A- Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemsi nedelj in praznikov. ■9 4 List Slovenskih delavcev v o4jneriki. The first Slovenic Daily* in the United States. Issued every day" except Sundays and Holidays. TELEFON F.SARNE: 1279 RECTOR. iterad M Secoa*-01*ei V Beptamb 11, 1903, it th« Poet Office at Haw York, H. T, the Act of Oon*r«as of March S, 1879. TELEFON PTSARNE: 1279 RECTO*. NO. 21. — STEV. 21. NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 26, 1907. — V PETEK, 25. PROSINCA, 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV, Delo otrok v Zjedinjenih državah. SKORAJ DVA MILIJONA OTROK SI MORA Z DELOM V TOVARNAH SLUŽITI SVOJ KRUH. Otroci naseljencev morajo preje pričeti z delom, nego oni domačinov. STATISTIKA. Washington, 25. jan. Urad za ljudsko Štetje je izdal bule tin, da si je 1. 1900 t našel republiki služili vsakdanji kruh 1,750,000 otrok, starih od 10 do 15 let. To so otroci, ki dobivajo redno plačo, da tako pomagajo rodbinam pri obstanku. Pri poljedelstvu je delalo tedaj 1,054,446 otrok, toraj dve tretjini. To so po večini otroci farmerjev. Pri gospodinjstvu dela 138,065 deklic. Tretjina vseh teh o-trok je starih 15, več nego polovico jih je bilo starih od 14 do 15 let in le 790,623 jih je bilo starih od 10 do 14 let. — Največ otrok, ki morajo delati, je med zamorci na jugu pri bombažu. L. 1900 je bilo teh zamorskih otrok 44,427 na delu. HARRY THAW PRED SODIŠČEM Pričetek obravnave proti mlademu milijonarju. Dne 23. t. m. pričela se je pri kazenskemu oddelku newyorskega nadso-dišča obravnavaproti Iiarry Thawu, pittsburškemu milijonarju, ki je pred sedmimi meseci na strešnem vrtu Madison Square Gardena ustrelil arhitekta Stanford Whiteja. Obravnava bode naravno trajala več tednov in bode za ameriško časopisje "senzacija" prve vrste, kajti pri njej nastopijo sami "fini'' ljudje. Pred vsem je obtoženec dečko, kteremu je njegov oče <>.->tavil več milijonov dolarjev, od k t ere t-vote je že velik del zapravil. Njegova /ena. krasna Evelina, je tudi ''intervsantna ,.seba*'; dasiravno je so mlada, je že mnogo videla in skusila — brezdvomno več, nego njena svakinja, irrofica Yarmuthska, ktera si je za svoje lepe dolarje kupila angleškega grofa, kteri je hotel imeti preje denar, in je šele potem odšel k poroki. Te ženske in mnogo "dam" iz krogov, kjer je dolgočasnost nepoznana, bode nastopilo v obravnavi, ki bode skrajno senzacijonalna. Časopisje se je izbo m o pripravilo za poročanje. V sodišču so napravili poseben brzojavni urad, v kterem je mnogo telegrafistov na delu. Nek londonski časopis je najel dve brzojavni žici in nek pittsburški list je napravil direktno telefonsko zvezo med sodno dvorano v New Yorku in uredništvom ▼ Pittsburgu, V sodnej dvorani je 200 časniških poročevalcev, slikarjev in fotografov. Navzoči so tudi milijo-narjeva mati in njegove sestre, brat ter svak morilea, brat njegove žene, Evelyne (njeirova žena) in Charles Haraet, zasebni tajnik ustreljenega arhitekta. Sedaj se vrši še izbiranje porotnikov. Obt oženee je dobre volje in se ve- ' selo razirovarja z zagovorniki. Pogodbeni delavci. Sargentovo poročilo. KAKO SE O TEM IZRAŽA GLAVNI NASELNIŠKI KOMISAR SARGENT. V zadnjem poslovnem letu so poslali nazaj 2314 pogodbenih de-1 a v c e v. NA ELLIS ISLANDU. -o- — Glavni naselniški komisar Sargent povdarja v svojem letnem poročilu, da so v našelniških uradih tekom mi-nolega poslovnega leta našli 2314 pogodbenih delavcev, ktere vse so poslali nazaj, od kjer so prišli. Pogodbenih delavcev je torej prišlo dvakrat toliko kakor leto popre je. Take naseljence je zelo težko najti, kajti oni morajo sami priznati, da imajo tukaj delo že zagotovljeno. Brezdvomno jih je mnogo prišlo srečno na kopno in je pravi čudež, da se jih je v uradih toliko našlo. Včeraj so imeli na Ellis Islandu 770 naseljencev, ki so dospeli v našo luko s parnikoni York in inkvizicija je imela le malo opraviti. Prihodnji teden pride v luko le 12 potniških par-nikov, tako da na otoku ne bode mnogo dela. Največ naseljencev pride s parnikom Slavonia iz Reke, namreč 1963. NAJMRZLEJŠI DAN LETOŠNJE ZIME. Mrzlo, toda krasno zimsko vreme. Včeraj smo doživeli najmrzlejši dan letošnje sezone in v luki je bil mraz zelo neprijeten. Pri karanteni na obrežju Staten Islanda je kazal toplomer na ničlo. Parniki, ki prihajajo v luko. javljajo, da divjajo na morju med izrednim mrazom veliki viharji. Mraz je zavladal sedaj po vseh se-veroatlantekih državah. V New Yorku in Pennsylvaniji kazal je toplomer do 30 stopinj pod ničlo in v državah Nove Anglije od 6 do 26 stopinj pod ničlo. V dolinah ob Mississippiju in Ohio postalo je topleje, toda na severoza-padu postalo je to zimo že v drugič mraz. Ob jezerih je nekoliko snežilo in to velja tudi o nekterih severoza-padnih državah. Južno od Atlantic, Ga., je toplo. Danes je v New Yorku boljše, kajti postalo je toplejše. Včeraj je bilo v •Tupitru, Fla., najtoplejše vreme; toplomer je kazal 60 st„ nad ničlo. Neuvorška luka je polna ledu, kteri prihaja po FTurlsonu navzdol, tako da je parniški promet zelo oviran. Admiral Davis o kingstonskej aferi. ADMIRAL ZJED. DRŽAV POROČA O DOGODKIH POVODOM KATASTROFE NA OTOKU JAMAICA. Naši mornarji so se izkrcali še le potem, ko so tamošnje oblasti za to prosile. SWETTENHAMOVA T*T.amaža Chicaške stave. Za prodajo Filipinov. Washington, 24. jan. Zastopnik Clark (Fla.) jc predložil predlog, s kteriri naj >e predsednika pooblasti prodati Filipinsko otočje Japoncem ali pa kakej drugi vi as t i, ktera bi plačala dovoljno svoto, ktera naj pokrije prrotno kupnino in kasnejše stro-4ke, ktere je imelo naše ljudstvo 9 Filipini. Chicago, 111., 23. jan. Člani chi-caškega Board of Trade kterim igra na borzi ni več dovolj zanimiva, stavijo sedaj na vreme. Ko je včeraj padla temperatura na tri stopinje nad ničlo, je ponudil nek bankar stavo v znesiku $10,000, da bode kazal toplomer kasneje na ničlo. Nek drug bankar je to stavo taka j prevzel in sedaj čakata na današnje vreme. Bankar Jam O'Leary, ikteri je lani dobil stavo na toplo zimo v znesku $50,000, je tu»li letos stavil velike s vote, da zima ne bode huda. Stava znaša dosed a j $20,000. Washington, 25. jan. Da se natančno dožene, čemu so se ameriški mornarji izkrcali v Kingstonu, Jamaica,. je tajnik Metealf pozval admirala Davisa, naj objavi korespondenco, ktero je imel z angležkim guvernerjem Swettenhamom. To dopisovanje je admiral brzojavno nazna nil vladi. Na ta način se je dognalo, da Davis svojih mornarjev mi izkreal brez prošnje oblasti v Kingstonu. Šele potem, ko so ga oblasti za to naprosile, je izkreal iz Indiane 50 mož z orožjem. To se je zgodilo 18. jan. Santiago de Culba, 25. jan. S parnikom Otero dospelo je semkaj 50 begunov iz Jamai»ke, med kterimi je tudi rodbina bivšega španskega konzula. seiior Pereza. V Kingstonu sedaj nabirajo podpise za prošnjo, vsled ktere naj vlada governerja Swetten-hama odslovi. V vseh krogih na Ja-maiki vlada proti njemu veliko ogorčenje. London. 24. jan. Zatrditev predsednika Roosevelta, da afera jamaiškega governerja Swettenhama ne bode več uvaževal, iker je za Zjedinjene države rešena, obudila je tukaj, zlasti pa pri vladi veliko zadovoljščino. Dasiravno je zadeva, v kolikor je mednarodnega pomena, končana, bode Anglija sedaj pošteno obračunala z governer-jem Swettenhamom. kajti o njegovem početju povodom katastrofe v Kings tonu se je toliko zvedelo, da je njegov obstanek na Jamaiki nemogoč. Potres v bližnjem New Jerseyu. V MOUNT HOLLY IN DRUZIH KRAJIH SO TMF.T.T VČERAJ POTRES. Ljudje so prvotno miaMi^ da se je pripetila v bližini kaka razstrelba. POTRES V SCHENECTADY. KOLEDAR za leto 1907 pričeli smo raspoifljati rojakom, kteri ao n naročili. 128 »trasi, ima zanimive spise, povesti, poučne in C« krasi efcOe slik. DARILO XA BOftlt Dr NOVO LBTO SVOJCEM V IT RCPIt . Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 20.60 ............ 100 kron, za $ 40.90 ............ 200 kren, za $ 204.00 ............ 1000 kron, M $1020.00 ............ 8000 kron. Poitarina je viteta pri tek Tsotak. Doma ae nakazane avote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne poailjatv« izplačuje c. kr. peitni hranilni urad ▼ 11. Ao 12. iaah. Denarje nam pozlati Je aajprilič seje do v gotovini ▼ prlpeieče- nem ali raglstrevaiiein pfemn, večje zneeke pe Demeztic Peelal Keney OHm &H pa Www York Bank Draft let •164 ftLClair Ave. U. Mew York. O. ŽELEZNICA PREKO MEHIKAN-SKEGA ISTMA. Slavnostna otvoritev Tehuantepec na-cijonalne železnice. Santa Cruz, Mexico. 24. jan. V prisotnosti mnogoštevilnih gostov, med kterimi so bili najuglednejši možje republike mehikanske, je včeraj predsednik Porfirio Diaz svečano otvoril železnico, ki vodi preko ožine Tehuantepec. Tem povodom so prvi tovor iz parnika Arizona na lepo okrašen tovorni voz nove železnice. Sir Westman Pearson, angleški pogodbenik, kteri je zajedno z vlado gradil železnieo, je govoril daljši govor, s kterim je popisal jedva dogo-tovljeno delo. V svojem govoru je poudarjal Diaz, da pomenja otvoritev te železnice največji dogodek v me-hikanskej zgodovini ter je navzoče zagotovil, da bode imela transkonti-nentalna železnica najlepšo bodočnost, na ktero panamski prekop ne bode niti malo uplival. Danes se je odpeljal predsednik s posebnim vlakom preko istma v Coazacoalcos ob Atlantiku, kjer bodo ob Pacifiku naloženo blago ukrcali na parnik Louis Luckenbach. Včeraj dopoludne ob 10. uri so se prebivalci v Mount Holly, N. J., in tamošnji okolici nehote morali spomniti na katastrofo na Jamaiki, kajti pod zeemljo je pričelo zamolklo gro-meti in zajedno se je tudi zemlja tresla, tako da je vse bežalo na prosto. Okna so ropotala in težke slike so popadale raz stene. Prvotno so ljudje mislili, da se je pripetila razstrelba v 20 (milj odda-ljenej Dujpontovej tovarni smodnika v Bamberju- Ker pa temu ni bilo tako in ker se je zemlja tresla tudi v Morristownu, Smithville, Burling-tonu in drugod v New Jerseyu, so se končno prepričali, da so imeli opraviti s pravim potresom, kteri pa k sreči ni napravil kake štkode. Schenectady, N. Y., 25. jan. Včeraj zjutraj ob 2:30 je bil tu in v okolici jak