudi v naših vrstah premalo.« Kaj je po vašem mnenju tisto, kar bi mlade pritegnilo k vest-nejšemu uresničevanju načrtovanih nalog, kaj mladi od te družbenopolitične organizacije sploh pričakujejo? Brane Smagaj: »Manjka ji programov, takšnih, ki bi bili mlademu človeku v pomoč pri reševanju njegovih življenjskih vprašanj — od zaposlitve, izobraževanja, stanovanjskih zagat dalje. Nenazadnje pa ne bi smelo manjkati tudi zabave. Toda, dokler bo preveč članov stalo ob strani, bo tako kot je danes. Morda bo delo ZSMS bolj zaživelo, ko bo članstvo v njej kaj pomenilo. Takrat ne bo več obtoževanja baze, da pred- Enologinja svetuje ^ Tone Stojko Robanov kot Trinajst kubikov gnojevke po zraku Bolezni vinske trte Slepi šahist in to najboljši v dr žari Dražavnega prvaka med mladimi slepimi šahisti Viki j a Vertačnika nismo spraševali, kako je, če ne vidiš. Tudi če bi nam odgovoril, tega tisti, ki vidimo, ne bi do-jjeli. Lažje si verjetno on predstavlja, kako je, če vidiš wse tisto, kar on zaznava, da mekje je. Nismo ga obiskali /zato, ker je slep. Ampak za-tlo, ker smo želeli spoznati pogumnega, vztrajnega fan-tta, ki ima dovolj volje za vse, Ikar se dogaja okoli njega in (to velikokrat več kot tisti, ki vvidi. Obiskali smo ga, da sspoznamo državnega prvaka w šahu slepih, ki je potekalo 113. in 14. maja v Sarajevu in kkjer si je Viki Vertačnik med nmladinci priboril vstopnico zza svetovno prvenstvo avgu-ssta na Švedskem. Dobre tri mesece po požaru v Silovi Kadar je mnogo dobrih ljudi Življenje, ki ga živimo, ljudi vse bolj odtujuje, ni več tistih pristnih odnosov, ki so nekoč bili. Vsak zase si prizadeva, da mu je udobje kar najlepše in se ne /meni /a ljudi okrog sebe. Tudi sosedski odnosi so vse bolj hladni, na meji humanosti. Kljub takšni ugotovitvi pa so še svetle izjeme. Ko je človek v hudi stiski, so mu ljudje voljni pomagati. Naslednji primer krajanov Šentilja nas bo o tem zagotovo prepričal. Zakaj pravzaprav gre? Pozno popoldne, 17. februarja, je ogenj popolnoma uničil hlev Marije Hrastnik iz Silove 28 v krajevni skupnosti Šentilj. Soseda Joško in Roman Koreno-va, ki sta prva prihitela na pomoč, sta lahko rešila le Marijo, ki je v tem času molzla in živino, vse drugo, krmo, kmetijske stroje, med njimi traktor, kosilnico, puhalnik, prikolico in razno orodje pa so pogoltnili ognjeni zublji. Lahko si mislimo kako prizadeta zaradi te nesreče je bila 74-letna Marija Hostnik in tudi njena 78-letna sestra Cilka Es, ki živi pri njej. Toda Marija v teh težkih trenutkih ni ostala sama. Sosed Koren je v svoj hlev privezal njene štiri krave, šentiljski gasilci pa so takoj pričeli z akcijo zbiranja krme pri krajanih in se lotili drugih del, da bi ublažili nesrečo. Neverjetno veliko krajanov, od blizu in daleč, je priskočilo na pomoč. Eni so darovali les, drugi denar, nekateri so prostovoljno opravili prene-katero nujno delo. Kot smo že zapisali, so levji delež opravili gasilci, ki so zbiralno aktivnost vodili, drevesa podrli in jih dali razžagati ter les pripeljali do pogorišča. Dan preden smo obiskali Marijo Hrastnik so prizadevni sosedje in krajani že postavili ostrešje na zidove hleva, ki je bil pred devetnajstimi leti obnovljen in povečan. Marija Hrastnik je bila vsa solzna od sreče, da je l judje niso pozabili v nesreči, nemara pa tudi zato, ker se živo spominja tistega črnega 17. februarja, prosila, da se v nje- nem imenu zahvalimo sosedom, vsem krajanom, zlasti pa šentiljskim gasilcem in njihovemu poveljniku Martinu Ple-teršku za nesebično pomoč. Dejala je, da hlev nikoli ne bi stai, če ne bi bilo toliko dobrih ljudi. Zapišimo, da je Marijina nečakinja Terezija napisala tudi nekaj prošenj, ki sta jih poslali nekaterim organizacijam in kolektivom. Prošnji so prisluhnili: Občinska organizacija RK, zveza borcev, Gozdno gospodarstvo Šoštanj, kolektiv OŠ Karla Destovnika-Kajuha in drugi. Vsem se Marija iskreno zahvaljuje. Žal se nekaterim ni zdelo vredno niti odgovoriti, kaj šele, da bi priskočili na pomoč. Obiskali smo tudi poveljnika gasilskega društva Šentilj Martina Pleterška, ki je povedal: »Niti malo nismo oklevali, takoj smo Mariji Hrastnik priskočili na pomoč. Najprej smo ji priskrbeli krmo za živino, pričeli z rušenjem požgane strehe, zbirali les za novo streho, nabavili salonitke in tako naprej. Skoraj vsak dan smo pomagali, da bi Bil hlev čimprej pokrit. Ni bilo krajana, ki ne bi bil pripravljen Marija Hrastnik: »Da se je moral kaj tekega zgoditi!« pomagati na tak ali drugačen način. Sicer pa smo gasilci v podobnih primerih že pomagali in bomo tudi v prihodnje, če bo potrebno.« B. Mugerle S pomočjo krajanov ho hlev kmalu dobiI novo streho Do tega pride zato, ker živi koreninica peronospore v notranjosti jagode. Končno jagoda počrni in odpade. Pri oidiju je koreninica glivice živa vedno le na površju jagode in jo prepre-da s sivimi nitkami. Jagoda postane na površju siva, znotraj pa je zdrava. Kožica jagode postane krhka, ne raste in z rastjo mesa jagode le-ta poči. Pozneje postane plesniv cel grozd, ki se posuši. Za oidij so posebej občutljive bele sorte, in sicer muškat, silvanci, šipon. Med rdečimi pa je najbolj občutljiva portugal-ka, medtem, ko je žametna črnina popolnoma odporna proti tej bolezni. Za razvoj oidija je potrebna zračna vlaga okrog 70 % brez dežja. Za tako vlago zadostuje že sama transpiracija listja. Razvijati se začne že pri 10° C, vendar izredno počasi. Najugodnejša temperatura pa je med 20 do 30° C, pri višjih temperaturah pa že propada. Za zatiranje oidija so najbolj učinkovita žveplena sredstva. Topli sončni žarki polagoma sežigajo in nastane SO2, ki uničuje trose in tudi podgobje (micelij) pe-pelaste plesni (oidija). Zatirati ga začnemo zelo zgodaj, ko so poganjki dolgi 5 do 10 cm. To pa zato, da ga že v samem začetku oslabimo. Veronika Krumpačnik, dipl. ing. agr. Cg> .V o s ^ i I mmr vviaga MA MMRMiH Upf00 it v MeotAimi- w Ml levino ; M M Ufctfr m\ oppMK ontitno. Takle »plaz« mora biti opomin za v prihodnje in za vse Napada mlade poganjke, liste, kabrnike in seveda tudi grozdje. Glivica prekrije napadene dele rastline s sivo pepelasto prevleko, ki je posebno vidna na jagodah, med tem ko je na listih manj opazna. Na napadenih delih odmre povrhnjica, zato ti deli porjavijo. Drobne jagode, ki so napadene, ne rastejo več, ostanejo trde in se posušijo. Debelejše jagode pa počijo do pečk. Oidij spada v skupino pepe-lastih plesni. Glivica prezimi v obliki micelija, ki se obdrži v popkih. Spomladi prične micelij rasti in prekrije poganjke. Značilno za to glivicc je, da ima precej močan vonj po plesni ali celo po gobah. Velikokrat se dogaja, da vinogradniki zamenjujejo pero-nosporo in oidij. Peronospora napada prej listje in šele potem grozde, oidij najprej grozde in potem listje. Jagode, ki jih napade peronospora, ko so zelo drobne, postanejo sive, pozneje pa porjavijo. Ce tako okuženo jagodo prerežemo, vidimo, da je znotraj rjava in sparjena. V galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik Titovo Velenje bo v četrtek 25. maja ob 20. uri otvoritev razstave aktualnih posnetkov o Slovenski pomladi, ki jih je zabeležil slovenski fotografski mojster TONE STOJKO. V otvoritvenem programu bo nastopila JASNA KNEZ s plesom Upor. Razstava bo na ogled do 26. junija! da pognojijo travnike in nekaj tistih njiv, ki jih v teh strminah imajo in z velikim trudom obdelujejo. Gnojili naj bi z gnojevko, ki je napolnila zidano gnojno jamo s kakšnih 15 kubičnih metrov površine, to je kakšnih 150.000 litrov goste tekočine. Ker v teh strminah prevoz s cisterno večinoma ni možen, so si sosedje kupili posebne cevi, ki bistveno olajšajo delo. Seveda je treba gnojevko pred tem razredčiti in premešati. Mešalec je pridno delal in le nekaj trenutkov preden so ga nameravali ustaviti se je zgodilo. Zaradi strmega pobočja velika gnojna jama ni v celoti v zemlji, ob mešanju nakopičena energija je bila premočna in močna eksplozija je odtrgala lep del prednje stene. Resnici na ljubo, je bila jama zgrajena iz betonskih zidakov in vse premalo oja-čana z betonskim železom, vprašljiv je torej nadzor nad takšnimi gradnjami. Kakorkoli že, od 12 do 13 kubičnih metrov gnojevke je v trenut- ku zletelo v zrak naprej v dolino proti Robanovemu kotu. Nesreča je v tem, da je jama močno poškodovana, da so Havdejevi ostali brez gnojila; sreča v tem, da ni bilo nikogar in ničesar v smeri mogočnega pljuska, pa v tem, da je kmetija zares visoko in daleč stran od vodotokov. V nasprotnem primeru bi lahko bile posledice že kar grozljive. Kako močan je bil sunek priča dejstvo, da je nekaj deset metrov pod jamo cesta, ki je manjšemu delu gnojevke spremenila smer. Čeprav je bil to res manjši del, je bil vseeno toliko močan, da je pet betonskih zidakov odne- Ol DIJ je druga najbolj razširjena bolezen vinske trte. K nam je prišla iz Amerike že leta 1845 in kaj hitro se je razširila po vsej Evropi. Pojavi se zelo zgodaj spomladi. Pri nas često napravi več škode kot peronospora, še posebno v sušnih letih. Mir in lepote Robanovega kota je prejšnji teden zmotila in dobesedno zasvinjala nenavadna nesreča. Zgodilo se je na Havdejevi kmetiji, 1222 metrov visoko v naročju Ojstrice in drugih bližnjih vrhov. Na domačiji so se pripravljali. Velik kos betona daleč stran od jame in smeri sel pravokotno kakšnih 70 metrov daleč po cesti. Na nesrečo se tu pričenja graben, ki teče na nasprotno stran grebena proti Solčavi in gnojnica je dosegla tudi Savinjo, kljub nekaj kilometrov poti. Škode ni bilo, tudi zaradi nekoliko narasle Savinje. Havdejevi bodo skušali kar največ gnojnega plazu odstraniti in koristno porabiti, s tem pa tudi preprečiti, da bi se gnojnica dalj časa iztekala proti dolini. Pravijo, da bodo posledice že nekako ublažili, samo da ni bilo žrtev in večjega onesnaženja. Viki Vertačnik: »Šah je po-sebaj prilagojen za slepe.