geo21 OVITEK.qxd 29.9.2009 13:28 Page 1 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 ANI LJUBLJ O V TI^KARSTV VR AMNIK VRTI^KARSTVO A J UT VR[^AJ V LJUBLJANI BRIGIT ALE[ SMREKAR BOR ISBN 978-961-254-150-7 21 € 20 BRIGITA JAMNIK ALE[ SMREKAR 9 2 1 6 9 8 7 7 0 5 1 4 5 BORUT VR[^AJ pred_zalist.qxd 29.9.2009 13:28 Page 1 Brigita Jamnik Borut Vr{~aj Naziv: dr., mag., univerzitetni diplomirani kemik Naziv: dr., univerzitetni diplomirani inènir agronomije, znanstveni sodelavec Naslov: Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija, d. o. o., Vodovodna cesta 90, Naslov: Kmetijski in{titut Slovenije, Hacquetova 17, Ljubljana, Slovenija Ljubljana, Slovenija Faks: +386 (0)1 280 52 55 Faks: +386 (0)1 580 83 02 Telefon: +386 (0)1 280 52 90 Telefon: +386 (0)1 580 83 55 E-po{ta: borut.vrscaj@kis.si E-po{ta: bjamnik@vo-ka.si Medmrèje: http://www.ist-world.org/community/Person.aspx?PersonId= Medmrèje: – 1a77c21e72fd4f28ae76d5f79cbb2fdc Leta 1989 je na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljub- Leta 1996 je na Biotehni{ki fakulteti Univerze v Ljubljani diplomiral iz agrono- ljani diplomirala s podro~ja fizikalne kemije. Na isti fakulteti je {tudij mije. Leta 2007 je na Oddelku za vrednotenje in za{~ito kmetijsko-gozdarskih nadaljevala in leta 1992 zaklju~ila magistrski {tudij, leta 1998 pa zagovar- naravnih virov Univerze v Torinu zagovarjal doktorsko disertacijo z naslo- jala doktorsko disertacijo z naslovom »Porazdelitev ionov v okolici nabite vom »Soil evaluation method for the planning and management of soil quality valjaste povr{ine«. in urban areas«. @e med {tudijem se je udeleèval raziskovalnih taborov Po zaposlitvi v Javnem podjetju Vodovod-Kanalizacija leta 1999 je spre- in sodeloval pri pedolo{kem kartiranju na Centru za pedologijo in varstvo menila podro~je dela. Njeno delo je usmerjeno v razre{evanje problemov, okolja, kjer se je leta 1984 zaposlil. Sprva je delal v pedolo{kem laborato- povezanih z vodnimi viri. Ukvarja se z okoljskimi vidiki upravljanja obeh komu- riju in pri terenskih raziskavah tal, pozneje je vodil enoto za talni informacijski nalnih sistemov in z zagotavljanjem skladnosti ter zdravstvene ustreznosti sistem in kot asistent pou~eval predmeta Pedologija in Ekopedologija. Od pitne vode. S svojim delom je vplivala na prepoznavnost navedenih tem leta 2005 je zaposlen na Kmetijskem in{titutu Slovenije. v splo{ni in strokovni javnosti. Vzpostavila je tesne stike z raziskovalnimi Sodeloval je v mnogih doma~ih in mednarodnih projektih. Leta 2000 je bil ustanovami ter sodelovala pri {tevilnih slovenskih in mednarodnih razisko- Cochranov {tipendist na United States Department of Agriculture, v le- valnih projektih, ki so postali temelj strokovnim odlo~itvam podjetja. Od tih 2003 in 2004 pa je kot gostujo~i raziskovalec delal v Ispri. Je ~lan ekspertnih leta 2008 vodi Slùbo za nadzor kakovosti pitne in odpadne vode, ki je akre- skupin Evropske unije in slovenskih ministrstev ter aktiven ~lan Pedolo{- ditiran presku{evalni laboratorij. Njena bibliografija v doma~ih in tujih kega dru{tva Slovenije. Njegova bibliografija obsega ve~ kot 250 enot. publikacijah obsega okrog 100 enot. Ale{ Smrekar Naziv: dr., univerzitetni diplomirani geograf in univerzitetni diplomirani etnolog, znanstveni sodelavec Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, Ljubljana, Slovenija Faks: +386 (0)1 200 27 27 Telefon: +386 (0)1 200 27 34 E-po{ta: ales.smrekar@zrc-sazu.si Medmrèje: http://giam.zrc-sazu.si/smrekar Leta 1995 je na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljub- ljani diplomiral iz geografije in etnologije, leta 2000 je na istem oddelku zagovarjal magistrsko delo z naslovom »Varstvo kra{kega okolja na pri- meru Cerkni{kega jezera«, leta 2005 pa je na Oddelku za geografijo Fakultete za humanisti~ne {tudije Univerze na Primorskem v Kopru zago- varjal doktorsko disertacijo z naslovom »Zavest o rabi vode kot naravnega vira«. Od leta 1995 je zaposlen na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umet- nosti, od leta 2005 pa vodi njegov Oddelek za varstvo okolja. Leta 2006 je bil izvoljen v naziv znanstveni sodelavec. Sprva se je ukvarjal z metodologijo ranljivosti okolja in njeno uporabo, zad- nja leta pa raziskuje predvsem integralno obremenjevanje prodnih ravnin in posku{a ozave{~ati javnost o okoljskih problemih. Sodeluje pri {tevil- nih raziskovalnih projektih in nalogah, mnoge tudi vodi. Njegova bibliografija v doma~ih in tujih publikacijah obsega okrog 140 enot. pred_zalist.qxd 29.9.2009 13:28 Page 1 Brigita Jamnik Borut Vr{~aj Naziv: dr., mag., univerzitetni diplomirani kemik Naziv: dr., univerzitetni diplomirani inènir agronomije, znanstveni sodelavec Naslov: Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija, d. o. o., Vodovodna cesta 90, Naslov: Kmetijski in{titut Slovenije, Hacquetova 17, Ljubljana, Slovenija Ljubljana, Slovenija Faks: +386 (0)1 280 52 55 Faks: +386 (0)1 580 83 02 Telefon: +386 (0)1 280 52 90 Telefon: +386 (0)1 580 83 55 E-po{ta: borut.vrscaj@kis.si E-po{ta: bjamnik@vo-ka.si Medmrèje: http://www.ist-world.org/community/Person.aspx?PersonId= Medmrèje: – 1a77c21e72fd4f28ae76d5f79cbb2fdc Leta 1989 je na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljub- Leta 1996 je na Biotehni{ki fakulteti Univerze v Ljubljani diplomiral iz agrono- ljani diplomirala s podro~ja fizikalne kemije. Na isti fakulteti je {tudij mije. Leta 2007 je na Oddelku za vrednotenje in za{~ito kmetijsko-gozdarskih nadaljevala in leta 1992 zaklju~ila magistrski {tudij, leta 1998 pa zagovar- naravnih virov Univerze v Torinu zagovarjal doktorsko disertacijo z naslo- jala doktorsko disertacijo z naslovom »Porazdelitev ionov v okolici nabite vom »Soil evaluation method for the planning and management of soil quality valjaste povr{ine«. in urban areas«. @e med {tudijem se je udeleèval raziskovalnih taborov Po zaposlitvi v Javnem podjetju Vodovod-Kanalizacija leta 1999 je spre- in sodeloval pri pedolo{kem kartiranju na Centru za pedologijo in varstvo menila podro~je dela. Njeno delo je usmerjeno v razre{evanje problemov, okolja, kjer se je leta 1984 zaposlil. Sprva je delal v pedolo{kem laborato- povezanih z vodnimi viri. Ukvarja se z okoljskimi vidiki upravljanja obeh komu- riju in pri terenskih raziskavah tal, pozneje je vodil enoto za talni informacijski nalnih sistemov in z zagotavljanjem skladnosti ter zdravstvene ustreznosti sistem in kot asistent pou~eval predmeta Pedologija in Ekopedologija. Od pitne vode. S svojim delom je vplivala na prepoznavnost navedenih tem leta 2005 je zaposlen na Kmetijskem in{titutu Slovenije. v splo{ni in strokovni javnosti. Vzpostavila je tesne stike z raziskovalnimi Sodeloval je v mnogih doma~ih in mednarodnih projektih. Leta 2000 je bil ustanovami ter sodelovala pri {tevilnih slovenskih in mednarodnih razisko- Cochranov {tipendist na United States Department of Agriculture, v le- valnih projektih, ki so postali temelj strokovnim odlo~itvam podjetja. Od tih 2003 in 2004 pa je kot gostujo~i raziskovalec delal v Ispri. Je ~lan ekspertnih leta 2008 vodi Slùbo za nadzor kakovosti pitne in odpadne vode, ki je akre- skupin Evropske unije in slovenskih ministrstev ter aktiven ~lan Pedolo{- ditiran presku{evalni laboratorij. Njena bibliografija v doma~ih in tujih kega dru{tva Slovenije. Njegova bibliografija obsega ve~ kot 250 enot. publikacijah obsega okrog 100 enot. Ale{ Smrekar Naziv: dr., univerzitetni diplomirani geograf in univerzitetni diplomirani etnolog, znanstveni sodelavec Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, Ljubljana, Slovenija Faks: +386 (0)1 200 27 27 Telefon: +386 (0)1 200 27 34 E-po{ta: ales.smrekar@zrc-sazu.si Medmrèje: http://giam.zrc-sazu.si/smrekar Leta 1995 je na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljub- ljani diplomiral iz geografije in etnologije, leta 2000 je na istem oddelku zagovarjal magistrsko delo z naslovom »Varstvo kra{kega okolja na pri- meru Cerkni{kega jezera«, leta 2005 pa je na Oddelku za geografijo Fakultete za humanisti~ne {tudije Univerze na Primorskem v Kopru zago- varjal doktorsko disertacijo z naslovom »Zavest o rabi vode kot naravnega vira«. Od leta 1995 je zaposlen na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umet- nosti, od leta 2005 pa vodi njegov Oddelek za varstvo okolja. Leta 2006 je bil izvoljen v naziv znanstveni sodelavec. Sprva se je ukvarjal z metodologijo ranljivosti okolja in njeno uporabo, zad- nja leta pa raziskuje predvsem integralno obremenjevanje prodnih ravnin in posku{a ozave{~ati javnost o okoljskih problemih. Sodeluje pri {tevil- nih raziskovalnih projektih in nalogah, mnoge tudi vodi. Njegova bibliografija v doma~ih in tujih publikacijah obsega okrog 140 enot. GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 VRTI^KARSTVO V LJUBLJANI Brigita Jamnik Ale{ Smrekar Borut Vr{~aj 2 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 VRTI^KARSTVO V LJUBLJANI Brigita Jamnik Ale{ Smrekar Borut Vr{~aj LJUBLJANA 2009 Knjìna zbirka Geografija Slovenije, ISSN 1580-1594, UDK 91 © GIAM ZRC SAZU GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 VRTI^KARSTVO V LJUBLJANI Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj © 2009, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Urednika: Drago Perko, Drago Kladnik Recenzenta: Helena Gr~man, Du{an Plut Avtorji poglavij: Uvod (Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj), Zakonodaja (Drago Kladnik, Ale{ Smrekar), Metode dela (David Bole, Mateja Breg Valjavec, Karin Lah, Janez Su{in, Borut Vr{~aj), Vrti~karstvo v urbanem okolju (Tomà Vernik, Borut Vr{~aj, Janez Su{in, Andrej Simon~i~), Vrti~ki (Mateja Breg Valjavec, Bojan Erharti~, Drago Kladnik, Ale{ Smrekar), Tla vrti~kov (Janez Su{in, Tomà Vernik, Borut Vr{~aj, Andrej Simon~i~), Podzemna voda (Brigita Jamnik, PrimoÀuersperger, Miha Nartnik), Vrti~karji (David Bole, Drago Kladnik), Znanja, ozave{~enost in odnos vrti~karjev do okolja (Katarina Polajnar Horvat, Ale{ Smrekar), Obdelovanje vrti~kov (Janez Su{in, Andrej Simon~i~), Pridelki (Andrej Simon~i~, Janez Su{in, Borut Vr{~aj, Mateja Breg Valjavec), Vpliv vrti~karstva na kakovost tal in podzemne vode (Borut Vr{~aj, Tomà Vernik, Miha Nartnik, Brigita Jamnik), Primeri vrti~karstva iz tujine (Bojan Erharti~, Katarina Polajnar Horvat), Primernost na~rtovanih lokacij vrti~kov (David Bole, Mateja Breg Valjavec, Bojan Erharti~, Drago Kladnik, Ale{ Smrekar), Poudarki in zaklju~ki (Brigita Jamnik, Drago Kladnik, Borut Vr{~aj), Terminolo{ki slovar~ek (Brigita Jamnik, Drago Kladnik, Katarina Polajnar Horvat, Andrej Simon~i~, Ale{ Smrekar, Janez Su{in, Tomà Vernik, Borut Vr{~aj) Fotografi: Bojan Erharti~, Blà Komac, Tine Nagy, Miha Nartnik, Primò Pipan, Katarina Polajnar Horvat, Ale{ Smrekar Kartografka: Katarina Polajnar Horvat Prevod: DEKS d. o. o. Oblikovalec: Drago Perko Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Drago Perko Zalònik: Zalòba ZRC Za zalònika: Oto Luthar Glavni urednik: Vojislav Likar Ra~unalni{ki prelom: SYNCOMP d. o. o. Tiskarna: Birografika BORI d. o. o., Ljubljana Naklada: 250 izvodov Naslovnica: Jùno od ^rnu~ je na bregu Save zraslo pravcato vrti~karsko »naselje«, kar so nekateri »prebivalci« obeleìli tudi s hi{nimi {tevilkami. Avtor fotografije na naslovnici je Bojan Erharti~, avtor fotografije na zalistu pa Milan Oroèn Adami~. Monografija je zasnovana na podlagi raziskave Vrti~karstvo v Mestni ob~ini Ljubljana kot vir onesnaèval v tleh, pridelani hrani in podzemni vodi, ki jo je financirala Mestna ob~ina Ljubljana. Izid publikacije so podprli Mestna ob~ina Ljubljana, Kmetijski in{titut Slovenije in Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija. CIP – Katalòni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjìnica, Ljubljana 635(497.4Ljubljana) 712.28(497.4Ljubljana) JAMNIK, Brigita, 1966– Vrti~karstvo v Ljubljani / Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj ; [fotografi Bojan Erharti~ ... [et al.] ; kartografka Katarina Polajnar ; prevod Deks]. – Ljubljana : Zalòba ZRC, 2009. – (Geografija Slovenije, ISSN 1580-1594 ; 21) ISBN 978-961-254-150-7 1. Smrekar, Ale{, 1967– 2. Vr{~aj, Borut 247229440 4 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 VRTI^KARSTVO V LJUBLJANI Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj UDK: 911.2:631.4:635(497.4Ljubljana) 911.375:504:635(497.4Ljubljana) COBISS: 2.01 IZVLE^EK Vrti~karstvo v Ljubljani Vrti~karstvo je nastalo zaradi drùbenih, gospodarskih in prosto~asnih potreb ~loveka v mestnem okolju, najprej v industrijskih srednjeevropskih deèlah, od koder se je raz{irilo v vse razvite dràve sveta. Na obmo~ju Ljubljane so bila stihijsko rasto~a vrti~karska obmo~ja razporejena po vsem ravninskem delu. Vrhunec v razprostranjenosti so dosegla v devetdesetih letih dvajsetega stoletja. Zaradi spremenjenega, bolj urbanega na~ina ìvljenja in spremenjene doktrine mestnih oblasti je povr{ina vrti~kov na prehodu iz 20. v 21. stoletje precej nazadovala, {e zlasti na lokacijah, namenjenih pozidavi. S tem pri~ujo~a publikacija dobiva tudi zgodovinski pridih. Najnovej{a analiza vrti~karstva v Mestni ob~ini Ljubljana, ki smo jo izvedli na podlagi anketiranja 302 vrti~karjev, je pokazala, da je opremljenost vrti~karskih obmo~ij precej slaba. Gre za dejavnost starej{ih in manj premònih me{~anov, ki ve~inoma ìvijo v blokih. Ve~ina vrti~kov je najemnih. Vrti~karji so s sedanjimi povr{inami vrti~kov in razmerami za vrti~karstvo zadovoljni, saj nimajo èlje po dodatni {iritvi dejavnosti. Svoje vrti~ke pa si èlijo obdelovati tudi v prihodnje. Zaradi ostankov fitofarmacevtskih sredstev in tèkih kovin v prsti ali tleh in pridelani hrani ter onesnaèvanja podzemne vode predstavlja vrti~karstvo tveganje za zdravje ljudi in okolje. Analiza onesnaènosti prsti ali tal s tèkimi kovinami na 100 vzor~nih vrti~kih je na posameznih lokacijah pokazala onesnaènost zlasti s svincem, kadmijem, cinkom in bakrom, kar je v sorazmerju z velikostjo Ljubljane, stopnjo industrializacije in prometnimi obremenitvami. Vrti~ki so dobro zaloèni z organsko snovjo ter pogosto pregnojeni s fosforjem, kalijem in magnezijem. Vsebnost tèkih kovin v solatnicah je povi- {ana, testirani pridelki pa niso vsebovali ostankov fitofarmacevtskih sredstev. Povi{ano vsebnost nitratov v pridelkih smo ugotovili samo izjemoma, medtem ko so bile koncentracije nitritov bistveno manj{e. Kljub intenzivnosti vrti~karstva rezultati presku{anj podzemne vode eksplicitnih vplivov vrti~karstva niso potrdili, to pa pomeni, da so drugi antropogeni vplivi tako intenzivni, da prevladujejo nad vrti~karskimi. Osnutek izvedbenega prostorskega na~rta Mestne ob~ine Ljubljana iz leta 2008 predvideva, da se bo povr{ina vrti~karskih obmo~ij skr~ila za skoraj polovico, a tudi med na~rtovanimi vrti~ki so nekatera, ki ne izpolnjujejo minimalnih lokacijskih standardov. Nekatere lokacije vrti~kov so problemati~ne zlasti zato, ker so v neposredni bliìni pomembnej{ih prometnic in kot tak{ne predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje vrti~karjev. V prihodnje bo treba vrti~karje bolj sistemati~no ozave{~ati in izobraèvati o pravilni in varni rabi gnojil ter fitofarmacevtskih sredstev. Nenazadnje ne smemo prezreti dejstva, da je prakti~no vse vrti~karstvo v Mestni ob~ini Ljubljana navezano na zemlji{~a na vodovarstvenem obmo~ju. KLJU^NE BESEDE geografija, pedologija, hidrogeologija, varstvo okolja, vrti~karstvo, vrti~karji, prosto~asna dejavnost, prst, tla, podtalnica, podzemna voda, prostorsko na~rtovanje, izvedbeni prostorski na~rt, Ljubljana 5 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 VRTI^KARSTVO V LJUBLJANI Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj UDC: 911.2:631.4:635(497.4Ljubljana) 911.375:504:635(497.4Ljubljana) COBISS: 2.01 ABSTRACT Plot gardening in Ljubljana Plot gardening developed out of the social, economic, and leisure needs of people living in urban environments; it first developed in the central European industrial countries, from which it has spread to all developed countries around the world. Garden-plot areas spontaneously developed and were distributed across the entire flat area of Ljubljana. The number of garden plots reached its peak in the 1990s. Due to a new, more urban lifestyle and a policy change by the city authorities, the area of garden plots fell considerably at the end of the twentieth and the beginning of the twenty-first centuries, especially in locations zoned for construction. As a result, this publication is also gaining a historical character. The most recent analysis of plot gardening in the City of Ljubljana, which surveyed 302 plot gardeners, showed that the overall infrastructure available in garden-plot areas is relatively poor. This activity is mainly practiced by older and lower-income people, most of whom live in apartment buildings. The majority of garden plots are leased out. The plot gardeners are satisfied with their present plot areas and plot-gardening conditions because they do not wish to expand their activity. However, they wish to con-tinue to cultivate their plots in the future. Due to pesticide residues and heavy metals in the soil and produce, as well as groundwater contamination, plot gardening poses a threat to public health and the environment. An analysis of heavy metal contamination of the soil conducted on 100 sample garden plots showed that at individual locations the soil is primarily contaminated with lead, cadmium, zinc, and copper, which is consistent with Ljubljana's size, industrialization level, and traffic load. The garden plots are well-stocked with organic matter and often over-fertilized with phosphorus, potassium, and magnesium. Leaf vegetables show elevated heavy metal content, but the crops tested did not con-tain any pesticide residues. Elevated nitrate content in crops was established only rarely, and nitrite concentrations were considerably lower. Despite intensive plot gardening, groundwater test results did not show any explicit negative effects of plot gardening, which means that other forms of human impact are so intense that they prevail over those from plot gardening. The 2008 Draft Ljubljana Zoning Implementation Plan foresees a reduction in the total area of plot-gardening areas by nearly half; however, even the planned community garden plots include some that do not meet the minimum location standards. Some garden-plot areas are problematic primarily because they are located close to major traffic routes and as such pose a potential threat to gardeners' health. In the future, plot gardeners will have to be more systematically informed and educated about proper and safe use of fertilizers and pesticides. Last but not least, it cannot be ignored that practically all plot-gardening activity in the City of Ljubljana is associated with land in water-protection areas. KEY WORDS geography, pedology, hidrogeology, protection of environment, plot gardening, leisure activity, soil, groundwater, garden-plot users, spatial planning, zoning implementation plan, Ljubljana 6 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 VSEBINA PREDGOVORI .................................................................................................................................................................................................................................................... 11 1 UVOD ........................................................................................................................................................................................................................................................................ 15 1.1 CILJI RAZISKAVE ...................................................................................................................................................................................................................... 20 1.2 TERMINOLO[KA POJASNILA ................................................................................................................................................................................ 21 1.3 GLAVNE ZNA^ILNOSTI PREU^EVANEGA OBMO^JA .................................................................................................... 23 1.3.1 LJUBLJANSKO POLJE .................................................................................................................................................................................. 24 1.3.2 LJUBLJANSKO BARJE .................................................................................................................................................................................. 28 2 ZAKONODAJA ............................................................................................................................................................................................................................................ 30 3 METODE DELA .......................................................................................................................................................................................................................................... 34 3.1 ANKETIRANJE .............................................................................................................................................................................................................................. 34 3.2 VZOR^NA MESTA, VZOR^ENJE TER ANALITIKA TAL IN RASTLIN ............................................................ 38 3.2.1 LASTNOSTI TAL ...................................................................................................................................................................................................... 40 3.2.1.1 KISLOST .................................................................................................................................................................................................... 40 3.2.1.2 OSKRBLJENOST OBDELOVALNEGA SLOJA TAL Z RASTLINAM DOSTOPNIMI HRANILI .......................................................................................................... 41 3.2.1.3 OSTANKI MINERALNEGA DU[IKA PO SPRAVILU PRIDELKOV ............................ 41 3.2.1.4 ORGANSKA SNOV .................................................................................................................................................................... 42 3.2.1.5 KOVINE ........................................................................................................................................................................................................ 42 3.2.2 LASTNOSTI RASTLIN .................................................................................................................................................................................... 43 3.2.2.1 KOVINE ........................................................................................................................................................................................................ 43 3.2.2.2 NITRATI ...................................................................................................................................................................................................... 43 3.3 VZOR^NA MESTA, VZOR^ENJE TER ANALITIKA PODZEMNE VODE .................................................... 44 3.4 MERILA ZA DOLO^ANJE PRIMERNOSTI VRTI^KARSKIH OBMO^IJ ...................................................... 49 4 VRTI^KARSTVO V URBANEM OKOLJU .............................................................................................................................................................. 52 4.1 VPLIVI URBANEGA OKOLJA NA VRTI^KARSTVO ................................................................................................................ 52 4.2 ONESNA@EVALA VRTI^KOV V URBANEM OKOLJU .......................................................................................................... 54 4.2.1 TE@KE KOVINE ........................................................................................................................................................................................................ 54 4.2.1.1 SVINEC ........................................................................................................................................................................................................ 54 4.2.1.2 KADMIJ ........................................................................................................................................................................................................ 55 4.2.1.3 CINK ................................................................................................................................................................................................................ 55 4.2.1.4 BAKER .......................................................................................................................................................................................................... 55 4.2.1.5 KROM ............................................................................................................................................................................................................ 56 4.2.1.6 NIKELJ .......................................................................................................................................................................................................... 56 4.2.1.7 ARZEN .......................................................................................................................................................................................................... 56 4.2.1.8 KOBALT ...................................................................................................................................................................................................... 56 4.2.1.9 MOLIBDEN ............................................................................................................................................................................................ 56 4.2.2 ORGANSKA ONESNA@EVALA .......................................................................................................................................................... 57 4.3 VPLIVI VRTI^KARSTVA NA OKOLJE .......................................................................................................................................................... 57 4.3.1 VPLIVI VRTI^KARSTVA NA TLA .................................................................................................................................................... 57 4.3.1.1 FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA .................................................................................................................... 57 4.3.1.2 GNOJILA .................................................................................................................................................................................................... 59 4.3.2 VPLIVI VRTI^KARSTVA NA PODZEMNE VODE ...................................................................................................... 60 4.3.2.1 RASTLINSKA HRANILA ...................................................................................................................................................... 60 4.3.2.2 TE@KE KOVINE ................................................................................................................................................................................ 60 4.3.2.3 FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA .................................................................................................................... 62 7 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj 5 VRTI^KI ................................................................................................................................................................................................................................................................ 63 5.1 VRTI^KARSTVO SKOZI ^AS .................................................................................................................................................................................. 63 5.2 OBMO^JA VRTI^KOV ........................................................................................................................................................................................................ 70 5.2.1 VELIKOST VRTI^KARSKIH OBMO^IJ IN [TEVILO VRTI^KOV ........................................................ 70 5.2.2 VRTI^KI IN VODOVARSTVENA OBMO^JA .................................................................................................................... 72 5.3 LOKACIJE VRTI^KOV ........................................................................................................................................................................................................ 72 5.4 LASTNI[KI ODNOSI .............................................................................................................................................................................................................. 76 5.5 ZEMLJI[KA RABA NA VRTI^KIH ...................................................................................................................................................................... 77 5.6 UREJENOST VRTI^KOV ................................................................................................................................................................................................ 78 5.6.1 OPREMLJENOST IN UREJENOST .............................................................................................................................................. 79 5.6.2 MATERIALI IN GRADIVA OBJEKTOV NA VRTI^KIH .......................................................................................... 82 5.6.3 RAVNANJE Z ODPADKI ................................................................................................................................................................................ 84 6 TLA VRTI^KOV .......................................................................................................................................................................................................................................... 85 6.1 RODOVITNOST IN VSEBNOST HRANIL V OBDELOVALNEM SLOJU TAL VRTI^KOV .......... 85 6.1.1 KISLOST TAL ................................................................................................................................................................................................................ 86 6.1.2 OSKRBLJENOST TAL S HRANILI .................................................................................................................................................. 86 6.1.2.1 RASTLINAM DOSTOPNI FOSFOR V TLEH ............................................................................................ 86 6.1.2.2 RASTLINAM DOSTOPNI KALIJ V TLEH ...................................................................................................... 88 6.1.2.3 RASTLINAM LAHKO DOSTOPNI MAGNEZIJ V TLEH .............................................................. 88 6.1.2.4 OSTANKI MINERALNEGA DU[IKA V TLEH .......................................................................................... 88 6.1.2.5 ORGANSKA SNOV V TLEH ............................................................................................................................................ 88 6.1.3 TE@KE KOVINE V TLEH .............................................................................................................................................................................. 88 6.1.3.1 SVINEC ........................................................................................................................................................................................................ 92 6.1.3.2 KADMIJ ........................................................................................................................................................................................................ 92 6.1.3.3 CINK ................................................................................................................................................................................................................ 92 6.1.3.4 BAKER .......................................................................................................................................................................................................... 92 6.1.3.5 KROM ............................................................................................................................................................................................................ 97 6.1.3.6 NIKELJ .......................................................................................................................................................................................................... 97 6.1.3.7 ARZEN .......................................................................................................................................................................................................... 97 6.1.3.8 KOBALT ...................................................................................................................................................................................................... 97 6.1.3.9 MOLIBDEN ............................................................................................................................................................................................ 97 6.1.4 OSTANKI FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV V TLEH .................................................................................. 97 7 PODZEMNA VODA ................................................................................................................................................................................................................................ 99 7.1 SPLO[NO O KAKOVOSTI PODZEMNE VODE NA LJUBLJANSKEM POLJU .................................... 99 7.2 RAVEN PODZEMNE VODE .................................................................................................................................................................................... 102 7.3 ANALIZA KAKOVOSTI PODZEMNE VODE ...................................................................................................................................... 103 7.3.1 TEMPERATURA NA TERENU .......................................................................................................................................................... 103 7.3.2 ELEKTROPREVODNOST ...................................................................................................................................................................... 105 7.3.3 OKSIDACIJSKO-REDUKCIJSKI POTENCIAL ............................................................................................................ 105 7.3.4 NITRAT .............................................................................................................................................................................................................................. 105 7.3.5 RELEVANTNI PESTICIDI IN RAZGRADNI PRODUKTI: ATRAZIN IN DESETILATRAZIN ...................................................................................................................................................... 108 7.3.6 NATRIJ .............................................................................................................................................................................................................................. 108 7.3.7 KLORID ............................................................................................................................................................................................................................ 108 7.3.8 KALIJ .................................................................................................................................................................................................................................... 110 7.3.9 SULFAT ............................................................................................................................................................................................................................ 110 7.3.10 IDENTIFIKACIJA ORGANSKIH SPOJIN ........................................................................................................................ 110 8 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 7.4 UGOTOVITVE PO VRTI^KARSKIH OBMO^JIH GLEDE NA LJUBLJANSKE VODARNE ........................................................................................................................................................................................................................................ 110 7.4.1 VRTI^KARSKO OBMO^JE V OKOLICI VODARNE JAR[KI PROD ............................................ 111 7.4.2 VRTI^KARSKA OBMO^JA V OKOLICI VODARNE KLE^E .................................................................. 111 7.4.3 VRTI^KARSKA OBMO^JA V OKOLICI VODARNE [ENTVID ............................................................ 112 7.4.4 VRTI^KARSKA OBMO^JA V OKOLICI VODARNE HRASTJE .......................................................... 113 7.4.5 DRUGA VRTI^KARSKA OBMO^JA ........................................................................................................................................ 114 8 VRTI^KARJI ................................................................................................................................................................................................................................................ 115 8.1 BIVANJSKE RAZMERE IN POT NA VRTI^EK .............................................................................................................................. 116 8.2 DEMOGEOGRAFSKA ANALIZA ...................................................................................................................................................................... 118 8.2.1 SPOLNA IN STAROSTNA SESTAVA ...................................................................................................................................... 120 8.2.2 IZOBRAZBENA SESTAVA ...................................................................................................................................................................... 121 8.2.3 SOCIALNOEKONOMSKI KAZALNIKI .................................................................................................................................... 122 8.3 MOTIVACIJSKI DEJAVNIKI ...................................................................................................................................................................................... 123 8.4 VRTI^KARSTVO KOT NA^IN PRE@IVLJANJA PROSTEGA ^ASA .............................................................. 128 8.5 MED^LOVE[KI ODNOSI ............................................................................................................................................................................................ 131 8.5.1 ODNOSI MED VRTI^KARJI ................................................................................................................................................................ 132 8.5.2 ODNOSI VRTI^KARJEV Z NEVRTI^KARJI ................................................................................................................ 132 8.6 ZADOVOLJNOST Z RAZMERAMI ZA VRTI^KARSTVO ................................................................................................ 132 9 ZNANJA, OZAVE[^ENOST IN ODNOS VRTI^KARJEV DO OKOLJA .................................................................... 135 9.1 SPLO[EN ODNOS VRTI^KARJEV DO OKOLJA IN NJIHOVO ZAZNAVANJE OKOLJSKIH PROBLEMOV .......................................................................................................................................... 135 9.2 OPREDELITEV POGLAVITNIH ONESNA@EVALCEV OKOLJA ............................................................................ 140 9.3 POTREBA PO IZOBRA@EVANJU O PROBLEMATIKI VAROVANJA OKOLJA .................................. 142 9.4 NA^ELNA PODPORA OHRANJANJU OKOLJA ........................................................................................................................ 142 9.5 VRTI^KARSTVO IN VARSTVO OKOLJA .............................................................................................................................................. 144 9.6 ZNANJA O UPORABI, UNI^ENJU OSTANKOV TER HRANJENJU FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV .......................................................................................................................................................... 147 10 OBDELOVANJE VRTI^KOV .............................................................................................................................................................................................. 149 10.1 GNOJENJE .............................................................................................................................................................................................................................. 149 10.2 RABA FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV .............................................................................................................................. 151 10.3 RABA VODE .......................................................................................................................................................................................................................... 152 11 PRIDELKI .................................................................................................................................................................................................................................................... 157 11.1 VRSTA IN KOLI^INA PRIDELANE ZELENJAVE ................................................................................................................ 157 11.2 KAKOVOST PRIDELANE ZELENJAVE ............................................................................................................................................ 159 11.2.1 NITRATI V PRIDELANI ZELENJAVI ................................................................................................................................ 159 11.2.2 TE@KE KOVINE V PRIDELKIH ZELENJAVE ...................................................................................................... 160 11.2.3 OSTANKI FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV V PRIDELKIH ................................................ 160 11.3 PRIMERJAVA KAKOVOSTI PRIDELKOV Z VRTI^KOV S PRIDELKI IZ TRGOVIN .................................................................................................................................................................................... 161 12 VPLIV VRTI^KARSTVA NA KAKOVOST TAL IN PODZEMNE VODE .................................................................... 165 12.1 VPLIVI NA TLA .................................................................................................................................................................................................................. 165 12.1.1 TUJE SNOVI IN ONESNA@EVALA .................................................................................................................................. 165 12.1.2 GNOJILA IN HRANILA ...................................................................................................................................................................... 165 12.2 PRIMERNOST TRENUTNIH OBMO^IJ VRTI^KOV GLEDE NA TLA .................................................. 166 9 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj 12.3 VPLIVI NA PODZEMNO VODO .................................................................................................................................................................. 166 12.3.1 OBMO^JE 1: SAVA – ^RNU^E .......................................................................................................................................... 168 12.3.2 OBMO^JE 3: SELANOVA ULICA – STEGNE .................................................................................................. 168 12.3.3 OBMO^JE 4: ULICA JO@ETA JAME – [I[KA ................................................................................................ 168 12.3.4 OBMO^JE 13: KRANJ^EVA ULICA – BE@IGRAD .................................................................................. 168 12.3.5 OBMO^JE 19: AV[I^EVA CESTA – [ENTVID .............................................................................................. 169 12.4 PRIMERNOST TRENUTNIH LOKACIJ VRTI^KOV GLEDE NA PODZEMNE VODE .......................................................................................................................................................................................... 169 13 PRIMERI VRTI^KARSTVA IZ TUJINE ................................................................................................................................................................ 172 13.1 PROBLEMATIKA VRTI^KARSTVA V NEW YORKU ...................................................................................................... 172 13.2 ORGANIZIRANOST VRTI^KARSTVA V NEM^IJI IN AVSTRIJI .................................................................. 173 13.3 ORGANIZIRANOST VRTI^KARSTVA NA NIZOZEMSKEM ................................................................................ 178 13.4 PRIMERJAVA GLAVNIH ZNA^ILNOSTI LJUBLJANSKIH OBMO^IJ VRTI^KOV IN OPAZOVANIH OBMO^IJ VRTI^KOV V TUJINI ........................................................................ 179 14 PRIMERNOST NA^RTOVANIH LOKACIJ VRTI^KOV ................................................................................................................ 181 14.1 POGLEDI VRTI^KARJEV NA PRIHODNOST ........................................................................................................................ 181 14.2 DEJAVNIKI, POMEMBNI ZA NA^RTOVANJE LOKACIJ VRTI^KOV ...................................................... 183 14.3 OCENA PRIMERNOSTI LOKACIJ VRTI^KARSKIH OBMO^IJ, OPREDELJENIH V OSNUTKU IZVEDBENEGA PROSTORSKEGA NA^RTA MESTNE OB^INE LJUBLJANA .................................................................................................................................... 186 14.4 LASTNI[KA SESTAVA V OSNUTKU IZVEDBENEGA PROSTORSKEGA NA^RTA PREDVIDENIH VRTI^KARSKIH OBMO^IJ .................................................................................................. 194 15 POUDARKI IN ZAKLJU^KI ................................................................................................................................................................................................ 199 16 TERMINOLO[KI SLOVAR^EK .................................................................................................................................................................................... 206 16.1 RAZLAGA IZBRANIH STROKOVNIH IZRAZOV .................................................................................................................. 206 16.2 NEKAJ IZRAZOV V TUJIH JEZIKIH ...................................................................................................................................................... 214 17 SEZNAM VIROV IN LITERATURE ............................................................................................................................................................................ 215 18 SEZNAM SLIK ...................................................................................................................................................................................................................................... 220 19 SEZNAM PREGLEDNIC ........................................................................................................................................................................................................ 224 10 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 PREDGOVORI ^uvajmo naravo, potrebovali jo bomo {e dolgo! Ljubljana je zame najlep{e mesto na svetu, mesto na katerega sem ponosen in èlim, da bi bili nanj ponosni tudi vsi me{~ani. @elim si, da bi prestolnico ohranili ~isto, da bi jo {e lep{o, kot je zdaj, zapustili na{im zanamcem. In jih nau~ili, da je skrb za okolje pomembna in ni ni~ dano samo po sebi. Med vsakodnevnim pohajkovanjem po Golovcu z veseljem opazujem naravo okrog sebe, se nadiham ~istega zraka in uredim svoje misli. Vesel sem, da lahko skrb za okolje ter skrb za dobro po~utje delim s {tevilnimi me{~ankami in me{~ani Ljubljane. Ljubljana je zeleno mesto. K temu lahko prispevajo tudi urejena vrti~karska obmo~ja. @al so v preteklosti nastajala stihijsko, brez ustrezne opremljenosti in urejenosti, velikokrat na neustreznih lokacijah, kot so primestja, ki so danes del òjega mestnega sredi{~a, vizualno izpostavljene lokacije ob mestnih vpadnicah in, ne nazadnje, òja vodovarstvena obmo~ja. V ~asu mojega mandata èlim napake iz preteklosti popraviti. Zavedam se, da opravlja vrti~kar- stvo poleg pridelave hrane tudi pomembno socialno funkcijo druènja prebivalcev mesta in preìvljanja prostega ~asa na zraku, v naravi. Vendar neustreznosti in razra{~anja na vrti~kih ve~inoma nelegalno postavljenih gradenj ni mogo~e kar prezreti in tolerirati. S sodelavci mestne uprave in zunanjimi strokovnjaki smo na temelju raziskav, med katere se uvr{~a tudi pri~ujo~a, pripravili ustrezne podlage, s katerimi èlimo podro~je ljubljanskega vrti~karstva urediti ter okolju in mestu Ljubljani omogo~iti v vseh pogledih prijazno in prijetno dejavnost. V prostorskih aktih Mestne ob~ine Ljubljana bo z opredelitvijo obmo~ij, namenjenih vrti~karstvu, ta dejavnost prostorsko ume{~ena tako, da bodo lokacije izbranih zemlji{~ ~im bolj enakomerno razporejene in dostopne vsem prebivalcem Ljubljane. S predpisano ekolo{ko in integrirano pridelavo èlimo za{~ititi vire pitne vode in ostale prvine okolja ter prepre~iti negativne vplive na zdravje prebivalk in prebivalcev Ljubljane. Opredelili pa smo tudi okvirje in pogoje za ureditev in oddajo posameznih vrti~kov. @elim si, da Ljubljana ostane zeleno mesto, polno spro{~enih, nasmejanih obrazov ljudi, ki cenijo mònost vsakodnevnega stika z naravo in rekreacijo na prostem, kar omogo~a tudi urejeno ter okolju in zdravju prijazno vrti~karstvo. Prepri~an sem, da si to èlijo tudi vsi ljubljanski vrti~karji. Zoran Jankovi}, ùpan Mestne ob~ine Ljubljana 11 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj Preìvljajmo prosti ~as v pristnem stiku z naravo! Knjiga pred vami je prvo strokovno delo, ki tematiko vrti~karstva obdela z ve~ zornih kotov. O tej pere~i problematiki, ki ni le pere~ problem glavnega mesta Ljubljane, temve~ celotne Slovenije, so strokovna mnenja podale vse tri sodelujo~e institucije. Vrti~karstvo je svojevrsten na~in preìvljanja prostega ~asa v pristnem stiku z naravo. To ne pomeni, da vrti~karji ves ~as gojimo sadje, zelenjavo, okrasno grmi~evje in okrasne roè, ampak z medsebojnim druènjem, izmenjavo izku{enj in znanj, pa tudi samo s spro{~enim, neformalnim pogovorom prega-njamo stres in se sprostimo. Socialnega in zdravstvenega vidika vrti~karstva ni pri nas {e nih~e podrobneje obdelal. Vrti~karji imamo praviloma kraj{o dobo zdravljenja, ker si èlimo hitreje ozdraveti, da bomo lahko spet uìvali na svojem vrtu. Poleg tega druènje s sovrti~karji pomeni, da s teàvami ne obre-menjujemo drugih ustanov, denimo zdravstva in sociale, saj probleme re{ujemo v krogu prijateljev. Na vrtu namre~ zlahka najde{ sogovornika! Fenomen ljubljanskega vrti~karstva je lepo opisan, vendar mu manjka pomemben poudarek. Leta 1984 je bil sprejet odlok, ki je to problematiko vsaj delno urejal. V veljavi je bil do 26. aprila 2009. V njem so opredeljeni pogoji te dejavnosti, pomòni prostori in vse ostalo. Odlok se àl ob na novo sprejetih zako-nih, odlokih in drugih z vrti~karstvom povezanih dolo~ilih ni sproti posodabljal. Z novim odlokom se ni poskrbelo za vrti~karje, ki so imeli sklenjene najemne pogodbe, dobili dovoljenja za postavitev vrtnih ut ter dovoljenja za uporabo vode za zalivanje. Zanimivo je, da so krajevne skupnosti pred mnogo leti ljudi pozivale k najemu vrtov in z njimi sklepale {e danes veljavne najemne pogodbe. V spremenjenih okoli{~inah smo bili vrti~karji v javnosti prikazani kot onesnaèvalci okolja, kar pa se je tudi po ugotovitvah pri~ujo~e knjige pokazalo kot neresnica. Po na{em mnenju so najve~ji onesnaèvalci pitne vode tisti kmetje v neposredni bliìni vodarn, ki gojijo koruzo (pri vodarni Kle~e je njiva s koruzo le slabih 20 m od ograje vodarne), pa tudi vsi nevestni me{~ani, ki vsevprek odmetavajo odpadke in s tem degradi-rajo na{o pokrajino. Vrti~karstvo v Ljubljani mora imeti enak pomen in enake mònosti razvoja, kot jih imajo druge rekrea-cijske dejavnosti, ne pa, da smo vrti~karji degradirani. V teh prizadevanjih moramo sodelovati vsi me{~ani, saj lahko na podro~jih eko-vrtov uredimo varne teka{ke in sprehajalne poti, za pridobivanje elektrike uporabimo son~no energijo in namestimo tudi druge ekolo{ke naprave. Ljudje, ki se ukvarjamo z vrti~karstvom, smo ekolo{ko ozave{~eni in se vseskozi izobraùjemo o no-vostih. Prosti ~as preìvljamo kvalitetno, pri tem pa pomagamo pri ohranjanju avtohtonih vrst zelenjave, sadja, grmovnic, di{avnic …, sami vzgajamo sadike in si jih izmenjujemo, omogo~amo pticam, àbam in ostalim malim ìvalim, da imajo domove na na{ih vrtovih, obenem pa v kriznih ~asih nismo v breme Karitasa, centrov za socialno delo, Rde~ega krià in drugih ustanov, ki pomagajo ljudem v stiski. Vrt nam namre~ omogo~a làje preìvetje, s tem pa posredno omogo~a drugim prebivalcem v stiski, da làje pridejo do pomo~i, saj nas ni na njihovih spiskih. V primeru kakr{nekoli katastrofe v glavnem mestu bi bili vrti~karji med prvimi pripravljeni prisko~iti na pomo~. Dober zgled so nam lahko trnovski zelenjadarji, ki so ob uni~ujo~em potresu v Ljubljani leta 1896 brezdomcem omogo~ili, da so kolikor toliko normalno preìveli ve~ no~i na prostem, saj so spali v sodih za kisanje zelja, za kar gre zahvala tudi ùpanu Hribarju. Mesto kot celota mora razmi{ljati o tem, da je samopreskrbno in ni povsem odvisno od podeèlja. Tudi o tem poro~a ta knjiga. Med njenimi spoznani je tudi priporo~ilo, da mora prevladati ekolo{ko vrti~- karstvo, problematiko pa je treba re{evati {ir{e, to je z zakonodajo na nacionalni in lokalni ravni. Zahvala avtorjem na predanem delu. Marina Dolinar, podpredsednica Dru{tva vrti~karjev Ljubljana 12 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 Vrti~karstvo je tveganje za oskrbo Ljubljane s pitno vodo! Pri~ujo~a knjiga prihaja med bralce v pravem trenutku. Mestna uprava in ùpanstvo sta se odlo~i-la, da po ve~ desetletnem ve~plastno tveganem stihijskem razra{~anju vrti~karstva bolj odlo~no prevzame pobudo in »naredi red«. V upravi~eni skrbi za mestno javno dobro èli ljubljansko vrti~karstvo ~imprej, z vsemi razpolòljivimi, tudi prisilnimi sredstvi, urediti skladno s sodobnimi urbanimi prostorskimi in okoljskimi normami. Na drugi strani je mnoìca ljubljanskih vrti~karjev, ki se bolj ali manj odlo~no zavzemajo za ohranitev pridobljenih mònosti vrti~karstva. V prese~i{~u pogosto nasprotujo~ih si interesov med javnim in zasebnim se s {tevilnimi strokovnimi izhodi{~i in zelo konkretnimi predlogi pojavlja pri~ujo~e interdisciplinarno raziskovalno razmi{ljanje {tevilnih avtorjev, ki s strokovno zelo razli~nih zornih kotov osvetljujejo in pojasnjujejo zapleteno sedanjo in preteklo problematiko ljubljanskih vrti~kov in vrti~karjev, ne le s poglobljenim in vrednotenjem {tevilnih virov, temve~ tudi z rezultati napornih lastnih terenskih raziskav, izvedenih z vzor~enjem, meritvami in ne nazadnje anketiranjem ve~ kot 300 vrti~karjev. Tako se pred nami postopoma in vse bolj pregledno razgrinja {iroka paleta »vrti~karskih« problemov, ki pa {e zdale~ niso tako nepomembni, kot bi sodili pa sami besedi vrti~karstvo. Ravno obratno! Naj ob temu dodam nekaj misli, ki so se mi porodile ob prebiranju {tevilnih prispevkov. Ljubljanski vrti~ki so na ve~ kot 200 lokacijah in zavzemajo okrog 1,3 km2 povr{ine, kar za mesto ni zanemarljiv podatek. K temu je potrebno dodati pomembno dejstvo, da se z vrti~karstvom v Ljubljani ukvarja okrog 10.000 prebivalcev razli~nih starostnih kategorij, poklicev in socialnega poloàja. Pri iskanju celostnih re{itev je torej potrebno upo{tevati tudi dejstvo, da je vrti~karstvo za {tevilne Ljubljan- ~ane z vidika zagotavljanja ve~je socialne varnosti pomembna in resna dejavnost, tudi s {tevilnimi pozitivnimi rekreacijskimi, zdravstvenimi in psiholo{kimi posledicami. Krizno obdobje tak{en na~in pove- ~evanja socialne varnosti {e dodatno spodbuja. Ob ustreznih, strogo zasnovanih pogojih, ki jih je treba spo{tovati, se lahko vrti~karstvo na dolo~enih mestnih obmo~jih ohranja brez omembe vrednih negativnih vplivov. V blìnji preteklosti sta bila obseg ljubljanskih vrti~kov in {tevilo vrti~karjev {e ve~ja, vendar z okoljskega zornega kota tudi danes {e vedno nista zanemarljiva. Z okoljevarstvenega in vodnoekolo{kega vidika je klju~no naslednje: velika ve~ina obmo~ij vrti~kov je praviloma stihijsko, dobesedno kaoti~no razporejena na v preteklosti razvojno sicer manj atraktivnih lokacijah, vendar v veliki ve~ini na obmo~ju podtalnice strate{ko pomembnega Ljubljanskega polja. Razen vizualnega, pejsànega onesnaèvanja praviloma skrajno neokusnih vrtnih ut, ve~inoma prekritih z nevarno salonitno kritino, je klju~na okoljska nevarnost zlasti potencialno ~ezmerno vodno obremenjevanje podtalnice Ljubljanskega polja. [tevilni vrti~ki Ljubljanskega polja skupaj s kmetijstvom, stanovanjskimi in drugimi objekti, prometnicami, nedovoljenimi odlagali{~i odpadkov in drugimi urbanimi pritiski srednjero~no in dolgoro~no ogroàjo klju~ni vodni vir Ljubljane. Osebno sodim, da je temeljna strate{ka funkcija Ljubljanskega polja zagotavljanje zanesljive, varne in zdrave oskrbe Ljubljane s pitno vodo. Za razliko od ve~ine drugih ve~jih evropskih mest se lahko Ljubljana {e vedno pohvali z obilnim, kakovostnim vodnim virom tako reko~ sredi mesta! Vlogi Ljubljanskega polja kot vodozbirnega obmo~ja ~rpali{~ pitne vode se morajo podre-jati oziroma prilagajati vsi sedanji uporabniki. To ne velja zgolj za vrti~karje, temve~ tudi za vse ostale, {e bolj obremenjujo~e dejavnosti, vklju~no z nekaterimi vodnoekolo{ko spornimi razvojnimi mestnimi projekti. Zgolj primerljivo ve~jim samo~istilnim sposobnostim podtalnice Ljubljanskega polja, ki je od 10 do 30 m pod povr{jem, se lahko zahvalimo, da je kakovost na~rpane ljubljanske podtalnice praviloma {e vedno primerna. Pritrditi velja tudi ugotovitvi v knjigi, da predstavljata tako kmetijska kot vrti~karska pridelava hrane na okoljsko ranljivih aluvialnih ravnicah ob pretirani rabi za{~itnih sredstev in gnojil mòno zdravstveno tveganje. Zato je na mestu predlagana pobuda, da se ve~ja pozornost nameni na~rtne-mu izobraèvanju vrti~karjev. Zato podpiram osrednjo sporo~ilno noto raziskovanega projekta in pri~ujo~e knjige, da je treba osrednjo pozornost nameniti vrti~karskim obmo~jem na najòjem in òjem vodovarstvenem obmo~ju s strogim reìmom varovanja podtalnice Ljubljanskega polja, saj skupaj z drugimi obremenjujo~imi dejavnostmi 13 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj in odlagali{~i odpadkov predstavlja tveganje za varno oskrbo s pitno vodo. Nedopustno je, da so stihijsko nastala vrti~karska obmo~ja tik ob ograjah vodarn javnega sistema oskrbe s pitno vodo! Predvsem analize vzorcev prsti opozarjajo, da je prst precej{njega {tevila vrti~kov onesnaèna s tèkimi kovinami (svinec, kadmij, cink, baker). Na tak{nih lokacijah bi bilo treba pridelavo hrane ukiniti ali vsaj omejiti. Zaskrbljujo~e je, da je sicer velika ve~ina vrti~kov na vodovarstvenih obmo~jih, a je le 29 % anketiranih vrti~karjev izjavilo, da je na vodovarstvenem obmo~ju tudi njihov vrti~ek. Tveganje onesnaèvanja podtalnice Ljubljanskega polja zahteva torej stroge reìme varovanja. S tega vidika je leta 2009 sprejet Odlok o urejanju in oddaji vrti~kov v zakup potreben, seveda pa na osebni ravni pri prizadetih vrti~karjih povzro~a pri~akovano nestrinjanje. Osebno bi torej zmanj{evanje obsega vrti~karskih obmo~ij zaradi strate{kega interesa ohranjanja kakovosti podtalnice Ljubljanskega polja za~el na stròjih vodovarstvenih obmo~jih, na pa na obmo~ju ljubljanskih @al, kjer je bil v ospredju kulturno-pejsàni vidik. Z vidika za{~ite pitne vode so skrajno problemati~ne lokacije vrti~kov na neposrednih prispevnih obmo~ij vodarn (na primer ob vodarni Kle~e), pa tudi vrti~ki jùno od ^rnu~. Zgolj za odtenek manj{e je vodnoekolo{ko tveganje obmo~ij vrti~kov gorvodno od ~rpali{~, nekoliko bolj oddaljenih od osrednjega obmo~ja Ljubljanskega polja. Kot pomembno izlo~itveno merilo pri vrednotenju ustreznosti lokacij velja zaradi vsebnosti tèkih kovin v prsti in pridelkih upo{tevati tudi lego obmo~ij vrti~kov v neposredni bliìni prometnic. Rezultati predlagane sintezne, dvoplastno zasnovane ocene oziroma presoje (ne)primernosti lokacij vrti~karskih obmo~ij so pomembno orodje za izdelavo dodatnega akcijskega programa re{evanja zapletene problematike. Predstavljeni primeri vrti~karstva iz Evrope in Zdruènih dràv Amerike kaèjo, da se s to problematiko sre~ujejo in z njenim razre{evanjem bolj ali manj uspe{no ukvarjajo tudi v mnogih drugih mestih. Zaradi okoljevarstvenega, zlasti vodnoekolo{kega vidika, je nena~rtovana in nenadzorovana ljubljanska vrti~karska obmo~ja treba sonaravno urediti, na nekaterih, zlasti okoljsko najbolj tveganih obmo~jih, pa tudi odpraviti. Strokovni, raziskovalni rezultati pri~ujo~e knjige v veliki meri omogo~ajo, da se ob dobri volji in prepotrebnemu usklajevanju interesov vseh sodelujo~ih vzpostavi trajnostni mestni trikotnik za potrpèljivo iskanje najbolj{ih re{itev ljubljanskega vrti~karstva: mestni na~rtovalci–vrti~karji–stroka. Du{an Plut, redni profesor na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani 14 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 1 UVOD Narava je bila in ostaja del mesta. Najsi bo njena prisotnost na~rtovana ali spontana, posledica zavest-nih odlo~itev ali zgolj razvoja na dolo~eni lokaciji, nenehna rast mest je ni izrinila iz urbanega tkiva. V mestih je prisotna v razli~nih oblikah mestnega zelenja: mestnih parkih, drevoredih, zgodovinskih vrtovih, zele-nicah, pa tudi vrti~kih in vrtovih na stre{nih terasah. Narava so tudi pionirske in specialisti~ne rastlinske ter ìvalske vrste, ki kljubujejo v razmerah grajenega okolja, in, kar je najpomembneje, narava je tudi ~lovek. Prav zato je, kljub mo~nemu razra{~anju nenaravnih prvin v mestnem tkivu, uveljavitev narave v nadzorovani mestni pokrajini v prvi vrsti odvisna od ~lovekovega odnosa do narave. Povezanost ~loveka z naravo se ohranja v njegovi potrebi po stiku z naravo. Ta potreba je skrajno neoprijemljiva in se zadovoljuje izrazito individualno. Me{~ani najbolje sprejemajo obmo~ja varne, pred-vidljive narave, torej urejeno mestno zelenje. Oblikovana mestna krajina, {e zlasti mestne zelene povr{ine kot celota ali kot posamezna pokrajinska prvina, v urbanem prostoru deluje kot okolje za zadovoljevanje ~lovekove potrebe po stiku z naravo. Znotraj teh prostorov pa mestni prebivalci nenehno i{~ejo nove, {e bolj neposredne stike z naravo, ki jih morajo skladno s poudarjanjem strpnosti in razumevanja druga~nosti upo{tevati tako mestni politiki kot na~rtovalci (Simoneti 2000). Vrti~karstvo je ve~namenska dejavnost. Njen glavni namen je pridelovanje vrtnin za lastne potre-be in potrebe {ir{e druìne. Po opredelitvi pred kratkim sprejetega Odloka o urejanju in oddaji vrti~kov v zakup (Odlok o urejanju in oddaji … 2009) je v 2. ~lenu zapisana naslednja definicija: »… Vrti~karstvo je prosto~asna dejavnost, ki vklju~uje pridelovanje vrtnin in sadja ter gojenje okrasnih rastlin z namenom samooskrbe in negospodarske pridelave …«. Izvaja se na vrtovih, ki niso sestavni del ohi{nic okrog individualnih ali vrstnih stanovanjskih objektov, in so praviloma lo~eni od stavb, kjer prebivajo vrti~karji. Dejavnost je samooskrbna, saj pridelki praviloma niso namenjeni prodaji. Vrti~ek je zemlji{~e, ki je vrtnarsko obdelano. Vrti~karstvo je namenjeno zlasti pridelavi vrtnin, redko tudi polj{~in. Kljub temu, da na nekaterih vrti~kih gojijo tudi krompir in ob robovih celo koruzo, lahko vrti~karstvo bolj primerjamo z intenzivnim zelenjadarstvom kot s poljedelstvom (Simoneti s sodelavci 1997). Slika 1: Intenzivno obdelani vrti~ki na enem ALE[ SMREKAR od vrti~karskih obmo~ij v vzhodnem delu mesta. 