Posamezne številke* Navadna Din 1*—» ob nedeljah Din 2*—• „ TABOR- izhaja vsak dan* rarvea cedelje Ul prtnnikov, ob 18, uri s datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 18*—, za mo* semstvo D 2G*—, dostavljen na dom D 19’—, na izkaznice D 18* —« msemti po dogovoru# ■‘»■ojišsnica ih- Maribor, sobota 8. marca 1924. Leto: v. Številka n^!75aKsa»5waw!77 Naroča se pri opravi »TABORA , MARIBOR. .Jurčičeva ulica it er.*. Posamezne Številke* Navadne Din 1*—^ ob nedeljah Din 2*—^ JJREDNISTVO »c nahaja v Mariboru, Jurčičeva uL št 4, I. nadstropje. Telefon interurb. št. 278. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici st- 4, pritličje, desno. Telefon št. 21. — SHS poštnočekovoi račun 2tev. 11.787. Na naročila brez denarja aa na “^a. — Rokopisi so no vračaj*. Poglavja o brezposelnosti. Maribor, 7. jnarca. Sinoči se je vršila v tukajšnji mostni posvetovalnici od župana sklicana enke-ta o brezposelnosti v Mariboru, o katori prinašamo na drugem! mosta poročilo. Problem brezposelnosti reže v meso ne sam1® našega naroda in naše države, ampak ga čutijo v enaki meri vse druge idržave. Saj ima n. pr. sedanja angleška vlada, ki j c delavska, kot glavno plovko svojega programa boj za omiljorue nezaposlenosti. Težka denarna Kriza v naši državi je Izzvala krfzo naše mlade industrije in trgovine, sploh naših produktivnih podjetij, ki se rešujejo deloma s pritegnitvo tujega kapitala, deloma — s prisilnimi poravnavami. Najbolj ud ar jen’ pri vsemi’ je seveda ddavee, nameščenec, uradnik- Država ih družba stojita doslej na-pram lamu pojavu, prekrižanih rok. Gospod minister za socialno politiko, o katerem' tuintam kaj malega čujemo, je (mnenja, da je dovolj, če vrže enkrat ini-ioSčino 50.000 D za brezposelne v Zagrebu. In tako stojita delavec in uradnik’ v borbi proti brezposelnosti sama, prepuščena usodi, gladu in bedi, prisiljena ali, k izseljevanju ali pa “-dakradeta in u-bijata. Miloščine ministrstva, za soc. politiko ju morata napol/niti še z večjo o-gorčenostjo. »Službeni krogi« so sicer mnenja, da 'je bolezen’ brcfflpcfcehfoSti vi pašem socialnem organizmu le prehodne narave, ki bo trajala samb par mesecev: organizem1 pa je krepek ip bo izdržal brez zdravnikov in brez zdTavdL Res je, flfe jo naš narod že marsikaj pretrpel in-izdržal, ne da bi bil propaddl. Nasprotno, $z vsa/kolfratnega trpljenja je 'izšel vedno ikrepkejši. To pa Seveda še daVno ni razlog, da naj država in družba tudi problemu brezposelnosti ne posvečata naj-tvečje pažflije, da naj! pustita trpeti desetin sto tjsoče. Saj število brezposelnih''v celi državi mora h it j ogrontiio, Če vemo, da, 'j ih je samb v Mariboru nad 5000. Organizem naroda jc bil odporen, dokler so bi- vzrpflci njegove bolezni ali nesreče zu-nanjj. Hirati jn pronasti pa mora, če za-, grabj bolezen njegovo motraPjost. M naši državi še da-nes primanjkuje statistike za važne socialne pToblemc. Mi vemo r. pr. natančno, koliko Maribor; Zagreb' ali Beograd na leto popije ali he vemo pa niti približno, koli- ko tuk^v-inozejpcev jo v naših j avti ih do privatnih podjetjih na škodo dontačih Idelovnih sjl, ki pri tem) stradajo brez dela. — Tn vewdar [je Ba sinočnji anketi belo nomšlO jnženir Dergaoz moral priznati, da h asa industrija odpušča domače nast»vl^p'nca 7‘ izgovorom poraian .tkanja dela, obdrži- pa* v službi iuozcmte, in' jo navedel za to konkretne slučaje. Šte-dvBo brezposelni* se nemarno množi, ne Vemo pa za. število.^ Tolažba, rla je brezposelnost neizbrž-jna posledrcai vojne. ie jalova fraza in izgovor in samo plaši za sterilnost sedanje državne sooiatife politike. fiiml se je počela pojavljati indusfri.tška Tn sploiSna gospodarska kriza v državi, smo morah računati z naraščanjem brezposelnosti, industrijske krize srt V BVropi nastopale tudi pved Vojno skefo vsakih 10 Tet že inC počečka 10. stoletja Sem' (1. 1*18. 182S’ 18!«—1839, 1W, 1866, 187-5, 188?, 1^0, 1901, 1907“. 'Od 1.1014 pa do danes pa 5* peT^" jodičha bolezen postala ironična. Ta bolezen ne raflSčuije sam’o pne d inčev' in xaz-rodov, atnipak ves nTodemi gospodarski sistem1. Bolezen, so ne 'da odstraniti z radikalno operacijo, amtpak «> potrebni jproti tuej zakoftijKi korakit Proračun ministrstva pravde sprejet Ostra kritika poslovanja ministrstva. — Zemun kot inozemstvo' — ‘Jutri na vrsti proračun ministrstva prosvete. BEOGRAD, 7- marca. Po opravljenih’ prve instance še vedno obravnava Ze-formalniostth v današnji seji narodne rmm kot inozemstvo-skupščine je minister za notranje zadeve Posl. Dimitiijevič (radikal) zahteva odgovarjal na vprašanje posl. Agatano- splošno amnestijo, dalje zasiguranje ma-viča glede pre-meščenj občinskih funkei- terijalne in politične neodvisnosti sodni-jonarjev v južni Srbiji, nakar se je nada- kov in uradnikov. Ijevail dnevni red: debata o proračunu Posl- Pucelj (slov. zemljoradnik) go- ma.nistrst\ra pravde. Demokratski posla- vorl o nedostatkih pravosodja v Slovenec Popovič je ostro kritiziral poslovanje niji. ministrstva pravde. Izenačenje zakonov Minister pravde Perič zavrača izva-še ni izvedeno, dasi so bile v to svrho do- janja predgovornikov in naznanja moder-Iooene velike svote in ima posebna komi- ne reforme v ministrstvu pravde, satja podpirati tozedevno delo ministrstva. Pri glasovanju je bil proračun ministr-Čteni komisije, med katerimi so celo po- stva pravde z večino glasov sprejet, slanci, prejemajo zastonj dijete. Govornik Prihodnja seja jutri. Na dnevnem pokritizira nadalje, da beograjsko sodišče du je proračun ministrstva prosvete* Napetost v Beogradu. Konlerence opozicijskih strank. ’— Predavec pri zemljoradiukih. — Seja demokratskega kluba. BEOGRAD, 7. marca1. Odposlanec Ra- srbskih zemUoradmčkih zadrug, kjer je dičeve stranke Predavec se je podal da- ostal do 12. ure, nakar se je vrnil v skup-nes ob pol 12. url v poslopje skupščine, šoiiK>. Poverilnice Radičevih poslancev, kjer je obiskal klerikalni in muslimanski, še danes niso bile izročene. Demokratski klub in je imel krajše konference s Spa- klub je imel celo dopoldne sejo o načrtu bom in Korošcem. Kasneje jc obiskal tu- za opazicijonalni blok, tako da je bilo le> di khrb zemljoradnikov in davni Savez malo poslancev stranke .vj skupščini „Ti"m@s“ o položaju na BaSkanu. Proti pustolovšoinoni Macedoncev. — Ideja samostojne Macedonlje Angležem nesimpatična* LONDON, 7. marca-. Današnji »Ti- mu nastopu zoper Bolgaritio. List podčr-mes« objavlja uvodnik o