« Šah je začel igrati, ga spoznavati šele v četrtem ali petem razredu osnovne šole, tega ne ve več natančno. Takrat, ko je precej njegovih vrstnikov, če je to želelo in hotelo, že osvojilo to kraljevsko igro. Danes Viki Vertačnik obiskuje drugi letnik Srednje družboslovne in naravoslovne šole Centra srednjih šol v Titovem Velenju, družboslovno smer. Ko je bil februarja letos na republiškem prvenstvu ni bil zmagovalec, uvrstil se je na 2. mesto, in se skupaj s takratnim prvakom udeležil državnega prvenstva, kjer pa je bil boljši, najboljši. »Igram s šahom, ki je posebej prilagojen za slepe. Figure so tako označene, da se ločijo bele od črnih in tudi polja na šahovnici so pose-baj označena,« nam je razložil, ko smo ga o tem povprašali. Viki se s svojimi prijatelji, tudi šahisti, večkrat dobi v prostorih društva v Celju, kjer igrajo šah. Vendar pa se na svetovno prvenstvo še ni začel pose-baj pripravljati. Pa se bo, je rekel, samo najprej je šola. Šola? »Težave so,« je rekel, »kaj bi lagal. Ampak mi gredo vsi profesorji zelo na roko, pomagajo mi sošolci. Predavanja, razlage snemam in zapisujem v Brailovi pisavi.« Zanimivo — državni prvak v šahu, pa ima med vsemi predmeti najraje zgodovino in slovenski jezik. Sploh ne matematike. No, pa pravijo, da so največji šahisti najboljši matematiki. Veliko sreče Viki tudi avgusta! Ko boš na Švedskem, bomo držali pesti. (mkp) Zanimiva razstava v TUŠ Tudi ostanki usnja so lahko uporabni V petek so v sejni sobi Tovarne usnja Šoštanj odprli razstavo izdelkov iz ostankov usnja. Tovrstne izdelke so učenci osnovnih šol občin Velenje, Vrhnika in Litija poslali na razpis nagradnega natečaja koordinacijskega sveta ZSMS delovne organizacije Industrije usnja Vrhnika. Komisija, ki je ocenjevala prispele izdelke, razdeljene na nižjo stopnjo od 1. do 4. razreda in na višjo od 5. do 8., je imela dokaj težko delo. Mozaiki, tapiserije in vrsta drugih domiselno izdelanih predmetov, ki so se porodili v glavah mladih ustvarjalcev, so bili zelo raznoliki in lepi. Med številnimi osnovnimi šolami jih je pet sodelovalo iz velenjske občine, med temi je bila najuspešnejša osnovna šola Bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki, katere nižja stopnja je prejela drugo nagrado Kar težko je verjeti, da so te izdelke naredile spretne roke mladih /z muzeja Velenje Zgodilo se je • • 25. MAJA LETA 1866 V celovškem Slovencu je v rubriki »Iz Šoštanja na slovenskem Štirskem« izšel članek z naslovom »Napravite nam čitalnico«, ki ga je podpisal J. D. Vlastenski. Identiteta pisca tega članka žal še ni znana, gotovo pa gre za izobraženca, ki je v tem času živel v dolini, saj je v večih člankih v tedanjem slovenskem časopisju, pokazal izredno poznavanje razmer v »Škalski dolini«. V članku Vlastenski pravi sledeče: »Vse se giblje, zakaj se ne bi tudi mi! Škalska dolina, krasna po svoji legi, imajoči dva terga in mnogo zalih cerkvic po koncih in gričih, starih gradov razvaline in okrog hribe kot terdnjavske nasipe in čuvane stolpe ter prepasana s Pako, pa spi narodno spanje! Nek dopisnik je že v »Slovencu« omenil, da namerjajo rodoljubni možje v Velenju za Škalsko dolino ustanoviti čitalnico. Daj Bog! Kdor temu ne priterdi, da jo je treba kakor ribi vode, ta ali nima možganov ali je vetra pijan! Zlasti v Velenju bi se dobili verli in značajni možje, ki ne bi nasprotovali temu početju; a manjka hrabrega moža, ki bi nam jo na noge spravil. Bližnji Šoštanj ima sicer malo zbujenih rodoljubov ker vse bolj cika na tujo kopito, — ali prav zaprav na nič! Saj seje zbudilo bilo že godčevsko, potem pevsko društvo, slednjič celo kazina, ki pa je celi mesec trajal! Ker je povsod nemški element vladati hotel, ni nič ostalo. Častita duhovščina bi razun malega izjemka, gotovo pod slovensko zastavo stopila. Učiteljstvo, tukaj res v majhnem številu, gotovo ne bode zanemarjalo slovenskega taborišča. Ima pa med sabo tudi res pravega korenjaka, verlega starčka č. g. Petra Musija, ki je spi-soval marsikaj za slovenščino, ko so še drugi šolniki terdo po šolah nemškovali«. Na koncu članka J. D. Vlastinski poziva vse izobražence Šaleške doline k narodnemu prebujenju, z naslednjimi besedami: »vstanite, zmožni ste, storite!« LETA 1957 Naslednja vest iz Šaleške doline je precej mlajša, objavil pa jo je Celjski tednik, 25. maja leta 1957. Članek je posvečen Kemtijskemu gospodarstvu Šalek: »V kmetijskem gospodarstvu Šalek dobro gospodarijo. Kmetijsko gospodarstvo Šalek pri Velenju meri po združitvi s Šoštanjem in Šmartnim ob Paki nad 300 ha zemlje. Sedaj pripravljajo desetletni plan, po katerem bodo načrtno izboljšali gospodarjenje. Trenutno jim primanjkuje strokovnega kadra. Nedavno izvoljeni delavski svet bo moral skrbeti predvsem za strokovno izpopolnjevanje svojih članov. Tudi gospodarstvo je ob letošnjem snežnem viharju utrpelo občutno škodo. Kljub temu pa si obetajo dobro letino. Njihov glavni dohodek v naslednjih letih bo sadje.« Kljub dobremu gospodarjenju Kmetijsko gospodarstvo Šalek žal ne obstaja več. Kmetijske površine, kjer so gojili sadje, pridelovali pšenico, krompir, krmo za živino in drugo, so spremenili v stanovanjske površine. Kmetijske površine živijo le še v nostalgičnih spominih starejših prebivalcev Šaleka. LETA 1960 Ljubljansko delo je v svoji 141 številki objavilo naslednjo vest iz Šaleške doline: »V šotanjski občini pridno popisujejo kmetijska gospodarstva. Delo so razdelili na 80 popisovalcev. Za uspešnejše delo imajo 11 krajevnih inštruktorjev in 2 občinska. V nekaterih krajih so s popisovanjem že zaključili.« V nekaterih krajih današnje velenjske občine pa danes teh popisov sploh ne bi bilo več potrebno opravljati, mnogim pa se takšna žalostna usoda obeta v prihodnje. LETA 1968 Naslednja novica pa je bila objavljena v mariborskem Večeru: »Drevi bo v mladinskem klubu v Velenju gostoval odlični vokalnoinstrumentlani ansambel Minerali s Polzele. Prireditev se začne ob 19. uri.« Vokalno instrumentalni ansambel Minerali ne obstaja več, žal pa je podobna usoda doletela tudi velenjski mladinski klub. DAMIJAN K1JAJ1Č na tekmovanju. Razstava v sejni sobi Tovarne usnja Šoštanj bo na ogled le še danes, nato pa jo bodo prenesli še na Vrhniko in v Litijo. Vse razstavljene predmete bo moč po končanih razstavah tudi kupiti. Petkovo otvoritev so s prisrčnim priložnostnim programom popestrili učenci osnovne šole Karla Destovnika-Kajuha iz Šoštanja. B. Mugerle ob jezeru Mladinska organizacija Rudnika Lignita Velenje prireja ob mesecu mladosti veliko zabavno glasbeno prireditev: MLADOST OB JEZERU. Prireditev bo pri restavraciji Jezero v soboto 27. maja, s pričet-kom ob 18. uri. Po modni reviji za najmlajše bodo nastopile še skupine SANK ROČK, MELOS, CHATEAU, BAY ter plesni skupini KOLEDA in GIB. Povezovalec programa bo TONI GAŠPERIČ. Čaka vas tudi bogat srečolov. Če hočete kaj več kot, -- samo preživeti sobotni večer -- pridite ob velenjsko jezero. Pridite v soboto, da vam v nedeljo ne bo žal! Knjižni kotiček Skorajda leto dni je že od takrat, ko so se delavci kulturnega centra Ivana Napotnika iz Titovega Velenja in krajani Šoštanja veselili novih, lepo urejenih prostorov za knjižnično dejavnost. Danes so bralcem tega kraja in okolice v obnovljenih prostorih nekdanje pošte na Kajuhovi 6 v Šoštanju na voljo okrog 13 tisoč 850 del, najrazličnejših zvrsti. Bogat knjižnični fond je lani s pridom koristilo približno 800 rednih bralcev, med njimi največ mladih. Poleg primernejše lokacije ima knjižnica pregleden prostor za odrasle obiskovalce, ki lahko izbirajo med leposlovno in tudi nekaj strokovne literature. Posebna pridobitev so ločeni prostori za predšolsko in osnovnošolsko mladino, kjer so knjižničarke uredile knjižnično gradivo po starostnih stopnjah. Najmlajši bralci pa lahko v posebnih kotičkih knjigo preberejo ali si jo ogledajo že v sami knjižnici. Prostorska ureditev in izboljšanje delovnih pogojev sta med drugim omogočila razširitev dejavnosti šoštanjske knjižnice. V njenih prostorih se sedaj lahko mudi večja skupina otrok, ki jih morda zanimajo najrazličnejše oblike dela, od osnovnega spoznavanja knjižnične dejavnosti za cicibane do uvajanja v sistemsko delovanje knjižnice in uporaba knjižnih katalogov predvsem za učence sedmih in osmih razredov. Poleg knjig pa je zlasti mladim obiskovalcem od marca dalje na voljo tudi 180 kaset s priljubljenimi pravljicami in prijetno glasbo. Gotovo ni treba posebej poudarjati, da si vsak član šoštanjske knjižnice na isto izkaznico lahko izposodi gradivo tudi v knjižnici v Titovem Velenju in v enoti v Šmartnem ob Paki. Če na sicer dokaj dobro založenih knjižnih policah v katerikoli enoti matične knjižnice bralec ne najde že-ljene literature, jo lahko dobi z medknjižničnoizposojo. Takšno željo pa bralcem izpolnijo v knjižnici v Titovem Velenju. Ta- Mlad klavirski duo V četrtek, 25. maja, ob 20. uri bo v koncertni dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju koncert dveh mladih pianistk — Milene in Jelene Durkovič, doma iz Šabca. Obe sta doštudirali klavir in komorno glasbo na Fakulteti glasbene umetnosti v Beogradu in že začeli solistično klavirsko kariero in kot klavirski duo. Kot klavirski duo, ki je pri nas zelo redka stalna oblika, sta nedavno na mednarodnem tekmovanju v Beogradu dosegli prvo nagrado. Na svojem repertoarju izvajata štiriročno literaturo in literaturo za dva klavirja iz opusov Bacha, Mozarta, Brahmsa, Debussija, Rave-la, Poulenca, Gershvvina, Greena, Milhanda, Radvvanoviča, Božiča itd. Na zanimiv koncert vabimo vse ljubitelje klavirske igre. kole pravi knjižničarka Anica Macur: »Poskušali bomo ustreči prav vsakemu našemu bralcu, če bo le mogoče. Žal, pa jih zaradi pomanjkanja denarja vse težje presenečamo z knjižnimi novostmi. Toda, trudili se bomo nekako premagati tudi te težave.