St. 310 (Umcinun n U pstt V Trstu« v mcMIo 31. đttmbra 1922. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVII Izhaja, izvzemšt pondeljek, AsiSkega St 20, L nadstrop pisma se ne sprejemajo, rov Anton Gerbec, — Last znaša za mese L 7.—,3 Za inozemstvo mesečjo 4 lire ^f^* Ji v* - . " "uredulk . varnost Naročnina L 32.— in celo leto L 60.—. uredniitva In uprave St 11-57- EDINOST Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v girokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov nm po 40 cent ' osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in upravo 11-57. Na pragu novega leta Na pragu novega leta smo. Kaka tri leta so minula, odkar so bile na mirovni konferenci sklenjene razmte mii'ovne pogodbe, ki na-j bi povrnile človeštvu mir, zadovoljivo uredile trajno razmerje med! narodi in državami in ozdravile svet od strašnh vojnih in povojnih posledic. Podčrtali smo besedo « mirov ne ", ker je v tej besedi — kakor nam kaze današnji položaj — velika laž in najkrvavejša ironija. Mirovne pogodbe se čakajo na svojo iz-vršilev in daiies, ko stojimo na pragu novega leta, vidimo za seboj leto. polno neprestanega razburjanja, navzkrižij, sovraštva in srditega boja med narodi in državami za uredbo, ki bi bila vsem povoljna-Ln, kar je najusodnejše: na pragu notvega Leta se mora človeštvo vpraševati s strahom, kdaj pride tisti mir, ki si ga želi tako koprneče — ali sploh pride do miru brez novih krvavih zapletljajev?! Mirovne pogodbe še čakajo na svojo iz-tcda visijo v zraku še danes. Z Nemčijo je bila sklenjena versailleska pogodba, ki ji je naložila materijalne in. tudi politične žrtve, kakršne v svoji ogromnosti niso bile v vsej zgodovini naložene nobenemu narodu !>0i izgubljeni vojni. Zmagovalci zahte-n?j Nemčija izpolni vse sprejete obveze do zadnje pičice, Nemčija pa izjavlja, da ne more, ker to <1? daleč presega njene moči. Francija grozi, da zasede, če Nemčija ne zadovolji vsem- obveznostim — z oboroženo silo nemško rutirsko viciuljo- m desnem bre£*i reke Rena ter odvzame .Nemčiji za dolge čase njene najbogatejše premogovnike. Če hočemo prav razumeti vso dalekosežnost takega dogodka, moramo imeti pred očmi dve dejstvi Prvič, da je Nemčija industriatna država prve vrste in da sta industrija in ž njo spojena trgovina glavni izvor njene gospodarske sile in možnosti za življenje nje prebivalstva. Drugič pa, da bi bile z odtegnitvijo premogovnih zakladov na ruhrskem ozemlju nemški industriji iz pod rezane življenjske sile. K temu pa prihaja še, da se ti dijamen-/alno nasprotni si stališči zapletata še bol;, ker so tudi: med zmagovalci samimi nastala nesoglasja. Francija je neizprosna lapram Nemčiji, Anglija svetuje k odjen-ijivosti, Italija pa nekako lavira. Tudi ona bi bila za nazor Anglije, ali vežejo jo oziri la Francijo. Že iz tega spora med Nemčijo i Francijo reži pošast nevarnosti novega vavega spopada, četudi ne v bližnji, pa daljši bodočnosti. Tudi senžermenska pogodba ni prinesla Avstriji pričakovanih možnosti za življenje. Njeno gospodarstvo je pritisnjeno k tlom- Njena valuta je na ničli Je v žalostnem položaju države, ki mora beračiti za pomoč od vnanjega sveta. Je to država, ki ne mere živeti, umreti pa — ne sme, ker ji le^a ne dovoljuje mirovna pogodba. So sicer tu rahla znamenja, ki kažejo na začetke zdravljenja. Ali koliko žrtev bo moralo še doprinesti prebivalstvo! Kajti en-tentne države sicer obljubljajo, da pojdejo Avstriji na roko pri zdravljenju, zahtevajo pa, naj si v prvi vrsti sama [pomaga, naj dokaže svojo voljo za doprinašanje žrtev. Avstrija trpi strašno na posledicah svetovne katastrofe. Trianonska pogodba je dotočila bodočo uredbo I adžarske. Nalaga ji razorožitev do meje, določene v pogodbi. Obljubila je sfcrer točno izvedbo, v resnici pa oborožuje dalje v več ali manje prikritih oblikah, in Icer — ki/ or zagotavljajo vesti — v toliki meri, da presega predvojne čase. Za Madžare je trianoenska pogodba le na papirju. Ni treba še-le praviti, proti komu so naperjena ta oboroževanja: proti državam malega sporazuma, predi vsem ipa proti Jugoslaviji. Madžarska hoče raztrgati Še tisti kos papirja.