potres. V mnozih hišah so se razbili vsi krožniki. V nekem uradu dolenjega mesta so padli na tla vsi okraski iz gipsa. Prebivalci so prestrašeni bežali na prosto. Škoda je le neznatna. Potres v Zap. Indiji in petrolejski vrelci. VSLED POTRESA NA JAMAIKI DAJEJO PETROLEJSKI VRELCI V TEXASU MANJ PE-TROLJA NEGO PREJE. Sedemnajst vrelcev v Texasu in Loui-siani se je posušilo. NA SEVERU SE JE KOLIČINA POVEČALA Prodala je svoje truplo za $10. DesMoiues, Ia., 24. jan. Miss Dot-tie Morgan je nekemu lastniku za-stavnice prodala svoje truplo za $10, da z a more s tem denarjem pomagati svoje j bolnej prijateljici v Council Bluffs. Lastnik zastavnice bode po smrti dekleta njeno truplo izročil kakemu zdravniškemu zavodu, ako Doi-tie preje ne poravna dolga. Svojega očeta ustrelil. i V Laurens, S. C., je John Smith u-strelil svojega očeta, ko je slednji povodom nekega prepira dejanski napadel svojo ženo. Morilca so zaprli. Hko si namenjet •taki ali pa ter HM* v Amerike vaetL azniu in v*&« cene na: FKANK ft, ItarYwk.N.Y, ker tu bodel najpoiteneje ia najbolje poeliefcn. Fr. Saber je mu * ^ Skvaafa kontnih ^ ■Galveston, Texas, 25. jan. Tekom zadnjega tedna se je količina petrolja, iki prihaja iz vrelcev ob Golfu, pomanjšala za 45 odstotkov, kar je pripisati potresu na otokui Jamaica Takoj drugi dan po potresu opazili, da prihaja iz zemlje mnogo manj pe-tro.ja nego preje in sedemnajst vrelcev v Texasu in Louisiani se je popolnoma posušilo. Po potresu v Valparaiso, Chile, v avgustu minolega se je tudi to opazilo, toda tedaj je ob Golfu nastalo veliko jezero iz petrolja. Najčudneje pri tem pa je, da se je količina petrolja v vrelcih severne Texas od potresa na Jamaiki naprej za 100 odstotkov povečala in da je petrolje mnogo bolj čisto, nego je biLo preje. • e » Kingston, Jamaica, 24. jan. Dne 22. t. m. popoludne pripetila sta se t tukaj dva jaka potresna sunka. Več poslopij je bilo pri tem razdejanih. Ranjen ni. bil nihče. London,. 24. jan. Iz Kingstona se poroča, da je prišlo tjekaj več parni-kov z živili, tako da se ni bati pomanjkanja. Vsled 'zadržanja governerja Swettehama, ki je ameriško pomoč odklonil, na tisoče žensk in otrok ne bode dobilo podpore in vse prebivalstvo obsoja zadržanje governerja. Koeciuakov spomenik. Washington, 23. jan. Komisija, ktera je pregledala modele'za spomenik, kterega bodo postavili tukaj Polj afki Kosciusku, je sklenila sprejeti model kiparja Antona Popiela. kteri bode tudi spomenik izdelal. Preiskava prazgodovinskih grobov. Omaha, Nebr., 24. jan. Dr. A. Ard-licka, ki je dospel semkaj ia Washington*, pričel je a natančno preiskavo gričev, v kterih eo nedavno večje itevilo okostnie pxedzgodovin- Vesti iz Rusije. Žrtve snežnega viharja. IZVANREDEN MRAZ NA STEPAH OSREDNJE RUSIJE; MNOGO LJUDU JE VSLED TEGA UMRLO. Najuglednejšega pravoslavnega duhovna Gregorija Pekova so zaprli. VZROK: "KRŠČANSKI SOCLTA-LIZEM". o Petrograd, 25. jan. Semkaj prihajajo poročila o velikem trpljenju lju-dij vsled mraza, ki vlada na Akmoiin-skej stepi v osrednjej Rusiji. Vsled snežnih viharjev je zveza z Aikmolin-sko stepo sedaj pretrgana. Pri zadnjem viharju kazal je toplomer 47 st. (Fahrenheita) pod ničlo. Sedaj so odšla rešilna anožtva iz vseh krajev na stepo, da iščejo potnike, kteri so brezdvomno zmrznili. Blizo vasi Ak-molinsk so našli samo tekom jednega dne pod snegom 15 zmrznjenih Ijuidij. Tudi mnogo živine je vsled izredne zime poginolo. Kjer je pad to le malo snega, je zimsko žito uničeno. Petrograd}. 25. jan. Sveti sinod je obsodil duhovna Gregorija Pekova, ki je najuglednejši duhoven pravoslavja, v tromeseeni zapor v nekem samostanu. Pekov je namreč v svojem listu "Božja resnica" odobraval nauke "krščanskega soeijalizma'kaikor to delajo nekteri katoliški duhovni v Avstriji. Pekov je kandidat za go-sudarstveno dumo, toda sedaj ne more biti izvoljen. KONEC POVODNJI. Reka Ohio je postala zopet normalna Cincinnati, 0., 24. jan. V minolej noči je reka Ohio počasi padala in sedaj je globoka le še 62 čevljev. Evansville, Ind., 24. jan. Vsled po-vodnji so vse brzojavne zveze razde jane. Enterprise, Ky., in razne druge naselbine so popolnoma obdane z vodo. V Hanesville, Ky., nastanilo se je 40 rodbin v sodnem poslopju in 400 ljudi je bežalo v gore. Stanley, Ky., je popolnoma preplavljeno in prebivalstvo se je utaborilo na gričevju za mestom. Promet se vrši izključno le s čolni. Jestvin primanjkuje. V ne-kej naselbini v countyju Spencer je tudi pokopališče preplavljeno. ŽALOIGRA NA DOLENJI ISTOČ-NI STRANI V NEW YORKU. Umor in samomor; sedemnajstletni morilec. V skrajnej ljubosumnosti je včeraj zjutraj ustrelil lTletni čifut Meyer Schwarz v svojem stanovanju 105 Broome St. svojo 16 let staro sestriČ-no Saro Kling, na kar je tudi sebe ustrelil. Ko so prišli sosedje na lice mesta, sta bila že oba mrtva. Vsled tega je v soseščini zavladala velika razburjenost, tako da podrobnosti ni bilo mogoče zvedeti'. Iz Avstro-Ogrske. NA DUNAJU ŽELE, DA BI BIL ZAKON GLEDE VOJAŠKIH NOVINCEV SPREJET, PREDNO SE KO-ALICIA RAZBIJE. Po dijaških nemirih v lvovskem vseučilišču. RESOLUTNI MALORUSL Dunaj, 25. jan. V tuikajšnjih političnih krogih zasledujejo z največjo pozornostjo dogodke na Ogrskem. Za sedaj so sicer vse potežkoče odstranjeni, kajti pravosodni minister Po-lonvi je bil prisiljen Halmoša tožiti, toda kriza s tem še nikakor ni rešena ter kabinet se mora vsaki trenotek raziti. Tukaj žele;, da bi bil zakon glede vojaških novincev sprejet, pred-no se koalicija razbije. Dunaj, 25. jan. Izgredi maloruskih dijakov na lvovskem vseučilišču so napravili zelo slab vtis. Sedaj se namreč poroča iz Lvov a, da so Malo-rusi. ikteri so demonstrirad proti poljskemu jeziku, razdejali vse prvo nadstropje vseučilišča in razbili tudi kip avstrijskega cesarja. Pretepli so tudi rektorja in vse navzoče profesorje. TRETINJA. MESTA BOLNA. Z začudenjem smo brali, da je tre-tinja prebivalstva mesta Chicago "bolna za influenco in drugimi sličnimi bolezni. Ako se spominjamo na grozno trpljenje provzročeno po influenci pred par leti, si lahko domišljamo, kako razburjenje vlada v vsakej rodbini. Badi tega" je zelo važno, da se ve, kako se prežene napad influence. Ne pustite, da vaša telesha moč propada; jejte redilna jedila, ki pa morajo biti lahko prebavljiva; rabite Trinerjevo ameriško grenko vino. To naravno sredstvo, izdelano iz čistega vina in grenkih pogorskih zelišč deluje pred vsem na prebavalne organe, ktere ojači in podeli večji tek. Kakor hitro se slabo počutite, ali da Va2 tek ni popolen, da slabo spite in ste zmu-čeni, Vas bode Trinerjevo gTenko vino kmalu ozdravilo, tako, da bodete lahko kljubovali vmm napadom. V lekarnah. Job. Triner, 799 So. AaUand Avenue, Chieago, PREDSEDNIK PANAMSKE KOMISIJE, SHONTS, ODSTOPIL. Sedaj prevzame vodstvo Interbo-rough Metropolitan Co. v New Yorku. Washington, 24. jan. Predsednik komisije panamskega prekopa, Theodore Shonts, je podal ostavko, da bode zamogel prevzeti vodstvo newyor-ške Interborough Metropolitan Co., oziroma uličnih, nadulienih in podu-ličnih železnic. Predsednik Roosevelt je "resignacijo sprejel in slednja postane pravomočna dne 4. maica. Roosevelt je že mesec dni vedel, da namerava Shonts odstopiti. TAPTOVE OBLJUBE. Cubanski revolucij ski generali žele, da bi bile te obljube kmalo izpolnjene. Havana, Cuba, 24. jan. Revolueij-ski generali Garcia Velez, Guac, Mar-quetts, Aricibia, Miret in Fuste, so se včeraj posvetovali in so zvečer obiskali senor Zayasa, predsednika izvr-ševalnega odseka liberalne stranke, kteremu so izjavili, naj skuša doseči, da se Taftove obljube kmalo izpolnijo. Ako pa tega ne bode mogoče doseči, potem oni vedo, kaj jim je storiti. Oni trdijo, da imajo vse generale na svoje j strani, in da bodo vsi storili, kar se sklene. Razne novosti iz inozemstva. NEMŠKA BARBARSTVA V NEM POLJSKI; DUHOVEN PIO-TROWICZ MORA RADI RODOLJUBJA V JEČO. Grof Boni de Caste7lane je moral bežati pred svojim bivšim slugom. VELIK POŽAR V POLOTSKU. Raznoterosti. PASTIR USTRELIL ŠEST INDIJANCEV. Lopov je to storil baje v 'silobranu" Douglas, Ariz., 25. jan. V taboru Beatty pri novej progi Southern Pacific železnice, ki vodi iz Montezume v <]ruaymas, Sonora, Sexico, je včeraj cowboy Bert Seeley ustrelil šest Yaqui-Indijancev, kteri so delali pri železnici. Seeley sedaj trdi, da je to storil v silobranu. Pri železnici se je spri z nekim Indijancem, na kar so ga še ostali Indijanci napadli z lopatami, na kar je pričel streljati. Lopov je ušel. Mraz v državi New York. Middletown, N. Y., 24. jan. Včeraj je bil tukaj najmrzlejši dan letošnje zime. Toplomer je kazal 15 stopinj pod ničlo. Rome, N- Y.f 24. jan. Temperatura je padla na 21 stopinj pod ničlo, kar je rekord dosedanje zime. Gnjezen, nemška Poljska, 25. jan. Nemški divjaki duhovna Piotrowicza v dvomesečno ječo, iker je v nekej propovedi pozval ljudstvo, naj se vedno poslužuje polj.skega jezjj-a jn ^gj. je odobraval štrajk poljske dece. Paris, 24. jan. Grof Boni de Ca-stellane, bivši mož Gouldove Ane iz New Yonka, moral je doživeti, da ga je njegov bivši sluga prepodil iz pa.a-č-e Le petit Trianon, v kterej je nekdaj neomejeno gospodoval. Ko je prišel grof v torek s svojimi otroei na dvorišče palače, prišel mu je nasproti njegov bivši sluga in zakričal nainj: " Glejte, da se spravite proč od tukaj, vi lopov!" V prvem trenobku je bil Boni osupnjen. potem se je pa vjezil ter je slugo s palico udaril po obrazu, nakar je bežal, kolikor so ga nesle pete. Petrograd, 24. jan. Srednji del mesta Polotsk v pokrajini Vitebsk je zgorel. Škoda je velikanska. Mesto se nahaja 60 milj severozapadno od Vitebska, glavnega mesta istoimenske pokrajine. V Polotsku je 20,000 prebivalcev, med kterimi je skoraj polovico čifutov. London, 25. jan. Po vsej Evropi vlada še vedno izreden mraz. Na Islandu na Severnem ledenem morju je za 33 stopinj topleje, nego v Londonu. kjer kazal včeraj toplomer 31 stopinj. Kljub temu je pa v Londonu še topleje, nego v Nizzi v Franciji. Po vsej Italiji divjajo snežni viharji in v Rimu imajo že 4 palee snega. Donava v Avstriji je zamrznjena. V Parizu je včeraj zmrznilo pet ljudi. Godbe ne morejo igrati, ker para v instrumentih zmrzne. Tudi v Nemčiji je nepopisen mraz. V Berolinu imajo i) stopinj mraza (Fahrenheit). Najhujši mraz je sedaj v nemški Poljski. kjer. je vse polno ljudi zmrznilo. Tudi drugod je tak mraz, da kaj taee-ga še nihče ne pomni. Tanger. Maroko;. 