St. 310
(Umcinun n U pstt
V Trstu« v mcMIo 31. đttmbra 1922.
Posamezna Številka 20 cent.
Letnik XLVII
Izhaja, izvzemšt pondeljek, AsiSkega St 20, L nadstrop pisma se ne sprejemajo, rov Anton Gerbec, — Last znaša za mese L 7.—,3 Za inozemstvo mesečjo 4 lire ^f^* Ji

v* -
. " "uredulk . varnost Naročnina L 32.— in celo leto L 60.—. uredniitva In uprave St 11-57-
EDINOST
Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v girokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov nm po 40 cent ' osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in upravo 11-57.
Na pragu novega leta
Na pragu novega leta smo. Kaka tri leta so minula, odkar so bile na mirovni konferenci sklenjene razmte mii'ovne pogodbe, ki na-j bi povrnile človeštvu mir, zadovoljivo uredile trajno razmerje med! narodi in državami in ozdravile svet od strašnh vojnih in povojnih posledic. Podčrtali smo besedo « mirov ne ", ker je v tej besedi — kakor nam kaze današnji položaj — velika laž in najkrvavejša ironija.
Mirovne pogodbe se čakajo na svojo iz-vršilev in daiies, ko stojimo na pragu novega leta, vidimo za seboj leto. polno neprestanega razburjanja, navzkrižij, sovraštva in srditega boja med narodi in državami za uredbo, ki bi bila vsem povoljna-Ln, kar je najusodnejše: na pragu notvega Leta se mora človeštvo vpraševati s strahom, kdaj pride tisti mir, ki si ga želi tako koprneče — ali sploh pride do miru brez novih krvavih zapletljajev?!
Mirovne pogodbe še čakajo na svojo iz-tcda visijo v zraku še danes. Z Nemčijo je bila sklenjena versailleska pogodba, ki ji je naložila materijalne in. tudi politične žrtve, kakršne v svoji ogromnosti niso bile v vsej zgodovini naložene nobenemu narodu !>0i izgubljeni vojni. Zmagovalci zahte-n?j Nemčija izpolni vse sprejete obveze do zadnje pičice, Nemčija pa izjavlja, da ne more, ker to <1? daleč presega njene moči. Francija grozi, da zasede, če Nemčija ne zadovolji vsem- obveznostim — z oboroženo silo nemško rutirsko viciuljo- m desnem bre£*i reke Rena ter odvzame .Nemčiji za dolge čase njene najbogatejše premogovnike. Če hočemo prav razumeti vso dalekosežnost takega dogodka, moramo imeti pred očmi dve dejstvi Prvič, da je Nemčija industriatna država prve vrste in da sta industrija in ž njo spojena trgovina glavni izvor njene gospodarske sile in možnosti za življenje nje prebivalstva.
Drugič pa, da bi bile z odtegnitvijo premogovnih zakladov na ruhrskem ozemlju nemški industriji iz pod rezane življenjske sile. K temu pa prihaja še, da se ti dijamen-/alno nasprotni si stališči zapletata še bol;, ker so tudi: med zmagovalci samimi nastala nesoglasja. Francija je neizprosna lapram Nemčiji, Anglija svetuje k odjen-ijivosti, Italija pa nekako lavira. Tudi ona bi bila za nazor Anglije, ali vežejo jo oziri la Francijo. Že iz tega spora med Nemčijo i Francijo reži pošast nevarnosti novega
vavega spopada, četudi ne v bližnji, pa
daljši bodočnosti.
Tudi senžermenska pogodba ni prinesla Avstriji pričakovanih možnosti za življenje.
Njeno gospodarstvo je pritisnjeno k tlom-
Njena valuta je na ničli Je v žalostnem položaju države, ki mora beračiti za pomoč od vnanjega sveta. Je to država, ki ne mere živeti, umreti pa — ne sme, ker ji le^a ne dovoljuje mirovna pogodba. So sicer tu rahla znamenja, ki kažejo na začetke zdravljenja. Ali koliko žrtev bo moralo še doprinesti prebivalstvo! Kajti en-tentne države sicer obljubljajo, da pojdejo Avstriji na roko pri zdravljenju, zahtevajo pa, naj si v prvi vrsti sama [pomaga, naj dokaže svojo voljo za doprinašanje žrtev. Avstrija trpi strašno na posledicah svetovne katastrofe.
Trianonska pogodba je dotočila bodočo uredbo I adžarske. Nalaga ji razorožitev do meje, določene v pogodbi. Obljubila je sfcrer točno izvedbo, v resnici pa oborožuje dalje v več ali manje prikritih oblikah, in Icer — ki/ or zagotavljajo vesti — v toliki meri, da presega predvojne čase. Za Madžare je trianoenska pogodba le na papirju. Ni treba še-le praviti, proti komu so naperjena ta oboroževanja: proti državam malega sporazuma, predi vsem ipa proti Jugoslaviji. Madžarska hoče raztrgati Še tisti kos papirja.-.! S tem sili države malega sporazuma, da se tudi one morajo pripravljati za vse slučaje. Zopet bi mogla biti vzrek novih krvavih zapletljajev.
Tnrčrja pa je že raztrgala neuilbsko pogodbo s svojo zmagovito vojsko proti Gr-AVr&la io je iz Male Azije in tudi na balkanskem ozemlju bi ji hotela derčiti moč do obnemoglo«ti. Posledice poraza za Grško se kažejo v znanih katastrofalnih <?agodkih. Prišla je revolucija, ki je usmrtila vrsto ministrov :n generalov, grški kralj je ujetnik v oblasti revolucionarnega odbora; oglaša se pa že protirevolucija, ki b* zahtevala zopet neizmernih žrtev v krvi in na javnem blagostanju. K temu prihaja še, da zavezniki, sami zopet niso v soglasju med seboj. Slednjič je jasno, da so na borbi med Turčijo in Grško v veliki meri interesrane tudi druge balkanske države, ki bodo hotele varovati svoje interese, eventuelno tudi z oboroženo silo. In balkanska tla so vulkan, ki neprestano ogroža žMjenje Evrope; to (pa ne po krivdi balkanskih narodov samih, ampak po krivdi evropskih držav, vslsd njih medsebojne Ipibosumnosti ki požrešnosti, posebno pa le, ker jim ne gre v račun popolna osamosvojitev balkanskih narodov po geslu velikega angleškega državnika Gladstona: Balkan Balkancem!
Vse ti ste mednarodne '<mirovne» po-gjdfoe vise v zraku :"in ne morejo dati po-vofciie uredbe Evrooe tudi zato. ker so bile
j sklenjene brez sodelovanja velike Rusije. In ta je začelai odločno in smotreno zahtevati svoj delež pri uravnavanju Evrope. Šla je že v Genovo in sedaj v Lausanno iai beseda njenih zastopnikov je padala težko na tehtnico. Rusija je sicer danes še v neurejenih razmerah, ali bolj in bolj se bliža dan, ko bo zopet igrala svojo veliko zgodovinsko vlogo v mednarodnem življenju in njena vodja -utegne napraviti križ črez mar si kako določbo mirovnih pogodb-Ni dvoma, da se Rusija povrne v družino samostojnih slovanskih držav kot največja med njimi, da bo Slovanstvo vršilo že davno prisoj eno nalogo preporoda Evrope v smislu poorrjenija in bratstva med vsemi narodi. Ta naloga pripada Slovan-stvu tem bolj, ker mu ni treba stremeti po zavojevanju tujih ozemelj. Saj ima svojega ozemlja več nego dovolj.
Za uredbo razmerja'med Italijo in Jugoslavijo ni bila sklenjena nikaka mednarodna pogodba, marveč je mirovna konferenca prepustila tema državama samima, da se pogodita med seboj. To se je zgodMo z ra-pallsko pogodbo. Ta je sicer ratificirana na obeh straneh, ali izvršilni dogovor iz Sv. Margeorite čaka še jia ratifikacijo od strani Ital je. Tudi v tem pogledu preživljamo doibo vznemirljive negotovosti, ker se tozadevne vesti križajo odi dne do dne. Sedaj čujemo, da Italija zahteva revizijo teh dogovorov, posebno glede reškega in zadrške ga vprašanja, petem zatrjuje Mus-solini, da hoče Italija, točno izvesti vse sprejete obveze. To stanje mučne negotovosti povzroča razburjenje v javnosti na obeh straneh, ker slutijo nevarnost, da bi prišlo do hudih dogodkov med. državama, ki sta s svojimi interesi — to priznavajo vsi trezno računajoči ljudje — navezani na prijateljsko medsebojno razmerje.
Tak je danes, ko stojimo na pragu novega leta, položaj na mednarodnem pozo-rišču. Žalosten je tako, da si ne moremo iskreno in z utemeljeno nado voščiti:
«Srečno novo leto!»
In mi tu, Jugosloveni v Julijski Krajini, s kakimi čustvi stojimo na pragu novega leta? S čustvi, ki so jih porodili v nas preža lo*stni dogodki v minulem letu. S tem je povedano vse-
Goreli so naši narodni domi, uničevalo se je imetje našega ljudstva, rušile se naše kulturne naprave. Doživeli smo volitve, na katerih nismo mogli vršiti najvišje državljanske pravice in colžnosti in je moral pretrpeti mučeništvo, kdor se je hotel pre-riti do volišča. Žarek rahle nade nam je donesel obisk kraljeve dvojice. Čuli smo mar s ikako tolažilno in nad'ebudnio besedo.
Ali tudi te nade so nas ljuto prevarile. Gonja proti našemu ljudstvu se je nadaljevala. Doživeli smo strašni krnski dogodek, tako krvavo žaljiv in tako globoko poniževalen za naše ljudstvo. Poitalijančevanje naših šol se je nadaljevalo, razpuščali so se naši občinski zastopi in vsilili so se našim občinam ljudje, ki jih one ne priznavajo za može svojega zaupanja. Z vsiljevanjem laških napisov se hoče kvariti resnični narodni. značaj naše zemlje. Krono vsem tem krivicam pa ima položiti popoln izgon našega jezika iz vseh uradov in — kolikor le možno — tudi iz javnega življenja.