-.! S tem sili države malega sporazuma, da se tudi one morajo pripravljati za vse slučaje. Zopet bi mogla biti vzrek novih krvavih zapletljajev. Tnrčrja pa je že raztrgala neuilbsko pogodbo s svojo zmagovito vojsko proti Gr-AVr&la io je iz Male Azije in tudi na balkanskem ozemlju bi ji hotela derčiti moč do obnemoglo«ti. Posledice poraza za Grško se kažejo v znanih katastrofalnih britev sklepov itahian. Cancellierija in Rossija. Na sko- čehodovaske konference v Trstu nhtnA mesta j* imenoval prof. Lombarda RIM, 30. Poročila agencije «Štefani* o sejah ministrskih svetov niso bila še nikoli tako obširna kakor so poročila o sejah sedanje fašistovske vlade. Mora se tuidi priznati da nobena povojna vlada v Italiji ni sklenila tako dalekosežnih ukrepov, kakor jih sklepa sedanja. Vprašanje je le, ali se ta « revolucija* na upravnem polju — kakor jo imenujejo — ne bo počasi res iz-premenila v revolucijo odpuščenih državnih nameščencev. Kajti, kakor se ne da utajiti, da si bo država prihranila na podlagi ukrepov fašistovske vlade na miljone denarja, ki se je doslej mnogokrat res brezglavo razsipal, tako se na drugi strani ne da utaj?ti, da bodo tisoči ljudi, ki so se že navadili na državno službot, naenkrat na cesti Kolikor se da že sedaj predvidevati, si bi ti) odpuščenci lahko ustvarili v sedanji državi svojo državico, katera bi imela že izurjene zastopnike vseh delovnih kategorij, železničarje, profesorje, kx. stražnike, finančne uradnike, poštarje in tudi — fašiste. MussolLnijeiva vlada pač ne bo mogla spraviti v novo fašistovsko milico vseh sedanjih fašistov, pač pa je oči-viidno, da se namerava Mussolini ravno z ustanovitvijo uradne in zanesljive fašistovske vojske rešiti nadležne fašistovske množice. Nedvomno je, da bo to morda eno najtežjih del, ki jih namerava izvršiti. Zato ni čudno, če tudi krogi, ki so z odkrito simpatijo pozdxarviIi faž&tovsko revolucijo, gledajo z nekako skrbjo razvoj te «rev.olucije». Eno je gotovo — in na to Mussolini, ki razpolaga s treznim razumom, gotovo tudi misij — in to je, da bo treba za. vsa te odpuščene najti odtok. In tu se ba izkazala sposobnost Mussolinija kot — miinistra vnanjih stvari. Na tem polju prihajata vpoštev dve rešitvi: vojna ali mir, sili prav za prav le druga, kajti za prvo bi se mogel odločili le političen norec, kakršen se Mussolini doslej ni pokazal-Mir, v katerem tiči rešitev Italije, pa mora biti resničen in ne le bolj ali manj prikrita priprava za vojno. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je bil najprej odobren dogovor m«l Italijo in Čeboslovasko, sklenjen na konferenci v Trstu. Ministrsk*" predeednik je poudarjal, da bo ta dogovor mnogo doprinesel k po-vzdšgi tržaške trgovine, kajti vrnil bo Trstu velik del čehoslovaškega trgovskega prometa, ki je bil doslej usmerjen proti Hamburgu. Čehosllovaška je pristala na 60% popust pri železniških tarifah za blago, ki se fevaža ali uvaža preko Trsta. Italija ji je zato dovolila razne olajšave pri pristojbinah za njeno izvozno blago, ki pride v tržaško prosto luko. Ministrski svet je nato prešel na razpravo o skrčenju števila raznih državnih uradnikov. Ministrski svet je odobril odlok od 21. decembra 1922., ki določa način odpuščanja glavnih ravnateljev in njim enakopravnih uradnikov, in je nato odobril nov načrt zokona-ođloka, s katerim se pooblašča vlada, da sme na predlog posameznih ministrov, iz službenih vzrokov, odpustiti tudi druge uradnike. Proti odpustitvi ni dovoljen vzklic. Razen tega bodo odpuščeni uradniki, ki so dokončali 65 let življenja, ali imajo že 40 let aktivne službe, izvzemši posamezne, upoštevanja vredne slučaje, sodnike, učitelje in vojake. Ministrski svet je sklenil tudi ukrep, ki je oči-vidno naperjen proti novim pokrajinam. Po tem ukrepu se bedo revidirale vse namestitve, sistemiziranja in povišanja, ki so se izvršila v državnih uradih, vštevši avtonomne, po 24- maja 1915. Odpravijo se razen tega razni poljedelski tehnični uradi. Število svetovalnih uradov, ki se odpravijo, znaša 21. Zaposlenih je bilo v teh uradih 332 uradnikov. Upravni svet državnih železnic se rav-notako odpravi, a njegove (posle prevzame začasno izredni