25. jan. Ropar Raisuli je bil včeraj obkoljen od sultanovih čet. Slednje so razdejale in požgale več vasi upornih rodov. Zvečer so prišle suiitanove čete do trdnjave Zel al. Prvi napad je Raisuli odbil in potem je ušel proti jugu. Sultanove čete so se vrnile v Tanger z velikim plenom. KR^TAJNVTE PARNIKOV Dospeli ao; Deutsehland 24. jan. iz .Hnmbifc-ga s 412 potniki. Armenian 24. jan. iz Liverpoola. Bordeaux 24. jan. iz Kavri. Dospeti imajo: Ethiopia iz Glasgowa. Erny iz Trsta. Deutsehland iz Hamburga. Arabic iz Liverpoola. Bosnia iz Eaaoburga. La Lorraine iz Havre. TJmbria iz Liverpoola. St. Paul iz South amptona. Kroonland iz Antwerpena. Alberta iz Trsta. Furnessia iz Glasgowa^ Potsdam iz Rotterdama. Odplnli bodo: Philadelphia 26. jan. v Southampton. Campania 26. jan. v Liverpool. Kai serin Auguste Victoria 2flL jan. v Hamburg. Kaiser Wilhelm der Gross© 9ft. jan. v Genovo. Ethiopia 26. jan. v Glasgow. Erny 26. jan. v Tret. ršlISbl - sc • i ji" :: "GLAS NARODA" List »lovemsfcih dclavccr v AmerikL Izdaja tloveotko tukoreo druitvo FRANK SAK^EI^ predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. Inkorporirano v driavi New York, dne 11. julija 1906. Za leto velja list za Ameriko ... $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto.......4.50 ...... pol leta.......2.50 " " " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve ___številki. _ ••GLAS NARODA" izhaja vsak dan u-vzemši nedelj in praznikov. •»GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays* Subscription yearly $3.00. Published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY * Incorporated under the laws of the State of New York. Advertisement on agreement. Za og'ase do deset vrstic se plača 30 ■ten tov. Dojpisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.« Denar n.ij se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov rrosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče nazn ^i, da hitreje najdemo • aslov-nika. Dopi som in pošiljatvam nare -ite naslov; ««Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. , Teleton l'27y Rector. Žrtve obrti. Vedno in vedno smo prisiljeni poročati o groznih žrtvah, ktere zahteva indu-trija med delavci. Včeraj smo zopet poročali, da je bilo v Co-loradu jednim mahom ubitih dvajset delavcev v~)ed razstrelbe premog-o-vega plina; in taka poročila so pri nas skoraj na dnevnem redu. Lz "En;_-iueering and Mining Jour-naia" posnamemo. da je bilo samo v premogovih rovih Zjed in jenih držav L 1905 nad 22(H) delavcev pri raznih nesrečah ubitihHiu v de.-etih letih zgsbilo je na ta način pri nas petnajst tis»K- premogarjev svoje življenje. Leta znašalo je število ponesrečencev i>j 2.7 od lOoO mož; 1. 1003 prišlo je na 1000 premogarjev že 3l5 in L 1905 jih je bilo že od tisoča usnirtenih na delu 3.44. V resnici so pa te številke izdatno premajhne, kajti iz njih ni razvideti prave izgube delavcev v premogovih rovih. Prem«iirove družbe vedno, ako le morejo, utaje in zamolce. koliko delavcev je ubitih v njihovih rovih. Ranjencev, .iteri umro še le par dni po nesreči, pa -.ploh ne prištevajo k žrtvam dela iv tako je olieijelna statistika \edu » nepopolna. Ak» hi [>a prišle vsako leto ne-reče v t<> -tatistiko, potem hi videli. da zahtevajo premogi »vi rovi mnogo ver žrtev, nego železnice. Na naših železnicah je vsako leto ubitih [»ovpreenih 10,000 delavcev, torej je število v premogovih rovih še \«rje. Vlada sicer povsudi skrbi za to, da po-taja varstvo delavcev večjq to.ia \ ~e to je še prema .o, ker iuare bi gotovo ne bile kata^tro na dnevnem redu. Kaznovane parobrodne družbe. Razne atlantske parobrodne družbe. ktere >e bavijo z importom naseljencev iz Evrope v New Vork. so morale v minolem poslovnem letu plarati -9000 kazni, ker so dovažale tuli take na-eljence, kteri so bili po mnenju zdravnikov tako bolni, da jih je bilo treba jx>slati nazaj. Družbe so tor"j plačale kazni za 90 nase.jen-eev, ktere so pri preiskavi pred vkrcanjem v Evropi pronašlim zdravim in za izselitev sposobnim, koji so pa morali vsled preiskave v New Yorku potovati nazaj kot bolniki (večinoma trachoma*. Oblasti kaznujejo paruiške družbe le v takih slučajih, v kterih oi evropski zdravniki, po mnenju naših zdravnikov, bolezen Ijgbio že v E v ropi pronašli. ((lavni naselniški komisar Sargent izjavlja v svojem etnem poročilu. da se parobrodne di-užbe kaznujejo le laii te.rn da se prepreči nadaljni dovoz bolnih na.~»eljencev. On trdi, da kazen nikakor ne zadržuje parobrodne družbe prodajati še naprej potne listke izseljencem, kajti vseka-ko je ceneje plačevati kazen, nego dajati plačo zdravnikom, kteri naj bi izseljence pred vkrcanjem dobro preiskali. Radi tega je priporočil vladi, naj pošlje ona svoje zdravnice v mesta, iz kterih odhajajo izseljenci iz Evrope. Te Sargentove na red be nikakor niso pravilne. Parobrodne družbe namreč poš.jejc vsaki mesec na Ellis Island imenike onih izseljencev, kte-rhn niso pustile vkrcati se na svoje parnike. Tako tudi naznanijo bolezni teh izseljencev, tako, da je uprav nemogoče, da bi taki ljudje skušali v drugič priti v Ameriko. it* " . - . -,v -i*" "S- Lov na poljskega tatu« Spisal Ivan Tomšič. / Razburjenje med našimi možmi je bilo tem večje, ker so se bali, ali da je z'oeiuec — varuj nas sam Bog — obseden od hudobca ,ali pa copernik. Zato pa je nesel Tonček z njimi celo golido blagoslovljene vode, s ktero bi ga oblili, ako bi bilo potreba. Me-škov Jože je bil doslužen vojak in je prinesel seboj od vojakov sabljo prisvojeno Bog sam vedi ikako —, ki pa je bila sedaj, seveda, pošteno zarjavela in je izborno služila vaškim otročajem, kadar so igrali "vojake". S to sabljo se je oborožil Meškov Jože in — noge so se mu šibile od strahu! Po nesreči je namreč Jože junaštvo — pri vojakih pozabil. Ali pobahati se je pa znal naš Jože. V vojakih je bil namreč kaprol in kakor svete relikvije tega nekdanjega velikega dostojanstva svojega je zvesto hranil v svoji glavi par nemških poveljstvenih besed: relieum, kertajhu haptaht itd^, Enkrat je celo — je pripovedoval — poučil svoje višje, kako se treba vesti o napadu na "šance" in je zato tudi prejel pohvalo in zaslužno medaljo na prsa. Seveda je bilo med vaščani tudi takih, ki mui ttiso verjeli in so ga dražili, češ, ikam pa da je del tisto medaljo ? To je bilo malee sitno vprašanje za Jožka, ki ga je vsikdar spravljalo v vidno zadrego. Nu, izgovarja! se je, kako da je enkrat učil vojake streljati in kako da je ob tej prLiki tisto medaljo — izgubil, ko je kapitana, ki je padel s konja, pobiral s tal. Tako je Jože navadno govoril. Danes pa. rko je bil tudi on v vojski, ki vzdignila proti grdemu tatu, je hotel nadkriliti župana v veljavnosti in se je — čeprav so se mu kolena silila — ujunačil v toliko, da je začel - sabljo povelja dajati. Medtem so že dospeli do njive županove. Vstavili so se previdno in lgibali, kje bi mogel biti tat? Medeni pa. ko je vojska stala in razmi--Ijala. je tat Miha — na sosednjem vrtu jalmlka otresal. Ali nesreča je lotela da je bil en vrh drevesa črviv n Miha je emoknil na tla, ikakor je >il dolg in širok. Ko si je na tleh uravnava: kosti, ni zapazil, kako se .je jeden sovražnikov približal plotu in kukal čez. Ko je namreč tat Miha emoTinil na tla, so prihajajoči namreč čuli padec. Zato je velel župan, da bi šel kdo pogledat, kaj je pravzaprav. Ali sedaj je prišel za vojsko kritičen moment: nikdo si ni uipal, niti Jože s sabljo ne! Ali mož ai utekei svoji osodi. Ko se tako ni hotel nikdo odloČiti, da bi prevzel to nevarno naloaro. so S-ilenili, da bodo "šteli" in tisti, ki pade nanj zadnja številka, se bode moral podati v nevarnost. In zadelo je res kaprola s sabljo in šibeeimi se nogami. Ali M i je moralo in odplazil se je in pokuka. čez plot. hitro zbežal in sopi-:ial do vojske, kjer je pripovedoval, icako pošast je videl pod drevom. .Mnogi so bili uverjeni sedaj, da je tat obseden od hudobca. Ali vsi vendar ne. Xekteri so se celo norčevali. Župan :>a je storil junaški sklep: tatu treba kar hitro vjeti!! Ivar nič se ni smeti obotavljati pustiti tatu časa za beg. Velel je, naj obkole sosedov plot. Krdelo se je pomaknilo naprej in se razvrsti o ob plotu. Ker je bil plot komaj seženj visok, je trebalo paziti* >la tat ne pobegne čezenj. Nekteri — sreneji — so se približali vratam vrta. Ali vse se je moralo vršiti na jihetn. In tu je zopet nastalo osodno vprašanje: kdo pojde čez plot nad zverino? Kajti, da bi le čakali za plotom, to vendar ni kazalo. Če bi ;ia primer pošast slutila, kaka nevarnost jej preti in bi — boteča se rešiti — skočila čez plot ikteremu junaku na hrbet: to bi bila groza. Torej ni preostaja o druzega, nego da gre kdo po pošast. Ali kdo, kdo??! Ko je bila zadrega največja, se je oglasila korajža v Oreharjevem hlapcu, silnem hrustu, ki je izjavil, da crre on, če mu dajo v spremstvo še pet mož. In glejte ga kaprola zarjavelo sabljo: tudi on je začutil junaka v sebi in je hotel pokazati, kaj more. Pa vsaj je bil tudi on prvi, ki je šel pogledat; in nič se ni ba., -amo — maio ustrašil se je, kar je bilo edini vzrok, da je zbežal. Postavil se je torej na čelo Ore-harjevemu hlapcu in drugim, ki so lezli čez plot. In podal jim je in-> trnke i jo: ko bom vele' ajns, evajt d raj, skočite, primite ga in z vezite ga. V tem se je zasadil na p ot, gledal, skušal, ikako bi — sebe braniL Nu, da, človek se mora pripraviti za vse slučaje. Tat pa si je medtem nogo obveza-val, ki si jo je nekoliko ranil ob padcu. Zato ni takoj čul obleganja ob plotu- Sedaj je bil za poveljnika trenotek za odločno dejanje — ajns, cvaj, draj, — in skočili so kakor mačka, ki je preža ia na miš. In junaški naskok je imel popoien uspeh: tat je bil prijet in povezali so ga! To je bil moment, ko je junaštvo prešinilo vso vojsko: vsuia se je čez plot ▼ pol- nem številu. Samo korajlni kaprol je dajal svoja povelja — od zunaj, od plota. Previdooet