« Naj še zapišemo, da je knjižnica v Šoštanju za obiskovalce odprta trikrat na teden, in sicer ob ponedeljkih in sredah od 13. do 18. ure ter ob petkih od 10. do (3. ure. MLADINSKA KNJIGA V Mladinski knjigi v Titovem Velenju imajo tisti, ki vanjo redno zahajajo, na voljo skorajda vse za ta čas zanimive priročnike in tudi romane najbolj branih avtorjev. V »kotičku za prosti čas« boste našli tretji letnik drobcenih priročnikov z naslovom Sprehodi v naravo v besedi in sliki. Zbirko dopolnjujejo Hrošči, Iglavci, Triglavski narodni park. Nenavadni izleti v slovensko naravo, Rastline — od Krasa do morja, Jagodnice. Vsaka zase je vredna 28 tisočakov. Za priročnik Biovrt pa boste morali odšteti 240 tisoč dinarjev. Med novostmi tega meseca so še Moj prvi veliki abecednik za 80 tisočakov ter Moj prvi slikovni slovar za 149 tisoč dinarjev — ti dve deli sta namenjeni otrokom. Ljubitelji romanov pa bodo posegli morda po delu Nikolaja Cimerja Netopir pod srajco (82.000 dinarjev), romanu izpod peresa Marie Luise Fischer Ptiči ne pojejo opolnoči, zanj boste plačali 69 tisoč dinarjev, zelo zanimiv pa zna biti tudi psihološki roman Antona Trstenjaka Biti človek. (tapi Za prvimi maturanti je prvih dvajset let Koliko je 20 let. Je 20 let veliko ali je 20 let malo? To vprašanje je postavil naš domači tednik »Naš čas« prvi generaciji velenjskih gimnazijcev, ko je pred mesecem napovedal njihovo srečanje ob dvajsetletnici mature. In zdaj, ko je to srečanje mimo, lahko tudi odgovorimo: 20 let je malo in je veliko. Gimnazija Velenje je bila ustanovljena leta 1965. To leto je 66 fantov in deklet začelo svojo gimnazijsko pot v starih prostorih rudarske šole. štiri leta kasneje, junija 1969. jih je 46 maturiralo. In kot je to povsod in vedno, je takrat vsak začel svojo pot v nadaljnje šolanje, poklic in življenje. Eden tu. drugi tam, tretji drugje, kot je to povsod in vedno — in zato so obletnice mature tako prijetna priložnost za ponovno srečanje, pogovor, obujanje spominov. Prebiram dvajset let star članek iz še preminulega »Tovariša«: Ida je rekla, da bo morda študirala industrijsko oblikovanje — zdaj je andragog. Ivica je razmišljala o študiju sociologije in zgodovine — zdaj je pravnica in uveljavljena pravobranilka samoupravljanja. Maja je nameravala na medicino — in je zdravnica. Jaro se je določal za strojništvo — in je strojni inženir. . . Seveda so nekateri ostali tudi na pol poti, a vendar se je potrdila samozavestna trditev prvih maturantov, ki so jo le-ti izrekli v intervjuju za takratni lokalni list »Šaleški rudar«. Trdili so, da niso kaj slabše pripravljeni za nadaljnje šolanje in življenje, kot pa maturanti gimnazij z daljšo tradicijo. Trdili so. da le ni tako važen kraj šolanja, tradicija šole — pomembna je prizadevnost dijaka samega. Mnogo je bilo v tistih časih oporekanja ustanovitvi gimnazije v Velenju: češ da ni tradicije, da ni kadrov, ni pravih pogojev. Toda veljavnost neke odločitve je vendarle treba meriti po rezultatu — in v nadaljnjem šolanju se prvi maturanti velenjske gimnazije niso odrezali kaj slabše kot maturanti drugih šol v Sloveniji. To pa velja tudi za naslednje generacije ( ' ■ maturantov iz Velenja. Seveda so kasneje eni ostali v Ljubljani, odšli tudi v Koper, Ptuj, Novo Gorico. Maribor. Večina pa se je vendarle zaposlila v domači regiji — v Titovem Velenju, Šoštanju, Mozirju, Slovenj Gradcu . . . Dobro so se uveljavili v poklicu, mnogi tudi na drugih področjih. Prav zato ni težak odgovor na vprašanje o ustreznosti ustanovitve Gimnazije pred skoraj četrt stoletja: Ta odločitev je bila prava. Ja — dvajseta obletnica mature. To je pravgoto-vo enkraten dogodek. Enkraten za vsakega posebej — kajti dvajsetletnico mature ima vsakdo le enkrat — in enkraten za »našo družbeno politično skupnost« — kajti prvi maturanti gimnazije Velenje imajo lahko dvajsetletnico mature tudi le enkrat samkrat v zgodovini. Nikoli več ne bo prva dvajseta obletnica mature. Mogoče je bilo tole malo komplicirano povedano, predvsem pa sem čutil, da je to treba povedati večkrat, da se bomo vsi ovedli zgodovinskosti tega dejstva. Če smo dandanes v takšnih časih, da mora biti vsak problem-ček in težavica ali nepravilnost obešena na največji zvon — potem je prav, da tudi našo obletnico tako razglasimo. Razmišljam: morda bi celo lahko javno potožili, da predsedstvo Jugoslavije ni pokazalo ustreznega odnosa do tega našega jubileja. Pravzaprav: pokazalo ni nikakršnega odnosa. No, dobro. Ker že ravno odhaja in ima skrbi s pakiranjem kovčkov, jim odpustimo. Pa šalo na stran in začnimo znova. Torej: Tisti petek v aprilu se nas je 40 zbralo v miru in tišini Vile Ši-roko.pri Šoštanju. Kar 35 dijakov in 5 profesorjev. Vsekakor je bila neudeležba mnogo manjša, kot po sejah zborov občinske skupščine ali pa na partijskih sestankih. Prvi maturanti. Dvajsetletnica mature. Ponovno smo se srečali sošolci, stari prijatelji. In kako je to pomembno priča tudi dejstvo, da je Alenka na obletnico priletela kar iz Anglije. Zjutraj je v Londonu poljubila moža in otroka in zvečer je bila z nami. Prišel je Mare iz Nove Gorice in Boža iz Kopra, pa Ivica iz Ptuja in kar kompletna četa iz Ljubljane. Bilo nas je 35, natančno toliko, kot pred desetimi leti, ko smo za pol mlajšo obletnico proslavljali na istem mestu. Pa je prišel tudi nekdanji in še sedanji ravnatelj profesor Glavač, pa re-zrednika profesorica Čehova in profesor Camlok, pa profesorica Letonjeva in projesor Medič, naš večni Bato. Resnično so bila prisrčna pozdravljanja, objemi in poljubi ob ponovnem srečanju. Kar nekaj jih je bilo, ki so rekli: »Imel sem kar tremo, bilo me je strah, da koga ne bom prepoznal, da ne bom vedel, kdo je. . .«. Pa smo se vsi prepoznali, vsakdo je vedel za vsakega kdo je. Štiri leta skupnega življenja v gimnazijskih klopeh pač veliko pomenijo. Pomenila so še toliko več za nas, za prve velenjske gimnazijce. Konec koncev le nekaj pomeni, je nekaj drugače, če si nekakšen poskusni zajec. Pa to ni veljalo le za nas, za dijake. Veljalo je tudi za profesorje. Tudi oni so se pravzaprav šele na nas učili biti gimnazijski profesorji. Niso bili kaj na boljšem v primerjavi z nami. Rutino so si pridobili šele sčasoma. Morda je bilo prav to začenjanje od ničle razlog, da se je med nami, prvimi gimnazijci izgradil res pristen prijateljski odnos. Nikoli ni bilo nasprotij med A in B razredom — in tudi takrat smo proslavljali skupaj in prav nobenega grupiranja po razredih ni bilo. Res smo lahko rekli: med nami tudi po dvajsetih letih ni nikogar, ki bi bil s kom skregan, ki bi s kom ne govoril. Pa kako izgleda takšen večer, takšna obletnica mature? Ne vem. kako izgledajo druge dvajsete obletnice — a mi smo se od zgodnjega petkovega večera, vse tja v sobotno jutro pogovarjali in pogovarjali. Toliko je spominov in toliko je stvari, kijih je treba izvedeti in povedati. Pa staknejo glave skupaj Maruša in Tatjana in Milica in Marjan, pa Ljudmila in Boža in Milan, Janez, pa Zdenko in Cveta in . . . Postavili ali posedli so se v krog in se pogovorili o tem in onem, pa se skupine razdrejo in nastanejo nove in spet pogovori o tem in kako je bilo in kako je, kako in kje kdo živi. pa o otrocih, pa o tem in onem ... in začuda skoraj nič o krizi in skoraj nič o plačah in skoraj nič o .. . Miša privleče na dan slike s svoje poroke in spet se glave zgrnejo skupaj, pa se skupine ponovno preformirajo in ta prisede zdaj tukaj in oni pristopi tja. Res, tako veliko je za povedali in poslušati na tak večer. Seveda pa to ni vse. Marjan, naš foto Tiki. nas postroji za skupinski posnetek. Pripravlja aparat, naravnava našo šlirideseterico in sproži samosprožilec. Počasi se odpravi proti nam, mi mu vpijemo, naj hitro pride, da bo na sliki — Marjan pa počasi pride in natančno v trenutku ko sede na stol, fleš zabliskarKdor zna pa zna in Marjan je mojster svojega posla. Pa seveda skupna večerja in malo svečanega govorništva in . . . in seveda hvalimo drug drugega, da se teh dvajset let na nikomer skoraj nič ne pozna, da smo še vsi bolj ah manj lepi in mladi... in tako naprej. Lep je tak večer, ki ga prebiješ s svojimi nekdanjimi sošolci — in tu pa tam se utrne misel na našega Jaka, sošolca, ki ga ni več med nami. Bil je tih. miren, zavezan svojemu svetu elektronike in ves ponosen (pa četudi je to skrival), ko smo občudovali njegovo delo in znanje. Tiha misel na Jaka — tudi to je del takšne obletnice. Noč se izteka v jutro in spet se razhajamo. Eni so odšli malo prej. drugi se poslavljajo, tretji si imajo še toliko za povedati. . . Prijetno je takšno srečanje s prijatelji, sošolci, s katerimi si preživel štiri leta. štiri leta ko mladost dozoreva v človeka. Srečanje, kol je dvajseta obletnica mature prve generacije velenjskih gimnazijcev nas je še bolj spomnila, da so bila leta gimnazijskega življenja lepa in bogata po doživetju in izkušnjah. Pomenila so leta zorenja, zorenja človeka v nas, in zato smo si rekli, tako kot je ob takšnih priložnostih verjetno kar vedno: »Na svidenje čez pel let«. JOM Šoštanj: Termopol 27:19 (13:9) Četrti republiški naslov S prepričljivo zmago proti gostom iz Škofje loke v soboto v Rdeči dvorani so igralci Šoštanja samo še potrdili, da so bili v letošnjem prvenstvu najboljši in da so zasluženo s tremi točkami prednosti že četrtič osvojili republiški naslon. Še nekaj kol pred koncem so resda za