Naša bilanca ob zatonu starega leta je prežalostna, porazna- Ne bi koristilo, če bi si hoteli prikrivati to trpko resnico. Le če ji pogumno gledamo v lice, bomo mogli prav usmeriti svoje bodoče delovanje. Prvo, kar je potrebno, je, da ne klonemo duhom, da ne izgubimo vere in nade v bodočnost. Potem moramo imeti vsi zavest, da ne smemo stavljati nikakih nad v pametno iizpoznanje pri tistih, ki bi nam morali biti pravični in dobrohotni kot poklicani čuvarji zakonov m državljanske svobode. Nekoč je bil dr. Laginja v obisku pri tedanjem avstrijskem ministrskem predsedniku Gautschu. Prižgal je smodko in puhnil dim iz ust ter rekel: Vidite eksce-lenca, toliko, kolikor ta d5m, so vredne obljube vaše! To dejstvo, ki velja tudi danes, moramo imeti živo v zavesti. Grenko je, ali povejmo al le pogumno: odpovedati se moramo misli na kake politične uspehe, v kolikor je to odvisno od *vnanjega -sveta.
Rešitev nam more piliti le iz nas samih, le delo med narodom za narod nam more pomagati preko nevarnosti sedanjih časov!
Za to delo se moramo strniti v kompaktne in nerazdruiljive vrste pod zastavo tistega nacionalizma, ki je odraz resnične ljubezni do svojega ljudstva, ki vse male koristi in zadevice podreja veliki stvari narodnega življenja in ki je blagovestje medsebojne strpljivosti! Če bomo vedno in povsod uveljavljali to čednost na velikem našem delu za kulturni napredek, za gospodarsko krepitev, za utrjanje narodne zavesti in za politično dozorevanje našega ljudstva, pa bomo videli, kako lahko smo združena vojska borcev proti vsem nevarnostim.
Tolaži naj nas zavest, da smo prebili že mnogo viharnih časov in da so iz ran na našem narodnem deblu še vsikdar pognale nove mladike,
S to gorečo željo stojimo na pragu novela leta!
|fta|||{|	T Vkupno se po tej reform«, predlagani od
j _ _ .. I ministra Gent&eja in sprejeti na včerajšnji Fašistovska «metla» na del« — Odobritev i« min;str&kega sveta, skrči število uradL ukrepov za skrčenje SfcevOa državnega nikov ^ 1898 ^ 1159 Ministrski svet je uradn&tva vseh strok — Rev nja mfcd- ^ ^ ^^	sep) vpokojil glavne-
niarih imenovani po 24- maju 1915 v novih ravnatelja za višje šole in odpustil glav-pokrapnah - Q&>britev sklepov itahian.	Cancellierija in Rossija. Na
sko- čehodovaske konference v Trstu nhtnA mesta j* imenoval prof. Lombarda
RIM, 30. Poročila agencije «Štefani* o sejah ministrskih svetov niso bila še nikoli tako obširna kakor so poročila o sejah sedanje fašistovske vlade. Mora se tuidi priznati da nobena povojna vlada v Italiji ni sklenila tako dalekosežnih ukrepov, kakor jih sklepa sedanja. Vprašanje je le, ali se ta « revolucija* na upravnem polju — kakor jo imenujejo — ne bo počasi res iz-premenila v revolucijo odpuščenih državnih nameščencev. Kajti, kakor se ne da utajiti, da si bo država prihranila na podlagi ukrepov fašistovske vlade na miljone denarja, ki se je doslej mnogokrat res brezglavo razsipal, tako se na drugi strani ne da utaj?ti, da bodo tisoči ljudi, ki so se že navadili na državno službot, naenkrat na cesti Kolikor se da že sedaj predvidevati, si bi ti) odpuščenci lahko ustvarili v sedanji državi svojo državico, katera bi imela že izurjene zastopnike vseh delovnih kategorij, železničarje, profesorje, kx. stražnike, finančne uradnike, poštarje in tudi — fašiste. MussolLnijeiva vlada pač ne bo mogla spraviti v novo fašistovsko milico vseh sedanjih fašistov, pač pa je oči-viidno, da se namerava Mussolini ravno z ustanovitvijo uradne in zanesljive fašistovske vojske rešiti nadležne fašistovske množice. Nedvomno je, da bo to morda eno najtežjih del, ki jih namerava izvršiti. Zato ni čudno, če tudi krogi, ki so z odkrito simpatijo pozdxarviIi faž&tovsko revolucijo, gledajo z nekako skrbjo razvoj te «rev.olucije». Eno je gotovo — in na to Mussolini, ki razpolaga s treznim razumom, gotovo tudi misij — in to je, da bo treba za. vsa te odpuščene najti odtok. In tu se ba izkazala sposobnost Mussolinija kot — miinistra vnanjih stvari. Na tem polju prihajata vpoštev dve rešitvi: vojna ali mir, sili prav za prav le druga, kajti za prvo bi se mogel odločili le političen norec, kakršen se Mussolini doslej ni pokazal-Mir, v katerem tiči rešitev Italije, pa mora biti resničen in ne le bolj ali manj prikrita priprava za vojno.
Na včerajšnji seji ministrskega sveta je bil najprej odobren dogovor m«l Italijo in Čeboslovasko, sklenjen na konferenci v Trstu. Ministrsk*" predeednik je poudarjal, da bo ta dogovor mnogo doprinesel k po-vzdšgi tržaške trgovine, kajti vrnil bo Trstu velik del čehoslovaškega trgovskega prometa, ki je bil doslej usmerjen proti Hamburgu. Čehosllovaška je pristala na 60% popust pri železniških tarifah za blago, ki se fevaža ali uvaža preko Trsta. Italija ji je zato dovolila razne olajšave pri pristojbinah za njeno izvozno blago, ki pride v tržaško prosto luko.
Ministrski svet je nato prešel na razpravo o skrčenju števila raznih državnih uradnikov. Ministrski svet je odobril odlok od 21. decembra 1922., ki določa način odpuščanja glavnih ravnateljev in njim enakopravnih uradnikov, in je nato odobril nov načrt zokona-ođloka, s katerim se pooblašča vlada, da sme na predlog posameznih ministrov, iz službenih vzrokov, odpustiti tudi druge uradnike. Proti odpustitvi ni dovoljen vzklic. Razen tega bodo odpuščeni uradniki, ki so dokončali 65 let življenja, ali imajo že 40 let aktivne službe, izvzemši posamezne, upoštevanja vredne slučaje, sodnike, učitelje in vojake. Ministrski svet je sklenil tudi ukrep, ki je oči-vidno naperjen proti novim pokrajinam. Po tem ukrepu se bedo revidirale vse namestitve, sistemiziranja in povišanja, ki so se izvršila v državnih uradih, vštevši avtonomne, po 24- maja 1915.
Odpravijo se razen tega razni poljedelski tehnični uradi. Število svetovalnih uradov, ki se odpravijo, znaša 21. Zaposlenih je bilo v teh uradih 332 uradnikov.
Upravni svet državnih železnic se rav-notako odpravi, a njegove (posle prevzame začasno izredni komisar, ki bo zastopal železniško upravo pri ministrstvu za javna dela, ki bo potrjevala njegove ukrepe. Za izrednega komisarja je bil imenovan poslanec Tcrre.
Posebno radikalne reforme so bile skle-njetne glede centralne in deželne šolske uprave. Glede centralne uprave bo zopet stopil v veljavo zakon Casati, ki deli tozadevno ministrstvo v štiri dele: za ljudske šole, za srednje sode, za višje šole in za starine in umetnine. Vodilna mesta se znižajo od 37 na 21. Sekcije ministrstva za uk bodo skrčene na 30.
Deželne šolske uprave bodo imele odslej pokrajinski značaj. Šolskih nadzorništev bo odslej v vsej Italiji samo 19, kolikor je pokrajin. Julijska in Trktentinska Krajina se smatrate za enotni pokrajini- Šolska nadzomištva pa bodo opremljena z dovolj uradniki, da bodo lahko zadovoljivo oprav, tjala svojo nalogo. Na ta način namerava vlada izvršiti decentralizacijo šolske uprave, posebnr* v kolikor gre za ljudske šole.
Števuo nadzofttoikov za srednje šole bo skrčeno od 37 na 3. Število nadzornikov za ljudske Me je določeno na 270, to je po eden za vsako upravno okrožje. Število didaktičnih ravnateljev, jki imajo nadzorovati m voditi ljudske šole in katerih število dodai znašalo 2000. oetane neizpreme-nim
njuna
Radiee in kom. Leomarda Severija.
Finančni minister De Štefani je obširno poročal o ukrepih za varčnost v svojem resortu. Tako je ugotovil silno razsipnost ari državnih tiskovinah' Država troši sedaj za svoje tiskovine nad 70 milj onov lir. Ministrski svet je odobril odlok, s katerim določa ukrepe za varčnost tudi v tem ozn ul.
Končno je ministrski svet odobril na predlog finančnega ministra načrt odloka, s katerim se podaljša pooblastitev za emisijo bančnih papirjev in njihov zakoniti tečaj do L 1925.
Novi spopadi — Protest škoia iz Ivreje pri ministrskem predsedniku
RIM, 30. Z vseb strani Italije prihajajo vesti, da se poulični boji in nasilstva še niso končala. Iz Genove javljajo, da so fašisti zasedli palačo Lercadi v Arenzano, da tako prisilijo — kakor pravijo — lastnika, naj da prostor v najem. Iz mantov-ske in kremonske pokrajine prihajajo vesti o kazenskih pohodih.
Škof Ivrea je poslal ministrskemu predsedniku brzojavni protest proti nasilstvom s strani fašistov proti župniku v Calusu in popolarskemu zastopniku Navasinu, kista morala — piti ricinovo cilje.
Republikanski in socialistični listi so polni poročil1 o nasilstvih proti pripadni-kovn. in Tmetjem njihovih sftrank.
Vprašanje milice za narodno vamoet
RIM, 30. Ker je ministrski svet odobril ustanovitev prostovoljske milice za narodno varnost, je ministrski predsednik Mussolini poveril sestavoi omenjene milice in njenega praviln:ka generalu De Bonu, Fin-ziju. De Vecchiju, Italu Balbu in majorju AtiKju Peruzziju. Milica mora biti sestavljena do 20. januarja.
Jugoslavija
Ukaz o velikih županih
BELGRAD, 29. Jutri bo predložen kralju v podpis ukaz o imenovanju novih velikih županov in novega pokrajinskega namestnika v Zagrebu.
Popoldne so se na dvakratnih konferencah vrš;le razprave o imenovanju novih velikih županov. V ministrskem svetu se je o tem vprašanju ponovno razpravljalo na nocojšnji seji, ki je trajala od 16'30 do 22'15. Vlada se je sporazumela, da imenuje nastopne velike župane: gospoda Ga-breka, za velikega župana v Osijeku, Va-siljevića(?) za velikega župana v Zagrebu, dr. Ploja za velikega župana v Mariboru in dir. Balt^ča za velikega župana v Ljubljani. V listi, ki je bila na prejšnji seji predložena za imenovanje velikih županov v srbskih oblastih, so se izvršile nekatere iz-premembe.