je lepa rež, si je mislil kaprol in ostal blizo varnega plota. Še le, ko je bil tat dobro povezan in — potolčen, so se začela odpirati vrata vrt^ kreo jih bili poprej varno zabarik&dirali s kamenjem. .. In tiudi grla in jezik so se — ko je bil tat povezan — junaško razvoz-ljali in kakor ploha so se vsuvale na tatu vse možne srčne psovke: tat, ropar, ubijalec, itd., itd.... In začeli so ga vieči proti vasi. V tem pa so se domislili samokolnice, v kateri so bili pripeljali vrvi. In potlačili so ga v samokolnico, kakor francoskega kralja Ludovika za časa velike francoske revolucije, ko so ga prepeljali pod giljotino. Tako se je huda godi.a tatu Mihi, ali vseeno ni izgubil poguma, marveč je sklenil, da se bode najodločnejše branil na sodni razpravi. Ali prišlo je drugače. Ko so ga pripeljali v vas, sešli so se vsi vaški modrijani, starešine in odborniki, da — izrečejo sodbo. Medtem pa je prišlo za tatu Miho novo muceništvo od strani — vaških gospodinj in: tatov, hudobcev, •kradežev je deževalo na Miho. Naj-glasneja so bili seveda že njih dostojanstvo — mati županja. Slednjič je rneniZa, naj bi tatu peljali k "svetim štengam", ker je morda od hudobca obseden. To misel so pa druge žene odklonile, češj. da takov grešnik ni vreden milosti. Medtem pa so hudodelca že sodili, ali se niso mogli zje-diniti, ker so pali nekteri bolj usmiljeni — med temi tudi kaprol — «a milost. Seveda je imelo tudi to usmiljenje svoj poseben tehten vzrok: -trah pred tatom. Drugi, bolj trdo-srčni, so bid za strogo kazen. Nastalo je nesoglasje, a to je odloČilo, da so se sodniki premislili in sklenili, da drugi dan oddajo tatu sodišču. Cez noč so ga zaprli v županovo klet. S tem je bilo zadovoljno tudi ljudstvo. Tatu so zaprli v malo klet, juldje pa so se razšli — večerjat, ker bili so že hudo lačni. Vse je ugibalo, koliko zapora da mu prisodijo in vse je bilo Prečno, da jim tat ne bode delal več škode. Po gostilnah so se možki prepirali, kdo da se je poprej tatu najbolj bal in o tem je najhuje pelo — kaprolu. Vse se mu je rogalo, češ, da on, ki je bil celo kaprol in je imel zaslužno medaljo, si ni upal niti čez plot do tatu, dasi se je poprej silno priduševal. daj bi se on ne bal niti treh, kamo-li prvi vrsti dijakovski klerikalci —'na staSev, ki je po čudno misel, naj *e jih čim največ od njih vtihotapi v hrvatsko stranko prava, ki je največja v saboru. Ta je sicer ▼ tko&licdji {m, [brezbožnimi naprednjaki, a bal zato je treba napeti vse sile, da se ta koalicija razbije v «vrho, da ostanejo naprednjaki osamljeni in da' se uniči njihova agitacija v narodu. Tako postopajo vsi popi v narodu: vsi so naenkrat člani stranke prava, sicer pa snujejo "krščanske socialne'' organizacije. Njihov kandidat je bil nedavno tega v Gareinu župnik Novosel, ki je bil pristaš že raznih strank. Toda jim je največ ležeče na tem, da pride čim največ popov v sabor. Evo, kakšen škandal so sedaj izzvali! ■V si^do, 16. t. m. bode naknadna volitev v Cerni (v Slavoniji). Ta okraj je zastopal pokojni S. Kutuzo-vič, tamkajšnji posestnik, iki je zgolj s svojo osebnostjo pridobil ta mandat stranki. 3. maja je kandidiral kot divjak in stopil v stranko prava šele po molitvi. Njegov protikandidat je bil takrat s strani stranke prava in koalicije dr. Jančikovič, ki je pa odstopil od kandidature na volišču. Sedaj je stranka prava naravno proglasila njega za kandidata. Toda preje se je morala sporazumeti s tamošnjiani dulhovniki (ne z narodom), ki so po povelju iz Djakova hoteli kandidirati nekega profesorja teologije. Šele na intenzivne prošnje je odstopil ta klerikalec od kandidature. Razun tega je moral kandidat dr. Jančikovič oditi v Djakovo ter tamkaj moliti spokorniški kredo. A kaj se je sedaj zgodilo? Oficijalni kandidat stranke prava dr. Jančikovič je z zaupanjem obiskoval razna župništva, a za njegovimi ledji se je dvignil župnik Senc in kot član stranke prava proglasil sebe za kandidata. Dr. Jančikovič je torej ostal brez so nato, ko so se sporazumeli z zagrebškim vodstvom in ko je bila že proglašena Jančikovičeva kandidatura, sklicali svoj koventikek da ponovno sklepajo o tem, ikoga da bodo kandidirali. Zagrebško vodstvo stranke prava je to postopanje silno osupnilo. Toliko so se zanašali na te duhovnike, da jim bodo ojačili stranko, po njihovi želji so razbili volilno koalicijo z naprednjaiki, a sedaj vračajo tako! Razun dr j a. Jančekoviča in župnika Senca kandidirajo v tem okraju jednega! Videči položaj, je kaprol J še Frankovec dr. Abjanič, predsednik storil heroičen sklep: odnesel je pete v posteljo. Naslednjega dne so prišli orožniki po tatu. Ob njihovi asistenci jn ob navzočnosti vaščanov je oče župan z važnim obrazom odpiral vrata kleti, orožniki so vstopili in našli — prazno klet. Vseobče osupnenje. Nekteri >o začeli sumničiti samega očeta župana, češ, da je on iz strahu izpustil tati* Nu, nekaj so vendar dosegli vaščani s svojo imenitno ekspedicijo: Miha ni nikdar več ikradel krompirja in repe. Ni si upal več nazaj in vaščani so imeli mir pred tatom in Ton-eeta je minil strah in zopet je pasel vaške krave in kaprol je bil — zopet ko raj žen. Iz Hrvatske. ! V Zagrebu, 10. prosinca. Jeseni se je pri nas konstituira.a izrazito klerikalna stranika pod firmo "Hrvatska krščansko-socialna stranka prava". Že njen naslov kaže zadostno, kako lieomersko je zvarjena ta stranka. Kakor kakšen Zid kličejo: česa izvolite? Evo — vse je dobiti pri nas: hrvatska in krščanska in socialna in končno '— računati je treba tudi s popularnostjo in s tradicijo — ona je tudi stranka prava. Pri nas imamo torej tri stranke prava: Frankovo ' Starčevičansko stranko prava", resolucijonašiko ''Hrvatsko stranko prava" in evo sedaj še '' Hrvatsko krščansko-socialno stranko prava". Vse te stranke imajo enaik politični "program" iz leta 1S94, ki v nekaj vrsticah navaja rodoljubno geslo, združenje hrvatskih dežela v okviru habsburške monarhije. Frankovo strank-* de.i od 'Hrvatske stranike prava" edino reška resolucija, ki jo prva smatra za '' izdajstvo 'dočim se tretja stranka prava loči od prvih dveh po svojem izrazitem klerikalizmu, dasi ste tudi obe prvi dokaj ostro klerikalno pobarvani. "Krščansko-socialna" stranka ima za svoje glavno glasilo dnevnik "Hr-■vatstvo", ki ima konstantno sušico na naročnikih. Velik deficit je do zadnjega časa pokrival nadškof Posli o v ič. SedTaj so nabrali z raznih stranij kapital in si zgradili svojo hišo, ikjer so namestili moderno (to je j edin a moderna stvar pri njih!) urejeno veliko tiskarno. Raeun tega še snujejo '' katoliško banko' \ Imeli bodo torej vse, — samo se še ti vražji pristaši slabo love na vado. FurtimaSi —(tako jih navadno imenujejo — iutija. da bodo slabo uspevali jt naroda, cat*>-«o pstiOi v "seljačke stranke" S. Radič in na-prednjatk S. Jurič. Klerikalci se najbolj boje napred-njakov, zato opominja hrvatska stran ka prava duhovnike, naj se za Boga zjedinijo, ker bi sieer zmagal napred-njak, dasi še v tem okraju napredna stranika pravzaprav ni niti organizo-vana . Tako se maščuje hrvatski stranki prava njeno bratenje s klerikalci! * * * Zadnje čase se javnost zopet bavi s položajem na RekL ki danes fa«k-tično ne pripada ne Ogrski ne Hrvatski. Ogrska vlada je izdala nove naredbe. s kteri m i se mora uvesti madjarščina pri vodstvu mati 31« Januarja I903 -v driavi ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZAT,AR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Bun, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ALOJPIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Ta. FRAN SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL Z ALAH, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, P*. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se poSiljajo L ta.iniku: Ivan Telban, P. Bex M7 City, Pa. ' Droit veno glasilo je "glas NARODA". JOHN 1017 E. 62nd Street, N. E., Cleveland, Ohio izdelovalec kranjskih in nemških HARM O JN I IC. 5 (Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $80. 1 Kojaki, naročajte m na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik! NAROČNIKOM NA aNANJIL Cenjenim narečnikom našega lista, zlasti pa onim v Pennsylvaniji, naznanjamo, da jih v kratkem obišče zastopnik "Glas Naroda" in bančnega podjetja tvrdke Frank Sakser Co., lir. Janko Pleško. Imenovani rojak bode nabiral naročnino za list in opravljal tudi druge v našo stroke spadajoče posle ter ga cenjenim rojakom najtopleje priporočamo. I ti | I M KOGA MI ŽELIMO. Mi želimo da se vsi tisti ljudje oglasijo, kateri trpijo na kroničnim, zastaranim in akutnim boleznim, ali posebno tisti katere niso mogli drugi zdravniki ozdraviti Tudi vsim tistim kateri so bolni in da jim ni mogore nnjti zdravnika kateri bi jih ozdravil, dajemo svetili povduk brezplačno. Vsaki bolnik nam mora pisati ako sc hoče popolnoma izzdraviti! In veste zakaj ? Tukaj v Ameriki slovenci služijo svoj kruli večinoma a prostim iu teškim delom kateri je tudi večinoma nezdrav tako da dobivajo razne bolezni ali neznajo se obrniti do dobrega in poštenega zdravnika, da bi j'"m dal pravo pomoč. Naši rojaki neznajo za zdravnike^ kateri bo v boleznih ko se naj bolj po gosto nahajajo. Specialisti, ter hodijo k zdravnikom kateri jih ne z;istopijo in tudi nemarajo veliko za naši Narod. ZATO SMO MI USTANOVILI ODDELJEK ZA SLOVENCE, V KATEREM DOBIVAJO NAŠI IiOJAKI DOBRO POMOČ IN BRA-TOVSKI SVET. TORAJ PREDXO SE DASTE PRI KATEREM ZDRAVNIKU ZDRAVIT PIŠITE NAM DA VAM SVETUJEMO! Hočemo Vam naznanit kakšna zdravila pošiljajo naši zdravniki! Naši zdravniki zalezujejo kronične iu zastarane bolezni že skoz mnogo let ter skoz njihovo dolgo prakso so prišli do prepričanja tla so te oolezni naj bolje za ozura-viti s zdravili kateri h > pripravljeni po predpisih katere so ustanovili naj bolj slavni zdruvnilii < <1 celega hveta. Ali veste d i jo mnogokrat vzelo mnogo iu mnogo let in tudi celo življe-ilj od eug i človeku da je iznaj(lil samo za eno bolezen z Iravil > po katerem se je tista bolezen gotovo ali pa vsij najbolj} ozdravim. Ako tako kakšen zdravnik z naj do zdravilo za bolezen, katero nikdo ni mogel poprej z i gotova ozdraviti, potem postane on poznan in slaven po celem svetu kjer On je dospel do tega, da se bolnika s tako bolezen sedaj z imore ozdraviti. Naši zdravniki imajo za vsako bolezen posebno in stanovitno zdravilo, kjer ta zdravila so pripravljena točno po predpisu jednega velikega svetovnega profesorja in zdravnika, ter pošiljamo te zdravila vsakemu našemu bolniku. Te zdravila po sistemu O ROSI so čisti in naturalni kat eri so pripravljeni iz raznih rastlin, zelenjav, korenin in vec drugih tvariu ter se rabijo po vsih državnih bolnišnicah in posebno v slučaju vojake. Toraj bolniki kateri rabi jo O Ti O SI zdravila morajo vedi t da so te zdravila najbolji in naj t>°lj gotovi zdravili kjer so že bili popreje poskušeni liad ljudmi ko so bili bolni in jiri katerih so se pokazale to zdravila vedno za naj boljša iu iz naj večjim uspehom. * * Vsim bolnikom sledeče na znanje! -r NAŠA POŠTENA IN NEPOBITA PONUDBA. Kjer smo gotovi da naša zdravilu v vs tlii bolezni pomagajo. Vam moremo za gotovo obljubiti sledeče: Ako s»? Vi p.