15 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj Vrti~karji so me{~ani, ki vrtov praviloma nimajo ob stanovanjskih objektih, ampak obdelujejo zemljo nekje v mestu ali na njegovem obrobju. Na~eloma gre za najemanje sorazmerno majhnega obdelovalnega zemlji{~a, ki je praviloma del ve~jega vrti~karskega kompleksa. Nekateri vrti~karji se tudi zdruùjejo, kar jim prina{a ve~jo varnost, zmanj{uje stro{ke, pomaga re{evati probleme in navezova-ti stike z razli~nimi strokovnjaki. Vrti~karstvo se pojavlja v vseh mestih zahodnega kulturnega okolja. ^eprav na~eloma velja, da so mesta grajena in v njih ni odve~nih praznih prostorov, vrti~karska obmo~ja praviloma najdemo na lokacijah, ki vsaj trenutno niso zanimive za druge dejavnosti. Tak{na so na primer opu{~ena zemlji{~a nekdanje urbane rabe, obvodni prostor, zemlji{~a pod daljnovodi, ob cestah, èlezni{kih progah in okrog ve~stanovanjskih hi{. Najve~ji potencial za razvoj vrti~karstva predstavljajo velika obmo~ja javnih zemlji{~, ki jih mestne oblasti varujejo kot nezazidljiva za oblikovanje pokrajine, {iritev mesta (Smit s sodelavci 1996) in tudi varovanje podzemnih vodnih virov. V urbanih okoljih je pomanjkanje prostora za vrti~karstvo redko, problem je bolj v pridobivanju legalnih pravic za uporabo vrti~karstvu namenjenih zemlji{~, ki so predpogoj za opredelitev obdobja njihove uporabe. Zato je treba raziskati mònosti za izbor ustreznih lokacij, nato dolo~iti pogoje za legalno rabo, {ele nato pa lahko sledijo napotki, kako in kaj naj se prideluje (Smit s sodelavci 1996). Vrti~karstvo je kompleksna dejavnost, ki zadovoljuje razli~ne potrebe (Vastl 2000): • eksisten~ne z mònostjo konvencionalnega ali ekolo{kega pridelovanja hrane, • fizi~ne z mònostjo rekreacije, sprostitve in po~itka, • zdravstvene z mònostjo gibanja v nasprotju s poklicnim neaktivnim delom, • socialne z mònostjo navezovanja osebnih stikov in • psiholo{ke z mònostjo stika z naravo. Dandanes razli~ni avtorji vlogo vrti~karstva zelo razli~no ocenjujejo. Vrednotijo ga v povezavi s socialno zgodovino, njegov pomen vidijo v gospodarski rabi oziroma ekolo{ki pridelavi, imajo ga za vir obremenjevanja okolja, izpostavljajo pa ga tudi kot mònost zapolnitve degradiranih urbanih povr{in, nadomestilo za psihi~ne in fizi~ne teàve sodobnega ~loveka, mònost za oddih in rekreacijo v prostem ~asu ter celo kot navidezne zadovoljitve èlje po posesti (Goriup 1984). Ne glede na pomen in vlogo vrti~karstva se je ta dejavnost s~asoma precej spreminjala. Psihologi ji pripisujejo pozitivne posledice, pri ~emer izpostavljajo nekatere vidike, kot so ponos na pridelke, ki jih vzgojijo z lastnim delom, povi{ano samooceno, manj{o stopnjo vandalizma v okolju. Ljudje, ki imajo okrog hi{ vrtove, ocenjujejo svojo sosesko kot bolj prijazno in v ve~ji meri ~utijo pripadnost dolo~eni skupnosti. Vrtovi namre~ zagotavljajo prostor za sre~anja in mònost za skupno delo. Ena od posledic je tudi pove~anje ob~utka ozemeljskosti, kar vpliva na to, da kraj postane bolj branljiv (Poli~ 1999). V kontekstu mesta je vrti~karstvo razumljeno kot ostanek preteklosti oziroma ruralnega na~ina ìvljenja, nekaj za~asnega in neprimernega. V najbolj{em primeru se pojmuje kot konstruktivna rekreacija, ki v~asih pripomore k polep{anju mesta. V resnici pa je pomembna ekonomska dejavnost z veliko dinamiko rasti, ki zagotavlja ekonomsko in predvsem prehransko varnost mestnih prebivalcev (Simoneti s sodelavci 1997). O njem se pogosto razmi{lja v stereotipih, ki mu ne priznavajo vloge, kakr{no je mogo- ~e ugotoviti na temelju raziskav in realnih kazalcev. Tako naj bi (Smit s sodelavci 1996): • bilo povsem nepomembno v smislu preìvetja posameznikov, • odvzemalo dobi~ek primestnim kmetom, • bilo v primerjavi s kmetijstvom ekonomsko neupravi~eno, • imelo za~asni zna~aj, • bilo okolju {kodljivo in • bilo higiensko opore~no. Ve~ini na{tetih stereotipnih navedb je mogo~e nasprotovati in jih celo ovre~i. Dejansko je vrti~karstvo povsem resna dejavnost, ki je zmòna pokriti stro{ke svojega obstoja in delovanja. Kmetijstvu ne konkurira. V ustreznih razmerah in ob primernih navodilih poteka brez {kodljivih vplivov in drugih neza-16 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 èlenih spremljajo~ih posledic, kot so na primer neformalna raba prostora ali vidni znaki samogradi-teljstva (Simoneti s sodelavci 1997). Zdrava oziroma varna hrana, zdravstveno ustrezna pitna voda in ohranjanje naravnih virov so nuj-ni dejavniki strate{kega pomena, ~e èlimo prebivalstvu zagotoviti ustrezne bivalne razmere in zdravo okolje ob hkratnem trajnostnem gospodarskem in drùbenem razvoju. V ob~utljivi pokrajini predstavljajo urbanizacija, industrializacija, promet in kmetijstvo poglavitne nevarnosti za zdravje prebivalstva in trajnostno ravnanje z naravnimi viri. Pridelava hrane na okoljsko ranljivih aluvialnih ravninah in v onesnaènem okolju ob nepravilni in ~ezmerni rabi fitofarmacevtskih sredstev ter gnojil pomeni tveganje za zdravje me{~anov. Ogroèno je lahko neposredno, prek prehrambene verige z uìvanjem onesnaène doma pridelane hrane, ali posredno, prek onesnaènega okolja, zlasti podtalnice. V ljubljanskem prostoru vrti~karstvo zlasti zaradi lege vrti~karskih obmo~ij na najòjem in òjem vodovarstvenem obmo~ju s strogim vodovarstvenim reìmom vodnega telesa Ljubljanskega polja predstavlja tveganje za varno oskrbo s pitno vodo. Nekatera vrti~karska obmo~ja so namre~ tik ob ograjah vodarn javnega vodovodnega sistema. S ~ezmerno ter neustrezno rabo hranil in rastlinskih za{~itnih sredstev ima lahko vrti~karstvo z obremenjevanjem humusnih plasti in sedimentov v nezasi~eni coni vodonosnika dolgoro~no negativen vpliv tako na kakovost podzemne vode na vrti~karskih obmo~jih kot na kakovost podzemne vode v ~rpali{~ih ter posledi~no na zdravstveno ustreznost pitne vode »na pipi« uporabnika. Nestrokovna raba za{~itnih sredstev in gnojil pomeni torej nevarnost za vodne vire in varno javno oskrbo s pitno vodo. Ker je ljubljansko vrti~karstvo s tega zornega kota v konfliktu z organizirano rabo prostora in urbanisti~no zasnovo mesta, bi lahko zaradi do nedavnega nezadostnega nadzora in pomanjkljive okoljske ozave{~enosti vrti~karjev v prihodnosti pri{lo do nevarnih in {kodljivih posledic, {e zlasti, ker je praviloma navezano na okoljsko ob~utljiva obmo~ja. Stanje je {e toliko bolj zaskrbljujo~e zaradi stihijskega razra{~anja vrti~kov, ki se ob opu{~anju kmetovanja {irijo tudi v neposredno bliìno vodarn, TI^ AN ERHAR Slika 2: Poìganje vrti~karskih lop BOJ na vrti~karskem obmo~ju pred @alami. 17 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj namenjenih ~rpanju vode za javno oskrbo. Vrti~karska obmo~ja lahko s~asoma postanejo nelegalna naselja z neurejenimi higienskimi razmerami, neurejenim oziroma nenadzorovanim ravnanjem z ne-varnimi odpadki ter kopi~enjem ostankov fitofarmacevtskih sredstev, nelegalnim odvzemanjem vode in gradnjo nelegalnih dovoznih poti. V Ljubljani doslej ni bilo neposrednih dokazov o vplivu vrti~karstva na kakovost vira pitne vode, ~eprav bi ga glede na njegovo raz{irjenost, nenadzorovanost, stihijskost in glede na lokacije z najbolj intenzivnim vrtnarjenjem (tudi v bliìni ~rpali{~ pitne vode) lahko uvrstili med dejavnosti z ve~jim tveganjem za kakovost vira. Zaradi tovrstnega tveganja Uredba o vodovarstvenem obmo~ju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (UL RS 120/2004, 7/2006), v 16. ~lenu vrti~karstvo znotraj najòjega vodovarstvenega obmo~ja nedvoumno prepoveduje. Z namenom dodatne osvetlitve vloge vrti~karstva je Mestna ob~ina Ljubljana leta 2006 na javnem razpisu za sofinanciranje okoljskih projektov izbrala raziskavo Vrti~karstvo v Mestni ob~ini Ljubljana kot vir onesnaèval v tleh, pridelani hrani in podzemni vodi, ki so jo izvedli Kmetijski in{titut Slovenije (KIS), Geografski in{titut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (GIAM ZRC SAZU) ter Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d. o. o. Njeni poglavitni cilji so bili poiskati nekatere odgovore in dopolniti informacije o problematiki vrti~karstva v Ljubljani ter njegovih morebitnih vplivih na podzemne vode in zdravje me{~anov. Izsledke raziskave predstavljamo v pri~ujo~i monografiji. Od leta 2006 do zaklju~ka pisanja te knjige spomladi 2009 je bil razvoj dogodkov na podro~ju vrti~- karstva zelo buren. Za~eli smo z raziskovanjem prostorskih, socialnih, gospodarskih, zdravstvenih in okoljskih komponent ljubljanskega vrti~karstva. V tem ~asu je pri{lo do {tevilnih sprememb tako na zako-nodajnem podro~ju (priprava in/ali sprejem prostorskih na~rtov, odlokov, pravilnikov in uredb) kot tudi v prostoru samem (odstranitev nekaterih vrti~karskih obmo~ij). S tem knjiga dobiva {e eno prvotno povsem nepredvideno, to je zgodovinsko komponento. TI^ AN ERHAR BOJ Slika 3: [tevilna vrti~karska poslopja jùno od ^rnu~, na levem bregu Save so zaradi prepre~evanja dodatnih stro{kov odstranili kar lastniki sami. 18 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 TI^ AN ERHAR BOJ Slika 4: Vrti~karski kompleks med [martinsko cesto in @alami pred odstranitvijo. TI^ AN ERHAR BOJ Slika 5: Obmo~je nekdanjega vrti~karskega kompleksa med [martinsko cesto in @alami po preureditvi v park. 19 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj Kljub prizadevanjem po na~rtnem odpravljanju negativnih vplivov vrti~karstva je v zadnjem ~asu {e pred celovitim razre{evanjem problematike na nekaterih vrti~karskih obmo~jih pri{lo do neusklajenih, do neke mere tudi ne dovolj premi{ljenih posegov mestne oblasti. Aprila 2007 se je kljub pomanjkanju strokovnih ekspertiz in zastareli zakonodaji (iz sredine osemdesetih let prej{njega stoletja) za~ela »vrti~- karska vojna«, kakor so nekateri mediji poimenovali spor med vrti~karji in ljubljanskim ùpanom. Odstranjevanje vrti~kov se je za~elo na obmo~ju ljubljanskih @al, saj je prevladalo mnenje, da »barakar-ska naselja« vrti~karjev ne spadajo v neposredno bliìno evropske kulturne dedi{~ine, ki jo predstavlja Ple~nikova arhitektura na @alah (Medmrèje 1). Nadaljevali so se na nekaterih drugih vrti~karskih obmo~- jih, medijsko {e zlasti odmevno v najve~jem ljubljanskem vrti~karskem naselju na levem bregu Save, jùno od ^rnu~. Z odstranjevanjem spornih obmo~ij vrti~kov so mestne oblasti za~ele izvajati ukrepe z namenom organizirati zdaj stihijsko vrti~karstvo in povr{ino vrti~karskih zemlji{~ z obstoje~ih 1,30 km2 oziroma 130 ha zmanj{ati na skromnih, vendar z vso potrebno infrastrukturo opremljenih 0,55 km2 oziroma 55 ha (Izvedbeni prostorski … 2008). Nedavno sprejet Odlok o urejanju in oddaji vrti~kov v zakup namenja precej{njo pozornost varovanju okolja, tako da naj bi bila zalivanju vrti~kov namenjena le deèvnica oziroma kapnica (Odlok o urejanju in oddaji … 2009). Ljubljanski mestni svetniki so ga soglasno potrdili na za~etku leta 2009. Z njim naj bi med drugim dosegli, da vrti~ki ne bi {e vnaprej kazili mestne podobe in prepre~ili gradnjo pravcatih vikenda{- kih naselij, kar zagotovo ni temeljni namen vrti~karstva. V odloku je zapisano, da bo Mestna ob~ina Ljubljana oddajala mestna zemlji{~a na za~asnih ali trajnih lokacijah, namenjenih spodbujanju vrti~karstva. Po novem so vrti~ki opredeljeni kot posebne mestne zelene povr{ine, ki ne bodo ve~ locirane na òjih vodovarstvenih obmo~jih, v mestnem sredi{~u in na bolj izpostavljenih lokacijah, ki bi utegnile kaziti podobo ljubljanske pokrajine. Zato naj po novem vrti~kov ne bi bilo niti v bliìni kulturnih spomenikov niti pokopali{~. Omenimo naj {e, da smo imeli izvajalci raziskave Vrti~karstvo v Mestni ob~ini Ljubljana kot vir onesnaènosti v tleh, pridelani hrani in podzemni vodi (Vr{~aj s sodelavci 2008) izjemno sre~o, da se preu~itve ljubljanskih vrti~kov in vrti~karjev ponavljajo na vsakih nekaj let, kar nam je omogo~ilo tudi primerjal-ne analize. Ker je ta problematika tako ali druga~e vsem na o~eh, z njo pa so povezani tudi raznovrstni vidiki in problemi prostorskega razvoja mesta, ni presenetljivo, da je zanimiva za dokaj {irok krog razisko-valcev. Prva temeljita preu~itev je bila opravljena sredi osemdesetih let prej{njega stoletja (Goriup 1984). Izjemno temeljita je bila raziskava Usmeritve in pogoji za nadaljnji razvoj vrti~karstva v Ljubljani (Simoneti s sodelavci 1997). Preu~itve so opravili tudi arhitekti (Vastl 2000). V prvih letih 21. stoletja se je Mestna ob~ina Ljubljana za~ela ~edalje bolj zavedati teàvnosti obvladovanja vse bolj stihijskega razvoja vrti~karstva, zato je bila opravljena prva ureditvena {tudija (Gregori~ s sodelavci 2004; Doleàl, Strojin Boì~ in Turk 2005). Povsem nove pa so strokovne podlage za urejanje vrti~karskih obmo~ij (Simoneti s sodelavci 2007), ki so podlaga osnutku izvedbenega prostorskega na~rta (Medmrèje 3). 1.1 CILJI RAZISKAVE Temeljna raziskovalna hipoteza je bila, da je vrti~karstvo v Ljubljani stihijsko razme{~eno, iz okoljevarstvenega, zdravstvenega in upravnona~rtovalskega zornega kota marsikje tudi na neprimernih lokacijah. Glede na navedene vidike so bili glavni cilji raziskave naslednji: 1. Okoljevarstveni vidik: • ocena onesnaènosti tal ali prsti na vrti~kih (tèke kovine, ostanki fitofarmacevtskih sredstev, nitrati, rastlinska hranila), • kakovost in primernost tal ali prsti za vrti~karsko pridelavo in • ocena vplivov vrti~karske pridelave na kakovost podzemne vode. 2. Zdravstveni vidik: • ocena koli~ine in kakovosti pridelane hrane, • ocena {tevila oseb, ki to hrano uìvajo, vklju~no z njihovo starostno sestavo, 20 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 • ocena na~ina rabe fitofarmacevtskih sredstev na vrti~kih z vidika varne prehrane in varovanja zdravja, • zasnova monitoringa pridelave hrane na vrti~kih in • ocena okoljevarstvenega tveganja v zvezi s prehajanjem tèkih kovin, fitofarmacevtskih sredstev in nitratov v prehransko verigo. 3. Upravnona~rtovalski vidik: • zasnova digitalnega katastra vrti~kov, • dolo~itev kriterijev primernosti zemlji{~ za vrti~ke, • osnutek monitoringa mestnih vrti~kov in • osnutek pravilnika o kmetovanju na vrti~kih v Mestni ob~ini Ljubljana. Poleg skupnih ciljev sodelujo~ih partnerjev je Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija kot upravljavec javnega vodovodnega sistema v Ljubljani zasledovalo tudi izrazito ciljni interes, to je preveriti tveganje, ki ga vrti~karstvo predstavlja za kakovost podzemne vode, ki je vir pitne vode v Ljubljani in okolici, posledi~no pa tudi tveganje za varnost oskrbe s pitno vodo. Za potrditev predpostavke, da vrti~karstvo pomeni tveganje za varno oskrbo s pitno vodo, Ljubljana ne potrebuje nikakr{nih dokazil. @e samo dejstvo, da se v neposredni bliìni ~rpali{~ za javno oskrbo s pitno vodo izvaja nekontrolirana dejavnost, zaradi katere se v okolje vna{ajo snovi, ki ob uporabi pronicajo v tla in naprej v podzemno vodo, bi praviloma moralo vzbuditi preplah. Vrti~karstvo se na ranljivih vodovarstvenih obmo~jih izvaja è ve~ desetletij in morda bi trajalo {e nadaljnja desetletja, preden bi se pojavili vplivi, ki bi lahko onemogo~ili oskrbo s pitno vodo. To pa se lahko zgodi è jutri! Naloga uprav-ljavca sistema oskrbe s pitno vodo je, da na tovrstna tveganja pravo~asno opozori in izvede potrebne ukrepe, ki bodo prepoznano tveganje zmanj{ali na minimum. 1.2 TERMINOLO[KA POJASNILA Pri pripravi knjige smo sodelovali predstavniki razli~nih znanstvenih disciplin, ki nekatere strokovne izraze è tradicionalno razli~no uporabljamo. Zato se nam è v uvodu zdi primerno pojasniti rabo strokovnih izrazov v okviru razli~nih strok. S tem èlimo bralcu predstaviti pomen in rabo besed v poglavjih, kot jih uporabljamo avtorji, ki smo predstavniki razli~nih strok. ^e na{tejemo v tej publikaciji najbolj zastopane, moramo izpostaviti pedologijo, geografijo, agronomijo, hidrogeologijo in analizno kemijo. V terminolo{kem slovarju na koncu knjige so razloèni tudi {tevilni drugi strokovni in ljudski izrazi, tako da je tudi nestrokovnjakom omogo~eno bolj{e razumevanje besedila. Med neenotno rabljenimi izrazi lahko izpostavimo strokovne dvojnice prst : tla, podtalnica : podzemna voda in pokrajina : krajina. Vsem prvonavedenim izrazom daje prednost geografija, medtem ko so drugonavedeni obi~ajni pri mati~nih ali specializiranih vedah, v na{em primeru pedologija tlom, hidrogeologija podzemnim vodam in krajinska arhitektura krajini. Geografski izrazi so praviloma starej{i, specializirane vede so rabo izrazov pomensko prilagodile zaradi strokovnih razlogov. Strokovni izrazi se uporabljajo v njihovem strokovnem izrazoslovju, dràvni upravi, zakonodaji ter sistemu vi{jega in visoke-ga oziroma podiplomskega izobraèvanja, medtem ko v osnovno{olskem in srednje{olskem izobraèvanju, kjer se u~enci s temi izrazi seznanjajo praviloma pri pouku geografije, prevladuje geografska termino-logija. Izraz tla opredeljuje preperel povr{inski del Zemljine skorje, ki nastaja in se spreminja zaradi vplivov mati~ne podlage, podnebja, reliefa, vode, ~asa, delovanja organizmov in ~loveka. V svojem razvoju pridobi rodovitnost, bistveno lastnost, ki omogo~a ìvljenje na kopnem. Strokovni pojem tla so za~eli bolj pogosto uporabljati v tridesetih letih prej{njega stoletja pedologi na ~elu s profesorjem Bogdanom Vovkom kot prvim doktorjem znanosti s podro~ja pedologije v Sloveniji. Izraz tla je nazadnje opredelil Joè Su{in v Kmetijskem tehni{kem slovarju (Su{in 1983). Podobno kot izraz tla v pedologiji je bil izraz prst ve~krat opredeljen v geografiji, kjer je è dolgo uveljavljen, saj je bil uporabljen è v zemljepisnih u~benikih iz druge polovice 19. stoletja (Jesenko 1876 in 1882; povzeto po Lovren~aku 1994). Pomensko razmejitev izrazov tla, zemlja in prst je utemeljil profesor 21 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj 6,0 % 1,0 % 7,3 % 74,8 % 10,9 % zemlja prst tla zemljina ni podatka Slika 6: Izraz za preperel povr{inski sloj Zemljine skorje, kot ga uporabljajo anketiranci. Svetozar Ile{i~ (1969), nazadnje pa je razlago izraza prst podal profesor Franc Lovren~ak v Geografskem terminolo{kem slovarju (Kladnik s sodelavci 2005). Po njem je v geografiji izraz tla pomensko {ir{i in pomeni bodisi trdno plast Zemljinega povr{ja bodisi Zemljino povr{ino kot podlago, po kateri se hodi, na kateri kaj stoji. Terminolo{ke dileme smo izpostavili tudi v raziskavi o vrti~kih. Ob tem seveda nismo pri~akovali, da bodo v raziskavo vklju~eni anketiranci na zastavljena vpra{anja odgovarjali z znanstveno natan~- nostjo. @eleli smo le ugotoviti, katere izraze dejansko najpogosteje uporablja specifi~na vrti~karska populacija, ki tudi zaradi {tevilnih priseljencev predstavlja svojstveno nare~no in celo jezikovno zmes. Med anketirano vrti~karsko populacijo mo~no prevladuje raba ljudskega izraza zemlja (75 %; sli-ka 6), ki se mu v strokovni rabi tudi zaradi potrebe po pomenskem razlikovanju s poimenovanjem na{ega planeta in druga~nega pomena izogibamo. Opazno je tudi, da nekaj ve~ vrti~karjev uporablja izraz prst (11 %) kot izraz tla (7 %). Ljudski izraz vrtna prst je tudi po strokovnih merilih pomensko pravilen, medtem ko je uveljavljeni strokovni izraz tla o~itno slab{e poznan. Pojmovno povsem neustrezen geolo{ki izraz zemljina uporabljajo le posamezniki, pa {e pri teh se poraja dvom v njihovo pravilno razumevanje zastavljenega vpra{anja. Drugo pomensko dvojnico sestavljata izraza podtalnica : podzemna voda. V geografiji (Kladnik s sodelavci 2005) ima prednost izraz podtalnica, to je podzemna voda, ki se nabira v sipkih kamninah nad neprepustnimi plastmi, medtem ko je pojem podzemna voda pomensko bistveno {ir{i in predstavlja vodo v plinastem, teko~em ali trdnem agregatnem stanju v zgornjem delu Zemljine skorje. Za izraz podtalnica so v rabi tudi sopomenke podtalna voda, talna voda in talnica, za izraz podzemna voda pa podzemeljska voda. Po Geolo{kem terminolo{kem slovarju (Pav{i~ 2006) je podtalnica s sopomenko plastovna voda tista voda, ki zapolnjuje med seboj povezane pore v vodonosniku in se po njih lahko pretaka, medtem ko je podzemna voda s sopomenkama podzemeljska voda in podzemska voda vsa voda pod Zemljinim povr{jem. To definicijo uporablja tudi hidrogeolog Bren~i~ (2008), ki dodaja {e opredelitvi ne glede na njeno agregatno stanje in ne glede na okoli{~ino, ali so tla, sediment, kamnina ali hribina v celoti ali deloma zasi~eni z vodo. Poudarja tudi, da se je pojem uveljavil v zakonodaji. Bren- ~i~ ob vseh è navedenih terminih navaja {e ve~ pomensko sorodnih izrazov (na primer voda v tleh, podzemnica, studen~nica in precejna voda), s katerimi {e dodatno podkrepi terminolo{ko zmedo. Ker v pri~ujo~i knjigi govorimo o podzemni vodi v vodonosniku Ljubljanskega polja in na Ljubljanskem barju, 22 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 6,6 % 2,0 % 60,3 % 8,3 % 8,9 % 13,9 % podtalnica podtalna voda podzemna voda talna voda drugo ni podatka Slika 7: Izraz za vodo pod povr{jem Zemlje, kot ga uporabljajo anketiranci. ostajamo pri uporabi obeh izrazov, tako {ir{ega podzemna voda kot òjega podtalnica. Na Ljubljanskem polju je namre~ izklju~no podtalnica, medtem ko na Barju obmo~ja z medzrnsko poroznostjo ne prevladujejo. Na {iroko uveljavljen izraz podtalnica uporablja znatna ve~ina (60 %; slika 7) anketiranih vrti~karjev in to tako na Ljubljanskem polju kot na Ljubljanskem barju. 14 % jih najraje govori o podtalni vodi, 8 % pa o talni vodi, ki v geografiji veljata za sopomenki izraza podtalnica, medtem ko jih 9 % uporablja izraz podzemna voda. Zagotovo je to tudi posledica okoli{~ine, da se je ta izraz v zadnjem ~asu raz{iril tudi v zakonodaji in ga del anketirancev prepoznava kot sopomenko za podtalnico, ~eprav gre prej kot za njegovo sopomenko za nadpomenko. Naj na kratko predstavimo {e pomensko dvojnico pokrajina – krajina, o kateri pa med anketiranjem nismo podrobneje poizvedovali. Geografski izraz pokrajina uporabljamo v pomenu dela Zemljinega povr{- ja, ki ima glede na prepletanje geografskih pojavov, prvin in sou~inkovanje geografskih dejavnikov svojstven zna~aj, videz, po katerem se razlikuje od okolice (Kladnik s sodelavci 2005). Pokrajina pomeni tudi ozemlje s prevlado ene ali ve~ pokrajinskih prvin pa tudi videz Zemljinega povr{ja, za kar je mòna raba sopomenke krajina. Tak{ni opredelitvi nasprotujejo krajinski arhitekti, za katere je krajina stanje zemeljskega povr{ja, ki se obravnava kot celota fizi~nih, naravnih, antropogenih in drùbenih pojavov ter njihove medsebojne povezanosti (Kladnik 1999). Tak{na razlaga je pravzaprav povsem skladna z geografskim razumevanjem pokrajine, ki je nedvomno starej{i izraz. Priznati je treba, da se je v zadnjem ~asu izraz krajina uveljavil v {tevilnih prostorskih strokah in tudi v zakonodaji. Ker je zbirka Geografija Slovenije po svojem zna~aju geografska, v njej kot prednostno ohranjamo razli~ico pokrajina. 1.3 GLAVNE ZNA^ILNOSTI PREU^EVANEGA OBMO^JA Ljubljana je mesto med Ljubljanskim poljem na severu in Ljubljanskim barjem na jugu. Nastala je na stiku med severnim in jùnim delom Ljubljanske kotline, na prehodu med Polhograjskim hribovjem na zahodu in Posavskim hribovjem na vzhodu. Ker je Savska kotlina dolvodno od Ljubljane zelo zoè- na, je lega Ljubljane izrazito kotlinska (Jernej 2000). Kotlinsko lego Ljubljane izrazito zaznamujejo vodotoka Sava in Ljubljanica ter okrog njiju razprostranjena Ljubljansko polje in Ljubljansko barje z izdatnima tele-soma podzemne vode. 23 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj 1.3.1 LJUBLJANSKO POLJE Ljubljansko polje je 20 km dolga in do 6 km {iroka ravnina v vzhodnem delu Ljubljanske kotline (Gams 1992). Reka Sava ga razdvaja na dva dela, pri ~emer je v zahodnem delu {ir{i jùni del, v vzhodnem pa severni del. Kme~ka naselja so nastala na jeì nad savsko poplavno ravnico med Mednim in Zalogom na desni strani Save ter med Tacnom in Dolskim na njeni levi strani; drugi niz vasi se je razvijal ob vznòju gri~ev in hribov med Mednim in Sostrim, kjer so potoki prodnato ravnico prekrili z ilovico. Osrednji deli polja, ki so skoraj brez povr{insko teko~ih voda, so dolgo ostali redko poseljeni ali sploh neposeljeni. Nekatere vasi so se postopoma spreminjale v ljubljansko primestje in predmestje, saj so na Ljubljanskem polju razmere za gradnjo bolj ugodne kot na ilovnatem, slabo nosilnem Ljubljanskem barju. Velik del 60 km2 prostranega Ljubljanskega polja zavzema Ljubljana. Ljubljansko polje je tudi prometno najbolj obremenjeno obmo~je v Ljubljanski kotlini in eno od najbolj prometno pomembnih obmo~ij v na{i dràvi nasploh. Dobro prepustna prodnata nasipina z vmesnimi slab{e prepustnimi plastmi konglomerata in ilovi- ce je na Ljubljanskem polju nastala v pleistocenu (Gams 1992), ko je bilo zaradi velikih temperaturnih razlik izdatno preperevanje. V morenah nakopi~eno ledeni{ko gradivo so prena{ale in zaoblile vodna-te reke in ga kot prodno-pe{~ene naplavino odlagale na dnu tektonsko zasnovane kotline, ki se je vzdol` prelomov nenehno poglabljala. (Drobne, Mencej in Brilly 1997). Ledeni{ko-re~no oziroma glacio-flu-vialno gradivo, ki prekriva permokarbonske skrilavce in pe{~enjake, je ponekod debelo do 100 m (pri Kle~ah so namerili debelino 104,5 m; Bre~ko 1996). Od 30 do 60 m debel vodonosnik prekriva od 10 do 30 m debela krovna (aeracijska ali prezra~ena) plast, ki je zelo pomembna za naravno za{~ito podtalnice. Zaradi ob~asnega mo~nej{ega pogrezanja in dviganja kotline ali njenih delov, pa tudi zaradi spreminjanja vodnatosti Save kot posledice spreminjanja podnebja, so nastale re~ne terase. Trdo spri-jet konglomerat gleda izpod tanke prodne nasipine le ob jeàh nekaterih teras. Pri Tacnu in ^rnu~ah so v strugi Save razgaljene permokarbonske kamnine in reka je vanje vrezala korito. Zaradi kotlinske lege je zmanj{ana vetrovnost, pogostej{i ter izrazitej{i pa je toplotni obrat, zato sta zaznavna ve~ja onesnaènost ozra~ja in pove~ano {tevilo dni z meglo. Zamegljenost vpliva na traja-nje son~nega obsevanja in energijske tokove pri tleh. Megla je najpogostej{a v septembru in oktobru. Obravnavano obmo~je ima povpre~no 153 dni z meglo (meteorolo{ka postaja Beìgrad). Med za kme- tijstvo pomembnimi podnebnimi zna~ilnostmi Ljubljanskega polja velja omeniti {e slano in to~o. Obdobje z mònim pojavljanjem slane je dolgo med 150 in 170 dni, Ljubljana pa ima v dolgoletnem povpre~ju tri dneve s to~o na leto. Na karbonatnem prodnem zasipu Save so nastala evtri~na rjava tla ali prsti, ki so plitva do srednje globoka, meljasta do meljasto-ilovnata, s blago kislo ali nevtralno reakcijo (pH ve~inoma med 5,5 in 6). Imajo ugodno ore{kasto in celo grudi~asto stabilno strukturo, so rahla, porozna in dobro zaloèna s hranili. Na obmo~ju Slovenije spadajo med najbolj{a tla. Evtri~na rjava tla ali prsti se prepletajo z rendzinami, ki imajo podobne lastnosti, vendar so plitvej{a, saj so se neposredno na produ (C-horizont) razvili samo zgornji, humusni A-horizonti. Neposredno ob Savi so plitva karbonatna obre~na tla ali prsti, ki so slab- {e razvita ter meljaste in pe{~eno-meljaste teksture. So dobro zaloèna s hranili, vendar zelo propustna, z majhno sposobnostjo zadrèvanja vode. Na permokarbonskih skrilavcih in pe{~enjakih, ki gradijo Rònik s [i{enskim hribom, Grajski hrib in Golovec so nastala kisla (distri~na) rjava tla ali prsti, ki so srednje globoka, globoka in na erodiranih mestih plitva. So meljasto-ilovnate teksture, praviloma slab{e obstojne, ore{kaste strukture in zlasti v gozdu s plitvi-mi povr{inskimi horizonti. Ti imajo navadno manj organske snovi ali pa je ta v obliki slab{e razkrojenih rastlinskih ostankov. Ta tla so manj kakovostna, saj je njihov pH praviloma nìji od 5,5, s tem pa je dostopnih manj rastlinskih hranil, saj so kisla tla praviloma slabo zaloèna s hranili. Plitvej{a (manj razvita) tla ali prsti na tem obmo~ju so distri~ni rankerji, pri katerih so povr{inski A-horizonti neposredno na mati~ni kamnini. Vegetacijska doba na obmo~ju Ljubljane je dolga od 200 do 250 dni. Povpre~na temperatura zra- ka v vegetacijskem obdobju se v osrednji Sloveniji giblje med 14 in 16 °C, povpre~na letna temperatura 24 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 zraka pa med 8 in 10 °C. To je pomembno za izbor polj{~in. Za gojenje zahtevnej{ih vrtnin in gojenje izven vegetacijskega obdobja je primerna pridelava v rastlinjakih. V vegetacijskem obdobju zna{a razpon koli~ine padavin na obravnavanem obmo~ju med 700 in 950 mm, kar je zaradi velike prepustnosti prodne podlage z vidika spiranja {kodljivih snovi v podtalnico neugodno. Spremembe zemlji{ke rabe na Ljubljanskem polju sta najbolj zaznamovala {irjenje mesta proti seve-rozahodu, severu in vzhodu ter regulacija savske struge ob koncu 19. stoletja. Neposredna primerjava zemlji{ke rabe za leti 1825 in 1999 razkriva, kako se je Ljubljana iz starega jedra {irila predvsem na najbolj{e njive, ki so prvotno prevladovale na vi{jih terasah dlje od savske struge. Proti poplavnemu obmo~ju ob savski strugi so se najprej {irili travniki in nato pa{niki ali obre~ni gozd. Regulacija savske struge je omogo~ila, da se ji je njivsko-travni{ki pas povsem pribliàl, kar je najbolj o~itno na Snebr-skem produ. To potrjuje tudi podatek, da je leta 1825 povpre~na oddaljenost njiv od poplavnega obmo~ja ali struge zna{ala 1144 metrov, leta 1999 pa le {e 902 metra. V tem ~asu se je z 296 na 288 metrov zmanj{ala tudi povpre~na nadmorska vi{ina njivskih parcel (Kladnik in Petek 2007). Ponekod ob Savi, zlasti na obmo~ju med Tacnom in ^rnu~ami, oba bregova Save do 300 m na {iroko {e vedno pora{- ~ajo obre~ni gozdovi. Redek gozd do 500 m na {iroko pora{~a tudi obmo~je Jar{kega proda. Mlaj{e würmske prodne terase so v glavnem izkr~ene, poseljene in kljub plitvim tlom ali prsti spremenjene v njive. Posebno omejitev v rabi prostora predstavlja vodovarstveno obmo~je Ljubljansko polje s skupno povr{ino 8341 ha, za katerega velja Uredba o vodovarstvenem obmo~ju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (UL RS 120/2004). Meja te~e od Medanskih vrat, severno od Grmade in [marne gore, severno od Gameljn in prek Ra{ice do severnega roba ^rnu~. Od tam dalje poteka proti jugovzhodu prek Sote{kega hriba in [entjakoba, kjer pre~i Savo in avtocesto ter se usmeri proti jugu. Vzhodno od Novega Polja zavije proti zahodu, pre~i Golovec in Grad, nakar se navezuje na mejo vodovarstvenega obmo~ja Ljubljansko barje. Po meji s tem vodovarstvenim obmo~jem poteka do Podutika, vendar pre~i [i{enski hrib, ki skupaj z Rònikom ni vklju~en v nobeno varovano obmo~je. Od Podutika poteka meja proti zahodu do To{kega ^ela, nato pa po grebenu Dvorskega in Medanskega hriba proti severu nazaj do Medanskih vrat. Najòja, bolje re~eno najstròja vodovarstvena obmo~ja (0, I) na obmo~jih zajema so {tiri, kolikor je tudi ~rpali{~. Skupaj merijo 288,66 ha in se razprostirajo v okolici vodarn [entvid, Kle~e, Jar{ki prod ter Hrastje. Òje vodovarstveno obmo~je v skupni izmeri 3955,72 ha je razdeljeno na podobmo~ji s strogim vodovarstvenim reìmom (IIA) s povr{ino 1708,25 ha in z manj strogim vodovarstvenim reìmom (IIB) s povr{ino 2247,47 ha. Podobmo~ja s strogim vodovarstvenim reìmom so tri. Na eni strani gre za sklenjeno obmo~- je zaledja vodarn [entvid in Kle~e, na drugi vodarn Hrastje in Jar{ki prod, tretje pa je manj{e obmo~je vzhodno od vodarne Jar{ki prod. Podobmo~je z manj strogim vodovarstvenim reìmom je sklenjeno in obdaja stròje varovano ozem- lje. V severnem delu zavzema ve~ino strnjeno pozidanih zemlji{~ na Ljubljanskem polju, v jùnem pa sega nekako do sredine [i{ke, Beìgrada in Most. Enotno je tudi {ir{e vodovarstveno obmo~je (III) s skupno povr{ino 4096,47 ha, ki zajema celotno napajalno obmo~je zajetja in predstavlja zunanje meje vodovarstvenega obmo~ja Ljubljansko polje. Namenjeno je dolgoro~nemu zagotavljanju zdravstveno ustrezne pitne vode. Vodonosnik Ljubljanskega polja je zaradi osrednje lege in pomena, ki ga ima vodni vir za oskrbo mesta Ljubljana, eno izmed najbolj preiskovanih vodonosnih obmo~ij v Sloveniji. Po razvrstitvi vodonosnih sistemov (Prestor s sodelavci 2006) aluvialni prodno-pe{~eni vodonosnik spada v vodno telo »Savske kotline in Ljubljanskega barja«. Razteza se vzdol` Save med Mednim in Dolskim. V vodonosnih prodnih in konglomeratnih plasteh, ki zapolnjujejo udorino Ljubljanskega polja, se nahajajo velike koli~ine podzemne vode. Vodonosnik predstavlja samostojno hidrogeolo{ko enoto, ki je na severu lo~e-na od podzemne vode Kranjsko-Sor{kega polja in Skaru~enske kotline. Na ravnini med [entjakobom ob Savi in Dolom pri Ljubljani je povezana s podzemno vodo Domàlsko-Menge{kega polja. Ocenjuje 25 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj se, da se skozi oìno med Golovcem in Ljubljanskim gradom v podzemno vodo Ljubljanskega polja pretaka podzemna voda iz zgornjih vodonosnih prodnih plasti na Ljubljanskem barju. Dinamika toka podzemne vode na obmo~ju Draveljske doline in povezava s podzemno vodo Ljubljanskega polja {e nista dovolj raziskana. Prodno-pe{~eni vodonosnik je sestavljen ve~inoma iz drobnega do debelega proda, z ve~jimi ali manj{imi deleì peska, melja in mestoma gline. Ponekod je prodno-pe{~eni zasip v precej{nji meri spri-jet v konglomerat, ki je tudi zakrasel. Glinasti skrilavci s plastmi kremenovega pe{~enjaka na obrobju in v dnu prodno-pe{~enega vodonosnika Ljubljanskega polja predstavljajo neprepustno hidravli~no mejo. Najpomembnej{a hidravli~na prvina vodonosnika je reka Sava, ki v zgornjem toku vodonosnik napa-ja, najintenzivneje na obmo~ju Roj in Toma~evega, v spodnjem pa se podzemna voda drenira nazaj v reko bodisi neposredno bodisi v obliki studen~nic, ki se izlivajo v Savo ali Ljubljanico. Gladina podzemne vode, nagnjena v smeri severozahod–jugovzhod, je v zahodnem delu Ljubljanskega polja v ve~ji globini, vzdol` reke Save pa v manj{i. Hidravli~na prevodnost vodonosnih plasti Ljubljanskega polja je visoka, od 10–2 m/s v osrednjem delu polja do 3,7 × 10–3 m/s na obrobju polja in {e nekoliko manj ob vznòju hribovja med Mednim in Zalogom. V splo{nem je tok podzemne vode vzporeden s tokom reke. Lokalno eksperimentalno dolo~ena hitrost toka podzemne vode zna{a okrog 25 m/dan (Auersperger s sodelavci 2005), v grobem pa se ocenjuje, da je hitrost podzemne vode od nekaj metrov do nekaj deset metrov na dan. Podzemna voda na Ljubljanskem polju se hitro obnavlja, kar ima dve posledici: onesnaèvala se iz vodonosnika razmeroma hitro odplavljajo z vodnim tokom, na drugi strani pa obstoji stalna nevarnost hitrega vdora onesnaèval s povr{ja ali iz reke Save v vodonosnik. Pe{~eno-prodni vodonosnik Ljubljanskega polja se namre~ napaja iz dveh glavnih komponent, reke Save, ki se infiltrira v vodonosnik na stiku s prodnimi sedimenti, in s padavinami, ki se do vodonosnih plasti precedijo na Ljubljanskem polju samem. Deleà obeh komponent v podzemni vodi sta odvisna zlasti od lege. Na delè Save v podzemni vodi vpliva glavni tok podzemne vode, ki je vzporeden z reko, tako da v osrednjem delu vodarne Kle~e, od infiltracijskega obmo~ja na obmo~ju Roj oddaljenem 3 km, najdemo v glavnem re~no vodo in le manj{i del padavinske komponente (Urbanc in Jamnik 1999). Dolvodno se delè padavinske vode v podzemni vodi pove~uje. Obe napajalni komponenti sta izpostavljeni razli~nim virom onesnaèvanja, zato obstaja soodvisnost med njunim izvorom in kemijsko sestavo podzemne vode (Jamnik in Urbanc 2000). Na Ljubljanskem polju so {tiri vodarne centralnega vodovodnega sistema mesta Ljubljane (slika 8). Vodarna Kle~e se v dolìni ve~ kot kilometer razprostira severno od severnega dela mestne obvoznice med Stegnami in Beìgradom. Prispevna obmo~ja na severu so prevladujo~e kmetijska, vmes pa je tudi nekaj pozidanih obmo~ij, ki se krepko zajedajo v kmetijski prostor. Vodarna Hrastje se deli v dva dela, med seboj oddaljena okrog 350 m. V smeri sever–jug poteka- ta med [martinsko cesto in severnim delom mestne obvoznice med Novimi Jar{ami in Zadobrovo. Obe obmo~ji sta severno od industrijsko-servisne cone BTC, na vzhodu pa se jima priblià vzhodni del ljubljanskega avtocestnega obro~a. Na zahodu vodarno obdajajo intenzivno obdelovana kmetijska zemlji{~a, ki jih pre~ka [martinska cesta. Vodarna [entvid sicer leì med kmetijskimi zemlji{~i, vendar se ji z vzhoda in jugozahoda mo~no priblià poseljeno obmo~je [entvida. Na obeh straneh vodarne sta prometni cesti, ki Jeìco in Savlje povezujeta s [entvidom oziroma z gorenjsko avtocesto. Na obmo~ju zajetja je tudi nekdanja upravna stavba ljubljanskega vodovoda, ki jo obdaja pogozdeno zemlji{~e. Vodarna Jar{ki prod je edina vodarna na levem bregu Save. Locirana je na z nizkim drevjem in grmi- ~evjem poraslem obmo~ju jùno od industrijske cone ob Brn~i~evi ulici, vzhodno od mostu, kjer prometna [tajerska cesta pre~ka Savo. Slika 8: Vodovarstvena obmo~ja in vodarne na Ljubljanskem polju in Ljubljanskem barju. P 26 VVO Ljubljansko polje VVO Ljubljansko barje 2004 in okolica 2007 vodovarstveno obmo~je 0 vodovarstveno obmo~je 0 vodovarstveno obmo~je I vodovarstveno obmo~je I vodovarstveno obmo~je IIA vodovarstveno obmo~je II vodovarstveno obmo~je IIB vodovarstveno obmo~je III vodovarstveno obmo~je III Zemlji{ka raba vodarna [entvid meja Mestne ob~ine gozd Ljubljana pozidana zemlji{~a, ceste vodarna Kle~e vodarna Jar{ki prod vodovje vodarna Hrastje GEOGRAFIJ A SLO 0 2 4 6 8 km VENIJE 21 Avtorji vsebine: David Bole, Mateja Breg Valjavec, Bojan Erharti~, Drago Kladnik, Katarina Polajnar Horvat, Ale{ Smrekar vodarna Brest Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar Horvat Vir: © Geodetska uprava RS, Uredba o vodovarstvenem... (UL RS 120/2004, 7/2006), 27 Uredba o vodovarstvenem... (UL RS 115/2007) © GIAM ZRC SAZU 2009 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj 1.3.2 LJUBLJANSKO BARJE Ljubljansko barje je skrajni, jùni del Ljubljanske kotline. Dolgo je 20 in {iroko 10 km. Meri 163 km2, zanj pa je zna~ilno obsèno naplavljeno dno. V celoti predstavlja prostrano tektonsko udorino, ki se pojavlja na stiku dveh tektonskih enot, starej{e dinarske in mlaj{e alpske narivne zgradbe. Nastalo je pred priblìno dvema milijonoma let in se ugreza s hitrostjo od 1 do 5 mm na leto. Po Meliku (1959) se je dno v zadnjih 500 letih spustilo za en meter. V ugrezajo~o se barjansko kotanjo, kjer obstaja gosta mreà vodotokov, so ti nana{ali usedline. Vodotoki so dvojnega izvora. Eni imajo kra{ke izvire, drugi pa na Barje pritekajo povr{insko. V nasprotju s povr{inskimi teko~imi vodami kra{ke vode ne nosijo proda in peska, temve~ le zelo drobne usedlin-ske delce in raztopljeni apnenec. Ena najpomembnej{ih vodnih zna~ilnosti Ljubljanskega barja so poplave, ki vplivajo na barjanske naravne zna~ilnosti, poselitev, zemlji{ko rabo, prometnice in drugo (^erne in Lovren~ak 1996). Reka I{ka je po izhodu iz ozke doline in prehodu na barjansko ravnino nasula prodnati I{ki vr{aj. Arheolo{ke najdbe na Ljubljanskem barju pri~ajo o prisotnosti ~loveka è v starej{i kameni dobi. S postopnim osu{evanjem nekdanjega jezera so se razmere izbolj{ale do te mere, da je za poselitev postalo primerno tudi osredje Ljubljanskega barja. Zdaj na Ljubljanskem barju prebiva è ve~ kot 30.000 prebivalcev, razporejenih v 52 naseljih. Ta so locirana ve~inoma na njegovem obrobju. V osrednjem delu Barja sta le naselji Lipe in ^rna vas, zgrajeni {ele sredi 19. stoletja, po na~rtni regulaciji Ljubljanice. Stiska s prostorom, ki vlada v Ljubljani, je del pozidave usmerila na jùni rob mesta. Poselitev se krakasto {iri po vzhodnem in zahodnem robu Ljubljanskega barja ter na najblìje osamelce. V osrednji del Barja sega le na obmo~jih Rakove Jel{e in Sibirije ter ob prometnicah v ^rni vasi in Lipah, ob cesti v Podpe~ ter ob Iànski cesti. Vsa gradnja na teh obmo~jih je na pilotih, nevarnost poplav je velika, komunalna infrastruktura pomanjkljiva in neurejena; kljub temu se je {tevilo ~rnih gradenj dolgo pove~evalo. Po pedolo{ki opredelitvi so barja obmo~ja z vsaj 30 cm globokim {otnim horizontom, pri ~emer se kot {ota obravnavajo tla, ki vsebujejo ve~ kot 30 % organske snovi. Tla ali prsti Ljubljanskega barja so sprva nastala na nepropustnih glinastih in ilovnatih nanosih, po ojezeritvi pa tudi na jezerskih sedimentih. [ota je nastala, ko so se za~eli kopi~iti odmrli ostanki rastlin, zlasti {otnega mahu (Sphagnum). Ob pomanjkanju kisika zaradi zamo~virjenosti), nizkem pH-ju in posledi~no pomanjkanju hranil organski ostanki niso razpadli, ampak so se postopoma kopi~ili. Ta proces je potekal izredno po~asi. Za dobrih deset centimetrov debelo plast je bilo potrebnih priblìno 100 let. Ljubljansko barje je bilo po intenzivnem osu{evanju v drugi polovici 18. in na za~etku 19. stoletja ter industrijskih razsènostih rezanja in izkori{~anja tudi do 9 m debelih plasti {ote {ele v drugi polovici 19. stoletja namenjeno ~edalje intenzivnej{i kmetijski rabi. Vse to je botrovalo zniànju ravni podzemne vode, s ~imer se je pospe{ila mineralizacija nakopi~ene organske mase in povr{ina tal se je postopno zniàla. Sodobni tipi tal ali prsti barjanskega dela Ljubljane so mo~no antropogenizirani. ^e poenostavimo, je zanje zna~ilno, da so sestavljeni iz dveh skupin podobnih horizontov. Povr{inski so rahli in strukturni z veliko organske snovi. Leìjo na ilovnatih horizontih ali ~isti karbonatni glini, v kateri zelo pogosto najdemo lupinice polèv. Pogosto naletimo tudi na plast polàrice (gyttje, slovenjeno jitje), ki lahko mo~no povi{a pH tal ali prsti. Naravno bolj kisli vrhnji horizonti z manj mineralnimi hranili imajo lahko zaradi kmetijske rabe (apnenja in gnojenja) vi{ji pH in ve~ rastlinam dostopnih kalija, fosforja, kalcija in magnezija. Bistvena lastnost te skupine tal ali prsti pa je zastajanje vode oziroma mo~virnost. Glavni tipi tal ali prsti so amfigleji (oglejevanje zaradi povr{inske vode in hkrati podtalnice), na organskem podtalju glej in hipoglej (mo~na prisotnost podtalnice plitvo pod povr{jem) ter mokrotna organska {otna tla ali prst. Jùno od Rònika so se na ravninskih obmo~jih ilovnato-glinastih re~nih nanosov razvile oglejena tla ali prsti, ki jim bistvene lastnosti dolo~a stalna prisotnost vode v spodnjih horizontih, medtem ko je koli~ina vode v zgornjem horizontu odvisna zlasti od padavin. Zaradi ilovnatih in glinastih slojev so nepro-pustna, slabe strukture, lahko tudi zbita in s slabimi vodno-zra~nimi lastnostmi. Gre za v glavnem kisla 28 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 tla ali prsti z malo hranili. Prevladujo~i tipi tal ali prsti so psevdoglej, amfiglej in oglejena obre~na tla ali prst. Najpomembnej{a dejavnost v rabi zemlji{~ na Ljubljanskem barju je kmetijstvo. Njive prevladujejo le na jùnem, zahodnem in severozahodnem obrobju. Nekaj jih je zajela tudi urbanizacija, ki se v preteklosti ni kaj prida ozirala na kakovost zemlji{~, zlasti ob cesti Ljubljana–Vrhnika in pod Golovcem (^erne in Lovren~ak 1996). Z njivami je prekrit tudi celoten I{ki vr{aj v jùnem delu Barja. Vodovarstveno obmo~je Ljubljansko barje s skupno povr{ino 7018,97 ha povezuje obmo~ji podzem- ne vode na Ljubljanskem polju in I{kem vr{aju. Opredeljeno je kot {ir{e vodovarstveno obmo~je (Uredba o vodovarstvenem obmo~ju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane 2007). Vzpostavljeno je bilo z namenom oskrbe prebivalstva s pitno vodo, razprostira pa se na obmo~ju ob~in Brezovica, Bloke, Borovnica, Cerknica, Ig, Log - Dragomer, Mestna ob~ina Ljubljana, [kofljica, Velike La{~e in Vrhnika. Od meje z vodovarstvenim obmo~jem Ljubljansko polje pod Grajskim gri~em poteka proti jugovzhodu, nekaj sto metrov oddaljeno od vznòja Golovca. Zatem te~e meja jugozahodno od [kofljice, nakar na severnem obrobju Pijave Gorice zavije proti zahodu in gre jùno od Iga po severnem robu vodovarstvenega obmo~ja I{ki vr{aj. Zatem poteka ob jùnem robu Krimskega hribovja in pri Zadrenku zavije proti severu, te~e zahodno od Lip in vzhodno od Brezovice pri Ljubljani, nakar zavije proti severovzhodu, do Dolgega mostu. Od tam se znova usmeri proti severu, obide Vrhovce in Brdo, pre~ka zahodni del ljubljanske obvoznice in na vzhodnem robu Podutika, na meji z vodovarstvenim obmo~- jem Ljubljansko polje, ostro zavije proti jugovzhodu ter z jùne strani obide [i{enski hrib, Rònik in Tivoli, potem pa se po A{ker~evi cesti znova priblià Grajskemu gri~u. Vanj je vklju~eno tudi nekdaj samostojno vodovarstveno obmo~je I{ki vr{aj v izmeri 1055,78 ha, ki ga je opredelil Odlok o varstvu virov pitne vode (UL SRS 13/1988; Smrekar in Kladnik 2007). Na I{kem vr{aju je tudi najòje vodovarstveno obmo~je vodarne Brest, pomembne za oskrbo z vodo jùnega dela Ljubljane. 29 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj 2 ZAKONODAJA Prva zakonska podlaga o ljubljanskem vrti~karstvu je bil Odlok o urejanju vrti~karstva na obmo~- ju ljubljanskih ob~in, ki je za~el veljati leta 1985 (UL SRS 15/1985). V njem je vrti~karstvo opredeljeno kot obdelovanje zemlji{~ z namenom pridelovanja rastlin za lastna gospodinjstva na za to dolo~enih zemlji{~ih. @e ta odlok govori tudi o na~elu dobrega gospodarjenja, pri ~emer lahko zaznamo tako okoljsko kot zdravstveno komponento, ~eprav nista posebej omenjeni. Odlok je predvideval, da se vrti~karstvu namenjena zemlji{~a dolo~ijo z ob~inskimi plani in na njihovi podlagi opredeljenimi prostorskimi izved-benimi akti. Z njim je bilo predvideno, da ima lahko vsako gospodinjstvo v zakupu od 10 do 150 m2 zemlji{~a na ureditvenih obmo~jih mesta in naselij z mestnim zna~ajem oziroma do 350 m2 zemlji{~ zunaj teh obmo~ij. Vrti~karji naj bi lahko gojili lesnate rastline (nizkodebelne drevesne, grmaste in popenjave) le, ~e je tako dogovorjeno v zakupni pogodbi. Na vrti~kih ni bilo dovoljeno postavljati zidanih objektov, kot pomòni objekti so bile dovoljene le lope za orodje in opremo. Vrti~karji naj bi rastlinske odpadke odlagali na posebej dolo~enem prostoru za kompostiranje na vrti~karskem obmo~ju. Prepovedani so bili prosto gibanje psov ter reja in pa{a doma~ih ìvali. Leto 2009 naj bi bilo glede novih pravil prelomno. Pripravljajo se novi ob~inski prostorski akti in pravilnik o urejanju obmo~ij vrti~kov, è pa je bil sprejet Odlok o urejanju in oddaji vrti~kov v zakup (UL RS 28/2009). Z njim se dolo~ajo pogoji za urejanje in oddajo zemlji{~ v ob~inski lasti v zakup za vrti~ke, pa tudi njihove rabe in vzdrèvanja. Po tem odloku je vrti~ek zemlji{~e, namenjeno pridelavi vrtnin in sadja ter gojenju okrasnih rastlin za lastne potrebe. Obmo~je vrti~kov mora biti pred oddajo vrti~kov v zakup urejeno in vsaj komunalno opremljeno. Ureditev posameznega obmo~ja vrti~kov se izvede po na~rtu, ki mora biti izdelan skladno s pogoji, dolo~enimi v ob~inskih prostorskih aktih in v pravilniku. Vrti~ke se oddaja osebam s stalnim prebivali{~em v ljubljanski ob~ini, ki niso lastniki kak{nega drugega zemlji{- TI^ AN ERHAR BOJ Slika 9: Zakonodaja na vrti~karskih obmo~jih predvideva tudi skupne zabojnike za shranjevanje orodja, kar je ponekod è zaìvelo v praksi. 30 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 ~a v MOL-u, primernega za vrti~ek. Vrti~ek se lahko odda v zakup za dobo najmanj enega leta in najve~ petih let. Ob~ina lahko odda vrti~ek v zakup s pripadajo~im objektom za shranjevanje orodja (zaboj, lopa) ali pripadajo~im delom skupnega objekta za shranjevanje orodja. ^e ob~ina odda vrti~ek v zakup brez pripadajo~ega objekta ali dela skupnega objekta za shranjevanje orodja in ob~inski prostorski akt dovoljuje postavitev takega objekta, lahko zakupnik na podlagi idejne zasnove, ki je sestavni del zakupne pogodbe, sam postavi tipski zaboj oziroma tipsko lopo. Zakupnik za zakup vrti~ka pla~uje zakup-nino. Poleg zakupnine mora glede na velikost in opremljenost vrti~ka pla~evati tudi sorazmeren del obratovalnih stro{kov in stro{kov rednega vzdrèvanja (elektrika, voda, odvoz odpadkov, vzdrèvanje objekta za shranjevanje orodja, sanitarij in podobno). Zakupnik mora vrti~ek obdelovati kot dober gospodar in skrbeti za njegov urejen videz. Na vrti~kih se smejo uporabljati le sredstva za varstvo in gnojenje rastlin, ki jih dovoljujejo predpisi za ekolo{ko pridelavo. ^e tega dolo~ila ne upo{teva, lahko ob~ina odpove zakupno pogodbo. Na vrti~kih na vodovarstvenih obmo~jih sta pridelava vrtnin in sadja ter gojenje okrasnih dovoljena rastlin le na na~in, ki je za ta obmo~ja predpisan z veljavnimi akti. Zaradi nadzora uporabe sredstev za varstvo in gnojenje rastlin so zakupniki ob vsakem ~asu dol`ni dopustiti vzor~enje tal in rastlin. Za zalivanje vrti~kov naj se uporablja zlasti deèvnica, ki se zbira v enotno oblikovanih zbiralnikih oziroma posodah za zbiranje vode. Rastlinske odpadke je treba odlagati na posebej dolo- ~enem prostoru za kompostiranje v enotno oblikovane kompostnike, druge odpadke pa v zabojnike za odpadke. Na vrti~kih se ne sme seìgati odpadkov ali kuriti. Prav tako ni dovoljeno prosto gibanje ter reja in pa{a doma~ih ìvali. V obstoje~em dolgoro~nem planu ob~in in mesta Ljubljana za obdobje 1986–2000 na obmo~ju Mest- ne ob~ine Ljubljana obmo~ja za vrti~ke niso opredeljena. Analiza okrog 200 pred kratkim veljavnih prostorsko izvedbenih aktov (Doleàl, Strojin Boì~ in Turk 2005), med katerimi je priblìno polovica zazidalnih, ureditvenih in lokacijskih na~rtov, preostali pa opredeljujejo prostorsko ureditvene pogoje, je pokazala, da slednji pokrivajo ve~ji del prostora, ki je ve~inoma è zgrajen, zato v njem ve~ji posegi , JERNEJ VIDMAR O@ELJ ANEZ K A: JV ZASNO Slika 10: Primer tipske ureditve hektar velikega obmo~ja vrti~kov – pogled na celotno obmo~je. 31 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj in spremembe niso predvideni. Praviloma se dolo~ila o vrti~karstvu pojavljajo le v prostorskih ureditvenih pogojih. V nekaterih morfolo{kih enotah znotraj obmo~ij drugih rab naj bi {lo za dovoljeno dejavnost, v posameznih predelih mesta je povsem prepovedana, v nekaterih dovoljena brez kakr{nihkoli omejitev, marsikje pa se prostorski izvedbeni akti do nje sploh ne opredeljujejo. Vrti~karstvo in vrti~ki so torej v teh aktih obravnavani povsem nesistemati~no in prejkone naklju~no. V dopolnjenem osnutku Strate{kega prostorskega na~rta MOL (Medmrèje 2) iz leta 2008 je zapi- sano, da je kmetijstvo kompleksna dejavnost, saj je njegova vloga izrazito ve~namenska. V povezavi z urbanim prostorom v ob~ini mora tvoriti povezano celoto, v kateri se razli~ne vloge obeh med seboj prepletajo in dopolnjujejo. Med cilji urejanja kmetijskih zemlji{~ je tudi nov koncept obravnave vrti~kov. Za vrti~karstvo se kot ustrezna kaèjo ve~ja obmo~ja na prehodu iz mesta v njegovo rekreacijsko in naravno zaledje, zlasti na robovih urbanih kompleksov, v kombinaciji z drugimi mestnimi zelenimi povr- {inami pa tudi manj{a obmo~ja med urbanim tkivom. Opredeljena morajo biti kot posebna namenska raba ter enotno urejena in opremljena. V dopolnjenem osnutku Izvedbenega prostorskega na~rta MOL (Medmrèje 3), prav tako iz leta 2008, so vrti~ki opredeljeni kot zemlji{~a za pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe. Na~rt predvideva »povr{ine za vrti~karstvo« v okviru »obmo~ij zelenih povr{in«. Na teh zemlji{~ih naj bi veljali posebni prostorski izvedbeni pogoji. Vrti~ki naj bi merili od 50 do 250 m2. Med prometnicami in na robu obmo~ij naj bi bila dovoljena gradnja ì~natih ozelenjenih ograj ali ìvih meja (visokih najve~ 1,60 m). Dovoljeno naj bi bilo tudi postavljanje enotnih lesenih zabojev (1,6 m ×0,7 m ×0,45 m) oziroma enotnih lop za shranjevanje orodja (do 2 m × 2 m na posamezen vrti~ek oziroma najve~ 60 m2 na 1500 m2 povr{ine vrti~kov) ter napeljava vodovodnih priklju~kov. Med urbano opremo, ki bi jo lahko imela vrti~- karska obmo~ja, so predvidene javne kolesarnice, urejene zelene povr{ine za druènje uporabnikov vrti~kov (v velikosti do 150 m2), otro{ka igri{~a (do 200 m2), montàne sanitarne enote ter parkiri{~a za uporabnike, pri ~emer se predvideva normativ eno parkirno mesto na vsakih 8 vrti~kov. 70 % povr{ine posameznega vrti~ka je namenjeno gojenju rastlin, 30 % pa za postavitev lop z zu-nanjo ureditvijo, pri ~emer naj bilo najve~ 6 m2 tlakovanega zemlji{~a. Osnutek prostorskega na~rta predvideva tudi, da naj bilo na vodovarstvenih obmo~jih vrti~karstvo dopustno le skladno s predpisi o varovanju vodonosnikov Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja, ki ju ogroà ~ezmerna uporaba fitofarmacevtskih sredstev in lahkohlapnih kloriranih ogljikovodikov. Vrti~- ki bi morali biti najmanj 15 m oddaljeni od zgornje meje breìne Save in Ljubljanice ter najmanj 5 m od breìne drugih rek. Prav tako naj bi bili vrti~ki vsaj 50 m oddaljeni od lokalnih zbirnih cest in cest v pri-stojnosti dràve, 100 m od avtocest ter 30 m od industrijskih objektov in pokopali{~. Razli~ni predpisi varujejo podtalnico na Ljubljanskem polju è ve~ kot pol stoletja. Po letu 1945 se je Ljubljana za~ela {iriti proti severu, pove~ale so se primestne vasi, ki so se desetletja pozneje zlile z mestom. V letih 1947–1949 je pri{lo do krize v preskrbi s pitno vodo. Odpravili so jo s pove~anjem ~rpali{~a Kle~e ter z novimi ~rpali{~i v [entvidu in Hrastju. Ob pove~anih koli~inah na~rpane pitne vode in zaradi è prepoznavnih na~el {irjenja urbanizacije se je pojavila tènja po varovanju podtalnice, zato je bil leta 1955 sprejet prvi odlok o za{~itnem pasu (Smrekar in Kladnik 2007). Ve~ji del za{~itnega pasu vodarn Kle~e, [entvid in Hrastje je bil nezazidljiv in ga je bilo mogo~e uporabljati le v kmetijske namene. Vloga tega odloka se je pokazala kot zelo velika, saj je pravo~asno prepre~il pozidavo òjega vplivnega obmo~ja vodarn. Njegove dolo~be so se strogo izvajale ve~ kot deset let, nato pa zaradi pritiskov bolj ohlapno. Z generalnim urbanisti~nim na~rtom iz leta 1966 so bile na za{~itnih pasovih vodarn dovoljene novogradnje, ki so imele za posledico razvoj vrti~karstva v njihovi bliìni. Zaradi zaostrenih razmer je sanitarna in{pekcija leta 1971 zahtevala sprejem novega odloka in stròje varovalne ukrepe. Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda (UL SRS 18/1977) je dolo- ~il raz{irjene meje varstvenih pasov vodarn Kle~e, [entvid in Hrastje ter na novo zamejil varstveni pas takrat {ele predvidene vodarne Jar{ki Brod. V tistem ~asu se je kot najbolj pere~e izkazalo urbano obremenjevanje, nezanemarljiv pomen pa se je è pripisoval tudi kmetijstvu, v katerega {ir{i kontekst lahko uvrstimo tudi vrti~karstvo. Analize kakovosti podtalnice in porabe vode iz sedemdesetih in osemdesetih 32 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 let prej{njega stoletja so nakazovale, da bo na za~etku 21. stoletja na obmo~ju Ljubljane primanjkova-lo zdravstveno ustrezne pitne vode. Napovedi so se sicer izkazale za pretirane, saj niso mogle upo{tevati vseh ukrepov in gibanja porabe vode v zadnjih desetih letih, ki so posledica spremenjenih drùbenogospodarskih in politi~nih razmer ter zaostrene okoljske politike, ki jo narekuje Evropska unija. Odlok iz leta 1977 se je dopolnjeval in prilagajal zahtevam novej{ih pravilnikov in zakonov. Tri leta po za~etku veljavnosti prvega vrti~karskega odloka je bil sprejet Odlok o varstvu virov pitne vode (UL SRS 13/1988), ki je bil pravzaprav prenovljen odlok iz leta 1977, vendar je bil è precej naprednej{i. V veljavi je bil ve~ kot 15 let in je imel kljub nekaterim pomanjkljivostim izjemen vpliv na varovanje vodnega vira na Ljubljanskem polju. Vrti~karstva izrecno sicer ne omenja; nanj se neposredno nana{a le prepoved uporabe »… rastlinskih za{~itnih sredstev in gnojil, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi pribliùjejo mejni koncentraciji, opredeljeni v predpisih o higienski neopore~nosti pitne vode …«. Danes je varovanje vodnih virov ena od pomembnih nalog Nacionalnega programa varstva okolja (UL RS 83/1999). Je del celostnega gospodarjenja z vodami, katerega temelj je ohranjanje naravnih procesov, ki vplivajo na ~loveka, pa tudi usmerjanje ~lovekovih dejavnosti na obmo~ja, kjer je vpliv na vode ~im manj{i, ter izvajanje za{~itnih ukrepov, med katere spada tudi uvajanje varstvenih reìmov. Dolgoro~ni na~rti za izkori{~anje in izvajanje ukrepov za za{~ito vodnih virov bodo tudi v prihodnosti tesno povezani z razvojem razli~nih dejavnosti in splo{no rabo prostora. Tem ciljem sta namenjeni tudi Uredba o vodovarstvenem obmo~ju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (UL RS 120/2004 in 7/2006) in Uredba o vodovarstvenem obmo~ju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (Uradni list RS 115/2007). Z njima je zavarovan velik del ravninskega dela Ljubljane. Vrti~karstvo posebej navaja uredba, ki varuje Ljubljansko polje. V njej je namre~ zapisano, da je na najò- jem vodovarstvenem obmo~ju prepovedana raba kmetijskih in drugih nepozidanih zemlji{~ za vrti~ke. Uredba {teje za vrti~ek zemlji{~e, ki je oblikovano v grede ali druge oblike, zna~ilne za vrtove, z namenom pridelave vrtnin, sadja in cvetja za lastno rabo lastnika ali drugega posestnika zemlji{~a. Uredba tudi prepoveduje gnojenje vrti~kov na najòjih vodovarstvenih obmo~jih (VVO I), medtem ko jih pogoj-no dovoljuje na òjih vodovarstvenih obmo~jih (VVO IIA in IIB). Gnojenje mora biti skladno s predpisom, ki ureja mejne vrednosti vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla, ~e rezultati monitoringa kakovosti vode kaèjo, da je imela voda iz zajetja v zadnjih petih letih dobro kemijsko stanje skladno s predpisi, ki urejajo kakovost podzemnih voda. Trenutno stanje kakovosti vode v Ljubljani gnojenje dovoljuje. Na {ir{em vodovarstvenem obmo~ju (VVO III) ni dodatnih omejitev. Na najòjih (VVO I) in òjih obmo~jih s strogim vodovarstvenim reìmom (VVO IIA) uporaba fito- farmacevtskih sredstev ni dovoljena, na òjih obmo~jih z manj strogim vodovarstvenim reìmom (VVO IIB) pa je dovoljena skladno s predpisi o fitofarmacevtskih sredstvih na vrti~kih, kmetijskih in drugih nepozidanih zemlji{~ih, ~e gre za kemi~ne ukrepe in uporabo izklju~no tistih za{~itnih sredstev, ki jih je dovoljeno uporabljati skladno s predpisi o ekolo{ki pridelavi kmetijskih pridelkov. Na {ir{em obmo~ju (VVO III) prav tako ni dodatnih omejitev. 33 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj 3 METODE DELA Projektno delo je potekalo v ve~ delovnih fazah: • pripravljalna dela: analiza literature in sekundarnih virov, preu~itev zakonskih predpisov, zbiranje dostopnih podatkovnih baz, priprava vsebinskega osnutka projekta, izbor vzor~nih obmo~ij, usklaje-vanja med partnerji; • terensko delo: anketiranje izbranih vrti~karjev in kartiranje izbranih vrti~kov, vzor~enje tal ali prsti, rastlin in podzemne vode; • ra~unalni{ka obdelava podatkov: vna{anje in organiziranje prostorskih podatkov v podatkovne baze, temeljne statisti~ne obdelave, prostorske analize; • laboratorijska analiza vzorcev: priprava ter kemijska in fizikalna analiza vzorcev tal ali prsti, rastlin in podzemne vode; • statisti~na analiza podatkov: statisti~na analiza, izvedena zlasti s programi Microsoft Excel, SPSS in Statgraphic; • grafi~na predstavitev: prikaz rezultatov na zemljevidih, izdelanih z ra~unalni{kim programom Arc GIS 9.2., ter z grafikoni, izdelanimi v Microsoft Excelu, in • sintezna {tudija: tekstualna in grafi~na predstavitev najpomembnej{ih rezultatov projekta. Uvodoma smo se seznanili z naravnimi zna~ilnostmi pokrajine na obravnavanem obmo~ju ter drù- benimi zna~ilnosti mesta ter obmestja, pomembnimi z vidika preu~evane teme. Pregledali smo ugotovitve predhodnih tovrstnih raziskav in preu~ili zakonske podlage. Kljub uporabi sodobnih virov in programskih orodij, se je kot {e vedno neobhodno potrebno izkazalo terensko delo. Med obstoje~imi 35 ve~jimi obmo~ji vrti~kov smo delo usmerili na 34 obmo~ij (preglednica 1), povsem izpu{~eno je bilo le obmo~je ob Fajfarjevi ulici na Vi~u pod zaporedno {tevilko 21. Ankete in kartiranje smo izvedli na {tiriintridesetih obmo~jih, analize stanja tal ali prsti in pridelkov na dvaintridesetih, analize stanja podzemne vode pa na desetih. Skupaj sta bili izvedeni 302 anketi, opravljenih pa je bilo tudi po okroglo 100 analiz tal ali prsti in pridelkov ter 88 analiz podzemne vode. 3.1 ANKETIRANJE Dozdaj{nje izku{nje so nas prepri~ale, da je za uspe{no izvedeno anketiranje potrebna zelo temeljita delovna priprava. Anketiranje je namre~ celoten proces priprave in zbiranja èlenih podatkov ter njihovega vrednotenja, analiziranja in publiciranja. Podatki se nana{ajo na vse subjekte oziroma objekte na dolo~enem obmo~ju v dolo~enem ~asu. Zna~ilnosti anketiranja so individualno popisovanje, po mònosti univerzalnost znotraj dolo~enega obmo~ja in kar najve~ja mogo~a so~asnost. Pridobivanje potrebnih podatkov pred odhodom anketarjev na teren je zahtevno in dolgotrajno opravilo. Popisovalce smo opremili z dopisom za anketirane osebe, pooblastilom za izvajanje ankete, vpra{alniki in natan~nim kartografskim prikazom posameznih lokacij. Z vpra{alnikom smo èleli najti odgovore na temeljna vpra{anja o vrti~karstvu in {tevilne z njim povezane podrobnosti, zato smo v njegovo pripravo vloìli veliko truda. Pripravljeni anketni list smo skrbno uravnoteìli in uskladili. Sestavljen je iz kar 150 vpra{anj z mnogimi podvpra{anji. Vpra{anja naj bi bila na~eloma zastavljena ~im bolj posredno, s {tevilnimi logi~nimi preverjanji, s ~imer naj bi dobili, kolikor je le mogo~e kakovostne odgovore. Vpra{alnik sestavljajo naslednji vsebinski sklopi: • socialnoekonomski kazalniki, • bivalne razmere, • glavni motivi za vrti~karstvo, • zemlji{kolastni{ki in zemlji{konajemni{ki odnosi, • opremljenost vrti~ka, • pridelki, • odnos do okolja, 34 Preglednica 1: Obmo~ja vrti~kov, ki so bila vklju~ena v anketiranje ter vzor~enje tal ali prsti, rastlin in podzemne vode. zaporedna lokacija obmo~ja vrti~kov {tevilo {tevilo odvzetih vzorcev {tevilka izvedenih tla ali prst solatnica paradìnik korenovka podzemna voda obmo~ja anket na vrti~kih 1 Sava – ^rnu~e 19 3 3 3 3 16 2 Vodarna – Kle~e 9 5 5 5 5 8 3 Selanova ulica – Stegne 9 3 3 3 3 16 4 Ulica Joèta Jame – [i{ka 9 3 3 3 3 8 5 Poduti{ka cesta – Podutik 9 3 3 3 2 – 6 Cesta Dolomitskega odreda – Brdo 9 5 5 5 5 – 7 Cesta dveh cesarjev – Vi~ 16 3 3 3 3 – 8 Curnovec – Rakova Jel{a 13 3 3 3 2 4 9 Krakovska ulica – Krakovo 9 3 3 3 3 4 10 Hradeckega cesta – Poljane 9 3 3 3 3 – 11 Toplarni{ka ulica – Moste 6 1 1 1 1 – 12 [martinska cesta – Moste 9 3 3 3 3 – 13 Kranj~eva ulica – Beìgrad 9 3 3 3 3 20 14 Kopna pot – [martno ob Savi 9 4 3 4 4 – 15 Cesta v [martno – [martno ob Savi 9 3 3 3 3 – 16 Letali{ka cesta – Moste 6 2 2 2 2 – 17 Gramozna pot – Fuìne 9 3 3 3 3 4 18 Zadobrov{ka cesta – Polje 7 3 3 3 3 – 19 Av{i~eva cesta – [entvid 9 4 4 4 4 4 20 Ale{ov~eva ulica – [i{ka 9 3 3 3 3 – 21 Hladnikova ulica – Trnovo 6 3 3 3 3 – 22 Hajdrihova ulica – Vi~ 9 3 3 3 3 – 23 Fajfarjeva ulica – Vi~ – – – – – – 24 Cesta na Vrhovce – Brdo 1 – – – – – GEOGRAFIJ 25 Cesta na Brdo – Brdo 5 3 3 3 3 – 26 Litostrojska cesta – [i{ka 9 5 5 5 5 – 27 Zalo{ka cesta – Zalog 9 4 4 4 4 – 28 Agrokombinatska cesta – Zalog 9 3 3 3 3 4 29 ^rnu{njica – ^rnu~e 10 – – – – – 30 Glin{~ica – Bokalce 3 1 1 1 1 – A SLO 31 Vrtnarska cesta – [entvid 9 3 3 3 3 – 32 Saveljska cesta – Savlje 9 3 3 3 3 – 33 Bratislavska cesta – Moste 9 4 4 4 4 – VENIJE 21 34 Vojkova cesta – Beìgrad 12 3 2 2 2 – 35 [tepanjsko nabrèje – [tepanjsko naselje 9 2 2 2 2 – 35 skupno {tevilo izvedenih anket in opravljenih analiz 302 100 97 99 97 88 {tevilo vklju~enih vrti~karskih obmo~ij 34 32 32 32 32 10 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj • odnos do tal ali prsti, • odnos do podzemne vode, • poznavanje vodovarstvenih obmo~ij, • ~asovna in koli~inska raba gnojil, • ~asovna in koli~inska raba za{~itnih sredstev, • poznavanje vrti~karstva ter • na~rti in pri~akovanja v zvezi z vrti~karstvom. [e pred za~etkom terenskega dela smo s pomo~jo barvnih digitalnih ortofoto posnetkov dolo~ili vsa vrti~karska obmo~ja. Za predel znotraj avtocestnega obro~a smo uporabili posnetke v merilu 1 : 1000 iz leta 2005, zunaj obro~a pa posnetke v merilu 1 : 5000 iz leta 2003. Za poznej{o analizo prostorskega razvoja vrti~karstva v Ljubljani smo pridobili tudi podatke za leti 1984 (Goriup 1984) in 1995 (Simoneti 1997), ki smo jih s klasi~nih kartografskih podlag prenesli v digitalno bazo, pri ~emer smo upo{tevali dolo~ene popravke, pridobljene z letalskih in digitalnih ortofoto posnetkov. Za popisovalce smo pripravili tudi odtis digitalnega ortofoto posnetka z vrisanimi izbranimi obmo~- ji vrti~kov, kar jim je omogo~ilo làje in pravilnej{e orientiranje v prostoru. Na 34 obmo~jih vrti~kov smo opravili 302 anketi. Prvotno smo dolo~ili 33 obmo~ij in na vsakem naj bi praviloma opravili po 9 anket. Samo terensko delo pa je pokazalo, da smo morali zaradi nezadostne pripravljenosti potencialnih anketirancev na nekaterih obmo~jih druga predvidena obmo~ja {tevil~no okrepiti. To smo naredili na obmo~jih 5, 7, 11, 16, 22, 24, 25, 29, 30 in 31. Zaradi nepripravljenosti na sodelovanje smo morali v celoti izlo~i obmo~je 23, dodali pa smo obmo~ji 34 in 35. Na posameznih obmo~jih vrti~kov smo praviloma anketirali od 6 do 9 vrti~karjev, na enem obmo~ju enega samega, na najve~jem pa celo 19. Za anketiranje izbrana obmo~ja vrti~kov smo dolo~ali po naslednjih kriterijih: • lega glede na vodovarstvena obmo~ja, • tip tal ali prsti, • lokacija potencialnih virov onesnaèvanja, • velikost obmo~ja in • ~im bolj enakomerna razporeditev vrti~karskih obmo~ij. Izbrali smo izku{ene anketarje, ki so se è v preteklosti dokazali s kakovostnim terenskim zbiranjem podatkov. Zanje smo pripravili kraj{i seminar. Anketiranje je potekalo od 11. julija do 30. avgusta 2006. Temeljitost in iz~rpnost ankete je marsikateri anketirani osebi porodila dvome o morebitni uporabi teh podatkov za in{pekcijske oziroma na~rtovalske namene, vendar so anketiranci pove~ini pokazali precej{njo mero kooperativnosti. Kljub zelo dolgi anketi smo uspeli pridobiti zadostno {tevilo anketirancev, saj smo jim obljubili, da bomo na tretjini lokacij vzeli vzorce tal ali prsti in vrtnin, jih analizirali in jim posredovali rezultate. Poudariti moramo, da je bilo anketiranje izvedeno, {e preden je mestna oblast za~ela odstranjevati vrti~ke na neprimernih lokacijah. Seveda se lahko porodi dvom o verodo-stojnosti in zanesljivosti na ta na~in zbranih podatkov, kar pa zagotovo velja tudi za vse druge »uradne« podatke, zbrane s sorodnimi vpra{alniki, s tem, da se o vrti~karstvu uradno sploh ne poizveduje. Opravljeno je bilo anketiranje 302 vrti~karjev oziroma njihovih druìn. Zbrani podatki so bili vneseni v bazo podatkov, zatem smo jih tabelari~no in grafi~no obdelali z ra~unalni{kim programom Excel. Zajeta so bila vsa vpra{anja, ki jih je bilo mogo~e statisti~no analizirati. Rezultat analize je okrog 240 gra-fikonov in 16 sinteznih preglednic. Sinteza anketnih odgovorov je bila opravljena tudi s primerjavo nekaterih anketnih vpra{anj z drugimi viri. Primerjali smo jih z rezultati ankete o rabi vode kot naravnega vira, ki je bila izvedena v okviru {tudije Zavest ljudi o pitni vodi (Smrekar 2006); prav zato smo tudi v tej anketi zastavili nekatera povsem enaka vpra{anja. [tudija je bila izdelana na obmo~ju Ljubljanskega polja in I{kega vr{aja. Zaradi mònosti medsebojne primerjave so bila nekatera anketna vpra{anja povzeta tudi po anketah Eurobarometra (Attitudes … 2008). Prav tako zaradi primerjave so bila pozneje nekatera vpra{anja uporabljena v anketnem Slika 11: Obmo~ja vrti~kov, kjer je bilo izvedeno anketiranje. P 36 Razporeditev vrti~karskih obmo~ij 9 vrti~karsko obmo~je meja VVO Ljubljansko polje 2004 Sava meja VVO Ljubljansko barje in okolica 2007 Zemlji{ka raba gozd [ENTVID KLE^E 19 29 pozidana zemlji{~a, ceste 31 vodovje SAVLJE ^RNU^E 4 3 32 1 2 JE@ICA 26 Sava 34 [MARTNO OB SAVI 20 5 14 15 [I[KA BE@IGRAD 13 HRASTJE 33 12 28 Ljubljanica 30 16 ZALOG 27 11 MOSTE 18 CENTER 35 POLJE KRAKOVO GEOGRAFIJ 25 VI^ 9 10 BRDO 17 22 24 6 TRNOVO 21 A SLO 7 RUDNIK 0 1 2 3 4 km VENIJE 21 Avtorji vsebine: David Bole, Mateja Breg Valjavec, Bojan Erharti~, Drago Kladnik, Katarina Polajnar Horvat, Ale{ Smrekar 8 Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar Horvat Vir: © Geodetska uprava RS, Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 120/2004, 7/2006), 37 Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 115/2007) © GIAM ZRC SAZU 2009 Ljubljanica Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj vpra{alniku diplomske naloge z naslovom Okoljevarstvena problematika zasebnih vrtov na vodovarstvenih obmo~jih Ljubljane (Strajnar 2008). Med izdelovanjem raziskovalne naloge in ob pripravljanju pri~ujo~e publikacije smo si ve~krat natan~no ogledali razmere na terenu in dokumentirali razne aktivnosti na obmo~jih vrti~kov (snovanje predloga obmo~ij vrti~kov, delo in druènje na vrti~karskih kompleksih, odstranjevanje vrti~kov in objektov na njih). 3.2 VZOR^NA MESTA, VZOR^ENJE TER ANALITIKA TAL IN RASTLIN Med 302 lokacijama, na katerih je bila izvedena anketa, smo izbrali 100 vrti~kov, prikazanih na sliki 12. Na teh lokacijah smo vzor~ili tla (v tem podpoglavju sopomenka za geografski izraz prst) in pridelane vrtnine. Na skupno 32 obmo~jih smo vzor~ili 100 lokacij posameznih vrti~kov. Na vsakem vrti~ku smo vzor~ili tla ter solatnico – endivijo ali radi~, plodove paradìnika in korenja. Tako smo skupno pridobili 100 vzorcev tal in 97 rastlinskih vzorcev endivije oziroma radi~a. Vzorce tal smo odvzeli na {estih do devetih enakomerno razporejenih lokacijah na celotni povr{ini vrti~ka. Globina odvzetega vzorca je bila med 0 in 20 oziroma 25 cm. Vzorcu smo odstranili skelet ter ve~je dele organske snovi ali delov rastlin in ga shranili v polietilensko vre~ko, ki smo jo ustrezno ozna~ili z oznako lokacije in vrti~ka. Na vrti~kih smo odvzeli endivijo ali radi~. Masa odvzetega vzorca je bila od 0,5 do 1 kg. Vzorce smo odvzeli enakomerno po celotni gredi posamezne gojene zelenjadnice. Pri endiviji in radi~u smo odstranili korenine oziroma podzemni del rastline. Ob vsakem vzor~enju smo izpolnili zapisnik. Pri vzorcih tal smo izvedli: • standardno pedolo{ko analizo tal: rastlinam lahko dostopni fosfor (P O ), kalij (K O) in magnezij (Mg), 2 5 2 mineralni du{ik (N ), organska snov, kislost (pH) in tekstura; min • analizo vsebnosti tèkih kovin (molibden, kobalt, arzen, nikelj, krom, baker, cink, kadmij in svinec); • analizo vsebnosti ostankov fitofarmacevtskih sredstev. N predstavlja rastlinam lahko dostopne oblike du{ika v tleh oziroma tisti del du{ika, ki je rastli-min nam na voljo kot vir hranil, hkrati s tem pa je izpostavljen tudi izpiranju. N je se{tevek nitratnega (NO -N), min 3 amonijskega (NH -N) in nitritnega (NO -N) du{ika v tleh. Rezultati N v tleh so podani na absolutno 4 2 min suh vzorec tal, ostali rezultati pa na zra~no suh vzorec tal. V vzorcih zelenjadnic smo izvedli analize nitratov in nitritov, tèkih kovin ter ostankov fitofarmacevtskih sredstev. Nitrate in nitrite smo analizirali v vseh vzorcih zelenjadnic, analize tèkih kovin (molibden, kobalt, arzen, nikelj, krom, baker, cink, kadmij in svinec) ter ostanke fitofarmacevtskih sredstev pa samo v vzorcih endivije in radi~a (skupaj 96 vzorcev; na 4 vrti~kih endivije oziroma radi~a ni bilo). Aktivne snovi fitofarmacevtskih sredstev, ki smo jih analizirali, so navedene v preglednici 2. Preglednica 2: Abecedni seznam aktivnih snovi, analiziranih v solatnicah. acefat, acetamiprid, aldikarb, aldrin, amidosulfuron, azinfos-metil, azoksistrobin, benalaksil, bentazon, bifentrin, bitertanol, bromopropilat, bupirimat, cihalotrin-lambda, cimoksanil, cipermetrin, ciprodinil, ciromazin, DDT (vsota o,p-DDT, p,p-DDD, o,p-DDD, p,p-DDE), deltametrin, diazinon, difenilamin, difenokonazol, diklofluanid, dimetoat, dimetomorf, ditiokarbamati (izraèni kot CS ), endosulfan, endrin, epoksikonazol, etofumesat, famoksadon, fenazakvin, fenheksamid, 2 fenitrotion, fenpiroksimat, fenpropidin, fenpropimorf, fention, fludioksonil, flufenacet, flukvikonoazol, fluroksipir, foksim, folpet, forat, fosalon, HCH-α heksatiazoks, heptaklor, heptenofos, imazalil, imidakloprid, iprodion, iprovalikarb, kaptan, karbaril, karbofuran, klofentezin, klorotalonil, klorpirifos, klorpirifos-metil, klorprofam, krezoksim-metil, kvinalfos, lindan (HCH-γ), lufenuron, malation, mekarbam, metalaksil, metamidofos, metidation, metiokarb, metomil, metosulam, miklo-butanil, oksidemeton-metil, ometoat, paration, pendimetalin, penkonazol, permetrin, pimetrozin, piridafention, piridat, pirimetanil, pirimifos-metil, pirimikarb, prokloraz, propamokarb, propargit, propikonazol, propizamid, prosimidon, spinosad, spirodiklofen, spiroksamin, tebufenozid, terbutilazin, tiabendazol, tiakloprid, tiametoksam, tiofanat metil, tolilfluanid, tolklofos-metil, triadimefon, triadimenol, triazofos, trifloksistrobin, triklorfon, vinklozolin, zoksamid. Slika 12: Odvzemna mesta vzorcev za analizo tal in pridelanih vrtnin. P 38 Vzor~na mesta vzor~no mesto Sava meja VVO Ljubljansko polje 2004 meja VVO Ljubljansko barje in okolica 2007 Zemlji{ka raba [ENTVID KLE^E gozd pozidana zemlji{~a, ceste SAVLJE vodovje ^RNU^E JE@ICA Sava [MARTNO OB SAVI [I[KA BE@IGRAD HRASTJE Ljubljanica ZALOG MOSTE CENTER POLJE KRAKOVO GEOGRAFIJ VI^ BRDO TRNOVO A SLO RUDNIK 0 1 2 3 4 km VENIJE 21 Avtor vsebine: Borut Vr{~aj Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar Horvat Vir: © Geodetska uprava RS, Uredba o vodovarstvenem... (UL RS 120/2004, 7/2006), 39 Uredba o vodovarstvenem... (UL RS 115/2007) © GIAM ZRC SAZU 2009 Ljubljanica Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj 3.2.1 LASTNOSTI TAL Tla so naravna tvorba na samem vrhu Zemljinega povr{ja, ki s~asoma po~asi nastaja s prepere- vanjem mati~ne kamnine ob hkratnem sou~inkovanju atmosferilij in ìvega sveta. So kot nekak{na koà, ki pokriva trdno Zemljino notranjost, koà pa je pomemben organ. Tla so najpomembnej{i del kopenskih ekosistemov, saj so med razvojem pridobila pomembno lastnost – rodovitnost. Ta je bistven pogoj za rast in razvoj rastlin, s tem pa tudi za obstoj ìvalskega sveta in ~loveka. Tla so dokaj zapleten sistem, sestavljen iz trdne, teko~e in plinaste faze. So torej porozna tvorba iz trdnih mineralnih in organskih delcev, ki so med seboj povezani kot nekak{na goba. V~asih so pore te gobe lahko zelo velike, kot na primer v pe{~enih in prodnatih tleh, v~asih mikroskopsko majhne, kot na primer v tèkih, glinastih tleh. Sam prerez tal (profil) od povr{ine do mati~ne podlage ni enovit. Sestavljen je iz plasti (horizontov), ki se razlikujejo tako po fizikalnih kot po kemijskih lastnostih. Poroznost, humoznost, kislost, zbitost, koli~ina hranil, organske snovi in druge lastnosti horizontov se v istem profilu zelo razlikujejo. Lastnosti posameznih horizontov in njihova lega v profilu dolo~ajo skupne lastnosti tal. Za razliko od vode in zraka tla ne kroìjo, se ne izmenjujejo, ~as njihovega nastanka pa merimo v desettiso~letjih in stotiso~letjih. So medij, ki na zelo dolg rok ali celo trajno veè mineralne snovi, medtem ko se organske v kraj{em (dnevi, tedni) ali dalj{em ~asu (desetletje, redko stoletje) razgradijo. Tla se torej obna{ajo kot nekak{na past, zato se v njih kopi~ijo tudi {kodljive organske in mineralne snovi razli~nega izvora (industrija, promet, kmetijstvo), od koder lahko prehajajo v podzemne vode, rastline in ìvali oziroma ~loveka. Organske snovi v tleh se razkrajajo, dokler potekajo ustrezni mikrobiolo{ki in kemijski procesi. V primeru kratkoìvih, slabo obstojnih organskih snovi (sodobna fitofarmacevtska sredstva) je analitski podatek lahko zastarel è v ~asu nastanka. To ne velja za dolgoìve, obstojnej- {e organske snovi, kot so stara fitofarmacevtska sredstva (na primer DDT in derivati) ali onesnaèvala (na primer poliaromatski ogljikovodiki, PCB-ji). V primeru mineralnih snovi je zgodba povsem druga~- na. Zlasti tèke kovine se na talne delce veèjo tako dolgo, dokler ni preseèna njihova sposobnost vezave, ki je pri razli~nih tleh (horizontih tal) razli~na. O~i{~enje tal, onesnaènih s tèkimi kovinami, je sicer mòno, vendar le z zelo zahtevnimi, dragimi ali dolgotrajnimi postopki. Zato s tèkimi kovinami onesnaèna tla v praksi ostajajo onesnaèna in so vir onesnaènja za vedno. Vezava in razgradnja {kodljivih snovi je izjemno koristna, a najve~krat prikrita sposobnost tal, saj v bistvu delujejo kot filter in (o)~isti meteorne vode. V kolikor pa koli~ina onesnaèval v tleh preseè sposobnost vezave in/ali razgradnje, postanejo onesnaèna tla tudi sama vir onesnaèvanja. Tla izgubijo filtrirno sposobnost za onesnaèvala. Prav zato je onesnaènost tal dober pokazatelj splo{nega stanja okolja, v mestih pa tudi pokazatelj dejanskih ali potencialnih vplivov urbanega okolja na ekosisteme mest, podzemne vode in prebivalstvo. V urbanih okoljih prihajajo ljudje v stik s tlemi na druga~en, ve~krat bolj neposreden na~in. Kòni kontakt z njimi je vzpostavljen med igro ali {portnimi dejavnostmi. Zelo pomembno je lahko vdihavanje onesnaènih pra{nih talnih delcev. Ker so v primerjavi z neurbanim okoljem vsebnosti onesnaèval v urbanih tleh vi{je, lahko onesnaènje tal predstavlja pove~ano tveganje za zdravje me{~anov. Naj na tem mestu na kratko predstavimo nekaj bistvenih lastnosti vrhnjega sloja vrtnih tal, ki je namer-no spremenjen in obogaten zlasti z namenom, da se pove~a njegova rodovitnost ter s tem zagotavlja bolj{o kakovost in ve~jo koli~ino pridelkov na vrti~kih. 3.2.1.1 Kislost Kislost tal (pH) je pomemben dejavnik rodovitnosti tal, saj je dostopnost hranil za rastline v veliki meri odvisna prav od njihove kislosti. Ve~ina rastlin najbolje uspeva v zmerno kislih tleh (pH od 5,6 do 6,7), torej v obmo~ju kislosti, v katerem je ve~ina hranil rastlinam najlàje dostopna. V kislih in mo~no kislih tleh je koli~ina hranil v talni raztopini na~eloma majhna. Za bazi~na tla (pH nad 7) pa velja, da je spro{- 40 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 ~anje hranil v talno raztopino ovirano, s tem pa tudi dostopnost hranil za rastline (preglednica 3). Kislost je pomembna tudi za oceno prehajanja tèkih kovin iz tal v prehrambno verigo. Na splo{no velja, da se tèke kovine veliko bolj spro{~ajo v talno raztopino pri nìjih vrednostih pH. S tem je pove~ana mò- nost prehoda v rastline. Zvi{evanje pH tal, ki se izvaja z apnenjem, je do neke mere tudi ukrep, ki veè (imobilizira) tèke kovine na talnih delcih in zmanj{uje {kodljive posledice onesnaènih tal za ~loveka in ìvali. Preglednica 3: Porazdelitev tal v razrede glede na njihovo kislost (pH). Razred kislost (pH) zelo kisla tla pod 4,5 kisla tla od 4,5 do 5,5 zmerno kisla tla od 5,6 do 6,7 nevtralna tla od 6,8 do 7,2 alkalna (bazi~na) tla nad 7,2 3.2.1.2 Oskrbljenost obdelovalnega sloja tal z rastlinam dostopnimi hranili Rezultate analiz oskrbljenosti tal z rastlinam dostopnimi hranili vrednotimo na podlagi eksperimentalno opredeljenih razredov. Kmetijska tla so glede na zaloènost s hranili razvr{~ena v pet razredov (A, B, C, D in E razred). Optimalna oskrbljenost tal s hranili, ko je hranil povsem dovolj in ni~ preve~, je v razredu C, medtem ko je za razreda A in B zna~ilno pomanjkanje hranil. Razred A (siroma{na oskrbljenost) pomeni hudo pomanjkanje, razred B (srednja oskrbljenost) pa zmerno pomanjkanje hranil v tleh. Kadar je hranil v tleh preve~, govorimo o ~ezmerni (razred D) ali ekstremni (razred E) oskrbljenosti tal. V obeh primerih je potrebno gnojenje zmanj{ati, pri razredu D za polovico, pri razredu E pa ga je treba v celoti opustiti vsaj v prihodnjih {tirih letih (preglednica 4). Preglednica 4: Razredi oskrbljenosti tal z rastlinam dostopnimi hranili (fosfor, kalij in magnezij). razred – oskrbljenost tal koli~ina fosforja koli~ina kalija koli~ina magnezija (P O ) (mg/100 g) (K O) (mg/100 g) (Mg) (mg/100 g) 2 5 2 razred A – siroma{na oskrbljenost manj kot 6 manj kot 10 manj kot 5 razred B – srednja oskrbljenost od 6 do 12 od 10 do 19 od 5 do 9 razred C – optimalna oskrbljenost od 13 do 25 od 20 do 30 od 10 do 20 razred D – ~ezmerna oskrbljenost od 26 do 40 od 31 do 40 od 21 do 40 razred E – ekstremna oskrbljenost ve~ kot 40 ve~ kot 40 ve~ kot 40 3.2.1.3 Ostanki mineralnega du{ika po spravilu pridelkov V Sloveniji normativi za dovoljene ostanke N v tleh po spravilu pridelkov niso predpisani. Obsta- min jajo sicer normativi za posamezne na~ine pridelovanja, na primer za integrirano pridelavo zelenjave, poenotenih normativov pa ni. Ker je koli~ina ostankov N v tleh odvisna od globine vzor~enja, smo min na podlagi obstoje~ih normativov za integrirano pridelavo ter nekaterih podobnih raziskav v preteklosti ocenili, da so do globine vzor~enja 20 cm sprejemljivi tisti ostanki N v tleh, ki ne presegajo vrednosti min 50 kg N/ha. Preseèni ostanki N so tisti, ki ne presegajo 100 kg N/ha, izrazito preseèni pa tisti, ki to min vrednost presegajo. 41 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj 3.2.1.4 Organska snov Pri ohranjanju rodovitnosti tal ima pomembno vlogo organska snov. Poleg tega, da predstavlja zalogo hranil v tleh in vir hrane za mikroorganizme, ugodno vpliva tudi na {tevilne fizikalne in kemijske lastnosti tal: izbolj{uje njihovo zra~nost in poroznost, zadrùje vlago v tleh, s sposobnostjo vezave hranil nase pa posredno prepre~uje tudi izpiranje hranil. V obdelovalnem sloju tal je na~eloma priporo~ljivo imeti ~im ve~ organske snovi, pri ~emer sta za uspe{no kmetijsko pridelavo zaèlena vsaj 2 % ali ve~ organske snovi. Glede na vsebnost organske snovi tla delimo v 5 razredov (preglednica 5). Preglednica 5: Razvrstitev tal glede na vsebnost organske snovi. Razred deleòrganske snovi (%) mineralna tla pod 1 slabo humozna tla od 1 do 2 srednje humozna tla od 2 do 4 humozna tla od 4 do 10 zelo humozna tla nad 10 Organska snov poleg hranil veè tudi onesnaèvala, ki lahko s~asoma ob njeni postopni minerali- zaciji prehajajo v talno raztopino in tako postajajo dostopna rastlinam. 3.2.1.5 Kovine V tleh so obi~ajno razli~ne kovine, ki so lahko naravnega (zaradi pedogenetskih lastnosti) ali antropogenega izvora. Nekatere, tudi tèke kovine uvr{~amo med mikroelemente oziroma nujno potrebna hranila, ki jih rastline in ìvali (tudi ~lovek) potrebujejo za normalno rast in razvoj. Zlasti tèke kovine lahko è v zelo majhnih odmerkih strupeno ali celo karcinogeno vplivajo na organizem. Zato se njihove vsebnosti v tleh skrbno nadzorujejo z razli~nimi sistemati~nimi monitoringi. Koncentracije so opredeljene z mejnimi vrednostmi, ki predstavljajo {e dopustne koli~ine posamezne kovine v tleh. Za Slovenijo jih med drugim natan~no dolo~a in ureja Uredba o mejnih, opozorilnih in kriti~nih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (UL RS 68/1996) (preglednica 6). Preglednica 6: Pregled mejnih, opozorilnih in kriti~nih imisijskih vrednosti tèkih kovin v tleh (mg/kg suhe snovi). tèka kovina mejna vrednost opozorilna vrednost kriti~na vrednost svinec (Pb) 85 100 530 kadmij (Cd) 1 2 12 cink (Zn) 200 300 720 baker (Cu) 60 100 300 krom (Cr) 100 150 380 nikelj (Ni) 50 70 210 arzen (As) 20 30 55 kobalt (Co) 20 50 240 molibden (Mo) 10 40 200 42 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 3.2.2 LASTNOSTI RASTLIN Rastline snovi iz tal sprejemajo in vgrajujejo na zelo razli~ne, vrsti in razmeram specifi~ne na~ine. Tako na primer onesnaèval, denimo tèkih kovin, skoraj nikoli ne najdemo v reproduktivnih organih, kot so pelod, cvetovi, seme in nekateri plodovi. Tveganje, da bi {kodljive snovi iz onesnaènih tal prehajale v ~lovekov organizem prek rastlin, je odvisno zlasti od rastlinske vrste, to je naravne sposobnosti za sprejem snovi, v veliki meri pa tudi od tega, katere dele rastline uporabljamo za prehrano. Pri solatnicah, med katere spadata tudi endivija in radi~, se te snovi v ve~ji meri kopi~ijo v koreninah in podzemnih delih. V zelenih delih in {e zlasti v listih, ki jih uporabljamo za prehrano, jih je precej manj. Ni zanemarljivo, da v urbanem okolju onesnaèvala prehajajo v ~lovekov organizem tudi prek depozita na povr{ini rastline. Tudi zato je potrebno temeljito pranje listne povr{ine, saj se na listih snovi tudi fizi~no odlagajo, vezane na pra{nih delcih. 3.2.2.1 Kovine Zaradi izredne obstojnosti, strupenih u~inkov in dejstva, da lahko prehajajo v prehransko verigo, so nekatere tèke kovine posebej izpostavljen dejavnik tveganja za zdravje ljudi in ìvali (UL RS, 68/96). V tej raziskavi sta bila pri listni zelenjavi analizirana svinec in kadmij. Njuni zgornji mejni vrednosti sta navedeni v preglednici 7. Preglednica 7: Opredelitev zgornjih mejnih vrednosti tèkih kovin v listnati zelenjavi. tèka kovina zgornja mejna vrednost (mg/kg) svinec (Pb) 0,3 kadmij (Cd) 0,2 3.2.2.2 Nitrati Previsoka vsebnost nitratov v pridelkih lahko negativno vpliva na kakovost hrane in posledi~no tudi na zdravje ljudi. Za zagotavljanje varne in zdrave hrane potro{nikom je nujno potrebno spremljanje vsebnosti nitratov v kmetijskih pridelkih. Nitratov (NO –) samih po sebi ne uvr{~amo med spojine, ki bi lahko 3 bistveno vplivale na kakovost kmetijskih pridelkov. Problemi se za~nejo pojavljati v primeru pove~anih koncentracij nitratov v hrani. V prevelikih zauìtih koli~inah se del nitratov pod vplivom mikrobiolo{kih procesov spremeni v nitrit (NO –), ki pa je veliko bolj toksi~en od nitrata. [kodljivost nitritov se izraà 2 v reakciji s hemoglobinom v krvi, ko nastane methemoglobin, ki ni zmoèn prena{ati kisika po organizmu. V medicini je ta pojav poznan kot methemoglobinemija, ki je {e posebej nevarna za dojen~ke do 16. tedna starosti (blue baby sindrom). Toksi~nost nitritov je dokazana tudi pri reakciji z organskimi amini v organizmu, kar povzro~a nastanek rakotvornih nitrozaminov in nitrozamidov. Vsebnost nitratov v kmetijskih pridelkih je odvisna od ve~ dejavnikov. Eden od glavnih je razli~na naravna sposobnost kopi~enja nitratov tako v posameznih kmetijskih rastlinah kot tudi v posameznih delih rastlin. @e dolgo je znano, da najve~je koli~ine nitratov kopi~i zelenjava. To velja {e zlasti za zeleno listnato zelenjavo (solata, motovilec, radi~, {pina~a …). Zato tudi ne presene~a podatek, da z zelenjavo dnevno vnesemo v organizem med 70 in 80 % vseh nitratov. Polj{~ine jih v povpre~ju vsebujejo manj, {e bistveno manj pa sadje, za katerega velja, da ima zelo majhno sposobnost kopi~enja nitratov. Na vsebnost nitratov v pridelkih ima pomemben vpliv tudi gnojenje z du{ikovimi gnojili. Zelo pomemben dejavnik je tudi na~in pridelave, saj je na primer v za{~itenih prostorih (rastlinjakih) zaradi manj{ega izpiranja nitratov iz tal vsebnost le-teh v pridelkih navadno ve~ja od vsebnosti v pridelkih, pridelanih na prostem. Med drugimi dejavniki, ki vplivajo na vsebnost nitratov v pridelkih, naj omenimo {e dolìno 43 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj rastne dobe, sorto, ~as spravila pridelkov, lastnosti tal ter vremenske razmere (temperatura in koli~ina padavin). V Sloveniji so dovoljene vsebnosti nitratov v pridelkih opredeljene v Pravilniku o onesnaè- valcih v ìvilih iz leta 2003 (UL RS 69/2003). Med kmetijskimi pridelki so mejne vrednosti opredeljene zgolj za solato in {pina~o, ki v uìtnih delih kopi~ita najve~ nitratov. Glede na vsebnost nitratov razvr{- ~amo zelenjavo v pet razredov (preglednica 8). Preglednica 8: Razvrstitev zelenjave v razrede glede na vsebnost nitratov v pridelkih (mg NO –/kg 3 sveèga vzorca). I. razred II. razred III. razred IV. razred V. razred manj kot 200 od 200 do 500 od 501 do 1000 od 1001 do 2500 ve~ kot 2500 {parglji brokoli zelje zelje rde~a pesa ~i~erika cveta~a korenje endivija zelena fiòl kumare ohrovt vrtna kre{a solata grah jaj~evec stro~ji fiòl por motovilec gobe kumarice peter{ilj zelena radi~ krompir melona bu~e rabarbara {pina~a paradìnik ~ebula poper repa sladki krompir 3.3 VZOR^NA MESTA, VZOR^ENJE TER ANALITIKA PODZEMNE VODE Projektno delo, ki je obsegalo ugotavljanje neposrednih vplivov vrti~karstva na kakovost podzem-ne vode, je potekalo od avgusta 2006 do maja 2008. V vzor~evalnem na~rtu so bila vzor~na mesta dolo~ena na podlagi obstoje~ih baz podatkov o hi{nih vodnjakih, tako imenovanih zasebnih vodnjakih ali »{tirnah«, in drugih opazovalnih objektih ter na podlagi rezultatov kakovosti podzemne vode iz razli~nih virov (Poro~ilo o kakovosti …; Lapajne s sodelavci 2006; notranji nadzor JP Vodovod-Kanalizacija). V vzor~evalni na~rt so bila vklju~ena vzor~na mesta, prikazana v preglednici 9 in na sliki 13. Vzor~enje se je izvajalo dvakrat pomladi, po za~etku del na vrti~kih, in dvakrat jeseni, v ~asu spravila pridelkov oziroma po njem. Potekalo je od oktobra do novembra leta 2006, od marca do maja leta 2007 ter oktobra 2007 in aprila 2008. Vzor~enje podzemne vode je potekalo z upo{tevanjem standardov SIST EN ISO 5667-1:2007 – Kakovost vode – Vzor~enje – 1. del: Navodilo za na~rtovanje programov in tehnik vzor~enja, SIST ISO 5667-11:1996 – Kakovost vode – Vzor~enje – 11. del: Navodilo za vzor~enje podtalnic, SIST ISO 5667-14:1999 – Kakovost vode – Vzor~enje – Navodilo za zagotavljanje kakovosti vzor~enja vode v okolju in ravnanja z vzorci ter SIST ISO 5667-18:2001 – Kakovost vode – 18. del: Navodilo za vzor~enje podzemne vode na onesnaènih mestih. Izvedlo se je po ~asu, ki je bil potreben za stabilizacijo fizikalno-kemijskih parametrov podzemne vode, izmerjenih na terenu – temperature, elektroprevodnosti in redoks potenciala (oksidacijsko-reduk-cijskega potenciala – ORP). Laboratorijska presku{anja so vklju~evala presku{anja na osnovne anione in katione (nitrat, sulfat, klorid, bromid, hidrogenkarbonat, kalcij, magnezij, natrij, kalij) ter izbrana fitofarmacevtska sredstva in njihove razgradne produkte, kvantitativno pa smo ovrednotili tudi parameter karbamazepin, ki je {iroko uporabljan antiepileptik. Za ugotavljanje sledi organskih spojin, ki niso bile uvr{~ene v kvantitativni nabor presku{anj, je bila uporabljena semikvantitativna metoda, ki omogo~a identifikacijo {irokega spek-tra organskih onesnaèval s plinsko kromatografijo z masno selektivnim detektorjem. 44 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 Preglednica 9: Vzor~na mesta odvzema podzemne vode z opisi mikrolokacije in lokacije obmo~ij vrti~kov. naziv vzor~nega zaporedna {tevilka lokacije obmo~ij vrti~kov mikrolokacija, vrsta vzor~nega mesta mesta vrti~karskega obmo~ja vd-470a 1 Sava – ^rnu~e zasebna vrtina, tako imenovana {tirna ^V-3 1 Sava – ^rnu~e opazovani vodnjak vd-724 1 Sava – ^rnu~e zasebna vrtina, tako imenovana {tirna JA-5 1 Sava – ^rnu~e piezometer JA-10 1 Sava – ^rnu~e piezometer VD Kle~e-10 2 Vodarna – Kle~e vodnjak v sistemu oskrbe LP Petrol 2 Vodarna – Kle~e piezometer PKL 2-1 3 Selanova ulica – Stegne piezometer vrtina IMP 3 Selanova ulica – Stegne piezometer VD Kle~e-16 3 Selanova ulica – Stegne vodnjak v sistemu oskrbe VD Kle~e-17 3 Selanova ulica – Stegne vodnjak v sistemu oskrbe vd-1385 4 Ulica Joèta Jame – [i{ka zasebna vrtina, tako imenovana {tirna vd-1580 4 Ulica Joèta Jame – [i{ka zasebna vrtina, tako imenovana {tirna vd-422 8 Curnovec – Rakova Jel{a zasebna vrtina, tako imenovana {tirna vd-279 9 Krakovska ulica – Krakovo zasebna vrtina, tako imenovana {tirna vrtina B[V-1/99 13 Kranj~eva ulica – Beìgrad opazovalni vodnjak PAC-9 13 Kranj~eva ulica – Beìgrad piezometer LP Obrije 13 Kranj~eva ulica – Beìgrad opazovalni vodnjak PH-5 13 Kranj~eva ulica – Beìgrad piezometer vd-1070 13 Kranj~eva ulica – Beìgrad zasebna vrtina, tako imenovana {tirna »Pot na Brje« 17 Gramozna pot – Fuìne zasebna vrtina, tako imenovana {tirna VD [entvid-1a 19 Av{i~eva cesta – [entvid vodnjak v sistemu oskrbe »Kek~eva« 28 Agrokombinatska cesta – Zalog zasebna vrtina, tako imenovana {tirna Zaradi pomanjkanja primernih objektov za vzor~enje na nekaterih vrti~karskih obmo~jih, njihove neprimerne opremljenosti, nepripravljenosti lastnikov na sodelovanje, predvsem pa zaradi pomanjkljivih podatkov v bazi (razlike med podatkovnim stanjem in dejanskim stanjem na terenu – zasutost objekta, slabo stanje objekta, presahnjenost vodnjaka, sprememba lastni{tva in podobno) vzor~enje ni potekalo povsem skladno z èlenim vzor~evalnim na~rtom. Z vidika vpliva vrti~karstva na kakovost podzemne vode ni bilo mòno obravnavati vseh vrti~karskih lokacij, niti jih ni bilo mòno obravnavati enakovredno. Ob upo- {tevanju navedenih ovir smo pozornost usmerili na obmo~ja, kjer bi lahko bila tveganje za kakovost podzemne vode in posledi~en vpliv na skladnost pitne vode ve~ja, obenem pa so bila preu~evana obmo~- ja razporejena tako, da so bile informacije pridobljene po celotnem Ljubljanskem polju. Pridobljeno je bilo nekaj informacij z obmo~ij vrti~kov z obrobja Ljubljanskega polja, za katera doslej ni bilo podatkov o kakovosti podzemne vode. Problematika, s katero smo se sre~ali med vzor~enjem, je bila pri~akovana. Na vrti~karskih obmo~- jih in v njihovi neposredni bliìni ni bilo zadostnega {tevila ustreznih vzor~evalnih mest, ki bi predstavljala reprezentativna mesta, primerna za vzor~enje, oziroma, kjer bi bilo mogo~e izklju~iti vpliv drugih antropogenih vplivov in opazovati izklju~no vpliv vrti~karstva. Za ugotavljanje izklju~nega vpliva vrti~karstva bi bilo treba izdelati mreò opazovalnih mest, pri ~emer bi bilo za ugotavljanje ni~elnega stanja treba 45 46 Vrti~karstv Vzor~na mesta 1 vrti~karsko obmo~je vzor~no mesto o v Ljub Sava obmo~je vrti~kov vplivno obmo~je ljani KLE^E meja VVO Ljubljansko polje 2004 [ENTVID 19 meja VVO Ljubljansko barje in okolica 2007 SAVLJE Zemlji{ka raba 3 4 1 gozd ^RNU^E pozidana zemlji{~a, ceste JE@ICA vodovje Sava 2 [MARTNO OB SAVI [I[KA BE@IGRAD HRASTJE 13 28 Ljubljanica Br ZALOG igita J CENTER MOSTE amnik, Ale{ Smrekar POLJE KRAKOVO 17 VI^ BRDO 9 TRNOVO RUDNIK , Bor 0 1 2 3 4 km 8 ut Vr{~aj Avtorji vsebine: PrimoÀuersperger, Brigita Jamnik, Miha Nartnik Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar Horvat Vir: © Geodetska uprava RS, Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 120/2004, 7/2006), Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 115/2007) © GIAM ZRC SAZU 2009 Ljubljanica Preglednica 10: Presku{ani parametri in preskusne metode pri analiziranju podzemne vode. P Slika 13: Obmo~ja vz parameter opis merilna metoda merilna oprema temperatura terenska meritev SIST DIN 38404-C4 WTW Set 3 pH-vrednost terenska ali laboratorijska meritev SIST ISO 10523 WTW Set 3/pH 692 Metrohm elektroprevodnost terenska meritev SIST EN 27888 WTW Set 3 or~enja podz oksidacijsko redukcijski terenska meritev SM 2580-B WTW Set 3 potencial (ORP) ORP dolo~imo z WTW Ag/AgCl elektrodo in ga prera~unamo: ORP, mV = UH = UG + UB; UB = 224 – 0,6952 × T (°C); UG – izmerjeni redoks potencial v mV proti Ag/AgCl elektrodi emne v hidrogen karbonat titracija ASTM D1067 titrimetri~no kationi ionska kromatografija ENTER natrij, kalij, kalcij, magnezij SIST EN ISO 14911 IC 323 Metrohm ode z anioni ionska kromatografija ENTER nitrat, sulfat, klorid, bromid SIST EN ISO 10304-1 IC 323 Metrohm vz pesticidi in njim 2,6-diklorobenzamid, 2-hidroksimetolaklor, 3,4-dikloroanilin, atrazin, desetilatrazin, EPA 525.2 mod. GC/MS QP5050 or~nimi mesti. podobne spojine desizopropilatrazin, desetilterbutilazin, karbamazepin*, klortoluron, linuron/diuron, Shimadzu metolaklor, prometrin, propazin, simazin, terbutilazin, terbutrin povzetek analizne metode: Za predkoncentracijo spojin iz vode se uporablja ekstrakcijo na trdno fazo. Ekstrakt se analizira na plinskem kromatografu z masnim spektrometrom (GC/MS). Kalibracijo se izvaja po na~inu celotne procedure z devteriranimi internimi standardi. GEOGRAFIJ GC-MS identifikacija Identifikacija organskih spojin se izvaja v koncentriranem diklorometanskem EPA 625 mod. GC Agilent 6900/QP5890 ekstraktu z ekstrakcijo ve~jega volumna vzorca. * karbamazepin je antiepileptik in se uvr{~a med spojine, ki se dolo~ajo z isto analizno metodo kot pesticidi A SLO VENIJE 21 47 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj Preglednica 11: Parametri tveganja za onesnaènje podzemne vode na podlagi standardov kakovosti ter njihove mejne vrednosti. onesaèvalo izraèn kot enota standard kakovosti mejna vednost (Uredba o stanju (Pravilnik o pitni vodi podzemnih voda – z dopolnitvami – UL RS 25/2009) UL RS 19/2004, 35/2004, 26/2007, 92/2006, 25/2009) nitrat NO NO mg/l 50 50 3 3 posamezen pesticid in njegovi relevantni1 μg/l 0,1 0,1 razgradni produkti vsota vseh izmerjenih pesticidov in njihovih μg/l 0,5 0,5 relevantnih razgradnih produktov2 amonij NH 0,2 0,5 4 kalij K 10 – ortofostat PO 0,2 – 4 diklorometan μg/l 2 – tetraklorometan μg/l 2 – 1,2-dikloroetan μg/l 3 3 1,1-dikloroeten μg/l 2 – trikloroeten μg/l 2 104 tetrakloroeten μg/l 2 104 vsota lahkohlapnih alifatskih halogeniranih μg/l 10 – ogljikovodikov3 mineralna olja μg/l 10 – krom Cr μg/l 30 50 1 relevantni razgradni produkti so relevantni razgradni produkti pesticidov skladno s predpisi, ki urejajo registracijo fitofarmacevtskih sredstev in dajanje fitofarmacevtskih sredstev v promet; 2 vsota pesticidov pomeni se{tevek vseh posameznih pesticidov, ugotovljenih in izmerjenih v postopku spremljanja stanja, vklju~no z njihovimi relevantnimi metaboliti ter razgradnimi in reakcijskimi produkti; 3vsota lahkohlapnih alifatskih halogeniranih ogljikovodikov: trikloro-metan, tribromometan, bromodiklorometan, dibromoklorometan, difluoroklorometan, diklorometan, tetraklorometan, triklorofluorometan, 1,1-dikloroeten, 1,2-dikloroeten, trikloroeten, tetrakloroeten, 1,1-dikloroetan, 1,2-dikloroetan, 1,1,1-trikloroetan, 1,1,2-trikloroetan, 1,1,2,2-tetrakloroetan; 4 vsota trikloroetena in tetrakloroetena. dolo~iti vsaj eno mesto gorvodno od izbranega vrti~karskega obmo~ja in vsaj eno dolvodno od njega, na obeh oziroma vseh pa naj bi bilo mogo~e zajemati podzemno vodo iz razli~nih globin. Kemijske lastnosti (parametre), standarde in na~in ugotavljanja kemijskega stanja podzemne vode dolo~a Uredba o stanju podzemnih voda (UL RS 25/2009). Ker v pri~ujo~em projektu merilna mesta niso reprezentativna za obmo~je Ljubljanskega polja, vrednotenje kemijskega stanja na podlagi te ured-be ni smiselno. Kljub temu pa primerjava standarda kakovosti, mejne vrednosti pitne vode skladno s Pravilnikom o pitni vodi (UL RS 19/2004) in njegovih dopolnitvah (preglednica 11) ter izmerjenih vrednosti omogo~ajo takoj{en pregled nad parametri, ki trenutno predstavljajo tveganje za onesnaènje podzemne vode. 48 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 TNIK Slika 14: Odvzemanje vzorca podzemne vode MIHA NAR iz »{tirne«. 3.4 MERILA ZA DOLO^ANJE PRIMERNOSTI VRTI^KARSKIH OBMO^IJ Merila za dolo~anje primernosti vrti~karskih obmo~ij iz osnutka izvedbenega dela prostorskega na~rta Mestne ob~ine Ljubljana smo dolo~ali zlasti na podlagi anketnih rezultatov in strokovne ocene. Razdelimo jih lahko na izlo~itvena in privla~nostna. Z izlo~itvenimi merili smo preverili, ali med predlaganimi vrti~karskimi obmo~ji obstajajo tudi lokacije, ki so zaradi zakonodajnih, urbanisti~nih, zdravstvenih in/ali okoljevarstvenih razlogov povsem neprimerne. Sem spadajo najbolj ranljiva òja vodovarstvena obmo~ja, lokacije znotraj zgodovinskega mestnega sredi{~a ter lokacije v neposredni bliìni vodotokov, odlagali{~ odpadkov in ve~jih prometnic, kar lahko pomembno vpliva na kakovost in s tem varnost pridelane hrane. Izlo~itveni kazalniki predstavljajo tisti »minimum«, ki bi mu nove lokacije vrti~kov morale povsem ustrezati, saj so dolo~ene na podlagi strokovne ocene in zakonodajnih omejitev. Z merili privla~nosti opredeljujemo potencialno privla~nost vrti~kov za uporabnike. So izjemno pomembna, saj morajo razmere na predvidenih vrti~karskih lokacijah ustrezati tako uporabnikom kot tudi {ir{i skupnosti. ^e so vrti~ki glede na uporabnike ume{~eni na neustrezne lokacije, se ta okoli{- ~ina lahko odrazi v nastajanju novih nelegalnih vrti~kov, ki so za uporabnike (vrti~karje) bolj ustrezni. Tovrstna merila smo dolo~ali na podlagi anketiranja vrti~karjev, pri ~emer smo glede na pomembnost dolo~enih odgovorov posamezne lokacijske dejavnike ustrezno obteìli. Tako so na primer anketiranci kot bistveni dejavnik za lokacijo vrti~ka omenjali dostopnost. Kar dve tretjini anketirancev je odgovorilo, da je ta okoli{~ina najbolj pomembna. Za veliko ve~ino anketirancev (82 %) je sprejemljiva razdalja do 5 km, kar se skoraj povsem ujema tudi z obstoje~im stanjem bivanja anketiranih vrti~karjev. 83 % jih namre~ dejansko prebiva manj kot 5 km od vrti~ka. Iz rezultatov anketiranja je mogo~e povzeti, da vrti~karji ne èlijo poslab{anja dostopnosti, kar je pri na~rtovanju novih lokacij obmo~ij vrti~kov vsekakor treba upo{tevati. Med pomembnej{imi dejavniki sta tudi rodovitnost zemlji{~a in odmaknjenost od 49 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj Preglednica 12: Nabor izlo~itvenih meril in meril privla~nosti glede na njihov prispevek k skupni oceni privla~nosti. merilo skupni delè k oceni privla~nosti I. izlo~itvena merila 1. zunaj mestnega sredi{~a / 2. zunaj najòjega vodovarstvenega obmo~ja (VVO I) / 3. zunaj òjega obmo~ja vodotokov (50 m) / 4. zunaj òjega obmo~ja gozdov in odlagali{~ odpadkov (100 m) / 5. zunaj òjega obmo~ja prometnic (avtocesta 100 m, regionalna cesta 30 m, èleznica 30 m) / II. merila privla~nosti 1. dostopnost, opremljenost skupaj 50 % A oddaljenost od blokovne soseske 25 % do 1000 m = 5 to~k od 1001 do 2000 m = 4 to~ke od 2001 do 3000 m = 3 to~ke od 3001 do 4000 m = 2 to~ki od 4001 do 5000 m = 1 to~ka nad 5000 m = 0 to~k B oddaljenost od postajali{~a javnega potni{kega prometa 10 % do 300 m = 3 to~ke od 301 do 600 m = 2 to~ki od 601 do 1000 m = 1 to~ka nad 1000 m = 0 to~k C komunalna opremljenost – vodovod, kanalizacija 10 % opremljenost z vodovodom in kanalizacijo = 4 to~ke opremljenost z vodovodom ali kanalizacijo in priklju~no to~ko za vodovod ali kanalizacijo v oddaljenosti do vklju~no 100 m = 3 to~ke opremljenost z vodovodom ali kanalizacijo in priklju~no to~ko za vodovod ali kanalizacijo v oddaljenosti nad 100 m = 2 to~ki priklju~ni to~ki za vodovod ali kanalizacijo v oddaljenosti do vklju~no 100 m = 2 to~ki priklju~na to~ka za vodovod ali kanalizacijo v oddaljenosti do 100 m in za vodovod ali kanalizacijo v oddaljenosti nad 100 m = 1 to~ka priklju~ni to~ki za vodovod ali kanalizacijo, oboje v oddaljenosti nad 100 m = 0 to~k D oddaljenost od vodotoka 5 % do 100 m = 2 to~ki od 101 do 200 m = 1 to~ka nad 200 m = 0 to~k 2. zdravje, rodovitnost skupaj 45 % A primernost prsti za vrti~karstvo 15 % zelo primerna prst = 4–5 to~k primerna prst = 3–4 to~ke primerna in manj primerna prst = 2–3 to~ke manj primerna in neprimerna prst = 1–2 to~ki opore~na prst = manj kot 1 to~ka B oddaljenost od prometnice 15 % nad 1000 m = 3 to~ke od 501 do 1000 m = 2 to~ki od 101 do 500 m = 1 to~ka do 100 m = 0 to~k 50 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 C oddaljenost od industrijskega objekta 10 % nad 1000 m = 3 to~ke od 501 do 1000 m = 2 to~ki od 101 do 500 m = 1 to~ka do 100 m = 0 to~k D oddaljenost od drugih intenzivnih dejavnosti (nakupovalno sredi{~e, poslovna cona …) 5 % nad 1000 m = 3 to~ke od 501 do 1000 m = 2 to~ki od 101 do 500 m = 1 to~ka do 100 m = 0 to~k 3. vplivi na okolje skupaj 5 % A primerna oddaljenost od pozidanega obmo~ja (do 200 m) 2,5 % nad 200 m = 2 to~ki od 101 do 200 m = 1 to~ka do 100 m = 0 to~k B òje in {ir{e vodovarstveno obmo~je (VVO IIA, IIB, III) 2,5 % zunaj VVO = 3 to~ke VVO III = 2 to~ki VVO IIB = 1 to~ka VVO IIA = 0 to~k prometnic, med manj pomembnimi pa lahko navedemo splo{no pokrajinsko mikavnost, kot so bliìna gozda, reke, ter druàbnost in ti{ino. Kazalnike za dostopnost smo torej dolo~ili na podlagi navedb v anketi, upo{tevali pa smo tudi dostopnost do postajali{~ javnega prometa, saj ima javni promet kot edina prava alternativa manj zaèlenemu osebnemu prometu pomembno vlogo v prostorskem na~rtu Ljubljane. Kot najmanj pomemben dejavnik se je pokazala dostopnost do vodotokov, zato smo pri dolo~anju celovite primernosti njen pomen ustrezno zmanj{ali. Med merili privla~nosti vrti~kov za vrti~karje so tudi tista, povezana z njihovim zdravjem in rodovit-nostjo prsti (v tem podpoglavju sopomenka za pedolo{ki izraz tla). Po anketnih rezultatih ima najve~ji pomen primernost prsti, nekoliko manj{ega pa oddaljenost od glavnih onesnaèvalcev, to je prometnic, obmo~ij industrije in drugih intenzivnih dejavnosti. Med slednje smo uvrstili tudi nakupovalna sredi{~a, ki imajo za posledico mo~ne prometne tokove. Pri prometnicah smo upo{tevali dràvne prometnice vi{je kategorije, torej avtoceste, hitre ceste, regionalne ceste in èleznice. Primernost prsti je ocenjena na podlagi vsebnosti organskih snovi, suma onesnaènosti s tèkimi kovinami ter globine in teksture. Zadnjo skupino meril privla~nosti smo poimenovali »vplivi na okolje«, ki v skupni oceni predstavlja najmanj{i delè. Njen pomen je dolo~en na podlagi strokovne ocene, v njej pa sta kazalnika, ki vplivata na splo{no stanje okolja. Iz vizualnega zornega kota je pomembno, da je zagotovljena vsaj minimal-na oddaljenost vrti~karskih obmo~ij od è pozidanih zemlji{~ ali zemlji{~, predvidenih za pozidavo. Majhen del~ek v skupni oceni privla~nosti prispeva tudi lokacija na razli~nih vodovarstvenih obmo~jih, saj naj tudi vrti~ki na {ir{ih vodovarstvenih obmo~jih ne bi imeli pomembnej{ega negativnega vpliva na kakovost podtalnice. Postopek presoje primernosti na~rtovanih lokacij vrti~kov je potekal v dveh fazah. V prvi smo na podlagi izlo~itvenih meril presodili, katera v osnutku izvedbenega dela prostorskega na~rta Mestne ob~ine Ljubljana predlagana vrti~karska obmo~ja so zaradi zdravstvenih, zakonskih in urbanisti~nih razlogov le deloma primerna ali povsem neprimerna. V drugi fazi smo na podlagi meril privla~nosti presojali {e primernost posameznih obmo~ij z vidika privla~nosti za uporabnike (vrti~karje). 51 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj 4 VRTI^KARSTVO V URBANEM OKOLJU V mestnem okolju so vrti~ki ve~namenski prostor in za me{~ane dragocen, nepogre{ljiv del mesta z mnogimi funkcijami. Ena primarnih je pridelava hrane. Urbano okolje samo se v temeljih razlikuje od naravnega ali, ker je v Evropi zelo malo pravega naravnega okolja, bolje re~eno seminaravnega okolja, ki ga v Sloveniji sestavljajo zlasti odprt kmetijski prostor in lesnoproizvodni gozdovi. ^lovekove dejavnosti v mestih v veliki meri povzro~ajo izpuste {kodljivih snovi. Izpostavimo lahko zlasti industrijo in promet. Ob njiju v prostor, zlasti v tla (v tem poglavju sopomenka za geografski izraz prst) vrti~kov, vna{amo razli~ne snovi tudi ljudje. Nemalokrat se zgodi, da vrti~ki nastanejo na deponi-jah razli~nih tal in materialov. Na njih se odlagajo predmeti ter ostanki materiala in surovin gradbeni{tva, proizvodnih procesov, zlasti industrije, v manj{i meri tudi drugih dejavnosti. Pestra zbirka odpadnih materialov in drugih snovi praviloma vsebuje mineralne in organske snovi, ki se v tleh najve~krat spreminjajo in po~asi spro{~ajo v okolje; izpirajo se v podzemne vode, prehajajo v rastline in tako vplivajo na zdravje ljudi in ìvali. Tudi zato so mestni vrti~ki obmo~ja, kjer me{~ani prihajajo v tesnej{i stik z okoljem. [kodljivi vplivi urbanega okolja na vrti~ke lahko vplivajo na zdravje vrti~karjev prek manj kakovostnih ali celo opore~nih vrtnin, telesnega stika z onesnaènimi tlemi ali prek dihal z onesnaènimi plini in onesnaènimi talnimi delci oziroma prahom. Vrti~ki pa so tudi sami prostor za opravljanje dejavnosti, ki potencialno lahko negativno vpliva na okolje, tako na tla kot na zrak in podzemne vode. 4.1 VPLIVI URBANEGA OKOLJA NA VRTI^KARSTVO Urbano okolje vpliva na vrti~karstvo zlasti z emisijami in s fizi~nim odlaganjem razli~nih snovi na obmo~ja vrti~kov. Prejemniki imisij na vrti~kih so ljudje, rastline in predvsem tla. Prek zraka prehajajo na povr{ino tal in rastlin razli~ne mineralne in organske snovi. Nekatere med njimi so do dolo~ene kon-TAV TARINA POLAJNAR HOR KA Slika 15: Vrti~ek sredi stanovanjske soseske. 52 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 centracije koristne, saj lahko bogatijo tla z rastlinskimi hranili. To velja na primer za du{i~ne spojine v plinasti obliki ali raztopljene v padavinah. Trdni pra{ni delci velikokrat vsebujejo rastlinska hranila, kot sta kalcij in magnezij, ter nekatere tèke kovine. Te so v zelo majhnih koli~inah hranila, ki so nujno potrebna v presnovnih procesih rastlin in ìvali, v ve~jih koli~inah pa delujejo kot onesnaèvala. Po termi-nologiji Zakona o varstvu okolja (UL RS 41/2004) so vse snovi v tleh, ki povzro~ajo onesnaènje, nevarne snovi. To so lahko zelo toksi~ne organske snovi, kot na primer PCB-ji, aromatski ogljikovodiki ali mineralne snovi, med katerimi lahko po »nepotrebnosti« in {kodljivosti izpostavimo zlasti tèki kovini kadmij in svinec. Onesnaèvala lahko v ~love{ko telo prehajajo prek hrane in zauìte teko~ine, z vdihavanjem onesnaènih pra{nih delcev in prek stika s koò. Na rastline se usedajo kot depozit in vanje prehajajo tudi neposredno skozi listne reè. Snovi, ki se kopi~ijo v tleh, lahko prehajajo v podzemne vode, rastline in ìvali, tudi ~loveka. Tla za razliko od vode in zraka ne kroìjo, se ne izmenjujejo, ~as njihovega nastanka pa se meri v desettiso~- letjih in stotiso~letjih. So medij, ki za zelo dolgo ali celo trajno veè mineralne in organske snovi. Zato je onesnaènost tal dober pokazatelj splo{nega stanja okolja, v mestih pa v prvi vrsti pokazatelj vplivov urbanega okolja na ekosisteme mest in prebivalstvo. Vsebnost onesnaèval v mestnem okolju je v primerjavi z nemestnim okoljem ve~ja, tako da onesna- ènje tal lahko predstavlja pove~ano tveganje za zdravje me{~anov. Poleg sprotnega vnosa onesnaèval v tla prek zraka zaradi emisij prometa in industrije, so za na~rtovanje in urejanje prostora na urbanih obmo~jih pomembna tudi onesnaèvala iz drugih virov. To so odloèni gradbeni materiali, razli~ni pepe-li in druge (ne)posredno nevarne odpadne snovi. Upo{tevati je treba tudi mònost vnosa onesnaèval v tla z razli~nimi talnimi substrati, pripeljanimi od drugod. Substrati so najve~krat razli~ne s humusom obogatene zemljine ali pridobljeni kompostni humus. Uporabljajo se za izbolj{evanje zaloènosti tal z organsko snovjo in hranili, povr{insko prekrivanje zelenih povr{in, pri sajenju drevja in grmovnic v parkih ter pri ozelenitvi ozkih pasov ob posameznih stavbah in prometnicah. Kompostni humusi lahko vsebujejo precej visoke koncentracije onesnaèval, zlasti tèkih kovin, ki so se prek odpadlega listja in drugih onesnaènih odpadnih rastlinskih mas predhodno koncentrirali v kompostnih kupih. Tak{ni dodatki tlom, ki onesnaùjejo njihov povr{inski sloj, lahko pove~ujejo potencialno tveganje za zdravje prebivalcev. Naravna samo~istilna sposobnost tal je v urbanem okolju precej zmanj{ana. Zaradi onesnaèval je lahko zmanj{ana ali spremenjena tudi mikrobiolo{ka aktivnost tal in s tem njihova sposobnost za nev-tralizacijo in razgrajevanje {kodljivih snovi. Zaradi slab{e razgradnje in stalnega vnosa novih snovi na eni strani ter pogostej{ega me{anja in degradacije tal na drugi, se onesnaèvala v tleh postopno kopi- ~ijo, s ~imer se pove~ujejo tudi tveganje za zdravje ljudi in drugi negativni vplivi na okolje. Ker so tèke kovine v tleh zelo stabilne, predstavljajo stalno tveganje za zdravje lokalnega prebivalstva. V urbanem okolju sta glavna vira tèkih kovin promet in industrija. Tèke kovine prehajajo v tla prek pra{nih delcev iz zraka. V preteklosti so k onesnaèvanju tal v veliki meri prispevali osvin~eni bencin in drugi naftni derivati, obrabljanje zavornih oblog in pnevmatik ter razna maziva. Z velikim porastom prometa v zadnjih petdesetih letih so v okolje, tudi v Ljubljani, prehajale velike koli~ine zlasti svinca (Pb) in kadmija (Cd). Osvin~en bencin, ki je bil v Sloveniji popolnoma ukinjen {ele leta 2001, je do leta 1995 vseboval kar 0,6 g svinca na liter, med letoma 1995 in 2001 pa 0,15 g svinca na liter. To je botrovalo zelo visokim celokupnim emisijam svinca, pa tudi kadmija. Ocenjuje se, da je celotna Slovenija samo s prometom letno prejemala okrog 400 ton svinca letno. Kot è omenjeno, sta se v gorivu vsebovana svinec in kadmij v zrak spro{~ala z izpuhi, potem sta se zaradi dokaj velike specifi~ne teè molekul dokaj hitro usedala na tla in zelene dele rastlin nedale~ od vozi{~. Ko so rastline jeseni odvrgle listje in se je to pozneje razkrojilo, sta odloèni svinec in kadmij pre{la v tla. Znan je primer skrbnega gospodarja z obmo~ja Domàl, ki je skrbel za svoj zelenjavni vrt ob takrat {e glavni cesti Ljubljana–Maribor. Kot skrben gospodar je dolga leta redno pobiral in kompostiral vse organske ostanke s svojega vrta, vklju~no z odpadnim listjem sadnega in okrasnega drevja, grmovnic in ìve meje neposredno ob magistralni cesti. S tèkimi kovinami »obogaten« kompost je uporabljal za 53 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj gnojenje vrtnin. S takim ravnanjem je postopoma pove~eval vsebnost svinca in kadmija v tleh vrti~ka in posledi~no v pridelani zelenjavi. 4.2 ONESNA@EVALA VRTI^KOV V URBANEM OKOLJU Viri onesnaèval na vrti~kih so posledica razli~nih dejavnikov. Na prvem mestu je zemlji{ka raba v preteklosti, pri kateri so v tla prihajale {kodljive snovi kot posledica predhodne, danes ve~krat pozab-ljene dejavnosti. Vrti~ki se pogosto pojavljajo na mestnih obrobjih, kjer je bil prostor v preteklosti pogosteje kot zdaj namenjen industriji, kmetijskim zemlji{~em ali celo odlagali{~em odpadnih snovi. Pomembno je, da vrti~karji za izbolj{evanje rastnih razmer uporabljajo pepele, pesek in mivko, za uravnavanje kislosti tal razne apnene pripravke, in seveda gnojila. Onesnaèvala lahko v tla prihajajo tudi z onesnaèno vodo, ki se uporablja za zalivanje. V grobem jih lahko razdelimo v anorganska (zlasti tèke kovine) in organska. 