Spori med racfekalci se nadaljujejo
BELGRAD, 29. Včeraj je b:4a seja radikalnega glavnega odbora, na kateri so reševali tekoča vprašanja: Najprej so pretresali izključitev banatskih radikalcev Protrče ve grupe iz stranke. Sklen'li so, da se ta izključitev potrdi, dokler se izključenci ne poboljšajo. Nato so sklenili, da se Ustanovijo nekateri listi stranke v pokrajini, pcisebno v Vojvodini, Bosni in južni Srbiji.
Razkol v velesrbski stranki
BELGRAD, 29. Včeraj se je vršil v redakciji «Balkana» glavni zbor <-Srbske stranke«, katerega so se udeležili predsedniki okrožnih odborov in člani glavnega odbora. Glavni tajnik Pavle Pavlović je v daljšem govoru poročal o akciji srbske stranke ter ugotovil, da je Pašićeva politika« identična s programom srbske stranke in da torej srbska stranka nima razloga, da samostojno nastopi v volilni borbi, temveč da je dolžnost stranke, da pomaga radikalcem in d'a njeni članf še pred volitvami vstopijo v radikalno stranko. S temi izvajanji je soglašal tudi glavni urednik * Balkana* Savič, dočim so drugi naglašali, da mora srbska stranka obstojati tudi nadalje. V največjem hruptk je b'<l sprejet predlog za iprehod na dnevni red.
Proglas zemljoradnikov
BELGRAD, 30. Skupina zemljoradnikov po številu 23 poslancev je v «Selu», organu glavnega saveza zemljoradnikov, objavila obširen proglas na- narod, v katerem poroča o. delu zemljoradnikega kluba v skupščini. Razglas kritizira razmere v notranjosti Srbije in dolži vlado nezmožnosti ter agitira za svojo stranko.
Politična akcija dr. šnšteišča LJUBLJANA, 30. Današnji «Slovenski Narod» objavlja pogovor svojega belgraj-skega dopisnika z dr. Šušteršičem, ki se nahaja že nekoliko dni v Belgradu. O svojem političnem programu, o nastopu pri bodočih volitvah v Sloveniji je med drugim podal svoje načelno stališče. Izjavil je:
Nisem se še odločil, alt vstotpnm v volilno borbo ali ne. To je odvisno od raznih dejstev in okolnosti, ki so neodvisne- od mene. Ko se vrnem v Ljubljano, se stvar odloči v vsakem slučaju v najkrajšem Času, ker je doba za volitve jako kratka. Ako stooim v volilno borbo, na&tookn na teme-
lju svojega lastnega programa. Moj program je v Sloveniji dobro znan. Ta program je jasen in točen- Ta program je začrtan v moji brošuri, ki sem jo bil pred kratkim objavil. Ta program jasno veli, da med menoj in ljudsko stranko ne obstojajo in ne morejo obstojati nobene vezi. To je definitivno! Za sedaj pozitivno še ne vem, kakor sem že naglašal, če vstopim v vo. lilno borbo. Če stopim v volilno borbo, storim to s popolnoma odkritimi, jasnimi in tečno opredeljenimi cilji. Moj program je:
Če morem prispevati h konsolidaciji države, evo me! Če morem koristiti svojemu narodu, sem v to pripravljen in se mu stavim na razpolago.
Ljuba Davidović zopet predsednik demo. kratične stranke
BELGRAD, 30. «Novosti» poročajo, da je bil na včerajšnji seji glavnega edbera demokratske stranke Ljuba Davidović zopet izvoljen za šefa stranke in kluba in da je Davidović izvolitev sprejel.
Demokratski klub je razpravljal tudi o proglasu, ki ga stranka izda na svoje somišljenike. Definitivna stilizacija bo sprejeta na seji kluba v četrtek.
Solunska konvencija — Odpor solunskih trgovcev
BELGRAD, 30. Grški zunanji minister Aleksandris je odpotoval danes iz Aten v Solun, da doseže s tamkajšnjimi trgovskimi krogi sporazum glede mcd:fikacij konvencije o jugoslovenski svobodni coni v solunskem pristanišču. Kakor znano, je solunska trgovska zbornica zaivzela odločno neprijateljsko stališče napram jugoslovenski svobodni coni, boječ se, da bi bili so. Umski trgovci preveč oškodovani- M.nistei Alerk&emdrLc bo clcu£al Sedaj solunsko ti'-govsko zbornico uveriti, da je tako v interesu države kakor posebej še Soluna in so-lunsk h trgovcev, da se koncentrira jugi. slovenski izvoz in uvoz v Solunu.
Rusija
Gospodarsko obnavljanje Rusija RIGA, 29. Zadnje zborovanje ukrajinskih sovjetov je sklenilo, da se bodo dale znatne podipiore industriji, ki se bavi z izdelovanjem poljedelskih strojev. Upa sc da bodo domači izdelki zadostovali zs 70% celokupne potrebe.
Moskovski pokrajinski sovjet se je bavil na ent svojih zadnjih sej z vprašanjem delavskih plač. Delavske plače so se v 1. 1922. znatno povečale. V tkalski industriji so bile plače zvišane za 4V2 rublje v zlatu na mesec, v kovinarskih delavn;cah za 5 do 10M: zlatih rabljev, v stroj&rnicah za 3 db I8V2 rubljev, v tiskarnah za 7 do 13 zlatih rubljev itd- Višanje delavskih plač je v zvezi s stalnim napredovanjem gospodarske obnove sedanje Rusije.
Francija.
Francoske priprave za pariško konferenco PARIZ, 30. «Petit Parisien« piše, da so imeli izvedenci v odškodninskem vprašanju včeraj zopet sejo v prostorih ministrstva za zunanje zadeve. Izvedenci proučujejo jamstva, ki jih bo Francija morda morala zahtevati, kot nadomestilo za nov odlog v korist Nemčiji. Druga skrb izvedencev je ta, da sestavijo tak sistem jam. stev, ki bo lahko takoj začel delovali.
Vprašanje porazdelitve dolgov bivše avstro . ogrske države med nasledstvene države rešeno PARIZ, 30. Odškcdniihska komisija je dosegla popoln sporazum glede porazdelitve dolgov bivše avstroogrske monarhije med nasledstvene države. Odškodninska komisija bo objavila ta tozadevni sklep in ga bo potem sporočila avstrijskim in madžarskim zastopnikom.
Program angleške vlade za prihodnjo
konferenco v Parizu PARIZ, 30. Listi javljajo iz Londona: Ministrski svet je razpravljal o stališču, ki naj ga zavzame angleška vlada na konfe-nci v Parizu in je odobril tozadevne smernice. Nemške obveze se bodo' morclc znižati na kakih 50 miljard zlatih mark; v slučaju, da Nemčija ne plača, bodo upravičeni strogi ukrepi proti njej. Angleži so proti vojaškim zasedbam, pristali bi pa na gospodarske sankcije. Po angleškem načrtu bi se ne zahteval nikak prorkiktfvni zalog, Nemčiji bi se dovolil dve- ali štiriletni moratorij in znižani dolgovi bi se iz-premenili v kratkoročne. Nemčiji bi se tudi dovolilo, da razpise v nanje posojilo. Anglija bi končno tudi pristala na predlog, da naj se od Nemčije zahtevajo finančna jamstva.
Glede medzaveznitških dolgov bi Anglija pristala na sprejem nekoliko plačilnih bonov za zavezniške dolgove in bi nekatere dolgove tudi razveljavila, toda Francija bi se morala s svoje strani odreči nekaterih zavezniških dolgov-
Amerika
Vprašanje ameriškega posojila Nemčiji WASHINGTON, 30. Listi javljajo, da je senator Lodge predložil senatu načrt zakona o ameriškem posojilu Nemčiji v znesku 50 miljonov dolarjev. To posoj'lo b» Nemčija porabila za nakup živijenskih po. trebdčin in surovin v Zedinjeoih državah*
*E0INOST»
V TVstu, dne 31. tfeeesdbra 19221.
Rusija In Slofanslvo
«Echi e Commenti* so posneli po «Edi-nofftf« brzojavko, ki smo jo objavili pred kratkim in ki je vsebovala mnenje bel-grajske «Politike» o poizkusih zbližanja med Rusijo in Jugoslavijo m o tozadevnih pogovorih med člani ruske in jugosloven-ske delegacije v Lausanni. V listu komentira dr. Ivan Grinenco to brzojavko tako-le:
*Ni tajno za nikogar, da slovanski svet ni še nadel svojega stalnega «modus vi-vendi1«. V cedanjem času 9e vrše najhujši Jboji ravno v slovanskem svetu. Padec ca-ristične vlade je razbil verigo, ki fe nasilno vezala mnogo slovanskih narodov v en sam sveženj ljudskih množic, ki je bil samo orodje v rokah ruskega imperializma. Nekateri slovanski narodi so že našli ali vsaj začrtali svoj «-modus vivendi», kakor n. pr. Jugoslavija. Toda ali se more reči isto za ves ostali slovanski svet? Ali je mogoče imenovati stalni «modus vivendi» red, ki vlada na Poljskem in v sovjetski Rusiji? Ne vidimo li, da obe ti državi, z različnimi metodami in z različno frazeologijo, skušata udušiti s svojim imperialističnim pohlepom gibanje ukrajinskega naroda po osvoboditvi? Ali si je mogoče mrsliti, da se bo dolgo vzdržal jarem nad Ukrajinci?
In vendar je imel Vorovski pogum izjaviti, da se demokratska Rusija, ki teži za tesnim sodelovanjem z balkanskimi Slovani, noče vmešavati v notranje življenje drugih slovanskih narodov. Če se Lenin ni ustavil pred izkušnjo, da postavi na čelo ukrajinski boljševiški vladi znanega Ra-kovskega, nap*jl Bolgara, napol Romuna, da more podjarmiti Ukrajino in vreči prah v oči zapadni Evropi, se ne bo ustavil v svojem namenu, da zavlada nad Balkanom, pred izkušnjo, da pošlje na balkanski poluotok pravega Rusa :z Mc-skve, ki naj tam postavi na nege < boljševik* red.»