komisar, ki bo zastopal železniško upravo pri ministrstvu za javna dela, ki bo potrjevala njegove ukrepe. Za izrednega komisarja je bil imenovan poslanec Tcrre. Posebno radikalne reforme so bile skle-njetne glede centralne in deželne šolske uprave. Glede centralne uprave bo zopet stopil v veljavo zakon Casati, ki deli tozadevno ministrstvo v štiri dele: za ljudske šole, za srednje sode, za višje šole in za starine in umetnine. Vodilna mesta se znižajo od 37 na 21. Sekcije ministrstva za uk bodo skrčene na 30. Deželne šolske uprave bodo imele odslej pokrajinski značaj. Šolskih nadzorništev bo odslej v vsej Italiji samo 19, kolikor je pokrajin. Julijska in Trktentinska Krajina se smatrate za enotni pokrajini- Šolska nadzomištva pa bodo opremljena z dovolj uradniki, da bodo lahko zadovoljivo oprav, tjala svojo nalogo. Na ta način namerava vlada izvršiti decentralizacijo šolske uprave, posebnr* v kolikor gre za ljudske šole. Števuo nadzofttoikov za srednje šole bo skrčeno od 37 na 3. Število nadzornikov za ljudske Me je določeno na 270, to je po eden za vsako upravno okrožje. Število didaktičnih ravnateljev, jki imajo nadzorovati m voditi ljudske šole in katerih število dodai znašalo 2000. oetane neizpreme-nim njuna Radiee in kom. Leomarda Severija. Finančni minister De Štefani je obširno poročal o ukrepih za varčnost v svojem resortu. Tako je ugotovil silno razsipnost ari državnih tiskovinah' Država troši sedaj za svoje tiskovine nad 70 milj onov lir. Ministrski svet je odobril odlok, s katerim določa ukrepe za varčnost tudi v tem ozn ul. Končno je ministrski svet odobril na predlog finančnega ministra načrt odloka, s katerim se podaljša pooblastitev za emisijo bančnih papirjev in njihov zakoniti tečaj do L 1925. Novi spopadi — Protest škoia iz Ivreje pri ministrskem predsedniku RIM, 30. Z vseb strani Italije prihajajo vesti, da se poulični boji in nasilstva še niso končala. Iz Genove javljajo, da so fašisti zasedli palačo Lercadi v Arenzano, da tako prisilijo — kakor pravijo — lastnika, naj da prostor v najem. Iz mantov-ske in kremonske pokrajine prihajajo vesti o kazenskih pohodih. Škof Ivrea je poslal ministrskemu predsedniku brzojavni protest proti nasilstvom s strani fašistov proti župniku v Calusu in popolarskemu zastopniku Navasinu, kista morala — piti ricinovo cilje. Republikanski in socialistični listi so polni poročil1 o nasilstvih proti pripadni-kovn. in Tmetjem njihovih sftrank. Vprašanje milice za narodno vamoet RIM, 30. Ker je ministrski svet odobril ustanovitev prostovoljske milice za narodno varnost, je ministrski predsednik Mussolini poveril sestavoi omenjene milice in njenega praviln:ka generalu De Bonu, Fin-ziju. De Vecchiju, Italu Balbu in majorju AtiKju Peruzziju. Milica mora biti sestavljena do 20. januarja. Jugoslavija Ukaz o velikih županih BELGRAD, 29. Jutri bo predložen kralju v podpis ukaz o imenovanju novih velikih županov in novega pokrajinskega namestnika v Zagrebu. Popoldne so se na dvakratnih konferencah vrš;le razprave o imenovanju novih velikih županov. V ministrskem svetu se je o tem vprašanju ponovno razpravljalo na nocojšnji seji, ki je trajala od 16'30 do 22'15. Vlada se je sporazumela, da imenuje nastopne velike župane: gospoda Ga-breka, za velikega župana v Osijeku, Va-siljevića(?) za velikega župana v Zagrebu, dr. Ploja za velikega župana v Mariboru in dir. Balt^ča za velikega župana v Ljubljani. V listi, ki je bila na prejšnji seji predložena za imenovanje velikih županov v srbskih oblastih, so se izvršile nekatere iz-premembe. Spori med racfekalci se nadaljujejo BELGRAD, 29. Včeraj je b:4a seja radikalnega glavnega odbora, na kateri so reševali tekoča vprašanja: Najprej so pretresali izključitev banatskih radikalcev Protrče ve grupe iz stranke. Sklen'li so, da se ta izključitev potrdi, dokler se izključenci ne poboljšajo. Nato so sklenili, da se Ustanovijo nekateri listi stranke v pokrajini, pcisebno v Vojvodini, Bosni in južni Srbiji. Razkol v velesrbski stranki BELGRAD, 29. Včeraj se je vršil v redakciji «Balkana» glavni zbor <-Srbske stranke«, katerega so se udeležili predsedniki okrožnih odborov in člani