položaju na Bal- tava stavek, da se na zapadu resno za-kanu v zvezi z vestjo, da 'je bolgarska čenjajo bati malcedonskega počenjanja, vlada dala aretirati čez 300 bolgarskih ker bi nemiri v bližnjem Orientu ali ka-revolucijonarjcv. Po mnenju velikega an- kršni koli konflikti izzvali dalekosežne in gleskega lista je to znamenje miroljubno- žalostne posledice za vso Evropo. »Tisti in modnosti sofijske vlade in je le sve- mes« nadalje pravijo, da ideja samostojne tovati beograjski vladi, da upošteva dio- Makedonije angleški javnosti ni ravno bro •vodjo svojega soseda. List opisuje simpatična, že zaradi tega ne, ker take nervoznost, ki je nastala v zadnjem času male državice neprestano potrebujejo po-na Balkanu,.orobifco pa V Jugoslaviji z o- moči velikih in izzivajo v gospodarskem žirom na stališče bolgarske vlade in voj- življenju nepotrebne motnje. Zlasti kar ne priprave v Makedoniji. List opisuje, se Macedooije t-ice, ni pogojev za dr-kako so makedonske tolpe res priprav- žavno samosfcOiinost, ker tamkajšnje pre-Ijale napad na Jugoslavijo. Te priprave MvalstVo — v kolikor ni grško in alban-so zelo razvnele jugoslovansko nervoz- sko — govori jezik, kateri je v enaki ničnost, ki bi se lahko razvila k oborožene- ri 'razumljiv Srbom in Bolgarom. ■ « NEMCI SE PRIBLIŽUJEJO OPOZICI JONALNEMU BLOKU. rno, Ha bi Nemci po načelu »kdo Ha več?« hoteli sedaj na drugo stran in bi postali . iz pokorniji slug radikalov nakrat hudi SUBOTICA. 7. marca. V svojih sejah opozicijonaki. Pa dvomimo, ria jih bole dni je vodstvo nemške stranke raz- d0 opozicijski krogi vzeli resno!) «*■ ZB0KMI- cem blizu stoječili kmgili govori, da SUSAKU. nemška stranka išče stikov z opozicijo- BEOGRAD, 7. marca. Semkaj je pri-^ nalitim blokom. (Op- ur-: Radi veruje- spel® deiputacija prebivalstva na (šužakui ga defenzi^tga značaja, Brc-zposclne J bi jih to dovedlo v ekstrem1 socialne re- j, mase ninlivajo negativno na ekonorarfio! rolucije. do rušenja redu in' miru. In ta-, Wll 48 Lil C VChlM* z žn-panotn- Kukieemi ita čelu, Ha intervo# nira pri kompetentnih- oiniteljih radi u-stanovitro posebne trgovske zbornice rta Smšakir 7,a trgovsko- in pomorskopravno zadeve. Beograjska trgovska zbornica bo podprla zahtevo. Danes sprejme de«, putacijo trgovinski minister. /j PODPIS SPORAZUMA Z NEMČIJO f O REPARACIJAH. • ? / BEOGRAD, 7. marca. Včeraj popoldne sta pooblaščeni zastopnik Nemčije Kuntze in1 naš delegat dr. Rybar podpisala sporazumi o nemških reiparacijskih! dobavah. V sporazumni so določena le splošna načela. Izvedlba poedinih dobav) se ima v vsakem slučaju s tovarnarji pogodbeno dogovoriti. Podlaga za spora«, zmrui je pogodba Nemčije z Italijo s posebnimi oziromj na naše razmere. Temeljna ideja je: omogočiti najvažnejše dobave v celoti ali deloma. Nepotrebne dobave se lahko prodajo. Nemška vlada Srt zaveže podpirati naše dobavitelje pri' sklepanju' pogodb s tovarnarji. Ako bi Nemčija kaki drugi državi nudila ugodnosti, ira!a naša država pravico zahtevati! isto. V transportnih vprašanjih nami b<* dala Nemčija ugodnosti. VFNIZELOS HOČE UKROTITI PUNTARSKE OFICIRJE. ATENE, 7. marca. Potirični položaj je| zopet zamotan. Častniki atenske garnizije, ki so nezadovooTj.ni z zavlačevanj eml odstavitve diiiastije, poslati vladi! ultimat. To vest sicer službeno dertfienti-rajo, vendar je vlada o položaju razprav! Ijala in sklenila, da b'o. v) kali zadušila) vsako dejanje, ki bi pomenilo kršenj®' discipline. Angleški m amerfkanski poslahik J pri Nineičn. 1 BEOGRAD, 7. marca. Včeraj akolS’ poldneva sta obiskala angleški iif aame-rikandki poslanik zunanjega imrtniatrat Ninčida, da bi se informirala o zuntaniii situaciji, speci jalno o stališča naše vlado napram1 Bolgarski! .* So»tava belgijske vlade. BRUSELJ, 7. miaroa. Listi javljajo, 'dal bo Theunis danes nadal jeval razgovore® liberalno desarioo. Sestavo Sove vtede ja jutri pričakovati. , BORZA CURIH, 7. marca. ParuS 20.60, Beograd 7.17 In pol, London 248.50, Praga 1670, Italija 24*67, Newyork 578 ena ch šminka, Sofija 4, Bukarešta 3. ZAGREB, 1. Pariz 320—325, Švica 1390—1401, London 34454—34554, Dunaj 1132.50—1152.50, Praga 331.87—334.87, Itaili-ja 34354—34654, Newyork 80—81* mase up li vaj o negativno na ekonomsko! volueije, do rušenja redu in miru. In ta tezo o ponudbi in povpraševanju, po tros- * ko vidimo, da angleška delavska vlada' na meč naroda pada. Vidimo, k Ako to‘vkljub vsem svojim! pacifističnim dače-! lom1 pomnožuje angleško vojno rrfoma-! irico in zračno vojno floti!jo, samo zato, da more zaposliti to milijone ljudi, ki so brez dela. ’ In naša vladal Ali ste že čuli našega ministra za socialno politiko ali kateregakoli drugega ministra spregovoriti resno besedo o tem, kako se naj pri nas ublaži perečo vprašanj® brezposelnostiI Ne, amtpak a brezglavo redukcijo vlada: lc še pomnožuje število brezposelnih. ;' Zato je tem topleje pozdravljati akei-’ jo v Mariboru. Želeti jc samo, Ha bi anketi sledila todi rešilna dejanja. Želeti je pa tudi, da bi 'se enake akcije razvile^ povsod, v vseli občinah, kjer je problem’' •brezposelnosti enako pereč kakor v Mariboru. —O—®, vupliva na produkcijo. Umik brc®ooselnih z d-omnčega trga pomeni agonijo in smrt produkcije. Anglija, dežela modernih' demokratskih zakonov in! naprav nam dajo zglede, kaka sredstva treba uporabljati v boju proti brezposelnosti- Že 1. 1909 in 1911 je ustvarila zakone ju storila preventivne obrambne Korake; za časa vojne tn pozneje izpopolnjuje svoj defenzivni aparat, ki naj paralizira to gospodarsko }n socialno žio. Tuirlj Anglija ima danes »kora 3 milijona brezposelnih. To js za angleške državnike hacijorralni, c-konomski in socijalni problem’ d ržavfio politike, problem, kj je mučil že. Lloydn Georgea, pa muči tuidi MacdcralHa. Tn' princip angleških državnikov je: v vse, te mase ne »me a>ri.tl glad ift beda. * Rafsnerjev mandat. Glavni odbof Demokratske stranke je obvestil Ijnlv ljansko naČelstr\'o ,TDS, da je na podla* gi aktov Iri tudi Spomenice dr. Ravni* harja, kj jo ie razposlal vsem strankam ugotovil, da I® bilo postopanje glede Rols-nerjevega mandata popolnoma pravit#* im da im'a Roisner tudi žo zapaprej ob* držati svoj mandat Tako 'je to vpraša* nje sedaj definitivno rešeno. * »Med radikalci in Hrvati so prelci, njen® vse zveze«. Tako je dejal odposlance Radidevcev Predavec, ki ja prišel 6. tm. v Beograd. Njegov prihod j« deloval med radikalci kakor bomba, zakaij še vedno so