Ne — pravi člankar — bel grajski list se meti glede namenov bolj še viške Rusije. Rusija, naj bo pobarvana kakorkoli, bo vedno imperialistična in bo vedno in za vse predstavljala dejansko in stalno nevarnost. Rešitev raznih slovanskih vpra. sanj ec mora kkaii ne v cjačanju ogromne Rusije, temveč v jasni in določni ustanovitvi slovanskih naravnrh političnih enot, ki bedo našle rešitev svojih političnih in gospodarskih vprašanj sožitja z drugimi naredi lažje z lastnimi močmi nego pod zaščito ruskih <bratov». Zgodovina uči, da hočejo bili Rusi debro» plačani za vsako obrambo slovanskih narodov in da sprejemajo kot edim denar politično podjarmljen^. In če tega ne diosežejo na lep način, dosežejo s silo, tem bolj, ker bodo skoraj vse stranke našle potem način, da to upravičijo z najvišjimi interesi slovanskega sveta. »
Tega komentarja naše brzojavke m mogoče pustitii brez vsake pripombe, ko pač gre za tako važno vprašanje, kakor je vprašanje «modusa vivendi» med posameznimi vejami košatega slovanskega drevesa.
Cilj slovanskega gibanja, ki zadobiiva vedno bolj jasne obrise, ni ustanovitev «ogromne Rusije»f v katero naj bi se zlile vse dru^E slovarske države. Cilj tega gibanja je zbližanje med posameznim-" sa-ciostcjniim državami, ne z imperalističniVai nameni v škodo dm<ih narodov, temveč z namenom vzpostavitve bratstva med narodi in obnovitve slovanske kulture, ki
naj vlije v svetovno kulturo novega življenja. Nihče ne bo mogel zanikati slovanskemu svetu pravice, da smatra tudi Rusijo za... slovansko državo, ko je vendar Rusija največja in najvažnejša slovanska dežela. Kar se tiče nevarnosti za «podjarmi j enje» slovanskih držav, pa se mora upoštevati dejstvo, da Rusija ni podjarmila balkanskih držav ndlti tedaj, ko so bile majhne, kaj še-le sedaj, ko predstavljajo moč, ki 6e mora upoštevati. Z drugimi besedami: slovansko gibanje se ne sme presojati s predvojnega stališča-
Glede ukrajinskega naroda priznavamo komentarju nače brzojavke, da so njegovi očitki, kolikor se tičejo Poljske, upravičeni, kajti znano je, da je prišlo z rsškim mirom nekoliko nriljonov Ukrajincev pod poljsko oblast, kar je v nasprotju s pravico narodov do samoodločbe in tudi v nasprotju s slovanskim naziranjem sploh. Tem Ukrajincem priznavamo, da imajo absolutno pravico se pridružiti k svoji nacionalni zajednici. Toda kar se tiče nove Rusije, stoji stvar popolnoma drugače. Predvsem je dala revolucionarna Rusija ukra-jiinskemu narodu popolno svobodo, da se, ako želi, po^polnoma leči od ostale Rusije. Te pravice pa ukrajinski narod ni hotel sprejeti, še več, ravno zborovanje ukrajin^ sk-ifi sov je tov je pred kratkim sklenilo resolucijo, v kater? 6e zahteva tesnejša zveza med posameznimi republikami se*, danje vseruske federacije. K temu sklepu ukrajinskih sovjeticv se je pridružil tudi «Ukrajinski narodni odbor* v Parizu, ki je objavil pred kratk'm. v pariškem «Tempsu» tozadevno izjavo, s katero je stališče ukrajinskih sovjeiov, t. j. stališče rurke federacije popolnoma cdcbril. G. Grinenko pa se je postavil — ne vemo v čigavem imenu — proti enim in drug*'fn 3a zagovarja v svoji notici težo nekdanjih dunajskih ukrajinskih krogov, ki so razlagali svojei -adeje v znani «Ukramische Rundschau« in drugih podobnih publikacijah. Znano je, da so bili ti <. ukrajinski» krogi nenavadno strupeni sovražn:ki-ne samo carska Rusijo, temveč tvuli Rusije kot takšne sploh. Nočemo trditi, da niso delali svoje protiruske propagande v dobri veri in zgolj iz ljubezni do svojega ukrajinskega naroda, toda na drugi strani je zopet res, da sta tedanji Dunaj in tedanji Berlin izkoriščala omenjeno protirusko genjo spretno) v svojo korist in v korist svojih vejtih načrtov.
StaKišoe g- Grinenka, kakor ga razlaga in zastopa v «Echi e Ccmcnenti» mora vsakogar spominjati na politiko nekdanjih dunajskih Ukrajincev. Ali se bo zopet kdo našel, ki mu bo šlo tako «Ukrajinstvo» v račun, ali ne, o tem nočemo razpravljati. Vsekakor pa se zdi, da je g. Grinenko skoraj popolnoma osamljen s svojo strogo Rusiji sovražna ukrajinsko politiko. Njegovo stališče bo dobilo tudi med Italijani zelo malo pristašev, razen morda g. generala Bencivenga in par njegovih somišlje-kov, za katere je Slovanstvo strašilo in ki so se postavili na zgrešeno stališče, da je zgodovina poveriSa Italiji misijo, da prevzame) v svoje roke vso protisl»o»vansko borbo.	MW
Da Slovanstvo še ni našlo svojega «mo, dus vivendi», je gjoitcvo res, toda na drugi strani je ravno tako gotovo res, da pokaže Slovanstvu pot do takega «modusa» kažipot, ki se mu pravi — sovraštvo do Rusije.
vesti
SREČNO NOVO LETO želita vsem rojakom uredništvo in upi&va «Edinostf»-
V hipu, ko stopanc-3 v 43. leto svojega obstanka, d ara fe semo era obljuba na jeziku: nadaljevali bomo pot, po kateri hodimo 47 let. Pravice	naroda bedo vodno Imele v «Edinosti» svojo odločno zagovornico, v veselju in žslosti bomo vedno ob strani našemu ljudstvu. To obljubljamo in to bomo držali, V ostalem bomo storili c vit I sta.
Čitateljem in prijateljem za naklonjenost
zadnja številka, se je dosegel med Istrani ________
sporazum, da bosta sedaj prenehala izba-1 štvu do 28. 'januarja 1923. Prednost imajo jati oba omenjena tednika m bo« konsorcij! vojni invalidi vdove in sirote pWliJi vo-4 oseb izdajal novo skupno politično gla- j jakov. Natančnejša poročila se dobijo pri
finančnem nadzorništvu na Corso Cavcmr
silo. «Tiskovno društvo v Pazinu» bo s svoje strani izd'ajalb nov nepolitičen, kulturno-gospodarski 1'st «Isiro». Za Istre se ustanovi glasom tega sporazuma tudi nova skupna politična organizacija.
Kedaj se bo začela država spoštovati?! Ob priliki ustanovitve milicije za narodno varnost
št. 6, III.
Ženski svet se nam je obetal kot božično presenečenje. Bale smo se nekoliko, kajti čakalo bi nas lahko bridko razočaranje a naše nestrpno čakanje se je izpremeniio v pravo veselje. Že zunanja oblika »Ženskega sveta*
je uradna agencija Volta v utemeljevanju te nas je prav zadovoljila, ker je tako pripravna nove naprave naglašala sledeče: «Država, ki; Ko pa smo začele listati in čitati list, nas ni
Je vali amo se !e na najbolj kričečem slučaju tudi vsled tega, ker ni naS namen, da bi talce dogodke « »rahljali®, kakor bi se nam hotelo očitati. Ali kar fe preveč je preveč, in -to velja tudi glede upravičenosti faiistovskih nastopov, zlasti v obliki, v kateri so se začeli v zadnjem času ponavljati, in sicer po znanem Breliche-vem atentatu v uL Carcucci. Od tedaj nam prihajajo pritožbe, da skoraj vsako noč, zdaj [ tu zdaj tam po naši okolici, in po bližnji Istri prihajajo mladeniči, ki se izdajajo za fašiste, z grozečim zadržanjem v hiše naših ljudi in izvršujejo preiskave, čefi, da iščejo komuniste, orožje, avstrijske ostaime, tajne izhode iz hiš in bogve kaj še vse. Pridem seveda lahko siu-čafno zasledijo kako raz&ite puško, kako staro uradniško sabljo, razne fpomine na nekdanjo vojaško službo, katerim' noben pameten ne more več pripisovati kakega političnega pomena. Take stvari se nahajajo pri ljudeh, ki jim zares ne pripisujejo nikakega pomena več, kar dokazuje že dejstvo, da ne smatrajo za potrebno in pametno, da jih uničijo ali odstranijo. Spričo popolne brezpomembnosti takih predmetov so ome&Ceni nočni pohodi zares neka; neupravičljivega, in to tem bolj, ker so združeni z nedopustljivim motenjem hišnega miru in navadno tudi s težkimi posledicami za slabotnejše člane prizadetih družin, kakoz smo imeli že ponovno priliko slišati. Nedotakljivost hišnega miru je in bo poleg osebne svobode v vsaki civilizirani državi temelj zdravega socialnega sožitja in v daljni analizi tudi temelj vsega državnega življenja sploh. Tudi naša uboga raja ne sme biti oropana te poviče. Ako so ti nedoletni mladeniči, ki izvršujejo te čine, fašisti, tedaj bi bila več ko dolžnost treznejših elementov te organizacije, da brzda to prevneto podjetnost mlajših. Ako pa niso niti fašisti, potem pa ne razumemo, kaj dela varnostno oblastvo. Naglasili smo že in ponavljamo, da naše ljudstvo ni zarotniško, in vsled tega vprašamo zopet, ked&j bo za enkrat imelo naše ljudstvo mir vsaj pri svojem ognjišču!! Skrajni čas je, da se začne država spoštovati kakor naglaša uradna Agenzia Volta v navedenem delu svojega sporočila!
Poziv novim nabornikom. • Tukajšnji municipij je izdal oglas, s katerim naznanja, da so vsi državljani, ki so bili roienj med t. januarja in 1. decembra 1 1903 in ki imajo svoje bivališče na ozemlju tržaške občine, obvezani, da se zglasijo za spis v seznam nabornikov in da dajo vsa pojasnila, ki bi se ob tej prihkt od njih zahtevala. Zglasitev naj se izvrši v občin-skera nabornem uradu v ul. Sanita st. 25., II. nadstropje od 8« do 11 M, in sicer na sledeče dneve: Dne 2., 3., 4. in 5. januarja za Prii«~ko s črko A do C, dne 8., 9. in 10. januarja za priimke s črko D—F, 11. io 12. jan. za priimke s črko G—K, 13., 15. in 16 jan. za priimke s črko L—M, 18., 19. in 20. jan. za priimke s črko N—P, 22., 23. in 24. jan. za priimke s črko Q do S, 26., 27. in 30. jan. za priimke s črko t_2.
* Tisti mladeniči, ki stanujefo v Trstu a so rojeni drugod, naj si poskrbijo krstne liste, ki naj bodo pravilno overovljeni.