glavnega odbora. Glavni tajnik Pavle Pavlović je v daljšem govoru poročal o akciji srbske stranke ter ugotovil, da je Pašićeva politika« identična s programom srbske stranke in da torej srbska stranka nima razloga, da samostojno nastopi v volilni borbi, temveč da je dolžnost stranke, da pomaga radikalcem in d'a njeni članf še pred volitvami vstopijo v radikalno stranko. S temi izvajanji je soglašal tudi glavni urednik * Balkana* Savič, dočim so drugi naglašali, da mora srbska stranka obstojati tudi nadalje. V največjem hruptk je b'- iz Vrhovelj. — Preskrbljeno je z vsem, tako da ne nihče odželi nezadovoljen. Vabimo vsled tega k obilni udeležbi. — Odbor. Idr'ja. Pcdporno društvo za dijake na realki v Idriji bo imelo dne 4. januarja 1923. cb 6. utri pop. v posvetovalnici idrijske realke in gimnazije svoj redni občni zbor. Spored: otvoritev, poročila tajnika, blagajnika, pregledovaloev račun»o(v, volitev novega odbora, slučajnosti. K obilni udeležbi vabi cdbor. Dramatično društvo v Idriji je priiedilo v soboto dn<_ 25. in v nedeljo dne 26. novembra Cankarjevo e v dolini šentflorjanr-ski», v popolno zadovoljnost občinstva. Nimam namena se spuščati v podrobnejšo oceno cele prireditve, temveč hočem lc naši javnosti povedati, da «Dramaii6no društvo« v Idriji živi in dela, navzlic temu da se o njem v širši javnosti ničesar ne sliši in dasiravno čri« lamo o drugih, tudi manj pomembnih. pri*-<»cJit-vah dolge hvale v časopi&ih — to in onostraiv, skilv. Vem, da se diletanti ne žrtvujejo za to, da bi se čitale o njih pohvale v časopisih, vendar pa bi bila dolžnost onih, ki so v to poklicani', da vsaij nekoliko omenjajo take prireditve, zlasti še vsled tega, da ne bo javr.ost mislila* da naša Idrvfa sp i,ker se kar po cele dolga mesece o njej ničesar ne slrši. Gospoda, Le v čast bo Idriji, ako se keda sem pa tja oglasi tudi v časopisu, ne le pri kvartinčku. Nabrežina. «Godbeno društvo v Nabrcžini« uprizori jutri nepreklicno in z vso gotovostjo v veliki dvorani kavarne v Nabrežini s pomočjo domačih diletantov komedijo v 4. dej. «Svet». — Začetek ob 16. uri. — Po predstavi prosta zabava. — Ker je ta komed'ja zelo zabavna ter Še ni bila sploh podana na tukajšnjih odrih, se pričakuje, da se fe domačini kakor tudi okoličani v čim večjem številu udeležijo! Sežana. — V nedeljo, dne 24. t. m. je bil za tuk. šoL mladino vesel dan; napravilo ji ga je z božičnico «Šolsko podporno društvo*, kateremu načeluje gospa M. dr. Avianova soproga tukajšnjega podprefekta. Božičnica je dobro uspela, v 'to so pripomogla^ vsa ona usmiljena srca, ki so se spomnila ubo^e šolske mladine z denarno podporo ali z drugimi darovi. Omenjeni dan je priredilo učileljstvo z otroci primrno slavnost. Sol. otroci so ^ nastopili z deklamacijami, s pesmicama A Kcsija: «Tri-glasen venček» ter «Kosova gostija«. Vorizorili so tudi Fr. S. Finžgarjevo igrico dvcdc?anko» «Vedež». Pri razsvetljenem in okrašenem božičnem drevesu je bilo obdarovanih &7 ubogih Sol. otrok z raznimi oblačili in drugimi predmeti. Križ pri Toraaju. Pevsko bralno društvo «Mladina» v Križu pri Tomaju prosi vse član« ir članice da se polnoštevilno udeleže občnega zbora, ki se vrši 1.1. 19?3. ob 2 pop. v društvenih prostorih . — Odbor. Za!osten Božič je doživela, kot poročajo, neka družina v Chwprisu, k^er je ob prižganem drevescu po nesreči in vsled neumno šale ustrelil občinski policaj z revolverjem v svojega otroka. Igral se fe: «Pazi, da te ne ustrelimv tistem hipu je noči! samokres in ranil 131etnega dečka na glavi. Pač žalostna šala! Nesreča. Železniški delavec Leban Fran, 35 let star, doma od Sv. Lucije, ie šel po železniški progi in ni slišal, da je pridrčal za njim voz, na katerih se navadno vozijo progarski delavci, ki ga je vrgel na tla in težko poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorico, kjer se ie boril z življenjem. Upanje je, da morda Še okreva. Razstava. Tržaški slikar Zangranda je razstavil v kavarni Garibaldi svoje slike, ki pred_ stavi:ajo po veČini pokra-jine. Nekatere slike so bile baje pokupljene že od prvih obiskovalcev. Velik požar. Pred par dnevi je nastal v Gorici na do zdaj nepojasnjen način požar v baraki Tehničnega oddelka za Kojsko. Požar b bil velik, les je gorel kakor vžigalica, tako da |e bila baraka v hipu vsa v piamenu in so bile v nevarnosti celo bližnje hiše v ulici Garibaldi. Na lice mesta je prihitela takoj pomoč, ki je zabranila, da se ni zgodilo kaj hujšega. Požarna škoda je zelo velika. _^^^ Vesti iz Istre Iz Dekani. V noči na 26. in 27. tm. je bila okradena občinska blagajna za L 9515.