računali s tem’, da Radičev©! ne pridejo. Predaved je izjavil, Ha j® HRS8 odločena podpreti akcijo za ara« šen je radikalskega režima. Zanikal je aresti o nesoglasjih na nedeljski seji ra- BičevsEega poslanskega kluba. Koliko Radideveev prid© v Beograd, bo odvisno od potrebe. Ako bo treba, pridajo tudi vsi. Radikalstke vesti o oklevanju Radičev cev so lažnive. On izroči poverilnice poslancev svoje stranke predsedstvu narodne skupščine in čirnl bodo manidati verificirani, pridejo poslanci v Beograd. Radič prinese svojo poverilnico sam. Na .vprašanje, ali so radikalci stavili Radt-tevcem kake nove ponudbe, je Predavec izjavil, da bi to n© imelo smisla, ker so jned Radičevci In radikalci vse zveze pretrgane. Najboljša rešitev položaja so takojšnje volitve, da se pokaže miši j e-loje naroda. Med Hrvati ni nasprotstva proti srbskemu narodu in proti sporazumu. * »Očeta vseh« imenuje »Slovenec« papeža, češ da je popolnoma nevtralen napram vsem narodom. To nevtralnost je pa papež baš te dni zopet dokazal s tem, ida je imenoval za rektorja zavoda Sv. Jeronima v Rimu, ki je last naše države, — Italijana. Brez komentarja! * Pričetek zbliževanja s sovjetsko Rusijo. Naša vlada je odredila ukinjenje turističnega ruskega poslaništva v Beogradu. O tem sklepu je bilo izdano kratko uradno poročilo, ki veli, da so prenehale funkcije dosedanjega carističnega poslanika na našem dvoru g. Strandmana In da je poslanika odslej naprej smatrati v Beogradu samo še kot privatno osebo, ki ima kot tak prevzeti funkcije za ureditev vprašanja povratka v Jugoslaviji se nahajajočih ruskih beguncev- * V znamenju korupcije je pričelo €. tm. pomladansko zasedanje češkoslovaškega parlamenta. Že pred otvoritvo je bila atmosfera nasičena z eksplozivnim materijalom. Opozicija je napovedovala demonstracije radi bencinskih in Spiritnih korupcijskih, afer, v katere so zapleteni visoki državni funkcijonarji. Komunisti so takoj ob otvoritvi seje tvpili: Dol * vlado korupcije in Teakcije! Razpišite nove volitve! Po otvoritvi je fcniri. pred s. gvehla odločno izjavil, da bo vlada proti vsakomur, iki je zapleten v te afere, (postopala s Skrajno brezobzirnostjo »a čast republiko. (Gre za pod-kupljanje visokih državnih runkcijonar-Ij&v 8 strani spiritnih in' bencinskih tovarn. Kot prvi je padel senatni predsednik V Pragi Prafeek, kot drugi nar. soc. minister Tačny. Tovarne so podkupovale, da so nemoteno! dobavljale državi slabo blago in tako oškodovale državo za krog 15 milijonov čK. Vpletenih je tudi mnogo oficirjev. Zadnje dni se je pojavi* nova afera z mastjo. Videti je, da ee korupcija vrši v vseh državah — s temi pa še seveda ni opravičljiva.) Beležke. [Alf smejo poslanci v parlamentu spati? «- Blažena idila na vročih makedonskih i tleh. — Radič in Mnssolftji. Pred dnevi se je angleški parlament Ibavii z načelnim; vprašanjem, ali smejo poeriamoi v parlamentu, spati. Lord Our-®oxt je namreč začel mod neko dolgočasno raepravo dremati in je naposled sladko zaspal (novo uspavalno sredstvo!). — Nekateri njegovi kolegi so videli v tem žalitev parlamenta, zakaj- dober poslanec mora biti zmeraj čujoč na straži za folagor naroda in. volileev. Hudomušneži 10 zahtevali, da naj -predsednik pozove kxrda k" spoštovanju parlamentarnih običajev. Predse etn iik pa je bil takisto hudo-toužen in se j« skliceval na poslovnik, kjer jji zapišano, da poslanci ne smejo pjed ranpravo s-pati, pač pa ne smejo tvlačiti dreto«; preglasno smrčanje bi »anHreč miotilo razpravo. Kor lord Cur-zaa ni hrkal, mu je bilo dbvoljeno spati d.alje. — Ta zgodba iz materne dežele p&rlanumtarizma naj bodri tudi naše jpoelanc« pri eladkemoi parlamenta™tm dremanju. Radičevci pa naj se kar nič ne branijo »delovanja« v Beogradu: če bodo tam dremali in opali — brez smrčanja dobijo dijete, dosegli pa bodo prav tolikb, kakor če brezplačno spijo in hr-fcago v svoji- čovješatifikl republiki. • »Politika« .1« prinesla sledečo vest: Nedavno je nek radikalni minister ob-takal Južno Srbijo, V nekem mestecu so mu priredili slovesen sprejem in predsednik radikalne stranke je dal bogato ko. sodeževale.zdpavice ifi se razlegali navdušeni strankarski govori, je dvojica preoblečenih bolgarskih komitašev stregla visokemu gostu z vinom in slaščicami, a spodaj pod njimi, v kleti, se je gostila cela komitska četa s svojim- vojvodom ... So prebrisani, ti Balkanci! * Težko je z Radičem zobati grozdje. — Vsi se še spominjamo, kako je Etipica slavil Mussolinija. V zadnji številki »Slcbodnega dotraa« pa mu je dal košarico in zdaj slavi na vsa usta ruske bolj-ševfke. O Mussoliniju pravi, da je zaostal za dva stoletja, pri čemur se upira na neko Ferrerovo knjigo. Ferrero ima prav, tod a. če bi FerreTo poznal Radiča in čital njegove zmedene članke, bi napisal, da je ta človek zaostal za petsto let. Ako pa bi Ferrero to napisal, bi ga Radič tako opsoval, kakor psuje '»nasil-nu, naduvenu i pokvarenu gosposku vladu u Pra-gu«. Kajti Radič kaže vse lastnosti svojega rodu: kdoT ni s ciganom', ga cigan' preklinja. Če bi beograjska. vlada sklenila že z Moskvo kak sPn-ranTunt — to bi St.ipica udrihal po boljše-viikih! Nič ni dobro, kar ni zanj! Tako je cigo! Dnevna kronika. — Kongres političnih preganjancev. Sprožila se je misel, da bi sc letos ob 10-letnici izbruha svetovne vojne priredil kongres vseh onih, ki jih je Avstrija radi njih političnega mišljenja ob izbruhu vojne preganjala, jih internirala in vtaknila v ječo. Kongres bi se naj vršil v Ljubljani in sicer meseca avgusta. Predlog je vreden vsega uvaževanja. — Državni uradniki hočejo vzet! v zakup »Belje«. Kak-or poročajo iz Beograda, so bavijo osrednje organizacije ju-goslovemskega uradništva z mislijo, da bi vzele v zakup državno posestvo »Belje«, ki pojde v kratkem na licitacijo. — Knez Arzen se naseli v Sarajevu. Današnja »Pravda« javlja, da se v kratkem stalno naseli v Sarajevu knez Arzen. Za njegovo bivanje v Sarajevu pripravljajo apartemente palače dosedanje pokrajinske uprave. — Sodne takse po novem taksnem zakonu je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani v posebni brošuri, ki velja s poštnino vred 6.50 Din. — Kulturno delo »Srpske Matice«. V nedeljo so imeli v Novem Sadu vsi kulturni odbo-ri »Srbske Matice« sejo, na kateii se je govorilo o delu »Matice« v prejšnjem letu. »Matica« je imela 70 odborov, kateri so priredili 623 predavanj, 36 akademij in 169 gledaliških predstav. Odbori so vzdrževali J09 narold-nih bibliotek, 24 čitalnic, 22 gledališč in 5 kinematografov. V »Matici« sami je centrala diletantske gledališke družbe, v kateri je organizirano 129 gledališč in gledališčnih odborov. — Kar Vi potrebujete, to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka 27 D. Lekarnar Eug. V. Feller, Stubica Donja, Elze.trg št. 201, Hrvatska. 