Ako se prizadeti mladeniči ne zglasijo sami, šo dolžni to opraviti stariši ali varuhi. Ako je kateri izmed mladeničev umrl, naj stariši, varuhi ali sorodniki dokažejo smrt z mrtvaškim listom. Tisti mladeniči, glede katerih se zdi verjetno, da imajo že predpisano starost a se ne nahajajo v seznamih anagrafičnega urada, bodo nravno vpisani v seznam nabornikov. Taki bodo izbrisani le pod pogojem, da dokažejo z listinami le pod pogojem, da dokažejo z listinami anagrafičnemu uradu ali najkasneje pred naborno komisijo, da nimajo še let. Kdor se ne zglasi, izgubi s tem pravico do skrajšanja službene dobe. Tisti pa, pri katerih se dokaže, da so se skušali s zvijačo odtegniti vojaški službi, bodo kaznovani po zakonu. Vpisani naborniki, ki imajo pravico do skrajšanja dobe vojaške službe, ne bodo mogli biti deležni te pravice, ako je ne dokažejo z vsemi listinami naborni komisiji pri naboru samem ali pa pozneje, ko bodo že v vojaški službi.
Natečaj za tobakarno St. 223 v Bar-koVljah- Finančno nadziomištvo v Trstu naznanja, da se začasno odda prodajalna monopolskih predmetov št. 223 v Bar-kovljah št. 755. Prosilci morajo predložiti kr-lkovano prošnjo finančnemu nadzorn'-
Skuona politična organizac ia in novo vsaki krat, ko moramo slišati pritožbe naše-i bo o «Revmatizniu» ali o«Kr^juMatjažu» mu
- - - --	- - T^^ni'ga liudstva proti svojevoljnemu in brezobzir- tako pristopa, da je veselje čitati, tato le so
isxran-1 •» '	r . . , ., 1	.___■»__x,f_i___c-1	<t MUU M
hvaležne smo g. zdravniku Dr. VolavŠku za tako jasen in poljuden spis. Takih spisov naj bi ne manjkalo v nobeni številki. Zato naj bi zastavili pero tudi drugi g. zdravniki in zdravnice ter naj bi žrtvovali nekaj svojega časa v poduk naših ženi. «Dobra gospodinja* g. Zemljano ve in Riječ ženama (sja) sta tudi jako po-dučna spisa, katera naj bi proučevale posebno novoporočenke. Da bo tudi nekaj poezije med vsakdanjim življerjem, zato je poskrbela g. Utva. Med «Izvestjem» je pa toliko zlatega zrna, da ne moremo vsega ocenjevati. Zato vzemite v roke «Ženski sve», pazno čitajte in našle boste marsikaj koristnega, pouČijivega in za praktično življenje potrebnega. Tebi »Ženski svet» pa želimo, da nadaljuješ po tej poti do vedno večje popolnosti a našemu ženstvu v pouk in veselje.	K. P.
Obresti na poštno-hranilnične vloge. — Uradna agencija Štefani javlja iz Rima, da jc zakladni minister objavil odlok, glasom katerega se bo plačevalo v letu 1923. na svote položene pri poštni hranilnici kot hranilne vloge sledeče obresti proste davka na premakljivo premoženje: 2.76 odsto za vloge na kcijžice glaseče na ime; 2.25 odsto za vloge na knjižice glaseče na prinosca.
Popisovanje fugosio venskih državljanov.
Konzulat Kraljevine Srbov, Hrvatov i Slovencev v Trstu poživlja svoje državljane, kateri bivajo v Trstu in kateri imajo že redne potne liste, da se priglasijo v pisarni konzulata zaradi vpisovanja v register državljanov.
Vpisovanje se bo vršilo vsak dan (razen praznikov) v konzulatu od 9—12 predpoldne. (Piazza Venezia No. I).
Pozneje bo objavljeno vpisovanje za ostale državljane, ki so nastanjeni v Julijski Benečiji, in za one, ki še nimajo rednih potnih listov.
Vsa društva, prireditelje nocojšnjih zabav in veselic, prijateljske sestanke, klube prosimo, naj ne poizabifo «Šolskega dru-štva». Darovi n&biani v ta namen — tudi še tako majhni — bodo pr'čali zrelost naroda, pa b!xfo tudi za «Šelsko društvo» najlepše vožčilo ^k novemu letu in pripomoček za bodoče uspešno delovanje društva. Blagostanje, sreča in bratska ljubezen naj zavlada v novem letu 1923 med našim narodom, to jo vroča želja «Šolskega društva*.
Druitven« «®eM
Danes vsi na okajeno vei ac.do Narodnega doma k Sv. Ivanu, kjer priredi podružnica «Šol!skega društva» ob 20. uri Silvestrov večer- Na sporedu sio poleg izbranih orkestraln-h točk tudi dve igri, šaljiv govor, tctmfctcila z originalnimi dobitki, polnočni govor in nate' pless. — Odbor.
MDP — Sv. Jakob. Po sklepu zadnje odborove geje se vrši redni občni zbor v pondeljek, 1. Januarja prih- leta ob 5. uri popoldne v navadnih pnostea-ih. Dolžnost vsakega Člana je, da se občnega zbora z gotovostjo udeleži.
Zvezin zbor. Skupna vaja Zvezinega zbora se ne vrši v Trstu, kakor je bilo javljeno, ampak v Gorici, in to dne 6. in 7. januarja 1923. Člani naj prinesej'o s seboj vse partiture do sedaj študiranih pesmi. Natančnejše v prihodnji številki stanovskega glasila. — Tajnik zbora.
Pevsko društvo «Uiri|a», skupno z mandoli-nistično skupino V. «Parma» priredi v pondeljek dne 1. jan. 1923. izlet v bližnjo okolico. Poleg članov so vabljeni tudi prijatelji obeh društev. Ob zvoku naše mile pesmi in igranju skupine bodo imeli par lepih uric. Shajališče za cerkvijo ob 134 pop. Opozarja se na točnost. — Odbor.
Pevsko društvo «Dirija». Pevske vaje, katere so iz že znanih okolščin morale prenehati, se pričnejo zopet v torek dne 2. 1. 1923. ToKko članom na znanje. — Odbor.
Danes vsi v svetoivanski «Narodni dom» kjer priredi podružnica Šolskega društva Silvestrov večer z jako bogatim sporedom. Domačini nam obetajo dve igri, pevski zbor nam zapoje krasne narodne pesmi o polnoči bode šaljiv govor in «Salonski orkester« pod spretnim vodstvom nam bo sviral izbrane komade. Delovala bo šaljiva pošta, kolo sreče in sreČ-kanje katero prinese gostom veliko iznenade, nja.
Dijaška Matica. Ustanovni občni zbor D. M. se vrši 6. januarja 1923. Prijave za pristop se sprejemajo do 4. januarja. Kdor se hoče udeležiti občnega zbora z glasovalno pravico mora javiti do določenega dneva svoj pristop Dijaški Matici. Dopisi naj se naslovijo na: Dijaška Matica, Trst, uL Fabio Filzi 10/1. Za eventualne informacije se je obrniti istotam dnevno od 19—19 ure. — Pripravljalni odbor D. M.
Iz tržaškega 2ivlienla
Zaslužek vlomileefv. V noči od petka na soboto so prevrtali vlomilci dve železni blagajni: eno v carinrnici na obrežju Tre Novembre; drugo pa v skladišču tvrdke Donaggio. Prvo so
BašU--prazno; v drugi so pa našli samo
2000 dinarjev.
Nepreviden šolar ček: igral se je z revolverjem ter se ustrelil v glavo* Desetletni šolarček Ivan Luciano, stanujoč s svojimi stariši v hiši št. 16 v ulici di Crosada, je zahajal pogostoma
PODLISTEK
igralec, ki dobiva.
Spisal Mavricij Jokai Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Koštial
76
Deklč je sanjalo dalje. Vsak dan je znova sanjala to, kar se mora zgoditi. To je bilo pred njo tako gotovo kakor dogme v veri. — Prišel bo nazaj! Če ne danes, tedaj jutri. Potlej zopet •jutri.* — Aksaniita jo je cd tistega časa komaj slišala govoriti. V vojaka oblečena deklč se je tudi balo Miliore kakor kake vile ter se je ni upalo motiti. Le od daleč je gledala, kaj počenja gospodična. — Zvečer, kadar je nastala oseka, je prišla Miliora po navadi doli z gradu na obrežje proti dolini Dražici. Tukaj je breg bolj raven in ob oseki se pojavljajo z dna konglomerat ne kleči, ki tam tvorijo sipino.