— Način prevrtanfa blagajne kaže delo strokovnjakov iz mesta, logika pa pusti domnevati; da je pomagal tatovom kak domačin. Upamo da se posreči našemu brigadirju izslediti zločince če le gre z isto vnemo na delo — kot se briga za politika. Ukradeni znesek je bil zavarovan. Med patriotično slavnostjo v Novcmgradu v Istri. V četrtek se je vršila na županstvu v No-vemgradu v Istri neka patrijotična slavnost. Med slavnoetjo ie hotel fašist Peter Orlich, star 35 let, za hip zapustiti županstvo. Ko fe pa Sel po stopnicah, mu je prišel naproti neki drugi fašist z zastavo v rokah. Na koncu droga te zastave se je nahajalo bodalo. Do seda} »o si moglo Se ugotoviti, ali ni videl faši-st z zastavo »vojega tovariša, ali kaj stičnega. Dejstvo pa je, da mu je zasadil bodalo na koncut droga v trebuh. Ranjenec je bil prepeljan v tuka^ftnjo mestno boinifntco. Njegovo stanj« je nevarno. V Trsta, dne decembra 1922. 31. m. Gospodarstvo Carinsko-iar ieroi ukrepi nove vlade. Zmircm bolj se uveljavlja prepričanje, da je carinska tarifa, k!i jo je uvedel leta 1920 irgo vinski minister Alessio, »eorga-ničen stvor, da je pc5na nesoglasij m da zastopa koristi gotovih plasti industrijcev, agrarcev in trgovcev proti interesom celokupne nacje. Izgleda, kakor da bi se biB tisti organi, ki so imeli nalogo sestaviti carinski tarif, dali vele d n-epoznanja tehničnih podrobnosti zavesti v zmoto od gotovih skupin interesentov. Nova vlada dela sedaj na to, da popravi vsaj največje pogreške v tarifi; želeti bi bilo, da nadaljuje to svojo ipot in se ne da zadržati od gotovih skupin interesentov. Važno postojanko na poti k reviziji carinske tarife predstavlja znižanje uvozne car ine na meko cd IIV2 na 4 zlate lire. V razjafnenje, kako važen je ta ukrep, naj bodo navedena sledeča dejstva: Pred vojno je znašala uvozna carina na žito iz inozemstva 712 zlatih lir na stot, a uvozna ca 'na na inozemske« moko 11 V« zlatih lir-Čim fe cfcstojala uvozna carina na žito, je bilo popolnoma logično, da je bila vpeljana tud', uvezna carina na moko. Posamezni od!:'čn" gospodarski politiki so pa že tedaj zastc^al' stališče, da bi bila zadostovala uvezna carina 10 lir, ker bi bili s to carino demači mlini zadostno zaščiteni. V povojni deb; je bila sicer carina na žito odpravljena, cstala pa je carina na moko v ne-izpreme^jeni višini IIV2 zlatih lir ali približno 48 pa p'matih lir na stot. Posledica temu jc bila, da so domači milni uživali izredne ugodnosti, tako* da so svoje cene lahko dvignili visoko nad relacijo žita ne da fc' se jim bilo bati pri tem inozemske konkurence. Z ozircin na zmanjšani uvoz dsbiček k- ga jas imela država iz te zaščite demač h rrlinov, ni bil velik. Vedno pa je še vprašanje, če bo sedaj prišlo do tako mcirnc uvoza meke, da se lahko misli na zn'^anje kružne cene; kajti tudi pred vojn« je znašal letni uvoz moke v Italiji samo 25.000 stciov, torej napram celokupni porabi neznatna količina, med tem ko ob, ftoji dej-Ivo, da iial-janskr mlini lahko za-dcstojijo kcnsuimi države, v kateri imamo 700 velikih mlinov in okreg 25.000 malh mlinov. Slobodni uvoz moke bo na vsak način preprečil ustanovitev mlinskega trusta in depr"nesel k temu, da se bedo italijanski mlini s svojimi cenami! prilagodili vet ovne ga trga. Borzno poroflia. Tuja valuta mm tržaik Trst, 30. m titfai decembra 1922 of rs^e krone..... avstrijske kroni . . češkoslovaške krone • dinarji « • » • • • • le j i •(,»••#•*• marke dolarji ••••••• francoski franki • • • ivicarskl franki . . . angleški funti papirnati —.— —.03o0 58.5T\— 59.25 21.—.— 22.— 11.50.- 1125 — .30.---.32 19.45.— 19.55 145 50.-146.— 3*>9.—.—373. -«0.00 — CC\* ) KRASNO POSES1 Tcni c, ▼ bližini 7 postaje, 23 oralo darski poslopji s proda za 1,200.