2736 — Okrožni zdravnik dr. Morocutt!« Prejeli smo: D etično notico v &4. štev-»Tabora«, v kateri se navaja, da dr. Mo-rocutti trdi, da mu je oče Nemec, je v toliko pojasniti, da trditev dr. Morocuttija nasprotuje dejstvom. Njegov oče je namreč -pristen koroški Slovenec, doma v Logavasi pri Vrbi na Koroškem in popolnoma vešč slovenščine v govoru in pisavi. Toliko resnici na ljubo- — Zopet izročitev poslanca Pušenjaka. Iz Beograd«, poročajo, da je pravosodni minister zahteval izročitev klerikalnega poslanca Vlad- Pušenjaka sodišču zaradi prestopila po § 103 srb. k. z. — Samomor beograjsko dijakinje v Milanu. Beograjska policija je dobila iz Milana poročilo, da sc je tamkaj usmrtila beograjska dijakinja Vera Orlič. V nekem hotelu si je prerezala z britvijo grlo. V Beogradu se je zaljubila v italijanskega trgovca Giuseppe Borsea in odšla z njim v Milan, kjer je izvedela, da je oženjen iti se je vsled tega umorila- — Koljko se v Novem Sadu »jdu? Bo vesteh novosadskega mestnega, n rad p je bilo fcpziiclanih leta 1923 225 novih hiš, S tovarn, 1 oficirski dom in 2 kiuomnto-grafa. V teh novih zgradbah je okoli 350 se namera- va zgraditi še več zgradb'. Za trinoga so že dana dovoljenja. — To je ono pravo! Dobijo se še vedno ljudje, kateri Fellerjevega Elza-fluida še niso poskusili, d asi ravno se že erez 25 let v vseh deželah uporablja. Kdor je samo enkrat poskusil njegovo izvrstno delovanje kot drgnenja hrbta, udov itd. ali kot kosmetikum za usta, kožo in negovanje glave, bode gotovo rekel: »To je ono pravo!« Je veliko boljši, močnejši, izdatnejši in bolj delujoč kakor francosko žganje. Prežene nahod, zobobol in umirava živce. 3 dvojne,te ali 1 speci jalna steklenica s pakova-njem in poštnino 24 dinarjev; 36 dvoj-natih ali 12 špeeijalnih steklenic 214 D in 10% doplatka. Adresa: Lekarnar Eu-gen V. Feller, Stubica Donja, Elza trg št. 201, Hrvatsko. — Ako se bogataš napije. V soboto zvečer se je zabavljal v nekem lokalu na Terazijii v Beogradu neki beograjski meščan, vojni bogataš. Pobahava bogatin je plačal 40.000 Din. stroškov ter se podal domov v Palilič. Spotoma se je \'sedel v voz nekega izvoščka ter se dal spremljati še od kakih 30 izvoščkov. Ko se je pripeljal domov, je izročil izvo-ščikom 6000 dinarjev, da si jih raadele. — To je solidnost, kaj ne? — Vnaprej plačal svojo smrt. V naši Slavoniji se dogajajo zadnji čas jako čudni kriminalni slučaji. V vas Pjška-rovei je prišel nedolgo tega izpuščen iz mitroviške kaznilnice nek Petar Bogdanovič ter naenkrat v gostilni izjavil, da plača onemu, ki ga ubije, 3000 dinarjev. Kmet Joca Vidakovič je takoj pristal, vzel SflbO dinarjev, Bogdanovič jc legel na tla in Vidakovič ga je zabodel z nožem: Bogdanovič je kmalu umrl. Orožniki so Vidakoviča aretirali im predali sodniji. Dopisi. Kamnica pri Mariboru. Prejeli smo in objavljamo: Z ozirom na dopis »Kamnica pri Mariboru«, ki ste ga objavili v št. 51 lista »Tabor« z time 1. miarCa 1924, Vas prosim, da objavite v svojem' listu sledeči popravek: Ni res, da sem ja« najbližji prijatelj in pomočnik župana Ad. Vogrinca, pač pa. je res, da poznam' župana g. Adolfa Vogrinca komaj šele od' leta 1921, ko je predložil v uradu okr. zastopa občinski proračun. Tekoml teli let sem imel ž njim opravite edinole službenega značaja. Tudi ni res, da sem pomočnik župana A, Vogrinca, pač pa jc res, da sem sestavljal v teh letih za občino Kamnico občinske proračune in statistične izkaze občinskega gospodarstva, kakor sem1 to storil tudi pri vseh drugih občimah, ki niso imele za sestavo proračunov zmožnih moči. Taka dela sem opravljal v očitno korist občin, ker bi se sicer morali občinski proračuni vedno vračati občinam in bi se s tem odobritev preračuna znatno zavlekla na škodo občin, katerim se doklado nakažejo še le na podlagi odobrenega proračuna. —■ V Mariboru, 2. marca 1924. — A. Hirsehimnig'1, oficial okrajnega zastopa. Iz Slovenskih goric. (Gospod veliki župan, prosimo!) O kr & n na cesta, proga južno od Jarenine na Sv. Jakob in Št. Jur v Slov. goricah ima preko »Rejama-novega brega« ob meji občin Jarenina— Vosek voznikom zelo nevarno strmino. Posebno opasna je vožnja ob zimskem času, ko je obronek v ledov je zakovan. Tukaj se je smrtno ponesrečila gospa Reismau, mata. sedanjega posestnika, tukaj so pred par duovj ponesrečile tri o-sebe pri padcu z voza in srečen slučaj je, da m bilo smrtne nesreče, ampak da ločita kmet g. J. Vernik in njegova soproga vsled dobljene Rlesne poškodbe v domač j oskubi, čevljar Flujžer pa leži z razbito čdjnstjo v bolnišnici v Mariboru. Ob vsakokratni nesreči se u,giblje in premišljuje, kako bi so najbolje to gro-zečo strmino odstranilo, a nesreča, se pozabi in ostane vec .pri starem do pove nezgode. Prosimo g. velikega županu, da prime zadevo v rake, prizadete občine bedo gotovo hvaležno sodelovale. Ne čakati -nove nesreče! Jarenina. Ob času. ko se najde malo sočutja, do trpečega sobrata, jo posebno razveseljivo slišati, da se najdejo plemeniti ljudje, ki imajo odprto srce in odpr- to roke vsaj do najbolj usmiljenja potrebnih sirot — do revnih otrok. Tako so priredili gospodje lovci v Jarenini v prid revni šolski mladini »lovski večer«, ki je prinesel lep čisti dobiček 2464 K. Gospod King iz Pesnice pa je nabral v isti namen ob pogrebu Zornikovega Lojzek a 700 K, hudo prizadeti gosp. oče b 1 ag o p ok o j n eg a Lojzeka pa je daroval tudi 500 K. Bodi vsem dobrosrčnim' lovcem in nelovcem tukaj izrečena prisrčna hvala za njihovo dobrohotnost, posebno že gospodoma veleposestnikoma Tončeku Šantlu in Lojzeku Gornigu, ker sta aranžirala »lovski večer«. — Šolsko vodstvo. 