trboveljskim Rudarjem, neposrednim tekmecem, zaostajali za štiri točke, toda v preostalih kolih so zaigrali tako kot znajo in v sobotnem zadnjem kolu je bila tekma zanje zgolj formalnost. Čestitamo! Šoštanj: Gradišnik. Čater. Rozman. Ramšak 4, Plaskan 2, Požun 2, Žolger 10, R. Lesjak 3, Vrečar I. Voglar 4, Terglav I, S. Lesjak. Vrstni red: Šoštanj 35, SCT Rudar 32, Ajdovščina 25, Krško 24, In-les Riko 24. Jadran 24 itd. FRANC PLASKAN, predsednik kluba: »Z uvrstitvijo v višji rang smo dosegli prvi cilj. Sedaj nas čaka veliko dela. Predvsem moramo izboljšati organizacijo dela v klubu, privabiti moramo nove ljudi, ki hočejo in želijo ljubiteljsko delati. Druga liga zahteva več ljudi. Poleg lega moramo mlado m perspektivno ekipo okrepiti. saj si ne smem privoščiti, da bi se borili le za goli obstoj. Najtežja naloga bo zagotovitev sredstev. Poznamo probleme velenjskih rokometašic. oh tem pa mislim, da bomo skupno lažje uspeli. Upamo, da bo sedaj naša športna panoga primerneje finančno nagrajena, saj je med najuspešnejšimi, pozabili pa ne smemo izredno uspehov mlajših selekcij v obeh klubih. Prav zato upamo, da nam bodo prisluhnili in nas podprli « TONE T1SEU, trener: »iMni sem napovedal hoj za prvo mesto in sedaj smo ga osvojili. Prvenstvo je bilo dolgo in naporno, veliko je bilo problemov vseh vrst. Le prva dva meseca smo lahko normalno trenirali, potem nas je ovirala zasedenost Rdeče dvorane pri treningih in tekmah, odšla sla dva igralca. Čater m Vrečar sta bila poškodovana in podobno. Vseeno smo zmagali. Vsa čast Rudarju. ki nam je bil dostojen tekmec. Nekaj ko! pred koncem smo bili že sami skoraj prepričani, da ne bomo uspeli, saj je imel Rudar štiri točke prednosti, nato pa so nam oh naših dobrih igrah pomagali drugi z zmagami nad tekmecem. Kljub temu mislim, da smo najboljši. Rudar pa je največje presenečenje. Za nastop v 2. ligi moramo najprej zagotoviti organizacijske in finančne pogoje ter se okrepiti z desnim zunanjim igralcem in organizatorjem igre. Glede na to. da smo po višini igralcev >• slabšem položaju, je naše orožje hitrost in protinapad, ki bo tudi v drugi ligi med boljšimi. V drugi ligi moramo ostati, sicer nima smisla trositi denarja.« Mali nogomet JBUIAM M/TO LJUBLJANA Florida novi avtomobil z Yu-ju 13. maja v Titovem Velenju. Sestavljali so jo voznik Ivan Borovnik in tekmovalci Tone Stropnik, Franc Goršek in Jože Kotnik, vsi iz delovne skupnosti skupnih služb REK. ki je tudi poravnala stroške udeležbe. Naši invalidi so se zelo izkazali. Najboljši so bili v spretnostni in hitrostni vožnji. v metanju pikada in v kegljanju pa so osvojili bronasti medalji. V skupni uvrstitvi je to zadoščalo za drugo mesto. Turnir dobre volje Na turnirju malega oog-CMčla »dobre volje«, ki sta ga prejšnji kraracc tedna organizirala i^nmnui -iM^Lunnzi:-cija ZSMS iz Šroartrarga Paki aun člani Kluba SI v počasajifcefc mmc^cca mladosti, se je udeSežnikt dkrip.. Zmagali so nopoaun-daši osmeraimie (Organizacije ZSMS pred kilutmimi lim predstavniki uredništva Mlad:]«:. Šah — Vodi Stropnik Na Jaitropoteznern šahovskem tur-mrja za pokal Gorenja je za mesec apnl 1989 zmagal Robert Podlipnik iz Gorenja EKO z 9 točkami pred Miki-jemu Djordjevičem 7. Mirkom Pcrku-šrmi 6.5. Petrom Poljakom 6.5. Fran- cem Stropnikom 6.5 in drugimi. Po četrtem turnirju vodi Franc Stropnik z 71 točkami, sledijo Miki Djordjevič 65, Robert Podlipnik 56. Gregor Rupnik 45. Ivan Kovič 44. Pe ter Poljak 32 itd. HJ Smučarski skoki Začetek letne sezone Na pragu je sezona tekmovanj smučarskih skakalcev na napravah iz umetne snovi. Na treh skakalnicah v Dobji vasi pri Ravnah na Korrt-škem je bilo tekmovanje v počastitev občinskega praznika za ckihane in pionirje. Nastopili so tudi velenjski skakalci. Pri cicibanih je bil Vrabič tretji, pri mlajših pionirjih je zmagal Ograjenšek. tretji je bil Miklaržina. pri starejših pionirjih je bi! Spegel tretji, ekipno pa so I 'eHemjčaru osvojili drugo mesto za Fužinarjem. Kotalkanje Lepi dosežki najmlajših Na medklubskem tekmovanju r umetnostnem kolalkanju je nastopilo 48 kolalkarit in trije kotalkarji iz Domžal. Nove Gorite in Titovega Velenja. Domače kotalkarice so dosegle nekaj lepih uvrstitev. Da 6 let starosti je bila Tinca Tičič tretja, do 8 let Vesna Fece druga, do 12 let je zmagala Mateja Podrzavnik pred Ines Vidovič. pri mlajših mladinkah pa so prva trt mesta osvojila Tjaša Praznik. Bernarda Šlehta m Katja Čater. Jamarski klub Speleos Snežna jama Konec prejšnjega meseca je jamarski klub Črni galeb iz Prebolda organiziral ogled Snežne jame na Raduhi. Akcije se je udeležilo 28 jamarjev iz petih slovenskih klubov. Snežno jamo so leta 1978 odkrili preboldski jamarji na enem od svojih terenskih ogledom, nedaleč od koče na Loki. Jama je v eni od številnih udormc. ki so značilne za to po-dročje. Za vhodom. ki so ga planinci iz Loč zavarovali z ograjo, se spustimo po nekaj metrov dolgi lestvi do manjšega stojišča, kjer se začne poševen ledeni rov. Na njegovem dnu je ledena dvorana, velika kol rokometno igrišče. Od tu dalje se začne suhi del jame. zapolnjen s prelepim jamskim okrasjem. Snežna jama sodi med najlepše in najzanimivejše slovenske jjame. vsekakor pa je to najlepša jama visokogorskega krasa. V njej je poleg prej omen jenega tudi teč manjših brezen. Pri odkrivanju so našli tudi okostja jamskega medveda, kar dokazuje, da je v tu nekoč bil še en vhod. sko- zi katerega so prihajali medvedi v jamo. Preboldski jamarji iščejo sedaj ta vhod in ob morebitni najdbi bi to najbrž pomenilo turistično ureditev okoli 1300 metrov dolge jame. Akcije se je sicer oblačnega, vendar na vso srečo edinega brezdežev nega prazničnega dne. udeležilo tudi sedem članov jamarskega kluba Speleos iz Titovega Velenja. Po nekajurnem ogledu jame smo si ogledali še 50 metrov globoko brezno v bližini Snežne jame. Akcijo pa >mo zakl jučili na koči na Loki. kjer so domači jamarji ob golažu pripravili predavanje z diapozitivi o njihovi odpravi na otoku Kreta. Organizatorju. Črnemu galebu i/ Prebolda, je uspelo pripraviti srečanje slovenskih jamarjev zelo dobro, z njim pa smo še enkrat dokazali, da jamarstvo v našem prostoru postaja vedno močnejše. S to akcijo pa smo se hkrati vključili v splet prireditev ob praznovanju 100-letnice organiziranega jamarstva v Sloveniji, ki ga praznujemo prav letos. Odbor za informiranje Radio Velenje Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Prometne nezgode znova v porastu Na zadnji seji sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje, so največ pozornosti namenili vseslovenski akciji Minus 10 odstotkov. Pred tem pa so se seznanili z odločitvijo da bodo tehnični pregledi vozil tudi v občini Velenje. Sredstva za objekt, ki bo v sestavi REK-ove APS, so zagotovljena, tehnične preglede pa naj bi opravljali delavci iz celjske tehnične baze. Računajo, da bodo vsa potrebna dela končana do konca letošnjega leta. Naslednja informacija, je bila dokončna ureditev Partizanske ceste. O tej cesti, ki je bila za kratek čas štiripasovnica, in nato spet ne, je bilo že toliko povedanega in napisanega, da bi težko prešteli. Upajmo, da bo ta vest le zadnja in dokončna. Odgovorni so namreč sklenili, da bosta peš pot in kolesarska steza speljani od Titovega Velenja do Pesja po desni strani reke Pake, ob Gorenju, tam pa bosta preko že obstoječega mostu speljani čez Partizansko cesto do naselja Pesje. Partizanska cesta bo torej po dokončni ureditvi peš poti in kolesarske steze spet štiripasovnica. Z veliko pozornostjo so na seji udeleženci prisluhnili poročilu o prometnih nezgodah v občini Velenje, ki ga je podal pomočnik komandirja PM Velenje zadolžen za promet Matjaž Kselman. Povedal je, da je bilo lani 95 prometnih nezgod, kar je za 8,6 odstotka manj kot leta 1987. Štiriin-šestdeset nezgod se je zgodilo v naselju, 31 pa izven naselja. V teh 95-ih nezgodah sta dve osebi izgubili življenje, 123 jih je bilo telesno poškodovanih, od tega 57 hudo in 66 lažje. Prometnih nezgod s telesnimi poškodbami seje največ zgodilo v križišču Šaleške ceste in ulice Veljka Vlaho-viča in sicer osem, pet v križišču Partizanske in Foitove in na od- seku Pesje —Titovo Velenje, štiri v Lokovici, tri v Kavčah in v križišču Tomšičeve in Jenkove. V prometnih nezgodah je bilo udeleženih 15 otrok in 13 mladoletnikov. Največ prometnih nezgod se je zgodilo na mestnih ulicah in sicer 31 v Titovem Velenju in 5 v Šoštanju. Največ nezgod, 57, so povzročili vozniki osebnih avtomobilov, sledijo vozniki koles z motorjem s 16, vozniki koles so povzročili 9 prometnih nezgod, pešci 6, vozniki tovornih avtomobilov 4 in ostali eno nesrečo. Med vzroki je na prvem mestu neprimerna hitrost (33), neupoštevanje prednosti (28), zaradi nepravilne strani in smeri vožnje (11), zaradi pešcev in nepravilnega vključevanja v promet (6) in zaradi ostalih vzrokov (11). Ob tem je pri povzročiteljih pogosto ugotovljena prisotnost alkohola. In še io. Največ prometnih nesreč se je pripetilo ob sobotah, čas pa je med 18. in 19. uro. Če pogledamo še mesece, je bilo nesreč največ v septembru, juniju in decembru. Mnogo manj razveseljivo je dejstvo, da v prvih treh mesecih letošnjega leta, v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta, znova beležimo porast prometnih nezgod v občini Velenje. To je ravno nasprotni učinek od prizadevanj, da zmanjšamo število nezgod. Pri vseh letošnjih 22 nezgodah pa podatek kaže, da so bile posledice manjše, ter da je bilo v njih manj udeležencev. Seveda to ni nikakršna tolažba, nasprotno, vsi udeleženci v prometu se moramo maksimalno prizadevati, da bi bilo nezgod čim manj. Miličniki so že pričeli ukrepati, v to se lahko prepričamo samo, ko jih vse pogosteje srečujemo na naših cestah. B. Mugerle Termoelektrarne Šoštanj V soboto majska srečanja Od petka do nedelje bo sindikalna organizacija šoštanjskih termoelektrarn organizirala tradicionalna majska srečanja delavcev šestih termoelektrarn iz štirih republik. Gostitelji se na srečanje temeljito pripravljajo, saj želijo, da bi gostje iz naše doline odšli domov z najlepšimi vtisi. Med drugim pripravljajo športna tekmovanja, ki bodo na vrsti v soboto od 9. do 15. ure, tekmovali pa bodo v nogometu, namiznem tenisu, šahu, športnem ribolovu, kegljanju in pikadu za ženske. Trebeliško — Najboljši domačini Prebivalci krajevne skupnosti Paka so svoj krajevni praznik sklenili z balinarskim turnirjem na Trebeliškem. Nastopilo je 10 ekip, favorita sta bila Ilirija iz Ljubljane in Partizan iz Trbovelj, domačini pa niso bili preveč gostoljubni v športnem pomenu in so z odličnim nastopom zanesljivo zmagali. Nadaljnji vrstni red: Partizan Trbovlje, Ilirija Ljubljana, Kokra Kranj itd. Za zmagovalce so nastopili Vinko Ježovnik, Ivan in Miran Javornik in kapetan Vinko Čuješ. Marjan Mulič LESTVICA VIDEOTEKE M4 1. THE NAKED GUN 2. TEQUILLA SUNRISE 3. THE FLY II. 4. SHORT CIRCUT II. 5. THEY LIVE 6. MOVING 7. HELLRAISERS II. Videoteka M4 je vsak dan odprta od 13. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. ČLANARINE NI! Na tri enkratno izposojene četrta brezplačna. NOVOST VIDEOTEKE M4: Enkrat tedensko brezplačno izposojanje videokaset. LOTERIJA M4. nama Veleblagovnica NAMA vas vabi vsak dan, tudi v soboto od 10. do 21. ure v novi Mis maš pred veleblagovnico NAMA Izkoristite posebno ponudbo Talisovih pijač, posladkajte se s sladoledom . .. V MIŠ MAŠ-u se bodo potrudili, da vam bo prijetno, da boste še prišli! Spoznajte MIŠ MAŠ tudi vi. . . Lani je bilo na križišču Šaleške ceste in ulice Veljka Viahoriča največ nezgod, osem Akcija »Minus 10%« Prometna varnost naša skupna dolžnost »Se nam res tako mudi«, smo sklenili predhodni prispevek v tej rubriki, ki jo namenjamo spremljanju akcije v naslovu, v kateri želimo prispevati k zmanjšanju števila in resnosti prometnih nezgod. Podatek, ki smo ga prejeli od velenjske Postaje milice kaže za lansko leto največ prometnih nezgod (33) zaradi prevelikih (prekoračenih) hitrosti. Pri tej vrsti prekrškov so tudi posledice običajno težje in težke, zato je razumljiv ukrep zakonodajalca, da je rigorozno podražil prometne prekrške, ko je v vprašanju prekoračitev hitrosti. Ce na kratko ponovimo prometne okoliščine v katerih je potrebno hitrost vožnje omejiti, oz. prilagoditi, so te naslednje: HITROST JE POTREBNO ZMANJŠATI pred izvajanjem premikov, zavijanja, ustavljanja, prehitevanja, vožnje mimo vozil, objektov ali oseb, še zlasti v primerih, če so v bližini otroci, delavci, kolesarji, starejše osebe ipd. Hitrost vožnje moramo prilagoditi tudi stanju ceste (slabo vozišče, mokro cestišče, spolzka cesta, neravno cestišče, ovinkasta cesta in cesta v gradnji), ki so že na drugem do tretjem mestu kot vzrok za prometne nezgode. Vidljivost in preglednost ceste je naslednji razlog za zmanjšanje hitrosti (v deževnem vremenu, v zimskem času, v megli in ponoči), ne smemo pa zanemarjati naravnih in ovir zaradi gradnje na cesti ali ob cestah. Kar pozabljamo, da je potrebno hitrost zmanjšati zaradi stanja vozila ali tovora (določeno število potnikov, omejena obremenitev. prevoz nevarnih snovi, konstrukcijske lastnosti vozila,. . .). Hitrost moramo uskladiti tudi s goli, zato priporočamo vztrajnim s trekvenco prometa, s prometnim režimom in še s čem. Prav v zvezi s hitrostjo je veliko število omejitev, ki jih moramo upoštevati, sicer so lahko posledice hude. Inflacija kar prehitro »pobira« kazni za prometne prekrške, v tem primeru tudi tiste, ki so namenjene kršitvam zaradi prekoračenih hitrosti. Od 25.000 do 150.000 dinarjev veljajo prekrški, če voznik ne prilagodi hitrosti razmeram na cesti. Če pa je s prekrškom povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca ali celo prometna nezgoda, velja takšna kršitev od 40.000 do 200.000, oz. zapor do 60 dni (!). Visoke so kazni tudi za prekoračitve hitrosti v naseljih, ki se izražajo v % nad dovoljeno. Kombinacij je precej, zato omenimo le razpon kazni, od 15.000 do 200.000 dinarjev ob možnosti odmere zaporne kazni do 60 dni ter odvzem vozniškega dovoljenja do 6 mesecev. Predvidene so tudi kazni za OZD, ki kršijo predpise v zvezi s hitrostjo, če ne opremljajo svojih vozil z oznakami o dovoljenih hitrostih ter merilnikih hitrosti in tahografi. Te kazni lahko dosežejo do 2,000.000 dinarjev, za odgovorne osebe delovnih organi- zacij pa več tisoč dinarjev in možnost zaporne kazni. Določil in kombinacij kar mrgoli, zato priporočamo vstrajnim kršilcem, da si preskrbijo Temeljni zakon o varnosti v cestnem prometu (ZVD SRS) št. 93, kjer so kazni po posameznih prekrških lepo urejene. Imamo pa še boljše priporočilo, namreč, da se na cesti umirimo, da vozimo z manj plina, ob upoštevanju prometnih predpisov, pa bo vožnja varnejša, zanimivejša ter cenejša. Marsikdo bo tako sebi ali drugemu »prihranil« kar življenje, nje. Jože Miklavc Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 (oddajnik Plešivec) megaherca. Vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855-450. PETEK, 26. MAJA: 15.00 Začetek sporeda. 15.15 Od Hude luknje do Rinke. 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane). 16.10 Ekologi imajo besedo. 16.20 Za konec tedna. 16.30 Iz delegatskih klopi. 17.00 Vaše čestitke in pozdravi. 17.30 V imenu Sove. 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe. NEDELJA, 28. MAJA: 11.00 Začetek sporeda. 11.15 Od Hude luknje do Rinke. 11.25 Kdaj, kje, kaj. I 1.30 Z mikrofonom med vami. 12.00 Od vrat do vrat. 12.30 Konec opoldanskega javljanja. 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 29. MAJA: 15.00 Začetek sporeda. 15.15 Od Hude luknje do Rinke. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.05 Minute z domačimi ansambli. 16.25 Kdaj, kje, kaj. 16.30 Obiskali smo. 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje. 17.30 Mladi mladim. 18.00 Lestvica Radia Velenje. SREDA, 31. MAJA: 15.00 Začetek sporeda. 15.15 Od Hude luknje do Rinke. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje, kaj. 16.30 Naša krajevna skupnost. 17.00 Vi in Mi (govorili bomo o dosežkih mladih na področju raziskovalne dejavnosti). 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe. » m inm 1 m REDNI KINO VELENJE Četrtek, 25. 5. ob 18. in 20. uri ter petek, 26. 5. ob 10., 18. in 20. uri HIDDEN — ameriški, znan-stveno-fant. grozlj. Vloga: Michael Nouri Sobota in nedelja, 27. in 28. 5. ob 18. in 20. uri PRINC ODKRIVA AMERIKO - ameriški, komedija. Vloga: Eddie Murphy Ponedeljek, 29. 5. ob 10., 18. in 20. uri ter torek, 30. 5. ob 18. in 20. uri KURIR — angleški, policijski. Vloga: Gabriel Byrne Sreda, 31. 5. ob 10., 18. in 20. uri LOV NA DRAGULJE -ameriški, akcijski. Vloga: Carey Lowel NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrktek, 25. 5. in petek, 26. 5. ob 22. uri LJUBEZEN IN STRAST — italijanski, erotski. Vloga: Francesca Dellera Sobota, nedelja in ponedeljek, 27., 28. in 29. 5. ob 22. uri NENA III. DEL — ameriški, trda erotika (VIDEO) Vloga: Raven Tom Byrow KINO DOM KULTURE Četrtek, 25. 5. ob 20. uri ameriška komedija PRINC ODKRI- VA AMERIKO — v glavni vlogi Eddie Murphy (CIKLUS KOMEDIJ) Ponedeljek, 29. 5. ob 20. uri zadnji iz ciklusa filmov Toma Cruisea TOP GUN — ameriški, akcijski KINO ŠOŠTANJ Sobota, 27. 5. ob 20. uri NOČNI KINO: LJUBEZEN IN STRAST — italijanski, erotski Nedelja, 28. 5. ob 19. uri DVA JE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA! Ponedeljek, 29. 5. ob 19. uri PRINC ODKRIVA AMERIKO — ameriški, komedija KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 26. 5. ob 20. uri PRINC ODKRIVA AMERIKO — ameriški, komedija Nedelja, 28. 5. ob 20. uri NOČNI KINO: LJUBEZEN IN STRAST — italijanski, erotski Torek, 30. 5. ob 20. uri HIDDEN — ameriški, znanstveno-fant. grozljivka ZA VSE NOČNE PREDSTAVE OTROKOM IN MLADINI DO 18. LETA STAROSTI NE DOVOLIMO OGLEDA! KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPEMEMBE PROGRAMA! OBISK V DVORANI VATROSLAV LISINSKI V ZAGREBU V sredo, 31. maja, bo organiziran obisk v Zagrebu, kjer gostuje eden najslavnejših tenorjev našega stoletja GIUSEPPE DI STEFA-NO z gosti: Monico CURTH, sopran in Robertom NEGRI, klavir. Na programu so dela Bellinija, Schuberta, Brahmsa, Straussa, Tostija, Puccinija ter napolitanske pesmi in dueti. Cena obiska je 80.000 din, odhod bo ob 16.00 izpred Rdeče dvorane. Prijave zbira Kulturni center Ivan Napotnik ali na telefon 853-574. SLAVNOSTNI KONCERT RUDARSKE GODBE 14. junija 1989, ob 20.00, bo v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani slavnostni koncert ob 70 letnici Rudarske godbe Titovo Velenje. Dirigent bo Ivan Marin. Solist na oboi Tanja Petrej. Tega dne bo ob 18.00 izpred Rdeče dvorane odpeljal poseben avtobus. Cena prevoza 40.000 din. Prijave na telefon 853-574 ali osebno v domu kulture Titovo Velenje. EVGEN ODPADE Napovedana gledališka predstava mladinskega odra amaterskega gledališča Velenje, ki bi morala biti v petek, 26. 5. 