_ Miliora je zelo rada stopala po onih skalah
in potem sed!a na eno izmed skrajnih, tam se sezula in si kopala noge v vodi, ki fo je na obzorju zahajajoče solnce preminjalo v zlato. — Bil ie cel zlat most« ki se te pričenjal pri
njenih nogah ter se končaval v solncu. —■ Ak-samita jt ni motila v tem veselju. So ljudje, ki se jim to zdi velika slast: strmeti po morju ob solnčnem zahodu. — Toda nekega popoldneva je Ak sam it a vendar ogovorila Milioro: •Dobro bi bilo, gospodična, če ne bi zdaj kopali nog v moriu; stari Pavle pravi, da so videli ribiči morskega soma v prelivu. Razumete, morskega sočna!» — »Poznam to žival. Srečala sem jo nekoč, ko me je brat peljal semkaj. Lepa pošasti» — «No, tedai dolguje gospodična materi božji v Loretu veliko voščen. ko, da se je rešila z bratom vreu; zakaj morski som zelo ljubi belo meso». — «Tu na obrežju me vendar ne more napasti*. — 'Res, da morski som ne gre rad z glavo nad čeri (skale), ampak z repom lehko koga zbije raz skalo*. — «Dobro. V bodoče bom nosila pri sebi svoj handžar*. — < Atapak, gospodična, zoper morskega soma vam handžar nič ne pomaga*. — «Jaz imam knjigo, v kateri se bere, da potapljači, kadar naletijo na morskega soma, pogumno priplavajo pod njega, (ta riba ne more gristi navzdol) — in mu z ostrim nožem razparajo trebuh.* — «Joj, gospodična; taki morski somi morajo biti se zelo mladi ali pa morajo biti oni potapljači velikani ali pa morajo biti zelo dobri kristjani tisti ljudje, ki verjamejo takim knjigam*. — Nato jo je Miliora spodila iz sobe < češ, naj jo pusti na miru s svojim mor-
skim somom. — Drugo jutro Je vdrla Aksa-mita brez sape v njeno sobo: «Kakor sem vam povedala! Zdaj se že klati morski som okoli našega malega zaliva. Davi so rovinski siromaki prali svoje ovce v morju, pripravljajoč se na striženje — kar se prikaže morski som (pravijo, da je bil tri sežnje dolg), zbije dv« ovci z repom v morje ter ju takoj obe zgrabi. To sem sama videla s «punte». — «Nisi ga mogla ustreliti s puško?» — «Clovek se ne domisli puške, kadar ugleda morskega soma. Tudi najhrabrejši človek postane takrat takšen, kot da bi okamenel. Potlej pa je krogla iz puške, za ono ribo toliko kakor svinčena zrna na medveda. Prisegam pri sv. kapelici na Trsatu, da bom imela vrtna vratca vedno zaklenjena, če mi gospodična ne obljubi, da ne poj-de na skrajne skale.* —	pa rajši oblju-
bim. — Potlej iz kljubovanja ves dan ni prišla iz svoje sobe doli. — Hi 0 bilo več treba ne klavirja ne knjige s pravljicami, tudi vrtec je zanemarjala, po toči je grmovje tam lehko raslo po mili volji. Ves dan Je sedela na oknu ter gledala v morje; potem ji je prišlo nekaj na um; Iz tega je napravila verze. To je bilo njeno veselje. Iz lesenih ikatelj, upognjenega lesa in klavirskih strun j« naredila tako godalo kakor gusle, k tema le lok, za katerega je uporabila nekaj svo#h laa, tu petem je poskušala broritati na to glasbilo pesem q «lepem Mar-
ku*. Kar je Aksamita kuhala, ji ni šlo v slast, ampak sama si je pekla v kaminu podpepel-nik, ker se s takim hranijo ustoške ženske. Iz surove kozje kože si je sešila opanke in jer-menčke (stogljaje); v takem obuvalu je hodila. Potem je s handžarjem stokrat mahnila po zraku ter poskušala ž njim presekati debele veje. Menila je, da bi znala zdaj ž njim odsekati tudi človeško glavo. Naučila bi se bila še s puško streljati, toda Aksamita jej ni dala puHce v roko, £el, da bi pokanje zalarmiralo ribiče in obrežne prebivalce; ti bi mislili, da je na morju kaka nevarnost. — Zakaj ne znajo izumiti takega smodnika, ki ne poka! godrnja pri sebi . — Izumili so ga ie in ga tudi že pri-
važajo!......Bfl je zelo lep, topel dan; od
jutranje zarje do večernega mraka so rojile ribiške barke po morju, kamor si pogledal; rovinski nesrečniki so nabirali v zalivu Dražice spongij1) m boloturij9). Njih pohabljene glave so prav zato prikladne, da izvršujejo posel potapljačev; njim jm najbolje na morskem dnu; njih oči tam vidijo.
*) ar morskih gob. *) = morskih kumar, nek« vrste iglokožcev.
(Dalje).
k sosednemu sinu ter se tam igral z velikin% praznim revolverjem.
Tudi včeraj na vse zgodaj je šel deček k sch sedovemu sinu ter se začel zopet igrati z revolverjem. To pot pa je bi! revolver nabasan! Deček, misleč da je revolver prazen, kakor po navadi, si ga je postavil pred čelo ter stisnil petelinček. V tistem hipu se je seveda re^ volver sprožil, in deček se je zgrudil smrtnb zadet na tla. Krogla mu je prevrtala možgane ter prišla ven pri tilniku.
Nevaren padec. Vpokojenec Santo Zimollo, star 82 let, stanujoč v ulici S. Margherita št. 23, je padel včeraj okoli poldne pred svojo hišo ter si zlomil baje tri rebra. Prepeljali sc( ga v mestno bolnišnico.
¥esti t Goriškega
Veliki Repen- Pevsko bralno društvo «Dom» priredi v pondeljek, na dan Novega leta, v društveni gostilni veselico s slede-črm sporedom: 1.) «Ženin kcs» {mešan zbor). 2.) «Lahko noč» (mešan zbor). 3.) «Vedež», burka v enem dejanju. 4.) «Kmei
-	Herod»f burka v dveh dejanjih. 5 ) Šaljiv srečelov. 6.) Presta zabava. Vstopnice se bodo začele prodajati cfc 3. uri popoldne. Med odmori in ob prosti zabavi igra tam« buraški odsek društva «Tabor>- iz Vrhovelj.
—	Preskrbljeno je z vsem, tako da ne nihče odželi nezadovoljen. Vabimo vsled tega k obilni udeležbi. — Odbor.
Idr'ja. Pcdporno društvo za dijake na realki v Idriji bo imelo dne 4. januarja 1923. cb 6. utri pop. v posvetovalnici idrijske realke in gimnazije svoj redni občni zbor. Spored: otvoritev, poročila tajnika, blagajnika, pregledovaloev račun»o(v, volitev novega odbora, slučajnosti. K obilni udeležbi vabi cdbor.
Dramatično društvo v Idriji je priiedilo v soboto dn<_ 25. in v nedeljo dne 26. novembra Cankarjevo <Pohujšan;>e v dolini šentflorjanr-ski», v popolno zadovoljnost občinstva.
Nimam namena se spuščati v podrobnejšo oceno cele prireditve, temveč hočem lc naši javnosti povedati, da «Dramaii6no društvo« v Idriji živi in dela, navzlic temu da se o njem v širši javnosti ničesar ne sliši in dasiravno čri« lamo o drugih, tudi manj pomembnih. pri*-<»cJit-vah dolge hvale v časopi&ih — to in onostraiv, skilv.
Vem, da se diletanti ne žrtvujejo za to, da bi se čitale o njih pohvale v časopisih, vendar pa bi bila dolžnost onih, ki so v to poklicani', da vsaij nekoliko omenjajo take prireditve, zlasti še vsled tega, da ne bo javr.ost mislila* da naša Idrvfa sp i,ker se kar po cele dolga mesece o njej ničesar ne slrši.
Gospoda, Le v čast bo Idriji, ako se keda sem pa tja oglasi tudi v časopisu, ne le pri kvartinčku.
Nabrežina. «Godbeno društvo v Nabrcžini« uprizori jutri nepreklicno in z vso gotovostjo v veliki dvorani kavarne v Nabrežini s pomočjo domačih diletantov komedijo v 4. dej. «Svet». — Začetek ob 16. uri. — Po predstavi prosta zabava. — Ker je ta komed'ja zelo zabavna ter Še ni bila sploh podana na tukajšnjih odrih, se pričakuje, da se fe domačini kakor tudi okoličani v čim večjem številu udeležijo!
Sežana. — V nedeljo, dne 24. t. m. je bil za tuk. šoL mladino vesel dan; napravilo ji ga je z božičnico «Šolsko podporno društvo*, kateremu načeluje gospa M. dr. Avianova soproga tukajšnjega podprefekta. Božičnica je dobro uspela, v 'to so pripomogla^ vsa ona usmiljena srca, ki so se spomnila ubo^e šolske mladine z denarno podporo ali z drugimi darovi.
Omenjeni dan je priredilo učileljstvo z otroci primrno slavnost. Sol. otroci so ^ nastopili z deklamacijami, s pesmicama A Kcsija: «Tri-glasen venček» ter «Kosova gostija«. Vorizorili so tudi Fr. S. Finžgarjevo igrico dvcdc?anko» «Vedež». Pri razsvetljenem in okrašenem božičnem drevesu je bilo obdarovanih &7 ubogih Sol. otrok z raznimi oblačili in drugimi predmeti.
Križ pri Toraaju. Pevsko bralno društvo «Mladina» v Križu pri Tomaju prosi vse član« ir članice da se polnoštevilno udeleže občnega zbora, ki se vrši 1.1. 19?3. ob 2 pop. v društvenih prostorih . — Odbor.
Za!osten Božič je doživela, kot poročajo, neka družina v Chwprisu, k^er je ob prižganem drevescu po nesreči in vsled neumno šale ustrelil občinski policaj z revolverjem v svojega otroka. Igral se fe: «Pazi, da te ne ustrelimv tistem hipu je noči! samokres in ranil 131etnega dečka na glavi. Pač žalostna šala!
Nesreča. Železniški delavec Leban Fran, 35 let star, doma od Sv. Lucije, ie šel po železniški progi in ni slišal, da je pridrčal za njim voz, na katerih se navadno vozijo progarski delavci, ki ga je vrgel na tla in težko poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorico, kjer se ie boril z življenjem. Upanje je, da morda Še okreva.
Razstava. Tržaški slikar Zangranda je razstavil v kavarni Garibaldi svoje slike, ki pred_ stavi:ajo po veČini pokra-jine. Nekatere slike so bile baje pokupljene že od prvih obiskovalcev.
Velik požar. Pred par dnevi je nastal v Gorici na do zdaj nepojasnjen način požar v baraki Tehničnega oddelka za Kojsko. Požar b bil velik, les je gorel kakor vžigalica, tako da |e bila baraka v hipu vsa v piamenu in so bile v nevarnosti celo bližnje hiše v ulici Garibaldi. Na lice mesta je prihitela takoj pomoč, ki je zabranila, da se ni zgodilo kaj hujšega. Požarna škoda je zelo velika.	_^^^
Vesti iz Istre
Iz Dekani. V noči na 26. in 27. tm. je bila okradena občinska blagajna za L 9515.— Način prevrtanfa blagajne kaže delo strokovnjakov iz mesta, logika pa pusti domnevati; da je pomagal tatovom kak domačin. Upamo da se posreči našemu brigadirju izslediti zločince če le gre z isto vnemo na delo — kot se briga za politika. Ukradeni znesek je bil zavarovan.
Med patriotično slavnostjo v Novcmgradu v Istri. V četrtek se je vršila na županstvu v No-vemgradu v Istri neka patrijotična slavnost. Med slavnoetjo ie hotel fašist Peter Orlich, star 35 let, za hip zapustiti županstvo. Ko fe pa Sel po stopnicah, mu je prišel naproti neki drugi fašist z zastavo v rokah. Na koncu droga te zastave se je nahajalo bodalo. Do seda} »o si moglo Se ugotoviti, ali ni videl faši-st z zastavo »vojega tovariša, ali kaj stičnega. Dejstvo pa je, da mu je zasadil bodalo na koncut droga v trebuh. Ranjenec je bil prepeljan v tuka^ftnjo mestno boinifntco. Njegovo stanj« je nevarno.
V Trsta, dne decembra 1922.
31.
m.
Gospodarstvo
Carinsko-iar ieroi ukrepi nove vlade.