3DS. V Virstahjn se jo vršil v nedeljo 2. marca ob 4. uri pop. zaupni . sestanek JDS, katerega se je udeležilo 24 mož in 3 žene. O političnem' položaju im o raznih gospodarskih zadevah je poročal tajnik »rezke organizacije JDS. Zborovalci so pazno poslušali govornikova izvajanja, Po zborovanju sc je razvila živahna debata o gospodarskih irt davčnih zadevah. V se zaupnike JDS v kozjanskem o. kraja vljudno nrosi tajništvo »rezke organizacijo JDS, da na njegova pisma ijs vprašanja točno odgovarjajo, ker se s tem1 olajša delo stranko. Narodno gledaKe. REPERTOIRE: Potek, 7. marca »Onstran življenja«. Ab. C. v'| vu'....P:. • Sobota, 8. marca »Čarostrelcč«, Ab TL *—O—* Hudožestvenikj v Mariboru. Tudi ■ gledališka uprava v Mariboru namerava povabiti svetovne drainatsfkc umetnike za na enovečernio gostovanje. Kor je pa to financijelno za naše gledališče precej rislkantno, je gledališka uprava sklenila: ako se javj do 10. tm. dovoljno število posetnjkov, ki bodo obvezno rezervirati' vstopnice za to gostovanje; bo gledališka upra va stopila takoj v stile z irferottajM-mi faktorji. Cene prostorom': lože Din1. 600 490: sedeži od Din. 100—25; stojišče 20 D, dijaško stojišče 10 D. □axrannonoop □ □ □□□□□□□□□□m v iu0°sl«vansIcih trgov-iJfa I cev je, da posetijo VISI. MEDNARODNI VZORČNI VE-LESEJM V PRAGI. 16.—23. marca. ranananoDGno a o aoaoonnnnaan Oduna. Poziv! Ekspozitura ljubljanskega oblastnega odbora, v Mariboru otvorj go-vomiški in predavateljski tečaj združen s politično šolo za enkrat za člane Or-juna v Studencih in v Mariboru. Tečaj se prične v torek dne 11. marca 1924 ob 20. uri v prostorih »Narodno čitalnice« in bo trajal približno tri tedne po dva do trikrat na teden. Člani, ki se nameravajo udeležiti tečaja, naj se javijo v uradnih urah tajništvu ekspoziture v pon d el.jek in v sredo od 19. do 20. ure v prostorih »Narodne čitalnico«. Darovi. O priliki pogreba g. f,učijo Rupiiie se jc nabralo v gostilni Trst za društvo Jadran 487.50 D. Vsem darovalcem se še enkrat zahvaljujemo tem potom, posebno' l>a g. Ivanu I?uplnu, ki je daroval 100 T) in gostilničarju gostilne Trst Jakobu Bolceku, ki jc danoval 200 D ter ga naj-toplejSe priporočamo vsem Jadranašein in gg. članom Vesriavcrju in bratom Ribaričem, kateri so poravnali vso bogato postrežbo. — Pevski odsek. Film. Mestni kino- Od peika do vštevSl pondeljka se predvaja I. epoha filma • Most vzdihljajev«, prekrasna drama s predigro po gl p:m vitem romanu Michaela Zevaco, v glavni vlogi Iuizianb Al-bertihi, Carolina VVhife, Antoničta Caldc-vari in Anorato Garaveo, V SfarTTJor'n',’Hne Si OSiuf&k Mariborske vesti Marjbai . 7. marca 19£4,- ANKETA O BREZPOSELNOSTI V MARIBORU. I V Župan g. Viktor Grčar je sklical za nocoj anketo, na kateri se je razpravljalo o brezposelnosti v Mariboru. Anketa je bila v splošnem jako dobro obiskana. .VI svojem uvodnem govoru je povdarjal župan važnost vprašanja brezposelnosti in opozarjal na nevarne -posledice, katere ne bodo izostale, ako ne bo hitre odpo-rnoči- V Mariboru samem je okoli 3500 do 5000 brezposelnih (nevštcvši družinske člane!), ki pomenjajo stalno nevarnost za naše mesto, ako se ne najde v kratkem sredstev, da bi se tem ljudem pomagalo. Vzrok današnje brezposelnosti je T. prvi vrsti pomanjkanje denarja. Denar bi s« že dobil, ali za kakšne go-ros-tasne obresti. Država bi. morala ,V; pr-jvi vrsti red napravi a ravno država je danes edini faktor, ki preprečuje razvoj naše industrije. Župan se obcsča s svojim govorom posebno na minisSFitvo trgovine, katero ni pri volji, da^bi se našim ljudem izdale koncesije, češ da se isf-Bitrategčnih (!) ozirov ne sme pripustiti, da M se obmejna industrija razvijala, lo stališče zastopa v prvi vrsti sekcijski šef Savič. Na ta način seveda ni čudno, ako zavzema brezposelnost nevarne dimenzije. Brezposelnost zadeva v enaki meri delojemalce in delodajalce- Župan stavi predlog, da se izvoli odbor, ki bi imel nalogo štabno kontrolirati stanje brezposelnosti. s čimirr bi se preprečilo mnogo gospodarskih kriz. Po govoru župana se je razvila živahna debata, katere so se udeležili g. Stabej (vodja borze dela), inženir Derganz, Roglič, dr. Pipuš, urednik Eržen, Balntn f- dr. Vsi so naglašati, da je potrebno pričeti z ■zidanjem, ker bi se tako mnogo ljudi zaposlilo. Po končani debati je bila sprejeta resolucija, 'ki bo predložena vsem merodajnim faktorjem. V odbor so bili izvoljeni gg.: Glaser, Farič, Eržen in Čeh- Ob 12. uri je bila anketa zaključena. • "čiv '■ smi Povratek dr. Ploja, ki je mislil pri-»peti danes v soboto 8. trn., je zoipet od-goden. Včeraj po-potdne je prispel«, 'brzojavka, da je moral dr. Ploj radi nujnih službenih poslov odložiti svoje že pripravljeno odpotovanje in da do&pe v! 'Maribor -šele v -sredo. m! Od mariborske oblasti. Začasno Vodstvo oblastne uprave v Mariboru jev četrtek prevzel vladni svetnik g. dr. Vodopivec kot aiainestnik. velikega župana. Mil Dragoceno darilo: »Študijski knjižnici*. G. dr. Niko N. Zupanič, minister na tr, je podaril »Študijski knjižnici« zna-toenito delo Roger.ia Josefa BoškovAča »Thecria Pliilosophiao matuir alis — A TorwaId and explaino.d by Roger .Toseph BoKcovi eh S. J. —* Knjiga je miom:mentalno delo v velikem) quiart-forra«ta' z okoli 500 strani in jo 'izšla 1. 1920 v Chicagu im Londonu. Za izdajo te knjige, ki kaže, 'da smo tmleli Jugoslovani že v. 18. stoletju Einstcinai-prehodmika, vdati vi-totne teorije, znanega filozofa in mate-matjka Boškoviča, se 'je mnogo trudila paša vlada, kj-jo prispevala tudi izdatno podporo. , - ;,. m Ljudska univerza. V porrdeljck dne 10. tm. predava polkovnik v p- g. I. Kovač o svojem potovanju po Macedoniji-Predavanje bo velepoučno za spoznavanje razmer v najjužnejšem delu naše države. mi Velik manifestacij ski 8hod proti draginji'. V nedeljo dne 9. tjml dop. o>b 15410. uri je v Veliki dvorani Narodnega 'doma velik javen lmuufestaoijsiki shod proti neznospi in neupravičeni draginji in njenimi povzročiteljem. Sklicatelji bo vse stanovske organizacije in Organizacija Jugoslovanskih Nacionalistov Studenci pri Mariboru. Po govorih se bo prečitala resolucija, ki se vpoišlje vladi, narodni skupščini, vsemi posl umskim klubom' i«; tukajšnji 'Mestni občini kot au-tonomni oblasti. Po shodu bo po mestu obhod, ki se bo razvil izpred Narodnega doma po Tattenbaehovi, Sodni, Prešernovi, Maistrovi, Ciril-Metodovi ulici na trg Svobode, po Grajskem trgu, Slovenski, Gosposki ulici pa Glavni trg, kjer se po nagovoru shod razide. Tozadevni lepaki in letaki poživljajo narod na protest proti neznosnim današnjim življem hkim prilikam, katere povzročitelje je, »T A i sikati zlasti na vladi, kine štori ©nerlgič-•nih 'korakov proti temu zlu. Poživljajo na boj proti vedno naraščajoči korupciji in proti onim1, ki posebno v Banatu na-kopičujejo oigromue zaloge življenskih potrebščin v špdknl ativne švrhe. Želimo akciji več nape h a, kakor so