< podružnica «Jug en delu Slo--90 5 minut od J la in 2 gospo-fcivino vred se i Pojasnila daje bor 2203 HIŠA pri Sv. M. kuhinjo, kletjo i šča, se proda. P< zenič. trrimi sobami, 100 m3 zemlji-i9orta 15, Mo-2302 Mali oglas TRTE cepljene in trtnici Ivan For< *TE cepljene, vl Pipan, Preserje, Ko»- se dobijo pri , Komen 2134 ste, prodaja ni Zahtevajte trtnica cenik. 2232 ZABAVEN Silvestrov večer pri Zafredu. po Belvedere št. 1. Odprto celo noč. NARČKI Original Harzseifert izvrstni zve i, samiefe zajamčene dobre, prodam. — ommerciale 329, IV. vr. 20. 2234 19 1923 ABSOLVENTKINJA trgovske akademije šča slovenskega, srbohrvaškega in ita. skega jezika, išče službe kot praktikant Sprejme tudi brezplačno. Miloš Marija \ XX Settembre 87 II. i 4EXPELLER in Remnazan, izkušeni sred-i proti trganju in bolečinam po udih, ple-križu, se dobita v lekarni v II. Bi--i 78/5 Srečno in veselo novo leto voščijo vsem svojim cenjenim odjemalcem, gostom, klijentom, sorodnikonj, prijaieljen in znancem v Trstu in na deželi: KLAVIR, prve dunajske tvrdke «Bosendorf se proda, Via Manzoni 4/1 2i EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema samo še nekaj dni v Trstu, via Geppa 10/1, od 10 do 19. (Tudi ob nedeljah) 2307 LEPO POSESTVO, obstoječe iz hiše, vinograda, sadonosnika, gozda, njiv, oddaljeno pol ure od postaje Gor. Ležeče, se proda po nizki cenL Naslov pri upravništvu. 2308 "A mlada, s teličkom, 15 1 mleka dnevno, druge tri krave z mlekom, se prodajo. Gostilna Briščik 10 p. Prosek. 2272 POSESTVO se proda. Hiša, gospodarsko poslopje, 5 oralov zemlje — vse skupaj ob državni cesti, 600.000 K. Pojasnila daje I. Lamut. Žeče 14, pošta Konjice, Jugoslavija. 2301 UČITELJ podučuje citre. Via Molino grande 46/11 Ažman. 2299 SEMENSKO deteljo Lucerna (nemška) čista, več kvintalov, proda po L 9.— kg. Rudolf Tavčar Ivanjigrad 13 p. Komen. 2300 JADRANKA stoP» v tretje leto. Jadranka za mesec januar je izšla. Jadranka 5« izšla v povečani obliki. Jadranka prinaša sledečo vsebino: Ob novčm letu. Iz starega v novo leto. Timotej Krušar. Ženska volilna pravica. O možitvi učiteljic. Zimska noč. Zločin. Fantazija. Cvetice pozimi. Naše blazine. Jadranka je na prodaj skoro po vseh tobakarnah. Posamezen izvod stane 80 stotink. 2297 KMETSKO POSESTVO 38 hektarov obstoječe iz hiše, hišice, hleva, kozolca v dobrem stanju, 2 vola, krave 6 glav, vozovi uprega, gospodarsko orodje i. t. d. 17 hektarov lepega gozda smrekovega bukovega, njive, travniki in pašnik. Posestvo je skupaj v eni parceli, ter se radi preselitve ceno proda. Naslov pove upravništvo. 2279 GLASOVIR «Mignon», nov, koncertni, nemška znamka, z angleško mehaniko, križane strune, se proda po izjemno nizki ceni. Via Commerciale 13/11, vrata 20 2287 KLOP za trgovino jestvin, s 24 predali, skoraj nova, se proda. Pc-'asnila daje Jakob Erci-goj Viale III. Armata 8, trgovina jestvin 2293 MOTOR, stabilen, 6—8 HP, na benzin, znamka Warlahov/sky, v dobrem stanju, pripraven za žago, se proda. Via Fonderia 7 2294 parite u rrava pretirane carinske zaščite bi osebno dobrodošla tudi na polju slad-industrije, toda vlada se do sedaj cčila še nikakega tozadevnega opraviti z -n.cn; s iv i ff a, najbrže, ker ima tu potažkečami nego pri mlinski itn-ji. Če izhajamo od načela, da je treba af' vsako carinsko zaščito kot preti-katera presega razliko med pro- ii ni stroški: inozemskega in doma rladkc.rja, poteoi vsekakor ni opravi-obstoječa zaščitna carina za italijan-icikorno indnstrijo. En stot ameri-sladkorja Granulated stane danes v 11 al" ji 270 lir, med tem ko postav-l'r.jo italijanske tvornice sladkorja za en s i.o L domaćega sladkorja ceno 305 liir. Vze-mhre, da je ta cena popolnoma upravičena. kar bi bilo treba še ugotovit5, poteni fc' 'rila upravičena uvozna carina 35 papirna Lili l'r. V resnici pa znaša uvozna carina 30.60 zlatih Hr, torej približno 140 papirnatih lir. Nova vlada posveča svojo pažnjo posebno tudi nalaganju tujega kapitala v Italiji. Imajo se pripraviti predpogoji, da st omogoči večji dotek inozemskega kapitala. Do sedaj, vsaj v povojni dobi, se tujemu kapitalu ni gladila pot in. ixi čudo, da je posebno angleški in amerikanski) kapital