Zmircm bolj se uveljavlja prepričanje, da je carinska tarifa, k!i jo je uvedel leta 1920 irgo vinski minister Alessio, »eorga-ničen stvor, da je pc5na nesoglasij m da zastopa koristi gotovih plasti industrijcev, agrarcev in trgovcev proti interesom celokupne nacje. Izgleda, kakor da bi se biB tisti organi, ki so imeli nalogo sestaviti carinski tarif, dali vele d n-epoznanja tehničnih podrobnosti zavesti v zmoto od gotovih skupin interesentov.
Nova vlada dela sedaj na to, da popravi
vsaj največje pogreške v tarifi; želeti bi bilo, da nadaljuje to svojo ipot in se ne da zadržati od gotovih skupin interesentov.
Važno postojanko na poti k reviziji carinske tarife predstavlja znižanje uvozne car ine na meko cd IIV2 na 4 zlate lire.
V razjafnenje, kako važen je ta ukrep, naj bodo navedena sledeča dejstva: Pred vojno je znašala uvozna carina na žito iz inozemstva 712 zlatih lir na stot, a uvozna
ca 'na na inozemske« moko 11 V« zlatih lir-Čim fe cfcstojala uvozna carina na žito, je bilo popolnoma logično, da je bila vpeljana tud', uvezna carina na moko. Posamezni od!:'čn" gospodarski politiki so pa že tedaj zastc^al' stališče, da bi bila zadostovala uvezna carina 10 lir, ker bi bili s to carino demači mlini zadostno zaščiteni. V povojni deb; je bila sicer carina na žito odpravljena, cstala pa je carina na moko v ne-izpreme^jeni višini IIV2 zlatih lir ali približno 48 pa p'matih lir na stot. Posledica temu jc bila, da so domači milni uživali izredne ugodnosti, tako* da so svoje cene lahko dvignili visoko nad relacijo žita ne da fc' se jim bilo bati pri tem inozemske konkurence. Z ozircin na zmanjšani uvoz dsbiček k- ga jas imela država iz te zaščite demač h rrlinov, ni bil velik. Vedno pa je še vprašanje, če bo sedaj prišlo do tako mcirnc uvoza meke, da se lahko misli na zn'^anje kružne cene; kajti tudi pred vojn« je znašal letni uvoz moke v Italiji samo 25.000 stciov, torej napram celokupni porabi neznatna količina, med tem ko ob, ftoji dej-Ivo, da iial-janskr mlini lahko za-dcstojijo kcnsuimi države, v kateri imamo 700 velikih mlinov in okreg 25.000 malh mlinov. Slobodni uvoz moke bo na vsak način preprečil ustanovitev mlinskega trusta in depr"nesel k temu, da se bedo italijanski mlini s svojimi cenami! prilagodili vet ovne ga trga.
Borzno poroflia.
Tuja valuta mm tržaik
Trst, 30.
m titfai
decembra
1922
of rs^e krone.....
avstrijske kroni . . češkoslovaške krone • dinarji « • » • • • • le j i •(,»••#•*• marke
dolarji •••••••
francoski franki • • • ivicarskl franki . . . angleški funti papirnati
—.— —.03o0 58.5T\— 59.25 21.—.— 22.— 11.50.- 1125
— .30.---.32
19.45.— 19.55 145 50.-146.— 3*>9.—.—373. -«0.00 — CC\* )
KRASNO POSES1
Tcni c, ▼ bližini 7
postaje, 23 oralo darski poslopji s proda za 1,200.< podružnica «Jug
en delu Slo--90 5 minut od J
la in 2 gospo-fcivino vred se i Pojasnila daje bor
2203
HIŠA pri Sv. M. kuhinjo, kletjo i
šča, se proda. P< zenič.
trrimi sobami, 100 m3 zemlji-i9orta 15, Mo-2302
Mali oglas
TRTE cepljene in trtnici Ivan For<
*TE cepljene, vl Pipan, Preserje, Ko»-
se dobijo pri , Komen
2134
ste, prodaja ni Zahtevajte
trtnica cenik. 2232
ZABAVEN Silvestrov večer pri Zafredu. po Belvedere št. 1. Odprto celo noč.
NARČKI Original Harzseifert izvrstni zve i, samiefe zajamčene dobre, prodam. — ommerciale 329, IV. vr. 20.	2234
19
1923
ABSOLVENTKINJA trgovske akademije šča slovenskega, srbohrvaškega in ita. skega jezika, išče službe kot praktikant Sprejme tudi brezplačno. Miloš Marija \ XX Settembre 87 II.	i
4EXPELLER in Remnazan, izkušeni sred-i proti trganju in bolečinam po udih, ple-križu, se dobita v lekarni v II. Bi--i	78/5
Srečno in veselo
novo leto
voščijo vsem svojim cenjenim odjemalcem, gostom, klijentom, sorodnikonj, prijaieljen in znancem v Trstu in na deželi:
KLAVIR, prve dunajske tvrdke «Bosendorf se proda, Via Manzoni 4/1	2i
EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema samo še nekaj dni v Trstu, via Geppa 10/1, od 10 do 19. (Tudi ob nedeljah)	2307
LEPO POSESTVO, obstoječe iz hiše, vinograda, sadonosnika, gozda, njiv, oddaljeno pol ure od postaje Gor. Ležeče, se proda po nizki cenL Naslov pri upravništvu.
2308
"A mlada, s teličkom, 15 1 mleka dnevno, druge tri krave z mlekom, se prodajo. Gostilna Briščik 10 p. Prosek.	2272
POSESTVO se proda. Hiša, gospodarsko poslopje, 5 oralov zemlje — vse skupaj ob državni cesti, 600.000 K. Pojasnila daje I. Lamut. Žeče 14, pošta Konjice, Jugoslavija.
2301
UČITELJ podučuje citre. Via Molino grande 46/11 Ažman.	2299
SEMENSKO deteljo Lucerna (nemška) čista, več kvintalov, proda po L 9.— kg. Rudolf Tavčar Ivanjigrad 13 p. Komen.	2300
JADRANKA stoP» v tretje leto. Jadranka za mesec januar je izšla. Jadranka 5« izšla v povečani obliki. Jadranka prinaša sledečo vsebino: Ob novčm letu. Iz starega v novo leto. Timotej Krušar. Ženska volilna pravica. O možitvi učiteljic. Zimska noč. Zločin. Fantazija. Cvetice pozimi. Naše blazine. Jadranka je na prodaj skoro po vseh tobakarnah. Posamezen izvod stane 80 stotink.
2297
KMETSKO POSESTVO 38 hektarov obstoječe iz hiše, hišice, hleva, kozolca v dobrem stanju, 2 vola, krave 6 glav, vozovi uprega, gospodarsko orodje i. t. d. 17 hektarov lepega gozda smrekovega bukovega, njive, travniki in pašnik. Posestvo je skupaj v eni parceli, ter se radi preselitve ceno proda. Naslov pove upravništvo.	2279
GLASOVIR «Mignon», nov, koncertni, nemška znamka, z angleško mehaniko, križane strune, se proda po izjemno nizki ceni. Via Commerciale 13/11, vrata 20	2287
KLOP za trgovino jestvin, s 24 predali, skoraj nova, se proda. Pc-'asnila daje Jakob Erci-goj Viale III. Armata 8, trgovina jestvin
2293
MOTOR, stabilen, 6—8 HP, na benzin, znamka Warlahov/sky, v dobrem stanju, pripraven za žago, se proda. Via Fonderia 7 2294
parite u
rrava pretirane carinske zaščite bi osebno dobrodošla tudi na polju slad-industrije, toda vlada se do sedaj cčila še <k> nikakega tozadevnega
opraviti z
-n.cn; s iv i
ff
a, najbrže, ker ima tu
potažkečami nego pri mlinski itn-ji. Če izhajamo od načela, da je treba af' vsako carinsko zaščito kot preti-katera presega razliko med pro-
ii ni stroški: inozemskega in doma rladkc.rja, poteoi vsekakor ni opravi-obstoječa zaščitna carina za italijan-icikorno indnstrijo. En stot ameri-sladkorja Granulated stane danes v 11 al" ji 270 lir, med tem ko postav-l'r.jo italijanske tvornice sladkorja za en s i.o L domaćega sladkorja ceno 305 liir. Vze-mhre, da je ta cena popolnoma upravičena. kar bi bilo treba še ugotovit5, poteni fc' 'rila upravičena uvozna carina 35 papirna Lili l'r. V resnici pa znaša uvozna carina 30.60 zlatih Hr, torej približno 140 papirnatih lir.
Nova vlada posveča svojo pažnjo posebno tudi nalaganju tujega kapitala v Italiji. Imajo se pripraviti predpogoji, da st omogoči večji dotek inozemskega kapitala. Do sedaj, vsaj v povojni dobi, se tujemu kapitalu ni gladila pot in. ixi čudo, da je posebno angleški in amerikanski) kapital mnogo bolj angažiran pri jugosloven-eldh podjetjih nega n. pr. pri podjetjih v italijanskem jadranskem ozemUju. Nova vlada namerava začeti najiprej s koraki fiskalne rarave. Posebno se bo vlada izogibala tega, da biibil inozemski kapital dvakrat obdaoen, kaikor se to vsled pomanjkanja mednarodnih dogovorov večkrat pripeti, tako da je kapital podvržen davku v inozemstvu in v Italiji, Pripravlja se odlok finančnega ministrstva, glasom katerega bodo do 31. decembra 1925 prosta danrfca vsa posojila najeta v inozemstvu ter c 1 gacije izdane v inozemstvo- Ta osvotoi -tev pa ne bo splošna; temveč bo v raoc
finančnega ministra, da v sporazumu z -a__
kladn' mara3strom dbtofij katera oosojila j Jg ■ ozirof	a ene naT uživajo svobodil-jv M
od da
PRSNI SIRUP, najboljše sredstvo proti kašlju, prehlajenju, influenci. Lekarna v II. Bistrici.