ga imele yse dosedanje. ml Dijaška akademija dne 3. marca 1924 je dala Dijaški kuhinji 3100 Din. čistega dobička. Odbor Dijaške kuhinje se prirediteljem) iskreno zahvaljuje. ml Iz krogov interesentov nam' prihajajo že de)j časa pritožbe, da pri civilnem1 senatu tukajšnjega okrožnega sodišča delo še (bolj zastaja kakor prej odkar 'je ukinjen po odhodu enega izmed sodnih svetnikov e« senat. Cit jem o, da je to ukinjenje le začasno in. da sc že dela na tem j da se dotičml senat zopet vpostavi. Upamo, da »e bo to tudi zgodilo in da bo potcnl konec razni im upravičenim: pritožbam. m Dva slučaja Škrlatice sta Se — kakor čujemo — pojavila med gojenci moškega učiteljišča. Zavod je za 9 dni zaprt in gojenci konitumscirani. mi Velika kavarna. Danes, petek, dne v. tm. koncert na harfe bratov Moetler. m Interesentom za velesejem v Pragi. Mariborska tiskarna dd- oddaje legitimacije za praški velesejem in naročne karte z., stanovanje. Navodila so ista *.ot lansko leto, samo glede znižane vožnje se pripomni, da je začasno dovoljena samo za čSR. m Aretacije radi ponarejanja kolkov. To dni je bilo v Mariboru aretiranih več oseb radi prodajanja ponarejenih kolkov. K temu izvemo, da je tukajšnji ke-mičar dr. Krsto Cazafura po kemični preizkušnji raznih kolkov dognal, da so kolki ponarejeni. Kolki so še v večjih množinah razširjeni po mariborski oblasti. Vršijo se tozadevne stroge preiskave, ki »o dosedaj dognale, da so sc ponarejeni kolki vtihotapljali v našo državo iz Nemške Avstrije. Kolki s® ne bi mogli v privatnem razpečevanju razširiti tako hit.ro in je upravičena sumitja, da so se dogajale razne manipulacij© potom podrobne ■ r azpr od a j©. m Revna vdova, ki sc komaj preživlja, prosi usmiljene ljudi za en par čevljev. Naslov .v našem uredništvu. Kultura in umetnost 2X2 = 5* Satirična igra v štirih dejanjih. Spisal Gustav Wied. Režira R. Železnik. Življenje ima svojo posebno logiko in tudi posebno matematiko, ki nasprotujeta vsem našim aksiomom. Ljudje govore o najglobljih prepričanjih, v trenutku, ko pa^ gre za to, da postane človek mučenik svoje ideje, občuti, da je najgloblje pre-/ pričanje pravzaprav čudovito elastično ir/ ga lahko raztegneš, kakor se ti zljubi. Življenje je življenje, ljudje so ljudje. To je osnovna misel Wiediove satirične igre. Na nji je zgradil značaj pisatelja in učitelja Pavla Abela in večalimanj tudi vse ostale značaje, ki jih privlači ali odbija najaktivnejši med njimi — Abel- Malo življenske filozofije, malice duhovite zbadljivosti, nekoliko prijetnega pretiravanja in obilo lahkega, takorekoč sproti prebavljivega humorja — to so poglavitne lastnosti Wiedove komedije. Vse teče gladko, vsi grešniki dobe na koncu splošno odvezo, zakaj navsezadnje so ljudje taki in kdor jih hoče napraviti boljše, prosta mu pot. Toda naj se ne čudi, če bo nekega dne spoznal, da se računi ne, ujemajo, da 2X2 ni 4, kakor bi rekli vsi šolniki tega sveta, marveč 5, kot nam pravijo veseli Danci Abel, Hamann, Konik in njihove ženske. To nam pove Wied, hkratu pa ne pozabi razkriti skrivnosti življenske matematike, ki dela tako absurdne sklepe: želodec in spol, spol In želodec, dve temeljni osi človeškega življenja. Sicer bi o vrednosti same igre dejali le fo, da ie zabavna in vzlic vsej šegavosti zelo1 vesela1. Režiral je g. Železnik, Igra le tekla dokaj gladko, živahno in zaokroženo. V ***** -te stal g. Železnik kot Pave! A-pei. Njegova temperamentna ?n elastična igra, ki se naglo jn brez »podtikanja prigodi vsaki novi situaciji, je jako uga-, blovega tasta Hamanna je podal plastično g Rasberger. taščo pa je kreirala gdc- Kogejeva. Ablovo ženo Estero je podala prav PovoKno gdč. Kraljeva. Originalen, je bil njen brat Friderik,, ki O K«rF~ ga je z mnogo umevanja poda! g. Kovič. Zabaven zakonski par Konikov sta igrala živahno in humorno g. Skrbinšek in gdč. Jelenčeva. Dostojanstvena prikazen je bila stara konzervahvka komornica — kreacija ge. Bukšekove- Veselo dekle .0-telo je podala z operetno živahnostjo gč. Savinova. Gdč. Petkova je igrala vdovo Truselnovo — nič boljše nič slabše ko v drugih igrah- Ostale osebe so se pokazale na odru le kratko časa, tako g. Te-pavac kot šolski ravnatelj Matjaž ffa-mamn, g. fiarastovič kot jetnik in drugi. ■V celoti in v poglavitnih podrobnostih je igra uspela in je napravila tudi na občinstvo prav prijeten efekt. 2X2=5 je odmor med težjimi dramatskimi deli; nikjer igra ne pade pod linijo resnega In srednjedobrega dramatskega dela. I-us. Porotno sodišče. Maribor, 6. marca. Kopi v Prekmurju, Danes se je zagovarjal radi hudodelstva ropa Štefan Pozvek, rojen' 1905 v Brezovcih, samski, poljedelce v Brezovcih v Prekmurju 27. julija 1923 je na cesti jz Murske Sobote proti Krogu delal silo Mihaelu Žilavcu. Posestnik Miha Žjlavec iz Dokleževja je prodal kravo mesarju Francu G on d a v Murski Soboti, kamor jo je prignal 26. julija 3923. Ker ni sprejel denarja, je počaka! do drugega dne. Ko je šel' drugi dan okoli 10. ure Žilavec proti Krogu im' Gatahovcem, ga ina potu. dojde nek fant, ki se mu 'je pridružil in rekel, da mu pokaže krajšo pot, a čemur je bil Žilavec zadovoljen’. Potem! ga je neznanec prosil naj nm posodi 1°0 kron. . Žilavec: mu jo odvrnil, da nima denarja. Neznanec pa ga je prijel z eno roko za prsa, z drugo pa segel v notranji žep suknje ter zagrabil zavitek z denarjem. Žilavec, ki je bil' v strahu, da ima neznanec samokres, je pustil zavitek, v katerim) je neznanec pobegnil. Obdolženec dejanje taji. 31. avgusta 1923 je pa oropal Jamesa Da/ni j a v nekem) gozdu pid Murski Soboti. Z zvitimi (prigovarjanjem) ga je spravil v gozd in mu s silo odvzel listnico, v kateri j© bilo 40 dolarjev in 7000 kron. Obdolženec tudi tega dejanja ne priznava. Oškodovanca ga dobro poznata, in potrjujeta, da je bil on, ki ju je napadel. Obtežilno za Pozve-ka je tudi, da je veliko igral im popival, delal pa nič. Denar si je toraj moral pridobivati na nepošten način. Pozvek je bil na podlagi enoglasnega krjvdoreka porotnikov obsojen na 5 let težka ječe. Maribor, 7. marca. Zažgal kozolec. I Pri današnji poroti se je zagovarjal 'Franc Marinič, rojen 1903, pristojen' v Krajno v Prekmurju, tesarski vajenec, radi hudodefetvca požiga. Popoldne 18. novembra je bilo v gostilni Kolmana So-čiča v Krajni več fantov, med'njimi tudi obdolženec. Proti večeru je nastal med fanti prepir im pretep, čemur jo pa napravil gostilničar konec in je dal Karolu Ficko zaušnico, obenem) pu tudi današnjemu Obdolžencu im ga je vrhu tega spravil na zrak. Obdolženem klofuta ni bila všeč, pa je zato zagrozil, da mu tega ne »čepka«, oziroma da mn bo že »posvetil«. Gez četrt ure pa je bil že Sočičev skedenj ves v ognju. Seveda je sum padel takoj na Mariniča, katerega med tem časom ni bilo v gostilni. Obdolženec dejanje taji itt se izgovarja na vse mogoče načine. Toda veliko je proti njemu obremenilnega, zlasti, da je prosil svojega tovariša Kofjača, naj govori tako, kot mu je povedal. Bil je po obtožbi obsojen’ na 4 leta ječe. Kakor čc svinjo zakol ješ . . Danes se je zagovarjal pred poroto Ciril Žimlko, star 23 let, delavec v Kora-čicah št. 32 pri Ormožu radi hudodelstva uboja. 