mnogo bolj angažiran pri jugosloven-eldh podjetjih nega n. pr. pri podjetjih v italijanskem jadranskem ozemUju. Nova vlada namerava začeti najiprej s koraki fiskalne rarave. Posebno se bo vlada izogibala tega, da biibil inozemski kapital dvakrat obdaoen, kaikor se to vsled pomanjkanja mednarodnih dogovorov večkrat pripeti, tako da je kapital podvržen davku v inozemstvu in v Italiji, Pripravlja se odlok finančnega ministrstva, glasom katerega bodo do 31. decembra 1925 prosta danrfca vsa posojila najeta v inozemstvu ter c 1 gacije izdane v inozemstvo- Ta osvotoi -tev pa ne bo splošna; temveč bo v raoc finančnega ministra, da v sporazumu z -a__ kladn' mara3strom dbtofij katera oosojila j Jg ■ ozirof a ene naT uživajo svobodil-jv M od da PRSNI SIRUP, najboljše sredstvo proti kašlju, prehlajenju, influenci. Lekarna v II. Bistrici. 78/1 IIIMPIBillilMimilll'll I II I f KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« f POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobov- §po najvišjih cenah plačuje edini grosist elleTl Vit«, via Madonnina 10. I. 82 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot. Via S. Francesco 15. II._J9 POZOR pevska in glasbena društva! Na prodaj imain več klavirjev, harmonijev, gosli, citer, starih in novih. Pogoji ugodni. Ivan Kacin, via Carlo Favetti 6 Gorica 2114 G. DOLLINAR Trst — Via Ugo Polonio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. Velika zalega papirja za zavijanje pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic Ver valčkov v raznih velikosti lastnega izdelka. 79 RABI PREMEMBE obrata prodam slovečo žago na šest klin j, žago za furmir, tračno žago, cirkularke, stroje skobelnike, struž-nike, vrtalnike, mizarske klopi, kolarsko orodje itd. Nussbaum, Ajdovščina 53 Tiskarna „EDINOST" TRST Viktorija in Parid? talv?tti lastnika Bubnrc in Živk najemnika gostilne ,,Pri starem Lenčku" M. fljte trgovina manufakurnega blaga TRST Via Mazzini 37 1. Kovačič traovec KOZJANE Alojzij flntončič tobakarna in Justina Semec trgovina z mešanim blagom SV. KRIŽ PRI TSRTU M. Rubinić najemnik bufeta Via . W ut.nrst TRST Posebna prodajalna zrn hSSno opremo ALLA SPOSA FELIC orjij[etti S. Vsled ugodnega stanja valute se kaže že znižanje cen onih jestvin, ki so najbolj potrebne. Evo vam prvi seznam, ki dokazuje že vidno znižanje, katero upam v kratkem času še mnogo zboljšati: ■ C- U Mm Prisfns zeteur. mili Bfl!?f ?! tflf^ J * Od L 5*80 bi L 4(4o Ufer vVIutabJ Rim.si:3 »Gioriiale dltsfistiS^MS^tv*^ pis nekega Angleža, kateri se Davr o težkočami, katere ima angleški kapital pri sodelovanju v italijanskih industrijah in pri nakupu italijanskih papirjev. List priznava, da so pritoke Angleža do gotove meje upravičene, v kolilkor se nanašajo na Freteklost ali bolje na zadnji dve, tri leta. ripomniti pa je trešba, da vladajo po zadnji spremembi1 vlade popolnoma drugačni vidiki. V letih od 1870. do 1920. je tuji kapital dosegel v ItalifS popolno domovinsko pravico in celo simpatije. Ugodni pogoji za inozemski kapital so n. pr. dovcdli do tega, da so leta 1913 dedovale 202 inozemske družfee, kt so prestavljale V2 milijarde kapitala. Sama Angleška je imela tedaj v teh družbah naloženih 110 milijonov lir. P om is like pa bo vzbujala opazka, da bo inoizemski kap tal vedno dobrodošel, če le ne, bo skušal vplivati na finančno in gospodarsko politiko države. Temu nasproti se lahko povdarja, da bo vsaj kolikem se tiče angleškega kapitala, le-ta skušal doseči primeren debaček m da gotovo ne bo mislil na druge cilje. au KoKa beiff 0 i im uH »» ruineas lb za živali Li - . Oves zo konje Lv • . Koruza f? ; , Debeli strok . t . , Bell olrc!! . . . Izbrani Mn, Zahvaljujem se svojim cen; podporo v preteklem letu ter • H 1*33 H Zfl kos % Ii • * * 9-20 ti m ko • 1» 9*60 11 800 n • IS 2*08 H i*oo • « rao n 1'50 H • t> rso •v 1'SO it fi m 1*20 ii 1*00 n m 115 n 0*08 H i m 1'20 n » n 3'90 n « «. M roo \ S. S, L 8" Oa/ikovana tovarna testenin jTttilio Voltolina Jrst tudi v bodočem. Pri tej in polne roke dela. pr v a izkazano tm njihovo zaupanje *a srečno novo leto vsem spoštovanj« Jakli* ' r*m§u »/••••vi - NB. Za vsako dopo1 jt