78/1
IIIMPIBillilMimilll'll I II I
f
KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI«
f
POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobov-
§po najvišjih cenah plačuje edini grosist elleTl Vit«, via Madonnina 10. I.	82
KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot. Via S. Francesco 15. II._J9
POZOR pevska in glasbena društva! Na prodaj imain več klavirjev, harmonijev, gosli, citer, starih in novih. Pogoji ugodni. Ivan Kacin, via Carlo Favetti 6 Gorica 2114
G. DOLLINAR Trst — Via Ugo Polonio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. Velika zalega papirja za zavijanje pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic Ver valčkov v raznih velikosti lastnega izdelka.	79
RABI PREMEMBE obrata prodam slovečo žago na šest klin j, žago za furmir, tračno žago, cirkularke, stroje skobelnike, struž-nike, vrtalnike, mizarske klopi, kolarsko orodje itd. Nussbaum, Ajdovščina	53
Tiskarna „EDINOST"
TRST
Viktorija in Parid? talv?tti
lastnika
Bubnrc in Živk
najemnika
gostilne ,,Pri starem Lenčku"
M. fljte
trgovina manufakurnega blaga
TRST
Via Mazzini 37
1. Kovačič
traovec
KOZJANE
Alojzij flntončič
tobakarna
in
Justina Semec
trgovina z mešanim blagom
SV. KRIŽ PRI TSRTU
M. Rubinić
najemnik bufeta
Via
. W ut.nrst
TRST
Posebna prodajalna zrn hSSno opremo
ALLA SPOSA FELIC
<Pri sre«n! ns^asfl)
Via S. Cafarina it. 11 — Trst — Te!. 15-52 b:s
Bogata Izbera TRI
NiH ODE}. — ZALOG ŽIMNICE. Kapok in b vina, or g ===== VSAKC
PERILA, ZAVES, VOLNENIH In NAt'OLNJE-4 OLNE in ŽIME in ŽIMNICE. IZDELANE devina. — PREPROGE. — Kozja kožuhoma? kalgan, beie, sive in črne. ^ .NO PERJE ZA BLAZINE	-
j~endeH 4 Gomp.
tovarna mila
Trst
Via Qirlandaio štev.
j*r. 2?agar K plesničar
destilacija brijevca, trop in ovca in zaloga vin irj likerjev. Skladišče testenin „ P ekate te"
. Trst
ulica §aetarjo 2>orjij[etti S.
Vsled ugodnega stanja valute se kaže že znižanje cen onih jestvin, ki so najbolj potrebne. Evo vam prvi seznam, ki dokazuje že vidno znižanje, katero upam v kratkem času še mnogo zboljšati:
■ C-
U
Mm
Prisfns zeteur. mili
Bfl!?f ?! tflf^ J *
Od L 5*80 bi L 4(4o Ufer
vVIutabJ
Rim.si:3 »Gioriiale dltsfistiS^MS^tv*^ pis nekega Angleža, kateri se Davr o težkočami, katere ima angleški kapital pri sodelovanju v italijanskih industrijah in pri nakupu italijanskih papirjev. List priznava, da so pritoke Angleža do gotove meje upravičene, v kolilkor se nanašajo na
Freteklost ali bolje na zadnji dve, tri leta. ripomniti pa je trešba, da vladajo po zadnji spremembi1 vlade popolnoma drugačni vidiki. V letih od 1870. do 1920. je tuji kapital dosegel v ItalifS popolno domovinsko pravico in celo simpatije. Ugodni pogoji za inozemski kapital so n. pr. dovcdli do tega, da so leta 1913 dedovale 202 inozemske družfee, kt so prestavljale V2 milijarde kapitala. Sama Angleška je imela tedaj v teh družbah naloženih 110 milijonov lir. P om is like pa bo vzbujala opazka, da bo inoizemski kap tal vedno dobrodošel, če le ne, bo skušal vplivati na finančno in gospodarsko politiko države. Temu nasproti se lahko povdarja, da bo vsaj kolikem se tiče angleškega kapitala, le-ta skušal doseči primeren debaček m da gotovo ne bo mislil na druge cilje.
au
KoKa beiff 0
i
im
uH
»»
ruineas	lb
za živali Li -	.
Oves zo konje	Lv •	.
Koruza f?	;	,
Debeli strok	. t .	,
Bell olrc!!	. . .
Izbrani	Mn,
Zahvaljujem se svojim cen; podporo v preteklem letu ter
• H	1*33	H	Zfl kos % Ii	
• * *	9-20	ti	m	ko
• 1»	9*60	11	800	n
• IS	2*08	H	i*oo	
• «	rao	n	1'50	H
• t>	rso	•v	1'SO	it
fi m	1*20	ii	1*00	n
m	115	n	0*08	H
i m	1'20	n		
» n	3'90	n	«	
«. M	roo		\	
S. S, L	8"			
Oa/ikovana tovarna testenin
jTttilio Voltolina
Jrst
tudi v bodočem. Pri tej in polne roke dela.
pr
v
a izkazano tm njihovo zaupanje *a srečno novo leto
vsem spoštovanj«
Jakli* '
r*m§u »/••••vi -

NB. Za vsako dopo1
jt
v r>:


ARU BEinJU Pimuiu V SEHOtECAH.
•EDINOST«
V Tisto, dne 31. decembra 1922.
Srečno in veseli novo leto
voščijo vse*a svojim cenjenim odjemalcem, gostom, klijentom, sorodnikom, prijateljem in znancem v Trstu In na deželi naslednji denarni zavodi, tvrdke, zaloge. institucije, knjigarne, krojačnice, gostilne, restavracije, posestniki itd. itd.
19
Kari Wieninger
Restaurante »Rila Borsa Vecchfa
TRST
Ivan Krže
zaloga posode
TRST
Piazza S. Giovanni 1
Anton Renko
trgovina jestvin

TRST
Campo S. Giacomo 16
| Jadranska banka
TRST
j Aiessanrlro Levl-Minzi
' Zaloga pohištva
TRST
Via dei Rettori 1, via Malcanton 7, 13 14 blizu Piazza (Jnitž
Lovrenc Rebula
lastnik pekarne in slaščičarne
TRST
Via Udine št. 57
Kare! in Julka Sosič
Gostilna „Al buon Arrivo*
TRST
Via Ghega 9
Josip Furlan
-joslilna „Andemo de Franz*
TRST
VI a Geppa 18
Fany vd. Milič
pekarna in slaščičarna
TRST
L argo Boschetto št 556
Franc Narobe
trgovina jestvin in kolonijainega blaga
TRST
Via Commerciale St 18
Sever & Komp.
Kmetijska zadruga
r. z. s o. J, \
V
TRST
Via Raffineria 7, Telefon 36-75 i ——
Karol Hreščak
žganjarna
TRST
Ivan Bidovec
trgovina jestvin in kolonijal
TRST
Via Genova št 13
TRST
Via Udine št. 27
Ivan PreJog
trgovec
TRST
Via Molino a vento 1
Štrekelj Leopold
trgovina jestvin
TRST
Piazza Garibaldi 6
Albert Povh
urar in zlatar
TRST
Via Mazzini 48
Jakob Perhauc
zaloga tu in inoz. žganja in likerjev
TRST
Via delie Acque 6
Knjigarna K. T. D.
reg. zad. z om. jam.
GORICA
Montova hiša
Jakob Kosmerlj
trgovina jestvin
TRST
Centrala Via Roma 13 (prej Poste) Podružnica Via SS. Martiri štev. 11
Tomažič Ivan
trgovec jestvin
TRST
Via Molino a vento 5
Giacomo Levi
prodajalna vsakovrstnega blaga, galanterij in tkanin samo na debelo
TRST
Via S. NicoI6 19
2gur Leopold
trgovina jestvin
TRST
Via Roma št 15
TVRDKA
flnton Vouk
TRST
Via Torrs bi a n ca 4
fljojzij Povh
urar in zlatar
TRST
Pi'a77a OarihaUi Z
TVRDKA
Jakob Vatovec nasl.
TRST
Živnostenska banka
Podružnica v Trstu (lastna palača)
TRST
Via Roma, vogal via Mazzini
Antonija Msrmolja Rie^er
damska krojačnica
TRST
Via Commerciale 3
Peter Rehar in sin
trgovina s kožami in usnjem
Tržaška zadruga delavcev
Zaloga in delavnica majoličnih peči in štedilnikov
TRST Via Istituto St 22 podružnica v Gorici in Monfalcone
Ivančič Jakob
Gostilničar
TRST
Via Industria 10
TRST
Via Molino a vento 7
Zafred
gostilna pri starem Lončku
TRST Campo Belvedere St 1
Andrej CJrdih
trgovec
TRST
Via Battisti 9
Vekoslav Kodrič
SV. M. MAGDALENA 59
Josip Dolčič
Zaloga kislega zelja, krompirja in fižola
TRST
Via Sorgente 9
TVRDKA
Gregor Zidar & C
K. Sušič
trgovina z raznim manufaktur. blagom
TRST
Via Roiano 5t. 2 (poleg cerkve)
Rozalija Ceket
Gostilna pri Roži
TRST
Via Solita rio 21
Franc Pirec
lastnik pekarne in slaščičarne
TRST
Via Commerciale š
Gombač Ferdinand
trgovina z mešanim blagom
TRST
Via Rozzol - Molino a vento 25
TRST
Strancar Franc
zaloga domačih vin
TRST Via Cunicoli 8
Jurij Černe
trgovina jestvin
TRST
TVRDKA
Radoslav Petrić
TRST
Ravbar & Kandare
trgovina z mešanim blagon
SV. M. MAGD. Bivio 8
Gospodarsko društvo Narodni dom
SV. IVAN
Grgič Andrej
tovarna sodavice in gostilna
BAZOVICA
Peter Bratu ž
pekarna
SV. JAKOB
Vek. Zega
trgovina jestvin na drobno in debelo
TRST Via Cesere Battisti 17
Just Maurič
trgovec
TRST Vi« deli' istrta 14
Anton Magajna
trgovina jestvin
TR$T
Via Seftefontane 39
Franc Rucke.
mlekarna na drobno In
TRST
Via S. Lazzaro 20
Jerman Josip
brivec
Caprin t
TRST XXX Ottobre 14
M. Berger ^
zaloga »Prava Franckove ka
Telefon 11*47
»-a debelo sRST
Via Solitado 4
Mahnič in Kocjančič
pekarna in slaščičarna
SV. IVAN št. 629
TRGOVINA MANUFAK. BLAGA
„Pri Slavcuu
TRST
Via della Guardia (pri Sv. Jakobu) 26
F\. Jaklič
pekarna in slaščičarna
SV. IVAN 629
Ignac in Marica
trgovina jestvin
BARKOVLJE
Fran Trampuš
trgovina Jestvin
TRST - SV. IVAN
Via S. Cillino 751
MIRODILNICA
G. Camauli
L Sirca
TRST - SV. IVAN Telefon 83.
Ivan CJkmar
posestni gostilničar in mesar
DUTOVUE
Adolf GonibaS
trgovec
TRST
Vla delTlstria 2 Podružnici Sv. Magd. zgornja 98 Sv. Magd., Campaneile 587
Alojzij Gulj
lastnik pekarne In slaščičarne
TRST Via XXX Ottobre 11
Anton Ravbar
trgovec

KOMEN