11. decembra zvečer okoli 18. ure so odšli obdolženec in njegovi tovariši luščit bučno som© k Čiriču V Radislav-ce. Obdolženec je v Marinščaku govoril pri Kosijev! hiši s Kosijevo im je brez-dvomno zabavljal čez Jožefa Kosija, ki je med tem pestoval otroka v hiši. Zakaj Kosi jc takoj izročil otroka pastirju in rekel: »Prokleti smrkavec, nc boš dolgo šinfal«. Kmalu na to je slišni Žjnkov tovariš Štuhec, ki je bul kakih 100 kora- ISFraS'3,'* kov od Kosija, krik'. Ljudje so hiteli prot-' ti onemu kraju in so našli Kosija kak« 4 korake stran od hiše mrtvega. Obdolžence ga je zabodel s kuhinjskimi nožem! dvakrat v pleča in zarinil nož globoko v osrčnik, kar je povzročilo takojšnjo smrt. 'Obdolženec dejanje prizna, pravi pa, da je ravnal v silobranu. Porotniki so vprašanje uboja zanikali a potrdili vprašanje silobrana in j« bil Ciril Žinlko obsojen na 13 tuesec&vi poostrene ječe, j ;• Tisrisfika in šport. : Planinski Vestnik. Marčeva številka »Planinskega Vestnika« prinaša dir- V. Korunovo planinsko zgodbo o veleturi-stu Jerebu. Iv. Kogovšek objavlja zanimiv prispevek k zgodovini slovenske turistih©: Kako je Valentin Stanič j. 1808 hodil na Triglav. Dr. Klement Jug nadaljuje o plezalnih turah vi vzhodnih Julijskih in v Kamniških planinah- Br. Rotter-jev spis o Pohorju pa je v tej številki zaključen. Posebna priloga prinaša fotografijo koče na Triglavskih jezerih, med tekstom pa je fotografija slapa Verna v dolini Lobnice na Pohorju- »Planinski Vestnik« toplo priporočamo prijateljem planinstva in prirode. : Prvo italijansko nogometno moštvo v Jugoslaviji. Dne 8. in 9- marca gostuje v Zagrebu »F. C. Torino« iz Turina. Oba dneva igra proti prvaku države Gradjan-skcinu. »F- C. Torino« je eden izmed najboljših klubov Italije. Dne 20. in 21. malega travna pa gostuje v Zagrebu »Oxford Univcrsity Association Footbaill Club«. Celjske vesti. Smrtna kesa. V Savodni Pri Celju je umrla 'dne 5. tm, ga. Ivana Rehar, zasebnica v 84. letu starosti. Poroka. V Petrovčah’ se je poroči LV nedeljo, dno 2. tml g. Josip Jarh, zavarovalni uradnik z gdč. Zofko Plristorfe-fcovo, hčerko odličnega posestnika v Drešln ja vasi pri Žalcu, Kolo jugoslovanskih sester V Oetin priredi o priliki svojega obe. 2(b'ora v< nedeljo, d«© 9. tani ob 16. v mali dvorani Narobnega doma predavanje o Feministični ali jan si 'v držav}. SHS. Predava gdč. Štebijcva iz Ljubljane, la 'je refe-reutka alijanse za Slovenijo. Baletni večer v Celju se vrši v soboto, dne 8. tm. ob 20. uri v, mestuem! gledališču. Nastopi gdč. Rut. VauipotičeVa, o kojii se jo bila ljubljanska kritika, izrazila zelo pohvalno. Večer j« izven' aibo-nementa. □□□□□nciooDno o □ □□onacopobm Darujte za ,SkSad otroške boSnace( v Mariboru. nnonononmaa g q aiximaaaanro Gospodarstvo. g Novosadska blagovna borza 6. toi. pšenica baška 332.5, ječmen bajški 320, oves 245, koruza 245—250, stara 250, moka »6« 310—330, »7« 270. g Zagrebški tedenski sejem 5- tm. Do-gon in dovoz priličen. Promet je bil živahen. Cone svinjam so popustile, recht SL, pot-l» Ibcičtoirif c pftribnegat materijala. Pogoji ec nabaja- j mak, Šmarje p. J. Sermelc Florjan, trg.,f®* W*5SfflS8¥lL H podružnica Maribor uljudno naznanja, da je z 1. marcom preselila svojo poslovalnico iz Gosposke ul. 38 v Slovensko ul. 8 dvorišče desno ► jo v vpogled v*n(k delavnik od 30. do 32. j Hodoian. [vire dotpoldne (pri ekonoMskera oddelenja .^Gosposvetska cesta, nasproti VeleSej-tmta), ItsteraTriai je vposlcti fcoleikomnc gfpomudbe.-do 8. naarea 1924. Tujci v Maribora Jiovo ©rJjavljefii v hotelih Irt preffOčiščiH dne 7. miarca 3994. j 1 Hotel »Mera*«; Heniig A)s», šivilja, Dtnm.r. MtloSavtje-Jlovzvn, inženir, Beograd. Pchanstein* petoik, PrzemTsl. Opartuca Mi-jilao, t*ovec, Mojfiič. Pol lab I*idor, rav-tn-atelj, Brno. Oesterreicb Ijjopold, trgo-j vec, Pressfbnrg, WjeSler (Mtag, trgovec, i-Pmrenjč. Bufor Karti, ravnatelj, LjbbTja-ijara. Dej*lt Drago, uradhik, Ljmblja.tTa. pGromi Srečko, prokurist, Tr-st. Ro,jee Mi-klcna, uradnica, Radovljica. Čop St.ieipari, Luft Janez, kmet. Sv. Peter. Trop Petrin, hotelir, Sv. Peter. Jakšie Blažko, Slavonija. Lach Henrik, trgovee, Karriža. Vanpotič Tv ari. trgovee, Kadgo-■Va. Špidko Avgust, potnik. Maribor. Gostilna »Halbvvidl«. j' i Benič Kresimir, profesor, Katlovae. GTOzdcneavič Vaša, medicimee, Bjelovar. Pintar Anteni, ravnatelj, Kamnik. Rodi Jurij, dijak, Bjelovar. Hotel »KoSovo«. Hclj Mirilo, 43el j e. Bregant Josip, u-radntk, Pbu'j. Sadar Vinko, potnik, Ljulb-Ijhha. Drbič, dijak, Cerimioa, Gostil«« »Pri grosdu*. NeuWan Aloj*, posestnik, Ha j din. Zoitnite« Ivana, zasebnica, Sipreklje. 0-grizdk Mirko, trgovec, R. Slatina. Pau-; lovič Obert, vojak’, Beograd. | BSiSMasiMoaaaMH ■■DBHHBHasHnminRaS Petek 7. Petek 7. ------------ A Izšol je rodni Zsmljevid štev. ozemlja |v merHn 1:600.000, prSte*! ravnatelj včitepča jMatija Pirc, risal učitelj Slavoj Dimnik, tisk l litografija ia založba Mariborske tiskarne d. d. Ma-^ribor. Zemljevid je izvršen v štirih barvah ia obsega ► se ozemlje, na katerem bivajo Slovenci, ter je namenjen predvsem Šolski mlsdiai. Cena zemljevida v štirih bsrvafa Din 9'—, isti zemljevid v osmih barvah Din lO*—, Naročaje se pri Mariborski tiskarni d. d. bratov Mostler V Veliki kavami pod v«4rivom salonske godbe J. KAPLANE!. Začetek ob 21. url. — Vstop prost. KSub-Bar. Dva Edison, Karpaty-trio, Mara Zlatarjeva, Brača M* st ter, rirtuo.a na harfo. 366 Zaialek 321/,. Vstop prost. da se doLe v trgovini 8VQ UiKJET, Šolska mlica 4, moderne srajce za gospode po Din. QQ komad. P?eori^jf@ se m videSi boste, da ie to res« f. Neverjetno, , j* hiii iiirHnin n nrm v i iniKiiainKjniuiBi!ai»* <5— 1 jj ^ ' - " ' ' ' 1- "J- .,.1,^1 . -....... ■ M., I I.,, I ... ...