4.2.1 TE@KE KOVINE Ko govorimo o tèkih kovinah, imamo v mislih predvsem kovinske elemente periodnega sistema z visoko relativno gostoto. Te imajo lahko è pri zauìtju zelo majhnih koli~in strupene u~inke na organizem. Med tèke kovine spadajo uvr{~amo svinec (Pb), kadmij (Cd), cink (Zn), baker (Cu), krom (Cr), nikelj (Ni), arzen (As), kobalt (Co) in molibden (Mo). Ve~ina med njimi je v tleh tudi naravno prisotna. Ob preperevanju mati~ne podlage, ki je najve~krat naravni vir teh snovi, ti elementi prehajajo v talno me{anico, kjer jih navadno najdemo mo~no vezane na talne delce. Njihove naravne koncentracije so odvisne zlasti od v naravi razpolòljivih koli~in kot posledice geolo{kih in pedogenetskih lastnosti. Praviloma so navzo~e le v zelo nizkih koncentracijah, to je nekaj ppm, oziroma precej pod mejo detekcije. Tèke kovine v tleh so ve~inoma v kationski obliki in se veèjo zlasti na minerale glin ter talno organsko snov z negativnim nabojem. V tem procesu nastajajo zelo stabilni in v tleh obstojni kovinsko-mineralni in kovinsko-organski kompleksi. Ti so delno topni v vodi in se tako po~asi spro{~ajo v talno raztopino. S tem tèke kovine postajajo dostopne tudi rastlinam, ki jih prepoznajo kot hrano in jih skupaj z drugimi hranili vsrkavajo prek korenin. V prevelikih koli~inah kovine sicer {kodljivo delujejo na procese v rastlini, a jih rastline za svojo rast do dolo~ene mere tudi potrebujejo. Ob izrazito visokih koncentracijah lahko opazimo posledice v intenzivnosti rasti in razvoja rastline ali pa celo njuno popolno zaustavitev. Razli~ne doma~e in tuje raziskave dokazujejo, da se ve~ina tako vezanih tèkih kovin uskladi{~i zlasti v podzemnih delih rastlin, prehajanje v njihove zelene dele, to je liste in plodove, pa je praviloma slab- {e zastopano. Koli~ina tèkih kovin, ki jih rastlina veè na ta na~in, se mo~no spreminja in je odvisna predvsem od vrste rastline. Te se v sposobnosti za njihov sprejem in vezavo precej razlikujejo. Govorimo tudi o rastlinah »hiperakumulatorjih«, ki so sposobne vezati nadpovpre~no visoke koncentracije onesnaèval. Pomembno je dodati, da je topnost kovin v talni raztopini odvisna zlasti od lastnosti tal. Pomembni so zlasti reakcija, koli~ina organske snovi ter delè glinastih delcev v tleh. Mònost vezave tèkih kovin v rastlini se razlikuje tudi glede na posamezno tèko kovino. Vsaka ima namre~ sebi lastno topnost ter sprejemljivost za prenos po rastlinskih tkivih in za kopi~enje v razli~nih organih (plodovih, listih, steblu, koreninah). 4.2.1.1 Svinec Svinec (Pb) prehaja v ~lovekovo telo zlasti s hrano in vodo, deloma pa tudi z vdihavanjem onesna- ènih pra{nih delcev ali plinov. Po nekaterih ocenah naj bi s hrano zauìli okrog 65 %, z vodo okrog 20 %, prek dihal pa {e preostalih 15 % svinca, ki pride v telo. Celokupne koli~ine so seveda precej nizke. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (World Health Organization – WHO) je za zdravje ljudi nevarna dnevna koli~ina ve~ kot 500 μg. Ker je svinec po svojih kemijskih lastnostih (velikosti in nabo-ju atoma) precej podoben kalciju (Ca), se lahko vklju~uje v procese izgradnje kosti. To pomeni, da je 54 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 zaradi njegove navzo~nosti najbolj ogroèna skupina otrok, ki po nekaterih raziskavah tudi sicer zau- ìje najve~ svinca, predvsem zaradi onesnaènih tal. Tako na primer otro{ko telo zadrì med 40 in 50 % zauìtega svinca, odrasla oseba pa le od 10 do izjemoma 50 %. Zgodnji simptomi zastrupitve s svincem so preob~utljivost, izguba apetita, stalna utrujenost, trebu{ne bole~ine, teàve pri koncentraciji in nespe~nost. Akutna zastrupitev se kaè v po{kodbah ìvcev, moteni mi{i~ni koordinaciji, povi{anemu krvnemu tlaku ter izgubi sluha in vida. Svinec zelo {kodljivo vpliva tudi na plodnost in razvoj zarodka. 4.2.1.2 Kadmij Kadmij (Cd) je po nekaterih opredelitvah uvr{~en med rakotvorne snovi. Ve~je koli~ine kadmija v telesu lahko povzro~ijo kroni~no pomanjkanje vitaminov, beljakovin in sladkorjev. Povzro~ajo tudi motnje pri tvorbi hemoglobina in po{kodbe kosti. Kadmij lahko sproì tudi genetske napake in moti normalen razvoj. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je dopustna dnevna koli~ina zauìtega kadmija 1 μg/kg telesne teè. Najve~ kadmija prihaja v telo s hrano in cigaretnim dimom. Vsaka cigareta vsebuje povpre~no nekje od 1 do 2 μg kadmija, pri ~emer ga pri kajenju v telo pride med 40 in 60 %. Pri vnosu s hrano je kar 98 % kadmija talnega izvora, okrog odstotek pa ga v telo dobimo prek vode. Zanimivo je, da preostali odstotek obremenitve telesa s kadmijem prispeva morska hrana. Za làjo predstavo naj navedemo, da s hrano, pridelano na onesnaènih tleh, dnevno preide v organizem med 10 in 25 μg kadmija, pri ~emer ga v telesu ostane le od slabih 0,5 do 1 μg. Kadmij se iz telesa izlo~a s se~em in blatom, vendar le v majhnih koli~inah. Ve~ina se ga za dalj{e obdobje zadrì v jetrih in ledvicah. Znaki zastrupitve s kadmijem so prebavne motnje: driska, trebu{ni kr~i, slabost in bruhanje. 4.2.1.3 Cink Cink (Zn), ki sicer ne velja za rakotvorno snov, v ve~jih koli~inah najdemo zlasti v bogati beljako-vinski hrani (meso, morski sadeì …). Ti prehrambni izdelki lahko vsebujejo tudi do 50 mg/kg cinka v sveì masi. Na drugi strani pa ìta, zelenjava, sadje, mle~ni izdelki in jajca vsebujejo precej manj cinka, obi- ~ajno tja do 5 mg/kg. ^loveku nevarni so odmerki, ki presegajo priporo~ene odmerke za desetkrat do petnajstkrat. Pri odraslem ~loveku zauìtje nad 150 mg/dan povzro~i oslabitev imunskega sistema in pomanjkanje druge potrebne kovine, bakra. Odmerki nad 440 mg/dan lahko povzro~ijo èlod~ne raz-jede. V skrajnih primerih, ko oseba naenkrat zauìje ve~jo koli~ino cinka, ta lahko povzro~i zastrupitev s trebu{nimi kr~i, bruhanjem in drisko. Osebe, ki so dalj ~asa izpostavljene ve~jim odmerkom cinka, lahko postanejo anemi~ne, znià se raven »dobrega« holesterola (holesterol velike molekularne teè – HDL), v~asih pride celo do po{kodb trebu{ne slinavke in nevrotoksi~nosti. Cink je tudi nujno potrebno mikrohranilo. Njegovo pomanjkanje cinka se med drugim kaè v zmanj{anju teka, po~asnemu celje-nju ran, pojavu raznih kònih izpu{~ajev, delni izgubi ob~utka za vonj in okus, zmanj{anju odpornosti imunskega sistema. Posledi~no se lahko pojavijo celo anoreksija, zaostajanje v rasti, zmanj{ano spro{- ~anje spolnih hormonov in nihanje razpoloènja. 4.2.1.4 Baker Pomanjkanje bakra (Cu) v telesu se najve~krat kaè s slabokrvnostjo in nizko ravnjo belih krvni~k, kar lahko povzro~i neodpornost in pove~ano mònost za infekcije. Predvsem pri otrocih, rojenih z nizko telesno maso, pomanjkanje bakra lahko povzro~i nenormalno rast in razvoj kosti ter osteoporozo. Podobno kot cink tudi baker uvr{~amo med nerakotvorne snovi, vendar je potrebno poudariti, da je razlog za to zlasti pomanjkanje raziskav na tem podro~ju. Bolje raziskani sta dve bolezni, povezani s presnovo bakra v telesu. Menkensonova bolezen je genetska okvara gena za presnovo bakra, pri kateri se velike koli~ine bakra kopi~ijo v jetrih in ~revesju. Presnova bakra je prav tako motena pri Wilsonovi bolezni. Pri njej se baker kopi~i zlasti v mòganih, jetrih in ledvicah. Najo~itnej{i znak so depoziti bakra v roènici. 55 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj 4.2.1.5 Krom Krom (Cr) je prisoten v razni zelenjavi, ìtu, mesu in kvasu. Zanimivo je, da se lahko pri pripravi oziroma shranjevanju ìvil v posodah iz jekla (plo~evinke …) raven kroma v ìvilih celo pove~a. Elemen-tarna oblika kroma nima ~loveku znanih {kodljivih vplivov, medtem ko sta lahko tri- (Cr3+) in {est- (Cr6+) valentni obliki kroma ~loveku zelo {kodljivi. [estvalentni krom (Cr6+) je uvr{~en tudi med rakotvorne snovi. Njegove ve~je vsebnosti so zaznavne po izpu{~ajih na koì in zmanj{evanju telesne mase. Krom zavira rast pri otrocih, povzro~a sr~na obolenja, okvare ìv~nega sistema, moti presnovo in lahko povzro~i celo diabetes. 4.2.1.6 Nikelj Nikelj (Ni) in njegove spojine so uvr{~eni med rakotvorne snovi. V elementarni obliki je za ve~ino organizmov navadno strupen. Rastlinam je dostopen zlasti v obliki dvovalentnega niklja (Ni2+). Povzro- ~a alergene reakcije, kot so izpu{~aji na koì (na primer pri no{nji nakita), redko tudi kroni~ni bronhitis. Posledica prevelikih koli~in niklja v telesu so rak na plju~ih in dihalnih poteh (nos, grlo …) ter rak na prostati. Zastrupitev se kaè z omoti~nostjo in slabostjo, plju~no embolijo, v akutnih primerih z odpo-vedjo dihalnih organov. Nikelj povzro~a napake pri razvoju zarodka, astmo in sr~ne motnje. 4.2.1.7 Arzen Arzen (As) je metaloid, ki sestavlja mnoge anorganske in organske snovi, pri ~emer so zlasti anorganske lahko veliko bolj strupene. Arzenovi trioksidi so lahko tudi do petstokrat bolj toksi~ni od elementarnega arzena. Anorganska oblika arzena je uvr{~ena med rakotvorne spojine. Zastrupitev z arzenom zmanj{a koli~ino rde~ih in belih krvni~k v krvi, pride pa lahko tudi do po{kodb ìl in aritmije srca. Pri po~utju obolelih se tovrstna zastrupitev kaè z glavobolom, ki lahko prehaja v omoti~nost in vrto-glavico, ter bole~inami v trebuhu in ~revesju, ob~utljivosti in ob~utku napetosti. Prihaja do bruhanja, zmanj{ani tvorbi sline v ustih in posledi~no ob~utku èje. Pri bruhanju se v izbljuvku pogosto pojavlja kri. Pacienti imajo dostikrat vneto grlo s hripavostjo in teàve z govorom. Bole~inam v trebuhu sledi driska, poznej{e stalno siljenje na blato brez izlo~anja, pa tudi peko~ ob~utek pri izlo~anju urina. Pacienti imajo pogosto tudi mi{i~ne kr~e, pomodrele okon~ine ter pordele in lesketajo~e (steklene) o~i. Izpostavljenost ve~jim koli~inam anorganskega arzena povzro~a kònega raka, raka na ledvicah, mehurju in plju~ih. 4.2.1.8 Kobalt Kobalt (Co) je precej inerten kemijski element, ki se v telesu navadno ne absorbira in se skoraj v celoti izlo~i iz telesa. Izjema je kobalt, vezan v vitaminu B12, nujnem za normalno delovanje organizma. Kobalt v telesu spodbuja tvorbo rde~ih krvni~k, zato se lahko uporablja pri zdravljenju anemije. Rastline akumulirajo le majhne koli~ine kobalta. Ko je prisoten v zraku, lahko draì dihalne organe; pri pogostem vdihavanju povzro~a astmo in plju~nico. Zastrupitev s kobaltom se kaè v bruhanju, slabosti, teàvah z vidom in sluhom ter motnjah v delovanju {~itnice. Radioaktivni izotop kobalta uporabljajo pri obseva-nju rakastih obolenj. Pri prevelikih odmerkih lahko povzro~i sterilnost, izgubo las, slabost z bruhanjem in drisko. Izjemno veliki odmerki kobalta lahko povzro~ijo tudi krvavenje, nezavest ali celo smrt. 4.2.1.9 Molibden Molibden (Mo) prehaja v telo skoraj izklju~no s hrano, zlasti z raznimi ore{~ki in ìti, ki naravno vsebujejo ve~je koli~ine te kovine. V telesu se zelo dobro absorbira, stopnja absorbcije pa je odvisna predvsem 56 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 od njegove topnosti. V vodi topne komponente hitro prehajajo zlasti v plju~a in prebavni trakt, netop-ne oblike pa se navadno v ve~jem delu izlo~ijo iz telesa z urinom. Pri zauìtih odmerkih, ve~jih od 100 mg/kg telesne teè, prihaja do slabokrvnosti, driske in povi{ane vsebnosti se~ne kisline v krvi. 4.2.2 ORGANSKA ONESNA@EVALA V tleh so najpogostej{a organska onesnaèvala razni ogljikovodiki, ki jih vsebujejo nafta in naftni derivati (olja in maziva), obstojni organski, poliaromatski ogljikovodiki (PAH), poliklorirani bifenili (PCB-ji) in razli~ne halogenirane aromatske spojine. V mestnem okolju je njihov vir najve~krat industrija, kjer se uporabljajo kot dodatki za izbolj{evanje lastnosti surovin in izdelkov. V rabi so razli~na meh~ala, gumi-jasti polimeri in reagenti (gumarska industrija), pa tudi razni stabilizatorji in veziva. Te snovi so zaradi velike obstojnosti precej problemati~ne za okolje. V mestih je pomemben vir teh snovi {e promet, saj vozila poleg imitiranih snovi v izpuhih v okolje spro{~ajo tudi onesnaèvala ob obrabi gum, rabi raznih maziv, olj in drugih sredstev, kot so na primer sredstva za ~i{~enje vetrobranskega stekla. Zaradi znanstvenih spoznanj o {kodljivosti teh snovi za okolje, so v zadnjih desetletjih mnoge postopno umaknili iz prometa. Tako na primer è od sredine osemdesetih let prej{njega stoletja ni ve~ v rabi PCB-jev, ki pa jih je {e pred dobrim desetletjem redno uporabljala tovarna kondenzator-jev v Semi~u. Zaradi obstojnosti so PCB-ji {e vedno prisotni v tleh in sedimentih vodotokov na obmo~ju tovarne. 4.3 VPLIVI VRTI^KARSTVA NA OKOLJE Vrti~karstvo je dejavnost, ki lahko v primeru nestrokovnega ravnanja negativno vpliva na kakovost okolja. Ta se lahko zrcali v obremenjevanju tal, zraka, podzemnih voda in tudi pridelkov. Najve~jo nevarnost za obremenjevanje okolja v vrti~karstvu predstavlja uporaba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Vrti~karstvo ima dejansko le majhen vpliv na okolje, saj je kot dejavnost mestnega ~loveka prostorsko omejena na manj{e lokacije. 4.3.1 VPLIVI VRTI^KARSTVA NA TLA Podatki o zaloènosti tal s hranili na obdelovalnih zemlji{~ih v Ljubljani kaèjo, da obstaja velika verjetnost ~ezmerne rabe hranil na manj{ih vrti~karskih zemlji{~ih, saj je raba hranil v primerjavi z rabo na ve~jih obdelovalnih zemlji{~ih cenovno sprejemljivej{a in zato {e mòna. Vendar gre le za potencialno nevarnost, ki je izsledki ne potrjujejo. 4.3.1.1 Fitofarmacevtska sredstva Vrti~karstvo vpliva na tla z razli~nimi aktivnostmi. Med pomembnej{imi neposrednimi dejavniki onesnaèvanja lahko izpostavimo uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Pri njihovi uporabi lahko izpostavimo onesnaèvanje tal, kar pomeni fitotoksi~nost za rastline, gojene v naslednjem kolobarju, ter {tevilne neciljne organizme, pa tudi onesnaèvanje povr{inskih voda in podzemne vode, {kodljivo tako za neciljne organizme kot ljudi, ter onesnaèvanje neciljnih okoli{kih zemlji{~ zaradi zana{anja fitofarmacevtskih sredstev, tako imenovanega drifta. Pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev del {kropilne brozge pade neposredno na povr{ino tal. Del, ki pri tem pade na zelene dele rastlin, se ob padavinah iz rastlin postopoma izpere v tla, del pa v tla pride prek organske mase potem, ko deli teh rastlin propadejo in se razkrojijo. Snovi ostajajo ve~inoma v zgornjem sloju, debelem nekaj centimetrov, kjer se pri~ne proces razgradnje, del jih absorbirajo rastline, najve~ pa se jih adsorbira na talne delce mineralnega ali organskega izvora. Usoda fitofarmacevtskih sredstev v tleh je odvisna zlasti od njihovih lastnosti in seveda od lastnosti tal. Med lastnostmi 57 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj C OMA BLA@ K Slika 16: Le redki vrti~karji z uporabo fitofarmacevtskih sredstev pretiravajo, se pa najdejo tudi tak{ni. Krompirja na sliki ni pobelil poznopomladanski sneg … fitofarmacevtskih sredstev so najpomembnej{e obstojnost, adsorbcija in topnost. Med lastnostmi tal pa lahko izpostavimo prepustnost, teksturo, strukturo, koli~ino organske snovi in talno vlànost. Ve~ino fitofarmacevtskih sredstev z dalj{im ~asom razgradnje so è umaknili s trga. Praviloma velja, da aktivne snovi, pri katerih je razpolovni ~as (DT50) kraj{i od 21 dni, ne predstavljajo tveganja za okolje, ~e pa je razpolovni ~as dalj{i od 90 dni, lahko tak{na aktivna snov oziroma fitofarmacevtsko sredstvo dobi dovoljenje za uporabo le izjemoma. V preteklosti smo bili pri~a uporabi nekaterih zelo obstojnih fitofarmacevtskih sredstev, kot so na primer insekticidi iz skupine kloriranih ogljikovodikov (DDT, endrin) ali herbicidi na podlagi se~nine, imidazolinonov in piklorama. Tovrstnih pripravkov v Sloveniji è dolgo ne uporabljamo ve~. Dandanes je najobstojnej{a aktivna snov med fitofarmacevtskimi sredstvi baker, anorganski fungicid, ki ga v najrazli~nej{ih oblikah è ve~ kot pol stoletja uporabljamo pri zatiranju bolezni v vinogradih in {tevilnih gojenih rastlinah. Razli~ni bakrovi pripravki so tudi temelj varstva rastlin pred boleznimi pri ekolo{ki pridelavi. Mnenja o njegovih vplivih na okolje so dokaj razli~na. Po ocenah stro-kovnjakov s podro~ja ekotoksikologije imajo povi{ane vsebnosti bakra negativne vplive na ìvljenje {tevilnih organizmov v tleh, medtem ko ima velik del strokovne javnosti bakrove pripravke, navkljub njihovi obstojnosti, za ekolo{ko in toksikolo{ko najprimernej{e fungicide. Da ocene ter odlo~itve o primernosti posameznih fitofarmacevtskih sredstev oziroma aktivnih snovi niso enozna~ne, se kaè prav na primeru bakra, saj se strokovnjaki na ravni Evropske unije è dalj ~asa odlo~ajo o nadaljnji usodi bakra kot fitofarmacevtskega sredstva. Treba je omeniti, da se v okviru Evropske unije è ve~ kot 15 let izvaja ocenjevanje novih in vnovi~no ocenjevanje vseh starih aktivnih snovi, ki so jih v ~asu registracije bistveno manj poglobljeno 58 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 raziskovali. V tem obdobju so med ve~ kot 950 aktivnimi snovmi, ki so bile registrirane v letu 1993, s trga umaknili kar 589 aktivnih snovi. Vzrok za to je v veliki meri povezan s ~edalje ostrej{imi zahtevami na podro~ju raziskav o vplivih fitofarmacevtskih sredstev na ljudi in okolje, zlasti na neciljne organizme in podzemne vode. Zato lahko è s precej{njo mero gotovosti trdimo, da s predpisi skladna raba fitofarmacevtskih sredstev ni~ ve~ ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi ter okolje. To {e posebej velja v primeru vrti~karjev, saj imajo ti po na{i zakonodaji zelo omejen dostop do fitofarmacevtskih sredstev, dovoljena jim fitofarmacevtska sredstva pa niso nevarna za zdravje ljudi in onesnaèvanje okolja. 4.3.1.2 Gnojila Gnojenje je eden izmed temeljnih ukrepov za izbolj{anje rodovitnosti tal. Z gnojenjem vra~amo tlom rastlinska hranila, s ~imer doseèmo ustrezno zaloènost tal s hranili in posledi~no ustrezno prehra-njenost rastlin, ob tem pa izbolj{ujemo tudi druge dejavnike rodovitnosti tal. Gnojenje mora biti kot ukrep pravilno izvedeno. Gnojiti je treba glede na dejanske potrebe rastlin po hranilih v razli~nih fazah rasti, hkrati s tem pa skrbeti, da se s hranili po nepotrebnem preve~ ne obremenjuje okolja, saj se hranila ob nestrokovni rabi lahko izpirajo v vodne vire. To {e posebej velja za du{ik oziroma njegovo nitratno obliko (NO –). Preve~ hranil v tleh povzro~a tudi druge teàve. V primeru pretirane zaloènosti tal s hranili 3 je rast rastlin ovirana, saj presèki posameznih hranil ru{ijo nujno potrebno ravnovesje med hranili v tleh, zmanj{a pa se tudi odpornost rastlin na napade bolezni in {kodljivcev. Za doseganje èlenih pridelkov je torej nujna uravnoteèna prehrana rastlin, ki jo lahko zagotavljamo le s strokovnim gnojenjem. To ne velja le za njihovo koli~ino, ampak tudi za njihovo ustrezno kakovost. Zato morajo biti glavna vodila v kmetijski pridelavi pri vrti~karstvu kakovost in koli~ina pridelane hrane, ohranjanje rodovitnosti tal in varovanje okolja. Gnojila so v prekomernih koli~inah eden od mònih virov obremenjevanja okolja, zato je tudi pri gnojenju vrti~kov z njimi treba skrbno ravnati in jih uporabljati skladno z na~eli dobre kmetijske prakse. Gnojila namre~ vsebujejo rastlinska hranila, ki okolju niso nevarne, ~e jih uporabljamo skladno s priporo~ili in dejanskimi potrebami rastlin. V javnosti je pomisleke o nevarnih snoveh pogosto sli{ati zlasti v povezavi z mineralnimi gnojili. Njihova kakovost je na trgu strogo nadzorovana, ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo pa so v zakonodaji opredeljene tudi mejne vrednosti nekaterih nevarnih snovi v njih, na primer tèkih kovin svinca in kadmija. Precej manj pa se v javnosti govori o problematiki rabe ìvinskih gnojil (hlevski gnoj, gnojevka in gnojnica; Smrekar in Kladnik 2008), ki praviloma vsebujejo ve~ tèkih kovin kot mineralna gnojila, saj so ta v intenzivni ìvinoreji sestavni del krmnih obrokov, zlasti cink in baker. Zaradi uporabe razli~nih krmnih dodatkov in mo~nih krmil pri reji doma~ih ìvali, uporabi pesticidov na travnikih, ki se kosijo za krmo, v nekaterih primerih pa tudi zaradi neprimerne uporabe in pomanj-kljivega vzdrèvanja hlevov, te snovi posredno, prek hlevskega gnoja in gnojevke, prehajajo v tla. Poznamo Slika 17: Zainteresiranim vrti~karjem nekateri kmetovalci vi{ke hlevskega gnoja dostavljajo kar »na dom«; morda bi bilo enostavneje ALE[ SMREKAR neposredno na vrti~ek! 59 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj primere, ko sta se ob pranju in ~i{~enju pocinkanih ograd v hlevih cink in kadmij postopoma spirala v vodo. Ta je sicer kon~ala v zbiralnikih za gnojevko, vendar sta ob njeni uporabi za gnojenje travnikov in njiv obe kovini pri{li v tla obdelovalnih zemlji{~, s ~imer je bila vzpostavljena mònost njunega prehoda v pre-hranjevalno verigo. V nekaterih primerih sta cink in kadmij kon~ala celo v okoli{kih vodotokih in s tem ogrozila kakovost povr{inskih voda. Cink in kadmij lahko v tla prehajata tudi iz drugih galvaniziranih gradbenih elementov, kot so na primer `lebovi in strehe. Tudi deèvnica, ki jo nekateri s tak{nih streh zbirajo za zalivanje zelenjavnih vrtov, je lahko v dolo~enih primerih vir tèkih kovin in s tem dejavnik tveganja za zdravje ljudi. Obremenjevanje okolja z gnojenjem lahko postane pere~e izklju~no zaradi nestrokovne uporabe gnojil. Pri tem imamo v mislih nepravilne tehnike gnojenja in {e zlasti njihovo pretirano uporabo. Najve~ problemov lahko povzro~ijo presèki vnesenih hranil v tleh, ki jih rastline ne porabijo in so zato podvrèni izpiranju. Ne gre pa pozabiti tudi dejstva, da gnojila v primeru nestrokovne rabe ne obremenjujejo samo tal, ampak tudi zrak. V primeru neustreznih na~inov gnojenja, ko se na primer gnojila po gnojenju ne zadelajo v tla, lahko pride tudi do izpustov toplogrednih plinov (denimo N O) in amoniaka (NH ). Zato 2 3 je pri gnojenju vrti~kov treba upo{tevati vsa na~ela dobre kmetijske prakse, kar lahko pomembno prispeva ne le k varovanju okolja, temve~ tudi h kakovosti pridelkov. 4.3.2 VPLIVI VRTI^KARSTVA NA PODZEMNE VODE Kljub pri~akovani ~ezmerni zaloènosti tal s hranili vpliv njihove ~ezmerne rabe na vrti~kih na kakovost podzemne vode v preteklih raziskavah ni bil ugotovljen. Vzrok lahko poi{~emo v razporeditvi obstoje~ih opazovalnih mest kakovosti podzemne vode, ki seveda niso bila vzpostavljena z namenom nadzoro-vati vpliv vrti~karstva. Na ve~jih razdaljah od vrti~karskih obmo~ij pa vplivi drugih dejavnosti na kakovost podzemne vode prevladajo nad vplivi vrti~karstva. 4.3.2.1 Rastlinska hranila Tako kot kmetijska dejavnost sicer, je tudi vrti~karstvo mòni vir obremenjevanja podzemnih vod s hranili, ki se v tla vna{ajo z gnojenjem. Med rastlinskimi hranili je najbolj pomemben du{ik (N), ki se hitreje izpira skozi tla kot druga rastlinska hranila. To velja {e zlasti za nitratno obliko du{ika (NO –), 3 zato v javnosti pogosto sli{imo o prekomernih koncentracijah nitratov v podzemnih vodah. Nitrati imajo namre~ to »slabo« lastnost, da se v tleh zaradi negativnega naboja tèko veèjo na talne delce in so v primeru, da jih rastline ne porabijo za rast in razvoj, izpostavljeni izpiranju. To je {e zlasti intenzivno v obdobju intenzivnej{ih padavin. Zaradi tega je gnojenje z du{ikom na vrti~kih treba prilagajati tudi vremenskim razmeram. Ostala glavna rastlinska hranila (kalij, fosfor, magnezij, kalcij …) izpiranju niso izpostavljena v tolik{ni meri, kar pa ne pomeni, da jih smemo pri gnojenju zanemariti. Ne glede na zapisano moramo biti pri gnojenju v vsakem primeru previdni in upo{tevati strokovne smernice za gnojenje. To je {e posebej pomembno na vodovarstvenih obmo~jih, tudi tistih na obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana. 4.3.2.2 Tèke kovine Tèke kovine v tleh se zaradi vezave na talne delce le slabo izpirajo v podzemne vode. Do ve~jih izpiranj iz povr{inskih horizontov tal prihaja v primeru, ko so tla plitva, pe{~ena ali skeletna (delè glinastih delcev je majhen), ko vsebujejo malo organske snovi in so kisla (pH < 5,5). V razmerah »obi~ajnega« onesnaènja tal s tèkimi kovinami, te le v zelo majhnih koli~inah prehajajo v podzemne vode. S tak- {nimi primeri se sre~ujemo tudi na obmo~ju Ljubljane. Ve~je izpiranje je mòno le na posameznih, prostorsko omejenih in mo~no onesnaènih lokacijah, kjer so koncentracije tèkih kovin v tleh zelo visoke. Tla so za tèke kovine odli~na »past«, koder se kovine veèjo, zatem se po~asi spro{~ajo in pre- hajajo, izpirajo ali prehajajo v rastline. Pri vi{jih koncentracijah tèkih kovin v tleh je potencialno ve~ja 60 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 TAV TARINA POLAJNAR HOR KA Slika 18: Med vrti~ki je tudi avtomatska merilna postaja Hrastje, opremljena s {tirimi vrtinami (razli~ne globine filtrov) ter sondami za kontinuirano spremljanje lastnosti podzemne vode: nivoja, temperature, kisika, elektri~ne prevodnosti, pH-vrednosti in vsebnosti nitratov. tudi koli~ina dela, ki se sprosti v talno raztopino. Ta lahko preide v rastline, redkeje pa se skozi talni profil spira v podzemne vode. Ve~ji del tèkih kovin ostaja vezan na organske in mineralne delce glin, po~asi pa se spro{~a v talno raztopino in prek nje prehaja v vodni cikel ter prehrambno verigo. Onesnaènje tal s tèkimi kovinami je za razliko od drugih, bolj topnih in mobilnih snovi, tako reko~ trajno. Odstranjevanje tèkih kovin iz tal je zapleten in najve~krat predrag ukrep, da bi ga izvajali v praksi. Med zanimivej{imi postopki odstranjevanja naj omenimo tako imenovano fitoekstrakcijo, pri kateri se tèke kovine v tleh veèjo s pomo~jo hiperakumulatorskih rastlin, ki so iz talne raztopine sposobne vezati velike koli~ine dostopnih tèkih kovin. Z ètvijo in odstranitvijo teh rastlin z onesnaènih zemlji{~ se teoreti~no koncentracija tèkih kovin v tleh lahko postopoma zniùje. Potrebno je dodati, da so ti postopki izredno dolgotrajni in zahtevajo precej znanja, posledi~no pa tudi sredstev. Ob tem je popolno o~i{~enje onesnaènih tal skoraj nemogo~e oziroma ~asovno izredno tèko izvedljivo. Obstaja tudi problem deponiranja poètih, kontaminiranih rastlin. Te se najve~krat kompostira ali sège, pri ~emer lahko pride do vnovi~nega obremenjevanja okolja. Med laboratorijskimi poskusi, s katerimi so sku{ali pospe{iti sprejem kovin v rastline, so tlom dodajali posebne snovi, ki pove~ujejo mobilnost oziroma topnost kovin v vodi (ligande), s tem pa tudi koli~ino rastlinam dostopnih tèkih kovin in drugih onesnaèval. Tovrstni postopki so zelo tvegani za okolje, saj lahko povzro~ijo nekontrolirano izpiranje tèkih kovin v podzemne vode in posledi~no se lahko onesnaì tudi pitno vodo. Zaradi le delno u~inkovitih tehnik se je pri zmanj{evanju prehoda tèkih kovin iz tal v prehrambno verigo uveljavil pristop, da se za gojenje izbira le rastline z manj{o sposobnostjo vezave tèkih kovin. V primeru zelo visokih vsebnosti oziroma mo~nih onesnaènj se priporo~a sprememba zemlji{ke rabe, najve~krat opustitev kmetijske pridelave. 61 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj 4.3.2.3 Fitofarmacevtska sredstva Do negativnih posledic za kakovost podzemne vode lahko pride v primeru, ko se del fitofarmacevtskih sredstev predolgo zadrùje v tleh in se v njih kopi~i, del {e nerazgrajenih fitofarmacevtskih sredstev pa se iz èlenega obmo~ja delovanja izpira v nìje plasti in od tam v podzemno vodo. Zaradi tega se dandanes vsa fitofarmacevtska sredstva, kljub obsènim ekolo{kim in toksikolo{kim raziskavam, obveznih za pridobitev dovoljenja za uporabo, prevladujo~e odklanjajo in zaradi {kodljivih ekolo{kih vplivov kritizirajo. Ostanki fitofarmacevtskih sredstev, ki so prav tako potencialna onesnaèvala pitne vode, se lahko kopi~ijo tudi v rastlinah, namenjenih za prehrano. Ob tem lahko ostanki fitofarmacevtskih sredstev kratkoro~no in dolgoro~no vplivajo na mikro- in makroorganizme v tleh. Tveganje za okolje je danes upo{tevano v oceni sprejemljivosti posameznega fitofarmacevtskega sredstva, {e preden pride na trì{~e (Council Directive 91/414/EEC; Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih). 62 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 5 VRTI^KI Na obmo~ju Ljubljane je precej zemlji{~, na katerih me{~ani pridelujejo vrtnine. Obmo~ja vrti~kov so razporejena po celem mestu in se pogosto me{ajo z drugimi, nezdrùljivimi rabami zemlji{~, kot so prometne povr{ine in industrijsko-obrtno-servisne cone. ^e k temu pri{tejemo {e nena~rtno in nekontrolirano izbiro lokacij vrti~kov, ki se zaradi opu{~anja kmetovanja pojavljajo tudi v neposredni bliìni vodarn, namenjenih ~rpanju vode za javno oskrbo s pitno vodo, lahko stanje ozna~imo kot zaskrbljujo~e. Izku{nje kaèjo, da lahko nekatera obmo~ja vrti~kov s~asoma postanejo pravcata nelegalna naselja po~itni{kih hi{ic z neurejenimi higienskimi razmerami, neurejenim ravnanjem z odpadki, nelegalnim odvzemanjem vode, gradnjo nelegalnih dovoznih poti in drugih objektov, povezanih z vrti~karstvom. Obmo~ja vrti~kov v Ljubljani so precej raznolika, ne le v smislu razli~nih lokacij in njihove velikosti, temve~ tudi z vidika dostopnosti, komunalne opremljenosti, opreme in seveda {tevila vrti~kov na njih. 5.1 VRTI^KARSTVO SKOZI ^AS Kmetovanje in vrtnarjenje se je raz{irilo z Blìnjega vzhoda. Pred 10.000 leti se je pojavilo v doli-nah Evfrata in Tigrisa ter se prek sredozemske obale Afrike raz{irilo v Evropo. Naj samo kot zanimivost navedemo, da so stari Grki è gnojili prst (v tem poglavju sopomenka za pedolo{ki izraz tla), Rimljani pa so poznali skoraj vse kulturne rastline, ki jih na vrtovih gojimo v sodobnosti (Vastl 2000). Obdelovanje vrtov je è stoletja pomembna dopolnilna gospodarska dejavnost tako v mestih kot na njihovih obrobjih, pa tudi na podeèlju. Zlasti pomembni so bili vrtovi ob samostanih in gradovih. Vrtove z najpomembnej{o kuhinjsko zelenjavo so imeli tudi me{~ani, {e nekoliko bolj velikopotezno vrtnarjenje pa je cvetelo v predmestjih. Prva podrobnej{a pri~evanja o vrtnarjenju na Slovenskem zasledimo pri Valvasorju ob koncu 18. stoletja, ko navaja zelenjavo (bu~e, kumare, melone, arti~oke, repo, korenje, redkev, ~ebulo, ~esen), cvetje GY TINE NA Slika 19: Ena zadnjih Krakov~ank, ki pridelke in opremo za prodajo na osrednji ljubljanski tr`nici prevaàjo z branjevskimi vozi~ki, imenovanimi cize. 63 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj (lilije, nageljne, tulipane, jasmin, hijacinte) in zeli{~a (majaron, {etraj, timijan, meliso) (Bogataj 1992). Obdelovanje vrtov je bilo dopolnilna dejavnost poljedelstva. Izklju~no z vrtnarstvom so se ukvarjali le manj{i posestniki v bliìni mest, ki so pridelke prodajali me{~anom na mestnih tr`nicah. Ve~ji vrtovi so bili tudi v Krakovem in Trnovem, kjer so pridelali znatno ve~ zelenjave, kot so jo potrebovali za lastne potrebe. Doma~e zelenjadarice se kot prodajalke na trgu, imenovane Krakov~anke in Trnov~anke, prvi~ omenjajo {ele v tr`nem redu iz leta 1826. Ker je vrtove v Krakovem poznal è Valvasor, ni nobenega dvoma, da so se tamkaj{nji pridelki è v njegovem ~asu uveljavili na ljubljanskem ìvilskem trgu (@idov 1994). Po podatkih franciscejskega katastra je bilo v Ljubljani in njenih predmestjih dobrih 400 zelenjavnih vrtov s skupno povr{ino ve~ kot 30 ha (Vastl 2000). Vrti~karstvo, kot ga razumemo danes, je na na~rtno urejenih malih vrtovih po Evropi zaìvelo v drugi polovici 19. stoletja. Vrti~ki so bili namenjeni me{~anom, da so zdruèvali prijetno s koristnim. Dejavnost je nastala kot posledica socialno reformnih, zdravstvenih in politi~nih teènj v 19. stoletju, ko so se z rasto~o industrializacijo v mestih pojavljale socialne in politi~ne napetosti. [irjenje vrti~kov je bilo hitrej{e v kriznih obdobjih, saj se je takrat krepila njihova oskrbovalna vloga. Za~etnik organiziranega vrti~karstva je bil nem{ki zdravnik ortoped Daniel Gottlieb Schreber (1808–1860) iz Leipziga. Tovarnarjem je predlagal, da delavcem preskrbijo manj{e najemno zemlji{- ~e, kjer bi se lahko v prostem ~asu ukvarjali z vrtnarjenjem. Bil je prepri~an, da bi vrti~karjem moral biti vrti~ek sredstvo za krepitev telesa, razvedrilo, zapolnjevanje prostega ~asa in tudi odvra~anje od slabih navad. Prvi vrti~ki so se pojavili le nekaj let po njegovi smrti. V Nem~iji tovrstnim vrti~kom {e vedno pravijo Schrebergärten, v prevodu Schreberjevi vrtovi. Ideja in z njo vrti~karstvo se je {irilo po vsej Nem~iji, pa tudi Belgiji, Franciji in drugod. Mesta in njihovi odprti prostori so z vrti~ki pridobili nove funkcije z razli~nimi poimenovanji: Schreberjevi vrtovi, delavski vrtovi, vrtne kolonije in podobno. Njihovo organizacijo so prevzemala delavska zdruènja, Rde~i kriàli cerkvene organizacije. Francoski socialni in liberalni katolicizem je v vrti~karstvu videl terapijo zoper socialne napetosti, industrializacijo in urbanizacijo. Leta 1910 so v Nem~iji ustanovili Zvezo vrti~karskih dru{tev in dolo~ili pravila o najemu in rabi vrti~- kov ter za{~iti v primeru odpovedi najemnega razmerja. Zaradi potrebe po delni samooskrbi mestnega prebivalstva se je med 1. svetovno vojno vrti~karstvo mo~no okrepilo. [irilo se je tudi med svetovnima vojnama in doìvelo pravi razcvet na Nizozemskem, v Angliji in [vici. Po 2. svetovni vojni doìvlja nadaljnji vzpon tako v zahodni kot v vzhodni Evropi. Na obmo~ju Republike Slovenije se je poleg vrtnarstva, namenjenega prodaji pridelkov, pridelovanje vrtnin za lastne zelo raz{irilo na za~etku 20. stoletja. Lastniki hi{ so si okrog objektov urejali druìnske vrtove za pridelavo in gojenje zelenjave, sadja ter okrasnega cvetja. Pojavili pa so se è tudi prvi zakupniki manj{ih parcel, na katerih so obdelovali vrtne gredice in pridelovali vrtnine, vendar pa vrti~karstvo pri nas {e ni bilo organizirano, tako kot je è bilo marsikje po Evropi (Vastl 2000). Do konca 2. svetovne vojne sta bila za razvoj vrti~karstva odlo~ilna zlasti dva motiva: • dopolnjevanje nezadostnih stanovanjskih povr{in z zasebnim odprtim prostorom in • zagotavljanje eksisten~nega minimuma socialno {ibkih slojev s pridelovanjem zelenjave in sadja ter gojenjem malih ìvali. Po 2. svetovni vojni so se motivi za vrti~karstvo bistveno spremenili. Vloga preskrbe se zmanj{u-je, krepi pa se pomen oddiha in rekreacije. To se kaè tudi v na~inu oblikovanja vrtnih ut. Zelenjavne grede so v precej{nji meri izpodrinile igralne povr{ine in trate, sadno drevje pa nadome{~ajo okrasne grmovnice in cvetje. Za~eli so graditi vrtne ute iz trajnej{ih materialov, njihova notranja oprema pa kaè na redno vsakodnevno rabo. Na obmo~ju okoljsko najbolj izpostavljenega Ljubljanskega polja je bilo s podrobno analizo ugotovljeno (Kladnik in Petek 2007), da so med letoma 1825 (~as nastanka franciscejskega katastra) in 1999 vrti~ki nastali na nekdanjih lokacijah razli~nih zemlji{kih kategorij. Leta 1999 je bilo registriranih 133,76 ha vrti~kov, med katerimi jih je 62 % (83,30 ha) nastalo na nekdanjih njivah, 16 % (21,99 ha) na nekdanjih pa{nikih, 13 % (17,10 ha) jih je tam, kjer je prej tekla Sava, 6 % (8,23 ha) jih je na zemlji{~ih nekdanjih 64 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 travnikov, dober odstotek (1,71 ha) na mestih nekdanjega gozda ter manj kot odstotek na nekdanjih sadovnjakih (0,95 ha) in na nekdaj pozidanih zemlji{~ih (0,48 ha). Podatki o razporeditvi vrti~kov so v Ljubljani dostopni le za zadnjih nekaj desetletij (Goriup 1984, Simoneti s sodelavci 1997, DOF 2005). Zanimivo je, kako se je pomen vrti~karstva v razli~nih obdobjih spreminjal. To se kaè tako v spreminjanju povr{ine vrti~kov kot {tevila Ljubljan~anov in Ljubljan~ank, kakorkoli povezanih s to dejavnostjo. Preglednica 13: Spreminjanje povr{ine ljubljanskih vrti~kov in {tevila obmo~ij vrti~kov med letoma 1984 in 2008 (Goriup, 1984; Simoneti s sodelavci 1997; DOF 2005; Vr{~aj s sodelavci 2008). leto 1984 1995 2005 2008 povr{ina (km2) 2,00 2,67 1,86 1,30 {tevilo obmo~ij 289 378 249 218 Leta 1984, ko je bilo vrti~karstvo v Ljubljani è v precej{njem razcvetu, so vrti~ki na 289 obmo~jih skupaj zavzemali natanko dva kvadratna kilometra ozemlja oziroma 200 ha. Na zelo razli~nih lokacijah stihijsko rasto~a obmo~ja vrti~kov so bila razporejena po vsem ravninskem delu Ljubljane. Praviloma se pojavljajo na manj privla~nih mestih, na primer ob ograjah industrijskih in poslovnih con, ob nasipih èlezni{kih prog ter ob prometnih cestah, na neizkori{~enih gradbenih parcelah, med stanovanjskimi bloki, pod daljnovodi in podobno. Najdemo pa jih tudi na javnih zelenih povr{inah, ob vodotokih in med kmetijskimi zemlji{~i. Ve~ja obmo~ja vrti~kov so (bila) okrog pokopali{~a @ale (ta so è odstranjena), ob Savi jùno od ^rnu~, v neposredni okolici vodarn Kle~e in [entvid ter ob Vojkovi cesti. Preostala obmo~ja so bila bistveno manj{a in zelo razpr{ena po Ljubljani. Nekaj jih je bilo celo v mestnem sredi{~u, na primer v Krakovem. V naslednjem desetletju je opazno bistveno pove~anje vrti~karskih zemlji{~, tako po povr{ini kot po {tevilu obmo~ij vrti~kov. Skupna povr{ina se je pove~ala za tretjino in leta 1995 narasla na 2,67 km2 oziroma 267 ha, {tevilo obmo~ij pa se je pove~alo na 378, torej za malo manj kot tretjino. Najve~ja nova ali najbolj opazno raz{irjena obmo~ja smo zaznali ob avtocestnem obro~u okrog Ljubljane, {e zlasti v bliìni priklju~ka Ljubljana Center. Opu{~anje kmetijstva v devetdesetih letih prej{njega stoletja je bilo zaznavno tudi v vrti~karstvu, saj so se na opu{~enih kmetijskih zemlji{~ih pojavila {tevilna majhna obmo~ja vrti~kov. V gosto poseljenem delu mesta so se nekatera obmo~ja vrti~kov morala umakniti novogradnjam. Do leta 2005 je vrti~karska vnema zaradi novega, bolj urbanega na~ina ìvljenja in ~edalje manj- {e povezanosti z zemljo, ki je bila zna~ilna za priseljeno prebivalstvo, nekoliko zmanj{ala. Zato nas ni presenetila ugotovitev, da se je med letoma 1995 in 2005 skupna povr{ina vrti~kov zmanj{ala za skoraj tri desetine (na 1,86 km2 oziroma 186 ha), {tevilo obmo~ij vrti~kov pa za skoraj 35 %. Najve~je nazadovanje je bilo na lokacijah, namenjenih pozidavi, praviloma v bolj strnjenem delu mesta ali neposredno na njegovem obrobju. Z aktivnim posredovanjem mestne oblasti se je {tevilo vrti~karskih obmo~ij do leta 2008 zmanj{a-lo na 218, povr{ina vrti~kov pa se je skr~ila na vsega 1,30 km2 oziroma 130 ha, torej za nadaljnjo tretjino. Najprej so vrti~ke odstranili z okoljsko in vizualno najbolj problemati~nih lokacij, zlasti okrog @al (kulturni spomenik), ob Vojkovi cesti (gradnja novega stadiona), zaradi varovanja vodnega vira podtalnice Ljubljanskega polja pa so jih za~eli odstranjevati tudi z lokacije ob Savi jùno od ^rnu~. Slika 20: Obmo~ja vrti~kov v Ljubljani leta 1984. p str. 66 Slika 21: Obmo~ja vrti~kov v Ljubljani leta 1995. p str. 67 Slika 22: Obmo~ja vrti~kov v Ljubljani leta 2005. p str. 68 Slika 23: Stanje vrti~kov v Ljubljani ob koncu leta 2008. p str. 69 65 66 Vrti~karstv Obmo~ja vrti~kov leta 1984 obmo~je vrti~kov meja vodovarstvenega obmo~ja 1977 o v Ljub Sava Zemlji{ka raba gozd ljani pozidana zemlji{~a, ceste [ENTVID KLE^E vodovje SAVLJE ^RNU^E JE@ICA Sava [MARTNO OB SAVI [I[KA BE@IGRAD HRASTJE Ljubljanica Br ZALOG igita J MOSTE CENTER amnik, Ale{ Smrekar POLJE KRAKOVO BRDO VI^ TRNOVO RUDNIK , Bor 0 1 2 3 4 km ut Vr{~aj Avtorji vsebine: David Bole, Mateja Breg Valjavec, Bojan Erharti~, Drago Kladnik, Katarina Polajnar Horvat, Ale{ Smrekar Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar Horvat Vir: © Geodetska uprava RS, Odlok o varstvenih... (UL SRS 18/1977) © GIAM ZRC SAZU 2009 Ljubljanica Obmo~ja vrti~kov leta 1995 obmo~je vrti~kov meja vodovarstvenega obmo~ja 1988 Sava Zemlji{ka raba gozd pozidana zemlji{~a, ceste [ENTVID KLE^E vodovje SAVLJE ^RNU^E JE@ICA Sava [MARTNO OB SAVI [I[KA BE@IGRAD HRASTJE Ljubljanica ZALOG CENTER MOSTE POLJE KRAKOVO GEOGRAFIJ BRDO VI^ TRNOVO RUDNIK A SLO 0 1 2 3 4 km VENIJE 21 Avtorji vsebine: David Bole, Mateja Breg Valjavec, Bojan Erharti~, Drago Kladnik, Katarina Polajnar Horvat, Ale{ Smrekar Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar Horvat 67 Vir: © Geodetska uprava RS, Odlok o varstvu virov... (UL SRS 13/1988) © GIAM ZRC SAZU 2009 Ljubljanica 68 Vrti~karstv Obmo~ja vrti~kov leta 2005 obmo~je vrti~kov meja VVO Ljubljansko polje 2004 o v Ljub Sava Zemlji{ka raba ljani gozd pozidana zemlji{~a, ceste [ENTVID KLE^E vodovje SAVLJE ^RNU^E JE@ICA Sava [MARTNO OB SAVI [I[KA BE@IGRAD HRASTJE Ljubljanica Br MOSTE ZALOG igita J CENTER amnik, Ale{ Smrekar POLJE KRAKOVO VI^ BRDO TRNOVO RUDNIK , Bor 0 1 2 3 4 km ut Vr{~aj Avtorji vsebine: David Bole, Mateja Breg Valjavec, Bojan Erharti~, Drago Kladnik, Katarina Polajnar Horvat, Ale{ Smrekar Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar Horvat Vir: © Geodetska uprava RS, Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 120/2004, 7/2006) © GIAM ZRC SAZU 2009 Ljubljanica Obmo~ja vrti~kov popolnoma odstranjeni vrti~ki v letih 2007 in 2008 delno odstranjeni vrti~ki leta 2008 Sava preostala obmo~ja vrti~kov leta 2009 meja VVO Ljubljansko polje 2004 meja VVO Ljubljansko barje in okolica 2007 [ENTVID KLE^E Zemlji{ka raba gozd SAVLJE pozidana zemlji{~a, ceste ^RNU^E vodovje JE@ICA Sava [MARTNO OB SAVI [I[KA BE@IGRAD HRASTJE Ljubljanica MOSTE ZALOG CENTER POLJE KRAKOVO GEOGRAFIJ VI^ BRDO TRNOVO A SLO RUDNIK 0 1 2 3 4 km VENIJE 21 Avtorji vsebine: David Bole, Mateja Breg Valjavec, Bojan Erharti~, Drago Kladnik, Katarina Polajnar Horvat, Ale{ Smrekar Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar Horvat Vir: © Geodetska uprava RS, Uredba o vodovarstvenem... (UL RS 120/2004, 7/2006), 69 Uredba o vodovarstvenem... (UL RS 115/2007) © GIAM ZRC SAZU 2009 Ljubljanica Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj 5.2 OBMO^JA VRTI^KOV Leta 2005 je bilo ljubljansko vrti~karstvo vezano na razli~ne lokacije, ki le deloma odsevajo organizirano dejavnost. V sredi{~u mesta vrti~kov ni, z izjemo Krakovega, ki je zelo specifi~no, saj gre za tradicionalno obmo~je vrti~kov ob individualnih stanovanjskih hi{ah, v preteklosti zadolèno za oskrbo osrednje ljubljanske tr`nice. Zato ima vrti~karsko obmo~je Krakovo svojstven status. Vrti~ki so sestavni del zna~ilne obcestne zazidave s parcelacijo v obliki zemlji{kih prog ob zadnji strani objektov, ki jo je treba ohraniti, saj je zavarovana kot kulturna dedi{~ina (Doleàl, Strojin Boì~ in Turk 2005). V drugih mestnih predelih se vrti~ki pojavljajo na (prirejeno po Simoneti s sodelavci 2007): • kmetijskih zemlji{~ih, ki jih v najem oddajajo posamezni kmetje (na primer v [entvidu, Zgornji [i{ki, Zalogu in ob Iànski cesti), • javnih zelenih povr{inah ob vodotokih (na primer na levem bregu Save jùno od ^rnu~, ob Cesti dveh cesarjev, [tepanjskem nabrèju in Hradeckega cesti), • robu urbaniziranega dela mesta (na primer na obrobju Barja, v okolici @al), • (pol)javnih zelenih povr{inah stanovanjskih sosesk (na primer ob Ulici Koro{kega bataljona), • preostankih zemlji{~ ob industrijskih obmo~jih (na primer ob Ale{ov~evi ulici in Litostrojski cesti), • zelenih pasovih ob cestah in èleznici (na primer ob Litostrojski, Letali{ki in Zalo{ki cesti), • ostankih gradbenih parcel (na primer ob Gramozni poti), • drugih degradiranih obmo~jih, kot so gramoznice in opu{~eni voja{ki objekti (na primer med Jar{ami in [martnim ob Savi, ob Kamni{ki progi). Skupno 378 obmo~ij vrti~kov je leta 2005 zavzemalo 1,86 km2 oziroma 186 ha ozemlja. 5.2.1 VELIKOST VRTI^KARSKIH OBMO^IJ IN [TEVILO VRTI^KOV V Ljubljani so zelo razli~no velika obmo~ja vrti~kov, od le nekaj deset kvadratnih metrov do nekaj deset hektarjev. Dale~ najve~je (24,59 ha) je obmo~je ob Savi jùno od ^rnu~, med èlezni{kim mostom TI^ AN ERHAR BOJ Slika 24: Vrti~ki v Krakovem so {e vedno intenzivno obdelani. 70 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 11,9 % 23,5 % 19,5 % do 20 od 21 do 40 13,2 % od 41 do 60 od 61 do 80 od 81 do 100 9,9 % nad 100 4,0 % ne ve, ni podatka 17,9 % Slika 25: [tevilo vrti~kov na posameznem obmo~ju vrti~kov v Ljubljani. Kamni{ke proge in [tajersko cesto. Sledi mu obmo~je ob potoku Curnovcu na Ljubljanskem barju, jùno od Rakove Jel{e (0,73 ha). Velika obmo~ja vrti~kov so (bila) tudi v okolici pokopali{~a @ale in v severozahodnem delu Ljubljane, v [i{ki, Stegnah, [entvidu in na obmo~ju vodarne Kle~e. Precej obmo~ij vrti~kov je tudi v vzhodnem delu mesta, v Mostah, Polju in Zalogu, vendar nobeno med njimi ni posebej veliko. V jedru Ljubljane znotraj avtocestnega obro~a je bilo leta 2002 ugotovljenih 242 razli~nih lokacij obmo~ij vrti~kov s skupno povr{ino 86,32 ha, kar je predstavljalo 1,55 % od celotne povr{ine tega obmo~- ja. Najmanj{a registrirana lokacija je merila 96 m2, najve~ja pa 4,28 ha (Kladnik 2002). Velika obmo~ja vrti~kov so v Mestni ob~ini Ljubljana pravzaprav redkost; prevladujejo majhna obmo~- ja, celo posamezni vrti~ki, na katerih vrti~ke obdeluje le nekaj uporabnikov. Majhnost vrti~karskih obmo~ij in njihova razpr{enost je z vidika urejanja mestnega prostora problemati~na, ne le zaradi teàvnega komunalnega opremljanja posameznih obmo~ij, temve~ tudi zaradi oteènega nadzora {tevilnih, tudi zelo majhnih, bolj ali manj (ne)urejenih zemlji{kih kompleksov. Vse to lahko v mestu povzro~a dodatne probleme (Simoneti s sodelavci 2007). Odgovori na vpra{anje »koliko vrti~kov je v va{em vrti~karskem kompleksu?« potrjujejo hipotezo, da so obmo~ja vrti~kov v Ljubljani zelo raznolika tako glede na velikost obmo~ja kot glede na {tevilo vrti~kov znotraj njih. 24 % anketirancev je odgovorilo, da je na njihovem obmo~ju manj kot 20 vrti~kov, 13 %, da jih je med 21 in 40, 18 %, da jih je med 41 in 60, 14 %, da jih je med 61 in 100, kar 20 % pa, da njihovo mati~no obmo~je sestavlja ve~ kot sto vrti~kov. 15 anketirancev je navedlo, da je na njihovem vrti~karskem obmo~ju najmanj 1000 vrti~kov. Nekaj se jih je zadovoljilo z oceno precej, {e ve~ pa jih je po{teno priznalo, da tega ne ve. V obeh primerih lahko sklepamo na precej{nje {tevilo vrti~kov. Vse to kaè, da je skupaj ve~ tiso~ vrti~kov. [tevilo se pribliùje oceni o {tevilu ljubljanskih vrti~karjev (dobrih 10.000) Razli~na velikost vrti~kov ni zgolj odsev velikosti vrti~karskih obmo~ij, ampak tudi razli~ne gostote uporabnikov, ta pa je tudi posledica na~ina, na katerega so posamezna obmo~ja postajala namenjena vrti~karstvu (na primer nekdanje kmetijsko zemlji{~e, prazen prostor ob èleznici, organizirana ureditev obmo~ja vrti~kov na mestu nekdanjega voja{kega odpada). Tako so na obmo~ju ob Savi jùno od ^rnu~ tudi do 600 m2 velike parcele, medtem ko so ponekod drugod velike vsega 10 do 15 m2 (Simoneti s sodelavci 1997). Po mnenju ve~ine vrti~karjev naj bi bila optimalna velikost vrti~ka, ki ga lahko obvlada druìna z aktivnimi ~lani v prostem ~asu ob koncu tedna in v popoldnevih, okrog 50 m2. 71 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj 5.2.2 VRTI^KI IN VODOVARSTVENA OBMO^JA Zaradi neurejenih razmer se je vrti~karstvo v preteklih desetletjih razmahnilo tudi na vodovarstvenih obmo~jih. Ker je nadzor nad delovanjem vrti~karjev ter (nestrokovno) rabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev na vrti~kih pravzaprav nemogo~, je povsem na mestu prizadevanje, da naj na òjih vodovarstvenih obmo~jih vrti~kov ne bi bilo. Uredba o vodovarstvenem obmo~ju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (UL RS 120/04) in Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vodovarstvenem obmo~ju za vodno telo vodono- snika Ljubljanskega polja (UL RS 7/06) v 16. ~lenu znotraj najòjega vodovarstvenega obmo~ja jasno prepovedujeta rabo kmetijskih in drugih nepozidanih zemlji{~ za vrti~ke. Najve~ vrti~kov na najòjem vodovarstvenem obmo~ju (I) je na obmo~ju vodarne Kle~e. Stroka meni, da bi se vrti~karstvo moralo umakniti tudi s podobmo~ij s strogim vodovarstvenim reìmom (IIA), kjer je ve~ obmo~ij vrti~kov, najve~ v trikotniku [i{ka (Stegne)–[entvid (Vìmarje)–Jeìca. Na njem so tudi ve~ji del najve~jega vrti~karskega obmo~ja ob Savi jùno od ^rnu~, obmo~ja vrti~kov v okolici [mart-nega ob Savi in nekaj vrti~kov v okolici pokopali{~a @ale. Slika 26: Obmo~je vrti~kov pri vodarni Kle~e sega tik do ograjenega ~rpali{~a, prepoznavnega po poraslosti z drevjem (Mestna ob~ina Ljubljana 1999). 5.3 LOKACIJE VRTI^KOV Obseg in razporeditev obmo~ij vrti~kov kaè nekatere zanimivosti, ki smo jih ugotovili s pomo~jo ankete. Delo je temeljilo na predpostavki, da je vrti~karstvo – zlasti na manj{ih obmo~jih – stihijsko, na nekaterih, zlasti ve~jih, pa vsaj deloma odsev organizirane dejavnosti. 72 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 Velika ve~ina (ve~ kot 95 %) vrti~kov je na ravnini, le 2 % pa jih je na re~nem bregu, ob Savi, Ljubljanici, Gruberjevem prekopu, Glin{~ici, ^rnu{njici, Curnovcu in Malem grabnu. Ker je povpre~na velikost analiziranih vrti~kov razmeroma majhna, ne presene~a ugotovitev, da je kar slaba polovica (47 %) vrti~- kov na meji vrti~karskega obmo~ja. Polovica (152) anketiranih vrti~karjev trdi, da je »njihovo« obmo~je vrti~kov na nekdanjih kmetijskih zemlji{~ih slaba tretjina (89) pa, da zavzema pas ob prometnici. Obmo~ja vrti~kov v neposredni bliìni prometnic (v to skupino lahko uvrstimo obmo~ja ob Cesti dveh cesarjev na Vi~u, ob potoku Curnovcu pri Rakovi Jel{i, ob Litostrojski cesti v [i{ki, ob Krajn~evi ulici za Beìgradom, ob Bratislavski in [martinski cesti ter Toplarni{ki ulici v Mostah, ob Cesti v [martno, ob Kopni poti v [martnem ob Savi, ob Gramozni poti na Fuìnah in ob Zalo{ki cesti v Zalogu) veljajo za neprimerna zaradi pove~anega onesnaèvanja prsti, vode in zraka. Razlog za manj{o ustreznost tovrstnih lokacij je tudi neprimernost dalj{ega zadrèvanja ljudi na teh obmo~jih. Kot tretji in ~etrti najpogostej{i odgovor sledita zelene povr{ine ob stanovanjski soseski (za ta odgovor se je opredelila ve~ina anketirancev na obmo~jih vrti~kov ob Cesti Dolomitskega odreda na Brdu, Krakovski ulici v Krakovem, Hajdrihovi ulici na Vi~u in Toplarni{ki ulici v Mostah) in zelene povr{ine ob parku oziroma vodi. Med slednjimi izstopata obmo~ji ob Hradeckega cesti na Poljanah in ob Savi jùno od ^rnu~. Manj vrti~karskih obmo~ij je na zemlji{~ih pod elektri~ni-mi daljnovodi (27 odgovorov), med katerimi kaè izpostaviti zlasti obmo~ji ob [martinski cesti v Mostah in Zalo{ki cesti v Zalogu. Na prvem so prav vsi, na drugem pa ve~ina vrti~kov pod elektri~nimi vodi. Pod daljnovodnim omrèjem so tudi posamezni vrti~ki na obmo~jih vrti~kov na levem bregu Save jùno od ^rnu~, ob Selanovi ulici v Stegnah, Ulici Joèta Jame in Litostrojski cesti v [i{ki ter Vrtnarski cesti v [entvidu. Po pogostnosti so na naslednjem mestu obmo~ja vrti~kov v bliìni industrijskih objektov, za katera se je opredelilo 22 anketirancev z obmo~ij ob Selanovi ulici v Stegnah, Litostrojski cesti in Ale{ov~evi ulici v [i{ki, Bratislavski cesti in Toplarni{ki ulici v Mostah ter Agrokombinatski cesti v Zalogu. 13 anketirancev je navedlo, da so njihovi vrti~ki na nekdanjih gradbenih zemlji{~ih. Gre za vrti~karje 160 140 120 100 dbve 80 vilo na {te 60 40 20 0 nekdanje zelene zelene zelene pas ob nekdanje povr{ne drugo kmetijsko povr{ine povr{ine ob povr{ine prometnici gradbeno v bliìni zemlji{~e ob parku stanovanjski pod zemlji{~e industrijskih oziroma soseski elektri~nimi objektov vodi daljnovodi Slika 27: Lega ljubljanskih vrti~karskih obmo~ij. 73 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj TI^ AN ERHAR BOJ Slika 28: Urejen vrti~ek na levem bregu Save jùno od ^rnu~. TI^ AN ERHAR BOJ Slika 29: Obmo~je vrti~kov ob Dolenjski progi, med Hradeckega cesto in Gruberjevim prekopom. 74 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 TI^ AN ERHAR BOJ Slika 30: Obmo~je vrti~kov na mestu nekdanjega voja{kega odpada ob Kamni{ki progi. TAV TARINA POLAJNAR HOR KA Slika 31: Pri Jar{ah so vrti~ki na zemlji{~ih, ki jih v najem oddajajo posamezni kmetje. 75 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj z obmo~ja Gramozne poti na Fuìnah, delno tudi z obmo~ja ob Saveljski cesti jùno od Savelj. Pojavljajo se {e posamezne navedbe, da so vrti~ki na obmo~ju nekdanjega letali{~a (obmo~je vrti~kov ob Letali{ki cesti v Mostah), opu{~enega peskokopa (ob Selanovi ulici v Stegnah), na zelenih povr{inah ob in{titutih oziroma fakultetah (ob Hajdrihovi ulici na Vi~u), ob èleznici (ob Zalo{ki cesti v Zalogu) ter na obmo~ju nekdanjega voja{kega odpada Jugoslovanske ljudske armade (JLA) (med Kamni{ko pro-go in Saveljsko cesto). Ljubljanska vrti~karska obmo~ja druga~e kot na primer obmo~ja vrti~kov v sosednji Avstriji nima-jo posebej izrazite identitete. Kar dve tretjini anketirancev je namre~ izjavilo, da je obmo~je vrti~kov, kjer imajo oziroma obdelujejo vrti~ek, brez imena. Mati~no vrti~karsko obmo~je je poimenovalo le 19 % anketiranih vrti~karjev, najpogosteje pa se pojavljata imeni Emona in Litostroj, posamezno pa {e @ale, [pica, Stegne, in Hrastje. 5.4 LASTNI[KI ODNOSI Za ljubljansko vrti~karstvo je zna~ilna izrazita najemni{ka struktura. Le 7 % anketiranih vrti~karjev je izjavilo, da so lastniki zemlji{~a, kjer imajo vrti~ek. Po izsledkih ankete ni nobeno v raziskavo zaje-to obmo~je vrti~kov v celoti lastni{ko. Temu se {e najbolj priblià obmo~je ob Krakovski ulici v Krakovem, kjer je slaba polovica vpra{anih zatrdilo, da so lastniki vrti~ka. Nekaj ve~ lastnikov je tudi na obmo~jih vrti~kov ob Hradeckega cesti na Poljanah, potoku ^rnu{njici na ^rnu~ah, Cesti v [martno v [martnem ob Savi in Letali{~i cesti v Mostah. Med 93 % tako imenovanimi najemniki jih je dejanskih najemnikov manj kot polovica (43 %), preostali (kar polovica od vseh anketiranih vrti~karjev) pa uporabljajo tako imenovano nikogar{njo zemljo, za katero seveda ne pla~ujejo najemnine. Najemno pogodbo ima pod-pisano le 65 anketirancev ali 22 % od vseh, ki so odgovarjali na zastavljena vpra{anja. Te ugotovitve potrjujejo, da je vrti~karstvo dokaj stihijska dejavnost, ki je nastala in se razra{~ala kot odraz drùbenogospodarskih potreb ~loveka v mestnem okolju, v znatni meri {e v ~asu nekdanjega socializma. Najve~ anketirancev je kot najemodajalca (~e ne upo{tevamo odgovora »ni najemodajalca«, za katerega se je odlo~ilo 18 % vpra{anih) navedlo Mestno ob~ino Ljubljana (16 %). Na drugem mestu so s 14 % odgovorov nekdanji kmetovalci (1. generacija), kar potrjuje, da se je v preteklih letih vrti~karstvo raz{irilo tudi na nekdanja kmetijska zemlji{~a. 11 % najemodajalcev je nekmetov, 6 % pa je aktivnih kmetovalcev. Ob navedenem je treba opozoriti, da veliko anketirancev ni èlelo ali morda niti ni znalo odgovoriti na 6,3 % 15,9 % 13,6 % 19,9 % 10,6 % aktivni kmetovalec nekdanji kmetovalec nekmetovalec Mestna ob~ina Ljubljana ni najemodajalca 15,9 % drugo ni podatka 17,9 % Slika 32: Najemodajalec zemlji{~ na obmo~jih ljubljanskih vrti~kov. 76 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 zastavljeno vpra{anje, zato je zelo velik (36 %) deleòdgovorov tipa »ne vem«, »ni podatka« in »drugo«. Zanimivo in obenem nekoliko nenavadno je dejstvo, da Sklad kmetijskih zemlji{~ in gozdov ni lastnik zemlji{~ na nobenem vrti~karskem obmo~ju. Vrti~karji so s sedanjo povr{ino svojega vrti~ka zadovoljni, saj jih je kar 91 % izjavilo, da ne èlijo najeti dodatnih zemlji{~ za morebitno {iritev vrti~karstva. Kot glavni razlog za nezainteresiranost v skoraj dveh tretjinah (65 %) primerov navajajo, da imajo dovolj dela è z vrti~ki, ki jih zdaj obdelujejo. Pri tem ima zagotovo dolo~eno teò neugodna starostna sestava vrti~karjev. Drugi najpomembnej{i razlog je pomanjkanje ~asa za obdelavo (11 %). Nekateri (4 %) kot vzrok za nenajem dodatnega zemlji{~a navajajo okoli{~ino, da na èleni lokaciji ni na voljo razpolòljivih zemlji{~. Dva odgovora izpostavljata visoke stro{ke, bodisi obdelave bodisi najema zemlji{~. V odgovoru drugo (7 %) se kot razlog nezain-teresiranosti za najem dodatnih zemlji{~ najve~krat navajata visoka starost in pomanjkanje vode. Zanimivo je, da bi zemljo za obdelovanje vrti~ka rada kupila le tretjina vrti~karjev, ki so za to tudi finan~no sposobni, medtem ko dve tretjini anketiranih nima realne èlje za trajen nakup vrti~ka. Tudi iz tega lahko sklepamo, da je kupna mo~ vrti~karjev razmeroma nizka. 5.5 ZEMLJI[KA RABA NA VRTI^KIH Na »svojih« vrti~kih ima zelenjavne vrtove 299 ali 99 % anketirancev. Skoraj dve tretjini jih ima na vrti~ku objekte. Da pri fenomenu vrti~karstva v Ljubljani ne gre le za ekonomsko komponento (pridelavo hrane), potrjuje dejstvo, da je na dobri ~etrtini vrti~kov (29 %) tudi okrasni vrt, na le nekaj manj (27 %) pa okrasno travinje. Presenetljivo veliko anketiranih vrti~karjev ima na vrti~kih sadovnjak (27 %) in celo ALE[ SMREKAR Slika 33: Mnogi vrti~ki so prej kot pridelovanju zelenjave namenjeni preìvljanju prostega ~asa v urejenem okolju, zato so jih njihovi uporabniki temeljito preobrazili. Nekatere so tako kot na tem posnetku spremenili v zelenice s sadnim drevjem in okrasnimi grmovnicami ter okrasili z replikami ljudskih stavbnih prvin in uporabnih predmetov. 77 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj 7,0 % 24,0 % 49,0 % zelenjavni vrt sadovnjak vinograd okrasno travinje 3,0 % okrasni vrt 2,4 % tlakovano dvori{~e 4,1 % netlakovano dvori{~e objekt 2,8 % 7,8 % Slika 34: Delè zemlji{~ na ljubljanskih vrti~kih, namenjenih dolo~eni zemlji{ki rabi. vinograd (20 %), seveda pa je ob tem bolj primerno navesti, da imajo pravzaprav le zasajeno sadno drevje oziroma brajdo z vinsko trto. 43 % vrti~kov ima dvori{~e. Nekaj ve~ jih je netlakovanih kot tlakovanih (razmerje 79 : 50). Leta 2005 je povpre~ni vrti~ek v Ljubljani meril 205 m2; skoraj polovica (101 m2) jih je bilo namenjenih pridelavi zelenjave (slika 34). V povpre~ju je razmeroma veliko prostora zasedalo dvori{~e (dobro ~etrtino ali 55 m2); netlakovanih dvori{~ je bilo bistveno ve~ kot tlakovanih. Povpre~no 16 m2 ali 8 % povr- {ine vrti~ka je zasedal sadovnjak, medtem ko je bila povr{ina s trto znatno manj{a (6 m2 oziroma 3 %). Okrasno travinje je bilo na povpre~nem vrti~ku zasajeno na 8 m2 (4 %), okrasni vrt pa se je razprostiral na 5 m2 (2 %). V povpre~ju sta torej obdelani dve tretjini vrti~ka, od tega je 60 % namenjeno pridelavi sadja, zelenjave in grozdja, preostali del pa okrasnim rastlinam, negovani travi, cvetju, grmovnicam in tudi posameznim drevesom. Raziskava izpred desetletja (Simoneti s sodelavci 1997) navaja mnenje vrti~karjev, da je optimalna velikost vrti~ka nekje 50 m2 na druìno. ^e to velikost upo{tevamo kot izhodi{~e za nadaljnjo analizo, pridemo do spoznanja, da naj bi bili ljubljanski vrti~ki v povpre~ju {tirikrat »preveliki«. Avtorji raziskave iz leta 1997 dodajajo, da je pri vrednotenju primernosti velikosti vrti~ka vendarle dobro upo{tevati tudi njegovo lokacijo glede na bivali{~e lastnika. Za vrti~ek v neposredni bliìni stanovanja zadostuje 50 m2, medtem ko ve~ja oddaljenost od bivali{~a zahteva ve~jo parcelo in tudi postavitev barake. Iz ankete lahko izlu{~imo podatek, da povpre~ni objekt na posameznem vrti~ku meri 14 m2 in zaseda okrog 7 % povr{ine vrti~ka. 14 m2 je veliko za vrtno lopo, a malo za po~itni{ko bivali{~e, to pa seveda pomeni, da imajo zabeleèni objekti razli~en namen. 