-t dni poslej l:o ste dobili našo zdravilu ne čutite bolje, in n<- opaziti.' d i Vas.i naši zdravili hočejo pomagati, pošlite n.un jili }>i express« plačano s dovoljenjem pregledanja in "ko niste porabili od njih več od jedne tretinje, Vum hočemo povrniti brez kakšne okolnosti Vaši denar katerega ste nam dali nazaj. To Vam garantirajo: Po celem svetu slavni profesorji Dr. R9GF, Dr. SCHUH in Bp. KNISliT! ALI VAM MORE KEDO DRUGI TO OBLJUBITI ? NE! SAMO TISTI. KATERI JE GOTOV DA VAM MORE POMAGATI. Vidite, vpr«4altc In prepričajte sc sami, posebno tisti f at rl r,o v N w Yorku. Mi ne dajemo v Čaaopl.-.o 1 :>n:vo pisiiiii v, pod" i: om od ljudi krt ten li še n:. Vi kateri slanujeto v Z Cev,- Y\,r!:u poznate gotovo gospod.i Hudim, samo "pišite na :ijcga ali ga i>a vprašajte osebno. B rito kakšno pismo nam je dal. Velecenjeni zdravniki od oAMERICA-EUROPS COMXANIJE v New Yorku. Veleučeni gospod ! Prav navdušen sem od VaSerri usp'-h.v katerega ste pokazali pri moji bolezni, katera lue je trpinčila celih pot let in od kater« lue niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Naznanim Vam gospod zdravnik da prvi teden ko sem z;ičel rabiti Vaša zdravila, katera ste mi Vi dali proti moli bol« -zni katero sem imej na prsih, izgulnl seiii bolečiTie in ne da bi se samo boljgega čutil, tem več imam prepričanje da sem popolnoma ozdravil. Zato gospodi zdravniki Vas prosim da oglasite to pisino, da bodo tudi drugi ljudje zaupali ua Vas in Vaša zdravila in se pustili od Vas zdraviti kakor sem se jest pustil in da se nebodo dali premotit od drugih zdravnikov kakor se je z menoj p. lilo. Hvala liogu sedaj sem »drav ali Vam želim da živite tisoče o 11 t v k ;rist bolnikom. Bratje slovenci, jest sem Zagrebčan živim t :kaj v New Yorku, in ako ne verjamete temu pismu, pridite k meni jest Vam hočem vsem svetovati da se pustite zdravit pri zdravnikih od America Europe Companije kjer to bode v Vaš korist. — Za vedno Vam se zahvaljujem. _ Ivan Hudiu. V New Yorku, dne 2. Septembra 1900. TO NI LAŽNIVO PISMO TO JE RESNICA, IN KEDO NE VERJAME ~ NA.J VPRAŠA GOSP. HUDINA! PoSlite nam Vafii naslov da Vam takoj pofiljemo naSo malo knjigo: Toraj vsi kateri hočete da Vas ozdravimo piSite ali pridite sami na ZRAVNIŠKI ODDELJEK ZA SLOVENCE od & AMERICA-EUROPE Co. 141 Columbus Ave. NEW YORK. . Bretajemo tistim kateri pridejo osebno, da pridejo ako je mogoče ^vtng mad, deseto in dvanajsto uro. —* i J, , 'M ■ ' ' '' V •' ' '..• ■:.-• M I. , •• * kr V,-' Jugoslovanska InkorporiraoA dne 24.janu»ija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blasrajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. •.iilU NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, I1L IVA K PRIMOŽIČ, IL nadzornik, Box 641, Ereleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, naci^ornik, Box 138, Burdine, Pa. JPOROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4S24 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mieh. JOSIP PEZDIRC, III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov In druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po avojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN G 01'ŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zasti pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsaka pošiljatve tudi na iflavneira tajnika Jednote. i Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj ae pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. 3 Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". SUSPENDIRANI. Iz Gleža v I. ra Iz Kur ff\ va sv. Barbare št. 39 v Ro>lynu, "Wash., 26. dec.: Kosta }> >'/•• Gleža cert. 459S, Peter Bernovič cert. 3903. Vsi du. Društvo šteje 1S3 udov. M-tvu >v. Barbare št. S v Bloctonui Ala., IS." dec.: Matija Šo-I. razred, Jakob Ivužnik cert. 751 I. razred, Pavel Šuštar-3543 II. razred. .-i \ Al«>j/.ija št. 43 v East Heleni. Obio, 30. dee.: Ivan J473. Ljudevit Čamfa ceit. 4470. Oba v L razredu. Društvo Iz .i: : ;\a sv Jožefa ŠL. 45 v Indianapolisu, Ind., 20. dec.: Uršula Frank o cert. 3512. 1/. i i-: va sv. Barbare št. S v B oetonu, Ala , 20. dec.: Josipina Lo-ber ctrt. 5('..">6. Marija Ku/nik cert. 751. Društvo šteje 5 udo/ 1/. društva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich.. 22. dec.: Katarina SsimeU cert. 3450. Društvo šteje 127 cianid. Iz društva Jožefa št. 52 v Mineralu. Kansas. 23. dee.: Ana Stsr-.cert. 1310. Antonija Vaspiac eeit. 4096. Društvo šteje 16 članic-. Iz društva sv. Jurija št. 22 v South Chieagu, 111., 27. uec.: Marija Ivancic cert. 1552. Društvo šteje 39 čiariia. Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mieh. 30. dec. Ju-1] Majetič ctrt. 2787, Josip Simec cert. 3450, Ivan Sterle cert. 37K5. Vsi v I. razredu. iz društva sv. Jožefa Št. 12 v Pittsburgu, Pa., 15. dec«.: Anton Poe cert 3273 L razred. Iz društva >v. Joief.i št. 32 v Mineralu, Kansas. 23. le.*. Gregor Oven \iitt«n Wk1 j»ivc cer+. 4U5Mt, Fran Strugel cert. 1316. Vsi v J. razredu. JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. SROBftiSIi 'B KRANJSKE NOVICE. Odprava smodmšnic iz ljubljanske okolice. Znano je, da je vložil ljubljanski magistrat po eksploziji smoi-nišniee na Ljubljanskem polju na vojno ministerstvo ulogo, da naj se netila v posodi nekoliko oglja in jo je razvijajoč se plin omamil. O pravem fasu so ji prišli ljudje na pomoč. Nesreča pri delu. 18ietnemu kmetu Francetu Mahnetu iz Teter pri Materiji je slamorezniea zmečkala desno roko. Prišel ie v tržaško bolnico. Poskusen samomor. V Trstu se je 201etna tiskarska uslužbenka Marija Dostar hotela zastrupiti in izpiti ste- s. iodnišnice bolj proč od mesta pre- . . . v, , J . ... kienico karbolove kisline. Neka zen stavijo. Nedavno je pa dos^l magistra- tu odlok vojnega ministerstva, ki navaja, da ni postavnega določila za premestitev smodnišnic. Pač pa je pripravljeno vojno ministerstvo, da modnišnice premesti, ako se mu da na razpolago v ta namen narejeno poslopje in bi ne imelo vojno minister-stvo nobene druge dolžnosti, kakor da odda dosedanji prostor. Občina ljubljanska baje ne sprejme teh pogojev. Potres v Črnomlju. Iz Črnomlja se piše: V torek dne 8. jan. smo čutili v Črnomlju trikrat potres in sicer zjutraj ob 6. uri 28 minut in zvečer ob 7. uri ter kmalu po 8. uri. Najsilnejši sunek je bil ob 7. uri. Škode ni napravil potres nobene. Nov način prodajanja konj. V novomeški okolici je neki posestnik konja prodal, ki je lani veljal 175 gld., na tehtnico. Pogoji so bili: ako konj tehta 0(M» kg velja 200 gld.. ako manj, bo tudi cena nižja. Konja so tehtali v Novem mestu. Tehtal je 415 k<£ in ska je pa to preprečila s tem, da je zirrabila za steklenico. Pri tem se je karbolova kislina razlila in Dostar je bila hudo opečena po obrazu, ženska pa po roki. ŠTAJERSKE NOVICE. Zopet c. kr. Vajonet. Dne 9. jan. je orožnik Prettner v Tržišah pri Rogaški Slatini aretoval 291etnega posestnika Gobca, ki je oče več otrok. Gobec se je branil aretacije, zatrjujoč. da je neopravičena, a branil se je pač, kakor bi se vsakdo v takem slučaju, toda bil je brez orožja. Žandar Prettner je nato Gobca z bajonetom sunil v nogo in sicer tako živinsko, da "je Gobec na potu v Rogatec vsled izkrvavenja na vozu umrl. Prettner dobi seveda posebno odlikovanje. KOROŠKE NOVICE. Slovenski poraz na Koroškem. Pri občinskih volitvah v Bekštajnu, ki je imel doslej slovenski občinski odbor, so zmajrali nemčurji v dveh razredih. posestnik je dobil .ako za konja samo .... ^ J . . r Slovenci so se preveč zanesli na svoje 112 gld. Sedaj r>e posestnik jezi, po-f . .. magati mu pa ni. Umor. Na Kolku pri Ajdovščini je J. Pelhan zabodel soseda Franca Vidmarja. Vzrok umora je ljubosumnost. Oba sta bila oženjena. Pelhan se je nam javil sodišču. Tat iz navade. V Podragi so prijeli 481etnega Lovrenca Severja iz Studenca pri Postojni, ker je ukradel dva noža. Sever je tat iz navade in je bil že osemkrat kaznovan. PRIMORSKE NOVICE. Utopila se je v Trstu 20Ietnja A-malija Varin, ki je skočila v vodnjak. Varin je imela ljubavno razmerje z lBletfim fantom, kar so starši njeni sprva dopuščali, nato pa prepovedali ljubimcu vstop v hišo. To je dekle tako iolelo, da je šla v smrt. y^jQa bi se bila kmalu 521etna J era Župane v Trsta, ko je v sobi za- pozicije. Draginja. Kakor se čuje, bodo v Celovcu mesarji zopet meso podražili. Zdaj velja kilo govejega mesa 1 krono 00 vin. Za vojake so že podražili z novim letora, tako, da stane kilogram 1 krono 30 vin. Premog je tudi podra-žen, kar posebno v tej zimi občutno zadene manj premožne stranke. K temu pridejo pa še vsakdanje pre potreb ne malenkosti, kakor zelenjava i. t. d., ki so že itak drage in se še vedno draže. Gotovo tudi ni kraja v Avstriji, kjer bi se živila tako dražila, kakor ravno v Celovcu. BALKANSKE NOVICE. Nezgoda srbskega prestolonaslednika. Pri lovu na gosi na Savi, kakih 40 km od Belgrada, je zadel motorni čoln sxbskega prestolonaslednika Jurija na neko deblo v reki Čoln se je pričel potapljati. Prestolonaslednik in njegovi spremljevalci so ae rešili e plavanjem na ogrsko ozemlje. Neki srbski finančni čoln je pripeljal pre* stolonaslednika s spremljevalci nazaj na Srbsko. Prestolonaslednik ae je peljal na kmečkem vozu nazaj. Protisrbeke demonstracije t Sofiji. Sofija, 9. jan. Danes so bile velike demonstracije pred srbskim poslaništvom. Demonstrantje so metali v poslopje kamenje ter strgali in sežgali srbsko zastavo. Srbski diplo-maticni zastopnik se je pritožil pri bolgarski vladi, ki je obljubila zločince kaznovati. RAZNOTEROSTI. Bodoče državnozborske volitve. Dunaj, 9. jan. Tirolski deželni glavar dr. Kathrein je obvestil vodstvo konservativne stranke, da ne misli več kandidirati v državni zbor avstrijski. — Lvov, 9. jan. "Kuryer Lwowski" razširja vest, da namestnik grof Potočki v najkrajšem času odstopi, ker ne mara voditi državnozborskih volitev na podlagi splošne in enake volilne pravice. Razpuščen budimpeštanski klub. Ogrski ministerski predsednik je razpustil Bartfeldov parkni klub, ker se je igralo v njem za visoke svote. Klub je spadal med najodličnejše budimpe-štanske zveze. Klubovo lastnino namerava vlada prodati, izkupljeni denar se pa nakaže dobrodelnim zavodom. Avstrijski Dreyfus. Z galerije državnega zbora je vrgel nedavno neki Henrik Hofstaetter zavitek listkov, na kterih samega sebe označuje za 11 rvstrijskega Dreyfusa'Hofstaetter je imel v Dubrovniku trgovino, a je 1. 