___________ 512 2—1 » •JD. S. Merežkovaki Puiifan Odpadnik. (Diflje.) (62) t'r Pri-žiVetu'W4i j c goirfezef hlaJen stud. cGleidal je ^erintSkc, poSivjau©, od poho- t izžete (žberaze, iprfbarvane in napudra-tmrtraBke Maske; telesa, ir.oblnoena wl bi očistil Mvenik; odstranjeval je pepeli — Prevartli so me! — jt robantil nek slaboforvnoefi, hozgalk, poetov, im grozot • 'krščanskega pek)«; obdajal ga 'je zopruj .eaagad knirvieč im’ btesoje; v, obran mn je . ■vel skozi aromo kadila sa.pah »ni lih rib! j in Mslfcga vina. E vseh stranj *o nTolole ; Ik n je Mn roKe s papirtrsorvirn:! *rvi Rk-j ^ •— Ofetjuhi ti ito mi službo konjarja, d« ' se® se odprvvožta? Kristusu, toda službe ► totsean! Sobdl. i — bPe zafpaM*- nas, Koža.acki Beflar, za-ffečiiti' riak, utrnili se. Odstopili smo od • očetovske vere, da sa tebi prikupimo? če! nas ti' estarviš, kam naj se zateče mol ■, • •— Padli Snu« >s at runu v kremplje?-—■Jb; ; *aWpll neBSo ofciirppn. ■ — Molži, tepec, čemrti' f’ 'Iti-^or je zapel iraiova: ' S faMtffl, peslhijo, krikom in1 fcTeztrtfTnimS gnrčatni dešp', pleAoiftih irndoskno i A-elliteTiSu: Bakhu n« čast — , V pridi, n 'bioe vesrifija! ; Julgati je vcepil v kram in se ozrl na ; mramornati Dionisovr kjp: carjeve oči, ki ;~so ^drjgo zrle čkrveške izrordke, so si oci-ipoč3e n« čistih potezah Irožanskega tc- NjS nfAseffopažW VoJpe; zSelo se mn .je, Ha je odi« čfcvek v krdehi živali v C*r je pristopil k žrtvovanju- Narod »je zrl * eaotrdenjem, kako je rimski Cc-W, .vrhovni svečenik — Pontifex maxi-'rrras — delal to, kar bi bili morali delati .shige in sifžnji — cepiti je drva, nosi! na rhrbfcu šibje, zajema! vodo iz studenca, da in netil ogenj. Nek plesalec 5e Sejal lovafišu na Poglej ga, kako se trudi. Ta pa .res ljubi svoje bogove! — T, kajpa, — je pristavil v. satir ja preoblečeni atlet, popravljaje si kozje rogove na čelu, — marsikdo še očeta in' matere ne ljubi tako, kakor on bogove. — Glejte ga, kako je nadul lica, da razpiha ogenj, — se je tiho roga! drugi. Pihal, pihaj, golobček, a iz vsega tega ne bo nič. Prepozno si prišel. Tvoj stric Konstantin Je že zdavnaj pogasil ogenj. Plamen je vzplamtel im ožaril carjev, obraz. Pomočil je posvečeni čopič iz 'konjske dlake v srebrno ploščato posodo in poškropil množico s posvečeno vodo. Mnogi so sc namrgodili, drugi pa se zdrznili, ko so jim padle po obrazu drobne kapfie. Ko so vsi obredi bili končani, se je Spomnil, da je pripravil poseben filozofski govor narodu- — Ljudje! — je začel. — Bog Dioniz >e velik začetek svobode v vaših srcih. Dioniz razvezuje vse zemeljske spone, se roga vsem mogočnikom i« osvoboia sužnje ...» Toda na obrazih je čital tako malo lini e vanj a, toliko dolgočasja, da so mu zamrle Ijescde; srce mu je objela smrtna zoprnost in gnus. Dal je znamenje suličarjem, lči sb pristopili i« ga obdali. Množic^ ,ae je nezadovoljno razšla. ’ Zdaj pa grem naravnost v cerkev in se izpovem. Nemara mi odpuste, — pijanec- — Satiro ustne so poškropili, viha niso dali. O, hudiči štentani! . . r ^ UHV/ v* Vf VlilU S1 01-« JCVJC KM 1 te OV Lfu** Car si jc v tem pije yt zakladnici umik^ovfom podobnih strogi možje,- ponosni obira* in roke, nato pa je snel prekrasno Dicmizijevo obleko in je oblekel preprosto, snežnobelo pitagorejsko tuniko. Solnce je tonilo, čakal je, da se stemni — hotel se je- neopaženo vrniti na! dvor. Stopil je skozi zadnja vrata v sTelr Dionizov gaj- Tu je domovala tišina; le čebele so brenčale in drobni vrelec je šume! med travo- Oglasili so se koraki. Julijan se je obrnil. Prihajaj je njegov prijatelj, eden izmed Maksimovih ljubljencev, mladi a-Jeksanifrijsk) Zdravnik O riba* i j. Krenila sta po telvnati stezi. Solnee je prodiralo skozi široko, zbitorumeno Ifstje vinsko« trte. —• Glej. je de.ial Julijan smehljaje, — tu še živi veliki Pan. Nato je nagnil gjavo in pristavil tiho: — Oribazij, ali si videl? , ^— Da, — je odvrnil zdravnik' — toda Itflv si nemara ti sam, Julijan. Kai si hotel pravzaprav? Car je molčal Približala sta se k razvalini, čez katero se je obilno razrasel bršljan: bil je majhen Silenov.tempelj, ki so ga kristjani razrušili. V gosti travi so ležali posamični ostanki. Po koncu je stal le en edini steber, čigar nežna glavica je bila po-dobna beli liliji. Na nji je vzplamtel odraz zahajajočega solnca. Sedla sta na kamene plošče. Vonjala — Glej, tega se mi je hotelo — takšne lepote! — Zakaj postajajo ljudje od dne do dne grši? Kje so oni, kje so bo- , " ' 01«. .1« rvttincnc Viusce. V VIIji*IH jc govoril| eoen izmed favnov 111 sr besno je meta, pelin in kumin. Julijan jc odgr- strgal prilepljeno brado in rogove — Res ni bilo vredno, da se zaVoljo tega pogubim! — jc pristavila togotno pocestnica. —• Kdo pa potrebuje tvojo duš« obole ne dam zanjo. nil visok-o travo i« pokazal sta-nodavnk razbiti bareljef. Oribazij, glej, tega .sc nri je hotelo! Na bareijefu je bila vpodobljcna stara tri-helenska »teorija« — slovesna proccsift atenskega naroda Kostanje in izdajatelj: Konsorcii »Talj«c<. — Odgovorni prednik; Rudolf Ozijn, — Tiska: M«riborška Gškam« fl, t mladeniči, čiste žene v. belih ohlapnih 0-■bkčilih? Kje je ta sila in radost? Galilcj-ci! Kaj ste storili! ,, Oči, iz katerih je sijala neskončna o-•ožnost m ljubezen, so poljubljajo iz trave moleči barclijcf. — Julijan, — jc vprašal Oribazij - tl--ho, — ali verjameš Maksimu. — Verjamem. — yse? — Kaj pa hočeš reči? Julijan je vprl vanj začudeno pogled- — Vedno mi. je prihajala misel, da trpiš. na enak} bolezni kakor tvoji sovražniki — kristjani. — Kakšna je ta bblezen ? — Vera v čudež«. Julijan je zmajal z glavo. — Ge ni eudežoV in bogov, toijaj je vse rniolie živijepje nesmiselno. Toda tt« govoriva o tem. Ne sodi me prestrogo zavoljo moje ljubezni do starodavna ib obredov ini vedeževanja. Ne vem, kako naj ti to pojasnita. Sl;are, Pounui« pesmi mo ganejo do sol*. Vočer imam' rajši jutra, jesen mi bolj ugaja nego pomlad. Ljubim vse, kor ofihaja in mineva. Ljubim vonj tumirajočoisra cvetja. Kaj naj storim, prijatelji Takega SP me ustvarili bogovi. Potre/bna mi je sladka žalost in ta zlatj, čarobni somvafk! Tam', r daAmi. minulosti, leži n oko. j .nejprceno lepega in milega, česar ne najdem tfikjsr več. Tja sije večerno solnce, ko cdševa tfa žoltem, starem' Mramorju. Nikar mi ne jemlji brszuntoa ljubezni do tega, česar ni ver. Preteklo.1* je neprimerno lepša od sedanjosti. V mtoji duši iraarjo spomini več moči nogo upi., (Dalje prihodnjič.J