5.6 UREJENOST VRTI^KOV Ena od predpostavk projekta (Vr{~aj s sodelavci 2008) je bila, da so obstoje~a obmo~ja vrti~kov v Ljubljani neurejena in brez ustrezne infrastrukture ali pa je ta zelo pomanjkljiva. Zato se je precej anketnih vpra{anj nana{alo na urejenost vrti~kov in vrti~karskih obmo~ij: prometno povezanost, opremo, oskrbo z vodo, opremljenost objektov in ravnanje z odpadki. Pri anketirancih nismo poizvedovali le o opremljenosti in urejenosti njihovih »lastnih« vrti~kov, ampak tudi o opremljenosti in urejenosti celotnega mati~nega obmo~ja vrti~kov. 78 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 5.6.1 OPREMLJENOST IN UREJENOST Opremljenost obmo~ij vrti~kov je dokaj slaba. Ve~ina vrti~kov (235) je sicer dostopna po dovoznih poteh, vendar so te praviloma neutrjene in slabo vzdrèvane makadamske ali celo poljske poti. Le tretjina dostopnih cest je asfaltiranih ali tlakovanih. Kot tèje dostopno so anketiranci opredelili le obmo~je ob Letali{ki cesti v Mostah, saj so vrti~ki nastali ob zdaj è opu{~eni èlezni{ki progi, ki je vodila do nekdanjih javnih skladi{~. Bolj kot tèka dostopnost anketirance pesti pomanjkanje parkirnih prostorov, zlasti na obmo~jih vrti~kov ob Krakovski ulici v Krakovem, Hladnikovi ulici v Trnovem in Cesti Dolomitskega odreda na Brdu. V prvih dveh primerih je problem zaparkiranosti povezan z lego v neposredni bliìni mestnega sredi{~a, obmo~je vrti~kov na Brdu pa leì v klinu pomembne vpadnice Ceste Dolomitskega odreda in njenega priklju~ka na vzporedno Cesto na Vrhovce, kjer ni mòno parkirati. Brez mònosti urejenega parkiranja sta tudi obmo~ji vrti~kov ob Vojkovi cesti za Beìgradom in Poduti{ki cesti v Podutiku, ki sta prav tako ob pomembnih mestnih vpadnicah, kjer ni mogo~e najti urejenih parkirnih prostorov ali pa teh primanjkuje zaradi blì- njih stanovanjskih sosesk. Parkirnih mest primanjkuje tudi vrti~karjem ob Ale{ov~evi ulici v [i{ki ter ob Zalo{ki cesti v Zalogu. Le dobra tretjina (110) anketirancev je izjavila, da ima »njihovo« vrti~karsko obmo~- je skupno parkiri{~e. Bistveno ve~ (86 %) jih je navedlo, da so skupna parkiri{~a neurejena. Urejena skupna parkiri{~a so le na obmo~jih vrti~kov ob Cesti dveh cesarjev in Hajdrihovi ulici na Vi~u, Saveljski cesti jùno od Savelj, Vrtnarski cesti v [entvidu, Gramozni poti na Fuìnah in Zadobrov{ki cesti v Polju. Na javni vodovod naj bi bilo priklju~enih le 15 % vrti~karskih obmo~ij (ob Cesti dveh cesarjev na Vi~u, pri vodarni Kle~e, ob Saveljski cesti jùno od Savelj, Selanovi ulici v Stegnah, Litostrojski cesti v [i{ki in Krakovski ulici v Krakovem), enak je tudi deleòbmo~ij z lastnim vodnim zajetjem (skoraj celotna obmo~ja na levem bregu Save jùno od ^rnu~, ob Agrokombinatski cesti v Zalogu in Cesti dveh cesarjev na Vi~u). [e slab{a je oskrba z elektri~no energijo, saj je ustrezen priklju~ek navedlo le 5 anketiranih vrti~karjev, kar je manj kot 2 %. Na neurejenost vrti~karstva v Ljubljani opozarja tudi odsotnost skupnih objektov, ki bi jih lahko s pri-dom koristili vsi vrti~karji na dolo~enem obmo~ju vrti~kov, kar je ustaljena praksa na bistveno bolje organiziranih zahodnoevropskih vrti~karskih obmo~jih. Po podatkih, pridobljenih z anketiranjem, imajo skromne skupne objekte le obmo~ja vrti~kov ob Saveljski cesti jùno od Savelj, Bratislavski cesti v Mostah in Cesti dveh cesarjev na Vi~u. Vrti~karska obmo~ja z urejenimi skupnimi sanitarijami in skupnimi zabojniki za odpadke navaja le 4 oziroma 5 % anketiranih. Po izsledkih ankete imata skupne sanitarije le vrti~karski obmo~ji ob Cesti dveh cesarjev na Vi~u in Krakovski ulici v Krakovem. ^e odgovore o opremljenosti na posamezna vpra- {anja sintetiziramo, lahko zatrdimo, da je za zdaj s komunalno infrastrukturo {e najbolje opremljeno vrti~karsko obmo~je Krakovo. Analiza je pokazala, da se odgovori na vpra{anja o opremljenosti obmo~ij vrti~kov skladajo s tistimi, ki so se nana{ala na opremljenost posameznega vrti~ka. Med dobrimi tristotimi podrobno analiziranih vrti~ki sta na primer le dva priklju~ena na elektri~no omrèje; oba sta na obmo~ju ob Krakovski ulici v Krakovem. Na vodovodno omrèje je priklju~enih 31 vrti~kov z obmo~ij ob vodarni Kle~e, Selanovi ulici v Stegnah, Krakovski ulici v Krakovem in Saveljski cesti jùno od Savelj. Po pri~akovanjih ima dovozno pot do vrti~ka nekaj manj anketirancev (204) kot je bilo {tevilo navedb o dostopnosti obmo~ij vrti~kov kot celote; precej vrti~kov je namre~ v notranjosti ve~jih kompleksov. Razmerje med kakovostno in nekakovostno dostopno potjo je slab{e od 6 : 1, kar pomeni, da so mnoga obmo~ja sicer dostopna z vozili po dovoznih poteh, da pa je znotraj samih obmo~ij dostopnih poti manj oziroma so {e slab{e kakovosti. S terenskim delom smo ugotovili, da obmo~ja vrti~kov v Ljubljani za razliko od tistih v Avstriji, bodisi na Dunaju bodisi v Gradcu, praviloma niso ograjena. So si pa zato mnogi vrti~karji (114 ali 38 %) zamejili »svojo« zemljo z ograjo, najve~ (v 38 primerih) kar z zidano, sledijo ì~ne oziroma kovinske ograje (30) in ìve meje (29), nekaj pa je tudi lesenih plotov (14). 79 80 Vrti~karstv Opremljenost vrti~karskih obmo~ij priklju~ek na javni vodovod skupen zabojnik za smeti 19 o v Ljub lastno vodno zajetje skupno orodje Sava elektri~ni priklju~ek dovozna pot 9 skupni objekt skupno parkiri{~e ljani urejene skupne sanitarije 9 {tevilo izvedenih anket 10 9 [ENTVID KLE^E 9 natan~na lokacija vrti~karskega obmo~ja 9 meja VVO Ljubljansko polje 2004 9 SAVLJE meja VVO Ljubljansko barje in okolica 2007 ^RNU^E 9 9 9 Zemlji{ka raba JE@ICA 12 gozd 9 9 pozidana zemlji{~a, ceste 9 9 vodovje 9 [I[KA BE@IGRAD HRASTJE 9 9 6 9 Br 3 ZALOG 6 7 igita J 9 MOSTE 9 CENTER amnik, Ale{ Smrekar 9 POLJE 5 9 KRAKOVO 9 VI^ BRDO 1 16 9 TRNOVO 6 RUDNIK 13 , Bor 0 1 2 3 4 km Avtorji vsebine: David Bole, Mateja Breg Valjavec, Bojan Erharti~, Drago Kladnik, ut Vr{~aj Katarina Polajnar Horvat, Ale{ Smrekar Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar Horvat Vir: © Geodetska uprava RS, Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 120/2004, 7/2006), Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 115/2007) © GIAM ZRC SAZU 2009 Ljubljanica GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 P Slika 35: Opremljenost obmo~ij vrti~kov v Ljubljani poleti 2006. Reakcija na neurejeno skupno infrastrukturo je mnoìca individualnih objektov, ki pa poleg estetskih problemov povzro~ajo tudi neracionalno rabo prostora. Poleg objekta samega imajo na vrti~kih zelo pogosto tudi sode z vodo (70 %) in kompostnike (66 %), zabojnike za odpadke pa imajo na le 19 % in urejene sanitarije na manj kot 15 % vrti~kih. Za~asne ali stalne tople grede ima 23 % anketirancev; bistveno ve~ je za~asnih. Med »urejenimi« sanitarijami prevladuje odplakovanje v greznice (23), na petih vrti~kih imajo kemi~- na strani{~a, dva pa naj bi bila priklju~ena na javno kanalizacijo, oba na obmo~ju vrti~kov v Krakovem, kjer imajo vrti~ke tudi lastniki iz blìnjih individualnih stanovanjskih hi{ in v bistvu ne gre za povsem klasi~no vrti~karsko obmo~je. Iz odgovorov na anketna vpra{anja lahko izlu{~imo, da je na mnogih obmo~- jih vrti~kov kak{no zasebno strani{~e, vendar so tak{na strani{~a razporejena brez pravega reda. Kako se ta strani{~a praznijo, ni povsem znano. En anketiranec z obmo~ja na levem bregu Save jùno od ^rnu~ je izjavil, da so odplake speljane neposredno v Savo, vrti~kar z obmo~ja vrti~kov ob Ulici Joè- ta Jame v [i{ki pa je zatrdil, da vsebino odna{a kar domov. Ker je skupnih zabojnikov za odpadke malo (imata ga le obmo~ji vrti~kov ob Saveljski cesti jù- no od Savelj in Hradeckega cesti na Poljanah), so vrti~karji pri (lo~enem) zbiranju odpadkov in njihovem odvozu prepu{~eni lastni iniciativi in iznajdljivosti. Kljub vsemu jih kar dve tretjini (66 %) zbira organske odpadke. K temu se zagotovo nagibajo bolj zato, ker je kompost preprosto, poceni in u~inkovito gnojilo za prst na vrti~ku, obenem pa gre za prakti~en na~in, kako se znebiti odpadkov, kot pa zaradi kak{ne poglobljene okoljske osve{~enosti. Najve~ kompostnikov je lesenih. Izrazito prevladujejo tak{ni brez dna, kar lahko predstavlja potencialno nevarnost za onesnaèvanje vode, zlasti na vodovarstvenih obmo~jih, a je verjetnost tak{nega dogodka zaradi majhne koli~ine komposta dejansko zelo majhna. TI^ AN ERHAR BOJ Slika 36: Redki vrti~karji uporabljajo tudi kovinske kompostnike. 81 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj 5.6.2 MATERIALI IN GRADIVA OBJEKTOV NA VRTI^KIH Prevladujo~ gradbeni material objektov na vrti~kih je les, saj je kar 93 % objektov lesenih. Med drugimi materiali je najve~ plo~evine (4 %). Objekti so torej ceneni, enostavni, montàni in jih je lahko sorazmerno hitro postaviti in po potrebi tudi odstraniti. Po izsledkih ankete naj bi bili zidani le {tirje objekti. Pri treh so stene iz opeke, en objekt pa je iz betona. Stene objektov torej niso ekolo{ko problemati~ne, bistveno bolj zaskrbljujo~e pa je dejstvo, da je mo~no prevladujo~a stre{na kritina iz salonita, s katero je prekritih kar 64 % objektov. Znano je, da so bile cenene anhovske salonitne plo{~e {e nedolgo tega sestavni del vsaj polovice slovenskih streh, v primeru vrti~karskih naselij in njihovih objektov pa je ta delè {e vedno bistveno ve~ji. Ker je v njih rakotvorni azbest, so salonitke nevaren odpadek, zato so jih na ve~ini objektov v dràvi, tudi na {olah, tovarni{kih halah in individualnih hi{ah, è zamenjali s kakovostnej{imi in zdravju manj {kodljivimi kri-tinami. Na vrti~karskih obmo~jih pa je tovrstna zamenjava zelo po~asna in je prej izjema kot pravilo. Razlog za tak{no pasivnost je poleg ostarelosti vrti~karjev in njihove skromne finan~ne zmònosti zagotovo tudi okoli{~ina, da je status vrti~karjev neurejen in so zaradi negotove nadaljnje usode vrti~kov in objektov na njih tovrstna vlaganja tvegana. Dobili smo ob~utek, da vrti~karji nimajo interesa za zamenjavo nevarnih salonitnih plo{~. V primeru zamenjave bi bilo seveda treba poskrbeti za ustrezen odvoz in deponiranje odpadnih plo{~. Naj è na tem mestu opozorimo, da problematika ravnanja z odpadki na vrti~karskih obmo~jih ni ustrezno re{ena in odstopa od zakonsko predpisanih normativov ravnanja z odpadki. Po odgovorih na vpra{anje o (notranji) opremi objektov lahko potegnemo sklep, da v mnogih pri- merih ne gre le za preproste lope za shranjevanje orodja in posevkov, temve~ za prava po~itni{ka bivali{~a. TAV TARINA POLAJNAR HOR KA Slika 37: Na vrti~kih mo~no prevladujejo leseni objekti z okoljsko problemati~no kritino iz salonita. 82 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 1,1 % 4,5 % 2,8 % 3,9 % 7,3 % 7,8 % salonit plo~evina plastika ope~nati stre{niki 9,5 % betonski stre{niki les polivinil 63,1 % drugo Slika 38: Gradivo stre{nih kritin objektov na vrti~kih. Omejitev za popolno »razko{je« je pravzaprav le velikost objektov, saj so ti za dalj{e spro{~eno zadr- èvanje v njih sorazmerno majhni. Kot è re~eno, ima po izsledkih ankete objekt na vrti~ku dve tretjini anketirancev. Skoraj v vseh objektih imajo vsaj stol, ve~inoma (84 %) tudi mizo. Tretji najpogosteje zastopan kos notranje opreme je omara (43 %), ki ji po pogostnosti sledita kav~ (28 %) in postelja (13 %). Zlasti na podlagi zadnjih dveh lahko sklepamo, da v teh primerih ne gre le za lopo z orodjem, temve~, da so objekti – kljub majhnosti in pogosto 180 160 140 120 100 vedb 80 vilo na {te 60 40 20 0 {tedilnik hladilnik pomivalno miza stol kav~ postelja omara drugo korito Slika 39: Oprema v objektih na ljubljanskih vrti~kih. 83 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj zanemarjenemu videzu – bolj bogato opremljeni in vsaj ob~asno namenjeni za po~itni{ka bivali{~a oziroma vikend hi{ice. Nekateri objekti imajo tudi pripomo~ke za hrambo in pripravo hrane (hladilnik, {tedilnik, pomivalno korito), torej neke vrste kuhinjo ali vsaj kuhinjsko ni{o. 5.6.3 RAVNANJE Z ODPADKI Glede na to, da vrti~karji praviloma vsaj na na~elni ravni podpirajo varovanje okolja, nas je s tem v zvezi zanimal pomemben segment, to je ravnanje z odpadki, {e posebej neorganskimi. Skoraj polovica (49 %) anketirancev je zatrdilo, da anorganske odpadke odna{ajo domov. Zaradi pomanjkanja ustrezne komunalne infrastrukture na vrti~karskih obmo~jih in okrog njih je to za zdaj okoljsko gotovo najbolj sprejemljiv na~in, {e zlasti, ker imajo doma ~edalje bolj{e mònosti lo~enega zbiranja odpadkov in ~e to tudi dosledno izvajajo. Res pa je tudi, da gre praviloma le za manj{e koli~ine odpadkov, med katerimi je najve~ embalaè. Razmeroma velik deleànketirancev, ki so izjavili, da odpadke nosijo domov, je morda tudi posledica njihove èlje po ugajanju, zato so v odgovoru na zastavljeno vpra- {anje bolj kot dejansko izpostavili èleno ali ob~asno ravnanje. Drugi najpogostej{i (39 %) in, ~e gre za ekolo{ki otok, okoljsko prav tako sprejemljiv na~in ravnanja z odpadki je odlaganje v najblìji javni zabojnik. Z vidika varstva okolja pa je zelo sporen tretji najpogostej{i na~in, to je seìganje neorganskih odpadkov, s katerim se odpadkov znebi kar 15 % anketirancev. Seìganje teh odpadkov ni nikakor sprejemljivo in bi ga bilo potrebno prepovedati. Prepri~ani smo, da bi se z ureditvijo komunalne in druge infrastrukture, kar naj bi vklju~evalo tudi ekolo{ke otoke znotraj obmo~ij vrti~kov, dalo pove~ati zastopanost lo~enega zbiranja odpadkov in zmanj{ati druge, manj ustrezne na~ine ravnanja z odpadki, kot so na primer seìganje, nasipanje kupa, odlaganje na nedovoljenih odlagali{~ih. 160 140 120 100 vedb 80 vilo na {te 60 40 20 0 ov o v vni ov ov ov ov ti~ku ti~k vanje enj na ti~k ti~k ti~k zabojnik zabojnik vr odnese na vr lìji ja luk nasipanje vanje jam kov zunaj seìganje skupinsk seìganje jih domo zabojnik na kupa zunaj ni podatka najb zasipa na obmo~ju individualno ni odpadk blìnjih cestah nasipanje kupa in jar obmo~ju vr obmo~ja vr zasipa obmo~ja vr Slika 40: Ravnanje z neorganskimi odpadki na ljubljanskih vrti~kih. 84 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 6 TLA VRTI^KOV Tla vrti~kov uvr{~amo med antropogena tla (v tem poglavju sopomenka za geografski izraz prst). To pomeni, da jih je ~lovek temeljito spremenil in se dodobra razlikujejo od zgradbe naravnih ali semi-naravnih tal. Razlikujejo se tudi njihovi horizonti. Vrhnji sloj tal vrti~kov je mo~no obogaten s hranili, njegova globina je pove~ana, v njem je dodane bistveno ve~ organske snovi kot v na primer naravnih, pa tudi deloma spremenjenih tleh, namenjenih kmetijski rabi. Tako so vrhnji horizonti tal vrti~kov ve~inoma globoki in zaradi pogostega prekopavanja zelo rahli ter porozni. Obilno gnojenje z organskimi gnojili, med katerimi je {e posebej cenjen doma~ hlevski gnoj, je prispevalo ve~jo koli~ino organske snovi. Dodajanje mineralnih gnojil in apnenje vpliva na vi{ji pH tal, ob pretiranih odmerkih gnojil pa tudi na bistveno ve~jo koli~ino hranil, kot jih rastline potrebujejo. Zato so vrtnine tiste rastline, za katere lahko re~emo, da so luksuzno preskrbljene. Po teh kazalnikih tla ljubljanskih vrti~kov bistveno ne odstopa od tal vrtov drugod. 6.1 RODOVITNOST IN VSEBNOST HRANIL V OBDELOVALNEM SLOJU TAL VRTI^KOV Ustrezna rodovitnost tal na vrti~kih je predpogoj, da je mogo~e pridelati dovolj zelenjave, in kar je morda {e pomembnej{e, da je ta zelenjava zdrava. Kadar govorimo o rodovitnosti tal, mislimo zlasti na dobro pognojena in ustrezno obdelana tla. Da to lahko doseèmo, moramo vedeti, kak{ne so lastnosti tal, saj je to predpogoj za ustrezno ravnanje z gnojili. Zato je poznavanje temeljnih zna~ilnosti tal na vrti~kih predpogoj za strokovno utemeljeno ravnanje z gnojili, saj pogosto pozabljamo, da imajo lahko napake pri ravnanju z gnojili dolgoro~ne posledice ne le na okolje, temve~ tudi in predvsem na kakovost ALE[ SMREKAR Slika 41: Tla ljubljanskih vrti~kov so zaradi pogostega prekopavanja in dodajanja organske snovi rahla in zelo rodovitna. 85 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj 3,0 % 28,0 % 69,0 % slabo kisla prst (pH od 5,6 do 6,5) nevtralna prst (pH od 6,6 do 7,2) bazi~na prst (pH nad 7,2) Slika 42: Kislost tal (pH) na vrti~kih v Mestni ob~ini Ljubljana. pridelkov. Da bi se temu izognili, si v nadaljevanju poglejmo, katere so temeljne zna~ilnosti rodovitnosti tal na vrti~kih v Mestni ob~ini Ljubljana. 6.1.1 KISLOST TAL Za tla ljubljanskih vrti~kov bi lahko rekli, da so celo premalo kisla, saj je njihova povpre~na vrednost pH 7,3, kar je zna~ilno za bazi~na (alkalna) tla. Velika ve~ina vrti~kov (69 %; slika 42) je na bazi~nih tleh s pH-vrednostjo ve~jo od 7,2, 28 % pa jih je na nevtralnih tleh s pH-vrednostjo od 6,6 do 7,2. Na slabo kislih tleh (pH-vrednost od 5,6 do 6,5), ki so najbolj primerna za gojenje ve~ine vrtnin, je zanemarljivo malo vrti~kov (3 %). Premalo kisla tla za rast rastlin niso najbolj ugodna, saj je v njih dostopnost ve~ine hranil manj{a kot v slabo kislih tleh s pH-jem okrog 6. 6.1.2 OSKRBLJENOST TAL S HRANILI Za uspevanje na vrti~kih gojenih kulturnih rastlin je zelo pomembna primerna oskrbljenost obdelovalnega sloja tal z rastlinam dostopnimi gnojili. 6.1.2.1 Rastlinam dostopni fosfor v tleh Na ljubljanskih vrti~kih je povpre~na zaloènost tal s fosforjem kar 91 mg P O /100 g tal, kar pomeni, 2 5 da so vrti~ki v povpre~ju ekstremno oskrbljeni s tem hranilom. Optimalna oskrbljenost (od 13 do 25 mg/100 g) je v povpre~ju preseèna kar za okrog petkrat, pri ~emer so posamezne meritve zabeleìle tudi do 366 mg P O /100 g tal. Vrti~kov z ekstremno visoko oskrbljenostjo s fosforjem je kar 77 %, ~e pa k temu 2 5 dodamo {e 12 % vrti~kov s ~ezmerno oskrbljenostjo, lahko ugotovimo, da je s fosforjem pregnojenih kar devet desetin vrti~kov. Optimalno je z njim oskrbljenih zgolj 8 % vrti~kov, vrti~kov s pomanjkanjem fosforja v tleh pa je zanemarljivo malo (2 %). Slika 43: Zaloènost obdelovalnega sloja tal ljubljanskih vrti~kov s fosforjem. P 86 Zaloènost tal s fosforjem (P2O5) siroma{na (< 6,0) srednja (6,0–12,9) Sava optimalna (13,0–25,9) ~ezmerna (26,0–40,0) ekstremna (40,0 <) [ENTVID KLE^E meja VVO Ljubljansko polje 2004 meja VVO Ljubljansko barje in okolica 2007 SAVLJE Zemlji{ka raba ^RNU^E gozd JE@ICA pozidana zemlji{~a, ceste vodovje [MARTNO OB SAVI Sava [I[KA BE@IGRAD HRASTJE Ljubljanica ZALOG MOSTE CENTER POLJE KRAKOVO GEOGRAFIJ VI^ BRDO TRNOVO A SLO RUDNIK 0 1 2 3 4 km VENIJE 21 Avtor vsebine: Borut Vr{~aj Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar Horvat Vir: © Geodetska uprava RS, Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 120/2004, 7/2006), 87 Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 115/2007) © GIAM ZRC SAZU 2009 Ljubljanica Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj 6.1.2.2 Rastlinam dostopni kalij v tleh Na ljubljanskih vrti~kih je povpre~na zaloènost tal s kalijem 31 mg K O/100 g tal, kar pomeni, da so 2 v povpre~ju vrti~ki s tem hranilom malenkostno pregnojeni. Vrti~kov z ekstremno visoko oskrbljenostjo s kalijem je 22 %, ~e pa k temu dodamo {e 23 % vrti~kov s ~ezmerno oskrbljenostjo, lahko ugotovimo, da je s kalijem pregnojena slaba polovica (45 %) vrti~kov. S kalijem je optimalno oskrbljen priblìno vsak ~etrti vrti~ek (26 %), pomanjkanje kalija v tleh (siroma{na ali srednja oskrbljenost) pa je zna~ilno za 29 % vrti~kov. S kalijem so tla vrti~kov bolje oskrbljena kot s fosforjem, saj je s tem hranilom pregnojenih bistveno manj vrti~kov kot s fosforjem. To lahko pripi{emo zlasti dejstvu, da vrtnine za rast in razvoj potrebujejo tudi do {tirikrat ve~ kalija kot fosforja, zato se zaloge kalija v tleh hitreje porabljajo kot zaloge fosforja. 6.1.2.3 Rastlinam lahko dostopni magnezij v tleh Na ljubljanskih vrti~kih je povpre~na zaloènost tal z magnezijem 26 mg Mg/100 g tal, kar pomeni, da so v povpre~ju vrti~ki s tem hranilom prezaloèni, saj je optimalna vsebnost magnezija v tleh med 10 in 20 mg Mg/100 g. Prevladujejo vrti~ki s ~ezmerno oskrbljenostjo z magnezijem. Tak{nih je 79 %. Optimalna oskrbljenost tal z magnezijem je zna~ilna za 20 % vrti~kov, medtem ko je pomanjkanje magnezija v tleh prakti~no zanemarljivo (1 %). Ugotovljeno stanje je tudi splo{na zna~ilnost prsti {ir{ega obmo~ja Mestne ob~ine Ljubljana, kar lahko pripi{emo naravni rodovitnosti tal, saj je na tem obmo~ju podobno stanje zna~ilno tudi za tla, namenjena kmetijstvu. 6.1.2.4 Ostanki mineralnega du{ika v tleh Velika ve~ina vrti~kov (82 %) je imela po spravilu pridelkov v tleh manj kot 50 kg/ha N , kar pome-min ni, da so bili ostanki mineralnega du{ika v tleh sprejemljivi. Zmerno preseèno vsebnost N v tleh (od min 50 do 100 kg N/ha) smo ugotovili na 16 % vrti~kov, izrazito preseèno vsebnost N (nad 100 kg N/ha) min pa na 2 % vrti~kov. Povzamemo lahko, da tla vrti~kov po spravilu pridelkov v veliki ve~ini primerov niso vsebovala preve~ du{ika, ki bi bil lahko jeseni ali v zimskem ~asu izpostavljen izpiranju v podzemne vode. 6.1.2.5 Organska snov v tleh Tla ljubljanskih vrti~kov so zelo dobro zaloèna z organsko snovjo. Povpre~na vsebnost organske snovi v zgornjem sloju tal je namre~ 5,4 %, kar je bistveno ve~ od priporo~ene vrednosti za njivsko rabo, ki zna{a med 2 in 4 %. Prav vsi obravnavani vrti~ki so imeli ve~ kot 2 % organske snovi, saj je najmanj organske snovi v tleh vseboval vrti~ek z 2,6 % organske snovi. Na veliki ve~ini vrti~kov prevladujejo tla z vsebnostjo od 4 do 10 % organske snovi. Tak{nih vrti~kov je kar 85 %. Z organsko snovjo dobro zalo- èna tla so pomembna kakovost vrti~kov, saj imajo zalogo hranil, ki trenutno niso izpostavljena izpiranju, hkrati s tem pa pomembno prispevajo tudi k zadrèvanju vlage v tleh, kar je zlasti pomembno v ~asu rasti in ob morebitni su{i. 6.1.3 TE@KE KOVINE V TLEH V uvodnih poglavjih smo omenili, da se prisotnost industrije in prometa nujno odraà tudi v onesna- ènosti tal. Povpre~ne vsebnosti kovin v tleh ljubljanskih vrti~kov, {tevilo vzorcev tal s koncentracijami tèkih kovin pod in nad mejno vrednostjo ter nad opozorilno in kriti~no vrednostjo prikazuje preglednica 14. Tla so najbolj onesnaèna s svincem (24 % lokacij presega opozorilno vrednost) in kadmijem, katerega vsebnost presega opozorilno vrednost na osmih lokacijah. Onesnaènje s tema kovinama lahko Slika 44: Zaloènost obdelovalnega sloja tal ljubljanskih vrti~kov s kalijem. P 88 Zaloènost tal s kalijem (KO2/100 g prsti) siroma{na (< 10,0) srednja (10,0–19,9) Sava optimalna (20,0–30 ,9) ~ezmerna (31,0–40,0) ekstremna (40,0 <) [ENTVID KLE^E meja VVO Ljubljansko polje 2004 meja VVO Ljubljansko barje in okolica 2007 SAVLJE Zemlji{ka raba ^RNU^E gozd JE@ICA pozidana zemlji{~a, ceste vodovje [MARTNO OB SAVI Sava [I[KA BE@IGRAD HRASTJE Ljubljanica ZALOG MOSTE CENTER POLJE KRAKOVO GEOGRAFIJ VI^ BRDO TRNOVO A SLO RUDNIK 0 1 2 3 4 km VENIJE 21 Avtor vsebine: Borut Vr{~aj Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar Horvat Vir: © Geodetska uprava RS, Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 120/2004, 7/2006), 89 Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 115/2007) © GIAM ZRC SAZU 2009 Ljubljanica 90 Vrti~karstv Vsebnost organske snovi v tleh (%) mineralna prst (0–1) o v Ljub malo humozna prst (1–2) Sava srednje humozna prst (2–4) dobro humozna prst (4–8) ljani zelo dobro humozna prst (8–15) [ENTVID KLE^E meja VVO Ljubljansko polje 2004 meja VVO Ljubljansko barje in okolica 2007 SAVLJE Zemlji{ka raba ^RNU^E gozd pozidana zemlji{~a, ceste JE@ICA vodovje [MARTNO OB SAVI Sava [I[KA BE@IGRAD HRASTJE Ljubljanica Brigita J ZALOG MOSTE CENTER amnik, Ale{ Smrekar POLJE VI^ KRAKOVO BRDO TRNOVO RUDNIK , Bor 0 1 2 3 4 km ut Vr{~aj Avtor vsebine: Borut Vr{~aj Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar Horvat Vir: © Geodetska uprava RS, Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 120/2004, 7/2006), Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 115/2007) © GIAM ZRC SAZU 2009 Ljubljanica GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 P Slika 45: Vsebnost organske snovi v obdelovalnem sloju tal ljubljanskih vrti~kov. Preglednica 14: Povzetek vsebnosti tèkih kovin v tleh ljubljanskih vrti~kov leta 2006. tèka kovina {tevilo povpre~je razpon {tevilo vzorcev vzorcev izmerjenih pod mejno preseèna preseèna preseèna vrednosti vrednostjo mejna opozorilna kriti~na (mg/kg tal) vrednost vrednost vrednost svinec (Pb) 100 74 od 4,0 do 324 74 2 24 – kadmij (Cd) 100 1,09 od 0,22 do 9,30 80 12 8 – cink (Zn) 100 158 od 70 do 446 85 10 5 – baker (Cu) 100 43 od 3,0 do 216 85 13 2 – krom (Cr) 100 48 od 17 do 354 96 3 1 – nikelj (Ni) 100 28 od 13 do 70 97 2 1 – arzen (As) 100 12 od 5,9 do 23 97 3 – – kobalt (Co) 100 10 od 4,3 do 64 99 – 1 – molibden (Mo) 100 1,5 od 0,0 do 6,3 100 – – – svinec (Pb) kadmij (Cd) cink (Zn) baker (Cu) krom (Cr) nikelj (Ni) arzen (As) kobalt (Co) molibden (Mo) 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % pod mejno vrednostjo preseèna mejna vrednost preseèna opozorilna vrednost preseèna kriti~na vrednost Slika 46: Deleì vzorcev posameznih tèkih kovin v tleh glede na zakonsko predpisane meje, opredeljene v Uredbi o mejnih, opozorilnih in kriti~nih imisijskih vrednosti nevarnih snovi v tleh (UL RS 68/1996). 91 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj ozna~imo kot splo{no in jo pripi{emo izpustom zlasti prometu, verjetno pa tudi industriji. Vendar na podlagi razporeditve onesnaènja s svincem (slika 47) in kadmijem (slika 48) ter razporeditve mònih virov onesnaèvanja vseeno ni mogo~e napovedovati splo{nega onesnaènja ljubljanskih tal s tema dvema elementoma. [tevilo vzorcev, v katerih so bile preseène mejne vrednosti cinka, bakra, kroma, niklja, arzena, kobalta in molibdena, pa tudi njihova prostorska razporeditev nakazuje, da gre pri teh kovinah praviloma za to~kovno onesnaènje, ki je posledica ~lovekove dejavnosti na dolo~eni lokaciji, ali blìnjega industrijskega vira z manj{imi oziroma specifi~nimi izpusti. Vsebnosti cinka na lokacijah vzor~enja prikazuje slika 49, bakra pa slika 50. Za ti kovini in tudi za druge na podlagi zbranih podatkov ni mogo~e njihove vsebnosti v tleh napovedati tudi na drugih obmo~jih, saj so onesnaène lokacije v prostoru razporejene brez prepoznavnega vzorca. Za oceno onesnaènosti tal ni pomembno samo, ali vsebnost tèke kovine presega zakonsko dolo~eno vrednost, ampak tudi, v kak{ni meri je dolo~ena meja preseèna. Slika 46 prikazuje deleè vzorcev, ki presegajo zakonsko predpisane vrednosti za posamezne tèke kovine. 6.1.3.1 Svinec Tla ljubljanskih vrti~kov so najbolj onesnaèna s svincem. Vse lokacije z ve~jimi koncentracijami svinca so v bliìni prometnic, kar nakazuje bistven vir onesnaèvanja tal. To velja zlasti za obmo~ja v òjem sredi{~u mesta (Trnovo), ob [martinski cesti in v bliìni @al. Ponekod so tla s svincem mo~no obremenjena; to velja za obmo~ja vrti~kov ob Kranj~evi ulici za Beìgradom, Hladnikovi ulici v Trnovem in Saveljski cesti, ob lokaciji biv{ega voja{kega odpada. 6.1.3.2 Kadmij Povpre~na koncentracija kadmija v tleh ljubljanskih vrti~kov je bila 1,09 mg/kg tal. Najnìja vsebnost (0,22 mg/kg) je bila izmerjena na obmo~ju vrti~kov ob Cesti na Brdo, najvi{ja (9,30 mg/kg) pa na [tepanjskem nabrèju v [tepanjskem naselju. Opozorilna vrednost je bila preseèna {e na nekaterih vrti~kih pri vodarni Kle~e, ob Vrtnarski cesti v [entvidu, Hradeckega cesti na Poljanah, Hladnikovi ulici v Trnovem in Litostrojski cesti v [i{ki. Poudariti pa je treba, da kriti~na vrednost ni bila preseèna na nobeni lokaciji. 6.1.3.3 Cink Povpre~na vsebnost cinka v tleh ljubljanskih vrti~kov je bila 158 mg/kg tal. Najnìja vsebnost (70 mg/kg) je bila izmerjena na obmo~ju vrti~kov ob Cesti na Brdo, najvi{ja (446 mg/kg) pa na obmo~ju ob Krakovski ulici v Krakovem. Mejna vrednost je bila preseèna na 10 vrti~kih, opozorilna pa na 5 vrti~kih. Najbolj so onesnaèna tla vrti~kov ob Krakovski ulici s povpre~no vsebnostjo 317,3 mg/kg in ob Hladnikovi ulici v Trnovem s povpre~no vsebnostjo 301 mg/kg. Kriti~na vrednost ni bila preseèna na nobenem vrti~ku. 6.1.3.4 Baker Baker je bil v povpre~ju zastopan z vsebnostjo 43 mg/kg tal. Najnìja vsebnost (3,0 mg/kg) je bila izmerjena na obmo~ju vrti~kov ob Cesti na Brdo, najvi{ja pa na obmo~ju (216 mg/kg) ob Hladnikovi ulici v Trnovem. Mejna vrednost je bila preseèna na 13 vrti~kih, opozorilna pa na dveh. Kriti~na vsebnost bakra ni bila preseèna na nobenem vrti~ku. Slika 47: Vsebnost svinca v obdelovalnem sloju tal ljubljanskih vrti~kov. p str. 93 Slika 48: Vsebnost kadmija v obdelovalnem sloju tal ljubljanskih vrti~kov. p str. 94 Slika 49: Vsebnost cinka v obdelovalnem sloju tal ljubljanskih vrti~kov. p str. 95 Slika 50: Vsebnost bakra v obdelovalnem sloju tal ljubljanskih vrti~kov. p str. 96 92 Vsebnost svinca v tleh pod mejo detekcijske metode pod mejno vrednostjo (85 mg/kg) Sava presega mejno vrednost (85 mg/kg) presega opozorilno vrednost (100 mg/kg) presega kriti~no vrednost (530 mg/kg) [ENTVID KLE^E meja VVO Ljubljansko polje 2004 meja VVO Ljubljansko barje in okolica 2007 SAVLJE Zemlji{ka raba ^RNU^E gozd JE@ICA pozidana zemlji{~a, ceste vodovje [MARTNO OB SAVI Sava [I[KA BE@IGRAD HRASTJE Ljubljanica ZALOG MOSTE CENTER POLJE KRAKOVO GEOGRAFIJ VI^ BRDO TRNOVO A SLO RUDNIK 0 1 2 3 4 km VENIJE 21 Avtor vsebine: Borut Vr{~aj Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar Horvat Vir: © Geodetska uprava RS, Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 120/2004, 7/2006), 93 Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 115/2007) © GIAM ZRC SAZU 2009 Ljubljanica 94 Vrti~karstv Vsebnost kadmija v tleh pod mejo detekcijske metode o v Ljub pod mejno vrednostjo (1 mg/kg) Sava presega mejno vrednost (1 mg/kg) presega opozorilno vrednost (2 mg/kg) ljani presega kriti~no vrednost (12 mg/kg) [ENTVID KLE^E meja VVO Ljubljansko polje 2004 meja VVO Ljubljansko barje in okolica 2007 SAVLJE Zemlji{ka raba ^RNU^E gozd JE@ICA pozidana zemlji{~a, ceste vodovje [MARTNO OB SAVI Sava [I[KA BE@IGRAD HRASTJE Ljubljanica Br ZALOG igita J MOSTE CENTER amnik, Ale{ Smrekar POLJE VI^ KRAKOVO BRDO TRNOVO RUDNIK , Bor 0 1 2 3 4 km ut Vr{~aj Avtor vsebine: Borut Vr{~aj Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar Horvat Vir: © Geodetska uprava RS, Uredba o vodovarstvenem... (UL RS 120/2004, 7/2006), Uredba o vodovarstvenem... (UL RS 115/2007) © GIAM ZRC SAZU 2009 Ljubljanica Vsebnost cinka v tleh pod mejo detekcijske metode pod mejno vrednostjo (200 mg/kg) Sava presega mejno vrednost (200 mg/kg) kriti~na vrednost (300 mg/kg) presega kriti~no vrednost (720 mg/kg) [ENTVID KLE^E meja VVO Ljubljansko polje 2004 meja VVO Ljubljansko barje in okolica 2007 SAVLJE Zemlji{ka raba ^RNU^E gozd JE@ICA pozidana zemlji{~a, ceste vodovje [MARTNO OB SAVI Sava [I[KA BE@IGRAD HRASTJE Ljubljanica ZALOG MOSTE CENTER POLJE KRAKOVO GEOGRAFIJ VI^ BRDO TRNOVO A SLO RUDNIK 0 1 2 3 4 km VENIJE 21 Avtor vsebine: Borut Vr{~aj Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar Horvat Vir: © Geodetska uprava RS, Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 120/2004, 7/2006), 95 Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 115/2007) © GIAM ZRC SAZU 2009 Ljubljanica 96 Vrti~karstv Vsebnost bakra v tleh pod mejo detekcijske metode o v Ljub pod mejno vrednostjo (60 mg/kg) Sava presega mejno vrednost (60 mg/kg) presega opozorilno vrednost (100 mg/kg) ljani presega kriti~no vrednost (300 mg/kg) [ENTVID KLE^E meja VVO Ljubljansko polje 2004 meja VVO Ljubljansko barje in okolica 2007 SAVLJE Zemlji{ka raba ^RNU^E gozd JE@ICA pozidana zemlji{~a, ceste vodovje [MARTNO OB SAVI Sava [I[KA BE@IGRAD HRASTJE Ljubljanica Br ZALOG igita J MOSTE CENTER amnik, Ale{ Smrekar POLJE VI^ KRAKOVO BRDO TRNOVO RUDNIK , Bor 0 1 2 3 4 km ut Vr{~aj Avtor vsebine: Borut Vr{~aj Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar Horvat Vir: © Geodetska uprava RS, Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 120/2004, 7/2006), Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 115/2007) © GIAM ZRC SAZU 2009 Ljubljanica GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 6.1.3.5 Krom Povpre~na vsebnost kroma v tleh je bila 48 mg/kg tal. Najnìja vsebnost (17 mg/kg) je bila izmerjena v vrti~ku ob Zalo{ki cesti v Mostah, z obmo~ja ob [martinski cesti, pa je tudi vrti~ek, kjer smo ugotovili najvi{jo vrednost (354 mg/kg). Vsebnost kroma v tleh ve~ine vrti~kov (96 %) je bila pod mejno vrednostjo. Opozorilna vrednost za krom je bila preseèna v enem vrti~ku, mejna v treh in kriti~na v nobenem. 6.1.3.6 Nikelj Povpre~na vsebnost niklja v tleh je bila 28 mg/kg tal, najnìja (13 mg/kg) na obmo~ju vrti~kov ob Cesti na Brdo in najvi{ja (70 mg/kg) na obmo~ju ob Hladnikovi ulici v Trnovem. Mejna vrednost je bila preseèna v dveh vrti~kih ob Hladnikovi ulici in v enem ob Litostrojski cesti v [i{ki. Kriti~na vsebnost niklja ni bila preseèna. 6.1.3.7 Arzen Vsebnost arzena je presegala mejno vrednost le v 3 % vrti~kov. Povpre~na vsebnost je bila 12 mg/kg tal, najnìja je bila 5,9 mg/kg in najvi{ja 23 mg/kg. Na obmo~jih vrti~kov ob Cesti v [martno in Hladnikovi ulici v Trnovem je vsebnost arzena na dveh vrti~kih od treh presegla mejno vrednost, kriti~ne vrednost pa ni presegala nikjer. 6.1.3.8 Kobalt V 99 % vzorcev tal je bil kobalt pod mejno vrednostjo. Njegova povpre~na vsebnost v tleh je bila 10 mg/kg tal, najnìja (4,3 mg/kg) na obmo~ju vrti~kov ob Zalo{ki cesti v Mostah, najvi{ja (64 mg/kg) pa ob Litostrojski cesti v [i{ki, kar pomeni, da je bila preseèna opozorilna vrednost. 6.1.3.9 Molibden V Ljubljani je molibden nepomemben onesnaèvalec vrti~kov. Njegova povpre~na vsebnost v tleh je bila 1,5 mg/kg tal. Najvi{ja vsebnost (6,3 mg/kg) je bila zabeleèna na obmo~ju vrti~kov ob Kranj~evi ulici za Beìgradom, vendar je tudi ta pod zakonsko predpisano mejno vrednostjo. 6.1.4 OSTANKI FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV V TLEH Ena od pomembnej{ih ugotovitev raziskave je, da smo med stotimi analiziranimi vzorci tal vrti~kov le v enem ugotovili ostanke fitofarmacevtskih sredstev. [lo je za ostanke atrazina s koncentracijo 0,001 mg/kg tal, kar je blizu meje detekcije. Izvora atrazina na tej lokaciji nismo posebej raziskovali, saj je bila njegova vsebnost zelo nizka. Najverjetneje je posledica njegove uporabe v preteklosti, ko je bila na tej lokaciji njiva, na kateri so pridelovali koruzo. Ker smo v raziskavi spremljali veliko {tevilo aktivnih snovi, ki bi jih lahko vrti~karji potencialno uporabljali pri svoji dejavnosti, nas je tako pozitiven rezultat celo nekoliko presenetil. Kljub temu, da je znano, da imajo vrti~karji dokaj konzervativen odnos do uporabe fitofarmacevtskih sredstev, smo vseeno pri~akovali, da bomo glede na {irok spekter rastlin, ki jih pridelujejo, ter glede na ostanke fitofarmacevtskih sredstev, ki jih v zadnjih letih ugotavljajo v podzemni vodi na obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana (Krajnc 2007), v tleh odkrili ve~ ostankov fitofarmacevtskih sredstev. To bi lahko nenazadnje sklepali tudi iz rezultatov analiz ostankov fitofarmacevtskih sredstev v tleh, namenjenih kmetijstvu na obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana, ki so bile opravljene v zadnjih letih (na 97 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj primer Simon~i~ s sodelavci 2006), kjer smo v posameznih vzorcih tal ugotovili prisotnost metolaklora, terbutilazina in pendimetalina, ki jih lahko uporabljamo tudi pri pridelovanju nekaterih vrtnin. Eden izmed pomembnej{ih vzrokov za tako ugoden rezultat je zagotovo dejstvo, da so v sodobno- sti med najobstojnej{imi fitofarmacevtskimi sredstvi herbicidi, ki pa jih vrti~karji ve~inoma ne uporabljajo oziroma je njihova raba na vrti~kih zaradi {tevilnih dejavnikov zelo omejena. Njihovo uporabo v precej{nji meri omejujejo majhno {tevilo registriranih herbicidov za gojenje vrtnin in hitro vrstenje vrtnin na vrti~kih. Ob tem so tudi povr{ine vrti~kov oziroma posameznih gred dovolj majhne, da jih lahko lastniki brez ve~jih teàv in naporov okopljejo, zato herbicidov niti ne potrebujejo. Med insekticidi ter fungicidi pa z izjemo bakrovih pripravkov ni obstojnej{ih fitofarmacevtskih sredstev, ki bi bila registrirana za uporabo pri gojenju vrtnin. Pri bakru pa je tèko razmejiti njegov izvor glede na kmetijsko ali drugo rabo v prostoru. Analize vzorcev so pokazale, da je vsebnost bakra v tleh precej visoka, vendar je ta problematika podrobneje predstavljena v poglavju o tèkih kovinah v tleh. Na podlagi na{e raziskave (Vr{~aj s sodelavci 2008) lahko torej z veliko gotovostjo sklepamo, da vrti~karji s fitofarmacevtskimi sredstvi tal in podzemne vode ne onesnaùjejo. Ostanki fitofarmacevtskih sredstev v podzemni vodi skoraj zagotovo izvirajo zlasti iz kmetijske in nekmetijske (komunalne) rabe na obmo~ju nad njo. 98 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 7 PODZEMNA VODA Podzemna voda Ljubljanskega polja je redno nadzorovana na ve~ ravneh. Najvi{jo raven nadzora nad podzemnimi vodami, ki so vir pitne vode, predstavlja dràvni monitoring kakovosti podzemnih vod, katerega nosilec je Agencija Republike Slovenije za okolje (Poro~ilo o kakovosti …). Pripravljen je skladno z zahtevami Direktive o vodah 2000/60/ES, Pravilnika o imisijskem monitoringu podzemne vode (UL RS 42/2002) in Uredbe o stanju podzemnih voda (UL RS 25/2009). Klju~ni namen dràvnega monitoringa je ugotavljanje kemijskega stanja, ki je temelj morebitnih ukrepov, ki naj bi zagotovili doseganje okoljskih ciljev na dràvni ravni. Nosilec lokalnega monitoringa kakovosti podzemnih vod (Lapajne s sodelavci 2006) je Oddelek za varstvo okolja Mestne ob~ine Ljubljana. Njegov cilj je spremljanje stanja kakovosti vodnega vira in pravo~asno prepoznavanje morebitnih teènj, ki bi lahko povzro~ile poslab{anje njegove kakovosti. Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d. o. o. vklju~uje nadzor kakovosti vodnega vira v sistem HACCP (Hazard Analysis Critical Control Points), ki omogo~a pravo~asno prepoznavanje tistih fizikalno-kemijskih in mikrobiolo{kih dejavnikov, ki bi lahko pri sistemu oskrbe s pitno vodo predstavljali tveganje za zdravje ljudi. Ker v sistemu oskrbe s pitno vodo ni priprave vode, je prvo sito ugotavljanja tveganj nadzor kakovosti vodnega vira na prispevnih obmo~jih. Druga~e kot pri dràvnem in lokalnem monitoringu kakovosti podzemnih vod se nadzor teko~e prilagaja ugotovitvam, ki so v primeru potrebe tudi podlaga za takoj{nje ukrepe. 7.1 SPLO[NO O KAKOVOSTI PODZEMNE VODE NA LJUBLJANSKEM POLJU Vodonosnik Ljubljanskega polja leì pod glavnim mestom Slovenije, za katerega so zna~ilni velika gostota poselitve, gosta prometna infrastruktura (vozli{~e avtocestnega krià in èlezni{kih povezav), razvita industrija in obrt ter intenzivno kmetijstvo na mestnem obrobju. Podzemno vodo obremenjujejo razpr{eni in to~kovni viri onesnaènja. Med razpr{ene uvr{~amo kmetijstvo (nitrati, pesticidi), poselitev (nitrati, kalij, ortofosfati …) in deloma promet (mineralna olja, policikli~ni aromatski ogljikovodiki – PAH), med to~kovne pa industrijo in proizvodno obrt (halogenirane organske spojine, tèke kovine), odlagali{~a odpadkov ({irok spekter onesnaèval) ter prometne nesre~e (razlitja naftnih derivatov in razli~nih kemikalij) (Auersperger, Jamnik in Kranjc 2005). Ne glede na vse zgoraj zapisano pa primerjava rezultatov dràvnega monitoringa kakovosti 15 vodnih teles podzemne vode v Sloveniji kaè, da je podzemna voda Ljubljanskega polja med manj obremenjenimi (Dobnikar-Tehovnik s sodelavci 2008). Za vodonosnik Ljubljanskega polja je zna~ilno, da je kakovost podzemne vode zaradi poti napajanja mo~no odvisna od opazovalnega mesta, to je od njegove oddaljenosti od napajalnega obmo~ja reke Save in od oddaljenosti od virov onesnaèvanja na Ljubljanskem polju, ki jih padavinska voda izpira skozi humusni pokrov in nezasi~ene plasti v zasi~eno plast vodonosnika. Kljub odvisnosti dinamike podzemne vode od dinamike Save se v kakovosti podzemne vode bistveno bolj kot vpliv kakovosti infiltrirane re~ne vode odraà vpliv dogajanja na povr{ini vodonosnika. Dinamika raz{irjanja onesnaènja skozi humusne plasti in nezasi~eno cono vodonosnika {e ni dovolj poznana, vendar je na podlagi opisanih opaànj mogo~e zaklju~iti, da so procesi izredno hitri, kar je velika nevarnost za vodni vir, obenem pa hitro raz{irjanje onesnaènj skozi zgornje nezasi~ene plasti pomeni tudi razmeroma hitro odstranitev onesnaènja. Rezultati analiz na splo{no kaèjo, da temeljni fizikalno-kemijskimi parametri kaèjo primerno kakovost podzemne vode: • Mineralizacija je glede na lastnosti vodonosnika in dolìno poti oziroma ~as zadrèvanja podzemne vode primerna. • Koncentracije celotnega organskega ogljika, izraène kot TOC, ki imajo naravni ali antropogeni izvor, so nizke. 99 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj • Amonij (NH ) se zazna le lokalno in ob~asno, malo nad mejo dolo~anja metod. 4 • Koncentracija nitrata v vodnjakih sistema oskrbe s pitno vodo se v povpre~ju giblje okrog 20 mg/l. Za podzemno vodo Ljubljanskega polja velja, da nitrat ne presega mejne vrednosti 50 mg/l, dolo~e-ne z Uredbo o stanju podzemnih voda (UL RS 25/09) in s Pravilnikom o pitni vodi (UL RS 19/2004). Nekoliko vi{je koncentracije nitrata ugotavljamo na obrobju vodonosnika, vendar to bistveno ne vpliva na kakovost podzemne vode v ~rpali{~ih. • Koncentracije drugih temeljnih anionov in kationov (na primer klorid, bromid) so dale~ pod mejnimi vrednostmi za pitno vodo, a so odvisne od lokalnih razmer in letnega ~asa. • Med mikroelementi je mogo~e slediti oblaku kroma iz sredine osemdesetih let prej{njega stoletja v ok-sidativnem stanju VI (Brilly, Jamnik in Drobne 2003), ki se je s severozahodnega roba vodonosnika mimo zahodnega roba vodarne Kle~e pomaknil do vodarne Hrastje, kjer se le po~asi umika. Koncentracije skupnega kroma, od katerega je glavnina v oksidacijski obliki VI, so ob zahodnem robu vodarne Kle~e reda velikosti nekaj mikrogramov na liter (μg/l), na jùnem robu vodarne Hrastje pa dosegajo vrednosti pod 20 μg/l in se v smeri proti severnemu delu vodarne zmanj{ujejo. Ker je mejna vrednost za skupni krom 50 μg/l, rezultati niso zaskrbljujo~i, namenjeni pa so ugotavljanju dinamike {irjenja onesnaènj in hkrati opozarjajo na dolgotrajno odstranjevanje onesnaènj iz vodonosnika po naravni poti. Rezultati presku{anj studen~nic na vzhodnem obmo~ju vodonosnika le ob~asno naka- èjo sledi prisotnosti onesnaèvala, kar pomeni, da je onesnaèvalo na to obmo~je pripotovalo, s tokom vode pa se je razred~ilo. • Zaradi adsorbcijskih sposobnosti sedimenta drugih tèkih kovin v podzemni vodi Ljubljanskega polja ni. Adsorbcijske lastnosti sedimenta niso zmanj{ane, kar potrjuje tudi koncentracija natrijevih in klo-ridnih ionov (»slanica«, NaCl), ki je ve~inoma v koncentracijskem obmo~ju pod 50 mg/l. ^e bi se koncentracija NaCl v podzemni vodi bistveno pove~ala, bi lahko pri~akovali tudi desorpcije tèkih kovin iz sedimenta v podzemno vodo. (Panno s sodelavci 2002). • Spojine iz skupine lahkohlapnih halogeniranih ogljikovodikov na Ljubljanskem polju zaznavamo od za~etka monitoringa podzemnih vod. Pojavi onesnaènj so razpr{eni ali to~kovni (Lah s sodelavci 2005). Rezultati kaèjo, da se koncentracije dveh pomembnih onesnaèval 1,1,2,2-tetrakloroetena in 1,1,2-trikloroetena (klorirani industrijski topili) v povpre~ju nìje kot v preteklem obdobju in se gibljejo pod mejo dolo~ljivosti analiznih metod. Konec leta 2004 so na jùnem robu vodarne Hrastje koncentracije trikloroetena dosegle 18 μg/l, na prispevnem obmo~ju vodarne pa so bile ugotovljene koncentracije nekaj 100 μg/l. • Med najpomembnej{imi onesnaèvali podzemne vode na Ljubljanskem polju so è desetletja one- snaèvala iz vrst pesticidov, zlasti atrazin, njegov razgradni produkt desetilatrazin in 2,6-diklorobenzamid, razgradni produkt herbicida diklobenila. Atrazin in relevantni razgradni produkt izvirata iz ~asa manj kontrolirane rabe pesticidov, izvor 2,6-diklorobenzamida pa je bil potrjen leta 2001. Na Ljubljanskem polju so v preteklosti najpogosteje uporabljali herbicid atrazin, namenjen zatiranju plevela v koruzi, v zadnjih letih pa ga uporabljajo zlasti v kombinaciji s herbicidom metolaklorom. Dolgoletna stihijska raba na {ir{em obmo~ju Slovenije je povzro~ila veliko obremenjenost podzemne vode z atrazinom in njegovimi razgradnimi produkti, zlasti desetilatrazinom. 1. januarja 2003 so uporabo atrazina popolnoma prepovedali. Nadomestila so ga druga fitofarma- cevtska sredstva, kljub temu pa ni mogo~e povsem izklju~iti rabe atrazina iz starih zalog ali nelegalnih virov. Disperzno onesnaènje z atrazinom in njegovimi razgradnimi produkti je lahko vzor~ni primer posledic dalj ~asa trajajo~ega razpr{enega onesnaèvanja vodonosnika. Tènja zmanj{evanja koncentracij vseh treh relevantnih spojin je potrjena za celotno obmo~je Ljubljanskega polja. Uporaba herbicida atrazina je najbolj prizadela vodarno Hrastje, zlasti njen jùni rob, kjer so koncentracije kljub tènji upadanja {e vedno nad mejno vrednostjo 0,1 μg/l. Koncentraciji atrazina in desetilatrazina se zmanj{ujeta od juga proti severu vodarne Hrastje, pri ~emer se razmerje koncentracije desetilatrazina proti koncentraciji atrazina rahlo pove~uje. To kaè, da potekajo naravni procesi razgradnje, novi vnosi pa niso bili dokazani. Onesnaènje je prvotno prizadelo tudi zahodni rob vodarne Kle~e in vodarno [entvid, kjer pa zaznavamo le {e sledi onesnaèval iz vrst pesticidov. 2,6-dikloroben-100 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 ALE[ SMREKAR Slika 51: V zaledju najòjih vodovarstvenih obmo~ij na Ljubljanskem polju so kmetijska zemlji{~a praviloma razmeroma intenzivno obdelana, kar velja tudi za okolico vodarne Hrastje. zamid (razgradni produkt herbicida diklobenila) je prizadel le osrednji in severni del vodarne Hrastje, kjer so leta 2001 koncentracije tudi do {estkrat presegle mejno vrednost. Onesnaènje se je iz vodonosnika odstranilo po naravni poti, saj zaradi hitrih ukrepov, ki jih je prinesla Odredba o za~asni prepovedi uporabe fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov diklobenil na nekmetijskih povr{inah na obmo~ju Ljubljanskega polja (UL RS 23/2002), novih vnosov ni bilo. Tudi koncentracije v vseh vodnjakih vodarne Hrastje so nìje od mejne vrednosti. V novej{em ~asu v vodonosniku Ljubljanskega polja ugotavljamo sledi herbicidov terbutilazina in metolaklora, iz ~esar lahko sklepamo, da so rabo atrazina v kmetijstvu v najve~ji meri nadomestili kom-biniranimi pripravki metolaklor/terbutilazin. Raba metolaklora je zaradi njegovih razgradnih produktov, zlasti deklorometolaklora, metolaklora etansulfonske kisline in metolaklora oksanilne kisline, dolgoro~- no problemati~na. Tudi pri ostalih novej{ih fitofarmacevtskih sredstvih lahko sklepamo, da najve~je tveganje predstavlja nastanek obstojnih razgradnih produktov. Izjema je nepravilna raba sicer dovoljenih pripravkov, ki lahko povzro~i ve~jo lokalno {kodo. V zadnjem obdobju ugotavljamo ~ezmerno koncentracijo herbicida metazaklora na vzhodnem robu vodarne Kle~e. Dràvni organi so pri upravljanju s fitofarmacevtskimi sredstvi dosegli velik napredek, saj so se zmanj- {ale embalirane koli~ine fitofarmacevtskih sredstev. Prav to je poleg zavedanja vrti~karjev o pomenu zdrave hrane in neustreznih mest opazovalne mreè pomemben razlog, da nismo ugotovili vpliva vrti~- karstva na podzemno vodo Ljubljanskega polja zaradi morebitnega vnosa fitofarmacevtskih sredstev. Pri~akujemo lahko, da vrti~karstvo tudi v prihodnje ne bo prispevalo k opaznej{emu vnosu ostankov fitofarmacevtskih sredstev, kar potrjuje spoznanje, da tudi na obmo~jih vrti~kov pogosteje ugotavljamo »kmetijske« pesticide, na primer metolaklor in terbutilazin. Pogoj za njuno zaznavanje je analizna metoda, s katero je mogo~e ugotoviti koncentracije pod 10 ng/l. 101 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj Izku{nje z onesnaènji vodonosnika Ljubljanskega polja, ki so bila trenutne narave ali vsaj omejena na obdobje nekaj sezon, kaèjo, da dinamika toka podzemne vode omogo~a razmeroma hitro odstranitev onesnaèvala iz vodonosnika. Onesnaènji z 2,6-diklorobenzamidom in s trikloroetenom sta se do leta 2008 odstranili iz vodonosnika, tako da so zaznavne le {e sledi onesnaèval, ki pa ne vplivajo na kakovostno stanje vodnih virov in ne ogroàjo oskrbe s pitno vodo. Morebitna navzo~nost onesnaèval vpliva na delovanje sistema oskrbe s pitno vodo, saj se reìm ~rpanja vseskozi prilagaja ugotovljenemu kakovostnemu stanju podzemne vode na prispevnih obmo~- jih na na~in, da je zagotovljena najvi{ja stopnja varnosti za zdravje ljudi. Zaradi antropogenih dejavnosti na prispevnih obmo~jih ~rpali{~ v sistemu oskrbe s pitno vodo obstajajo tveganja, a so nadzorovana in obvladovana. 7.2 RAVEN PODZEMNE VODE Leta 2006 je bilo vodno stanje srednje visoko, obilnej{ih dolgotrajnih padavin, ki bi trajneje vplivale na vnos nevarnih snovi s povr{ine, ni bilo. Zaradi tega ocenjujemo, da je bilo spiranje onesnaèval s povr{ine v prst (v tem poglavju sopomenka za pedolo{ki izraz tla) majhno. V obdobju od jeseni 2006 do jeseni 2007 opazimo zna~ilna primarna maksimuma ravni podzemne vode po jesenskem padavin- skem obdobju. Jesensko vzor~enje leta 2007 je potekalo po izrazitih padavinah, ki so 17. septembra zajele celotno Slovenijo in povzro~ile poplave, v neposredni bliìni Save (LP Ja-2) pa takoj{en intenzi-ven dvig ravni podzemne vode, ki se je v osrednjem delu Ljubljanskega polja (PKL 2-1) odrazil z zamikom. Kljub izjemnim razmeram na opazovalnem mestu LP Ja-2, ki leì znotraj vodarne Jar{ki prod, nismo zabeleìli najvi{jega vodnega stanja v zadnjih desetih letih (preglednica 15). Pomladno vzor~enje leta 2008 je potekalo v obdobju srednjega vodnega stanja. 282 272 ode / nadmorska vi{ina emne v o podz niv 262 1. 8. 06 9. 11. 06 17. 2. 07 28. 5. 07 5. 9. 07 14. 12. 07 23. 3. 08 datum Ja-2 LP Obrije PKL 2-1 P-1gl Series5 Slika 52: Raven podzemne vode na obmo~ju vodarn Jar{ki prod (LP Ja-2), Kle~e (PKL 2-1) in Hrastje (LP Obrije) ter na obmo~ju Zaloga (P-1gl) med avgustom 2006 in aprilom 2008. 102 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 Preglednica 15: Vzor~na mesta ravni podzemne vode v bliìni vrti~karskih obmo~ij. oznaka raven podzemne vode (nadmorska vi{ina v m) raven podzemne vode v letih 2006–2007 {tevilka vzor~nega (nadmorska vi{ina v m) blìnjega mesta vrti~karskega obmo~ja obdobje minimum povpre~je maksimum minimum povpre~je maksimum LP Ja-2 1998–2007 274,63 275,51 277,92 274,86 275,47 277,62 1 PKL 2-1 1998–2007 277,12 278,81 282,19 277,45 278,54 280,04 3 LP Obrije 1998–2007 273,78 274,73 276,97 274,20 274,56 275,46 13 P-1gl oktober 263,54 264,21 266,06 263,54 264,06 265,39 23 2003–2007 Raven podzemne vode podajamo na mestih, prikazanih v preglednici 15, ki prikazuje naziv mer- skega mesta, raven podzemne vode v dalj{em ~asovnem obdobju v primerjavi z obdobjem 2006–2007 ter obmo~ja vrti~kov v bliìni merskega mesta. 7.3 ANALIZA KAKOVOSTI PODZEMNE VODE Na obmo~ju vodonosnika Ljubljanskega polja potekajo {tevilne antropogene dejavnosti. Ker se njihov vpliv medsebojno prepleta, je vpliv posamezne dejavnosti, ki prispeva k istim antropogenim onesna- èvalom, tèko oceniti. Iz primerjave rezultatov presku{anj podzemne vode iz obdobja od oktobra do novembra 2006 in iz obdobja od marca do aprila 2008 je razvidno, da smo pri vseh {tirih odvzemih odvzeli vzorce s podobno stopnjo mineralizacije. Povpre~ne vrednosti {tirih vzor~enj za izbrane parametre, to je temperaturo, elektroprevodnost, redoks potencial ter vsebnost kalcija, magnezija, nitrata, natrija, klorida, kalija, sulfata, atrazina, desetilatrazina, karbamazepina so navedene v preglednici 16. 7.3.1 TEMPERATURA NA TERENU Temperatura podzemne vode je eden od temeljnih fizikalnih parametrov, ki ob upo{tevanju osta- lih fizikalnih in kemijskih parametrov ter razmer na opazovalnem objektu kaè informacijo o vplivu lokalnih padavin oziroma zalednih voda, na lokacijah v neposredni bliìni reke pa tudi vpliv napajanja vodonosnika z infiltracijo re~ne vode. Najve~ja nihanja v temperaturi podzemne vode smo zaznali na objektih v neposredni bliìni Save, na vrti~karskem obmo~ju jùno od ^rnu~ (vd-470a, vd-724 in JA-10), kar povezujemo s spreminjanjem temperature Save, ki doseè najnìje vrednosti spomladi zaradi talje-nja snega v hribovitih predelih, najvi{je vrednosti pa v poznem poletju. Na tem obmo~ju smo izmerili tudi najvi{jo (16,6 °C) in najnìjo (6,6 °C) temperaturo podzemne vode, ki koleba v ve~jem razponu, kot ga poznamo iz monitoringov podzemnih vod na Ljubljanskem polju (Poro~ilo o kakovosti …). Precej{- nja temperaturna kolebanja so tudi v objektih vd-1580 (Dravlje) in vd-279 (Krakovo), kar povezujemo s plitvim nivojem podzemne vode in z letnimi ~asi, saj ima podzemna voda jeseni vi{jo temperaturo kot spomladi. Povpre~na izmerjena temperatura iz skupaj 94 meritev je 12,2 °C, kar je nekoliko vi{ja vrednost, kot jo v povpre~ju zaznavamo v vodonosnih plasteh osrednjega dela Ljubljanskega polja. Rezultat je pri~akovan, saj so v vzor~evalni mreì objekti, v katerih je raven podzemne vode v povpre~- ju bolj plitvo pod povr{jem kot v opazovalnih objektih republi{kega monitoringa kakovosti podzemnih vod. 103 104 Vr Preglednica 16: Povpre~ne vrednosti vzor~enj iz obdobja od oktobra do novembra 2006 in iz obdobja od marca do aprila 2008 za izbrane ti~karstv parametre lastnosti podzemne vode na reprezentativnih vzor~nih mestih. mesto obmo~je atrazin deseti- elektro- kalcij kalij karba- klorid magnezij natrij nitratni redoks sulfat temperatura o v Ljub vzor~enja vrti~kov latrazin prevodnost mazepin du{ik (NO ) potencial (na terenu) 3 (na terenu) ng/L ng/L μS/cm mg/L mg/L ng/L mg/L mg/L mg/L mg/L mV mg/L °C ljani vd-470a 1 8 16 569 71 6,7 270 25 15 25 18 473 22 13,4 vd-724 4 8 368 56 1,0 11 5 13 4 9 468 12 11,0 JA-5 3 5 420 68 0,5 < LOD = 10,0 4 13 3 5 361 11 11,1 JA-10 3 8 376 57 1,1 < LOD = 10,0 6 13 4 10 377 13 11,7 VD Kle~e-10 2 49 79 564 86 0,9 < LOD = 10,0 15 20 5 23 412 15 11,5 LP Petrol 57 77 583 82 1,3 < LOD = 10,0 26 19 13 21 375 16 13,6 PKL 2-1 3 31 59 559 84 1,0 < LOD = 10,0 15 19 5 20 287 14 12,3 vrtina IMP 52 90 676 97 4,1 < LOD = 10,0 26 23 10 37 433 20 13,0 VD Kle~e-16 4 11 412 64 0,6 < LOD = 10,0 6 14 3 9 401 12 11,3 VD Kle~e-17 22 43 545 85 0,8 < LOD = 10,0 15 19 5 16 401 14 11,8 Br vd-1385 4 40 40 645 87 2,3 < LOD = 10,0 41 18 22 22 255 16 12,8 igita J vd-1580 15 15 826 102 4,3 < LOD = 10,0 67 18 46 31 413 18 13,0 amnik, Ale{ Smrekar vd-422 8 < LOD = 2,0 < LOD = 2,0 459 54 0,7 < LOD = 10,0 1 12 16 0 95 < 1,5 12,2 vd-279 9 15 26 481 74 1,2 < LOD = 10,0 7 17 3 27 433 14 12,0 vrtina B[V-1/99 13 67 91 591 81 1,5 23 30 19 15 28 331 22 13,4 PAC-9 13 26 537 81 1,1 < LOD = 10,0 17 18 8 21 276 16 12,7 LP Obrije 13 24 571 85 1,2 < LOD = 10,0 20 19 9 18 337 16 12,5 PH5 112 96 539 80 0,7 < LOD = 10,0 16 21 5 17 291 25 11,8 , Bor vd-1070 3 8 481 74 1,2 < LOD = 10,0 8 15 6 11 434 16 11,5 »Pot na Brje« 17 10 9 488 73 1,8 < LOD = 10,0 12 15 8 12 340 13 11,7 ut Vr{~aj VD [entvid-1a 19 19 32 535 82 1,1 < LOD = 10,0 18 18 9 17 392 14 11,9 »Kek~eva« 28 30 21 540 77 1,1 < LOD = 10,0 19 17 13 13 369 15 12,6 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 7.3.2 ELEKTROPREVODNOST Elektroprevodnost podzemne vode je parameter, ki podaja informacijo o geolo{ki zgradbi vodono- snika in ~asu zadrèvanja podzemne vode v njem, pa tudi o vplivu lokalnih padavin in onesnaènj, ki pronicajo v vodonosnik z lokalno padavinsko komponento. Najnìje (JA-10, vd-724 (jùno od ^rnu~), 342 μS/cm) in zaradi vpliva Save spreminjajo~e vrednosti najdemo ob Savi. Mo~no navzgor odstopa vzor~no mesto vd-470a (jùno od ^rnu~), kjer zasledujemo antropogeni vpliv, ki se kaè tudi v povi{ani vrednosti preostalih parametrov, ki kaèjo vpliv ~lovekove dejavnosti (klorid, nitrat). Razmeroma nizka vrednost elektroprevodnosti v VD Kle~e-16 v primerjavi z VD Kle~e-17 dokazuje ve~ji delè Save na lokaciji VD Kle~e-16, ki je posledica neposrednega hitrej{ega dotoka re~ne vode z napajanega obmo~ja severno od vodarne Kle~e (Jamnik in Urbanc 2000). Najvi{je izmerjene vrednosti so v hi{nem vodnjaku vd-1580 v Drav-ljah (898 μS/cm), kar je bistveno vi{ja vrednost od vrednosti v osrednjem delu Ljubljanskega polja, ki se gibljejo v razponu od 450 do 550 μS/cm. Ker je tok podzemne vode homogeniziran, se, kljub pri~akovanim vplivom onesnaèval iz urbane sredine mesta (B[V-1/99, @ale), elektroprevodnost bistveno ne spreminja. 7.3.3 OKSIDACIJSKO-REDUKCIJSKI POTENCIAL Oksidacijsko-redukcijski potencial oziroma redoks potencial (ORP) je parameter, ki kaè na spo- sobnost, da v vodi potekajo oksidacijski ali redukcijski procesi. Za podzemno vodo Ljubljanskega polja velja, da je dobro prezra~ena in pogojev za redukcijo ni, kar se kaè v razmeroma nizkem {tevilu mikrobiolo{ko neskladnih vzorcev pitne vode (Jamnik s sodelavci 2007), ki ni klorirana. Najbolj reducirajo~e okolje zaradi tipi~ne barjanske prsti opazimo na mestu vd-422 (ob potoku Curnovcu v Rakovi Jel{i, 77,4 m-V), nizke vrednosti pa so opazne tudi v hi{nem vodnjaku vd-1385, kar pripisujemo lokalnemu onesnaènju iz neposredne bliìne in zelo majhni preto~nosti vodnjaka. 7.3.4 NITRAT Povi{ane vrednosti nitrata na Ljubljanskem polju imajo izvor v kmetijstvu in neurejenem odvajanju odpadnih voda, lokalno pa lahko pri~akujemo tudi vpliv vrti~karstva. Gibljejo se od 2,8 mg/l (JA-5) do 39,6 mg/l (IMP) na zahodnem robu vodarne Kle~e, kar na sliki 53 opazimo v vrednostih, ki mo~no sipajo. Vodnjak B[V-1/99 (@ale), kjer se vrednosti nitrata spreminjajo bolj kot povpre~no na drugih opazovalni mestih, predstavlja opazovalno mesto z nekmetijskim zaledjem, v katerem je zaznaven vpliv odpadne vode (Urbanc in Jamnik 2007). Kljub visokim koncentracijam nitrata v bliìni vodarne Kle~e (IMP) se znotraj nje razmere bistveno ne spreminjajo. Koncentracije nitrata se mo~no spreminjajo tudi v bliìni Save (vd-470a, jùno od ^rnu~) ter v vrti~karskih vodnjakih vd-279 (Krakovo) in vd-1580 (Dravlje), kar je zaradi majhne razdalje do gladine podzemne vode pri~akovano. V objektu vd-422 (ob potoku Curnovcu v Rakovi Jel{i) je zaradi redukcijskih razmer koncentracija nitrata pod mejo zaznavnosti analizne metode. V ~asu zadnjega vzor~enja so bile redukcijske razmere dokazane s prisotnostjo amonija (5,3 mg NH -N/l), ki zaradi prezra~enosti vodonosnih plasti na Ljubljanskem polju obi~ajno ni prisoten 4 nad mejo dolo~ljivosti metode. Na odvzemnem mestu vd-470a (jùno od ^rnu~) je koncentracija nitrata glede na bliìno Save povi{ana, kar pripisujemo tako vrti~karski rabi kot vplivu odvajanja o~i{~enih odpadnih vod iz komunalne ~istilne naprave ^rnu~e, delno pa tudi neurejenemu odvajanju odpadnih vod na prostranem vrti~karskem obmo~ju jùno od ^rnu~. Povpre~na izmerjena vrednost koncentracije nitrata v ~asu izvajanja projekta je bila 17,5 mg/l. Slika 53: Koncentracija nitrata v podzemni vodi na izbranih vzor~nih mestih na Ljubljanskem polju. p str. 106 Slika 54: Koncentracija atrazina v podzemni vodi na izbranih vzor~nih mestih na Ljubljanskem polju. p str. 107 105 106 Vrti~karstv Koncentracija nitrata v vodi (mg/l) < 5,0 25,1–30,0 5,1–10,0 o v Ljub 30,1–35,0 Sava 10,1–15,0 15,1–20,0 35,0 < ljani 20,1–25,0 [ENTVID KLE^E obmo~je vrti~kov meja VVO Ljubljansko polje 2004 meja VVO Ljubljansko barje in okolica 2007 SAVLJE ^RNU^E Zemlji{ka raba gozd JE@ICA Sava pozidana zemlji{~a, ceste vodovje [I[KA [MARTNO OB SAVI BE@IGRAD HRASTJE Ljubljanica Br MOSTE ZALOG igita J CENTER amnik, Ale{ Smrekar POLJE VI^ KRAKOVO BRDO TRNOVO RUDNIK , Bor 0 1 2 3 4 km ut Vr{~aj Avtorji vsebine: PrimoÀuersperger, Brigita Jamnik, Miha Nartnik Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar Horvat Vir: © Geodetska uprava RS, Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 120/2004, 7/2006), Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 115/2007) © GIAM ZRC SAZU 2009 Ljubljanica Koncentracija atrazina (ng/l) < 2,5 25,1–50,0 2,5–5,0 Sava 50,1–75,0 5,1–10,0 10,1–15,0 75,0 < 15,1–25,0 [ENTVID KLE^E obmo~je vrti~kov meja VVO Ljubljansko polje 2004 SAVLJE meja VVO Ljubljansko barje in okolica 2007 ^RNU^E Zemlji{ka raba JE@ICA gozd Sava pozidana zemlji{~a, ceste vodovje [I[KA BE@IGRAD HRASTJE Ljubljanica MOSTE ZALOG CENTER POLJE KRAKOVO GEOGRAFIJ VI^ BRDO TRNOVO A SLO RUDNIK 0 1 2 3 4 km VENIJE 21 Avtorji vsebine: PrimoÀuersperger, Brigita Jamnik, Miha Nartnik Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar Horvat 107 Vir: © Geodetska uprava RS, Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 120/2004, 7/2006), Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 115/2007) © GIAM ZRC SAZU 2009 Ljubljanica Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj 7.3.5 RELEVANTNI PESTICIDI IN RAZGRADNI PRODUKTI: ATRAZIN IN DESETILATRAZIN Pesticida atrazina ne pri{tevamo k onesnaèvalom, ki bi lahko imeli izvor v obdelavi vrti~kov. Pregled obremenjenosti na izbranih mestih pa omogo~a dodaten vpogled v dinamiko podzemne vode. Ker je meja detekcije metode nizka (2 ng/l), je analiza stanja mòna tudi na lokacijah, kjer druge vrste nadzora (Poro~ilo o kakovosti …) ne dokazujejo prisotnosti tovrstnih onesnaèval nad mejo detekcije. Atrazin je v sledovih razpr{en po celotnem vodonosniku. Izjemoma ga ni samo na vzor~nem mestu vd-422 (ob potoku Curnovcu v Rakovi Jel{i). Kako obsèna je kontaminacija z njim, razkriva ugotovitev, da so njegove sledi tudi na vzor~nem mestu Pot na Brje in vd-279 (Krakovo), kjer ni neposredne hidravli~ne povezave z osrednjim delom vodonosnika oziroma njegovega vpliva ne pri~akujemo, zato predvidevamo, da gre za sekundarni vir onesnaèvanja. Na splo{no je koncentracija razgradnega produkta desetilatrazina (slika 54) vi{ja kot koncentracija osnovne substance atrazina, kar dokazuje potek razgradnih procesov. Ti te~ejo po~asneje v globljih podzemnih plasteh, kar je razvidno iz primerjave koncentracij na mestu PH-5 (Hrastje), kjer je koncentracija atrazina {e vedno vi{ja od koncentracije desetilatrazina. Najvi{je koncentracije obeh substanc so opazne na zahodnem robu vodarne Kle~e (VD Kle~e-10, LP Petrol, PKL 2-1 in IMP) in prispevnem obmo~ju vodarne Hrastje (B[V-1/99, @ale), kjer so tudi najve~ja nihanja koncentracij. 