1897 napovedal konkurz. Bil je že v blazniei in sedaj ga menda zopet pošljejo nazaj. Odpravo mature in premeno Fal-louxovega zakona v smislu poostritve državne kontrole nad zasebnim šolstvom predloži francoski zbornici na-učni minister Briand. Mesto maturi-tetnega spričevala se uvede spričevalo o absolviranju srednješolskega študija. Tako bo Francija zopet prva država, ki izvede to splošno zahtevano reformo. Proces Murri-Bonmartini pričenja na novo zanimati celo Italijo. Dr. Pio Xaldi, sokrivec umora, je odkril vrhovnemu odvetniku razne nove podatke o umorstvu grofa Bonmartinija, ki so. uzrok, da se obnovi cel proees. Nal-di trdi, da ni on okral grofa Bonmartinija in da ni on sodeloval pri umorit. Naldi je imel nekega somišljenika, ki je baje izvršil umor. Zadeva je dozdaj še tajna. Zaradi ogleduštva je obsodilo vojno sodišče v Xancyju dragonca Jameta v petletni zapor. Ustrelil je neki ruski vojak v ruskem obmejnem -okrožju svojega stražmeštra, ker je ravnal grdo ž njim, in pobegnil v Prusijo. Dozdaj ga še niso prijeli. Trgovca z deklicami Penickega iz Moravske Ost rave so prijeli na bero-linskem kolodvoru, ko je spremljal dve deklici v Ljubek. Obsodili so ga v devetmesečni zapor. Stavka v pečuhskih rudnikih. Ker so v pečuhskih rudnikih na Ogrskem odpustili nekaj delavski hvoditeljev, je pričelo stavkati približno 1000 delavcev. Časnikarski prepir. V Velikem Va-raždinu sta se sprla na trgu časnikarja Julij Nogradi in Bela Kuhn. Nogradija je udaril Kuhn z železno palico. Nogradi je pa streljal na svojega nasprotnika iz revolverja, a ga ni zadel. Nogradija so zaprli. Senzačna tatvina. V Draždanih je vzbudila veliko senzacijo tatvina pri predstavi v kraljevi operi. Dvor je povabil k predstavi le dostojanstvenike. Po predstavi je pa zapazil neki obiskovalec, da mu je ukradena zlata re-montoarna ura. Tatvine sumljiv je neki 401etni pjiož, ki je bil oblečen v črn frak in je nosil belo ovratnico. Po predstavi so tudi opazili, da sta zapustila dva znana pustolovca gledališče. Avstrijske utrdbe v Dalmaciji in Italijani. Beneškemu " Adriatico" piše dopisnik iz Dalmacija, da bo Avstrija že to pomlad jela utrjevati Si-benik. Šibenik naj bi bil nekak Vladivostok, ki bi ščitil krilo avstrijske mornarice. Kakor se vidi, so v Italiji dobro poučeni. Obsojen major. V Draždanih je vojno sodišče obsodilo majorja pl. Ze-schwitza v osemtedensko ječo, ker je svojega, slugo klofutal. Zblaznel je v cerkvi sv. Petra v Rimu mlad duhovnik ter začel med mašo peti in plesati, končno pa je napadel duhovnika pred oltarjem. Na zahtevo praškega občinskega sveta, naj se odpravi matura na srednjih šolah, razglaša naučno minister-stvo, da je izdana naredba, naj se pri maturi postopa z vso mogočo popustljivostjo, a o ipraviti mature ni mogoče. Železnico iz doline Zennatt na Mat- terhorn nameravajo zgraditi nekteri švicarski inženirji. železnica bi gradila štiri leta ter veljala 10 milijonov frankov. Kardinal Pueyaa bede lvovsko nadškofljo ter ee pr—ili v Nadomestovml ga bo ViMMiiV knee Sapieha. 20 milijonov za nerrozne. 20 milijonov kron je, kakor znano, namenil na Dunaju umrli baron Rotschild za zgradbo senatorija za nervozne na Dunaja. Senatorij bodo kmalu pričeli zidati. Vanj se bodo sprejemali vsi taki bolniki, pri kterih preoetaje še upanje, da se od nervoraosti odzdravijo. Švedski kralj Oskar je najbolj demokratski evropski vladar. Govori in piše popolnoma dovršeno sedem ali osem jezikov. Zoaj se uči tudi kitajsko in dopisuje v tem jeziku s kitajskim vladarjem. Z ljudmi je zelo ljubezniv, kar dokazuje mnogo slučajev. — Nekoč je sedel v neki kavarni, kjer se je oduševljevalo več gospodov za republiko. Ko je videl eden od njih kralja, da ni za to navdušen, ga je vprašal po vzroku. (Kralja seveda ni poznal.) Kralj je nato odgovoril: "Prvi razlog, da nisem navdušen za republiko je ta, da sem jaz švedski kralj." j Rusko tajno redarstvo šteje okrog 30,000 ljudij. Ti se večinoma med seboj ne poznajo in dogodi se čestokrat, da dovede detektiv detektiva v ječo, kjer se stvar pojasni. Glavna naloga tajnega redarstva je varovati oblastnike pred revolucijonarji. Ampak to navadno malo koristi. Umorjeni mini- , ster notranjih poslov je imel 300 de-: tektivov, a je nil vseeno umorjen v eni glavnih peterburških ulic. j Nesreča v rudniku. V gardanskem rudniku so se bili vneli plini. Nevarno., ranjenih je 11 delavcev. Ponesrečen praski general V Rimu se je ponesrečil dne 9. jan. pruski ge-: neral Meissner. Na Forum Romanum 1 je padel v tri metre globoko jamo, ko ■ je ravno Čital Baedeckerja. Ranjen j je na desni roki in rami, kakor tudi na spodnjem životu. Italijanski nauč- j ni minister je ukazal strogo preiskavo, da doženejo vzrok nezgode. i Roparji v Nemčiji so umorili v; Sehoenstedtu pri Friedrishsruh, ham-burška okolica, 80Ietnega črevljarja Jenfelda in njegovo ženo in ju oropali Potres v Christijaniji. Dne 10. jan. ob pol 12. ponoči so čutili v Christijaniji dva močna potresna sunka, spremljana z močnim, gromu podobnim bobnenjem. Tudi iz krajev ob Christiania Fjordu dohajajo poročila o precej močnih potresih. Zapravljiva portugalska kraljica Portugalska kraljica mati, teta italijanskega kralja, zapusti trajno Portugalsko in se naseli v Italiji. Dasi je kraljica stara že 60 let, živi jako razsipno. Zadnji čas so pa nastopili portugalski kortesi proti zapravljivosti kraljice, ker je plačala država dozdaj njene izdatke. Ker nočejo kortesi nič več dovoliti sredstev za zapravljanje materi portugalskega kralja, je prisiljena, da se nastani v inozemstvu. Slovenci Citajte novo obširno knjigo »ZDRAVJE" Novih 50.000 se zastonj razdeli med Slovence ■a: Kje je JOSIP TUŠEK? Doma je iz Babnega polja pri Ložu. Pred pol letom je bival nekje v Mississippi. Za njegov naslov bi rad zvedel brat Anton Zadel, Box 26, Reitz, Pa. DELO DOBE SLOVENSKI DRVARJI. Cleveland Cliffs Iron Company v Marquette, Mich., porabi vsaki mesec 17,000 vozov lesa, ktere ga spremeni v svojih treh pečeh v oglje. Ta dražba ima dovolj gozdov za 50 let, tako da imajo njeni delavci vedno dovolj dela. Delavcem izplačuje v gotovini deseti dan v vsakem mesecu. Za nasekan les plača po $1.15 za voz. Tu je več slovenskih bivališč, in sicer v družbenih taboriščih, kjer je dobiti dobro hrano in stanovanje za $16.00 na mesec. Družba nima svojih prodajalnic. Ako hočete zvedeti podrobnosti, pišite jednemu izmed naslednjih lastnikov boarding houseov: FRANK KNAUS, P. O. Limestone, Alger Co., Mich. KKKIiF LUSTIK, Coal wood, Alger Co., Mich. FRANK DEBELAK, P. O. Burnley, Alger Co., Mich. (7-29—1) Knjiga ,.ZDRAVJE'* Katera v kratkem izide od slavnega im obce znaneL Dr. E. C. COLLINS M. L Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali V nevolji. . Knjiff Obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere za more vsaki mnogo koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzanesliveišt svetovalec za moza in ženo, za mladeniča in deklico. Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne a)i zastarele (kronicue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni. Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje: Velespostovani Dr. E. C. Collins M. I. Cenjeni gospod Collins M. I. Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali iu to Vam rečem, da takega zdravnika za ni. kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti orizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomacali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnik, da tacei;a nima več svet. Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega sroba. ANTON MIHELICH 12 E. 3gth St. N. E. Clevelan, O. Jaz se Vam najprvo lepo zahvaljujem za Vaša zdravila in Vam ve. selo sporočnjem, da sem zdrav, ne čutim nobenih bolečin več in tudi lahko delam vsako delo Vam naznanim častiti gospod, da jaz sem po Vaših zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nazaj, kar se nisem trostal, ker jaz sem se poprei a mesce zdravil pri druzih zdravnikih; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi, a je bilo vse zamaa samo da so mi žepe praznili. Šele potem sem se na Vas obrnil, ko sem nvi. del, da mi drugi ne morejo pomagali. Jaz Vas bodem vsakemu bolniku priporočal, da naj se do Vas obrne. Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim ter ostanem Vaš iskreni prijatelj J. LOWSHA. Jenny Lind, Ark. remo Na razpolago imamo še mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne mo-> priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, , . . pomoči, prasajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 140 WEST 34th ST., NEW YORK, Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od io dopoldne do popoludne. V torek, sredo,* četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od popoludne. TV. Y. 5 ure Spominjajte m nuih prilik«/ ui« prskoristn« droits it. Cirila u, Mofeodo ▼ Ljuhljaml I Mai poloti a* Ioni ao oltar! ' t a NAJNOVEJI IN NAJCENEJI pisalni stroji Od $12.00 naprej. Najpri pravne ji za privatno dopisovanje, posebno za one, kteri imajo slabo in težko čitljivo pi-Za razjasnila pišite na: JERSEY SUPPLY COMPANY, F. O. Box 34, Hoboken, N. J. (12-26,-1) savo. Zdravju najprimernejša pijača je ^♦LEISY PIV044 * * ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkeja fcir.ela. Itd i tc^a naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev 'n drugih. Leisy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. Naznanilo. Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Dulnth, Minn., priporočamo našega zastopnika g. Josip Scharabon=a9 409 WEST MICHIGAN ST., DULXJTH, MINN., kteri ima svoj SALOON prav blizu kolodvora. Vsaik rojak je pri njemu najbolje post rež en. Pošilja denarja t staro domovino najceneje in najhitreje po našem posredovanju. Zastopa nas v vseh poslih; torej pazite, da se ne v sedete na lim laskavim besedam ničvredne-žev, kterih v Duluthu tudi ne manjka. Spoštovanjem FRANK SAKSER CO. Zadni čas je, da naročite! Samo še malo časa traja * Velika razprodaja raznovrstnih ur, verižic, prstanov, prsnih igel in vsakovrstne zlatnine, kar se nakupi ugodno pri "Slavia" Watch & Jewelry Co. 228 W. Houston St., New York, N. Y. Kdor še nima natančnega opisa in slik predmetov, ktere razprodajamo, kakor tudi cenika, naj nam piše takoj. Pošljemo mu zastonj. Ne opustite take prilike ktera se Vam nudi komaj na deset let jeden-krat Kupite, dokler traja razprodaja in prihranili bodete mnogo dolarjev. odpluje febiuaija. ♦•FRANCESCA" odpuje 13. felruarja. "GIULIA" odpluje 5. marca. "Sofia Hohenberg" odpluje 13. marca. vo>IJo;msd rs«sw i orkom, Trstom In Reko.!) 3 ni Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le CO centov. Potniki dospo isti dan na parni k, ko od doma gredo. Phelps Bros. C& Ca, General Agents, a Washington New York. J "Winnetou, rdeči gentleman Spieal K a r 1 M a y. Priredil za "Glaa Naroda" R Hude bolečine v prsih. - Posledica prehlajenja se ne more spremeniti ▼ nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne Dr. R1CHTERJEVIM SidroPainExpellerjem , Dr. Goldstein, 134 RivingtonSt. ▼ New Yorku izjavlja: Dr. ftich-terjev Sidro Pain Expeller sem iz-našel, kot naj bo Jšc sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treba porn očka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd. A r ' Naša znamka Sidro je na ,~vsaki steklenici. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. F*. Ad. R1CHTER A Co. 215 Pearl St., New York. naznanhjO. Rojakom t Johnstownu, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g. FRAK GABRENJA, 1105 Virginia Are., Johnstown, Pa. Preje je bival na 519% Power St, Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je s nami že več let ▼ kupčij akej mcL Spoštovanjem ' FRANK SAKSER CO. "»H »«10.. «ix M a^Cv^orvu TT»fo* roda", največji in najcenejii dnevnik. in (Nadaljevanje.) "Naj mi pove moj brat, kaj nameravajo ti ljudje T" vprašam. "Pot ognjenega konja hočejo raz dej at i," odvrne. "To mislim tudi sam. Jaz jih hočem zalezovati." Vzamem mu daljnogled in pravim, naj me počaka tukaj. Zatem odidem previdno. Prepričan sem, da ne slutijo naše bližine; vendar se trudim, da ležem kar mogoče po varnih krajih. Na ta način pridem tako blizu njih, da ležem na tla in jih sestejem. Trideset jih je. Vsi so pobarvani z bojnimi barvami, oboroženi s sulicami in strelnim orožjem. Število pribitih konj je veliko večje; to podkrepi moje mnenje, da hočejo dobiti nekaj plena. Kar zaslisim lahko dihanje za seboj. Potegnem hitro nož in se obrnem. Winnetou je, kteri ni zdržal pri konjih. "Uff!" pravi polagoma. "Moj brat je drzen, da si je upal tako daleč. Ponkas so, najdrznejši med rodovi Siuox; tam je Parranoh, njihov beli glavar.'' Pogledam ga začuden. "Beli glavar T" "Ali ni brat še ničesar slišal od grozovitega glavarja Atabaskahov — Pa rranoh t Nik Jo ne ve. odkod je prišel; toda on je *iilen vojnik! Zato so ga vzprejeli Indijanci med se in mu dali častno mesto, da ee sme udeleževati v**eh posvetovanj. Ko so odšle vse sivo glave k Manitouvu, velikemu duhu, prejel je glavarjev calumet; tudi veliko skalpov si je nabral. Potem pa ga je dobil hudobni duh v svojo last; s svojimi ljudmi je postopal kot z zamorci. Zato je moral bežati. Zdaj je član starešin pri Ponkas, kterim pribori še veliko ime." "Ali ga pozna moj bratf" "Winnetou se je že meril ž njim ra tomahawk; toda bledoličnež je poln zvijač. On se ne bori častno." "On je izdajica; to vidim. On hoče ustaviti ognjenega konja ter pobiti in oropati moje brate." "Bele može T" vpraša začudeno. "Saj nosi vendar njihovo barvo!" "Kaj namerava storiti moj prijatelj T" "Čakati in videti če so Parranoh razdrli pot ognjenega konja; potem hoče jahati belim nasproti in jih opozoriti." On potrdi. V tedanjih časih se je dogodilo večkrat, da so beli ali rdeči lopovi provzročiii, da je skočil vlak iz tira; potem so ga oropali. Sicer pa bodem imel še dvakrat priliko pisati o tem. Iz mraka postaja polagoma temno, tako, da je že težko ločiti posamezne osebe sovražnikov. O gibanju Indijancev moram biti natančno podučen; zato prosim Winnetouva, naj se vrne h konjem in čaka tamkaj name. On se uda moji želji in pristavi: r "Cv bode moj brat v nevarnosti, naj oponaša prerijskega petelina. Jaz pridem potem iti mu pomagam." On gre nazaj, jaž se pa plazim po tleh v postranski smeri proti železnici ter se ogibljom previdno vsakega šuma. Dolga traja predno pridem do tira. Preplazim ga; na oni strani pa se bližam z vso previdnostjo proti metetu, kjer so po mojem računu skriti Poncas. Posreči se mi priti v bližino; takoj zapazim, da so pri delu. V tej okolici je precej kamenja, kar se sicer redko najde v preriji. Zato so si izbrali Poncas ta kraj za svoje satanske namene. Slišim, da nanašajo kamenje na tir; da je brez dvoma debelo in težko, presodim iz globokega dihanja tistih, kteri ga nosijo. ^ ^ Zamuditi ne smem prav nič; plazim se malo nazaj, potem pa poskočim in drvim, od koder sem došel. Ne poznam točke, kjer so Indijanci, tudi ne vem za <-as, kdaj pride vlak. Vendar pa uganem smer, odkod mora priti. To ee zgodi lahko vsak trenutek; če ga hočem opozoriti, moram biti precej od dot i čnega kraja. Zato sem precej razburjen. Winnetouva poderem akoro na tla; malo je manjkalo, da me ni zabodel. Ko se spoznava, zajahava konje in dirjava kar se da naglo ob tiru proti vztoku. Luna nama pošilja nekoliko svetlobe; vendar pa bi zadostoval tudi svit drobnih zvezda. , Mine četrt ure in še četrt. Nevarnost je torej deloma že odpravljena, kakor hitro naju zamorejo opaziti iz vlaka. Toda boljši je, če se to napravi tako, da Indijanci ne zapazijo. Ker je svet le malo valovit, se zapore blesteča svetilka ameriških vlakov videti več milj daleč. Zato drviva precej daleč ne da bi se kaj pogovarjala. Konečno se mi zazdi, da bode čas. Ustavim se in skočim raz konja. Winnetou stori jednako. Priveževa dobro najine konje, potem pa nabereva Šop posušene trave. Iz te naredim neke vrste bakljo. Natresem vmes nekaj zrn..v smodnika, da se bode v slučaju potrebe lažje vnelo. Zdaj lahko čakava na vse. Kotečuo zasvetijo v veliki daljavi luči stroja; najprvo se vidi kot medel žarek kresnice, potem vedno večji in večji. Potem se zasliši ropo-tanje koles, od začetka polahno, potem po vedno močnejše in močnejše kot bližajoče grmenje. Trenutek je tukaj. Žarko sveti luč; vlak je tukaj. Potegnem revolver in ustrelil na bakljo. V trenutku se už«re smodnik in vname suho travo. Potem za. wm mahati z bakljo, da se še bolj vnema z drugo roko pa dajem sname nje, naj se ustavi. Strojevodja je moral pri svojem okencu takoj zapaziti to znamenje; že po prvih niahljajih zabrlizne po nočni tmini tenak, večkraten pisk; v tem trenutku začno delovati zavore. Kot grom bobne vozovi mimo, a z vidno pojemajočo silo; midva mu slediva. Konečno se ustavi. Jaz jaham najprvo mimo vozov do stroja, ne da bi se zmeni! za radovedne uradnike. V roki imam pripravljeno mojo odejo, ktero vržem zelo spretno na gornjo, blesteče svetlečo luč in zavpijem z mo6- [ NAZNANILO IN PRIPOROČILO NAZNANILO. Rojakom v Calumetu, Mich., okolici naznanjamo, da je g. PAUL SHALTZ, 11 7th Street, Calumet, Mich., pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in ga toplo priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". ROJAKI, kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ COLORADA in želite knpiti parobrodne listke pri nas, poskrbite si železaični listek DO NEW TORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pueblu, Colo., pri agentih C. M. Coz ali pri C. A. Waterman; ta bodeta za vas brezplačno nam vaš prihod v New Tork brzojavno naznanila. Naš vslnžbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dovede! v našo pisarno. To je za vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali. FRANK AKSER CO. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v Canonsbnrgn, Pa., in okolici naznanjamo, da je za tamosnji okraj naš zastopnik g. JURIJ ŽALEC, East Pike Street, Canonsbnrg, Pa. Zastopnik pivovarne Star Brewing Company. (Bell telephone No. 145 R.) Rojakom ga toplo za vse posle priporočamo. FRANK SAKSER CO. NAZNANIKiO. Rojakom v Chicagu, HL, in okolici naznanjamo, da je za taamošnji kraj naš zastopnik Mr. MOHOR MLADIČ, 617 South Center Avenne, Chicago, I1L, vsled česar ga vsem toplo priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". uim glasom: t "Pogasite luči!" Iai.-i zginejo takoj. Uslužbenci paci6čnih železnic so kaj spretni ljudje' kteri se v vseli slučajih takoj spoznajo. "S'death!" zakliče nekdo iz stroja; "zakaj zakrivate našo luč, mož t Jaz mislim, da je pred nami vse v redu." "Moramo biti v temi, Sir," odvrnem; "Indijanci so pred nami in nameravajo spraviti vlak raz tir." "\ m \ i a;ji! Če je tako, potem ste vi najboljši dečko, kar se jih ja kda, potikalo p> tej prokleti deželi." Skoči na tla in mi stisne roko, da bi bil kmalu zakričal. V nekaj trenutkov nas obkoli malo število potnikov, kteri so potovali c vlakom. "Kaj je, zakaj stojimo?" gre od ust do ust. V kratkih besedah jim pojasnim ves položaj, kar jih nemalo vznemiri. "1>.il.ro. zelo <'.