v r>: ARU BEinJU Pimuiu V SEHOtECAH. •EDINOST« V Tisto, dne 31. decembra 1922. Srečno in veseli novo leto voščijo vse*a svojim cenjenim odjemalcem, gostom, klijentom, sorodnikom, prijateljem in znancem v Trstu In na deželi naslednji denarni zavodi, tvrdke, zaloge. institucije, knjigarne, krojačnice, gostilne, restavracije, posestniki itd. itd. 19 Kari Wieninger Restaurante »Rila Borsa Vecchfa TRST Ivan Krže zaloga posode TRST Piazza S. Giovanni 1 Anton Renko trgovina jestvin TRST Campo S. Giacomo 16 | Jadranska banka TRST j Aiessanrlro Levl-Minzi ' Zaloga pohištva TRST Via dei Rettori 1, via Malcanton 7, 13 14 blizu Piazza (Jnitž Lovrenc Rebula lastnik pekarne in slaščičarne TRST Via Udine št. 57 Kare! in Julka Sosič Gostilna „Al buon Arrivo* TRST Via Ghega 9 Josip Furlan -joslilna „Andemo de Franz* TRST VI a Geppa 18 Fany vd. Milič pekarna in slaščičarna TRST L argo Boschetto št 556 Franc Narobe trgovina jestvin in kolonijainega blaga TRST Via Commerciale St 18 Sever & Komp. Kmetijska zadruga r. z. s o. J, \ V TRST Via Raffineria 7, Telefon 36-75 i —— Karol Hreščak žganjarna TRST Ivan Bidovec trgovina jestvin in kolonijal TRST Via Genova št 13 TRST Via Udine št. 27 Ivan PreJog trgovec TRST Via Molino a vento 1 Štrekelj Leopold trgovina jestvin TRST Piazza Garibaldi 6 Albert Povh urar in zlatar TRST Via Mazzini 48 Jakob Perhauc zaloga tu in inoz. žganja in likerjev TRST Via delie Acque 6 Knjigarna K. T. D. reg. zad. z om. jam. GORICA Montova hiša Jakob Kosmerlj trgovina jestvin TRST Centrala Via Roma 13 (prej Poste) Podružnica Via SS. Martiri štev. 11 Tomažič Ivan trgovec jestvin TRST Via Molino a vento 5 Giacomo Levi prodajalna vsakovrstnega blaga, galanterij in tkanin samo na debelo TRST Via S. NicoI6 19 2gur Leopold trgovina jestvin TRST Via Roma št 15 TVRDKA flnton Vouk TRST Via Torrs bi a n ca 4 fljojzij Povh urar in zlatar TRST Pi'a77a OarihaUi Z TVRDKA Jakob Vatovec nasl. TRST Živnostenska banka Podružnica v Trstu (lastna palača) TRST Via Roma, vogal via Mazzini Antonija Msrmolja Rie^er damska krojačnica TRST Via Commerciale 3 Peter Rehar in sin trgovina s kožami in usnjem Tržaška zadruga delavcev Zaloga in delavnica majoličnih peči in štedilnikov TRST Via Istituto St 22 podružnica v Gorici in Monfalcone Ivančič Jakob Gostilničar TRST Via Industria 10 TRST Via Molino a vento 7 Zafred gostilna pri starem Lončku TRST Campo Belvedere St 1 Andrej CJrdih trgovec TRST Via Battisti 9 Vekoslav Kodrič SV. M. MAGDALENA 59 Josip Dolčič Zaloga kislega zelja, krompirja in fižola TRST Via Sorgente 9 TVRDKA Gregor Zidar & C K. Sušič trgovina z raznim manufaktur. blagom TRST Via Roiano 5t. 2 (poleg cerkve) Rozalija Ceket Gostilna pri Roži TRST Via Solita rio 21 Franc Pirec lastnik pekarne in slaščičarne TRST Via Commerciale š Gombač Ferdinand trgovina z mešanim blagom TRST Via Rozzol - Molino a vento 25 TRST Strancar Franc zaloga domačih vin TRST Via Cunicoli 8 Jurij Černe trgovina jestvin TRST TVRDKA Radoslav Petrić TRST Ravbar & Kandare trgovina z mešanim blagon SV. M. MAGD. Bivio 8 Gospodarsko društvo Narodni dom SV. IVAN Grgič Andrej tovarna sodavice in gostilna BAZOVICA Peter Bratu ž pekarna SV. JAKOB Vek. Zega trgovina jestvin na drobno in debelo TRST Via Cesere Battisti 17 Just Maurič trgovec TRST Vi« deli' istrta 14 Anton Magajna trgovina jestvin TR$T Via Seftefontane 39 Franc Rucke. mlekarna na drobno In TRST Via S. Lazzaro 20 Jerman Josip brivec Caprin t TRST XXX Ottobre 14 M. Berger ^ zaloga »Prava Franckove ka Telefon 11*47 »-a debelo sRST Via Solitado 4 Mahnič in Kocjančič pekarna in slaščičarna SV. IVAN št. 629 TRGOVINA MANUFAK. BLAGA „Pri Slavcuu TRST Via della Guardia (pri Sv. Jakobu) 26 F\. Jaklič pekarna in slaščičarna SV. IVAN 629 Ignac in Marica trgovina jestvin BARKOVLJE Fran Trampuš trgovina Jestvin TRST - SV. IVAN Via S. Cillino 751 MIRODILNICA G. Camauli L Sirca TRST - SV. IVAN Telefon 83. Ivan CJkmar posestni gostilničar in mesar DUTOVUE Adolf GonibaS trgovec TRST Vla delTlstria 2 Podružnici Sv. Magd. zgornja 98 Sv. Magd., Campaneile 587 Alojzij Gulj lastnik pekarne In slaščičarne TRST Via XXX Ottobre 11 Anton Ravbar trgovec KOMEN