7.3.6 NATRIJ Pove~ano koncentracijo natrija ob isto~asno pove~ani koncentraciji klorida povezujemo s soljenjem cest, netesnostjo kanalizacijskega omrèja in neurejenim odvajanjem odplak. Izrazita korelacija med omenjenima ionoma je opazna na vzor~nih mestih vd-470a (jùno od ^rnu~), vd-1385 ([entvid) in vd-1580 (Dravlje), kjer je bila najvi{ja ugotovljena koncentracija 55,8 mg/l. Najnìja koncentracija natrija (2,7 mg/l) je bila v vzor~nem mestu VD Kle~e-16, kar pomeni, da na prispevnem obmo~ju med Savo in vodarno Kle~e ni pomembnej{ega antropogenega vnosa. Odvzemno mesto vd-422 (ob potoku Curnovcu v Rakovi Jel{i) kaè nekoliko vi{jo koncentracijo natrija, koncentracija klorida pa je nizka, kar dokazuje nehalitni izvor, najverjetneje preperevanje alumosilikatov ali prisotnost natrijevih soli organskega izvora. Povpre~- na izmerjena vrednost koncentracije natrija v ~asu izvajanja projekta je bila 10,6 mg/l. 7.3.7 KLORID Pove~ano koncentracijo klorida ob isto~asno pove~ani koncentraciji natrija povezujemo s soljenjem cest, netesnostjo kanalizacijskega omrèja in neurejenim odvajanjem odplak. Koncentracija klorida je mo~no pove~ana na odvzemnih mestih vd-1580 (Dravlje) in vd-1385 ([entvid), soljenje cest pa je predvidoma razlog tudi na odvzemnih mestih B[V-1/99 (@ale), IMP in LP Petrol ([i{ka). Povpre~na izmerjena vrednost koncentracije klorida v ~asu izvajanja projekta je bila 18,1 mg/l. V odvisnosti mnoìnske koncentracije natrija proti kloridu (slika 55) izstopa vzor~no mesto vd-422 (ob potoku Curnovcu v Rakovi Jel{i), kjer je bila koncentracija klorida manj{a od 1 mg/l, ki predstavlja vrednost naravnega ozadja klorida. Ve~ji vpliv slanice s povr{ine je opazen na odvzemnih mestih ob prometnicah (B[V-1/99 (@ale); LP Petrol, IMP ([i{ka)), najve~ji pa na odvzemnih mestih s podzemno vodo plitvo pod povr{jem (vd-1580 (Dravlje), vd-1385 ([entvid)). Zgornje ugotovitve dopolnjuje slika 56, ki prikazuje odvisnost masne koncentracije nitrata od masne koncentracije klorida. Razvidno je, da je v vzor~nih mestih, obremenjenih s kloridom, dokazana tudi obremenjenost z nitratom. Odstopata mesti B[V-1/99 (@ale) in IMP ([i{ka), kjer je obremenjenost z nitratom nekoliko vi{ja od obremenjenosti s kloridom, kar se pripisuje vplivom odplak in kmetijstva. Vi{ja obremenjenost z nitratom v odvzemnem mestu vd-279 se pripisuje vrti~karstvu. Odvzemno mesto vd-470a je glede na bliìno Save nadpovpre~no obremenjeno. 108 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 2 vd-1580 vd-470a ij/mmol/l 1 vd-1385 natr vd-422 B[V-1/99 VD [entvid-1a LP Petrol IMP PAC-9 0 0 1 2 3 klorid/mmol/l Slika 55: Povpre~na mnoìnska koncentracija natrija proti povpre~ni mnoìnski koncentraciji klorida. 40 IMP 30 vd-1580 B[V-1/99 vd-279 VD Kle~e-10 vd-1385 PAC-9 LP Petrol 20 at/mg/l PKL 2-1 LP Obrije PH-5 nitr vd-470a 15 18,025 vd-1070 Kek~eva Pot na Brje 10 JA-10 5,93 vd-724 4,02 vd-422 0 0 10 20 30 40 50 60 70 klorid/mg/l Slika 56: Povpre~na masna koncentracija klorida proti povpre~ni masni koncentraciji nitrata. 109 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj 7.3.8 KALIJ Kalij v podzemni vodi ima lahko naravne ozadje. Ker je manj geokemi~no mobilen kot na primer natrij, ga je v povpre~ju v podzemni vodi manj kot natrija. Med antropogenimi dejavniki njegovega izvora je kmetijstvo, posledi~no tudi vrti~karstvo. Najvi{jo vrednost kalija (7,5 mg/l) smo zaznali na opazovalnem mestu vd-470a (jùno od ^rnu~), nekoliko povi{ane pa na vzor~nih mestih IMP ([i{ka), vd-1385 (Dravlje) in vd-1580 ([entvid). Nenavadno odstopa koncentracija kalija na opazovalnem mestu IMP ([i{ka), kjer mo~no navzgor odstopa tudi koncentracija nitrata. Povpre~na izmerjena vrednost koncentracije kalija v ~asu izvajanja projekta je bila 1,7 mg/l. 7.3.9 SULFAT Sulfat je anion, katerega izvor se prav tako pripisuje kmetijstvu in odpadni vodi. Najvi{je vrednosti smo ugotovili na opazovalnem mestu PH-5 (Hrastje) ter B[V-1/99 (@ale) in znova na vzor~nem mestu vd-470a (jùno od ^rnu~), kjer so tudi najve~ja nihanja. Redukcijske razmere na vzor~nem mestu vd-422 (ob potoku Curnovcu v Rakovi Jel{i) onemogo~ajo prisotnost sulfata; identificirali smo elementarnòveplo, voda pa je imela vonj po vodikovem sulfidu (H S). Povpre~na izmerjena vrednost koncentracije sulfata 2 v ~asu izvajanja projekta je bila 15,2 mg/l. 7.3.10 IDENTIFIKACIJA ORGANSKIH SPOJIN Pri analizi stanja smo uporabili metodo identifikacije organskih spojin z GC/MS tehniko. Najve~ji nabor razli~nih antropogenih onesnaèval organskega izvora smo ugotovili na vzor~nih mestih vd-1385 in vd-1580. Najve~krat identificirano onesnaèvalo na Ljubljanskem polju je herbicid atrazin, vklju~no z razgradnim produktom desetilatrazinom. Poleg njega so pogoste tudi sledi herbicida metolaklora. Ocenjujemo, da omenjena onesnaèvala nimajo izvora v vrti~karstvu. Razmeroma pogosto smo ugotovili prisotnost holesterola, ki ima vir v gnojevki, odpadni vodi in iztoku iz greznic. Na ve~ mestih smo zaznali navzo~nost ostankov topil in zdravil, na primer karbamazepina, katerega koncentracijo smo kvantitativno ovrednotili. V tovrstnih primerih ne moremo izklju~iti mònosti, zlasti na vrti~karskih obmo~jih, kjer ljudje del leta tudi nelegalno ìvijo, da tovrstna onesnaèvala izvirajo iz vrti~karstva. Poudariti je treba, da pri tem onesnaèvala ne izvirajo iz ~ezmerne rabe rastlinskih hranil v obliki naravnih gnojil, ampak iz neurejenega odvajanja komunalnih odpadnih voda s teh obmo~ij, saj gre lahko zaradi precej goste nelegalne poselitve za precej{nje obremenitve. Na posameznih lokacijah so prisotne tudi spojine, ki so kot sestavine naftnih derivatov posledica splo{nega obremenjevanja okolja. Verjetnost, da bi pri{lo do obremenitev z naftnimi derivati tudi zaradi neurejenih poljskih poti, kjer avtomobili praviloma ne bi smeli voziti, je majhna, zato pa je toliko ve~ja splo{na obremenitev okolja. Tega problema vseeno ne velja zanemariti. 7.4 UGOTOVITVE PO VRTI^KARSKIH OBMO^JIH GLEDE NA LJUBLJANSKE VODARNE Okolica vodarn na Ljubljanskem polju je zaradi delnega opu{~anja kmetijstva v preteklem obdob- ju na teh obmo~jih, bliìne stanovanjskih naselij in okolja, ki omogo~a sprostitev v naravi, privla~en prostor za vrti~karstvo. Vpliv na kakovost podzemne vode, ki doteka v ~rpali{~a, je pomemben element varnostnih na~rtov za oskrbo s pitno vodo. Prispevna obmo~ja posameznih vodarn kljub enovitemu hidrogeolo{- kemu ozadju Ljubljanskega polja kaèjo specifi~ne lastnosti, ki se ob razli~nih antropogenih vplivih kaèjo tudi v razlikah v kakovosti podzemne vode. 110 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 7.4.1 VRTI^KARSKO OBMO^JE V OKOLICI VODARNE JAR[KI PROD Na vrti~karskem obmo~ju na levem bregu Save jùno od ^rnu~ je bila kakovost podzemne vode preu- ~evana v objektih vd-470a, vd-724, piezometrih JA-5 in JA-10, v jesenskem vzor~enju leta 2007 pa so bili v opazovalno mreò vklju~eni tudi vzor~na mesta od vd-470b do vd-470f ter neaktivni vodnjak ^V-3. Podzemna voda v vrtini vd-470a je izpostavljena vplivom onesnaènj, kar se kaè v pove~ani mine- ralizaciji ter navzo~nosti {tevilnih kemikalij splo{ne rabe in ostankov zdravil. Podzemna voda v vrtini vd-724 je izpostavljena vplivom onesnaènj, vendar v manj{i meri kot na lokaciji vd-470a. Tudi v piezometru JA-5 smo identificirali ve~je {tevilo organskih spojin, ki imajo izvor v komunalnih odplakah (kemikalije splo- {ne rabe). Temeljni kemijski parametri (elektroprevodnost, koncentracija kalcija, magnezija) kaèjo povpre~no stopnjo mineralizacije, kar je glede na bliìno Save pri~akovan rezultat. Tudi drugi temeljni anioni in kationi (nitrat, klorid, sulfat) imajo nìje vrednosti od tistih vrednosti, na katere bolj izrazito vplivajo povr{inske antropogene dejavnosti. Na tem obmo~ju neposredni vpliv vrti~karstva ni opazen. V piezometru JA-10 podzemna voda po anorganski sestavi ne odstopa in je podobne sestave kot v JA-5. Na tem omenjenem obmo~ju so antropogeni vplivi najizrazitej{i na opazovalnem mestu vd-470a. Mineralizacija se kaè v visoki vrednosti elektroprevodnosti (v povpre~ju 569 μS/cm), ki je primerljiva oziroma celo vi{ja od najvi{jih vrednosti elektroprevodnosti, ki jih zaznavamo na celotnem Ljubljanskem polju. Glede na bliìno Save in napajalnega obmo~ja je vi{ja od pri~akovane tudi koncentracija temeljnih anionov in kationov (klorid povpre~no 24,8 mg/l; natrij povpre~no 25,5 mg/l), povi{ana je tudi koncentracija nitrata (povpre~no 17,7 mg/l). Kljub prisotnosti onesnaèval je vrednost redoks potenciala visoka (povpre~no 473 mV), kar posredno dokazuje dotok re~ne vode oziroma dobro samo~istilno sposobnost vodonosnih plasti na tem obmo~ju. V primeru prekinitve vnosa onesnaèval lahko pri~akujemo hiter naravni proces njihovega odstranjevanja. Presene~a izrazito visoka koncentracija karbamazepina (511 μg/l pri prvem vzor~enju in 342 μg/l pri drugem), ki spada med najvi{je ugotovljene koncentracije tega onesnaèvala na Ljubljanskem polju doslej. 7.4.2 VRTI^KARSKA OBMO^JA V OKOLICI VODARNE KLE^E Na vrti~karskih obmo~jih v okolici vodarne Kle~e je bila preu~evana kakovost podzemne vode v vodnjakih VD Kle~e-10, VD Kle~e-16 in VD Kle~e-17 ter v piezometrih na zahodni strani vodarne IMP, LP Petrol in PKL 2-1. Podzemna voda vodnjaka VD Kle~e-10 glede na njegovo lego ne odstopa pomembneje od pri~a- kovane kemi~ne sestave. Prispevno obmo~je vodnjaka je nekoliko odmaknjeno od urbanega prostora v Stegnah, zato identifikacija organskih spojih z GC/MS kaè nekoliko manj sledi antropogenega izvora, a jih je mogo~e zaznati. Vodnjak je srednje mineraliziran, koncentracija nitrata je v primerjavi z osrednjim delom vodarne povi{ana, prav tako sta povi{ani koncentraciji klorida in nitrata. Vrti~karstvo zagotovo ni prevladujo~ vir onesnaèval, ker so ostali viri onesnaèvanja bistveno pomembnej{i. Podobno sestavo ima podzemna voda na odvzemnem mestu Petrol jùno od piezometra IMP, vendar je opazna nekoliko nìja stopnja mineralizacije. Na tem mestu so v podzemni vodi {tevilne spojine splo- {ne rabe. Piezometer PKL 2-1 leì sredi kmetijskih in vrti~karskih zemlji{~ na obmo~ju severozahodno od vodarne Kle~e in ga uvr{~amo med opazovalna mesta, v katerih je kakovost podzemne vode primerljiva s kakovostjo podzemne vode v zahodnih vodnjakih vodarne Kle~e. V primerjavi z osrednjim delom vodarne Kle~e, kjer je stopnja mineralizacije najnìja, gre v njem za nitrat, ki je najverjetneje prevladujo~e kmetijskega ali vrti~karskega izvora, saj je bila ugotovljena tudi nizka koncentracija slanice (NaCl). Piezometer IMP leì na robu urbanega dela zahodnega prispevnega obmo~ja vodarne Kle~e. Iz GC-MS posnetka je razvidno, da so na tej lokaciji {tevilne spojine splo{ne rabe, podobno kot na lokaciji Petrol. Opazno je, da je koncentracija pesticida atrazina in desetilatrazina vi{ja kot na obmo~ju kmetijskih zemlji{~ v neposredni bliìni (PKL 2-1), kar potrjuje, da najverjetnej{i vzrok navzo~nosti pesticida atrazina in njegovega razgradnega produkta ni le kmetijska raba, seveda pa tudi ne vrti~karska, ampak se 111 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj ALE[ SMREKAR Slika 57: Pogled na vrti~ke izza ograje vodarne Kle~e (glej tudi sliko 26). Vrti~ki na najòjem vodovarstvenem obmo~ju so kljub ugodnim izsledkom meritev potencialna nevarnost za onesnaènje podzemne vode, ki je ne kaè kar tako spregledati. jo pripisuje tudi zatiranju plevela na nekmetijskih zemlji{~ih, za kar so v preteklosti uporabljali ve~je koli- ~ine pesticida skozi dalj{e ~asovno obdobje. Poleg tega je dinamika podzemne vode na zahodnem robu Ljubljanskega polja è upo~asnjena, zato je spiranje onesnaèval s tega obmo~ja po~asnej{e. Podzemna voda kaè tudi vi{jo stopnjo mineralizacije ter vi{je koncentracije osnovnih anionov in kationov. Izstopajo koncentracije nitrata (povpre~no 37,4 mg/l), klorida (25,7 mg/l), natrija (9,5 mg/l) in kalija (4,1 mg/l). Koncentracija nitrata je povi{ana bolj kot je povi{ana koncentracija NaCl, zato lahko ve~ji del povi{a-ne koncentracije nitrata pripi{emo kmetijstvu. Vodnjaka VD Kle~e-16 in VD Kle~e-17, ki leìta severno od osrednjih vodnjakov vodarne Kle~e, sta si po kemijski sestavi podobna in ju v sistemu oskrbe s pitno vodo uvr{~amo med manj antropogeno obremenjena vzor~na mesta. Vir obremenitev z nitratom, ki zaradi osrednjega toka Save niso izrazite, je predvidoma kmetijski, oziroma, povedano druga~e, predvidevamo, da je vrti~karstvo kljub neposredni bliìni manj vplivno kot kmetijstvo. To potrjuje tudi sled herbicida metazaklora v vodnjaku VD Kle~e-17, ugotovljena pri zadnjem vzor~enju. Herbicid metazaklor se najve~ uporablja na zeljnih poljih. 7.4.3 VRTI^KARSKA OBMO^JA V OKOLICI VODARNE [ENTVID Na vrti~karskem obmo~ju v {ir{i okolici vodarne [entvid je bila preu~evana kakovost podzemne vode v vodnjaku VD [entvid-2a ter v hi{nih vodnjakih vd-1385 in vd-1580. Podzemna voda iz zasebne vrtine vd-1385 leì severno od Dravelj oziroma jùno od [entvida in je izpostavljena vplivom onesnaènj, kar se kaè tako v pove~ani mineralizaciji kot v prisotnosti ve~je koncentracije holesterola in ostalih kemikalij, ki izhajajo iz odplak urbanega izvora. Pri ~rpanju podzemne vode iz hi{nega vodnjaka vd-1385 se je raven podzemne vode mo~no zniàla, pri tretjem vzor~enju pa je vodnjak skoraj presahnil, kar nakazuje, da je njegova preto~nost majhna. Mineralizacija se kaè v visoki vrednosti elektroprevodnosti (povpre~no 645 μS/cm). Vi{ja od pri~akovane je tudi koncentracija osnovnih 112 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 anionov in kationov (klorid: 40,6 mg/l; natrij: 21,6 mg/l), kar dokazuje vdor t. i. »slanice«, ki izvira iz soljenja cest v zimskem ~asu ali/in komunalnih odpadnih voda. Podzemna voda iz zasebne vrtine vd-1580 je izpostavljena vplivom onesnaènj, kar se kaè v ne- navadno pove~ani mineralizaciji in v prisotnosti holesterola ter ostalih kemikalij, ki imajo vir v odplakah urbanega izvora. Vzor~no mesto leì na dvori{~u, med stanovanjskim in kmetijskim gospodarskim objektom (hlev, shranjevanje gnoja), zato je zelo verjeten neposreden vpliv teh dejavnosti na kakovost podzemne vode. Mineralizacija je na tej lokaciji celo vi{ja kot v podzemni vodi vd-1385, ki spada na isto obmo~je. Mineralizacija podzemne vode v zasebni vrtini vd-1580 se kaè v visoki vrednosti elektroprevod- nosti (v povpre~ju 826 μS/cm). Vi{ja od pri~akovane je tudi koncentracija temeljnih anionov in kationov (klorid povpre~no 66,8 mg/l; natrij povpre~no 46,0 mg/l), kar dokazuje vdor tako imenovane slanice, ki najverjetneje izvira iz soljenja cest v zimskem ~asu. To kaè tudi ugotovljena visoka povpre~na koncentracija bromida (25,7 μg/l), ki je vi{ja zgolj v vodnjaku VD [entvid-1a. Prisotne so tudi sledi herbicida metolaklora, ki se najve~ uporablja na koruznih poljih. Vodnjak VD [entvid-1a je eden izmed treh obratujo~ih vodnjakov vodarne [entvid, ki leì na seve-rozahodu vodarne. Dozdaj{nji rezultati presku{anj v okviru notranjega nadzora kaèjo, da pomembnej{ih razlik v kakovosti podzemne vode med posameznimi vodnjaki vodarne ni, saj so njihova prispevna obmo~- ja zaradi medsebojne bliìne vodnjakov podobna in so zanje zna~ilne podobne obremenitve. Prisotne so sledi pesticidov. Opazna do manj{a sezonska kolebanja koncentracij klorida, bromida in nitrata, koncentracija natrija pa je nekoliko povi{ana v primerjavi z ostalimi odvzemnimi mesti (povpre~no 8,8 mg/l), kjer bi glede na primerljivo dinamiko podzemne vode pri~akovali podobno sestavo. Kolebanja koncentracije bromida in klorida pripisujemo soljenju cest, prevladujo~ vpliv na koncentracijo nitrata (povpre~no 16,7 mg/l) pa ima kmetijstvo. Na tem mestu je bila ugotovljena najvi{ja koncentracija bromida (39,3 μg/l v drugem vzor~enju), kar ni presenetljivo, saj vodarno [entvid obdajajo prometne ceste. 7.4.4 VRTI^KARSKA OBMO^JA V OKOLICI VODARNE HRASTJE Na vrti~karskem obmo~ju v {ir{i okolici vodarne Hrastje je bila preu~evana kakovost podzemne vode v vodnjaku LP Obrije, vrtinah B[V-1/99, PAC-9 in PH-5 ter hi{nem vodnjaku vd-1070. V vrtini B[V-1/99, ki leì ob [martinski cesti, na prispevnem obmo~ju jùnih vodnjakov vodarne Hrastje, so po pri~akovanjih sledi {tevilnih kemikalij splo{ne rabe. Podzemna voda na tem obmo~ju è spada med bolj mineralizirane, koncentracija klorida je glede na dejstvo, da je vrtina v osrednjem toku podzemne vode (povpre~no 29,9 mg/l), visoka, enako velja za natrij (14,6 mg/l) in nitrat (27,8 mg/l), katerega koncentracija se precej spreminja. Nekoliko vi{ja od pri~akovane je tudi povpre~na temperatura (13,4 °C), saj so vrednosti nad 13 °C za osrednji del vodonosnika Ljubljanskega polja netipi~ne. Piezometer PAC-9 spada med manj obremenjene vrtine, nekoliko, podobno kot pri LP Obrije, odsto-pa koncentracija nitrata (povpre~no 21,2 mg NO /l). Koleba tudi redoks potencial (od 184 do 371 mV), 3 kar kaè na to, da so v vrtini spreminjajo~e se razmere, ki so lahko tudi posledica stanja vrtine. V podzemni vodi vodnjaka LP Obrije odstopajo~ih parametrov nismo zaznali. Podzemna voda je tu srednje mineralizirana, prisotna je obremenitev s pesticidi in njihovimi razgradnimi produkti, a je nìja od obremenitev v vodnjakih vodarne Hrastje. Glede na razmeroma nizko navzo~nost drugih anorganskih obremenitev je nekoliko vi{ja od pri~akovane le koncentracija nitrata (povpre~je 18,5 mg/l). Ocenjujemo, da gre v tem primeru za prevladujo~ vpliv kmetijstva. Tako kot v vrtini PAC-9 tudi tu koleba redoks potencial (od 224 do 459 mV). Piezometer PH-5, ki je sicer znotraj ograjenega dela vodarne Hrastje, je zanimivo vzor~no mesto, saj so njegova prispevna obmo~ja zunaj vodarne. V njem so s filtri zajete spodnje vodonosne plasti in ne zgornje. Rezultati kaèjo, da v spodnjih vodonosnih plasteh razgradni procesi pesticida atrazina potekajo po~asneje kot v zgornjih, saj je v njih koncentracija atrazina vi{ja od koncentracije njegovega razgradnega produkta. V zgornjih plasteh je koncentracijsko razmerje desetilatrazina proti atrazinu è ve~je od 1 in dokazuje hitrej{e razgradne procese. Podzemna voda je srednje mineralizirana, ocenjujemo pa, da je koncentracija magnezija nekoliko vi{ja v zgornjih plasteh. 113 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj Iz rezultatov fizikalno-kemijskih presku{anj in GC/MS posnetkov lahko zaklju~imo, da je podzemna voda na odvzemnem mestu zasebne vrtine vd-1070 ena najmanj obremenjenih v seriji, kar je tudi pri- ~akovano, saj leì na infiltracijskem obmo~ju Save. 7.4.5 DRUGA VRTI^KARSKA OBMO^JA Zasebna vrtina vd-422 leì na obmo~ju Rakove Jel{e. Kemijska sestava njene vode se povsem raz- likuje od sestave podzemne vode na Ljubljanskem polju. Izredno nizka vrednost redoks potenciala (povpre~no 95 mV) ter koncentracija nitrata in sulfata pod mejo dolo~anja metode (0,5 mg/l za nitrat oziroma 1,5 mg/l za sulfat) dokazujeta mo~ne redukcijske razmere. V zadnjem vzor~enju je bila zato preverjena morebitna prisotnost amonijeve oblike du{ika NH -N, ki je bila dokazana, koncentracija pa je zna{ala 4 5,3 mg/l. Mineralizacija je nizka, sledov pesticidov ni, navzo~e pa so sledi {tevilnih kemikalij splo{ne rabe. Na obmo~ju Rakove Jel{e kanalizacijski sistem ni urejen. Komunalna odpadna voda je speljana tudi v blìnji potok Lahov graben, ki te~e blizu vzor~nega mesta. Na tem obmo~ju je tipi~no vrti~karsko naselje z barakami. Nekatere so zapu{~ene, prav tako so na nekaterih mestih nedovoljena odlagali{~a odpadkov. Podzemna voda v zasebni vrtini vd-279, ki leì na jùnem obrobju starega mestnega jedra, je bila z nitrati bolj obremenjena jeseni v letih 2006 in 2007 (jesensko povpre~je 32,3 mg/l) kot spomladi v letih 2007 in 2008 (pomladno povpre~je 22,1 mg/l). Koncentracija klorida in natrija ni povi{ana, zato obstaja verjetnost, da je ob~asen razlog povi{ane koncentracije nitratov vrti~karstvo, {e zlasti, ker na tem obmo~- ju kmetijstvo ni izrazito zastopano. V podzemni vodi zasebne vrtine »Pot na Brje« na Fuìnah smo identificirali {tevilne kemikalije splo{ne rabe. Po kemijski sestavi podzemna voda ne odstopa od podzemne vode v osrednjem delu vodonosnika Ljubljanskega polja. Podzemna voda v zasebni vrtini ob Kek~evi ulici v Zalogu ne kaè posebnih odstopanj. Sledi antropogenega obremenjevanja so prisotne v manj{i meri, mineralizacija je povpre~na. TI^ AN ERHAR BOJ Slika 58: Prostrano obmo~je vrti~kov jùno od Rakove Jel{e je med najbolj zanemarjenimi vrti~karskimi obmo~ji v Ljubljani. 114 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 8 VRTI^KARJI Vrti~karstvo v Ljubljani je desetletja stara dejavnost, s katero se dejavno ukvarja nekaj odstotkov mestnega prebivalstva. Natan~no {tevilo ni znano, je pa bilo pred desetletjem v raziskavi (Simoneti s sodelavci 1997) zelo grobo ocenjeno, da naj bi bilo v devetdesetih letih prej{njega stoletja z vrti~karstvom povezanih vsaj 12.000 Ljubljan~anov. Glede na ~asovno dinamiko razvoja vrti~karstva je mogo~e skle-pati, da je pozneje {tevilo vrti~karjev za~elo nazadovati. Zmanj{evanje {tevila vrti~karjev pa {e ne pomeni, da se potrebe po tovrstni prosto~asni dejavnosti zmanj{ujejo. Analiza ankete je razkrila, da ve~ina aktivnih ljubljanskih vrti~karjev obdeluje »svoje« vrti~ke od devetdesetih let prej{njega stoletja, prvega desetletja novega tiso~letja in osemdesetih let prej{njega stoletja. Tak{ne odgovore je navedlo ve~ kot tri ~etrtine anketiranih. To seveda ne pomeni, da je v omenjenem obdobju tako izrazito napredovalo tudi vrti~karstvo, saj je znano, da gre za dejavnost, ki se v znatni meri prena{a iz roda v rod. Temu pritrjujejo tudi rezultati ~etrt stoletja stare raziskave (Goriup 1984), ki razkrivajo, da je kar 89 % vrti~karjev izhajalo iz druìn, ki so imele vrt oziroma vrti~ek, zato so bili nanj navezani è od mladosti. Ker je bilo med njimi mnogo priseljencev, to {e ni nujno pomenilo vrti~karskih korenin, pa~ pa le dejstvo, da so imeli morda stik z vrtom è v okolju pred preselitvijo v slovensko glavno mesto. V isti raziskavi so ugotovili tudi presenetljivo stalnost in vztrajnost obdelovalcev vrti~kov. S~asoma se je prenehal ukvarjati z vrti~karstvom le priblìno vsak {esti vrti~kar, v glavnem zaradi bolezni ali drugih osebnih razlogov. Poleti 2006 anketirani ljubljanski vrti~kar obdeluje »svoj« vrti~ek povpre~no è 16,4 leta. Zanimivo, ta ~as je skoraj identi~en povpre~nemu vrti~karskemu obdobju v Zürichu, okroglih 16 let (Christl s sodelavci 2004; opomba: v züri{ki raziskavi so vpra{alnike razposlali 1816 vrti~karjem in prejeli 696 iz-polnjenih, kar pomeni 38,3-odstotni izplen), s tem, da je v Zürichu najdalj{e razdobje kar 76 let, v Ljubljani pa »samo« 62. Ob na{em rekorderju je v Ljubljani {e ve~ kot deset vrti~karjev, ki na »svojih« vrti~kih vztrajajo è ve~ kot {tiri desetletja. Na drugi strani pa je priblìno enako {tevilo tistih, ki se z obdelova-njem vrti~kov ukvarjajo {ele kak{no leto. 100 90 80 70 vro 60 vo 50 vilo odgo 40 {te 30 20 10 0 1940–1949 1950–1959 1960–1969 1970–1979 1980–1989 1990–1999 2000–2006 ni podatka Slika 59: Obdobje, ko so anketiranci za~eli obdelovati vrti~ek. 115 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj 8.1 BIVANJSKE RAZMERE IN POT NA VRTI^EK Vrti~karstvo je prosto~asna dejavnost mestnega prebivalstva, utesnjenega v blokovskih naseljih ter v vrstnih oziroma individualnih stanovanjskih objektih na izredno majhnih parcelah, ki ne omogo~ajo ureditve vrta, tako imenovane ohi{nice, ali zelenice neposredno ob objektu. [e zlasti mo~no potrebo po vsaj bènem »vrti~karskem« begu v naravo ~utijo utesnjeni prebivalci stolpnic ali stanovanjskih blokov, postavljenih v stanovanjskih naseljih z veliko gostoto objektov, ki ljudem, razen v stanovanjih, ne zagotavljajo skoraj nikakr{ne individualnosti. Med anketirano populacijo je tak{nih skoraj tri petine (59 %) vrti~karjev. Nadaljnja slaba ~etrtina (23 %) jih prihaja iz blokov ali stolpnic, ki niso pretirano na gosto postavljeni. 9 % vrti~karjev prebiva v individualnih hi{ah; vsaj nekateri med njimi imajo vrti~ke poleg ohi{nice na stanovanjski parceli. V ve~stanovanjskih hi{ah z manj kot petimi stanovanji ìvi 8 % vrti~karjev. Med njimi jih nekaj ve~ prihaja iz okolja z manj{o gostoto zazidave kot iz okolja z veliko gostoto stanovanjskih objektov. Zanimivo je, da ena oseba prebiva kar v vrti~karskem objektu na vrti~karski parceli, kar je seveda nelegalno in, kljub precej{nji urejenosti nekaterih tovrstnih objektov na posameznih obmo~jih vrti~kov, a ob popolni odsotnosti komunalne opremljenosti, prej izjema kot pravilo. [e globlje je v problematiko prebivanja vrti~karjev prodrla raziskava iz osemdesetih let prej{njega stoletja (Goriup 1984). Pri tem je treba upo{tevati, da so bile takrat razmere na stanovanjskem trgu povsem druga~ne kakor v sodobnosti. Zato ni presenetljivo, da je pred ~etrt stoletja skoraj dve tretjini (63 %) vrti~karjev prebivalo v najemnih stanovanjih, v lastni{kih pa le preostalih dobra tretjina (35 %). Skoraj polovica njihovih stanovanj je merila od 51 do 57 m2, dobri dve petini pa sta merili vsega med 21 in 50 m2. Stanovanjska povr{ina na vrti~karja je bila nekaj pod takratnim ljubljanskim povpre~jem. Skoraj tri ~etrtine stanovanj vrti~karjev je bilo dvosobnih, dvoinpolsobnih in trisobnih. Tri ~etrtine njihovih TI^ AN ERHAR BOJ Slika 60: Le malo je vrti~karskih sre~neèv, ki so si vrti~ke lahko uredili dobesedno pred »pragom«. Obi~ajno gre za stanovalce vrstnih hi{, ki imajo v lasti majhne vrti~karske parcelice, s ~imer se zna~aj teh vrti~kov prepleta z zna~ajem ohi{nic na stavbnih parcelah individualnih hi{. 116 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 0,3 % 1,0 % 8,6 % 4,3 % 3,6 % 59,3 % 22,8 % blok ali stolpnica z veliko gostoto objektov blok ali stolpnica z majhno gostoto objektov do {tiristanovanjska hi{a z veliko gostoto objektov do {tiristanovanjska hi{a z majhno gostoto objektov individualna hi{a vrti~karski objekt ni podatka Slika 61: Vrsta bivalne enote, kjer prebivajo anketirani vrti~karji. stanovanj je imelo skromne balkone, terase ali loè. 6 % stanovanj je imelo vrt tik ob stanovanjski zgradbi oziroma prostor za ljubiteljske dejavnosti. Ve~ina vrti~kov je v precej{nji bliìni bivali{~ vrti~karjev, kar jim omogo~a njihovo vsakodnevno obiskovanje, {e posebno ob upo{tevanju dejstva, da je med vrti~karji veliko upokojencev in tudi precej brezposelnih. Ve~ kot dve petini (42 %) vrti~kov je od doma vrti~karja oddaljenih manj kot kilometer, nadaljnji dve petini pa jih je v razdalji od enega do petih kilometrov, kar je {e vedno razmeroma blizu. Nekateri ob~ani so za pot do »svojih« vrti~kov pripravljeni premagovati tudi znatne razdalje, saj je med anketiranimi vrti~karji dobra dvajsetina (5 %) tak{nih, ki imajo vrti~ke oddaljene ve~ kot 10 km. Na~in premagovanja razdalje med stanovanjem vrti~karja in vrti~kom je tesno povezan z njuno medsebojno oddaljenostjo. Vrti~karji se na blìnje, do kilometer oddaljene vrti~ke obi~ajno odpravijo kar pe{ (45 %), malo bolj oddaljene poti pa navadno premerijo s kolesom (26 %). Sledi slaba {estina (16 %) vrti~karjev, ki se na vrti~ke zapeljejo z osebnimi avtomobili; tak{en dostop je najbolj pogost na bolj oddaljene 6,3 % 5,3 % 5,6 % 42,7 % 1,0 km in manj od 1,1 do 5,0 km od 5,1 do 10,0 km 10,1 km in ve~ 40,1 % ni podatka Slika 62: Oddaljenost vrti~ka od vrti~karjevega doma. 117 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj vrti~ke. ^eprav moped in motor kot prevozno sredstvo izgublja pomen, je zaradi ostarele in s tem bolj rigidne sestave vrti~karjev {e vedno omembe vredno prevozno sredstvo (7 %). Le malo manj (6 %) je vrti~karjev, ki za pot med domom in vrti~ki uporabljajo javni potni{ki promet, v na{em primeru mestni avtobus, s katerim se prevaàjo na razli~nih relacijah. Ve~ina (55 %) vrti~karjev je prihajala na vrti~karsko parcelo pe{ è pred dobrima dvema desetletjema (Goriup 1984). To pomeni, da se je s~asoma pomen pe{a~enja kot prevladujo~ega na~ina obiskovanja vrti~ka nekoliko zmanj{al. Izredno priljubljeno prevozno sredstvo je bilo tudi kolo. Priblìno tretjina anketiranih vrti~karjev je è takrat uporabljalo osebni avtomobil, kar je znatno ve~ kot v sodobnosti, medtem ko je v primerjavi s preteklostjo zdaj precej ve~ji delè javnih prevoznih sredstev. Med vrti~karskimi obmo~ji izstopata obmo~ji vrti~kov ob Cesti na Vrhovce, kamor prav vsi vrti~karji prihajajo pe{, in Bokalce, kamor se vsi pripeljejo s kolesom. Vrti~karji – pe{ci so v prevladi tudi na vrti~- karskih obmo~jih ob Av{i~evi cesti v [entvidu, Selanovi ulici v Stegnah, potoku ^rnu{njici in reki Savi na ^rnu~ah, Vojkovi cesti za Beìgradom, Bratislavski, [martinski in Letali{ki cesti v Mostah, v [tepanjskem naselju, ob Hradeckega cesti in Cesti na Brdo. Na vrti~ke ob Ale{ov~evi ulici v [i{ki se {e vedno polovica vrti~karjev pripelje z mopedom. Avtobuse mestnega prometa v najve~ji meri uporabljajo obde-lovalci vrti~kov na obmo~jih ob Vrtnarski cesti v [entvidu, Cesti na Brdo in Vojkovi cesti za Beìgradom. Od oddaljenosti doma in vrti~ka ter na~ina premagovanja poti med njima je odvisen ~as, porabljen za pot med domom in vrti~kom. Vrti~ki, ki so v »pe{ razdalji« do enega kilometra, so vrti~karjem praviloma dosegljivi v petih minutah ali manj (33 %). Skoraj povsem enak (33 %) je delè vrti~kov, do katerih vrti~karji porabijo od pet do deset minut, dobrih 14 % pa je tak{nih, do katerih potujejo med deset in petnajst minut. Ve~ kot ~etrt ure je od stanovanj oddaljenih slabih 14 % vrti~kov, od tega je 6 % tak{nih, do katerih vrti~karji porabijo ve~ kot pol ure. 8.2 DEMOGEOGRAFSKA ANALIZA V na{o raziskavo (Vr{~aj s sodelavci 2008) smo zajeli 302 nosilca obdelave vrti~kov, vendar je skupen vzorec vklju~enih, v vrti~karstvo vpetih oseb 551. Posamezen ljubljanski vrti~ek najpogosteje redno obiskujeta po dve osebi (54 %), skoraj natan~no tretjina (34 %) pa je vrti~kov, za katere skrbi zgolj ena sama oseba. Za slabo desetino (8 %) vrti~kov redno skrbijo po tri osebe, nekaj (4 %) pa je tudi tak{nih, ki jih obdelujejo oziroma tam druga~e preìvljajo prosti ~as po {tiri osebe. V primeru dveh oseb gre obi- ~ajno za zakonca. Dobri dve desetletji stara raziskava je razkrila, da se je v osemdesetih letih prej{njega stoletja z vrti~karstvom ukvarjalo le 4 % samskih oseb (Goriup 1984), kar pomeni, da je bila dejavnost izrazita domena poro~enih (85 %). Razlogi za to so bili zagotovo tako ekonomske kot socialne narave. ^e se osredoto~imo na vse osebe, ki obiskujejo dolo~en vrti~ek, se ugotovitve deloma razlikujejo. Gre zlasti za nekoliko pove~an delè vrti~kov s tremi in ve~ obiskovalci; pojavijo se celo vrti~ki, ki jih stalno ali ob~asno obi{~e po pet in ve~ oseb. [e podrobnej{a analiza izpred dveh desetletij (Goriup 1984) je razkrila, da je bila na dolo~enem vrti~ku vsakodnevno ve~inoma le po ena oseba, po ve~ oseb hkrati pa se je na njem zadrèvalo nekajkrat mese~no. V glavnem so to bili òji druìnski ~lani, prijatelji in sosedi. V na{i raziskavi (Vr{~aj s sodelavci 2008) nacionalne sestave nismo ugotavljali, ve~ kot dvajset let stara {tudija (Goriup 1984) pa je razkrila, da so bili med vrti~karji ob~ani, rojeni v drugih republikah in obeh avtonomnih pokrajinah nekdanje Jugoslavije izraziteje zastopani kot v celotnem ljubljanskem prebivalstvu. Zunaj Slovenije je bilo rojenih ve~ kot petina takratnih vrti~karjev. Skoraj 87 % med njimi se jih je v Ljubljano priselilo od drugod, najve~ v obdobju med letoma 1946 in 1970, ko jih je pri{lo kar 75 % (Goriup 1984). Züri{ka raziskava (Christl s sodelavci 2004) je pokazala, da je med tistimi, ki so odgovorili na podroben vpra{alnik, 78 % [vicarjev, 12 % Italijanov in 10 % preostalih, ki jih sestavljajo pripadniki razli~nih narodov. Slika 63: Obi~ajen na~in premagovanja poti med vrti~karjevim domom in vrti~kom. P 118 Pot od doma na vrti~ek pe{ z mopedom s kolesom z osebnim avtomobilom Sava z avtobusom drugo natan~na lokacija vrti~karskega obmo~ja [ENTVID KLE^E meja VVO Ljubljansko polje 2004 meja VVO Ljubljansko barje in okolica 2007 SAVLJE Zemlji{ka raba ^RNU^E gozd pozidana zemlji{~a, ceste JE@ICA vodovje Sava [MARTNO OB SAVI [I[KA HRASTJE BE@IGRAD Ljubljanica ZALOG MOSTE CENTER POLJE GEOGRAFIJ KRAKOVO BRDO VI^ TRNOVO A SLO RUDNIK anica 0 1 2 3 4 km jlb VENIJE 21 uj Avtorji vsebine: David Bole, Mateja Breg Valjavec, Bojan Erharti~, Drago Kladnik, L Katarina Polajnar Horvat, Ale{ Smrekar Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar Horvat 119 Vir: © Geodetska uprava RS, Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 120/2004, 7/2006), Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 115/2007) © GIAM ZRC SAZU 2009 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj 8.2.1 SPOLNA IN STAROSTNA SESTAVA Med vrti~karji je nekaj ve~ ènsk kot mo{kih (razmerje je 54,1 proti 46 %), kar je zagotovo tudi posledica dalj{e ìvljenjske dobe ènsk. Vrti~karstvo je precej izrazita domena starej{ih ob~anov. To potrjuje izra~un, da je povpre~na starost ljubljanskega vrti~karja 60,6 leta. Zanimivo je, da je tudi povpre~na starost züri{kega vrti~karja 61 let (Christl s sodelavci 2004). Najmlaj{i tamkaj{nji vrti~kar je imel v ~a-su raziskave 22 let, najstarej{i pa 91. Med ljubljanskimi vrti~karji sta skrajni vrednosti 26 oziroma 89 let. Ker je ìvljenjska doba [vicarjev nekoliko dalj{a od ìvljenjske dobe Slovencev, obsega v Zürichu tri- ~etrtinska zastopanost starostno obdobje od 50 do 79 let, v Ljubljani pa od 50 do 70 let. Navedbo o starej{ih [vicarjih {e bolj izrazito potrjuje ugotovitev, da je med züri{kimi vrti~karji polovica starej{ih od 65 let, med ljubljanskimi pa le slaba tretjina (31 %). Glede na to, da je delè vseh nad 65 let starih Ljubljan~anov 16 % in Zürich~anov 18 %, je jasno, da je v najve~jem {vicarskem mestu ostarelost vrti~karjev {e bistveno bolj poudarjena kot v slovenski prestolnici. Ugotovitve o prevladujo~i neugodni starostni sestavi vrti~karjev je potrdila è ljubljanska raziskava iz osemdesetih let prej{njega stoletja (Goriup 1984), ki pa navaja druga~ne, z na{o raziskavo (Vr{~aj s sodelavci 2008) neprimerljive starostne skupine. Takrat je bilo nad 55 let starih vrti~karjev 42 %, skupaj s starimi od 35 do 55 let pa se je delè povzpel na kar 91 %. Na{a raziskava je razkrila, da je bil leta 2006 delè ve~ kot 50 let starih vrti~karjev 73 %, 5 % jih je bilo starih do vklju~no 30 let, 6 % od 31 do 40 let in 16 % od 41 do 50 let. Primerjava razkriva, da se je starostna sestava vrti~karske populacije {e dodatno poslab{ala, kar je na eni strani posledica dalj{anja ìvljenjske dobe, na drugi pa manj{e vpetosti mlaj{ega prebivalstva v to prosto~asno dejavnost. Slednje je zagotovo treba pripisati bistveno ve~ji delovni obremenjenosti zaposlenih v spremenjenih drùbenogospodarskih in politi~nih razmerah. TI^ AN ERHAR BOJ Slika 64: Portret povpre~nega ljubljanskega vrti~karja bi se lahko glasil takole: upokojena srednje{olsko izobraèna ostarela ènska, ki na »svojem« vrti~ku preìvlja prosti ~as è skoraj dve desetletji. Dimenzije hi{ice v ozadju pa so nadpovpre~ne. 120 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 5,3 % 11,3 % 5,9 % 16,1 % 28,0 % do 30 let od 31 do 40 let od 41 do 50 let od 51 do 60 let od 61 do 70 let 33,5% nad 70 let Slika 65: Starostna sestava oseb, ki redno obiskujejo vrti~ke. ^eprav je bilo do vklju~no 14 let starih otrok v vrti~karskih gospodinjstvih skoraj petkrat manj kot v ljubljanskem povpre~ju (Goriup 1984), je bila (in je {e) vez med otroci in vrti~ki kar tesna. Prav obiskovanje otrok in mònost za njihovo brezskrbno preìvljanje prostega ~asa je eden od pomembnih vrti~karskih motivov tako pri nas kot v drugih dràvah srednje in zahodne Evrope, kar potrjuje tudi {vi-carska raziskava (Christl s sodelavci 2004). Seveda gre v novej{em ~asu zlasti za obiske na sorodstveni relaciji stari star{i – vnuki, pred dvema desetletjema pa je bila pogostej{a naveza star{i – otroci. Takrat je velika ve~ina (87 %) vrti~karjev otroke posku{ala usmerjati v vrtnarjenje; dobra tretjina jim je v ta namen odredila poseben del vrti~ka, tako da so ga lahko obdelovali skladno z lastnimi èljami in sposobnostmi. V praksi je to pomenilo, da so imeli v bistvu skoraj vsi mlaj{i otroci lastne del~ke vrti~kov. V leta 2006 anketirani populaciji vrti~karjev jih 6 % na vrti~ke redno prihaja skupaj z do 15 let starimi otroki. Med vrti~karskimi izrazito prevladujejo dvo~lanska gospodinjstva (37 %), ki jim z razmeroma podobnimi deleì sledijo tri~lanska (20 %), {tiri~lanska (19 %) in eno~lanska (17 %). 7 % je pet oziroma ve~ ~lanskih gospodinjstev. Medtem ko so v {tudiji izpred dveh desetletij (Goriup 1984) ugotovili, da so {tiri in ve~ ~lanska vrti~karska gospodinjstva v primerjavi s stanjem za celotno Ljubljano znatno pogostej- {a (razmerje 46 % proti 30 %), pa v sodobni raziskavi (Vr{~aj s sodelavci 2008) ugotavljamo, da se je delè {tevil~nej{ih vrti~karskih gospodinjstev skoraj povsem izena~il s povpre~nim deleèm tovrstnih gospodinjstev v Ljubljani (razmerje 26 % proti 27 %). [e najve~je je odstopanje pri deleìh eno~lanskih gospodinjstev, ki jih je med vrti~karskimi znatno manj (17 %) kot v celotni Ljubljani (38 %). Odraz starostne sestave vrti~karjev in njihove vpetosti v druìnsko okolje je starostna sestava vrti~- karskih gospodinjstev. Glede na splo{no starost vrti~karjev je povsem razumljivo, da prevladujejo ostarela gospodinjstva (35 %), ki jim sledijo starajo~a (21 %) in zrela (23 %), oboja brez otrok. Mladostnike so imeli vrti~karji iz 21 % gospodinjstev, pri ~emer pri generacijskih (8 %) prevladujejo vnuki, pri mladih (13 %) pa lastni otroci. 8.2.2 IZOBRAZBENA SESTAVA Izobrazbena sestava vrti~karjev je sicer slab{a od izobrazbene ravni celotnega ljubljanskega prebivalstva, a vseeno ne toliko, kot bi morda lahko pri~akovali glede na njihovo nìjo ìvljenjsko raven. Razkorak je zelo o~iten med kategorijama vi{je- in visoko{olsko izobraènih (med vsemi Ljubljan~ani jih je 24 %, med vrti~karji pa le 12 %, kar pa je {e vedno ve~ od predvidevanj in pomeni, da je vrti~karstvo {e vedno pomembna vrednota tudi v ìvljenju marsikaterega izobraènca), med preostalimi tremi 121 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj 2,9 % 11,8 % 23,8 % osnovno{olska ali manj 38,1 % poklicna srednje{olska srednje{olska 23,4 % univerzitena ni podatka Slika 66: Izobrazbena sestava oseb, ki redno obiskujejo vrti~ke. izobraènskimi kategorijami pa so razlike znatno manj{e. Deleì prav vseh so med vrti~karji nekoliko ve~ji. Tak{nih s kon~ano {tiriletno ali petletno srednjo {olo je 38 % (med vsemi Ljubljan~ani 33 %), s kon- ~ano dvoletno ali triletno poklicno {olo 23 % (med vsemi Ljubljan~ani 21 %) in s kon~ano ali nedokon~ano osnovno {olo 24 % (med vsemi Ljubljan~ani 22 %). Delè vi{je- in visoko{olsko izobraènih vrti~karjev se s~asoma polagoma zmanj{uje, saj je bilo pred dobrima dvema desetletjema 13 % vrti~karjev z univerzitetno izobrazbo (Goriup 1984). Izobrazbena sestava züri{kih vrti~karjev je dokaj podobna (Christl s sodelavci 2004), vendar je opazna izrazito ve~ja zastopanost srednje{olske poklicne izobrazbene kategorije (46 %, s {tiri- ali petletno srednjo {olo 26 %), medtem ko sta deleà osnovno{olsko ali manj in univerzitetno izobraènih nekoliko manj{a (prvih je 16 %, drugih pa 10 %; preostalih 2 % jih spada v kategorijo brez odgovora oziroma neznano). Med 302 leta 2006 anketiranimi ljubljanskimi vrti~karji jih ima 13 ali 4 % izobrazbo kmetijske smeri. Ti posamezniki lahko svojo ljubezen do kmetovanja znotraj mesta {e najlàje manifestirajo z obdelovanjem vrti~kov. 8.2.3 SOCIALNOEKONOMSKI KAZALNIKI Polovica ljubljanskih vrti~karjev je upokojenih (~e izklju~imo kategorijo ni podatka s sedemodstot-nim deleèm, se njihov delè povzpne na 53 %). Tretjina (33 %) vrti~karjev je zaposlena. Delè vseh drugih skupin je bistveno manj{i. Razmeroma velik je delè brezposelnih vrti~karjev (6 %), ki pa vendarle ne odstopa ob sicer{njega deleà brezposelnih Ljubljan~anov. [olajo~ih vrti~karjev je 3 %, gospodinj 2 %, vendar se obe kategoriji prepletata oziroma prekrivata s kategorijo vzdrèvanih, ki naj bi jih bilo vsega 0,4 %. V osemdesetih letih prej{njega stoletja je bilo bistveno ve~ zaposlenih in manj upokojenih vrti~karjev (Goriup 1984). Zaposlenih je bilo 44 %, upokojenih pa 34 %. Zanimivo je, da je bilo mlaj{ih, med 55 in 64 let starih upokojencev ve~ (18 %) kot starej{ih, nad 65 let starih upokojencev (15 %). Tudi te ugotovitve potrjujejo, da je vrti~karstvo dokaj trdoìva dejavnost, ki se je njeni udeleènci oklepajo v pozna leta, dokler jim to dovoljujejo ìvljenjske mo~i. Velikemu {tevilu ljubljanskih upokojencev pomeni pomembno mònost zadovoljevanja potreb po rekreaciji, mnogim tudi po razvedrilu in drugih potreb. Med zaposlenimi je bila in je prav gotovo {e vedno zna~ilna velika raznolikost poklicev, tako da je dolo~ene zna~ilne poklice tèko povezati z nagnjenostjo k obdelovanju vrti~kov. Pred dvema desetlet-122 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 2,9 % 11,8 % 23,8 % osnovno{olska ali manj 38,1 % poklicna srednje{olska srednje{olska 23,4 % univerzitena ni podatka Slika 67: Aktivnost oziroma vzdrèvanost ljubljanskih vrti~karjev. jema je bila opazna nekak{na »zgostitev« med visokokvalificiranimi kovinarji, elektri~arji in strojniki, ki so skupaj sestavljali 17 % anketirancev (Goriup 1984). Omembe vredna je bila tudi zastopanost trgovcev in ekonomistov (skupaj 7 %), {oferjev (7 %), oficirjev (3 %) in oseb brez poklica (11 %). Med vrti~karskimi gospodinjstvi prevladujejo tak{na, kjer imata redne dohodke (pokojnino ali pla~o) dve osebi (51 %). Slaba ~etrtina (23 %) je tak{nih, kjer ima redni dohodek ena sama oseba, v slabi petini (18 %) pa imajo redne dohodke vsaj trije ~lani. Za 7 % gospodinjstev nam ustreznega odgovora ni uspelo izbrskati, dober odstotek pa jih je brez enega samega ~lana z rednimi dohodki. Za slednje je vrti~karstvo zagotovo pomembna ekonomska kategorija. Pripadnost nìjim socialnim slojem razkrivajo navedbe o povpre~nem mese~nem neto dohodku vseh ~lanov vrti~karskih gospodinjstev. ^e vzamemo, da je bila v ~asu izvedbe ankete povpre~na slovenska neto pla~a okrog 150.000 tolarjev (625 evrov), ugotovimo, da je ob prevladi dvo~lanskih gospodinjstev in tudi dokaj mo~ni zastopanosti ve~ ~lanskih gospodinjstev meja nìjih socialnih slojev nekje pri zne-sku 300.000 tolarjev (1250 evrov). Tak{en dohodek je preseglo vsega 15 % vrti~karskih gospodinjstev. 3 % jih je mese~no prejemalo ve~ kot 500.000 tolarjev (2080 evrov); vrti~karstvo zanje zagotovo ni ekonomsko pomembno. ^e upo{tevamo {e 17-odstotni deleànketirancev, ki prejemkov svojih gospodinjstev niso èleli razkriti in 6-odstotni delè tistih, ki na to vpra{anje sploh niso odgovorili, je na dlani, da je zastopanost vseh podpovpre~nih dohodkovnih kategorij {e bistveno ve~ja. Ob tem je desetina (10 %) gospodinjstev mese~no prejemala manj kot 100.000 tolarjev (417 evrov), dobra ~etrtina (28 %) jih je prejemala med 100.000 in 200.000 tolarjev (med 417 in 833 evrov), ~etrtina (25 %) pa med 200.000 in 300.000 tolarjev (med 833 in 1250 evrov). 8.3 MOTIVACIJSKI DEJAVNIKI Raz{irjenost vrti~karstva v mestih lahko razloìmo na podlagi spoznanj o razvojni povezanosti ~loveka z naravo, ki se ohranja v njegovi potrebi po ohranjanju stikov z njo. Ta potreba se zadovoljuje izrazito individualno in je skrajno neoprijemljiva. Na eni strani se z vrti~karstvom zadovoljujeta potreba po pristnem in neposrednem stiku »utesnjenih« me{~anov z naravo ter èlja po rekreaciji in sprostitvi oziroma fizi~ni aktivnosti, na drugi pa je razloge za priljubljenost vrti~karstva treba iskati v njegovih eksisten~- nih in okoljevarstvenih vidikih (Simoneti s sodelavci 1997). Za mestno prebivalstvo je sicer zna~ilen ob~utek pomanjkanja mònosti vplivanja na svoje ìvljenjsko okolje. 123 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj Do konca 2. svetovne vojne so bili za razvoj vrti~karstva zna~ilni trije poglavitni motivi (Goriup 1984): • dopolnitev nezadostnih stanovanjskih povr{in z zasebnim odprtim prostorom, • zagotovitev eksisten~nega minimuma socialno {ibkih slojev s pridelovanjem zelenjave in sadja ter gojenjem malih ìvali, • pritegnitev prebivalstva k obdelovanju zemlje in druìnskim dejavnostim, kar je imelo stabilizacijski politi~ni u~inek. Po 2. svetovni vojni so se motivi precej spremenili. Funkcija preskrbe prebivalstva se vse bolj zmanj{uje, njeno neko~ vodilno vlogo pa je prevzela funkcija oddiha in rekreacije. To se odraà tudi v kakovosti in na~inu gradnje vrtnih »ut«. Zelenjavne grede zamenjujejo igralne povr{ine in leàlne trate, sadno drevje pa se umika okrasnim grmovnicam in cvetju. @e v osemdesetih letih prej{njega stoletja je v zaklju~kih elaborata o ljubljanskem vrti~karstvu zapisano (Goriup 1984, 110): »… Vrti~karske parcele tako ne slu- ìjo zgolj za pridobivanje vrtnin za druìnsko rabo, pa~ pa dajejo tudi tr`ne vi{ke, predstavljajo povr{ine za gojenje sadja, jagodi~ja in okrasnega cvetja, predvsem pa so opremljene z bivalnimi utami, ki omogo~ajo druìnsko rekreacijo ob koncu tedna. Predstavljajo torej neke vrste nadomestilo za po~itni{ko hi{o. Pri nas je ta oblika {e novost, ki pa bo predvidoma dobila privrènce in s tem postala upo{tevanja potrebna (in vredna) planska kategorija …«. Pri nas se predvidevanja, ~e izvzamemo obmo~je na levem bregu Save jùno od ^rnu~, niso povsem uresni~ila. Druga~e je v tujini, kjer je na vrti~karskih parcelah ~edalje ve~ igral, najde se tudi kak{en bazen, kar potrjujejo opazovani vrti~ki v Avstriji. Bolj ko se v tej dràvi umikamo od meje s Slovenijo, bolj rekrea-tivno-sprostitveni zna~aj imajo tamkaj{nji vrti~ki. Tako na vrti~karskih obmo~jih v Gradcu {e lahko najdemo gredice za pridelovanje zelenjave, na Dunaju pa kaj takega skoraj ni videti, saj tamkaj{nji vrti~ki bolj kot na kaj drugega spominjajo na (arhitekturno) stihijsko urejeno vikenda{ko naselje, kjer pa ljudje vseeno naj ne bi trajno prebivali. TI^ AN ERHAR BOJ Slika 68: Arhitekturna »mojstrovina« z bazenom je del ogromnega obmo~ja vrti~kov na Dunaju, ki ima kot celota poudarjen pridih po~itni{kega naselja. 124 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 Raziskava iz osemdesetih let prej{njega stoletja (Goriup 1984) je razkrila, da je bil med dvanajsti-mi izpostavljenimi razlogi za vrti~karstvo najpomembnej{i rekreacija oziroma èlja po obdelavi zemlje (82 % navedb), ki sta mu sledila gospodarski pomen (60 % navedb) in beg pred mestnim na~inom ìvljenja (40 % navedb). Iz odgovorov je razvidna poudarjena potreba po spremembi okolja v smislu reka »nazaj k naravi«, to je po dejavni in ustvarjalni sprostitvi, pa tudi ukoreninjena èlja po lastnem ko{~- ku zemlje, saj naj bi kar 42 % takratnih anketirancev èlelo »svojo« vrti~karsko parcelico pridobiti (odkupiti) v trajno last. Sodobnim anketirancem (Vr{~aj s sodelavci 2008) vrti~karstvo v najve~ji meri omogo~a rekreacijo in sprostitev (29 % navedb), ~emur sledita zadovoljevanje potrebe po neposrednem stiku z naravo (22 % navedb) ter zadovoljevanje potrebe po fizi~ni aktivnosti (20 %). Mònost pridelave zdrave hrane izpostavlja le petina (20 %) anketirancev. Zanimiva je ugotovitev, da obdelovanje vrti~ka le {e slabi desetini (9 %) anketirancev predstavlja mònost pridelovanja hrane zaradi eksisten~nih razlogov. Podatki nedvoumno nakazujejo, da je za ve~ino ljubljanskih vrti~karjev bistveno pomembnej{i motiv obdelovanja vrti~ka èlja po rekreaciji in sprostitvi kot pa eksisten~na nuja. Opredeljevanje motivov je v precej{nji meri odvisno od metodologije poizvedovanja, torej od na~i-na zastavlja vpra{anj anketirancem. Vpra{anje je lahko povsem odprto, tako da lahko vpra{ani sam navaja mòne odgovore, lahko so vnaprej predvideni vsi pri~akovani mòni odgovori, lahko pa gre za kombinacijo obeh na~inov; prav razli~ni na~ini zastavljanja vpra{anj lahko v precej{nji meri onemogo~ajo 90 80 70 60 vedb 50 vilo na 40 {te 30 20 10 0 o v va avo ov vr{in ane ane ugo uìno hr dr idela z nar voljstv arjalnosti, va pr ave hr zdr èlja po aktivni elenih po o zado ~asa z dr idela neposreden stik fizi~na aktivnost pr adi zmanj{anja rabi z zar ìvljensjkih stro{k estetsk preìvljanje prostega rekreacija, sprostite izìvljanje ustv najpomembnej{e zelo pomembno pomembno Slika 69: Glavni motivi za vrti~karstvo med ljubljanskimi vrti~karji. 125 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj medsebojno primerljivost rezultatov razli~nih raziskav. Vpra{ani lahko navedejo ali izberejo najpomembnej{e mòne odgovore, lahko jih tudi razvr{~ajo po pomenskem zaporedju, kot ga dolo~ijo glede na svoje zaznavanje preu~evane problematike. Pri poizvedovanju v na{i raziskavi (Vr{~aj s sodelavci 2008) smo se odlo~ili, da naj vpra{ani opredelijo stopnjo pomembnosti dolo~enega vnaprej predvidenega motiva, pri ~emer smo pustili mònost navajanja morebitnih drugih vzgibov. Tak{en na~in poizvedovanja je omogo~il, da smo med razli~no pomembnimi motivi lahko izpostavili tiste, ki jih posamezni anketiranci dejansko ~utijo za najpomembnej{e. Iz dobljenih odgovorov na zastavljena vpra{anja lahko kot najpomembnej{i motiv za vrti~karstvo izpostavimo neposreden stik z naravo. Ne le, da se pojavlja med najpomembnej{imi odgovori, pri njem je bolj kot pri drugih motivih zna~ilna mo~no nadpovpre~na zastopanost opredelitve najpomembnej{i vidik. Podobno, a v nekoliko manj{i meri, velja za mònost oziroma èljo po pridelovanju zdrave hrane, ki jo lahko opredelimo za drugi najpomembnej{i motiv. Na tretje mesto bi lahko postavili èljo po rekreaciji in sprostitvi, ki se prav tako pojavlja kot pogost izbor vnaprej opredeljenih motivov za vrti~karstvo, vendar je zanjo zna~ilno, da je zastopanost opredelitve »najpomembnej{e« manj pogosta kot zastopanost opredelitve »zelo pomembno«. Na ~etrto mesto se uvr{~a èlja po zadovoljevanju potreb po fizi~ni aktivnosti; pri tem motivu je vidik najpomembnej{ega znatno redkej{i od opcij »zelo pomembno« oziroma »pomembno«. Po pomenu sledi pridelovanje hrane kot ekonomsko pomembne kategorije, kjer so vsi trije vidiki pomembnosti dokaj enakovredno zastopani. Zanimivo je, da so {e pred ~etrt stoletja skoraj vsi vrti~karji (95 %) menili, da se obdelovanje vrti~ka izpla~a è samo po ekonomski plati, seveda pa so jim bili pomembni tudi rekreacijski in zdravstveni vidiki vrtnarjenja (Goriup 1984). Podobno {tevilo navedb kot ekonomski pomen pridelovanja hrane ima tudi motiv preìvljanja prostega ~asa z druìno, ki pa ga anketiranci vendarle ozna~ujejo za manj izrazito pomembnega. [e za bistveno manj pomembna sta se izkazala ALE[ SMREKAR Slika 70: Za ve~ino vrti~karjev so najpomembnej{i motivi za ukvarjanje z vrti~karstvom neposreden stik z naravo, èlja po pridelovanju zdrave hrane ter zadovoljevanje potreb po rekreaciji in sprostitvi. 126 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % delè 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % 50 let in manj od 51 do 60 let od 61 do 70 let 71 let in ve~ najpomembnej{e zelo pomembno pomembno Slika 71: Pomen pridelovanja zdrave hrane kot motiva za vrti~karstvo glede na starostno sestavo anketirancev. 100 % 80 % 60 % delè 40 % 20 % 0 % osnovno{olska poklicna srednje{olska univerzitetna ali manj srednje{olska najpomembnej{e zelo pomembno pomembno Slika 72: Pomen pridelovanja zdrave hrane kot motiva za vrti~karstvo glede na izobrazbeno sestavo anketirancev. 127 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj motiva èlja po aktivni rabi zelenih povr{in v mestu ter potrebe po izìvljanju ustvarjalnosti oziroma estet-skega zadovoljstva, ki pa sta, roko na srce, tudi precej bolj imaginarni kategoriji. Glede na stopnjo pomembnosti zadovoljevanja potreb pri vrti~karstvu so anketiranci kot najpomembnej{i motiv najpogosteje opredelili neposreden stik z naravo, sledi pridelava zdrave hrane ter rekreacija in sprostitev. Kot zelo pomembno pa so najve~krat opredeljevali fizi~no aktivnost ter rekreacijo in sprostitev. Naj za primerjavo navedemo {e poglavitne, metodolo{ko ne povsem primerljive rezultate züri{ke {tudije (Christl s sodelavci 2004), ki, kljub kulturolo{kim razlikam med [vico in Slovenijo, vseeno razkrivajo precej{njo stopnjo podobnosti. Tudi med tamkaj{njimi motivi za vrti~karstvo je v ospredju neposreden stik z naravo (pomemben za 88 % anketirancev), sledita mu èlja po aktivnem preìvljanju prostega ~asa (82 %) in mònost oziroma èlja po pridelovanju zdrave hrane (69 %), kot precej manj pomembna motiva pa sta se pokazala mònosti za igranje otrok (24 %) in pridelovanje hrane kot ekonomsko pomembne kategorije (13 %). Pri~akovali smo, da se motivi za vrti~karstvo v Ljubljani pomembno razlikujejo glede na starostno oziroma izobrazbeno sestavo vrti~karjev, vendar so podrobne analize navajanja pomembnosti motivov razkrile, da temu ni tako in se posamezne skupine razmeroma enotno odzivajo. Kljub temu je mogo- ~e potegniti nekatere zaklju~ke, ki nakazujejo dolo~eno mero notranje diferenciacije. Neposreden stik z naravo je poudarjeno zastopan pri starostnih skupinah od 51 do 60 let in od 61 do 70 let ter pri manj izobraènih anketirancih, torej vrti~karjih s kon~ano ali z nedokon~ano osnovno {olo in {e zlasti pri tistih, ki so kon~ali strokovno poklicno {olo. Za starej{e generacije vrti~karjev je poudarjeno izraèn pomen fizi~ne aktivnosti, ki pa se glede na izobrazbeno sestavo dokaj enakomerno porazdeli po vseh primerjanih skupinah, ~etudi je rahlo ve~ji delè kategorij »najpomembnej{e« in »zelo pomembno« opazen pri univerzitetno izobraènih. Vloga rekreacije in sprostitve kot motivacijskega dejavnika za vrti~karstvo je poudarjeno izraèna pri od 51 do 60 let starih vrti~karjih, vrti~karji, stari od 61 do 70 let pa jo izrazito potiskajo v ozadje. Glede na izobrazbeno sestavo med posameznimi skupinami ni mogo- ~e zaznati skoraj nikakr{nih razlik. Pomen pridelovanja zdrave hrane je rahlo poudarjen pri starej{ih starostnih skupinah vrti~karjev, s tem, da je pri kategoriji najmlaj{ih (50 let in manj) opazno redkeje potisnjen v ospredje (slika 70), kar je opazno tudi pri vrti~karjih s strokovno poklicno izobrazbo, medtem ko je pri ostalih izobrazbenih kategorijah skoraj povsem enakovredno zastopan. Pri vseh treh se kot izjemno pomemben motiv pojavlja pri polovici anketirancev (slika 71). Zanimive, s predpostavkami neskladne rezultate smo dobili pri analizi pomena pridelovanja hrane kot ekonomskega dejavnika za vrti~karstvo. Pri~akovali smo, da bo pridelovanje hrane kot ekonomska nuja oziroma pomembna ekonomska kate- gorija prevladalo pri starej{ih in manj izobraènih vrti~karjih, a se je pokazalo, da sta ga izpostavili ve~ kot dve petini najmlaj{ih in le slaba petina najstarej{ih, med univerzitetno izobraènimi vrti~karji pa ga je kot enega od najpomembnej{ih motivov izpostavilo kar {tiri petine anketirancev. Zanimivo je, da ga je kot najpomembnej{ega ozna~il le vsak {esti srednje{olsko izobraèn vrti~kar. 8.4 VRTI^KARSTVO KOT NA^IN PRE@IVLJANJA PROSTEGA ^ASA Vrti~karstvo je namenjeno izklju~no prehranski samooskrbi. Med anketiranci nismo naleteli na nobenega, ki bi izjavil, da svoje pridelke tudi prodaja. Vrti~kar preìvi na »svojem« vrti~ku povpre~no uro in pol na dan. Zanimivo je, da je ta ~as bistveno kraj{i od ~asa, ki ga omenja {tudija iz osemdesetih let prej{njega stoletja (Goriup 1984). Ta sicer dokaj pav{alno navaja, da dnevno preìvijo vrti~karji na vrtu dve do tri ure, v glavnem v popoldanskem ~asu in proti ve~eru. Tretjina jih na vrt prihaja v jutranjih urah. Kraj{anje na vrti~kih preìvetega ~asa je zagotovo posledica zaostrenih delovnih razmer, do katerih je pri{lo z drùbenopoliti~nimi spremembami. Podrobnej{a analiza na vrti~kih preìvetega ~asa je razkrila, da se njegova dolìna prek leta bistveno spreminja. Medtem ko se povpre~ni vrti~kar januarja na »svojem« vrti~ku zadrùje vsega 5 minut dnevno, se junija in julija ta ~as podalj{a na skoraj tri ure dnevno, natan~neje, na 2 uri 51 minut v juniju 128 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 30.000 25.000 20.000 vilo ur 15.000 skupno {te 10.000 5000 0 il uar uar apr maj junij julij jan vgust mber febr marec a oktober ve september no december delo na vrti~ku preostali ~as na vrti~ku Slika 73: ^as, ki ga ~lani vrti~karskih gospodinjstev preìvijo na ljubljanskih vrti~kih po mesecih v letu. 20 18 16 14 12 10 8 delè v odstotkih 6 4 2 0 ponedeljek torek sreda ~etrtek petek sobota nedelja preostali ~as na vrti~ku delo na vrti~ku Slika 74: Obi~ajno obiskovanje ljubljanskih vrti~kov in opravljeno delo po dnevih v tednu (izraèno v odstotkih od vsega na vrti~kih preìvetega ~asa). 129 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj in 2 uri 45 minut v juliju. Opazno je torej, da so zimski meseci obdobje skoraj popolnega mrtvila, medtem ko med aprilom in septembrom vsak vrti~ek gosti svojega obdelovalca vsaj dve uri dnevno. Vi{ek v poletnih mesecih kaè tudi na poudarjen pomen vrti~ka v vlogi preìvljanja prostega ~asa zaposlenih, ki takrat vrti~karstvu namenijo del svojega dopusta. ^e bi bil izra~un odvisen le od upokojenske populacije, tako izrazitega poletnega vi{ka najbr` ne bi bilo. Skoraj natan~no dve tretjini (67 %) na vrti~kih preìvetega ~asa je v povpre~ju namenjenega njihovemu obdelovanju, preostanek pa razvedrilu, druènju, po~itku in drugim prosto~asnim aktivnostim. Delov-no najbolj obremenjujo~ mesec je junij, ki pa mu sledita julij in avgust, oba z najmanj{ima deleèma (62 % in 63 %) aktivnih delovnih ur med meseci v topli polovici leta. [e manj{i so deleì delovnih ur v decem-bru (34 %), januarju (37 %) in februarju (25 %), ki pa so, kot è povedano, ~as vrti~karskega mrtvila. Zanimivo je, da vrti~karji razmeroma enakomerno obiskujejo vrti~ke v vseh dnevih tedna. ^eprav na dejansko pogostnost obiskovanja vplivajo tudi vremenske razmere, je mogo~e opaziti rahlo nadpovpre~no obiskovanje ob ponedeljkih, petkih in {e zlasti sobotah, medtem ko je nedeljsko zadrèvanje na vrti~kih manj izrazito izraèno. Opazno je tudi, da se konec tedna nekoliko pove~a pomen razvedrila, druènja, po~itka in drugih prosto~asnih aktivnosti, med tednom pa je na vrti~kih nekoliko bolj poudarjeno delo. Slika 75: Aktivisti~no naravnano obvestilo Dru{tva vrti~karjev Ljubljana. ALE[ SMREKAR 130 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 6,3 % 9,9 % 13,2 % 70,5 % Slika 76: Poznavanje vrti~karskega dru{tva, da ne ne ve brez odgovora ki teritorialno pokriva obmo~je z vrti~kom anketiranega vrti~karja. Goriupova (1984) navaja, da anketiranec in njegov zakonec na vrti~ku delata priblìno enako pogosto, otroci se v tovrstno delo vklju~ujejo precej redkeje, drugi sorodniki pa sodelujejo le v 4 % primerov. Dela na vrti~kih si v druìni obi~ajno ne delijo, tako da se praviloma vsi druìnski ~lani lotijo vseh potrebnih opravil. Vrti~karje smo povpra{ali tudi o obstoju morebitnih vrti~karskih dru{tev na njihovih mati~nih obmo~- jih vrti~kov. Njihov obstoj je potrdilo desetina anketiranih, dobri dve tretjini (71 %) pa jih je izjavilo, da na obmo~ju, kjer imajo vrti~ke, ni organiziranega vrti~karskega dru{tva. Dobra osmina (13 %) jih o tem ni pou~enih. V vrti~karsko dru{tvo je vklju~enih 8,9 % anketiranih vrti~karjev. 15 % od vseh v raziskavo vklju~enih vrti~karjev je izjavilo, da vrti~karska dru{tva dejavno re{ujejo probleme, ki se pojavljajo v zvezi z vrti~karstvom, dve petini (40 %) pa se jih je izrazilo nikalno. [e ve~ (45 %) je tak{nih, ki o uspe{nosti delovanja vrti~karskih dru{tev nimajo mnenja, kar kaè na dokaj{njo pasivnost vrti~karske populacije. Na drugi strani pa je izrazita ve~ina anketiranih vrti~karjev (63 %) izrazila potrebo po zdruèvanju vrti~- karjev v vrti~karska dru{tva, nasprotnega mnenja jih je bilo le petina (21 %), desetina (10 %) pa se jih do tega ni moglo ali hotelo opredeliti. Med glavnimi izzivi delovanja vrti~karskih dru{tev so navajali ozave{~anje z okolju prijazno obdelavo (35 navedb), svetovanje (prav tako 35 navedb), izobraèvanje (32 navedb), varovanje okolja (30 navedb), druènje (20 navedb), vzdrèvanje reda (17 navedb) ter ~i{~enje vrti~kov in okolice (13 navedb), omenjali pa so {e organizacijo predavanj, zagotavljanje potrebne infrastrukture, vklju~no z zagotavljanjem dostopa do vode, izmenjavo izku{enj in mnenj, organizacijske zadeve, bolj{i odnos do narave, skrb za dostop do vrti~kov, cenej{o nabavo semen in sadik, zagotavljanje medsebojne pomo~i, organizacijo skupnih objektov, prepre~evanje gradnje na zelenih povr{inah v mestu, prepre~evanje odstranjevanja vrti~kov, organizirano pridobivanje parcel za vrti~karstvo, skrb za biolo{ko pridelavo, skrb za okolico, skrb za urejene vrtove, vzgojo ~lanov, vzpostavljanje pravil delovanja in zagotavljanje dobrih odnosov med vrti~karji. Na tem mestu izpostavljamo {e dve tematiki. Prva je seznanjenost anketirancev z morebitnim pravilnikom o vrti~karstvu. 