>bro," pravi inženir. "S tem se sicer moti malo promet, toda t., i r i;i* ;i: bilo bi pač škoda opustiti to priliko, ktera vcepi nekaj spominov med Indijance. Malo nas je sicer, a smo k sreči vsi dobro oboroženi. Ali vest«, koliko rdečnikov je?" "Naštel sem trideset Poncas." " Well! Totem >e lahko ^»primemo ž njimi. Kdo je pa tisti mož tam- lef Ziomka, rdečnik je!" Pom/e ls ].a> in hoče skotiti nadenj; on je šel namreč za menoj in se je ustavil na strani, ko sem govoril z ljudmi. "Bodite mirni. Sir! On je moj tovariš in bode vesel, da spozna drzne jahače ognjenega konja." "To je drugo. Pokličite ga. Kako mu je imet" "Winnetou, glavar apaški je." "WinnetouT" pokliče nekdo; med zadnjimi vrstami Be plazi neki mož. "Winnetou, veliki glavar apaški je tukaj t" Tako povprašuje neki mož izredne telesne velikosti, kolikor morem spoznati v temi; tudi se mi zdi, da nosi obleko prerijskega lovca. Postavi se prod glavarja in vpraša z vidno veselim glasom: "Ali je Winnetou pozabil na glas in postavo svojega prijatelja!" "Uff!" odvrne ta pravtako veselo. "Kako more pozabiti Winnetou na Old Pirehanda, dasi ga ni videl že več mesecev; on je vendar najslavnejši med belimi lovci!" "Je že tako, je že tako, moj ljubi brat. Z menoj je končano —." " Old FirehandJ" se ponavljajo glasi od moža do moža. Spoštljivo se umaknejo nekaj korakov od osebe, o kteri se pripovedujejo nevrjetne reči; ime dobiva vedno večji in obširnjši sijaj. (Dalje prihodnjič.) MR. IVAN PAJK, P. O. Box 126, Conemaugh, Pa., je z nami v zvezi, vsled česar ga vsem cen j. rojakom iz Conemaugh, Pa., in okolice toplo priporočamo. Dotičnik ima tudi v zalogi raznovrstne slovenske knjige po izvirnih cenah. FRANK oo. ("Glas Naroda.") KATERE SE DOBE V ZALOGI F RANK N SAKSER-JA. WI0H STREET. NEW YORK. MOLTVEXIKL 108 GREEN- Dušna paša (spisal fitof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75c., fina vezava, zlata obreza, $1.00. Mali duhovni zaklad, v polusnje vez^ zlata obreza 80c. Nebeške iskrice, platno 40*, zlata obreza 60c. Otroška pobožnost, platno, rodeča obreza 25c. Premišljevanje o Presv. Režnjem Telesu, šagrin, zlata obreza, $1.00. Presveto Srce Jezusovo, platno, rod. obreza, $1.00. Rajski glasovi, platno, zlata obreza, (ličen molitvenik), 40c. Rožni venec, platno, zlata obreza, $1.00. Vrtec nebeški, platno 70c. Zlata šola, zlata obreza, $1.00. PESML F. Prešeren: Poezije. Brošuro, 50c. Vojanov-R. Maja ter: Poezijo. 60s. Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Oeršlča, | 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, iunke itd. Govorim v vseh slovanskih -—j.'- |v> —— obilni obisk. POVESTI IN ZGODOVINA. Aladin a čarobno cvetlico, 10c. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90e. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, 15«. Beneška vedesevalka, 20c. Berač, 15e. Bojtek, v drevo vpreženi vitez, 10e. Božični darovi lOc. Bnrska vojska, 30c. 1 Cerkvica na skali, 10c. Cesar Fran Josip, 20c. 4 Cesarica Elizabeta, 10c. Ciganova osveta, 20c. Cvetina Borograjska, 20c. Cvetke, 20e. Čas je zlato, 20c. Črni bratje, 20e. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 15c. Dve čndopolni pravljici, 20c. Erazem Predjamski, 15c. ErL 20c. Evstahija, 15c. General Laodon, 25«. George Stephenson, oče železno«. 40c. Golobček in kanarček, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, skopaj 70c. Grof Radecki, 20c. Hedvika, banditova nevesta, 15c. Hildegarda, 20c. Hirlanda, 20c. Ivan Rt micoljub, 20e. Izanami, mala Japonka, 20c. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20«. Jaromil, 20c. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15e. Lažnjivi kljukec, 20c. Maksimilijan L, cesar m o h ifransai. 20e. Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25. Marija, hči polkova, 20c. Marjetica, 50«. Materina žrtev, 50c. Mati Božja z Bleda, 10e. Miklova Zala, 30c. v Mirko Poštenjakovič, 20c. Mladi samotar, 15c. Mlinarjev Janez, 40«. Mrtvi gostač, 20c. Na indijskih otodh, 26«. Na preriji, 20c. Narodne pripovedke, 3 aiedJ pe 20«. Naseljenci, 20c. Naselnikova hči, 20e. Naš dom. Zbirka povesti. Po 20e. Nedolžnost pregajana in poveličaaa. 20c. Nezgoda na Palavann, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20e. Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50c. Oče naš. 50c. Odkritje Amerike, 40c. PavUha, 20c. Pod turškim jarmom, 20«. Poslednji Mohikanec, 20c. Povesti (Kalan), 20c. Pravljice (Msjaf), 20c. Pred nevihto, 20«. Princ Evgen, 20«. Pripovedke, 3 zveski po Ik Pri Vrbovčevem Orod, SOa. Prst božji, 15«. 20e. Crasoe, 40e. reča, 40e. Roparsko življenje, 20c. Senilia, 15c. Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30e. Slovenski šaljive«, 2 zvezka po 20c. Spisje, 15c. Spominski listi is avstrijska zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20c. Srecolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke. 20«. Sto majhnih pripovedk, 25«. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40c. Sv. Genovefa, 20«. Sveta noč, 15c. Sv. Notbnrga, 20c. 60 malih povestij, 20e. Šaljivi Jaka, 20c. Štiri povesti, 20c. Tegethof, slavni admiral, 20«. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zveakov, $6.50. Tiun Tang, morski razbojnik, 20«. V deln je rešitev, 20c. Venček pripovesti, 20c. V gorskem zakotju, 20c. Vojska na Turškem, 30c. Vrtomirov prstan, 20c. V zarji mladosti, 20c. Zlata vas, 25c. Znamenje štirih, zanimiva povest, 12 centov. Žalost in veselje, 40c. Ženinova skrivnost, 20c. UČNE KNJIGE. Za angleški jezik: Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja, 40c. Ročni angleško-slo venski in slovenako- angleški slovar, 30e. Hrvatsko-angleški razgovori, vezan 50«. Žepni hrvatsko-angleški razgovori, 40c. Za nemški jezik: Grnndriss der slovenischen Sprache, vezan $1.25. Dimnik: Besednjak slovenskega in nemškega jezika, vezan 90c. Ročni nemško-alovenski slovar, Jane- žič-Bartel. nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40c. Slovarček priučiti ae nemščine brez učitelja, 40c. Druge: Abecednik, vezan 20c. Četrto berilo, 40c. » Druga nemška slovnica, 40c. Evangelij, vezam 50c. Katekizem, veliki, 30c. Prva nemška vadnica, 35c. Spisje, 15c. Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze, vezano 50c. Zgodbe sv. pisma za nižje razrede ljudskih šol, 30c. RAZNE DRUGE KNJIGE. Domači zdravnik po Kneippn, vezan 75c. Domači zdravnik po Kneippn, nevezan 50c. Hitri računar, vezan 40c. Kako postanemo stari, 25c. Mala pesmarica, 30«. Mali vseznalec, 20c. Navodilo za ipiaovanje raznih piseir .75c. ^ Poduk Slovencem, ki am hočejo naseliti v Ameriki, 30c. Pravila dostojnosti, 20«. Pregovori, prilike, reki, 30c. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spretna kuharica, broširovano 80c., vezano $1.00. Stoletna pratika, 60c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20e. Šaljivi Slovenec, 75c. Velike.egiptake sanjske bokve, 30c. Vošeilni listi, 20c. Zbirka ljubavnih in snubilnih pisem 30e. Zbirka domačih zdravil, 50c. ZEMLJEVIDI: Evropa, 25c. Kranjska deiela, 20c. Bnsko-japonske vojske, 25«. Zemlja, 25c. Zemljevid avstro-ogmke države 50e. Zjedinjene dršav*, 25e. AZHV.Eli NIOE: mM v Rittst>urgu, Pa. In okolici Rojakom naznanjam, da y. za tamošnjl okraj moj p edini pooblaščeni zastopniK za vse posle JAKOB ZABUKOVEC? »4824 Blackberry Alleys Pittsburg, Pa. Uradne ure: vsak dan od £7. do £8. ure, ter ob sobotah do 9 8. ure zvečer. UJpM. iMipO^^iCHm. Frank Sakser, 111» ifrmmp%Hih ■ M 11IU1 siyjp-j^jt Telefon 2034. Frank Petkoršek 214-218 Market Street Waukegan, III. priporoča rojakom svoj ► v kterem vedno toči sfeže pivo, dobra vina in whiskey, ter ► ima na razpolago fine smodke. ' v evoji PRODAJALNI« ima vedno sveže groce- ► rije po nizkih cenah. Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno* v ► zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku. i MARKO KOFALT, 249|So. Front St.,r STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoci (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem parobrodne Ustke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Mi-. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO. Compagnle Generale Tiansatlautlpe. jFrancoska parobrodna družba.) DIREKTNA GRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. POSTNI PARNIKI SO: \ "La Provence" na dva vijaka.................14,2f>0 ton, 30,000 konjskih moči. "LaSavoie" „ „ „ .................12,000 „ 25,000 "La Lorraine" „ „ „ .................12,(X)0 ,, 25,000 „ "LfTouraine" „ „ ...................10,000 „ 12,000 "L'Apuitaine" „ „ ...................10,fK)0 „ 16,000 "La Bretange" .............................. 8,000 ,, V,<»t.Q „ „ "La Chamqagne" ............................ 8.d00 ,, 9,< 00 ,, „ "La Gascogne"............................... 8.0)»0 ,, 9,0: 0 ,, „ Slavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki od plujejo* od sedaj naprej vedno ob trtrtliUi c»h 10. uri dopolodne iz pristanišča 6L 42 !NortliKiTer, ob Morton St., N.Y. ■ iu i! i s •LA LORRAINE La Bretagtue •LA SAYOIE La Gascogne •LA PROVENCE 3L jan. 1907 La Bretagne 7. febr. 1907 "LA SAVOIE 14. feb. 1906 *LA T OUR AI NE 21. feb. 1907. La Gascogne 28. febr. 1907 *LA PROVENCE Parnika z zvezdo zaznamovani iuiajo po dra vijaka. iVl« VV. Kozminski, generalni agent za zapad. Deaborn St., Chicago, 111 7. marca 1907. 14. marca 1907. 21. marca 1907. 23. marca 1907. 2a marca, 1907. CUNARD LIN RARINIKI PLUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW Y0 PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN F0KR1T PROSTO«. VA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA U\ZKE1>A. odpluje iz New Yorka (Lie 5" marca. odpluje iz New Torka dne 12. marca. PA10NIA CABPATI1A— marca. ^ ITLT0NIA, SLAV0NIA in PANN0NIA so parni ki na dva vi. jaka. Ti parniki so naprav jeni po najnovejšem kroju in zelo priklaiini za tretji razred. JEDILA »o dobra in potnikom t rikrat na dan pri mizi postrež na. > Vožnje listke prodajajo pooblaščeni ajentje in Ik Cunarfl Steamship Co., II, BOSTON s MINNEAPOLIS! CHICAGO* 136 Stat® St. Guaranty Building. 67 Dearborn St 31 -3-4 8TATE ST., NEW YORK.