1989 odpade. Prosimo za razumevanje. STROKOVNA SLUŽBA Objava potreb OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE TITOVO VELENJE po delavcih v občinah Velenje in Mozirje DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE DEL. IZK. NČ DČ ROK P. OD ŠT. DEL. OBČINA VELENJE GORENJE EŠP dipl. ing. strojništva — sam. razvojni tehnolog 2/4 nč 8 3.600.000 1 GORENJE EŠP ekonomist (lahko pri- — sam. referent obračuna osebnih GORENJE EŠP pravnik) dohodkov in osnovnih sredstev X nč 8 2.880.000 1 strojni tehnik glavni kontrolor kakovosti vhod- nih materialov 3 nč 8 2.620.000 1 GIP VEGRAD lesarski tehnik — kalkulantska dela 3 nč 8 2.800.000 1 GORENJE SERVIS ekonomski tehnik referent obračuna in inkasa II 1 dč 8 1.900.000 1 MERX DO POTROŠNIK prodajalec prodajalec tehničnega blaga v Blagovnici Gorica 1 nč 8 1.700.000 1 JOŽE ČEPLAK - ČISTILNI S. poklicna šola — čistilec X nč 8 1.500.000 1 OBČINA MOZIRJE GORENJE GLIN — vodja stroškovnega 2 nč 8 3.150.000 | ekonomist knjigovodstva GORENJE GLIN mizar upravljalec iverilnika za oblice 1 nč 8 1.875.050 1 GORENJE GLIN mizar upravljalec stiskalnice 1 nč 8 1.449.730 1 GORENJE GLIN mizar monter 1 nč 8 1.449.230 1 GORENJE GLIN mizar upravljalec sekalnika 1 nč 8 1.646.390 1 GORENJE GLIN usnjarski delavec jermenar 2 nč 8 2.500.000 1 GORENJE GLIN lesarski delavec skladiščni delavec + sortirec 6 m nč 8 1.545.770 3 GORENJE GLIN pomožni lesarski dela- vec pomožni lesarski delavec 1 nč S 1.358.270 i E I. K ROJ snažilka čiščenje X dč 8 1 koledar Četrtek, 25. maja — Urban, Magda (Magdalena), Antej Petek, 26. maja — Filip (Zdenko), Lambert, Nanika Sobota, 27. maja — Bedin (Be-danec), Gusti, Avguštin Nedelja, 28. maja — Gusta, Vilko, Ignac (Nace) Ponedeljek, 29. maja — Maks, Majda (Magdalena), Hace Torek, 30. maja — Ferdinand (Ferdo), Ivana, Milka Sreda, 31. maja — Marija, Angela, Kocelj, Nace Mati oglasi ŽELIM SPOZNATI PRIJATELJICO do 35 let z avtomobilom. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro: »MORJE«. PRODAM dva AUSTINA, kuhinjsko mizo, dva stola. Telefon: 851-151. Jože, Stari trg 19, Titovo Velenje. GARSONJERO ali ENOSOB- NO stanovanje išče mlada družina, možnost predplačila. Telefon: 857-907, popoldan. OPEL KADETT KARAVAN, letnik 79, z rezervnimi deli, dobro ohranjen ugodno prodam. Telefon: 856-745, popoldan. ŽELITE DODATEN ZASLUŽEK? Nudimo akvizitersko delo s tedenskim izplačilom. Informacije po telefonu v četrtek od 17. do 19. ure 882-216. OBTNIK nudi montažo in meritve strelovodov ter kompletni strelovodni material po ugodnih cenah. Telefon: 24-908. KUPIMO novejše stanovanje v bloku do 40 m2 velikosti, v Titovem Velenju ali bližnji okolici. Ponudbe na upravo časopisa Naš čas pod šifro: »SPORAZUM« UGODNO PRODAM motor MZ 250, letnik 81. Telefon: 891-102. SKORAJ NOVO SPALNICO prodam. Informacije vsak dan popoldan po tel.: 853-306. KAMP PRIKOLICO SKIF -podobno brako, prodam. Telefon: 855-276, popoldan. 60 V1REČ PERLITA za fasado prodam po ugodni ceni. Telefon : 856-807. VIDEO-REKORDER TOSHIBA prodam. Informacije po telefonu: 858-375. PLASTIČNE ROLETE in verti kalno lamelne zavese, v več barvah, izdelujemo in montiramo. Telefon: 063-24-296. WWSWWAAWUUOOO Enodnevni tečaj »ENERGETSKI CENTRI ČAKRE, PRANA, KUNDALINI« bo v nedeljo, 28. maja, ob 9. uri v mali dvorani Doma Kulture. Tečaj bo vodil ARISTID HAVLIČEK - TILI iz Ljubljane. Prijave po telefonu: 854-344 ali 854-801. 'jWUWUUUUIM>CK)nOOi CITROEN GS super 1,3, letnik 1979 prodam. Telefon: 882-851. LADO 1300 ugodno prodam. Letnik 1983. Telefon: 0608-82-989. VVV KOMBI, starejši letnik s kamp opremo prodam. Telefon: 853-194. MENJAM enosobno stanovanje, IV. nadstropje, na Gorici za večje. Šifra: »MENJAVA«. ABSOLVENTKA inštruira osnovnošolce in srednješolce. Telefon: 858-801. PRODAM škropilnico Stihi, menjalnik na Golf, klavirsko harmoniko, pločevino za streho in nadstropno posteljo. Telefon: 858-884 PLINSKI NAPRAVI »LOVA- TO« 60 1, 45 I in vlečno kljuko Z 101 prodam. Telefon: 853-231, int. 216, popoldan 855-039. ZAMENJAM dve manjši stanovanjski površini za dvoinpolsobno ali večje stanovanje. Informacije: 853-932, dopoldan. PRODAM sedežno garnituro (kavč trosed in dva fotelja) staro 3 leta, v dobrem stanju. Naslov: Srečko Gostečnik, Šlandrova 10, 63330 Mozirje. GOLF JGL, I. 1980, prva registracija 1983, garažiran, ugodno prodam. Telefon: 857-916. VOLKSVVAGEN letnik 72, prodam. Perger Vinko, Preserje 10 a, Braslovče. Telefon: 063-721-639. CITROEN GS X 1,2, prodam, star 10 let, 63.000. Anton Tiršek, Rečica ob Savinji 79, (063) 831-884. VRTNO HIŠICO »KINTA KUNTE« prodam. Telefon: 853-026, popoldan. VOZNICA prodaja Zastavo 101, letnik 81, garažiran, 52.000 km. Telefon: 711-017. JUGO 55 A, letnik 87 prodam. Telefon: 854-441. BTV GORENJE Opal prodam. Telefon: 063-855-081. REZERVNE DELE za Golf Unis, letnik 77, prodam. Naslov: Kardeljev trg 3, Titovo Velenje, Stanovanje št. 31. MOTOR za čoln nov T 4.5 in Brako prikolico prodam. Telefon: 858-667. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE obvešča, da prodaja nesnice, rjave, stare 2 meseca in 2 x cepljene. Ugodna cena velja 3 dni po oglasu. Telefon: 062-873-202. RENAULT FUEGO TL, letnik 85, prodam. Možnost ogleda na sejmu v Ljubljani v nedeljo 28. 5. Telefon: 051-618-388. OD 27. MAJA, VSAKO SOBOTO DALJE, prodajamo jarkice — rjave, pred kmetijsko zadrugo Titovo Velenje. Informacije telefon: 36-427, popoldan. DELE ZA Z 101 (vrata, šipe, havbo, menjalnik, zaganjač, kolesa), za 126 P (prednjo šipo, ventilator in alfo 120 I prodam. Cestnik Maks, Arnače 19, Šen-tilj. MIZARSKI SKOBELNI STROJ s tremi operacijami prodam. Telefon: 854-161. PRODAM KOZOLEC. Naslov v uredništvu. ZAZIDLJIVO PARCELO na Gorici vzhod in avto Samaro 1300 prodam. Informacije na telefon: 857-836, popoldan. Dežurstva Dežurni zdravniki: Četrtek. 25. maja — dnevni dežurni dr. S. Popov, nočni dežurni dr. Mijin Petek, 26. maja — dnevni dežurni dr. Smonkar, nočni dežurni dr. Kočevar Soboto, 27. maja in nedeljo, 28. maja — glavni dežurni dr. S. Popov, notranji dežurni dr. O. Renko Ponedeljek, 29. maja — dnevni dežurni dr. Zupančič, nočni dežurni dr. Kikec SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE ŠALEŠKA 19/A, TITOVO VELENJE Na podlagi 2. in 7. člena Zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. list SRS, št. 38/86), 2. člena Pavilnika o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje z dne 21. 4. 1989, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO STANOVANJSKE HIŠE PAKA 83, TITOVO VELENJE S FUNKCIONALNIM ZEMLJIŠČEM V IZMERI 281 m2. Stanovanjska hiša stoji na zemljišču, pare. št. 1 — stavbišče v izmeri 281 m1, ki je vpisana pri vi. št. 128 k. o. Paka. Objekt je lesen in v slabo vzdrževanem stanju. Javna dražba bo v prostorih Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje na Šaleški 19/a v Titovem Velenju dne 9. 6. 1989 ob 8. uri. Izklicna cena za stanovanjsko hišo Paka 83 s funkcionalnim zemljiščem znaša 32.803.730.— dinarjev. Varščino v znesku 3.280.370.— dinarjev (10 % izklicne cene) morajo interesenti poravnati na račun št. 52800-662-333007 — Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje najkasneje do 6. 6. 1989. Interesenti morajo pred pričetkom dražbe predložiti potrdilo o plačani varščini. Uspeli ponudnik je, ki na dražbi ponudi najvišjo odkupno ceno za stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem. Uspeli ponudnik, ki na dražbi uspe, mora plačati končno dražbeno ceno skupaj s prometnim davkom ter stroški objave razpisa dražbe in zemljiškoknjižnega prepisa v roku 15 dni po podpisu ustrezne pogodbe, sicer se zaračunajo zakonite zamudne obresti. Neuspelim ponudnikom se varščina vrne v roku 3 dni po izvedbi dražbe (brez obresti), uspelemu ponudniku pa vračuna v kupnino. Uspeli ponudnik mora podpisati pogodbo v roku 3 dni po prejemu obvestila, sicer se smatra, da je od ponudbe neopravičeno odstopil, varščina pa zapade v korist Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje. Vse informacije v zvezi z javno dražbo lahko dobijo interesenti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Velenje, Šaleška 19/a, Titovo Velenje, ali po telefonu št. 855-472 oz. 854-814 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE V GRAJSKEM HRAMU NA VELENJSKEM GRADU NOVA VIDEOTEKA!! VIDEO SONČEK Pri ..ROKU" - Titovo Velenje Tel.: (063) 854-627. 855-999 Včeraj 1400 filmov. danes že 1600 filmov, resnično izjemna ponudba videokaset za vsak okus! Postanite tudi vi član VIDEA SONČEK, članarine ni, ugodnosti so velike. Vse cene rastejo, VIDEO SONČEK pa je cene znižal. IZPOSOJNINA ZA DVA FILMA JE 2.000 din na dan! VIDEO SONČEK vas vabi v Grajski hram. lepo vas bodo postregli, vi pajzkoristite res ugodno ponudbo. Video Sonček vas pričakuje vsak dan od 9. do 18. ure, ob ponedeljkih pa od 15. do 18. ure. ČGP DELO Podružnica Celje Gregorčičeva 6 išče raznašalce za raznašanje časopisa DELO v Titovem Velenju. Informacije na ČGP DELO, Podružnica Celje, Gregorčičeva 6 ali po telefonu 21-628. ZŠAM Slovenske Konjice Združenje šoferjev in avto-mehanikov Slovenske Konjice prireja veliko ŠOFERSKO TOMBOLO v nedeljo, 28. maja, ob 14. uri v ZREČAH. Čakajo vas avtomobili, motorna kolesa in 200 lepih dobitkov. Pridite in preizkusite srečo! I L Vsako nedeljo dopoldne organiziramo sejem rabljenih avtomobilov na dvorišču združenja v Slovenskih Konjicah. 1 I I I I J R 4 GTL, letnik 84, 75.000 km, — ugodno prodam. Telefon: 854-720. GOLF JGL dizel »S« paket, ohranjen, letnik 84, prodam. Telefon: 855-118. BRUNARICO, dimenzije 4,10 x 4,90, ročno delo, izolirano, prodam. Telefon: 855-118. PREDAVANJE O RAKU PREBAVIL Sekcija društva onkoloških bolnikov, ki aktivno deluje v občini Velenje, bo pripravila danes ob 17. uri v sejni sobi Zdravstvenega doma' zanimivo predavanje prof. dr. Frana Lu-kiča, onkologa kirurga, profesorja ljubljanske medicinske fakultete. Govoril bo o raku prebavil in seveda-o preprečevanju te bolezni. Gibanje prebivalstva Torek, 30. maja — dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dežurni dr. Žuber Sredo, 31. maja — dnevni dežurni dr. D. Vrabič, nočni dežurni dr. Smonkar Dežurni zobozdravnik: V nedeljo, 28. maja je dežurni zobozdravnik dr. Miroslav Pav-lovič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje. Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Šoštanju: Od 26. maja do 2. junija je de- žurni dipl. veterinar Ivo Zagožen, Jerihova 32, telefon: 858-704. Vaš informator NAŠ ČAS ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tašče, sestre in hčerke Matilde Sovič roj. Lomšek (1921) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki soji poklonili cvetje, jo pospremili na njeni zadnji poti in v teh težkih trenutkih sočustvovali z Žalujoči vsi njeni POROKE: Herman Volk, roj. 1942, trg. uslužbenec iz Augsburga in Marija Dietz, roj. 1953, tr. uslužbenka iz Titovega Velenja, Ivan Ha-be, roj. 1959, klepar iz Kavč in Irena Oblišer, roj. 1966, progr. tehnik iz Kavč, Janko Jurak, roj. 1964, keramik iz Lepe njive in Sonja Tič, roj. 1965, keramičarka iz Titovega Velenja, Igor Rogel, roj. 1965, str. ključavničar iz Slatine in Mojca Polak, roj. 1970, delavka iz Šmartnega ob Paki 123, Iztok Hrastel, roj. 1961, dipL inženir stroj, iz Titovega Velenja in Damjana Veler, roj. 1962, dipl. inženir farmacije iz Titovega Velenja, Janez Selan, roj. 1967, elektrotehnik iz Titovega Velenja in Damjana Irnar, roj. 1967, višji knjižničar iz Titovega Velenja, Borislav Zgonja-nin, roj. 1939, zidar iz Titovega Velenja in Zofija Brecl, roj. 1945, čistilka iz Zabukovice, Marjan Sovine, roj. 1964, avtomehanik iz Zgornjega Podgorja in Marta Šmon, roj. 1971, konfekcionarka iz Spodnjega Razborja, Berto Tič, roj. 1963, rudar iz Titovega Velenja in Lidija Gajšak, roj. 1969, delavka iz Titovega Velenja, Nenad Cerovečki, roj. 1965, električar iz Titovega Velenja in Brigita Lamot, roj. 1967, konfekcionarka iz Titovega Velenja. Jurij Podgoršek, roj. 1961, optik iz Titovega Velenja in Tatjana Toman, roj. 1962, strojni tehnik iz Titovega Velenja, Emil Ledi-nek, roj. 1957, kovinostrugar iz Lokovice in Sonja Melanšek, roj. 1961, prodajalka iz Šoštanja, Sta- nislav Brglez, roj. 1963, miličnik iz Titovega Velenja in Andreja Višnjar, roj. 1967, orodjarka iz Titovega Velenja, Jovan Filano-vič, roj. 1963, delavec iz Titovega Velenja in Zlatka Medic, roj. 1961, delavka iz Titovega Velenja. Robert Videč, roj. 1966, miličnik iz Lokovine in Jožica Gril, roj. 1967, prodajalka iz Laz, Marjan Kretič, roj. 1963, kuhar iz Titovega Velenja in Elizabeta Čas, roj. 1968, ekonomski tehnik iz Titovega Velenja, Vincenc Gorjup, roj. 1924, upokojenec iz Titovega Velenja in Marija Ster-mole, roj. 1917, upokojenka iz Titovega Velenja, Viljem Skok, roj. 1955, dipl. ekonomist iz Titovega Velenja in Andrejka Glavač, roj. 1962, predm. učiteljica iz Titovega Velenja, Boris Zaje, roj. 1967, električar iz Topolšice in Milka Seizovič, roj. 1967, kuharica iz Titovega Velenja. SMRTI: Franc Grobelnik, upokojenec iz Bevč št. 1/c, roj. 1934, Jože Podergajs, upokojenec iz Zagra-da 2, roj. 1928, Albert Kampuš, kmetovalka iz Podplata 20, roj. 1912, Marija Medved, upokojenka iz Raven št. 95, roj. 1929, Marija Trap, upokojenka iz Skornega 23, roj. 1901, Jože Rednak, delavec iz Topolšice 22, roj. 1967, Marija Štukovnik, kmetovalka iz Šaleka št. 62, roj. 1923, Avguštin Bizjak, kmetovalec iz Andraža nad Polzelo 29, roj. 1906, Nada Tajnik, delavka iz Gaberk št. 58, roj. 1950, Franc Lorger, prevžitkar iz Brezove 6, roj. 1920, Anton Leskovšek, upokojenec iz Kal št. 1, roj. 1938, Rudolf Natek, kmetovalec iz Tabora št. 56, roj. 1911, Ivan Vin-der, upokojenec iz Gotovelj št. 82, roj. 1918, Ciril Žaberl, upokojenec iz Kalobij št. 5, roj. 1908, Emil Soklič, upokojenec iz Celja, Krpanova 6, roj. 1915, Angela Vončina, upokojenka iz Titovega Velenja, Kidričeva 15, roj. 1921, Ivana Kolšek, upokojenka iz Kasaz 8, roj. 1901. Elizabeta Krebs, upokojenka iz Meliš št. II, roj. 1910, Avguštin Lesnik, upokojenec iz Topolšice št. 164/a, roj. 1938, Martin Vrabič, kmetovalec iz Skornega pri Šoštanju 37, roj. 1908, Karel Milanič, upokojenec iz Rad-ne 7, roj. 1913, Ljudmila Vovk, gospodinja iz Hrastovca št. 50, roj. 1914, Jožefa Bizjak, upokojenka iz Skornega št. 35, roj. 1896, Olga Kostevc, upokojenka iz Šmartnega ob Paki 36, roj. 1901, Cecilija Čebul, upokojenka iz Titovega Velenja, Kidričeva 23, roj. 1899, Anton Kešpret, upokojenec iz Lokovice 90, roj. 1934, Marija Krepek, upokojenka iz Celja, Vrunčeva 26, roj. 1899. Franc Bukovec, upokojenec iz Podgore 23, Kotlje, roj. 1932, Frančišla Lamprečnik, upokojenka iz Gornjega Grada 222, roj. 1907, Henrik Ivanšek, upokojenec iz Hotunj št. 8, roj. 1916. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, dedija, pradedija in strica Fortunata Tajnika iz Raven (1910—1989) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvoma zadnji poti. Zahvaljujemo se govornikoma Francu Hudomalu in Zdravku Mevcu, pevskemu zboru iz Raven in častitemu duhovniku za opravljen obred. Hvala družini Podjaveršek in družini Laznik za pomoč. Žalujoči: žena Angela, otroci Anica, Ivan in Ferdo z družinami, vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo. Termoelektrarne Šoštanj Veliko nezaupanja, različnih informacij Stavka je bila Kaj pa, če bi se odgovornemu kaj zgodilo? Delavci šoštanjskih termoelektrarn so v petek s štiriurno opozorilno stavko izrazili nezadovoljstvo, zaradi zaostajanja osebnih dohodkov za gospodarstvom, njihove neodvisnosti od uspešnosti gospodarjenja in zaradi težav pri pridobivanju sredstev za nujno potrebno ekološko sanacijo. Že prve dni maja so v tem delovnem okolju oblikovali stavkovni odbor (o tem smo že poročali), saj je bilo nezadovoljstvo delavcev že tolikšno, da bi lahko prišlo do splošne neorganizirane stavke, s katero bi lahko povzročili precejšnjo družbeno škodo. Stavkovni odbor je aktivno delal in precej zahtev delavcev tudi uresničil. Tako so dobili za mesec april višje osebne dohodke (s tem povišanjem se jim je letošnje povprečje dvignilo iz 2,4 milijona na 2,6 milijona dinarjev), vendar so rešitev začasno našli v svojem okolju in do 19. maja še ni bila sistemsko rešena. Stavkovni odbor je dosegel tudi, da je delavski svet elektrogospodarstva dan pred napovedano stavko sprejel program po katerem bodo ugotavljali uspešnost in strinjali, ker so menili, da jim je bilo v zadnjem obdobju že veliko obljubljenega, pri uresničevanju pa se je zataknilo. Opozorilna stavka je torej v petek bila, vendar pa so delavci zjutraj sprejeli predlog stavkovnega odbora, da proizvodnje električne energije, kljub stavki ne zmanjšajo. Vsi bloki (razen petega, ki so ga zaradi netesnosti skativne-ga dela kotla prejšnji dan izključili iz omrežja) so nemoteno obratovali, za štiri ure pa so prekinili dela pri remontu. Med stavko so poudarili, da ostajajo pri svojih zahtevah, ki morajo biti uresničene do sredine prihodnjega meseca, v nasprotnem primeru napovedujejo stavko za 21. junij. Stavkovni odbor čaka torej v prihodnjih dneh še veliko jo vključili v oblikovanje osebnih dohodkov. Obljube so bile torej dane. Na osnovi njih je v četrtek predlagal stavkovni odbor delavcem, naj za naslednji dan napovedano stavko preložijo, vendar se ti s tem niso Miličniki so zapisali Ni še tako dolgo tega, ko je precej razburjenja in slabe volje v krajevni skupnosti Šmartno v Titovem Velenju povzročil nek osnutek: osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za območje Šmartna v Titovem Velenju, ki ga je po naročilu Izvršnega sveta skupščine občine Velenje izdelal Zavod za urbanizem Velenje. O njem naj bi, tako je zapisano v predlogu programa dela zborov velenjske občinske skupščine, spregovorila tudi zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na sejah, ki jih bosta' imela v drugi polovici junija. Pa slabe volje ne bi bilo toliko, če bi med krajane prišel kdo, ki bi jim stvar razložil in pojasnil. Tako pa so se namesto njega, pojavila ugibanja, domneve, sklepanja in razlage po svoje. Morda pa imajo krajani prav, kdo ve? Pojdimo od začetka. Gre za to, da so krajani v tem dokumentu videli možnost gradnje neke ceste, ki naj bi povezala Konovo z mestom Titovo Velenje, točneje cesto, ki naj bi bila speljana s Konovega in naj bi se priključila na Kidričevo cesto nekje pri osnovni šoli XIV. divizije. Pa te ceste v tem osnutku ni zarisane, zarisan in določen je le nekak »zaščitni pas«, v katerem pa bi kdaj res lahko nastala kakšna cesta. V tem pasu pa je tudi šest hiš, individualnih, v katerih ljudje živijo že dvajset let, in ki se naenkrat zaradi tega pasu čutijo ogrožene in se boje, da so te hiše tiste, ki bodo zaradi gradnje neke ceste, o kateri pa še nihče ne glas ne govori, nekoč porušene. Toliko bo za uvod dovolj. Obiskali smo to krajevno skupnost in se pogovarjali o tem osnutku z dvema človekoma, predsednikom sveta krajevne skupnosti Šmartno Jožetom Srebotnikom in s Pepco Razbornik, ki ima hišo prav na območju, ki ga zadeva ta pas. »NAJ VAS GLAVA NE BOLI, SAJ NI DENARJA,« SO REKLI »V pogovorih z odgovornimi sem zvedel, da gre za gradnjo, do katere bi morda lahko prišlo v neki daljni bodočnosti, ampak naj nas ne boli glava, ker ni denarja in je še daleč do takrat, da bi bilo to izvedljivo,« je bilo pojasnjeno predsedniku sveta krajevne skupnosti, ko je o tistem, o čemer so krajani govorili, povprašal. Dodal pa, da se s takšnim načinom v krajevni skupnosti ne morejo strinjati. Tudi osnutek prostorsko ureditvenih pogojev za Šmartno je bil v skupščinski avli izobešen veliko prej, predno je prišel v krajevno skupnost. »Mi smo osnutek dobili 8. aprila, 15. pa naj bi rok za razpravo že potekel. Uspelo nam je, da smo zanj >dobili< 30 dni, kolikor je določeno. Ko sem sam ta načrt preletel, nisem opazil nič posebnega. ker ta cesta, o kateri se sedaj govori, ni vrisana. Je pa v dokumentu