14 % jih je zatrdilo, da pozna tak{en pravilnik, 41 % jih je navedlo, da tak{nega pravilnika ni, v rahli ve~ini (45 %) pa so bili tisti, ki so izjavili, da o tem ne vedo ni~esar. Zanimalo nas je tudi, ali so z anketiranci v zvezi z vrti~karstvom doslej è kdaj navezali stik s predstavniki Mestne ob~ine Ljubljana. Na zastavljeno vpra{anje jih je pritrdilno odgovorilo desetina, preostali pa so zatrdili, da jih doslej ni obiskal {e prav noben ob~inski funkcionar, pa tudi sami se {e niso potru-dili do njih. 131 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj 8.5 MED^LOVE[KI ODNOSI Med vrti~karji se spletajo raznovrstni odnosi, ki so lahko tudi pomemben dejavnik medsebojnega povezovanja in s tem veselja do vrti~karstva nasploh. Na drugi strani se dolo~eni stiki oziroma odnosi spletajo tudi med vrti~karji in okoli{kim prebivalstvom. 8.5.1 ODNOSI MED VRTI^KARJI Po izjavah anketiranih vrti~karjev se ve~ina med njimi z vrti~karskimi sosedi dobro razume. ^e na negativno stran lestvice mònih odgovorov razvrstimo opredelitvi zadovoljivo in slabo, lahko ugotovimo, da je tovrstnih odgovorov skupno le 4 %, pa {e med temi je ve~ji del tak{nih, ki so odnose ozna~ili za vsaj zadovoljive. Sicer pa je dve petini (42 %) vrti~karjev izjavilo, da so odnosi odli~ni, dobra {estina (18 %) jih je ozna~ilo za prav dobre in dobra tretjina (36 %) za dobre. Te ugotovitve pa vendarle nakazujejo vsaj rahlo poslab{anje odnosov, saj je {e pred ~etrt stoletja medsebojne odnose kar 94 % respondentov ozna- ~ilo za zelo dobre (Goriup 1984). 8.5.2 ODNOSI VRTI^KARJEV Z NEVRTI^KARJI Odnosi vrti~karjev z nevrti~karskimi sosedi so po pri~akovanjih slab{i, vendar se je tudi pri opre-deljevanju njihove kakovosti ve~ina vpra{anih odlo~ila za odgovore na pozitivni strani lestvice. Ob tem je treba upo{tevati {e dejstvo, da je dobra desetina (12 %) anketiranih izjavilo, da z nevrti~karji nima nobenih stikov. Na negativni strani lestvice je skupaj 8 % navedb, med njimi so tudi 3 % vrti~karjev, ki so odnose z nevrti~karji ozna~ili za slabe. Med pozitivno naravnanimi odgovori prevladuje opredelitev, da so odnosi dobri (38 %), tej pa sledita kategoriji odli~ni (26 %) in prav dobri (14 %) odnosi. 8.6 ZADOVOLJNOST Z RAZMERAMI ZA VRTI^KARSTVO 3,6 % 0,7 % 10,4 % 11,6 % 41,7 % 5,4 % 36,1 % 20,8 % 51,7 % 17,9 % odli~ni zelo dobri zelo zadovoljen zadovoljen zadovoljivi srednje zadovoljen nezadovoljen dobri zelo nezadovoljen slabi Slika 77: Kakovost odnosov ljubljanskih Slika 78: Zadovoljnost ljubljanskih vrti~karjev vrti~karjev s sosedi – vrti~karji. z razmerami za vrti~karstvo v Ljubljani. 132 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 Kljub leta 2007 za~etim ostrim ukrepom proti nelegalnim vrti~kom na posameznih ljubljanskih obmo~- jih vrti~kov, je bila dobra polovica anketiranih vrti~karjev z razmerami za vrti~karstvo v Ljubljani zadovoljna, kar postane razumljivo ob upo{tevanju okoli{~ine, da je bilo anketiranje izvedeno poleti leta 2006. ^e zanemarimo skoraj {estino (14 %) anketiranih, ki na vpra{anje niso odgovorili, je bil delè pozitivnih odgovorov kar 63 %, med njimi je bilo 12 % vrti~karjev z razmerami za vrti~karstvo zelo zadovoljnih. Dobra petina jih je bilo z razmerami le srednje zadovoljnih (21 %), desetina (10 %) pa celo izrazito nezadovoljnih. Preostalih 5 % vpra{anih se je opredelilo za nezadovoljne. Zna~ilno je, da se stopnja zadovoljstva bistveno ne razlikuje niti glede na starostno niti glede na izobrazbeno sestavo. Med zelo zadovoljnimi prevladujejo manj kot 50 let in od 61 do 70 let stari vrti~- karji, glede na izobrazbeno sestavo pa je med zelo zadovoljnimi opaziti rahlo nadpovpre~no zastopanost srednje{olsko izobraènih. Bolj izrazite razlike so na negativni strani lestvice, kjer je med ve~ kot 70 let starimi vrti~karji dobra petina nezadovoljnih (ve~ navedb kot kategoriji »nezadovoljen« so namenili kategoriji »zelo nezadovoljen«), dale~ najmanj (manj kot desetina) nezadovoljnih pa je med vrti~karji v najmlaj{i starostni skupini do vklju~no 50 let. Srednje{olsko izobraèni niso v ospredju le na pozitivni strani lestvice, ampak, {e bolj izrazito, na negativni, saj je med njimi okrog {estina izrazito nezadovoljnih. Manj kriti~ni so vrti~karji s poklicno srednjo {olo, {e najmanj nezadovoljnih, le okrog dvanajstina, pa je med univerzitetno izobraènimi vrti~karji. 50 45 40 35 30 edbv 25 vilo na {te 20 15 10 5 0 v adi ov anje ugo idelki ijskih ato ti~kih kir dr obr oda, ki jo e zar in uredb ven dostop ven dostop neurejeno par {k na vr teà adi neurejenih dostopnih poti adi oddaljenosti teà ob prometnicah vzro~ajo ob~ani omejitv zar razli~nih odlok zar onesnaèni pr bliìna industr po najpomembnej{e zelo pomembno pomembno Slika 79: Glavne teàve ljubljanskih vrti~karjev. 133 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj 13,5 % 28,6 % 15,0 % smrad hrup 13,5 % neustrezno parkirana vozila neurejen videz 29,3 % drugo (mladina, vlomi, prah s ceste ...) Slika 80: Glavna nasprotja med ljubljanskimi vrti~karji in okoli{kimi prebivalci. Po mnenju vrti~karjev sta njihovi poglavitni teàvi naslednji: prva so onesnaèni pridelki ob prometnicah, druga pa je {koda, ki jo na vrti~kih povzro~ajo ob~ani. Obe je najve~ vpra{anih ozna~ilo kot najpomembnej{i, ~eprav ne gre spregledati tudi pogostnosti njunih opredelitev kot zelo pomembnih in pomembnih. Glede na izjemno pogostnost opredelitve »najpomembnej{e« izstopa tudi kategorija »drugo«, v kateri so zdruène raznovrstne navedbe, kot so kraja pridelkov, {koda, ki jo povzro~a divjad, pomanjkanje vode v bliìni, hrup z okoli{kih avtocest, èlezni{kih prog in tovarn, smrad z blìnjega komunalnega odlagali{~a odpadkov in pomanjkljiva infrastrukturna opremljenost. Zelo izraziti teàvi sta tudi neurejeno parkiranje in teàven dostop zaradi neurejenih dovoznih poti, s tem, da je druga opredeljena s sorazmerno ve~- jo pogostnostjo navedbe »najpomembnej{e«, pri prvi pa je {e bolj izpostavljena pogostnost manj izrazite kategorije »zelo pomembno«. Teàk dostop pa ni izpostavljen le zaradi neurejenih dovozov, ampak tudi zaradi oddaljenosti, ki se navezuje na gost promet in zamuden dostop na eni strani ter zmanj{ano mobilnost starej{ih vrti~karjev na drugi. Pomembna mote~a prvina je tudi bliìna proizvodnih obratov, ki vplivajo z onesnaèvanjem, hrupom in neprivla~nim videzom. Zanimivo je, da so po opredelitvah anketirancev omejitve zaradi razli~nih odlokov in uredb razmeroma malo pomembne, saj jih kot teàvo za vrti~karstvo ob~utijo le posamezniki; povsem mogo~e je, da je ve~ina vrti~karjev z njimi pomanjkljivo seznanjena. Mnoge vrti~karske teàve so povezane z nevrti~karskimi sosedi. Med vrti~karji in okoli{kimi prebivalci se porajajo raznovrstna nasprotja, ki jih je mogo~e razvrstiti v dolo~ene vsebinske sklope. Najbolj izpostavljen problem so neustrezno parkirana vozila (39 navedb), ~emur po pogostnosti navedb (od 18 do 20) sledijo skoraj povsem enakovredno zastopani smrad, hrup in neurejen videz. Preostale teàve so skri-te znotraj kategorije »drugo«: kraja pridelkov, vlomi v objekte na vrti~kih, po{kodbe objektov, vandalizem, veselja~enje na vrti~karskih parcelah, prah ob vònji po makadamski cesti, psi okoli~anov, ki tacajo po vrti~ku, neèleno kopi~enje odpadkov, neustrezna uporaba {kropiv in, zna~ilna slovenska, zavist! Med vsemi navedenimi so pogostej{e od drugih kraja pridelkov, vlomi v objekte, prah ob makadamskih cesti{- ~ih ter sprehajanje psov okoli~anov po vrti~karskih parcelah. 134 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 9 ZNANJA, OZAVE[^ENOST IN ODNOS VRTI^KARJEV DO OKOLJA @ivimo v ~asu, za katerega je zna~ilno naglo posodabljanje vseh por ~lovekovega ìvljenja. Spremembe so o~itne tako v tehnologiji, komunikacijah, informatiki kot tudi v kakovosti ìvljenja povpre~nega ~loveka. Tako naravnan razvoj pa zaradi pretiranega izkori{~anja naravnih virov zahteva visoko ceno, ki se odraà zlasti v bistveno poslab{ani kakovosti ìvljenjskega okolja. To je lahko celo tako mo~no prizadeto, da je ogroèno zdravje ljudi, ena od klju~nih vrednot sodobnega ~loveka. Varovanje okolja ljudje na~eloma podpiramo, {e zlasti deklarativno, saj je to tudi drùbeno zaèleno dejanje. Ko pa se soo~i-mo z omejitvami, ki bi posegle v na{ na~in ìvljenja z omejevanjem dolo~enih dejavnosti ali s pove~animi stro{ki, ta zavzetost hitro popu{~a. In bolj ko se bliàmo dejanjem, ki bi jih lahko opredelili kot okoljsko aktivna, manj ljudi je dejansko pripravljenih varovati okolje. Kljub vsemu je zlasti v zadnjem ~asu pri{- lo do precej{njih premikov. Zdravo okolje je ena izmed vrednot, ki neposredno vplivajo na zdravje ljudi in stanje ekosistemov, zato je zaznavanje in spremljanje njegove onesnaènosti pomembna okoljevarstvena naloga. Stanje okolja in s tem njegova onesnaènost se nenehno spreminja. Z namenom ugotoviti stopnjo zaznavanja onesnaènosti okolja smo anketirane vrti~karje povpra{ali tudi o zaskrbljenosti nad onesnaènostjo razli~nih pokrajinotvornih prvin, najve~jem onesnaèvalcu okolja v Ljubljani, pa tudi o tem, ali zaznavajo vplive vrti~karstva na okolje. 9.1 SPLO[EN ODNOS VRTI^KARJEV DO OKOLJA IN NJIHOVO ZAZNAVANJE OKOLJSKIH PROBLEMOV Pri preu~evanju splo{nega odnosa vrti~karjev do okolja smo anketirance povpra{ali o prvi asociaciji ob omembi besede »okolje«. Ve~ina, kar 80 %, jih je okolje opredelila kot nekaj pozitivnega. Tretjina jih okolje ob~uti kot »zeleno in prijazno pokrajino«; med njimi prevladujejo pripadniki srednje generacije ter vrti~karji z najnìjo in najvi{jo izobrazbo. Vzrok za tak{no dojemanje je najbr` dobra ohranjenost narave v Sloveniji. Na{e naravno okolje je namre~ v primerjavi z drugimi evropskimi dràvami dokaj dobro ohranjeno. Prav tako je potrebno pri interpretaciji treba upo{tevati starostno sestavo anketirancev. Prevladujo~i starej{a in srednja generacija namre~ okolje bolj izrazito povezujeta s pozitivnimi asociacijami. Druga najpogostej{a asociacija, ko jo je navedla sedmina anketirancev, je spoznanje, da bomo okolje zapustili na{im otrokom. Razlog za tak{no opredelitev je prav gotovo ~edalje pogostej{e 6,6 % 3,0 % 0,7 % 2,6 % 36,8 % 6,6 % zelena in prijazna pokrajina 7,9 % okolje bomo zapustili na{im otrokom varstvo narave kakovost ìvljenja tam, kjer ìvimo odgovornost posameznika za ohranitev okolja onesnaèvanje mest 7,9 % iz~rpavanje naravnih virov, da si zagotovimo udobno ìvljenje potresi, poplave in druge naravne nesre~e ni~ od tega 13,6 % 14,2 % brez odgovora Slika 81: Prva asociacija ljubljanskih vrti~karjev ob omembi besede »okolje«. 135 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj poudarjanje trajnostnega razvoja, pri ~emer se izpostavlja medgeneracijska odgovornost. Pogostnost navajanja omenjene asociacije si lahko razlagamo tudi s starostno sestavo anketiranih vrti~karjev. S starost-jo se namre~ pove~uje ob~utek minljivosti posameznikovega obstoja, hkrati pa se pove~uje zavedanje o pomembnosti ohranitve narave za prihodnje rodove. Za asociativni izraz »varstvo narave« se je opredelila slaba sedmina anketirancev. Ta miselnost, ki jo lahko ozna~imo kot aktivno dejanje, je torej med vrti~karji skromneje zastopana, kar je spet posledica njihove svojstvene starostne sestave. Za~etki zavedanja ~ezmernih pritiskov na okolje in s tem zavedanja socialnih in psiholo{kih posledic nepremi{ljenih posegov vanj segajo namre~ {ele v zadnja leta prej{njega stoletja. V tistem ~asu so se prvi~ pojavila tudi spoznanja o pomembnosti aktivnega vklju~evanja prebivalcev v varovanje okolja. Zaradi tega se starej{a in srednja generacija ob~anov z »varstvom narave« kot aktivnim dejanjem ni nikoli neposredno soo~ila. V najmanj{i meri so se anketirani vrti~karji ob omembi »okolje« spomnili na potrese, poplave in druge naravne nesre~e, iz~rpavanje naravnih virov z namenom ve~jega ìvljenjskega udobja ter onesnaèvanje mest. Vrti~karji so se torej najmanjkrat opredeljevali za negativne asociacije, kar pa lahko znova poveèmo z njihovo starostno sestavo, saj se starej{i v manj{i meri zavedajo vpliva ~lovekovih dejavnosti na okolje. Odgovore smo primerjali tudi z odgovori iz {tudije o rabi vode kot naravnega vira v Ljubljani in okolici (Smrekar 2006), kjer je bila prva asociacija na temo okolje prav tako »zelena in prijazna pokrajina« s skoraj tremi desetinami odgovorov in precej{njo homogenostjo ne glede na starost anketiranega (vzorec v tej {tudiji je zajemal 900 naklju~no izbranih oseb iz Ljubljane in blìnjih naselij v primestnem okolju). Glede na izobrazbo pa so se za tovrstno asociacijo pogosteje opredelili najmanj izobraèni. Druga~e kot pri vrti~karjih po pomenu sledi asociacija »varstvo narave«, njej pa »odgovornost posameznika za ohranitev okolja«, ki izraàta aktivno ravnanje. Na podlagi razlik v odgovorih ugotavljamo, da vrti~karji v ve~ji meri izpostavljajo »zeleno in prijazno pokrajino« kot Ljubljan~ani kot celota. Prav tako se opazneje opredeljujejo za asociacijo, da bomo »okolje zapustili na{im otrokom«. Na drugi strani pa redkeje izpostavljajo pojem »varstvo narave« in aktivisti~no misel »odgovornost posameznika za ohranitev okolja«. Vzrok za razlike med obema populacijama so razli~ne demografske in socialnoekonomske zna~ilno- sti anketirancev. Med vrti~karji namre~ prevladuje starej{e prebivalstvo, celotno prebivalstvo Ljubljane pa je v povpre~ju mlaj{e in zaposlitveno bolj aktivno, zato verjame, da lahko z lastnim aktivnim pristopom pripomore k izbolj{anju stanja okolja. Med vrti~karji je tudi ve~ slab{e izobraènih, ki so o smotrnosti varovanja okolja manj ozave{~eni. Tovrstno raziskavo so leta 2008 izvedli tudi v vseh 27 dràvah Evropske unije (Medmrèje 8). Ugotavljamo, da v njih pri zaznavanju okolja v primerjavi s {tudijama v Sloveniji prevladujejo negativne asociacije. Tako so anketiranci kot prvo asociacijo na temo okolje najpogosteje navajali »onesnaèvanje mest« z 22 %, zatem pa »podnebne spremembe« z 19 %. Vzrok za tak{no stanje je v veliki preobliko-vanosti naravnega okolja v Evropski uniji, ki jo gre pripisati mo~ni industrializaciji, preteklemu {irjenju mest, ve~anju gostote prebivalstva znotraj mest ter intenzivni kmetijski rabi tal. Posledica teh procesov in pojavov je visoka stopnja zaznavanja onesnaènosti mest in okolja. Kot odgovor na vse to se v sodobnosti intenzivira preseljevanje iz mestnih jeder na suburbanizirana obmo~ja z vi{jo kakovostjo ìvljenja. Okolje kot »zeleno in prijazno pokrajino« zaznava le 13 % anketirancev na evropski ravni, kot »ohranjanje narave« 12 % in prav toliko kot dejstvo, »da bomo okolje zapustili na{im otrokom«. Iz teh opredelitev lahko zaklju~imo, da imajo ljubljanski vrti~karji v povpre~ju bolj pozitiven odnos do okolja kot ga imajo v povpre~ju prebivalci Evropske unije. Mestno okolje v Sloveniji je v primerjavi z razmerami v drugih, zlasti zahodnoevropskih dràvah, {e vedno manj onesnaèno in z manj{o gostoto prebivalstva. Vrti~karje najbolj skrbita onesnaèvanje zraka in stanje prometa, ki ju kot zelo zaskrbljujo~a izpostavlja kar 54 % anketirancev. Eden od razlogov za to je zagotovo aktualnost problematike onesnaèvanja zraka in pove~evanja prometa v Ljubljani v zadnjih letih. Vrti~karji, ki ve~inoma prebivajo v blokih, se vseskozi sre~ujejo tudi s problematiko onesnaèvanja zraka in velike gostote prometa. Po pomenu naslednja vidika njihove zaskrbljenosti sta industrijsko onesnaèvanje in onesnaènost pitne vode, ki ju kot zelo zaskrbljujo~a izpostavlja polovica 136 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 anketiranih. Vzrok za veliko zaskrbljenost glede industrijskega onesnaèvanja je svojstvena starostna sestava vrti~karjev. Med vrti~karji namre~ prevladujeta starej{a in srednja generacija, ki sta bili ob najbolj intenzivnem industrijskem onesnaèvanju v osemdesetih letih prej{njega stoletja neposredno prizadeti. Anketirane vrti~karje pa manj skrbijo podnebne spremembe s tremi osminami navedb »zelo zaskrbljujo~e«. Podnebne spremembe so za vrti~karje malo manj problemati~ne tudi zato, ker doslej {e niso bili neposredno ogroèni zaradi njihovih posledic. Najmanj kot izjemno problemati~no izpostavlja kmetijsko onesnaèvanje okolja (36 %). Tak{en odnos nam posredno potrjuje, da se vrti~karji morda v premajhni meri zavedajo vpliva kmetijstva na okolje. Glede na izobrazbeno sestavo ugotavljamo, da anketirane vrti~karje ne glede na izobrazbo najbolj skrbita prometno onesnaèvanje in onesnaèvanje zraka. Pri tem je treba izpostaviti vrti~karje s poklicno izobrazbo, ki se jim zdi najbolj zaskrbljujo~e industrijsko izobraèvanje. Vzrok za to je njihova nadpovpre~na neposredna izpostavljenost industrijskemu onesnaèvanju. Rezultate anketiranja vrti~karjev smo primerjali z rezultati anketiranja Ljubljan~anov v {tudiji Zavest ljudi o pitni vodi (Smrekar 2006). Med obema anketiranima populacijama ugotavljamo velike razlike v zaskrbljenosti. Celotno populacijo Ljubljan~anovo najbolj skrbi onesnaèvanje pitne vode, ki mu po pomenu sledita kmetijsko onesnaèvanje in onesnaèvanje zraka, {e najmanj pa se jim zdijo zaskrbljujo~e podnebne spremembe. Poudariti moramo, da so bili anketiranci v {tudiji Zavest ljudi o pitni vodi seznanjeni z opravljanjem ankete o rabi vode kot naravnega vira, kar je lahko pomemben razlog za tako velik delè zaskrbljenih nad onesnaèvanjem pitne vode. Zanimivo je tudi, da te anketirance kmetijsko onesnaè- vanje v povpre~ju bolj skrbi kot vrti~karje, onesnaèvanje zraka pa jih zaskrbljuje v manj{i meri. Podatke smo primerjali tudi s podatki Eurobarometra iz leta 2008 (Medmrèje 8), ki zajema mnenja prebivalcev vseh 27 dràv Evropske unije. Te najbolj skrbijo podnebne spremembe (57 % navedb v kategoriji »zelo zaskrbljujo~e«), onesnaèvanje voda (42 % navedb) in onesnaèvanje zraka (40 % navedb). Vzrok za najve~jo zaskrbljenost s podnebnimi spremembami je v ~edalje pogostej{ih naravnih ujmah 60 50 40 30 vedb v odstotkih 20 delè na 10 0 zelo precej srednje ne preve~ popolnoma se ne more brez zaskrbljen zaskrbljen zaskrbljen zaskrbljen nezaskrbljen odlo~iti odgovora povr{inska voda prst rastline in ìvali podzemna voda zrak Slika 82: Zaskrbljenost ljubljanskih vrti~karjev o onesnaèvanju pokrajinotvornih prvin. 137 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj in neobi~ajnih vremenskih pojavih, ki v zadnjih letih pusto{ijo po Evropi. Zaradi neposredne prizade-tosti ljudi in njihovega imetja so podnebne spremembe vse bolj vtisnjene v zavest sodobnega ~loveka. Ob tem je problematika podnebnih sprememb v zadnjem ~asu v Evropi tudi medijsko ~edalje bolj izpostavljena. Zanimivo je, da se problematika podnebnih sprememb in njihovih posledic ne zdi zaskrbljujo~a niti vsem anketiranim Ljubljan~anom niti anketiranim vrti~karjem, saj na obmo~ju Slovenije vse do poletnih viharjev leta 2008 nismo doìveli ve~je naravne nesre~e, ki bi jo lahko pripisali podnebnim spremembam in bi se pomembneje vtisnila v spomin ali zavest ljudi. Prepri~ani smo, da bi ob anketiranju dve leti pozneje, to je julija in avgusta 2008, bili rezultati precej druga~ni. Zanimala nas je tudi zaskrbljenost ljubljanskih vrti~karjev o onesnaèvanju pokrajinotvornih prvin, pri ~emer smo anketirance spra{evali, v kak{ni meri so zaskrbljeni glede onesnaènosti zraka, podtalnice, prsti (v tem poglavju sopomenka za pedolo{ki izraz tla), povr{inskih voda ter ìvali in rastlin. Anketiranci so se lahko odlo~ali med petimi mònimi opredelitvami, od »zelo zaskrbljeni« na eni strani lestvice do »popolnoma nezaskrbljeni« na njeni drugi strani. Ugotavljamo, da vrti~karje najbolj skrbita onesnaè- vanje zraka in onesnaènost podtalnice (slika 82). Sledi zaskrbljenost glede onesnaèvanja prsti ter onesnaènosti povr{inskih voda. [e najmanj navedb v kategoriji »zelo zaskrbljen« je pri onesnaènosti rastlin in ìvali. Vrti~karji zaznavajo vplive vrti~karstva na okolje zelo razli~no. Rahla ve~ina (29 %) jih meni, da njihova dejavnost v najve~ji meri vpliva na onesnaèvanje prsti, sledi dobra ~etrtina (27 %), ki izpostavlja neprimeren videz vrti~kov, petina (21 %) pa postavlja v ospredje onesnaèvanje podtalnice. Vrti~karji pa ne zaznavajo ve~jega vpliva vrti~karstva na rastline zunaj vrti~karskih obmo~ij, zrak in smrad. Zaznavanje vplivov vrti~karstva na okolje se izredno razlikuje glede na izobrazbo. Vrti~karji z osnovno{olsko izobrazbo so prepri~ani, da vrti~karstvo najbolj vpliva na onesnaèvanje podtalnice in prsti, vrti~karji s poklicno in srednje{olsko izobrazbo so mnenja, da najbolj vpliva na onesnaèvanje prsti in videz pokrajine, univerzitetno izobraèni vrti~karji pa presenetljivo izpostavljajo vpliv vrti~karstva na onesnaèvanje povr{inske vode in, manj nepri~akovano, na neurejen videz pokrajine. Glede na starostno sestavo je zaznavanje vplivov vrti~karstva na okolje bolj homogeno. Mlaj{i vrti~karji v najve~ji meri izpostavljajo vplive na podtalnico, starej{i vplive na zrak, najstarej{i pa vplive na prst. Odgovore smo primerjali z ugotovitvami {tudije Zavest ljudi o pitni vodi (Smrekar 2006). Iz primerjave lahko potegnemo sklep, da vrti~karji izraàjo ve~jo skrb o onesnaèvanju pokrajinotvornih prvin kot pa Ljubljan~ani v celoti. V precej ve~ji meri kot vse Ljubljan~ane jih skrbi onesnaèvanje zraka in onesnaèvanje prsti, v manj{i meri pa so zaskrbljeni le glede onesnaèvanja podzemne vode. Pri tem ne moremo mimo è omenjenega dejstva, da so bili anketiranci v raziskavi o zavesti ljudi o pitni vodi predhodno seznanjeni o opravljanju in namenu ankete o rabi vode kot naravnega vira, kar je pri nekaterih zagotovo na novo vzpodbudilo kriti~en odnos do te problematike ali pa ga je {e dodatno zaostrilo. Zaskrbljenost ljubljanskih vrti~karjev o onesnaèvanju podzemne vode smo po posameznih obmo~- jih vrti~kov prikazali tudi na tematskem zemljevidu (slika 83). Najve~jo mero zaskrbljenosti so izraàli vrti~karji z obmo~ij vrti~kov ob Hladnikovi ulici v Trnovem, Litostrojski cesti v [i{ki in Zadobrov{ki cesti v Polju, najmanj{o pa smo zaznali pri vrti~karjih z obmo~ij vrti~kov ob Av{i~evi cesti v [entvidu, Kopni poti v [martnem ob Savi, Cesti v [martno, Krakovski cesti v Krakovem, ter ob potoku ^rnju{nici na ^rnu~ah in potoku Glin{~ici na Bokalcah. Zaskrbljenost glede onesnaèvanja zraka pa je bila najbolj izrazita pri vrti~karskih z obmo~ij vrti~kov ob Zadobrov{ki cesti v Polju, Gramozni poti na Fuìnah, Vojkovi cesti za Beìgradom in pri vodarni Kle~e. Med najmanj zaskrbljenimi pa so glede onesnaèvanja zraka vrti~karji z obmo~ij vrti~kov ob ^rnju{nici na ^rnu~ah, Av{i~evi cesti v [entvidu, Cesti v [martno in ob potoku Glin{~ici na Bokalcah. Slika 83: Zaskrbljenost ljubljanskih vrti~karjev glede onesnaèvanja podzemne vode po obmo~jih vrti~kov leta 2006. P 138 Zaskrbljenost glede onesnaèvanja podzemne vode velika zaskrbljenost natan~na lokacija vrti~karskega obmo~ja Sava 9 {tevilo izvedenih anket meja VVO Ljubljansko polje 2004 9 meja VVO Ljubljansko barje in okolica 2007 10 [ENTVID 9 KLE^E 19 Zemlji{ka raba gozd 9 SAVLJE 9 9 pozidana zemlji{~a, ceste ^RNU^E vodovje 9 9 JE@ICA 12 Sava 9 9 9 9 [MARTNO OB SAVI 9 9 [I[KA BE@IGRAD HRASTJE 9 9 Ljubljanica 6 9 3 6 7 ZALOG 9 MOSTE CENTER 9 9 KRAKOVO 9 POLJE 5 BRDO 9 GEOGRAFIJ 9 VI^ 1 16 TRNOVO 6 A SLO RUDNIK 13 0 1 2 3 4 km VENIJE 21 Avtorji vsebine: David Bole, Mateja Breg Valjavec, Bojan Erharti~, Drago Kladnik, Katarina Polajnar Horvat, Ale{ Smrekar Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar Horvat 139 Vir: © Geodetska uprava RS, Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 120/2004, 7/2006), Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 115/2007) © GIAM ZRC SAZU 2009 Ljubljanica Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj 9.2 OPREDELITEV POGLAVITNIH ONESNA@EVALCEV OKOLJA Pri iskanju poglavitnih onesnaèvalcev okolja v Ljubljani so morali anketiranci po lastni presoji navesti najve~jega onesnaèvalca okolja na obmo~ju mesta. Pri tem smo uporabili metodo kontrolnega vpra{anja. Najprej smo anketirancem zastavili odprto vpra{anje, kjer so se morali samostojno opredeliti za najve~jega onesnaèvalca, zatem pa {e zaprto vpra{anje z naslednjimi vnaprej podanimi mònostmi: promet, industrija, odlagali{~a odpadkov, kmetijstvo in gospodinjstva. Odlo~iti so se morali le za eno med njimi oziroma za po njihovem mnenju poglaviten vir onesnaèvanja. V obeh primerih vrti~karji kot izrazito najve~jega onesnaèvalca okolja ob~utijo promet s 57 oziroma z 58 % navedb. Sledi industrija z 19 oziroma s 24 % navedb, potem pa z 12 % navedb odlagali{~a odpadkov. Odgovore anketiranih vrti~karjev smo lahko primerjali z odgovori lastnikov in obdelovalcev zasebnih vrtov, tako imenovanih ohi{nic (Strajnar 2008). Ugotavljamo, da lastniki zasebnih vrtov kot najve~jega onesnaèvalca okolja v Ljubljani v {e ve~ji meri kot vrti~karji navajajo promet, ki si je »prisluìl« kar {tiri petine navedb. Po mnenju lastnikov zasebnih vrtov je s slabo desetino navedb drugi najve~ji onesna- èvalec industrija, tretji pa z dvajsetino navedb gospodinjstva. Lastniki zasebnih vrtov so v primerjavi z vrti~karji bolj izobraèni in se bolj zavedajo nara{~ajo~e problematike prometa v mestu, pa tudi zmanj- {evanja industrijskega onesnaèvanja v Ljubljani. Nekoliko presene~a, da se jim z okoljskega vidika ne zdijo problemati~ni odlagali{~a odpadkov, kmetijstvo in toplarna. Opredelitev poglavitnih onesnaèvalcev okolja v mestu smo po posameznih obmo~jih vrti~kov prikazali na tematskem zemljevidu (slika 85). Vrti~karji z obmo~ij vrti~kov ob Vojkovi cesti za Beìgradom, Vrtnarski cesti v [entvidu, Krakovski ulici v Krakovem in Gramozni poti na Fuìnah kot izrazito izstopajo~ega ALE[ SMREKAR Slika 84: Vrti~karji kot dale~ najpomembnej{ega onesnaèvalca okolja prepoznavajo promet. Na sliki je kriì{~e mestne obvozne avtoceste in Trà{ke ceste na Vi~u. Slika 85: Opredelitev poglavitnih onesnaèvalcev okolja v Ljubljani po obmo~jih vrti~kov leta 2006. P 140 Najve~ji onesnaèvalec industrija natan~na lokacija odlagali{~a odpadkov vrti~karskega obmo~ja Sava gospodinjstva kmetijstvo promet [ENTVID KLE^E meja VVO Ljubljansko polje 2004 meja VVO Ljubljansko barje in okolica 2007 SAVLJE Zemlji{ka raba ^RNU^E gozd pozidana zemlji{~a, ceste JE@ICA vodovje [MARTNO OB SAVI Sava [I[KA BE@IGRAD HRASTJE Ljubljanica ZALOG MOSTE CENTER POLJE GEOGRAFIJ KRAKOVO BRDO VI^ TRNOVO A SLO RUDNIK 0 1 2 3 4 km anicajl VENIJE 21 bu Avtorji vsebine: David Bole, Mateja Breg Valjavec, Bojan Erharti~, Drago Kladnik, jL Katarina Polajnar Horvat, Ale{ Smrekar Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar Horvat 141 Vir: © Geodetska uprava RS, Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 120/2004, 7/2006), Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 115/2007) © GIAM ZRC SAZU 2009 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj onesnaèvalca okolja izpostavljajo promet. Industrijo kot poglavitni vir onesnaèvanja so v najve~ji meri navajali vrti~karji z obmo~ij vrti~kov ob ^rnju{nici na ^rnu~ah, Hradeckega cesti na Poljanah in Zalo{ki cesti v Zalogu, kmetijstvo na obmo~ju vrti~kov ob Glin{~ici na Bokalcah, odlagali{~a odpadkov pa na obmo~jih vrti~kov ob Poduti{ki cesti v Podutiku, Litostrojski cesti v [i{ki, Cesti Dolomitskega odreda na Brdu in Toplarni{ki ulici v Mostah. Gospodinjstva, ki so po mnenju vrti~karjev med navedenimi opci-jami najmanj pomemben dejavnik onesnaèvanja okolja v Ljubljani, so nekoliko izraziteje izpostavili le vrti~karji z obmo~ja vrti~kov pri vodarni Kle~e. 9.3 POTREBA PO IZOBRA@EVANJU O PROBLEMATIKI VAROVANJA OKOLJA Vrti~karje smo povpra{ali tudi, ali bi jih bilo treba s problematiko varovanja okolja dodatno sezna-njati in jih o njej izobraèvati ter pri tem izpostaviti prst in podtalnico. Dve petini jih je odgovorilo, da vedo è dovolj in ne ~utijo potrebe po dodatnem izobraèvanju. Tretjina jih je izrazila èljo po dodatnem sez-nanjanju s to problematiko iz medijev, slaba tretjina se je zavzela za organizacijo posebnih izobraèvalnih te~ajev, nekaj pa bi jih èlelo to potrebo zadovoljiti z vklju~evanjem v okoljevarstvene organizacije. Pri tem je potrebno poudariti, da kar 93 % vrti~karjev ni ~lanov nobene okoljevarstvene organizacije oziroma neformalne skupine. 30 % anketirancev se ni {e nikoli udeleìlo dodatnih izobraèvanj s podro~ja vrti~karstva, 36 % pa jih teh izobraèvanj niti ne pogre{a, saj mislijo, da so dovolj seznanjeni s to dejavnostjo. Med tistimi, ki so izrazili pripravljenost udeleìti se tovrstnih izobraèvanj, je dobre tri petine tak{nih, ki so za kakovostna tovrstna izpopolnjevanja pripravljeni tudi pla~ati; preostali si tega ne morejo privo{~iti in jih zanimajo le brezpla~ni te~aji. Z namenom ugotoviti dejanski pripravljenosti vrti~karjev za izobraèvanja, smo jih zastavili mnenj-ski vpra{anji. V prvem smo jih spra{evali po morebitni udelèbi na zakonsko obveznem te~aju, za katerega bi morali pla~ati. Tak{nega te~aja bi se udeleìlo le 14 % anketirancev, 15 % bi se ga udeleìlo za simboli~no ceno, 35 % pa bi se ga udeleìlo samo v primeru, ~e bi bil brezpla~en. 22 % anketirancev se ga ne bi nikakor udeleìlo. Na vpra{anje, ali bi bili za tovrstna izobraèvanja pripravljeni pla~ati, je dobra polovica vrti~karjev izjavilo, da bi se udeleìlo te~ajev, ~e bi bili brezpla~ni, 22 % pa bi se jih udeleìlo le za simboli~no ceno. Petina bi jih bilo pripravljenih pla~ati najve~ takratnih 3000 tolarjev (12,5 evra). 9.4 NA^ELNA PODPORA OHRANJANJU OKOLJA Vrti~karji na na~elni ravni dosegajo visoko stopnjo okoljske ozave{~enosti. Vendar pa je pri tem treba upo{tevati, koliko so dejansko pripravljeni narediti za varovanje okolja, ~e sta pri tem »v igri« njihov ~as in denar. Zanimalo nas je tudi, kako vrti~karji ocenjujejo svojo vlogo pri varovanju okolja. Na podlagi analiz zbranih odgovorov ugotavljamo, da varovanje okolja na~eloma podpira ve~ina vrti~karjev. Vendar pa ta podpora kaj hitro usahne, ~e so pri tem neposredno prizadeti oziroma je prizadeto njihovo imetje ali pa bi za izbolj{ano u~inkovitost morali tudi sami prispevati dolo~ena sredstva. S trditvijo, »da lahko sami kot posamezniki kaj naredijo za okolje«, se strinja kar 56 % vrti~karjev. Dobra petina se jih sploh ne strinja s trditvijo, »da nima nobenega smisla, da po svojih najbolj{ih mo~eh skrbijo za okolje, ~e tega ne po~nejo tudi drugi«. O tem, »da so mnoge trditve o ogroènosti okolja pretirane«, se sploh ne strinja 35 % anketirancev. Ugotavljamo, da se stopnja okoljske ozave{~enosti pove~uje z nara{~anjem izobrazbe. Bolj izobraèni vrti~karji so namre~ v ve~ji meri pripravljeni pla~evati dosti ve~ za kupljeno blago z namenom varovanja okolja, v manj{i meri pa se strinjajo z predpostavko, »da so mnoge trditve o ogroènosti okolja pretirane«. Glede na starostno sestavo ugotavljamo ve~jo homogenost med opredeljevanjem do zastavljenih trditev. Na podlagi tovrstnih poizvedovanj bi lahko povzeli, da so vrti~karji dobro okoljsko ozave{~eni. Slika 86: Pripravljenost ljubljanskih vrti~karjev za udelèbo na te~aju po obmo~jih vrti~kov leta 2006. P 142 Pripravljenost udelèbe na te~aju ne, ker je predrago natan~na lokacija ne, ~e ni potrebno vrti~karskega obmo~ja Sava da, vendar bi moral biti cenej{i da, v kolikor bi bile teme zanimive drugo [ENTVID KLE^E meja VVO Ljubljansko polje 2004 meja VVO Ljubljansko barje in okolica 2007 SAVLJE Zemlji{ka raba ^RNU^E gozd JE@ICA pozidana zemlji{~a, ceste vodovje [MARTNO OB SAVI Sava [I[KA HRASTJE BE@IGRAD Ljubljanica ZALOG MOSTE CENTER KRAKOVO POLJE GEOGRAFIJ BRDO VI^ TRNOVO A SLO RUDNIK anica 0 1 2 3 4 km jlb VENIJE 21 uj Avtorji vsebine: David Bole, Mateja Breg Valjavec, Bojan Erharti~, Drago Kladnik, L Katarina Polajnar Horvat, Ale{ Smrekar Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar Horvat 143 Vir: © Geodetska uprava RS, Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 120/2004, 7/2006), Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 115/2007) © GIAM ZRC SAZU 2009 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj Bolj razli~nih mnenj so ob predpostavki, ali bi bili pripravljeni pla~evati dosti ve~ za kupljeno blago z namenom varovanja okolja. Najve~ vrti~karjev se do tega ni eksplicitno opredelilo, le petina pa jih je izrazilo veliko pripravljenost. Odgovori na to vpra{anje kaèjo na precej{njo razdvojenost v miselnosti o varovanju okolja. Vrti~karji si tudi niso enotni o tem, ali je stopnja okoljske ozave{~enosti primerna. Primerjali smo mnenja o predpostavki, »da lahko sami kot posamezniki kaj naredijo za okolje«, s tem, ~e so se pripravljeni udeleìti te~aja za uporabnike fitofarmacevtskih sredstev, ki je v ~asu anketiranja stal 15.000 tolarjev (62,5 evra). S primerjavo smo zaznali dolo~eno dvojnost med deklarativno in dejansko ozave{~enostjo o varovanju okolja. Kar dve tretjini tistih, ki se zelo strinjajo, da lahko sami kaj naredijo za okolje, se tak{nega te~aja ne bi udeleìlo, ~e ta ne bi bil obvezen. Med vsemi anketiranimi vrti~karji se jih tak{nega te~aja ne bi udeleìlo dobra polovica, ker se jim zdi predrag. Na drugi strani pa nas pozitivno presene~a dejstvo, da bi se 67 % vrti~karjev, ki menijo, da lahko sami kot posamezniki kaj naredijo za okolje, tak{nega te~aja udeleìlo, ~e bi bile teme zanimive in prilagojene vrti~karjem. Mnogi bi to storili le, ~e bi bil te~aj cenej{i. Pripravljenost vrti~karjev za udelèbo na te~aju smo po posameznih obmo~jih vrti~kov prikazali tudi na tematskem zemljevidu (slika 86). Ugotavljamo, da so se vrti~karji v najve~ji meri pripravljeni udele- ìti te~aja, ~e bi bile njegove teme zanimive in prilagojene vrti~karjem na obmo~jih vrti~kov ob Zalo{ki cesti v Zalogu, Vojkovi cesti za Beìgradom in Av{i~evi cesti v [entvidu. Najve~ vrti~karjev, ki bi se te~a-ja udeleìli, vendar bi moral biti cenej{i, je z obmo~ij vrti~kov ob Krakovski ulici v Krakovem, Gramozni poti na Fuìnah in Zadobrov{ki cesti v Polju. Z obmo~ij vrti~kov ob Glin{~ici na Bokalcah, Hladnikovi ulici v Trnovem in Cesti na Vrhovce na Brdu se ne bi noben anketiran vrti~kar udeleìl te~aja, ~e ta ne bi bil obvezen, najve~ tak{nih, ki se te~aja ne bi udeleìli, ker se jim zdi predrag, pa je na obmo~jih vrti~- kov ob potoku ^rnju{nici na ^rnu~ah ter ob Letali{ki cesti in Toplarni{ki ulici v Mostah. 9.5 VRTI^KARSTVO IN VARSTVO OKOLJA Ker vrti~karji na na~elni ravni podpirajo varstvo okolja, smo na podlagi vpra{anj o na~inu njihovega obdelovanja vrti~kov èleli izvedeti, kak{en je njihov dejanski odnos do okolja. 54 % vrti~karjev je prepri~anih, da vrtnarijo na ekolo{ki na~in, dve petini pa jih meni, da vrtnarijo na klasi~en, integriran na~in. Glede na izobrazbo ugotavljamo, da so vrti~karji z najslab{o izobrazbo najpogosteje izrekli za ekolo{- ko vrtnarjenje, najmanjkrat pa so se zanj opredelili vrti~karji s poklicno srednje{olsko izobrazbo. Opazno je tudi, da je ekolo{ki na~in vrtnarjenja pogosteje zastopan pri mlaj{ih vrti~karjih. Z nara{~anjem starosti vrti~karjev se pove~uje delè tistih, ki so se izrekli za klasi~en, integriran na~in vrtnarjenja. Ugotovitve smo primerjali z rezultati anketiranja lastnikov zasebnih vrtov (Strajnar 2008). Iz primerjave lahko potegnemo zaklju~ek, da se lastniki zasebnih vrtov v nekoliko manj{i meri (44 %) opredeljujejo za ekolo{ki na~in vrtnarjenja. Dobra polovica lastnikov zasebnih vrtov je izjavilo, da vrtnarijo na klasi- ~en na~in. Vendar so razlike premajhne, da bi lahko z zanesljivostjo trdili, da so vrti~karji okoljsko bolj ozave{~eni od lastnikov ohi{nic. Na tolik{ne razlike lahko vplivata è razli~en pristop anketarja do anke-tiranca ali pa sama sestava ankete, ki lahko anketiranega è med anketiranjem spodbudi k okoljsko bolj ozave{~enemu razmi{ljanju. Za ekolo{ki na~in obdelovanja se najpogosteje opredeljujejo vrti~karji na obmo~jih vrti~kov ob Cesti na Vrhovce na Brdu, Krakovski ulici v Krakovem, Gramozni poti na Fuìnah in [martinski cesti v Mostah. Klasi~en, integriran na~in vrtnarjenja pa naj bi bil pogostej{i na obmo~jih vrti~kov ob Hladnikovi ulici na Vi~u, Cesti dveh cesarjev na Vi~u, Saveljski cesti jùno od Savelj in Cesti v [marno. Za intenzivno vrtnarjenje so se izrekli le nekateri vrti~karji z obmo~ja vrti~kov ob Kranj~evi ulici za Beìgradom. Opredelitve o na~inu obdelovanja vrti~kov smo primerjali z navedbami o morebitni rabi mineralnih gnojil in ob tem ugotovili, da kar polovica tistih, ki so izjavili, da vrtnarijo na ekolo{ki na~in, na »svojih« vrti~kih uporablja mineralna gnojila. Podobna vsebinska neskladja smo ugotovili ob odgovorih na vpra{anja, ali uporabljajo fitofarmacevtska sredstva in v kak{ni embalaì ta sredstva kupujejo. Skoraj desetina anketirancev je namre~ odgovorilo, da fitofarmacevtskih sredstev ne uporabljajo, obenem pa so navedli, da 144 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 60 50 40 30 delè v odstotkih 20 10 0 ekolo{ki klasi~ni intenzivni ni podatka vrti~ki zasebni vrtovi Slika 87: Primerjava na~ina obdelovanja ljubljanskih vrti~kov (Vr{~aj s sodelavci 2008) in zasebnih vrtov okrog individualnih stanovanjskih hi{ v Ljubljani (Strajnar 2008). TI^ AN ERHAR BOJ Slika 88: Nekateri vrti~ki so zelo intenzivno obdelani, kar dokazujejo tudi na njih postavljeni rastlinjaki. 145 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj 200 180 160 140 120 vedb 100 vilo na {te 80 60 40 20 0 mineralna gnojila ìvinska gnojila organska gnojila, kompost ki jih lahko kupi na trgu Slika 89: Vrsta gnojil, ki jih uporabljajo ljubljanski vrti~karji. fitofarmacevtska sredstva kupujejo v majhnih pakiranjih. Sicer naj bi fitofarmacevtska sredstva uporabljalo slaba polovica vrti~karjev. Te analize so {e dodatno podkrepile na{e prepri~anje, da se dejanski odnos vrti~karjev do okolja v veliki meri razlikuje od njihovega na~elnega odnosa do tega ìvljenjsko pomembnega prostora. Skladno s pri~akovanji {tiri petine vrti~karjev »svoje« vrti~ke gnoji. V bistvu nas je presenetil iz ankete izhajajo~ podatek, da naj gnojil ne bi uporabljalo kar 14 % vrti~karjev. Najpogosteje uporabljajo ìvinska gnojila (34 % navedb), lastna organska gnojila, ki jih dobijo s kompostiranjem rastlinskih ostankov (32 % navedb) in organska gnojila, ki jih lahko kupijo na trgu (25 % navedb). Prevladujo~o rabo mineralnih gnojil je izpostavilo le 9 % anketiranih vrti~karjev. Tudi lastniki zasebnih vrtov (Strajnar 2008) za gnojenje najpogosteje uporabljajo ìvinska gnojila (31 % navedb), ki jim po pomenu sledijo s kompostiranjem doma pridelana organska gnojila (30 % navedb). Pri rabi teh dveh zvrsti gnojil med vrti~karji in lastniki »ohi{nic« ni prakti~no nobenih razlik, te pa se pojavijo pri rabi mineralnih gnojil. Lastniki ohi{nic jih namre~ uporabljajo v enaki meri kot na trgu kupljena organska gnojila (obakrat po 19 % navedb), pri vrti~karjih pa, kot re~eno, raba mineralnih gnojil pomembno zaostaja za rabo na trgu kupljenih organskih gnojil. Ugotavljamo tudi, da so lastniki zasebnih vrtov v manj{i meri informirani o {kodljivih vplivih neprimernega gnojenja. Razlog za pregnojenost »ohi{nic« ali obhi{nih vrtov je tudi neposredna bliìna bivali{~a lastnika, ki temu omogo~a pogostej{o navzo~- nost na vrtu. Zaradi pogoste prisotnosti in nenehnega opazovanja razvoja pridelkov marsikateri lastnik zasebnega vrta nima pravega ob~utka o koli~ini gnojila, ki ga doda na vrt. Pri tem ni tako zelo redko pravilo »bolje ve~ kot premalo«. Najve~ vrti~karjev (65 %) izbira in uporablja gnojila na podlagi lastnih izku{enj. Redkej{i so tisti (15 %), ki jim pri njihovi izbiri svetujejo prodajalci, nekateri vrti~karji (8 %) pa se o uporabi gnojil informirajo tudi v sredstvih javnega obve{~anja (radio, televizija, tisk). Pri rabi fitofarmacevtskih sredstev so vrti~karji sicer nekoliko bolj previdni, vendar jih tudi ta kar polovica uporablja na podlagi lastnih izku{enj. O njihovi 146 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 uporabi se vrti~karji najpogosteje informirajo pri prodajalcih (24 %), kmetijskih pospe{evalcih ali drugih strokovnjakih (8 %) in v sredstvih javnega obve{~anja (8 %). Ugotavljamo, da se vrti~karji premalo zavedajo pomembnosti poznavanja ustrezne rabe gnojil in morda {e manj sredstev za varstvo rastlin. Le odstotek tistih, ki uporabljajo fitofarmacevtska sredstva, in le 3 % onih, ki uporabljajo gnojila, vodi evidenco o njihovi porabi. Kar dve tretjini vrti~karjev ne kupuje literature s podro~ja vrti~karstva, 18 % jih tovrstne priro~nike in periodiko kupuje ob~asno, nanje pa je naro~enih le 3 % vrti~karjev. 9.6 ZNANJA O UPORABI, UNI^ENJU OSTANKOV TER HRANJENJU FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV ^eprav ima velika ve~ina anketiranih vrti~karjev izobrazbo, nìjo od univerzitetne, in jih ima le 4 % znotraj svoje druìne nekoga, ki ima kmetijsko izobrazbo, je njihov odnos do okolja v povezavi s fitofarmacevtskimi sredstvi vsaj na deklarativni ravni ve~ kot zadovoljiv. Kar slabo polovico anketirancev skrbita kakovost prsti in podzemne vode, pri ~emer pa kmetijstva ne uvr{~ajo med pomembnej{e onesnaèvalce, vsaj ne na obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana. 54 % se jih je opredelilo, da pridelujejo rastline po ekolo{kih merilih, medtem ko jih je 39 % svoj na~in vrtnarjenja ocenilo za klasi~nega oziroma integriranega, ki prav tako upo{teva vso potrebno zakonodajo na podro~ju uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Iz ankete je zelo tèko ugotoviti, koliko vrti~karjev pri svoji dejavnosti fitofarmacevtska sredstva dejansko uporablja. Ta tematika je bila sicer posredno ali neposredno vklju~ena v ve~ vpra{anj, vendar so bili odgovori v zvezi s tem zelo razli~ni, celo nasprotujo~i. Pri vpra{anju, kdaj vrti~karji tretirajo rastline s fitofarmacevtskimi sredstvi, jih je 27 % odgovorilo, da jih sploh ne uporabljajo. Ta delè se je ponovil le {e enkrat in sicer pri vpra{anju, kako si vrti~karji pripravljajo {kropilno brozgo. Tudi pri tem vpra{anju jih je 27 % odgovorilo, da fitofarmacevtskih sredstev ne uporabljajo. @e pri naslednjem vpra{anju o vo-denju evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev pa jih je kar 48 % odgovorilo, da evidence ne vodijo, ker fitofarmacevtskih sredstev ne uporabljajo. Na vpra{anje, v kak{nih pakiranjih kupujejo fitofarmacevtska sredstva, pa jih je 33 % odgovorilo, da teh sredstev ne kupujejo. [e ve~, kar 38 % jih je odgovorilo, da ne uporabljajo fitofarmacevtskih sredstev pri zastavljenem vpra{anju o na~inu prera~unavanja potrebne koli~ine fitofarmacevtskih sredstev iz hektarskih odmerkov za uporabo na vrti~ku. Pri vpra{anju, kaj storijo z odpadno embalaò, jih je le 16 % navedlo, da ne uporabljajo fitofarmacevtskih sredstev, è pri naslednjem vpra{anju, kaj naredijo z ostanki fitofarmacevtskih sredstev, pa je bil ta delè {e manj{i, saj je le 9 % anketirancev ogovorilo, da ne uporabljajo fitofarmacevtskih sredstev. Gnojila in fitofarmacevtska sredstva najpogosteje uporabijo takoj, ~e pa ne, jih praviloma hranijo v objektu na vrti~ku. Glede ostankov fitofarmacevtskih sredstev so bili vrti~karji dokaj skrivnostni, saj jih je le 36 % modro odgovorilo, da pripravijo ravno toliko {kropilne brozge, da ni ostankov, nadaljnjih 51 % pa jih na to vpra{anje sploh ni odgovorilo, kar je lahko zaskrbljujo~e. Ker vemo, da tako pri ve~- jih {kropilnicah kot tudi pri manj{ih nahrbtnih {kropilnicah v posodi s {kropilno brozgo kot in v ceveh ostane nekaj {kropilne brozge, smo pri~akovali, da bo to dejstvo izpostavilo ve~je {tevilo anketirancev. Da ostanke zlijejo v kanal ali potok, jih je navedlo le 1 %, 2 % pa jih naj bi glede rezultate anketiranja ostanke zlilo na tla oziroma v prst. To sicer ni razveseljiv podatek, vendar bi ga lahko {e vedno ozna~ili za zadovoljivega, ~e ne bi ob tem slutili, da je tudi v skupini neopredeljenih precej tak{nih, ki onesna- èvanja okolja z ostanki {kropilne brozge niso priznali. Na vpra{anje o »usodi« odpadne embalaè je 16 % anketirancev odgovorilo, da jo vrèjo med komu- nalne odpadke, dodatnih 5 % pa jih pred tem embalaò spere z vodo. Ob tem jih je 14 % izjavilo, da za{~itno sredstvo porabijo do konca, kar 33 % pa jih na to vpra{anje ni odgovorilo. Na podlagi odgovorov lahko z veliko gotovostjo sklepamo, da ve~ kot tri petine vpra{anih z odpadno embalaò ne ravna skladno s priporo~ili oziroma z zakonodajo. Na podlagi anketiranja lahko ugotovimo tudi, da fitofarmacevtska sredstva le 7 % vrti~karjev hrani skladno s priporo~ili oziroma v posebni, za{~iteni omari. Vse druge oblike njihovega hranjenja so bolj 147 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj ali manj neprimerne in pomenijo tveganje tako za okolje kot tudi za vrti~karje same in {e zlasti za njihove vnuke ali otroke. Na podlagi celotnega sklopa vpra{anj o odnosu vrti~karjev do okolja ter znanja o pravilni rabi fitofarmacevtskih sredstev, pravilnem uni~enju njihovih ostankov ter njihovem hranjenju lahko povzamemo, da smo pri~akovali bolj{e znanje vpra{anih. Kljub vsemu pa je tudi tak{en rezultat anket zelo pomemben, saj vidimo, na katerih podro~jih bo treba v prihodnje izvajati aktivnosti, ki bi pripomogle k bolj{emu poznavanju problematike fitofarmacevtskih sredstev in posledi~no k prepre~evanju njihovega morebitnega {kodljivega vpliva na okolje. Pri tem bo morala z razli~nimi dejavnostmi aktivnej{o vlogo odigrati tudi Mestna ob~ina Ljubljana, saj se zaenkrat kar 85 % anketirancev nikoli ne udeleùje izobraèvanj o pridelavi gojenih in okrasnih rastlin. Vzrok za tak{no pasivnost je najbr` tudi prepri~anost vrti~karjev, da je njihovo znanje o tem povsem zadovoljivo (ve~ kot 60 % navedb), na drugi strani pa kar polovica (50 %) vpra{anih v tovrstna izobraèvanja ni pripravljeno vlagati lastnih sredstev. 148 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 10 OBDELOVANJE VRTI^KOV Pravilna obdelava vrti~ka zahteva pridobitev nekaj temeljnih znanj s podro~ja kmetijstva. V tem pogledu ima z vidika obremenjevanja okolja pomembno vlogo zlasti vedenje o pravilni uporabi gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Njihova raba bi morala biti pri vrti~karjih {e posebej skrbna, saj glavnino pridelane zelenjave pozneje sami porabijo. Ugotavljamo, da ima ve~ina vrti~karjev pri obdelavi vrti~kov premalo strokovnega kmetijskega znanja, {e zlasti pa premalo informacij o temeljnih zna~ilnostih tal (v tem poglavju sopomenka za geografski izraz prst), na katerih pridelujejo zelenjavo. 10.1 GNOJENJE Temeljna zna~ilnost tal ljubljanskih vrti~kov je, da so pretirano zaloène z glavnimi rastlinskimi hranili (fosfor, kalij in magnezij). V primeru fosforja je tak{nih vrti~kov 90 %, v primeru magnezija 80 % in v primeru kalija slaba polovica. Prezaloènost tal s fosforjem in kalijem lahko pripi{emo nestrokovni rabi gnojil, medtem ko je stanje, ugotovljeno pri magneziju, posledica naravne rodovitnosti tal, saj je prezaloènost tal z magnezijem zna~ilna za celotno obmo~je Ljubljane. Prezaloènost ljubljanskih vrti~- kov z rastlinskimi hranili je celo malenkostno ve~ja od zaloènosti intenzivnih vrtnarskih zemlji{~ po Sloveniji. Na rodovitnost tal neugodno vpliva tudi dejstvo, da so vrti~ki ve~inoma na bazi~nih tleh s pH-vrednostjo nad 7,2, ve~ina rastlin pa najbolje uspeva na zmerno kislih tleh s pH-vrednostjo okrog 6,0; ob tej reakciji je namre~ dostopnost hranil za rastline najbolj{a. Z vidika rodovitnosti tal je zelo pomemben dejavnik tudi vsebnost organske snovi v tleh, ki pomembno vpliva na {tevilne fizikalne in kemijske lastnosti tal. Organska snov namre~ omogo~a izmenjavo hranil, prispeva k nastanku in obstojnosti strukturnih agregatov in s tem izbolj{uje zra~nost ter poroznost tal, veè nase onesnaèvala in hranila, na pobo~jih zmanj{uje erozijo … Organske snovi na ljubljanskih vrti~kih ne primanjkuje, prej bi celo lahko rekli obratno. Povpre~na vsebnost organske snovi na vrti~kih zna{a 5,4 %. Za primerjavo naj omenimo, da je povpre~na vsebnost organske snovi na intenzivnih vrtnarskih zemlji{~ih v Sloveniji 3,7 %. Visoko vsebnost organske snovi v tleh si razlagamo zlasti z veliko uporabo organskih gnojil, kar se odraà tudi v è prej omenjeni prezaloènosti tal s hranili. Pomemben kazalec rodovitnosti tal je tudi koli~ina ostankov mineralnega du{ika (N ) v tleh po spra-min vilu pridelkov. Zaèleno je, da je ta ~im manj{a, saj se v nasprotnem primeru du{ik v ve~ji meri izpira v podzemno vodo. To velja {e zlasti za nitratno obliko du{ika. Rezultati meritev ostankov mineralnega du{ika v tleh so pokazali, da so ti ve~inoma (82 %) sprejemljivi, v posameznih primerih (18 %) pa so bili tudi preseèni. Veseli ugotovitev, da so bili ostanki mineralnega du{ika izrazito preseèni samo v dveh od stotih vrti~kov. To gre verjetno pripisati dejstvu, da vrti~karji uporabljajo ve~inoma organska gnojila. Ta du{ika nimajo vezanega v kemijskih oblikah, ki so rastlinam neposredno na voljo, posledi~no pa so tudi vsebnosti ostankov mineralnega du{ika v tleh manj{e. Kljub temu, da so tla ljubljanskih vrti~kov pogosto pregnojena, je analiza pridelkov pokazala, da ti v veliki ve~ini ne vsebujejo preve~ nitratov. Pove~ano koncentracijo nitratov smo namre~ ugotovili samo v enem vzorcu radi~a. Vsebnosti nitratov v pridelkih so bile torej zadovoljive, zato lahko zaklju~imo, da v letu 2006 nitrati niso negativno vplivali na kakovost pridelane zelenjave. To je bilo ob ugotovljenih ve~inoma nizkih vrednostih ostankov mineralnega du{ika v tleh tudi pri~akovano. Pregnojenost tal vrti~kov velja poleg slabega poznavanja temeljnih zakonitosti gnojenja pripisati zlasti tako imenovanemu »sindromu gnojenja majhnih povr{in«. Na majhne povr{ine vrti~kov se namre~ praviloma vna{a (pre)ve~ gnojil na enoto povr{ine, kot to velja na ve~jih vrti~kih ali njivah. Problem se verjetno skriva v napa~ni predstavi o tem, koliko je dejansko potrebno gnojiti vrti~ke, kar potrjuje tudi opravljena anketa med vrti~karji. Ta je pokazala, da kar 55 % vrti~karjev misli, da je njihov vrti~ek optimalno oskrbljen z rastlinskimi hranili, samo odstotek pa, da je pregnojen. Dejansko stanje je, kot smo videli, ravno obratno, in to kljub temu, da kar 54 % vrti~karjev svoj na~in obdelovanja vrti~ka ozna~uje 149 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj za ekolo{kega. Rezultati anketiranja vrti~karjev tako izpostavljajo zlasti dva glavna vzroka prej omenjenega stanja: • Pomanjkljivo znanje o dejanski stopnji pregnojenosti in o rodovitnosti tal na vrti~kih. To potrjuje kar 97 % vrti~karjev, ki vzorca tal z vrti~ka niso nikoli dali v kemijsko analizo, ter 90 % vrti~karjev, ki za uporabo gnojil nimajo izdelanega gnojilnega na~rta. Sklepamo lahko, da vrti~karji gnojila uporabljajo »na pamet« oziroma ne vedo, koliko bi bilo treba dejansko gnojiti. Zanimivo je, da samo 6 % vrti~karjev ve, kaj gnojilni na~rt sploh je in kaj mora vsebovati. • Pomanjkanje splo{nega znanja o gnojenju zelenjave. Vrti~karji na obmo~ju Ljubljane ne ~utijo potrebe po izobraèvanju o rabi gnojil, saj se jih kar 84 % ni nikoli udeleìlo izobraèvanj s podro~ja vrti~karstva, 60 % pa jih celo meni, da izobraèvanj zaradi è doseènega zadovoljivega znanja sploh ne potrebuje. Zanimivo ob tem je, da kar 96 % ~lanov gospodinjstev vrti~karjev nima kmetijske izobrazbe in da 63 % vrti~karjev ne uporablja strokovne literature. Velika ve~ina (65 %) vrti~karjev se zato za uporabo gnojil odlo~a sama, torej brez nasveta kmetijskega strokovnjaka. Da njihovo znanje o gnojenju ni najbolj{e, potrjuje tudi spoznanje, da kar 57 % vrti~karjev ne ve, kaj pomenijo oznake na mineralnih gnojilih, ki ozna~ujejo koncentracije rastlinskih hranil v njih, v celoti pa jih to obvlada samo 4 %. Rezultati anketiranja so vseeno pokazali, da vrti~karji razmeroma dobro prepoznavajo, oziroma so dokaj dobro seznanjeni s problemi, ki jih v okolju lahko povzro~a neustrezna raba gnojil. To potrjujejo naslednje ugotovitve: • 85 % vrti~karjev ve, da gnojilo deluje bolje, ~e ga po raztrosu zadelamo v tla, zato to v praksi po~ne 80 % vrti~karjev; • 39 % vrti~karjev ve, da je najve~ja nevarnost za izpiranje hranil v primeru, ~e gnojenje opravijo po jesenskem spravilu pridelkov, zato jih jeseni gnojila uporablja samo 12 %, velika ve~ina (59 %) pa jih gnoji spomladi, pred setvijo ali saditvijo; • med najpomembnej{imi negativni vplivi gnojenja na okolje vrti~karji izpostavljajo vplive na zdravje ljudi ter vplive na kakovost podzemne vode na vodovarstvenih obmo~jih; • 53 % vrti~karjev se zaveda, da vse vrste zelenjave ni treba gnojiti enako in da so potrebe rastlin po hranilih razli~ne; • najve~ vrti~karjev kot najpomembnej{e rastlinsko hranilo izpostavlja du{ik, ki je zaradi izpiranja tudi najbolj nevaren okolju. Za oceno okoljske ozave{~enosti vrti~karjev je na podro~ju gnojenja pomembna tudi ugotovitev, da se vrti~karji {e posebej zavedajo pomembnosti gnojenja na vodovarstvenih obmo~jih, na katerih je velik del ljubljanskih vrti~kov. Tako kar 91 % vrti~karjev meni, da morajo biti na vodovarstvenih obmo~jih omejitve gnojenja stròje, 63 % pa jih celo misli, da so seznanjeni z omejitvami gnojenja na teh obmo~jih. Omenimo {e zanimiv pogled vrti~karjev na mineralna in organska gnojila. Splo{no mnenje o ve~ji nevarnosti onesnaènja okolja zaradi uporabe mineralnih gnojil v primerjavi z organskimi gnojili je raz- {irjeno tudi med ljubljanskimi vrti~karji. Tako 47 % vrti~karjev meni, da mineralna gnojila onesnaùjejo okolje, organskim gnojilom pa to pripisuje zgolj 11 % vrti~karjev. Zato niti ne presene~a podatek, da mineralna gnojila uporablja samo 16 % vrti~karjev, vsi preostali pa le organska gnojila. Rezultati raziskave rodovitnosti tal na vrti~kih in rezultati anketiranja v letu 2006 so pokazali, da bi bilo v prihodnje na vrti~kih v Ljubljani treba narediti pomembne korake v smeri bolj strokovne rabe gnojil. Analiza stanja v letu 2006 je namre~ pokazala, da ljubljanski vrti~karji niso najbolje seznanjeni z dejanskim stanjem rodovitnosti tal, zato tudi preve~ gnojijo. Zato bo v prihodnje v okviru Mestne ob~i-ne Ljubljana treba uvesti dve aktivnosti, ki bi lahko pripomogli k izbolj{anju obstoje~ega stanja. V mislih imamo zlasti nujno potrebno izvedbo kemijskih analiz tal na vseh ljubljanskih vrti~kih, ki bo vrti~karjem omogo~ila seznanitev z dejanskim stanjem rodovitnosti tal, obenem s tem pa bi bilo treba izvesti tudi ustrezna obvezna izobraèvanja. Ocenjujemo, da bi omenjene aktivnosti pomembno pripomogle k izbolj{anju obstoje~ega stanja, saj zlasti podraìtev gnojil v zadnjih letih uporabnike sili k njihovi racionalnej{i rabi. Na ljubljanskih vrti~kih bi do tega pri{lo {e toliko prej, ko bi vrti~karji spoznali, da njihovih vrti~kov v veliki ve~ini ne bi bilo treba gnojiti tako izdatno kot so to po~eli doslej. Za izbolj{anje obstoje~ega stanja 150 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 ALE[ SMREKAR Slika 90: Ljubljanski vrti~ki imajo rodovitna tla zlasti zaradi izdatnega gnojenja z organskimi gnojili. pa bi bilo treba poleg rednih izobraèvanj vnesti tudi sprotno svetovanje glede na posamezno rastno sezono in glede na svojstvene okoli{~ine na posameznih obmo~jih vrti~kov, na primer lege na vodovarstvenem obmo~ju. Razmisliti pa bi veljalo tudi o pripravi preproste bro{ure za vrti~karje na temo »dobre kmetijske prakse gnojenja na ljubljanskih vrti~kih«, v kateri bi vrti~karji lahko na{li poglavitne informacije o gnojenju posameznih vrst zelenjave ter o splo{ni uporabi gnojil. Tak{na bro{ura bi morala poseben poudarek nameniti tudi gnojenju na vodovarstvenih obmo~jih, saj so pravila gnojenja vrti~kov na njih jasno dolo~ena v obstoje~i zakonodaji. 10.2 RABA FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Pri vpra{anjih s podro~ja poznavanja fitofarmacevtskih sredstev in njihove rabe se je znanje anketirancev pokazalo za dokaj slabo in ne sovpada z njihovo jasno izraèno na~elno opredelitvijo do ekolo{ke pridelave in varovanja okolja, pa tudi ne z rezultati analiz ostankov fitofarmacevtskih sredstev v tleh in rastlinskih vzorcih. Konkretna vpra{anja o vrstah fitofarmacevtskih sredstev in njihovi namembnosti so namre~ razkrila, da anketirancem manjka znanja s tega podro~ja, kar je povsem skladno z njihovo izobrazbeno sestavo, saj imajo le 4 % kmetijsko izobrazbo. Na vpra{anje »kaj so fungicidi in ~emu so namenjeni«, je pravilno odgovorilo le 21 % vpra{anih, medtem ko je bilo pri podobnem vpra{anju o insekticidih 39 % pravilnih odgovorov, pri vpra{anju o herbicidih 35 %, na vpra{anje, kaj so rodenticidi, pa je pravilno odgovorilo vsega 7 % vpra{anih. Pri sklopu vpra{anj o {kodljivcih in boleznih rastlin je na vpra{anje o povzro~iteljih rastlinskih bolezni pravilno odgovorilo le slaba polovica (43 %) anketiranih, precej bolje pa so se anketiranci izkazali pri odgovoru na vpra{anje o povzro~itelju krompirjeve plesni (organizem Phytophthora infestans), saj jih je kar 83 % odgovorilo pravilno. Pri~akovano velik delè (83 %) pravilnih odgovorov smo dobili tudi na vpra{anje o koloradskem hro{~u. Tako velika deleà pravilnih odgovorov na vpra{anji o koloradskem 151 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj hro{~u in krompirjevi plesni smo tudi pri~akovali, saj je krompir ena od najpogosteje gojenih kulturnih rastlin v Sloveniji, koloradski hro{~ in krompirjeva plesen pa è ve~ desetletij njegova najpomembnej- {a {kodljivca. Delè pravilnih odgovorov bi bil zagotovo precej manj{i, ~e bi se vpra{anja nana{ala tudi na manj znane povzro~itelje bolezni in {kodljivce. Pomanjkljivo znanje anketirancev so potrdili tudi odgovori o karenci ali ~akalni dobi, saj je na zastavljeno vpra{anje »kaj je karenca?