pojasnjeno to, da gre za rezervat, širok 18 metrov. V tem pasu je onemogočeno vse, razen adaptacij tega, kar že stoji, recimo popravilo streh, barvanje fasad, medtem ko nadgradnja ali kakšna širitev ni dovoljena,« pravi Srebo-tnik. Krajani so se potem odločili, da organizirajo skupen sestanek, na katerem bodo na osnutek podali svoje pripombe in jih posredovali naprej. Na ta sestanek so želeli povabiti tudi odgovorne. vŽal jim to ni uspelo in sestanek je potekal brez njih. Ce strnemo, potem jim odgovornih ni uspelo povabiti na sestanek zato, ker je bil odgovorni projektant na dopustu! Predlagano jim je bilo, da sestanek zato skličejo kasneje, pa so krajani rekli: kasneje? Dajte no, ne zaupamo več. Rok bo mimo, potem boste pa rekli, saj ste ga zamudili. Drug pa ni bil pripravljen priti, ker — ni dovolj seznanjen, ker — bodo navskrižna vprašanja . . . Sestanek pa so opravili, kljub temu. In s pripombami zasuli mize mnogih: izvršnega sveta, komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja in Zavoda za urbanizem. ŽEJNI ČEZ VODO? Koliko bodo pripombe upoštevale in koliko je argumentov na eni in na drugi strani, se še ne ve. Jasno pa je, da je sestanek bil, in da je bil precej boren. »Glavna pripomba je bila, da se ne strinjamo s tem varovalnim pasom, niti z razširitvijo kakršnih koli cest. Pripombe pa so napisali tudi posamezni krajani,« je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Šmartno. Morda je dodatno zmedo pri obravnavi tega osnutka povzročalo tudi to, da so krajani na svoja vprašanja še sami iskali odgovore. »Ljudje so se seveda tudi sami zanimali. Odgovorni pa so jim dajali različne odgovore. Da naj bi se rušile tri hiše, da naj bi se jih šest... Ljudje so bili potem še bolj negotovi in normalno je, da je nastalo takšno razburjenje. Ljudje ne verjamejo. Velikokrat so bili že žejni prepeljani čez vodo,« pravi Srebotnik. Ena od teh, ki je napisala pripombo na ta osnutek je Pepca Razbornik, ki ima hišo v tem »rezervatu«. »V rezervatu je zajetih šest družinskih hiš, kjer naj bi menda potekala trasa ceste. In te hiše so v primeru gradnje ceste predvidene za rušenje,« pravi Razbornikova, ki se ob tem sprašuje, zakaj bi moralo Konovo sploh imeti povezavo s Kidričevo cesto, ko pa ima druge, zelo dobre cestne povezave? »Ima direktno povezavo preko mostu v Šaleku z glavno cesto proti Slovenj Gradcu in Celju, ali preko mostu pri gasilskem domu skozi Šalek na Celjsko cesto. Na zahod ima povezavo po Stanetovi in Tavčarjevi s Kidričevo, tako kot jo imajo tudi prebivalci nižje ležečih naselij preko Gubčeve na Staneto-vo in Rudarski dom. Razmisliti bi bilo treba o tem, da se podaljša cesta Na griču preko gozda in spoji z Aškerčevo, ki pelje proti Rudarskemu domu. Povezavo imamo tudi preko Hrastovca in Gaberk,« pravi Pepca Razbornik, ki k vsemu dodaja še to, da so bile te hiše, ki so sedaj v nekakšnem rezervatu, grajene v skladu z zazidalnim načrtom, kjer ni bilo predvidenih nobenih širokih cest. »Kakšna je ekonomska logika,« se sprašuje, »da se v današnjih kriznih časih, ko stanovanj ni ravno v izobilju, sploh pomisli na rušenje skoraj novih stanovanjskih hiš? To ne delajo nikjer v svetu, pa so bogatejši od nas. Tudi tranzitnih cest nikjer ne gradijo skozi izrazito spalno naselje, temveč gradijo obvoznice.« Toliko torej o nekem dokumentu — osnutku ureditvenih pogojev za območje Šmartna in o cesti, ki jo nekateri, čeprav ni vrisana vidijo. Morda vidijo popolnoma prav. Če je tako, potem je prav tudi, da so previdni. To- da, če nimajo prav in če ne vidijo prav, bi bilo le dobro, da bi jim kdo skušal razložit* da te ceste ni, in da je ne bo. INFORMACIJE SE IŠČEJO TAM, KJER SO Še nekaj besed o zaupanju ponuja tale ureditveni načrt in nekaj o informacijah. Zaupanje je ali pa ga ni, za eno in za drugo se je treba potruditi. Tako kot za informacije. Različne so lahko, mnogokrat odvisne od tega od kod prihajajo in s kakšno odgovornostjo jih kdo daje. V primeru ureditvenega načrta, osnutka Šmartna, je bilo enega in drugega veliko — nezaupanja in različnih informacij. Predvsem drugega, pa premalo od tistih, ki bi verodostojne informacije lahko in morali dati. Namesto tega, pa niso bili redki naslednji pogovori. Kdo jih je izrekel niti ni pomembno, so pa zabeleženi in so primeri: Prva izjava: — slišala sem od gospe, ki je govorila z urbanistom, arhitektom, ki je rekel: >ja, gospa, kaj pa zdaj moremo, če so izsilili tiste lokacije. Menda ne moremo zdaj tam ceste graditi?< (na Griču?) Druga izjava: jaz osebno ne vem, ampak krajani so mi povedali, da zaradi tega, ker so si tam pomembni ljudje gradili hiše, so to sedaj obrnili k nam. Tretja izjava: — Meni so rekli: saj, zavrnite dokument! Toliko, da mi ni bilo rečeno, saj pričakujemo, da ga boste zavrnili. Četrta izjava: — če ne bi bili pozorni, bi šlo mimo. Pa bi potem rekli, ja, saj ni bilo pripomb. Saj je bilo sprejeto. Saj ste imeli možnost... Peta izjava: — Ja, kaj pa če bi se odgovornemu, ki je bil na dopustu, kaj zgodilo? M Krstič-Planinc dela, še več pa odgovorne v elektrogospodarstvu. Vsi skupaj seveda upamo, da bodo že dolgo odprte probleme na tem področju vendarle razrešili in našli tudi potrebna sredstva za ekološko sanacijo. Boris Zakošek Jože Srebotnik: »V tem pasu nadgradnje aH kakšne širitve niso dovoljene.« Pepca Razbornik: »Tranzitnih cest nikjer na svetu ne gradijo skozi spalna naselja.« f>Afj "iiirtSK 14t6.,«i.\" '" -v* m. rut** st« A - i Se v tem varovalnem pasu skriva cesta ? TAKOJ SO GA NAŠLI Okoli 19. ure, 20. maja je izpred trgovine Marx na Gorici izginilo nezaklenjeno kolo z motorjem. Ze po eni uri so miličniki ugotovili, da se vozi z njim Srečko Ž. iz Celja. MILIČNIKI SO GA REŠILI Že v popoldanskem času, 16. maja letos je Dare B. razbil nekaj izložbenih šip na trgovini Standard, kasneje pa še na trgovini Center, kjer je skušal z razbitim steklom verjetno napraviti samomor. Miličniki so ga našli nezavestnega, močno porezanega, okoli tretje ure zjutraj. Poskrbeli so za zdravniško pomoč. POGREŠANEGA LUDVIKA KRAJNCA NAŠLI MRTVEGA 17. maja popoldne so organizirali delavci velenjske postaje milice akcijo iskanja pogrešanega štiriinpetdesetletnega Ludvika Krajnca iz Cirkovc. Svojci so ga pogrešali od 10. maja. Po dobre pol ure iskanja, v katerem je sodelovalo poleg miličnikov 16 lovcev in 20 pripadnikov civilne zaščite krajevne skupnosti Cirkovce, so pogrešanega našli mrtvega, približno 800 metrov od njegove stanovanjske hiše, v gozdu. Na truplu ni bilo opaziti znakov nasilja. IZ NEDOGRAJENE HIŠE ODNESEL VARILNI APARAT V noči na 18. maj je še neznani vlomilec, iz nedograjene stanovanjske hiše Borislava G. iz Šaleka, odnesel varilni aparat. IZPRED ŠOLE IZGINIL KAJUHOV KIP Prejšnjo soboto zjutraj je bil podstavek na katerem je bil postavljen 70 cm visok Kajuhov kip pred šolo v Ravnah, prazen. Neznani storilec je kip preko noči ukradel. NEPREVIDNO ZAVIJANJE Iz Letuša proti Šmartnemu ob Paki je peljal 20. maja okoli po desete ure voznik osebnega avtomobila Smiljan Pesjak, 1964. Na cestnem odseku, kjer je hitrost omejena na 40 kilometrov, mu je z desne, z lokalne ceste, pripeljal voznik osebnega avtomobila Karol Zakušeki 1920. Voznik Pesjak je zavil skrajno levo, vendar trčenja ni uspel preprečiti. Pri tem je nastala večja materialna škoda, voznika pa sta se lažje telesno poškodovala. OTROCI NA CESTI Po ulici Veljka Vlahoviča, v smeri proti naselju Bevče je vozil 19. maja, malo po 17. uri, voznik osebnega avtomobila Anton Pušnik, 1945. V bližini odcepa proti trgovini, mu je nenadoma prečkala cesto triletna Amela Zelenkič. Voznik ni uspel ustaviti, deklico je zbil po cestišču in jo hudo telesno poškodoval. Na tem odcepu ceste je hitrost omejena na 40 kilometrov na uro, tu pa stoji tudi prometni znak »Otroci na cesti«. KMALU SO GA IZSLEDILI Voznik osebnega avtomobila Rifet Osmanovič, 1961 iz Titovega Velenja, je 12. maja, malo pred 22. uro, v ostrem nepreglednem ovinku v Arnačah zbil voznico kolesa z motorjem Marijo Strahovnik, 1970 in njenega sopotnika Marka Rosensteina, 1970. Pri tem seje voznica hudo telesno poškodovala, vendar Osmanovič na Kraju nesreče ni ustavil, miličniki pa so ga odkrili že naslednji dan. VEČ KRAJ IZ AVTOMOBILOV Avtoradijski sprejemniki so še naprej velika tarča dolgoprstne-žev. V noči na 19. maj je ostal brez njega Igor J. iz Šaleške, naslednjo noč pa Boris K. VLOM V VILO ŠIROKO V noči na 15. maj je še neznani storilec vlomil v lovsko sobo vile Široko od koder je odnesel vrtalni stroj, spenjalnik in plinsko bombo. 0 energiji in njenih posledicah Učenci vseh oddelkov osmega razreda osnovne šole Gustava Šili-lia iz Titovega Velenja v« imeli v ponedeljek naravoslovni dan. ki so ga namenili pridobivanju energije in njenim posledicam na okolje. Po skupinah so obiskali TEŠ. Gozdno gospodarstvo Šoštanj. REK. Komite za gospodarstvo, planiranje in varstvo okolja in Gorenje. Namen teh obiskov je bil, da učenci bolje spoznajo težave energetike v praksi, da slišijo iz ust ;strokovnjakov o možnostih manj škodljivih načinov pridobivanja energije in podobno. Eni izmed skupin so v Gorenju najprej prikazali video jilma o nji- hovih dveh proizvodih, pralnem stroju in toplotni črpalki, ki prihranjena veliko energije. Nato je inž. Nadja Rebec spregovorila o tehnologiji pranja in prihranka energije ter vode. o občutnem zmanjšanju porabe obeh z izdelki Gorenja. Inž. Branko Olup je zatem mladim spregovoril o vzdrževanju energetike in načinu kako jo zmanjšamo. Po končanih obiskih učencev v delovnih organizacijah so na osnovni šoli Gustava Šililia pripravili omizje. Pogovarjali so se o vsem kar so videli in slišali, dodali pa so tudi svoja razmišljanja. B. M.