« pravilno odgovorilo le 34 % vpra{anih. Kljub temu se nekoliko ve~ji deleànketiranih zaveda, da je po uporabi fitofarmacevtskih sredstev ~akalna doba zelo pomembna in je lahko glede na razli~ne gojene rastline in razli~na fitofarmacevtska sredstva razli~no dolga, saj je na to pravilno odgovorilo 67 % vpra{anih. Seveda pa bi bilo glede na dejstvo, da je od upo{tevanja karence neposredno odvisna neopore~nost pridelanih vrtnin, s tem pa tudi zdravje njihovih porabnikov, lahko {e ve~ pravilnih odgovorov. Glede na dokaj slabo znanje o varstvu rastlin in uporabi fitofarmacevtskih sredstev je zelo presenetljiv odgovor anketiranih vrti~karjev, da ne ~utijo potrebe po tovrstnem izobraèvanju, saj jih kar 60 % meni, da to podro~je dovolj dobro obvladajo. Tako visoko mnenje o svojem znanju je verjetno tudi vzrok, da se jih kar 84 % ne udeleùje izobraèvanj s podro~ja vrti~karstva. Iz tega najverjetneje izhaja tudi ugotovitev, da razmeroma majhen delè vpra{anih pri izvajanju ukrepov varstva pred {kodljivci in povzro~itelji bolezni i{~e strokovno pomo~, saj se jih s strokovnjaki posvetuje manj kot desetina, nekoliko ve~, ~etrtina, pa jih poi{~e nasvet pri prodajalcih fitofarmacevtskih sredstev. Kar 45 % anketiranih fitofarmacevtska sredstva kupuje in uporablja brez nasvetov ali pomo~i drugih, kar je glede na njihovo slabo znanje o tej tematiki precej zaskrbljujo~e. 10.3 RABA VODE Najpomembnej{i dejavnik oziroma predpogoj vrti~karstva je oskrba z vodo. Obdelovalci vrti~kov so zaradi velike intenzivnosti pridelave omembe vreden porabnik vode. V Ljubljani obstajajo obmo~ja vrti~- kov, na primer v neposredni bliìni vodarn Kle~e in Hrastje, ki so z vidika preu~evanja vpliva vrti~karstva na kakovost podzemne vode zaradi intenzivnosti te dejavnosti in bliìne ~rpali{~ pitne vode izjemno pomembne, vendar zaradi ve~je globine gladine podzemne vode, ki je na obmo~ju vodarne Kle~e od 25 do 30 m in zahodno od vodarne Hrastje okrog 15 m, ni vrti~karskih vodnjakov, kakr{ne poznamo na obmo~jih, kjer je podzemna voda plitvo pod povr{jem. ^e je podzemna voda plitvo pod povr{ino, so vodnjaki obi~ajno kopani ali zgolj zabiti. Z vidika morebitnega vpliva na kakovost podzemne vode je zaradi vodonosnih plasti, ki so plitvo pod povr{jem, intenzivnosti obdelave vrti~kov in bliìne vodarne Jar{ki prod, najbolj ranljivo ljubljansko vrti~karsko obmo~je dolg in {irok pas vrti~kov na levem bregu reke Save jùno od ^rnu~. Na tem obmo~- ju je tudi gosta mreà kopanih vodnjakov in v tla do gladine podtalnice zabitih cevi. Vrti~karsko obmo~je se razprostira na spodnji savski terasi, ki jo sestavljata poplavni pesek in savski prod. Vodarna Kle~e in vrti~karska obmo~ja v njeni neposredni bliìni so na glavnem prodnem zasipu Ljubljanskega polja, kjer visoko savsko teraso sestavlja prod s peskom in meljem ter le~ami konglomerata. Vrti~karskih vodnjakov na tem obmo~ju ni. Podtalnica na obmo~ju Dravelj je lo~ena od podtalnice Ljubljanskega polja. Vanjo odteka po plasteh gline in zaglinjenega gru{~a, zato je dosegljiva z vrti~karskimi in hi{nimi vodnjaki. Podzemna voda je plitvo pod povr{jem tudi na obmo~ju Rakove Jel{e, kjer so tipi~na barjanska tla, prodne zasipe pa prekrivajo melj in meljna glina s peskom, kar omogo~a ureditev vrti~- karskih vodnjakov. Na jùnem obrobju mestnega jedra najdemo poplavno-zajezitvene sedimente in pe{~eno-meljne nanose rek. Vrti~karska in bistveno bolj prostrana kmetijska obmo~ja na prispevnem obmo~ju vodarne Hrastje so na prodnem zasipu, ki prekriva plasti gline, zaglinjenega proda in konglomerata ter predstavlja naravno varovalno obmo~je vodarne Hrastje. Tudi na tem obmo~ju zaradi precej{nje debeline nenasi~ene cone ni vrti~karskih vodnjakov. Na obmo~ju Fuìn je nizka savska terasa s po-plavnimi peski in prodom. Vrti~ki na obmo~ju Zaloga so na osrednjem prodnem zasipu, kjer je podtalnica, ki odteka proti Savi in se ponekod pojavlja na povr{ju kot studen~nica, plitvo pod povr{jem. 152 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 TI^ AN ERHAR BOJ Slika 91: Na obmo~jih vrti~kov z manj{o globino gladine podzemne vode so vrti~karji za oskrbo z vodo lahko izkopali vodnjake, med ljudmi imenovane {tirne. Na podlagi terenskih opazovanj in poizvedovanj sklepamo, da so vrti~karske navade glede zalivanja zelo razli~ne. Nekateri vrti~ke zalivajo le po potrebi oziroma takrat, ko je su{a, spet drugi vsak dan. Veliko porabo pitne oziroma vodovodne vode za zalivanje bi, {e posebej z zornega kota nekaterih drugih predelov Slovenije (na primer Kopra, obmo~ij, kjer ni podtalnice), lahko ozna~ili kot okoljsko potratno (Strajnar 2008). Upo{tevaje podatek, da je na kar sedmih desetinah vrti~kov sod za vodo, je povsem jasno, da je na ljubljanskih vrti~kih najbolj raz{irjen na~in oskrbe z vodo za zalivanje uporaba kapnice; uporablja jo skoraj 60 % vrti~karjev. To je zagotovo ugodna okoli{~ina, saj je zalivanje s kapnico eden od preprostih in u~inkovitih ukrepov pri var~evanju s pitno vodo. Na ta na~in se lahko ob~utno zmanj{a poraba vode iz vodovodnega omrèja. Zmanj{evanje porabe vode na prebivalca je tudi eden od ciljev, ki jih za obdobje od leta 2007 do leta 2013 izpostavlja program varstva okolja za Mestno ob~ino Ljubljana (Program varstva … 2007). Nenazadnje je kapnica mehka voda, zato je v primerjavi s trdo vodovodno vodo tudi bolj primerna za zalivanje (Strajnar 2008). Na posameznih obmo~jih vrti~kov je raba kapnice zelo razli~no raz{irjena, ponekod pa je skorajda ne uporabljajo, na primer na obmo~jih vrti~kov pri vodarni Kle~e, ob Selanovi ulici v Stegnah, Litostrojski cesti v [i{ki, Saveljski cesti jùno od Savelj in Gramozni poti na Fuìnah. To pripisujemo dejstvu, da so skoraj vsa na{teta vrti~karska obmo~ja, z izjemo Gramozne poti na Fuìnah, priklju~ena na javno vodovodno omrèje. Iz tega sklepamo, da ob urejeni oskrbi iz vodovodnega omrèja uporabnikov var~evanje s pitno vodo kaj prida ne zanima, zato tudi ne uporabljajo okolju prijaznej{ega na~ina zalivanja s kapnico. Drug najpogostej{i vir oskrbe vrti~kov z vodo so vodnjaki (31 %). Prevladujejo zabiti vodnjaki (navedlo jih je 55 vpra{anih), sledijo izvrtani (29), izkopanih je bolj malo (10). Izkopani prevladujejo le na obmo~ju vrti~kov ob Krakovski ulici v Krakovem. Doslej najnatan~nej{o {tudijo o zasebnih vodnjakih in vrtinah na obmo~ju Ljubljane je leta 2004 izvedel Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. S sistemati~nim 153 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj TI^ AN ERHAR BOJ Slika 92: »Prefinjen« sistem za zbiranje kapnice s strehe enega od ljubljanskih vrti~karskih objektov je prava tehni~na mojstrovina. terenskim delom je bilo evidentiranih kar 1686 tovrstnih objektov. Podrobno jih je bilo popisanih 1294, za preostalih 392 vrtin na obmo~ju vrti~kov na levem bregu Save jùno od ^rnu~, med mostovoma na Dunajski in [tajerski cesti, pa so bili pridobljeni le temeljni parametri, ki pa vendarle veljajo za ve~ino tamkaj{njih vrtin (Smrekar in Kladnik 2007). Po podatkih, pridobljenih z anketiranjem na vrti~karskih obmo~jih leta 2006, je ve~ina zabitih in izvrtanih vodnjakov v zasebni lasti, izkopanih – teh je zelo malo – pa v »kolektivni« lasti. Zanimivo je, da se zabiti vodnjaki pojavljajo tudi na obmo~jih vrti~kov ob Cesti dveh cesarjev na Vi~u in Krakovski ulici v Krakovem, kjer prevladuje vodooskrba iz javnega vodovoda. Vodni oskrbi iz vodnjakov in vrtin po zastopanosti sledi dostavljena voda (29 %), ki je precej bolj raz{irjena kot priklju~ki na vodovodno omrèje (16 %). Na nekaterih vrti~karskih obmo~jih je raba dostavljene vode enakovredna rabi kapnice, denimo ob Ulici Joèta Jame v [i{ki, Zadobrov{ki cesti v Polju, Av{i~evi in Vrtnarski cesti v [entvidu, Hajdrihovi ulici na Vi~u ter ob potoku Glin{~ici na Bokalcah. Prevladuje dostava vode v lastni reìji, skupinsko dostavo smo ugotovili le na obmo~jih vrti~kov ob Hradeckega cesta na Poljanah in [martinski cesti v Mostah. Najmanj pogost, a po deleù nikakor ne zanemarljiv na~in oskrbe z vodo, je zajemanje vode iz reke in potokov (9 %). Tolik{en delè nekoliko presene~a, saj je le 5 vrti~karjev »svoj« vrti~ek umestilo na re~ni breg. Ta na~in oskrbe z vodo je najbolj raz{irjen na obmo~jih vrti~kov ob Cesti Dolomitskega odreda na Brdu in Hradeckega cesta na Poljanah, kar je razumljivo, saj je prvo v neposredni bliìni Malega grabna, drugo pa Gruberjevega prekopa. Odgovori na anketni vpra{anji »kako se oskrbujete z vodo?« in »kateri na~ini oskrbe z vodo so na vrti~karskem kompleksu?«se bistveno ne razlikujejo. Dejstvo, da se nekoliko manj (23 %) vrti~kov zaliva z vodo iz vodnjakov, si razlagamo z okoli{~ino, da prav vsi vrti~karji ne koristijo skupne infrastrukture na dolo~enem vrti~karskem obmo~ju. Izstopa podatek, da se le dva posameznika (z vrti~karskih obmo~ij Slika 93: Na~in oskrbe z vodo na ljubljanskih vrti~kih po vrti~karskih obmo~jih leta 2006. P 154 Na~in oskrbe z vodo vodovodno omrèje zajemanje vode iz reke 19 izkopan vodnjak kapnica Sava izvrtan vodnjak dostavljena voda 9 zabit vodnjak 9 {tevilo izvedenih anket 10 natan~na lokacija [ENTVID KLE^E 9 9 vrti~karskega obmo~ja meja VVO Ljubljansko polje 2004 9 9 SAVLJE meja VVO Ljubljansko barje in okolica 2007 ^RNU^E Zemlji{ka raba 9 9 9 JE@ICA 12 gozd pozidana zemlji{~a, ceste 9 9 9 vodovje 9 9 [I[KA BE@IGRAD HRASTJE 9 9 Ljubljanica 6 9 3 MOSTE ZALOG 7 9 6 9 CENTER KRAKOVO POLJE 9 9 5 GEOGRAFIJ 9 VI^ BRDO 1 16 TRNOVO 9 6 A SLO RUDNIK 13 0 1 2 3 4 km VENIJE 21 Avtorji vsebine: David Bole, Mateja Breg Valjavec, Bojan Erharti~, Drago Kladnik, Katarina Polajnar Horvat, Ale{ Smrekar Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar Horvat 155 Vir: © Geodetska uprava RS, Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 120/2004, 7/2006), Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 115/2007) © GIAM ZRC SAZU 2009 Ljubljanica Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj ob Krakovski ulici v Krakovem in ob potoku ^rnu{njici na ^rnu~ah) oskrbujeta z vodo iz izkopanega vodnjaka. Razlog je dejstvo, da ima Krakovo raznovrstne mònosti oskrbe z vodo, med njimi vodovodno omrèje, kapnico in zabite vodnjake. Za primerjavo navajamo {e podatke o zalivanju zasebnih vrtov okrog individualnih stanovanjskih hi{, tako imenovanih ohi{nic (Strajnar 2008). Opazimo lahko velike razlike. Medtem ko na vrti~karskih obmo~jih prevladuje raba kapnice (59 %), vode iz vodnjakov (31 %) in dostavljene vode (29 %), priklju- ~ek na vodovodno omrèje pa je {ele na ~etrtem mestu (16 %), na ohi{nicah kar 77 % anketiranih svoje vrtove zaliva z vodo iz vodovodnega omrèja, od tega 48 % izklju~no z vodo iz tega vira, 29 % pa jih rabo vode iz vodovoda kombinira z rabo kapnice. To jih sicer uporablja 49 % lastnikov vrtov, vendar je le 20 % tak{nih, ki vrtove zalivajo izklju~no z njo. Le redki (2 %) zalivajo vrtove na ohi{nicah z vodo iz izkopanih vodnjakov, nekaj pa jih vodo za zalivanje vrtov zajema v blìnjem vodotoku. 156 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 11 PRIDELKI Ena glavnih zna~ilnosti ljubljanskega vrti~karstva je pridelovanje vrtnin za lastne potrebe. Poleg vrtnin ima precej{en pomen gojenje cvetja, manj pa sadnega drevja. Paleta pridelkov je dokaj pestra, vendar je mogo~e ugotoviti dolo~ene zakonitosti. 11.1 VRSTA IN KOLI^INA PRIDELANE ZELENJAVE Najpomembnej{i del tipi~nih vrti~kov so gredice z zelenjavo, saj je njeno pridelovanje pravzaprav poglaviten vzgib vrti~karstva. Zavzemajo skoraj polovico povr{ine ljubljanskih vrti~karskih kompleksov, pridelava na njih pa je dokaj raznovrstna. Ugotovili smo, da ljubljanski vrti~karji gojijo okrog 25 vrst zelenjave, 10 vrst sadja ter zeli{~a in okrasno cvetje. Po pri~akovanjih je najpomembnej{a vrtnina solata, ki jo prideluje 88 % vrti~karjev. Gojijo ve~ vrst solate, nabor razli~nih vrst pa je iz leta v leto ve~ji. Solati po zastopanosti sledita paradìnik (prideluje ga 71 % vrti~karjev) in fiòl (69 %). Ve~ kot polovica (52 %) vrti~karjev na »svojem« vrti~ku prideluje {e korenje, le malo manj od polovice (49 %) pa krompir. Temu po »priljubljenosti« sledita ~ebula (44 %) in kumarice (43 %). Dobra tretjina vrti~karjev prideluje tudi peter{ilj (35 %), bu~ke in bu~e (po 34 %). Med prvo deseterico se s 27 % zastopanostjo uvr{~a {e paprika. Dobrih 20 % vrti~karjev prideluje tudi zelje in ~esen, medtem ko so drugi pridelki (pesa, grah, blitva, por, koleraba, {pina~a) nekoliko redkeje zastopani, saj jih goji 15 % ali manj vrti~karjev. Priblìno petina vrti~karjev prideluje tudi sadje. Najve~ (13 %) jih ima nasajene jagode, sledijo mali-ne in ribez. Nekaj anketiranih ima na vrti~kih sadno drevje, zlasti ~e{nje, jablane, hru{ke in slive. Zanimivo je, da ima kar nekaj vrti~karjev zasajenih vinsko trto, vendar so le trije vpra{ani med pridelki navedli tudi grozdje. Med anketiranimi je en vrti~kar navedel za Ljubljansko kotlino precej zanimiv pridelek – 30 l vina. TI^ AN ERHAR BOJ Slika 94: Lepa in zdrava zelenjava je ponos skoraj vsakega ljubljanskega vrti~karja. 157 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj 300 250 200 vedb 150 vilo na {te 100 50 0 solata paradìnik fiòl korenje krompir ~ebula kumarice peter{ilj bu~e paprika Slika 95: Deset najpogostej{ih vrtnin na ljubljanskih vrti~kih leta 2005. Nekoliko nas je presenetil iz ankete pridobljen podatek, da je cvetje na ljubljanskih vrti~kih razmeroma slabo zastopano (le na 4 % vrti~kov). Razlagamo ga z dejstvom, da vrti~karji cvetja ve~inoma ne pojmujejo kot pridelek, zato ga tudi niso posebej izpostavili. @e beèn terenski ogled vrti~karskih kompleksov namre~ razkrije, da je gojenje cvetja med vrti~karji zelo priljubljeno in ga lahko najdemo vsaj v manj{i meri na skoraj vsakem vrti~ku. Podobno je z za~imbami in zeli{~i, saj lahko na marsikaterem vrti~ku opazimo baziliko, àjbelj, kamilico, timijan in druga zeli{~a. Zanimivo je, da je na seznamu gojenih vrtnin tudi koruza, ki jo je leta 2006 gojilo 9 vrti~karjev. Ekonomsko zagotovo ni pomembna, saj je pridelajo le od nekaj do nekaj deset kilogramov (povpre~no slabih 9 kg) na vrti~ek. Koli~ina pridelka na vrti~ek nas je zanimala tudi za druge kulture. Pri tem smo ugotovili, da so ocene zelo nezanesljive, saj si vrti~karji ve~inoma ne predstavljajo, koliko je denimo 1 kg solate ali peter{ilja oziroma koliko tehta majhen zaboj oziroma »gajbica« paradìnika. [e tèje ovrednotijo skupne koli~ine kot rezultat celoletnega vrtnarjenja. Vendar menimo, da se ob razmeroma velikem {tevilu izvedenih anket pri ocenah koli~ine pridelkov pozitivni in negativni odkloni od dejanskih vrednosti nekako uravnovesijo. Koli~insko je dale~ najve~ja pridelava krompirja. Sto vrti~karjev, ki je tudi koli~insko ocenilo svoje pridelke, pridela skupaj na leto 5850 kg krompirja, oziroma 58 kg na vrti~ek. Upo{tevajo~ dejstvo, da so neko~ za ozimnico ra~unali z okrog 40 kg krompirja na osebo, vidimo, da si mnogi vrti~karji v povpre~ju okrog tri ~etrtine krompirja pridelajo sami (najve~ vrti~kov obdelujejo dvo~lanska gospodinjstva). Sklepamo lahko torej, da je pridelava krompirja tudi pomembna ekonomska kategorija. Na drugem mestu po koli~ini je pridelava paradìnika. Okrog 120 vrti~karjev naj bi ga pridelalo 2,6 t na leto, oziroma 22 kg na vrti~ek. Z 21,3 kg na vrti~ek sledi pridelava zelja, tej pa pridelava bu~ in bu~k (po 16,1 kg na vrti~ek). Koli~insko pomembne vrtnine so {e ~ebula (12,5 kg na vrti~ek), kumare (12,3 kg), zelje (11,8 kg), rde~a pesa (11,6 kg) in fiòl (11,4 kg). Velika koli~ina pridelanih vrtnin utemeljuje èljo vrti~karjev po obdelovalnem zemlji{~u v bliìni bivali{~ (naj spomnimo, da 70 % anketiranih pot med domom in vrti~kom premaga pe{ ali s kolesom) oziroma potrebo po primerni dostopnosti, kamor lahko uvrstimo tudi bliìno avtobusnih postajali{~. 158 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 11.2 KAKOVOST PRIDELANE ZELENJAVE Kakovostna zelenjava je zlasti tista, ki vsebuje ustrezno koli~ino hranil, ne vsebuje {kodljivih snovi v koli~inah, ki bi {kodile ~lovekovemu zdravju, ter ima primeren videz in okus. Snovi, ki zmanj{ujejo kakovost zelenjave, so lahko naravnega ali ~lovekovega izvora. Razli~ne toksine, ki so v preteklosti nemalokrat okvarili pridelano hrano do te mere, da je bila usodna za ~loveka, lahko prispevajo oziroma pustijo v na-padenih rastlinah tudi naravni {kodljivci (na primer plesni ali nekatere ùèlke). V novej{em ~asu pa na kakovost hrane oziroma zelenjave bistveno vplivajo zlasti neustrezno (pretirano) gnojenje, nepravilna raba fitofarmacevtskih sredstev ter industrijsko in urbano onesnaènje. Prevelike koli~ine rastlinskih hranil, kot so kalij, fosfor, kalcij in druga, lahko povzro~ajo razvojne in fiziolo{ke motnje v sami rastlini, na ~loveka pa prakti~no ne vplivajo. Slednje pa ne drì za du{ik, ki se zaradi preve~ intenzivnega gnojenja z mineralnimi ali organskimi gnojili (torej tudi z doma~im hlevskim gnojem) kopi~i v rastlinah in je {e posebej nevaren v eni izmed svojih oblik, kot nitratni ion (NO –). 3 11.2.1 NITRATI V PRIDELANI ZELENJAVI Leta 2006 smo s stotih ljubljanskih vrti~kov odvzeli po tri pridelke zelenjave, in sicer en vzorec solatnice (radi~ ali endivija), en vzorec korenja ter en vzorec paradìnika. Tako smo skupaj odvzeli 96 vzorcev solatnic (54 vzorcev radi~a in 42 vzorcev endivije), 97 vzorcev korenja ter 99 vzorcev paradìnika. Ker na posameznih vrti~kih ni bilo vseh èlenih pridelkov, na {tirih vrti~kih nismo mogli odvzeli vzorcev solatnic, na treh vzorcev korenja in na enem vzorca paradìnika. Za izbrane rastlinske vrste smo se odlo~ili zato, ker jih vrti~karji najpogosteje pridelujejo, pa tudi zaradi zelo razli~nega kopi~enja koncentracije nitratov. Te smo v raziskavi uporabili kot kazalnik kakovosti pridelkov, saj se koli~ina uporabljenih gnojil (zlasti tistih, ki vsebujejo du{ik) zrcali tudi v vsebnosti nitratov v pridelkih. Najve~ nitratov v pridelkih smo ugotovili v radi~u in endiviji. V radi~u je povpre~na koncentracija nitratov zna{ala 681 mg/kg, v endiviji pa 596 mg/kg. V radi~u smo v enem samem vzorcu ugotovili ve~ kot 2500 mg/kg nitratov. V pridelkih endivije vsebnosti nitratov niso presegle 1800 mg/kg. Korenje in paradìnik sta vsebovala bistveno manj nitratov. V korenju je bila povpre~na vsebnost nitratov 292 mg/kg, v paradìniku pa 16 mg/kg. Zaklju~imo lahko, da so z izjemo enega vzorca radi~a ugotovljene koncentracije nitratov v pridelkih ve~inoma manj{e od obi~ajnih oziroma pri~akovanih vsebnosti nitratov v posameznih pridelkih zelenjave. Pri radi~u je bilo tak{nih vzorcev 98 %, endiviji 81 % in korenju 80 %, pri paradìniku pa so vsi vzorci vsebovali manj kot 100 mg/kg nitratov (preglednica 17). Ugotovimo lahko, da je kakovost zelenjave na ljubljanskih vrti~kih z vidika vsebnosti nitratov zadovoljiva, saj ve~inoma vsebuje toliko nitratov, kot je za obravnavane vrste zelenjave obi~ajno oziroma pri~akovano. Preglednica 17: Vsebnost nitratov (mg NO –/kg) v pridelkih zelenjave na ljubljanskih vrti~kih leta 2006 3 in razvrstitev rezultatov v razrede (osen~eni deli preglednice predstavljajo razred, v katerega glede na pri~akovano oziroma obi~ajno koncentracijo nitratov v pridelkih uvr{~amo dolo~eno vrsto zelenjave). pridelek povpre~je razpon delè vzorcev v posameznih razredih (%) (mg/kg) meritev (mg/kg) I II III IV V do 200 od 200 od 50a od 1001 nad 2500 do 500 do 1000 do 2500 radi~ (N = 54) 681 od 18 do 3806 26 22 26 24 2 endivija (N = 42) 596 od 5 do 1778 26 26 29 19 – korenje (N = 97) 292 od 9 do 995 46 34 20 – – paradìnik (N = 99) 16 od 1 do 91 100 – – – – 159 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj Glede na to, da nismo ugotovili izrazito visokih koncentracij nitratov v pridelkih, lahko zaklju~imo, da zauìta zelenjava ne pomeni nevarnosti za preseganje priporo~enih dnevnih vnosov nitratov v organizem ljudi. 11.2.2 TE@KE KOVINE V PRIDELKIH ZELENJAVE Vsebnost tèkih kovin v pridelkih na ljubljanskih vrti~kih smo analizirali v 43 vzorcih endivije in 54 vzorcih radi~a. Njihovo ustreznost smo presodili glede na evropsko zakonodajo, ki velja samo za svinec in kadmij. Zgornja mejna vrednost svinca je bila preseèna le v enem vzorcu na obmo~ju Rakove Jel{e, v preostalih vzorcih pa so bile meritve vsebnosti tako svinca kot kadmija pod to vrednostjo. Vrtnine torej niso bile ~ezmerno onesnaène s svincem, ~eprav so bile v tleh (v tem poglavju sopomenka za geografski izraz prst) mejne in opozorilne vrednosti preseène. V povpre~ju vzorci endivije vsebujejo manj{e vsebnosti tèkih kovin kot radi~. Povi{ane vsebnosti tèkih kovin v rastlinah v grobem sledijo povi{anim vsebnostim tèkih kovin v tleh, kar je skladno s pri~akovanji in podprto s podatki iz literature. V primeru kroma, molibdena, svinca, niklja, kobalta in arzena to do neke mere potrjuje linearni model. Statisti~na povezava med vsebnostmi kadmija, cinka in bakra v tleh in v vrtninah je zelo nizka. Vzrok za to je dejstvo, da na sprejem tèkih kovin v rastlino vplivajo na eni strani dinamika meteorolo{kih in talnih dejavnikov v rastni dobi, na drugi pa sposobnost sprejema tèkih kovin posameznih rastlinskih vrst, ki se spreminja tudi glede na njihovo sorto, pomemben dejavnik pa je {e na~in pridelave rastlin. Na mònost prehoda tèkih kovin v prehrambno verigo dodatno vpliva tudi lastnost rastline, kje kopi~i kovine. Kopi~i jih lahko namre~ v uìtnih delih (na primer listi solate, gomolji krompirja, koren pri koren~ku) ali v organih, ki jih ne uìvamo (na primer stebla, listi oziroma korenine pri paradìniku). Preglednica 18: Vsebnost tèkih kovin v endiviji in radi~u na ljubljanskih vrti~kih leta 2006. tèka kovina zelenjadnica {tevilo povpre~je razpon meritev razreda koncentracije vzorcev (mg/kg) (mg/kg) pod mejno nad mejno vrednostjo vrednostjo svinec endivija 43 0,078 od 0,010 do 0,327 42 1 radi~ 54 0,072 od 0,001 do 0,279 54 – kadmij endivija 43 0,018 od 0,003 do 0,077 43 – radi~ 54 0,021 od 0,006 do 0,078 54 – 11.2.3 OSTANKI FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV V PRIDELKIH Za razliko od vzor~enja tal, kjer smo v enem vzorcu ugotovili ostanke atrazina, pri ugotavljanju ostankov fitofarmacevtskih sredstev v rastlinskih vzorcih v vseh 96 analiziranih vzorcih solate in radi~a nismo ugotovili nobenih njihovih ostankov. Tudi pri ugotavljanju ostankov fitofarmacevtskih sredstev v rastlinskih vzorcih smo v raziskavo vklju~ili spremljanje velikega {tevila aktivnih snovi (ve~ kot 110) in njihovih razgradnih produktov, ki bi jih vrti~karji potencialno lahko uporabljali pri svoji dejavnosti. ^eprav pri pridelovanju solate ni na voljo ve~jega {tevila fitofarmacevtskih sredstev, smo pri~akovali, da bomo ugotovili katerega izmed fungicidov ali insekticidov, ki jih vrti~karji uporabljajo ne le pri pridelovanju solate, ampak tudi za zatiranje {kodljivcev na ostalih gojenih rastlinah na vrti~ku ali zunaj njega ali pa bi lahko bili tudi posledica zana{anja {kropiva (drift). Zato nas je tako ugoden rezultat tudi v tem primeru pozitivno presenetil. Na podlagi opravljene raziskave (Vr{~aj s sodelavci 2008) lahko z veliko gotovostjo sklepamo, da se vrti~karji kljub pomanjkljivemu znanju s podro~ja varstva rastlin in rabe fitofarmacevtskih sredstev 160 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 dobro zavedajo problematike neustreznega ravnanja s fitofarmacevtskimi sredstvi in njihovimi ostanki, kar je najverjetneje posledica precej pogostega obravnavanja te tematike v najrazli~nej{ih medijih. Zaradi tega se vrti~karji na ra~un nekoliko manj{e koli~ine in kakovosti pridelka njihovi uporabi raje odpovedo. 11.3 PRIMERJAVA KAKOVOSTI PRIDELKOV Z VRTI^KOV S PRIDELKI IZ TRGOVIN Vpra{anje, kak{na je kakovost v mestih pridelane hrane, je umestno. Velika ve~ina me{~anov kupu-je zelenjavo in sadje v trgovinah ve~jih trgovskih centrov, manj{ih trgovinah, na stojnicah po mestu in mestnih tr`nicah. Vsaj v zimskem obdobju kupujejo zelenjavo tudi vrti~karji. Zelenjava, ki jo kupujemo v trgovinah, je razli~nega porekla in ve~inoma uvoèna, saj z v Sloveniji pridelano zelenjavo pokrivamo le manj{i del na{ih potreb. To velja tudi za Ljubljano. Tako se v prehranski ko{arici Ljubljan~anov ve~inoma znajde uvoèna zelenjava. Med izvajanjem projekta smo èleli preveriti, kak{na je prehranska kakovost zelenjave z ljubljanskih tr`nic in trgovin in jo primerjati s kakovostjo zelenjave, pridelane na ljubljanskih vrti~kih. Kot enega mònih kazalnikov smo uporabili vsebnost nitratov. Glede na vsebnost nitratov uvr{~amo zelenjavo v 5 razredov (preglednica 8). V ~asu vzor~enja vrti~kov na koncu avgusta in za~etku septembra 2006 smo v 35 trgovinah v la- sti {estih glavnih trgovskih verig nakupili solatnice (endivijo in solato) ter korenje in paradìnik, na razli~nih stojnicah glavnih ljubljanskih tr`nic pa skupno 36 vzorcev zelenjave iz integrirane pridelave in 6 vzorcev iz ekolo{ke pridelave. V vseh primerih smo zapisali kraj in ~as nakupa ter poreklo zelenjave. V trgovinah je bila takrat naprodaj zelenjava iz Italije (12), Slovenije (6), Maroka (3), Nizozemske (2), Avstrije (4), Srbi-je in ^rne gore 2) Francije (2), Makedonije (1), Poljske (1), [panije (1) in Tur~ije (1). Pri vzorcih s tr`nic smo ob nakupu povpra{ali po izvoru pridelkov in dobili zagotovila prodajalcev, da so vsi pridelani v Sloveniji. V trgovinah je bilo skupaj odvzetih 35 vzorcev zelenjadnic (3 endivije, 9 solate, 9 korenja, 14 paradìnika). Vsebnost nitratov dveh vzorcev endivije smo uvrstili v IV. razred in en vzorec v III. razred. Pri solati je bilo pet vzorcev od devetih v IV. razredu, {tirje vzorci so sili v III. in eden v II. razredu. Dva od devetih vzorcev korenja sta se uvrstila v II. razred, ostalih sedem pa v I. Vsi vzorci paradìnika (14) so se uvrstili v najnìji, to je I. razred vsebnosti nitratov. Na tr`nicah z integrirano pridelavo je bilo skupaj odvzetih 36 vzorcev zelenjadnic. Kar polovica vzorcev endivije od skupno desetih vzorcev je imelo vsebnosti nitratov v IV. razredu z razponom od 1001 do 2500 mg/kg, dva vzorca sta se uvrstila v III. razred, dva v II. in le eden v najnìjega, I. Vsebnost nitratov v korenju (12 vzorcev) je bila pri enem vzorcu v III. razredu, pri {estih v II. in pri petih v I. Pri paradìniku so se vsi vzorci uvrstili v I. razred z vsebnostjo nitratov pod 200 mg/kg. Med skupno 18 vzorci ekolo{ko pridelanih zelenjadnic se nobeden ni uvrstil v najvi{ji, to je IV. razred vsebnosti nitratov. En vzorec ekolo{ko pridelane endivije se je uvrstil v I. razred, dva v II. in trije v III. razred. Vseh {est vzorcev ekolo{ko pridelanega paradìnika se je uvrstilo v I. razred, medtem ko se je pet vzorcev tako pridelanega korenja uvrstilo v I. razred in le eden v II. Vrsta in {tevilo vzorcev ter s tem izbira in {e zlasti mònost primerjave so bili odvisni od poznopo-letnega oziroma zgodnjejesenskega ~asa nakupa. Ker {tevilo posameznih vrst vzorcev ni bilo dovolj reprezentativno, na podlagi izvedenih analiz ne moremo govoriti o statisti~no trdnih ugotovitvah. Rezultati pa vseeno potrjujejo sum, da vzorci zelenjadnic iz trgovin v bistveno ve~jem deleù vsebujejo ve~je koli~ine nitratov kot pri vzorcih iz ekolo{ke pridelave, v okviru katere je bila pridelana zelenjava z najmanj{o obremenjenostjo z nitrati. V manj{i meri to velja tudi za integrirano pridelavo s tr`nic. Rezultati so do neke mere pri~akovani, saj je na policah trgovin v prodaji zelenjava, ki jo z intenzivno pridelavo, v kateri uporabljajo (pre)velike koli~ine gnojil, pridelajo veliki pridelovalci. S primerjavo vsebnosti nitratov Slika 96: Vsebnost kadmija v solatnicah na vzor~nih ljubljanskih vrti~kih leta 2006. p str. 162 Slika 97: Vsebnost svinca v solatnicah na vzor~nih ljubljanskih vrti~kih leta 2006. p str. 163 161 162 Vrti~karstv Vsebnost kadmija v solatnicah pod detekcijsko mejo o v Ljub 0,01–0,29 Sava 0,30–0,45 0,46–0,76 ljani 0,77–1,50 [ENTVID KLE^E meja VVO Ljubljansko polje 2004 meja VVO Ljubljansko barje in okolica 2007 SAVLJE Zemlji{ka raba ^RNU^E gozd JE@ICA pozidana zemlji{~a, ceste vodovje [MARTNO OB SAVI Sava [I[KA BE@IGRAD HRASTJE Ljubljanica Brigita J ZALOG MOSTE CENTER amnik, Ale{ Smrekar POLJE KRAKOVO BRDO VI^ TRNOVO RUDNIK , Bor 0 1 2 3 4 km ut Vr{~aj Avtor vsebine: Borut Vr{~aj Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar Horvat Vir: © Geodetska uprava RS, Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 120/2004, 7/2006), Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 115/2007) © GIAM ZRC SAZU 2009 Ljubljanica Vsebnost svinca v solatnicah pod detekcijsko mejo 0,01–1,00 Sava 1,01–2,00 2,01–3,20 3,21–4,50 [ENTVID KLE^E meja VVO Ljubljansko polje 2004 meja VVO Ljubljansko barje in okolica 2007 SAVLJE Zemlji{ka raba ^RNU^E gozd JE@ICA pozidana zemlji{~a, ceste vodovje [MARTNO OB SAVI Sava [I[KA BE@IGRAD HRASTJE Ljubljanica ZALOG MOSTE CENTER POLJE KRAKOVO GEOGRAFIJ VI^ BRDO TRNOVO A SLO RUDNIK 0 1 2 3 4 km VENIJE 21 Avtor vsebine: Borut Vr{~aj Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar Horvat 163 Vir: © Geodetska uprava RS, Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 120/2004, 7/2006), Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 115/2007) © GIAM ZRC SAZU 2009 Ljubljanica Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj v kupljenih vzorcih z vsebnostmi nitratov v zelenjadnicah z ljubljanskih vrti~kov lahko sklepamo, da je kakovost zelenjave z vrti~kov bolj{a od njene kakovosti v trgovinah ter malce bolj{a od integrirano in slab{a od ekolo{ko pridelanih vrtnin. Za statisti~no korektne ugotovitve oziroma dokazane trditve pa bi bilo treba pove~ati {tevilo analiziranih vzorcev. Zaradi omejenih sredstev v raziskavi (Vr{~aj s sodelavci 2008) nismo ugotavljali vsebnosti ostankov fitofarmacevtskih sredstev in tèkih kovin v zelenjavi s prodajnih polic ljubljanskih trgovin ter jih primerjali z zelenjavo, pridelano na mestnih vrti~kih, bi pa bilo to vsekakor potrebno. 164 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 12 VPLIV VRTI^KARSTVA NA KAKOVOST TAL IN PODZEMNE VODE Omenili smo è, da ima lahko vrti~karstvo tako kot vse ~lovekove dejavnosti neposredne in posredne vplive na okolje. V na{em primeru nas zanimajo zlasti mòni vplivi na tla in podzemne vode. Intenzivna obdelava zemlji{~ in vnos razli~nih snovi ima za posledico preoblikovanje tal iz naravnih v bolj antro-pogenizirane, neredko popolnoma antropogene. Kroènje hranil v sistemu tla vrti~kov–talna raztopina–podzemna voda je lahko posebej intenzivno in neposredno. [e zlasti to velja za prostor, kakr- {en je dobro prepusten prodnat zasip Ljubljanskega polja, v katerem so za mesto izjemno pomembna ~rpali{~a pitne vode. 12.1 VPLIVI NA TLA Vrtnarjenje vpliva na tla zlasti s tem, da so vrhnji horizonti poglobljeni in preme{ani, bogato oskrbljeni z organsko snovjo in najve~krat pregnojeni. ^lovek v èlji pridelati ~im prej, ~im ve~ in ~im lep{o zelenjavo uporablja mnoge dodatke, da bi pove~al rodovitnost tal. Ti dodatki so, kot è vemo, zlasti gnojila, manj pa smo seznanjeni s tem, da nekateri pridelovalci dodajajo tudi sredstva za rahljanje tal (pesek, mivka), umetne snovi za pove~evanje sposobnosti tal za zadrèvanje vode (na primer agrogel ali celo stiropor), razli~ne mineralne snovi za pove~evanje sposobnosti vezave hranil (na primer mineral glin vermikulit ali mlete zeolite) in druge snovi. Vpliv vrtnarjenja se tako v prvi fazi odraà zlasti v temeljiti preobrazbi oziroma antropogenizaciji naravnih tal. Vrhnji horizonti so spremenjeni v rastni substrat (oziroma v vrtna tla), ki ima lahko zelo razli~no sestavo in zaradi tega uvr{~amo tla vrtov v samostojni tip tal, tako imenovana vrtna tla ali hortisole. Pomembno je poudariti, da je merilo kakovosti vrtnih tal zlasti njihova rodovitnost. ^e je ta ustrezno pove~ana, ~eprav z dodatkom razli~nih snovi in hranil, ter ne vpliva na druge komponente okolja ali zdravje ljudi in ìvali, ni mogo~e govoriti o slabih vplivih oziroma o degradaciji tal. O negativnih vplivih vrti~karstva na tla pa govorimo takrat, ko jih s hranili zaloìmo do te mere, da se hranila spirajo v podzemne vode ali v prevelikih koli~inah prehajajo v rastline, kar lahko {kodljivo vpliva na zdravje ~loveka. 12.1.1 TUJE SNOVI IN ONESNA@EVALA Z ukrepi izbolj{evanja rastnih razmer dodajamo v tla vrsto snovi, ki lahko vsebujejo tudi onesnaè- vala oziroma tuje snovi. V mislih imamo skupino gnojil oziroma hranil in fitofarmacevtskih sredstev. V prvem primeru govorimo zlasti o mineralnih gnojilih, kompostu in hlevskem gnoju, pri ~emer lahko slednja dva predstavljata celo ve~je tveganje kot mineralna gnojila. Pri intenzivni ìvinoreji z uporabo mo~nih krmil in sredstev za zdravljenje ìvali stranski produkti najve~krat kon~ajo v gnoju ali gnojnici, ki se jih nato v dobri veri raztrosi na obdelovalna zemlji{~a. Vnos razli~nih neèlenih snovi v tla lahko zakrivi tudi uporaba neustreznih materialov za opremo hleva. Problemi se lahko pojavijo tudi pri kompostiranju. Ve~ina mineralnih onesnaèval, ki pridejo v kompostni kup z organskimi ostanki, tam tudi ostane. V primeru njihovih ve~jih koli~in je kompost manj primeren ali celo neprimeren za gnojenje kmetijskih zemlji{~ oziroma vrtov. Zaradi tega je pomemben tudi izvor gnojila in ne le njegova vrsta (organsko, mineralno). Pri fitofarmacevtskih sredstvih govorimo o herbicidih, fungicidih in insekticidih, katerih uporaba je odvisna zlasti od potreb (ob~utljivosti) posamezne kulture in s tem posledi~no njihovih selektivnosti, odmerka in obstojnosti (karenca!). 12.1.2 GNOJILA IN HRANILA Gnojenje predstavlja mòni vir obremenjevanja tal, posledi~no pa tudi podzemne vode. Obreme- njevanje okolja z gnojenjem je odvisno od tega, kako gnojila uporabljamo. ^e jih uporabljamo skladno s pravili dobre kmetijske prakse pri gnojenju, praviloma ne bi smelo prihajati do obremenjevanja tal in 165 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj podzemne vode, saj temeljna doktrina gnojenja pravi, da je potrebno tlom z gnojenem vrniti toliko hranil, kot smo jih z njive ali vrti~ka odnesli s pridelkom. Z vidika obremenjevanja tal je potencialna nevarnost tudi uporaba vseh vrst gnojil. [e zlasti nevarna so lahko gnojila, ki vsebujejo du{ik, saj je ta v tleh zelo mobilen in se zelo hitro spremeni tudi v nitrat, ki je izpostavljen izpiranju v globlje plasti tal in posledi~- no v podzemno vodo. Ostala hranila (fosfor, kalij in druga) se izpirajo v bistveno manj{ih koli~inah, kar pa ne pomeni, da z njimi ni treba ravnati kar se da skrbno. Zavedati se namre~ moramo, da morebitnih napak pri gnojenju ne moremo odpraviti ~ez no~, ampak jih moramo praviloma odpravljati vsaj tako dolgo, kot smo jih delali, saj preve~ hranil enostavno ne moremo »potegniti« iz tal, temve~ je za to potreben dalj{i ~as. Preve~ hranil v tleh je zato zlasti nevarnost za okolje, ne smemo pa pozabiti tudi na negativne vplive, ki jih ta okoli{~ina lahko povzro~a pri rasti pridelkov, predvsem v smislu njihove kakovosti. 12.2 PRIMERNOST TRENUTNIH OBMO^IJ VRTI^KOV GLEDE NA TLA Primernost lokacij trenutnih obmo~ij ljubljanskih vrti~kov z vidika tal opredeljujeta zlasti njihova globina in koli~ina onesnaèval v njih. Koli~ine rastlinskih hranil (mejne vrednosti veljajo za njivsko rabo) so sicer povi{ane, vendar {e v okviru pri~akovanih vrednosti za vrtove. ^e bi upo{tevali samo kazalce rodovitnosti tal, so prakti~no vse obstoje~e lokacije obmo~ij vrti~kov v Ljubljani za vrti~karstvo primerne. Zaskrbljujo~a so obmo~ja vrti~kov s prevelikimi koli~inami tèkih kovin v tleh. Glede na zakonodajo (Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih snovi v tla; UL RS 68/1996) je v primeru ~ezmernih koli~in tèkih kovin v tleh pridelavo hrane smiselno opustiti. Ne glede na precej togo slovensko zakonodajo, ki upo{teva le vsebnost kovin, je tveganje preho-da tèkih kovin iz tal odvisno tudi od drugih lastnosti tal in rastlin. Tèke kovine v tleh na primer veèjo ve~je koli~ine organske snovi in gline. Nato v manj{ih koli~inah prehajajo v talno raztopino in so s tem v manj{i meri dostopne rastlinskim koreninam. Zaradi tega smo za oceno primernosti trenutnih obmo- ~ij vrti~kov upo{tevali ve~ kazalnikov kakovosti tal, ne le vsebnosti tèkih kovin. Bistveni usmeritvi pri ocenjevanju primernosti lokacij obmo~ij vrti~karskih sta bili: • varovanje zdravja prebivalcev s pridelavo zdrave hrane in • varovanje vodnih virov s prepre~evanjem izpiranja hranil in morebitnih ostankov fitofarmacevtskih sredstev. Za ta namen smo izbrali {tiri klju~ne kazalnike: koli~ino gline oziroma teksturo tal koli~ino organske snovi, globino tal in vsebnost tèkih kovin v tleh. Vzpostavili smo empiri~ni ra~unski model, v katerem smo pomembnost kazalnikov za skupni izra~un primernosti dodatno obteìli z vrednostmi 1 za teksturo, 1,7 za organsko snov, 1,3 za globino in 6 za onesnaènost. Med 31 ovrednotenimi obmo~ji vrti~kov je z vidika parametrov ocenjevanja tal 9 manj primernih (na primer obmo~je ob Krakovski cesti v Krakovem, ob èleznici na Vi~u, na lokaciji biv{ega voja{kega odpada za Beìgradom, ~e na{tejemo le nekatere), 16 jih je srednje primernih, 6 pa izrazito primernih (na primer obmo~ji obmo~je ob potoku Curnovcu v Rakovi Jel{i ter ob Cesti dveh cesarjev). Vrednotenje je izpostavilo po svoje posebej zanimiv problem tradicionalnih vrti~kov v Krakovem. Zaradi bliìne pomembne prometnice, ki je bila v ~asu uporabe osvin~enega bencina ena glavnih prometnih ìl Ljubljane in obenem pot na Balkan, sta se v tleh krakovskih vrti~kov v ~ezmernih koli~inah nakopi~ila zlasti svinec in kadmij. Ker to obmo~je velja za kulturno dedi{~ino in je kot tako varovano tudi v prostorskih na~rtih mesta, se odpira dilema, ali na tem obmo~ju vrti~ke ohraniti ali pa morda zaradi pove~anega tveganja onesnaènja vrtnin vrti~karsko rabo opustiti. 12.3 VPLIVI NA PODZEMNO VODO 29 % anketiranih vrti~karjev je izjavilo, da je njihov vrti~ek na vodovarstvenem obmo~ju, 43 % pa, da je zunaj njega. Dobra ~etrtina (28 %) jih o tem ni natan~neje pou~enih, kar obenem pomeni, da vsi anketiranci na zastavljeno vpra{anje niso pravilno odgovorili. Zanimivo je, da ni nih~e od anketiranih 166 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 izrazil pripravljenosti na preselitev vrti~ka zaradi njegove morebitne neprimerne lege na vodovarstvenem obmo~ju. Nekatera obmo~ja vrti~kov so na lokacijah, iz katerih lahko izvirajo onesnaèvala, ki ogroàjo vir pitne vode za preskrbo Ljubljane. Vrti~karska obmo~ja so tudi na vodovarstvenem obmo~ju I, kjer niso dovoljena. Vrti~ki so se razbohotili celo neposredno ob ograji vodarne Kle~e oziroma na meji z zajetjem pitne vode z oznako VVO 0. Ve~ja obmo~ja vrti~kov so tako na najòjem vodovarstvenem obmo~ju vodarn Kle~e I in Kle~e II, kot tudi na òjem obmo~ju s strogim vodovarstvenim reìmom z oznako VVO IIA vodarn Kle~e, [entvid, Jar{ki prod in Hrastje. Primernost lokacij obmo~ij vrti~kov smo ugotavljali tudi s potjo morebitnega onesnaèvala z vrti~- karskih obmo~ij. To smo izvedli z matemati~nim modelom advekcijsko-disperzijskega (AD) modula hidravli~nega modela podzemne vode Ljubljanskega polja v programskem okolju MikeSHE (Kristen- sen s sodelavci 2000; Jamnik s sodelavci 2001). Rezultati simulacij so obmo~ja, kjer je vpliv vrti~karstva lahko ~ezmeren, in obmo~ja, s katerih ni vpliva na kakovost podzemne vode oziroma je ta sprejemljiv. Simulacije transporta onesnaènja v podzemni vodi s posameznih vrti~karskih obmo~ij so bile izvedene s pomo~jo umerjenega in validiranega matemati~nega modela podzemne vode Ljubljanskega polja v programskem okolju MikeSHE. MikeSHE je programski paket za modeliranje celotnega hidrolo{kega kroga (Abbot s sodelavci 1986) in je sestavljen iz posameznih komponent (modulov), s katerimi se lahko modelira posamezne procese v hidrolo{kem krogu. Pri izra~unih program uporablja numeri~no metodo kon~nih razlik, ki je na splo{no najbolj uporabljana pri simulacijah toka podzemne vode. Matemati~ni model dinamike toka podzemne vode Ljubljanskega polja uporablja dimenzijo celic 200 × 200 m in opisuje vodonosnik s tremi plastmi, med katerimi prva in druga predstavljata nenasi~e-no cono, tretja pa je vodonosna plast. Poleg meteorolo{kih, hidrolo{kih in geolo{kih podatkov model vsebuje tudi podatke o zemlji{ki rabi in pedolo{ke profile. Glede na to, da je vplive na vrti~karskih obmo~jih tèko ali nemogo~e pripisati samo vrti~karstvu in onesnaèvalo na nobenem obmo~ju vrti~kov ni bilo zaznano v ~ezmernih koncentracijah, zlasti pa glede na dejstvo, da regionalni hidravli~ni model podzemne vode Ljubljanskega polja omogo~a simulacije, s katerimi se pridobi zgolj splo{na slika za celoten vodonosnik in ne tudi za njegov del, je bil advekcijsko-disperzijski modul uporabljen samo za sledenje delcev, ne pa tudi za advekcijo in disper-zijo onesnaèvala. Transport morebitnega onesnaèvala oziroma sledenje delcev je bilo izvedeno za naslednja obmo~ja vrti~kov: • vrti~ki na obmo~ju Jar{kega proda (obmo~je 1, na denem bregu Save jùno od ^rnu~); • vrti~ki severno od vodarne Kle~e II (obmo~je 3, Selanova ulica – Stegne); • vrti~ki severno od vodarne Kle~e I (obmo~je 3, Selanova ulica – Stegne); • vrti~ki na obmo~ju Savelj (obmo~je 3, Selanova ulica – Stegne); • vrti~ki na obmo~ju Dravelj (obmo~je 4, Ulica Joèta Jame – [i{ka); • vrti~ki na obmo~ju ljubljanskih @al, dve obmo~ji (obmo~je 13, Kranj~eva ulica – Beìgrad); • vrti~ki na obmo~ju Obrij (obmo~je 13, Kranj~eva ulica – Beìgrad); • vrti~ki na obmo~ju gramoznice v Toma~evem (obmo~je 13, Kranj~eva ulica – Beìgrad); • vrti~ki zahodno od vodarne [entvid (obmo~je 19, Av{i~eva cesta – [entvid). Pri simulaciji sledenja delcev so uporabljene najbolj neugodne razmere – neposredni vnos onesnaè- vala oziroma delcev v najvi{jo zasi~eno ra~unsko plast modela. Predpostavljeno je, da se onesnaèvalo giblje s hitrostjo toka podzemne vode. Degradacija in retardacija onesnaèvala nista upo{tevani. Rezultati sledenja delcev tako samo ponazarjajo pot, po kateri bi se morebitno onesnaènje, ki bi imelo izvor na enem od simuliranih obmo~ij vrti~kov, gibalo oziroma potovalo. Simulacije sledenja delcev so izvedene za vsako od v nadaljevanju obravnavanih obmo~ij za dve ekstremni obdobji, to je za obdobje nizkih vod oziroma najnìjih gladin podzemne vode v vodonosniku 167 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj (marec 1989), ko so vplivna obmo~ja vodarn najve~ja, in za obdobje visokih vod oziroma najvi{jih gladin podzemne vode (november 2000), ko se smer glavnega toka podzemne vode pomakne malce bolj proti jugu. 12.3.1 OBMO^JE 1: SAVA – ^RNU^E Obmo~je vrti~kov 1 je na levem brege Save jùno od ^rnu~. Razprostira se na vodovarstvenih obmo~- jih z oznakama VVO IIA in VVO IIB. Zaradi bliìne vodarne Jar{ki prod smo ga posebej pozorno obravnavali. Iz simulacije sledenja delcev je razvidno, da bi morebitno onesnaènje na tem obmo~ju vodarno Jar{ki prod doseglo tako v obdobju visokih, kot tudi v obdobju nizkih vod. Zaradi tega je to obmo~je neprimerno za vrti~karstvo oziroma katerokoli drugo dejavnost, ki bi pomenila tveganje za onesnaènje obmo~ja in s tem podzemne vode, s ~imer bi bila ogroèna javna oskrba Ljubljane s pitno vodo. 12.3.2 OBMO^JE 3: SELANOVA ULICA – STEGNE Vrti~ki na obmo~ju 3, ki so zajeti v simulaciji, so v neposredni bliìni vodarne Kle~e in jùno od Savelj. Leìjo na vodovarstvenih obmo~jih z oznakama VVO I in VVO IIA. Iz simulacije sledenja delcev je razvidno, da bi morebitno onesnaènje obmo~ij vrti~kov v okolici vodarne Kle~e doseglo vodarno Kle~e I oziroma vodarno Kle~e II tako v obdobju visokih, kot tudi v obdobju nizkih vod. Onesnaènje z vrti~kov jùno od Savelj vodarne Kle~e ne bi doseglo, ampak bi teoreti~no s~asoma prispelo do vodarne Hrastje. Glede na rezultate simulacije obmo~ji vrti~kov 2 in 3 z vidika varovanja podzemne vode za javno oskrbo s pitno vodo nista primerni za vrti~karstvo oziroma katerokoli drugo dejavnost, ki bi pomenila tveganje za onesnaènje obmo~ja. 12.3.3 OBMO^JE 4: ULICA JO@ETA JAME – [I[KA Vrti~ki na obmo~ju Dravelj se razprostirajo na vodovarstvenem obmo~ju z oznako VVO IIB oziro- ma na meji z vodovarstvenim obmo~jem z oznako VVO IIA. Na tem obmo~ju gre za tako imenovano vise~o podzemno vodo oziroma plitki vodonosnik, ki se napaja iz zalednih vod z okoli{kih gri~evij. Simulacija sledenja delcev s tega obmo~ja je pokazala, da tamkaj{nji vrti~ki neposredno ne ogro- àjo javne oskrbe s pitno vodo na obmo~ju ljubljanskega centralnega vodovodnega sistema. To pa {e ne pomeni, da z vodnim virom na tem obmo~ju ni treba ravnati racionalno. Glede na rezultate simulacije je to obmo~je z vidika varne oskrbe s pitno vodo za vrti~karstvo primerno. 12.3.4 OBMO^JE 13: KRANJ^EVA ULICA – BE@IGRAD Vrti~ki na obmo~ju 13 so osredoto~eni na obmo~ju Toma~evega, ljubljanskih @al in Obrij. Ve~ina jih leì na vodovarstvenih obmo~jih z oznakama VVO IIB in VVO III, nekateri od njih (v bliìni Obrij) pa tudi na vodovarstvenem obmo~ju z oznako VVO IIA. Preu~eno obmo~je je pomembno zlasti zato, ker so nekatera vrti~karska obmo~ja na vplivnem podro~ju vodarne Hrastje. Simulacija sledenja delcev je pokazala, da bi onesnaènje podtalnice z vrti~kov na obmo~jih Obrij (VVO IIA) in gramoznice v Toma~evem (na meji z VVO IIA) doseglo vodarno Hrastje, medtem ko bi se onesnaènje z (è odstranjenih) vrti~kov v okolici @al v ve~ji meri izognilo jùnemu robu vodarne Hrastje. Glede na rezultate simulacije in z zornega kota varovanja podzemne vode za oskrbo s pitno vodo vrti~karsko obmo~je 13 ni primerno za vrti~karstvo oziroma katerokoli drugo dejavnost, ki bi lahko pomenila tveganje za njegovo onesnaènje. 168 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 12.3.5 OBMO^JE 19: AV[I^EVA CESTA – [ENTVID Vrti~ki na obmo~ju 19 se razprostirajo zahodno od vodarne [entvid, na vodovarstvenem obmo~ju z oznako VVO IIA. Rezultati simulacije sledenja delcev so pokazali, da je tveganje glede morebitnega onesnaènja s tega vrti~karskega obmo~ja ve~je kot za vodarno [entvid za vodarno Kle~e I, saj delci s tega obmo~ja doseèjo zahodni del vodarne Kle~e. Z vidika varovanja podzemne vode za oskrbo s pitno vodo vrti~karsko obmo~je 19 ni primerno za vrti~karsko oziroma katerokoli drugo dejavnost, ki bi lahko pomenila tveganje za njegovo onesnaènje. 12.4 PRIMERNOST TRENUTNIH LOKACIJ VRTI^KOV GLEDE NA PODZEMNE VODE Ve~ina ve~jih obmo~ij vrti~kov na Ljubljanskem polju je z vidika varovanja kakovosti podzemne vode oziroma prispevnih obmo~ij posameznih vodarn na neustreznih lokacijah (sliki 98 in 99). Najve~je tveganje predstavljajo vrti~ki okrog vodarne Kle~e I in Kle~e II, saj segajo tudi na najòje vodovarstveno obmo~je (VVO I), nekateri pa celo mejijo na vodarno (VVO 0). Precej jih je tudi na òjem vodovarstvenem obmo~ju s strogim reìmom varovanja (VVO IIA). Ti vrti~ki pomenijo veliko tveganje za varno obratovanje vodarne in s tem za kakovostno oskrbo s pitno vodo, kajti morebitno onesnaènje ima zelo kratko transportno pot do mesta zajetja podzemne vode. Zato vrti~karstvo na ta obmo~ja ne spada. Obstoje~e vrti~ke, ki predstavljajo dejavnik tveganja, je treba odstraniti. Glede na rezultate simulacij sledenja delcev ter dolo~itve vplivnih obmo~ij vodarn in vodovarstvenih obmo~ij predlagamo, da so lahko obmo~ja vrti~kov locirana samo na vodovarstvenem obmo~ju z oznako VVO III, na vodovarstvenem obmo~ju z oznako VVO IIB pa le v primeru, da se dokaè, da je tveganje za onesnaènje sprejemljivo. Na vodovarstvena obmo~ja z oznakama VVO IIA in VVO I pa vrti~karstvo sploh ne spada. Slika 98: Obmo~ja vrti~kov in vplivna obmo~ja ljubljanskih vodarn ob visoki vodi. p str. 170 Slika 99: Obmo~ja vrti~kov in vplivna obmo~ja ljubljanskih vodarn ob nizki vodi. p str. 171 169 170 Vrti~karstv Vplivna obmo~ja vodarn ob visoki vodi vplivno obmo~je vodarne Hrastje o v Ljub vplivno obmo~je vodarne Jar{ki prod Sava vplivno obmo~je vodarne Kle~e I vplivno obmo~je vodarne Kle~e II ljani vplivno obmo~je vodarne [entvid [ENTVID KLE^E vodarna obmo~je vrti~kov SAVLJE meja VVO Ljubljansko polje 2004 ^RNU^E meja VVO Ljubljansko barje in okolica 2007 JE@ICA Zemlji{ka raba Sava gozd pozidana zemlji{~a, ceste vodovje [I[KA BE@IGRAD HRASTJE Br MOSTE ubljanica ZALOG Lj igita J CENTER amnik, Ale{ Smrekar POLJE VI^ KRAKOVO BRDO TRNOVO RUDNIK , Bor 0 1 2 3 4 km ut Vr{~aj Avtorja vsebine: Brigita Jamnik, Miha Nartnik Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar Horvat Vir: © Geodetska uprava RS, Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 120/2004, 7/2006), Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 115/2007) © GIAM ZRC SAZU 2009 Ljubljanica Vplivna obmo~ja vodarn ob nizki vodi vplivno obmo~je vodarne Hrastje vplivno obmo~je vodarne Jar{ki prod Sava vplivno obmo~je vodarne Kle~e I vplivno obmo~je vodarne Kle~e II vplivno obmo~je vodarne [entvid [ENTVID KLE^E vodarna obmo~je vrti~kov SAVLJE meja VVO Ljubljansko polje 2004 ^RNU^E meja VVO Ljubljansko barje in okolica 2007 JE@ICA Zemlji{ka raba Sava gozd pozidana zemlji{~a, ceste vodovje [I[KA BE@IGRAD HRASTJE MOSTE ubljanica ZALOG Lj CENTER POLJE KRAKOVO GEOGRAFIJ VI^ BRDO TRNOVO A SLO RUDNIK 0 1 2 3 4 km VENIJE 21 Avtorja vsebine: Brigita Jamnik, Miha Nartnik Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar Horvat 171 Vir: © Geodetska uprava RS, Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 120/2004, 7/2006), Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 115/2007) © GIAM ZRC SAZU 2009 Ljubljanica Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj 13 PRIMERI VRTI^KARSTVA IZ TUJINE Vrti~karstvo je kot zna~ilna dejavnost urbanega okolja raz{irjeno po vsem svetu. ^eprav ima povsod sorodne motive nastanka, pri ~emer so v dolo~enih okoljih v ospredju eni, v drugih pa drugi, in se kot pojav-na oblika manifestira v dokaj podobnih potezah, podrobnej{e preu~itve posameznih okolij kaèjo na precej{nje razlike v njegovi na~rtnosti, organiziranosti in enotnosti. Zaradi tega se pojavlja tudi zelo razli~en vtis urejenosti obmo~ij vrti~kov. V tem poglavju predstavljamo nekaj zna~ilnih vrti~karskih obmo~ij iz v primerjavi s Slovenijo bolj razvitih okolij. 13.1 PROBLEMATIKA VRTI^KARSTVA V NEW YORKU V sodobnih mestih Zdruènih dràv Amerike je vrti~karstvo prejkone nezaèlena dejavnost. Zara- di teènj po privatizaciji zapu{~enih zemlji{~, na katerih so se raz{irili vrti~ki, in njihovi donosnej{i rabi, je vrti~karstvo v mestih postalo ogroèno. Vrti~ke, ki so postali del ìvljenjskega sloga mnogih me{~anov, izpodrivajo stanovanjske in poslovne cone ter zemlji{~a, namenjena {irjenju druge infrastrukture. V nadaljevanju na kratko predstavljamo problematiko vrti~karstva v New Yorku, ki se je {e do nedavnega soo~al z odstranjevanjem vrti~kov z òjega mestnega obmo~ja. Za~etek sodobnega vrti~karskega gibanja v New Yorku sega v leto 1973, ko so na pobudo ljud- ske organizacije »Zelena gverila« nastali prvi vrtovi. V takratnem ~asu gospodarske krize in opu{~anja zemlji{~ v mestih je newyor{ka mestna oblast podprla lokalno samoiniciativo na prostovoljni podlagi, katere cilj je bil revitalizacija zapu{~enih mestnih zemlji{~. S tem je lahko vrti~karstvo v vsega ~etrt stoletja preplavilo New York in postalo ponos sosesk, {e bolj kot to pa nujno potreben prostor za dru- ènje v naravi. Leta 1978 je bila znotraj Oddelka za parke in rekreacijo ustanovljena agencija Green Thumb, ki je {e vedno zadolèna za urejanje potrebne administracije. Strankam zagotavlja najmanj enoletne najemne pogodbe za vrti~ke. Ker pa te pogodbe nimajo zakonske podlage za njihovo traja-nje, jih lahko mestne oblasti prekli~ejo v roku enega meseca, kar se je v ~asu ùpana Rudolpha Giuliania (1994–2001), katerega cilj je bil privatizacija zapu{~enih ob~inskih zemlji{~, pogosto dogajalo tudi v praksi. Leta 1998 je z namenom pospe{enega odstranjevanja vrti~kov njihovo urejanje prevzel mestni Oddelek za bivanje, ohranitev in razvoj. Odgovorni so se pri tem sklicevali na uradno dokumentacijo, v kateri je bila ve~ina zemlji{~, na katerih so bili vrti~ki, opredeljenih kot oblika za~asne rabe prostora. Leta 1998 se je ve~ kot 750 vrti~karskih obmo~ij soo~ilo z neizbèno odstranitvijo. Poleg vrti~karjev, ki se {e vedno bojujejo za ohranitev »svojih« vrti~kov, so se na razprodajo zemlji{~, kjer so locirani vrti~ki, odzvale tudi nekatere vladne in nevladne organizacije, denimo Trust for Public Land ter New York Restoration Program, ki so omogo~ile nakup teh zemlji{~. ^eprav je newyor{ki dràvni na~rt odprtega prostora iz leta 1997 v mestu jasno vklju~eval tudi vrti~ke, so jih mestne oblasti imele za nepotrebne. Pri raz-prodaji zemlji{~ so celo prezrle nekatere pravne postopke, ki od odgovornih na~rtovalcev mestnih zemlji{~ za vsako predlagano spremembo namembnosti rabe prostora zahtevajo okoljsko poro~ilo, navedbo podrobnih razlogov za predlagane spremembe, pa tudi vklju~itev javnosti. Glede na to, da so bila zemlji{~a, kjer so bili vrti~ki, uradno ozna~ena kot »prazna«, navedeni pravni postopki niso veljali. V ~asu Giulianijevega ùpanovanja je bilo v New Yorku uni~enih mnogo obmo~ij vrti~kov. Mestna slùba za parke jih je za{~itila le 86, vsa druga pa so spremenila namembnost. Leta 1999 so mestni svetniki soglasno sprejeli dogovor o prepre~evanju javnega razprodajanja vrti~kov. Dogovarjanje se je nada-ljevalo tudi v letih 2000 in 2002 (Mayor 2002). Poudariti pa je treba, da so bili ti dogovori sprejeti le za ogroèna obmo~ja vrti~kov. Po letu 2001, ko je ùpan New Yorka postal Michael Rubens Bloomberg, so za vrti~karstvo nasto- pili bolj{i ~asi. @upan si namre~ è od vsega za~etka prizadeva za ohranitev in trajno za{~ito vrti~kov v mestu. Pri tem so mu v pomo~ razli~ni vladni programi, vladne in nevladne organizacije ter prosto-voljne vrti~karska zdruènja. Kljub prizadevanjem za prenehanje nadaljnje razprodaje vrti~kov, dogovor o celostni za{~iti vrti~kov {e ni bil sprejet. 172 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 V Zdruènih dràvah Amerike {e v mnogih mestih potekajo ìvahna prizadevanja za trajno za{~i- to obmo~ij vrti~kov in s tem vrti~karstva. Najbolj ga ogroàjo tr`ni pritiski na potencialno dobi~konosna prazna zemlji{~a v mestih, {ibka podpora vladnih organov, ki so pogosto izpostavljeni velikim zunanjim pritiskom, in neustrezno vklju~evanje vrti~karstva v lokalne prostorske na~rte zemlji{ke rabe. Predstavitev vrti~karskega obmo~ja Clinton Community Garden: ^eprav se vrti~karstvo na dràv-ni in lokalni ravni soo~a s pomanjkanjem zakonske za{~ite in uradne vklju~itve v mestne prostorske na~rte, so obmo~ja vrti~kov na lokalni ravni izredno dobro organizirana. Eno od njih je obmo~je, ki ga upravlja vrti~karsko dru{tvo Clinton Community Garden. Leta 1977 so ga ustanovili me{~ani New Yorka in je prvo vrti~karsko obmo~je, ki je bilo leta 1984 uradno registrirano kot trajna parkovna povr{ina. Spada pod okrilje Mestne slùbe za parke (History of … 2009). Obmo~je vrti~kov je razdeljeno na zunanji in notranji del. Zunanji je namenjen sajenju parkovnih rastlin: drevja, okrasnega grmi~evja in razli~nega cvetja. Namenjen je vsem prebivalcem soseske, kjer je locirano vrti~karsko obmo~je. To je ograjeno z ograjo in od mraka do zore zaklenjeno. Klju~ imajo le tisti prebivalci soseske, ki ìvijo v ulicah, navedenih v pravilniku dru{tva. Lastnik klju~a mora podpisati izjavo, da se strinja z vsemi pravili dru{tva (Rules and Regulations … 2009). Pridelavi zelenjave in sadja je namenjen notranji del obmo~ja vrti~kov, ki je razdeljeno na skupaj 108 vrti~kov. Posamezne vrti~ke oddaja zainteresiranim me{~anom v najem vrti~karsko dru{tvo. Vrti- ~ek lahko najame le me{~an, ki ìvi v eni od ulic, navedenih v pravilniku dru{tva. Najemnik mora podpisati najemno pogodbo in izjavo, s katero se strinja s pravili, ki veljajo na vrti~karskem obmo~ju (Rules and Policies … 2009). Vrti~karsko dru{tvo je z namenom za{~ite obmo~ja z vrti~ki in mirnega uìvanja prostega ~asa na njem sprejelo pravila vrti~karskega obmo~ja, ki se jih morajo dràti vsi ~lani in obiskovalci obmo~ja. Pravila urejajo obiskovanje vrti~kov, vedenje na vrti~karskem obmo~ju, uporabo infrastrukture … [e podrobnej{a pravila se nana{ajo na notranje obmo~je z vrti~ki. Dolo~ajo upravljanje (najem, gradnja, urejanje poti, odlaganje odpadkov …) in obdelovanje (aktivno obdelovanje, pravila o sajenju …) vrti~ka ter vedenje na vrti~ku (~as po~itka in njegovo upo{tevanje, ~as odprtja oziroma dostopa na vrti~ek, pravila o dostopu gostov …) (Rules and Policies … 2009). ^eprav sta zakonska za{~ita vrti~kov in njihov vpis na dràvni ravni pomanjkljiva, so vrti~karska obmo~ja na lokalni ravni izredno dobro organizirana. Za uspe{no ohranjanje vrti~karstva bi bilo treba zagotoviti identifikacijo vrti~kov v dràvnih in lokalnih zakonskih aktih, kot obliko trajne rabe prostora poskrbeti za vnos obmo~ij vrti~kov v mestne prostorske na~rte ter, dolo~iti pa bodo morali tudi vladne agencije ali oddelke, odgovorne za nadzor vrti~karstva v mestih. 13.2 ORGANIZIRANOST VRTI^KARSTVA V NEM^IJI IN AVSTRIJI Vrti~karstvo, kakr{nega poznamo v sodobnosti, ima korenine v Nem~iji 19. stoletja. Ob koncu tega stoletja so z namenom zastopanja skupnih interesov za~ela nastajati prva vrti~karska dru{tva. Dandanes je v Nem~iji ve~ kot 1.300.000 vrti~kov, ki se razprostirajo na 464,4 km2 ali 46.640 ha (Zimbler 2001). V Berlinu je bilo leta 2006 76.165 vrti~kov, ki se razprostirajo na 31,37 km2 ali 3136,6 ha oziroma 5 % mestnega ozemlja (Daten und Fakten 2009). Nemci so vrti~karska obmo~ja è zelo zgodaj zakonsko za{~itili. Prvi, tako imenovani Zakon o vr-ti~kih in najemanju parcel, je bil sprejet è leta 1919. Leta 1983 je bil ta zakon dopolnjen in spremenjen v {e vedno veljavni Zvezni zakon o vrti~karstvu. Tega so dopolnili leta 2006. Zvezni zakon o vrti~karstvu med drugim dolo~a pravila za varovanje vrti~karskih obmo~ij, pravila za zagotavljanje dolgoro~nega najema vrti~kov, vzpostavljena med lokalnimi oblastmi in vrti~karskim zdruènjem, ter, v primeru ukinitve vrti~ka, zagotovitev nadomestnega zemlji{~a. Zakon dolo~a tudi ceno najema vrti~ka. Nem~ija je prva dràva, ki je vrti~karstvo tako kot dejavnost kot trajno rabo prostora vklju~ila v prostorsko zakonodajo. Pri pregledu lokalnih prostorskih zakonodaj in vklju~evanja vrti~karstva v lokalne prostorske na~rte smo se osredoto~ili na mesto Berlin. Leta 2004 je bil izdelan Razvojni na~rt vrti~karstva (Kleingarte-173 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj TI^ AN ERHAR BOJ Slika 100: Na~rt velikega obmo~ja vrti~kov Simmeringer Haide na Dunaju. nentwicklungsplan 2004) z namenom celovitega pregleda vrti~karstva in njegove vklju~itve v na~rt prostorskega razvoja mesta. Najnovej{i mestni prostorski na~rt iz leta 2009 (Flächennutzungsplanung 2009) vklju~uje vsa popisana obmo~ja vrti~kov, od tega je 26,16 km2 ali 2616 ha oziroma 79 % trajno zavarovanih, 2,36 km2 ali 236 ha oziroma 7 % je zavarovanih za obdobje od leta 2004 do leta 2014, 28 ha ali odstotek pa je zavarovanih le do leta 2010. Ostala obmo~ja vrti~kov so v berlinskem prostorskem na~rtu sicer ozna~ena, vendar niso posebej zavarovana. Treba je poudariti, da kljub vpisu vrti~kov v mestni prostorski na~rt vrti~ki niso trajno zavarovani, saj na~rt nima zna~aja obvezujo~ega uradnega akta, v obvezujo~i mestni na~rt iz leta 1994 pa je bilo vklju~enih le 6 % vrti~kov. Ti imajo uradno dolo~eno trajno lastni{tvo in imajo status trajne rabe prostora. Vzrok za tako majhen delè trajno zavarovanih obmo~ij vrti~kov so razvojni pritiski, ki vplivajo na veliko povpra{evanje po mestnih zemlji{~ih. ^eprav obmo~ja vrti~kov niso opredeljena kot trajna raba prostora, so zavarovana v dràvnem Zakonu o vrti~- 174 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 karstvu, ki dolo~a, da je ob ukinitvi dolo~enega vrti~karskega obmo~ja za zagotovitev nadaljnjega izvajanja te dejavnosti treba zagotoviti nadomestna zemlji{~a (Zimbler 2001). V Nem~iji je vrti~karstvo zelo dobro organizirano tako na dràvni in deèlni kot tudi na okrajni in ob~inski ravni. V celotni dràvi obstaja priblìno 15.000 dru{tev in neprofitnih organizacij. Berlinsko dràv-no zdruènje vrti~karjev, imenovano Landesverband Berlin der Gartenfreunde, sestavlja 12 okrajnih zdruènj in 833 vrti~karskih dru{tev. Glavno komunikacijsko orodje dràvnega zdruènja vrti~karjev v Be-linu je mese~nik Berliner Gartenfreunde, namenjen informiranju, izobraèvanju in druènju vrti~karjev. Predstavlja tudi cilje skupne vrti~karske politike in s tem zagotavlja mònost politi~nega udejstvovanja vrti~karjev (Groening 2000). Za upravljanje vrti~karstva na dràvni ravni so zadolène razli~ne vladne slùbe na dràvni in ob~inski ravni. V Berlinu je vrti~karstvo vklju~eno v dràvni Oddelek za vrti~ke in parke, ki je odgovoren za vodenje in razvoj vrti~karstva v dràvi. Podobno kot Nem~ija ima tudi Avstrija dolgo vrti~karsko zgodovino. Pravzaprav sta si njuni zgodo-vini in sistem sodobnega upravljanja te dejavnosti izredno podobna, saj je Avstrija prevzela nem{ki vrti~karski sistem. Zveza avstrijskih vrti~karjev je bila kot krovna organizacija z namenom zastopanja interesov vrti~karjev v Avstriji ustanovljena leta 1916. V celotni Avstriji se 38.900 vrti~kov razprostira na skupaj 8,97 km2 ali 896,5 ha zemlji{~ih, avstrijski vrti~karji pa so zdruèni v 379 dru{tvih in petih 5 de- èlnih zdruènjih (Spodnjeavstrijsko, Zgornjeavstrijsko, Salzbur{ko, [tajersko in Dunajsko). Avstrijska zvezna vlada je è leta 1959 sprejela tako imenovani Zakon o vrti~karstvu, ki je bil pozneje ve~krat spremenjen in dopolnjen, nazadnje leta 1999 (Das Bundes … 2009). Zakon v mestih dolo~a trajno varovanje obmo~ij vrti~kov, ki jih opredeljuje kot obliko trajne rabe prostora. Tako kot v Nem~iji so tudi v Avstriji za nadzor vrti~karstva in upravljanje z njim zadolène razli~ne vladne slùbe. Deèlno vrti~karsko zdruènje na Dunaju je eno od najbolj sistemati~no organiziranih vrti~karskih zdruènj v Evropi, zato ni ~udno, da je tudi dunajska deèlna vlada z namenom ~im bolj u~inkovitega delovanja vrti~karskih organizacij in varovanja obmo~ij vrti~kov leta 1996 sprejela deèlni Zakon o vrti~karstvu (Wiener Kleingartengesetz … 1996), ki je bil pozneje ve~krat dopolnjen. V Dunajsko deèlno zdruènje je vklju~enih 24.965 vrti~karjev, ki se zdruùjejo v 235 dru{tev in 13 okroìj (Landesverband … 2009). Vrti~karska obmo~ja so opredeljena v mestnem prostorskem na~rtu in s tem tudi zavarovana. Poleg pravil, ki jih morajo vrti~karji upo{tevati pri obdelovanju individualnega vrti~ka in gradnji objektov na njem, so v novem dunajskem deèlnem zakonu predpisana tudi stroga pravila za celotno vrti~karsko obmo~- je. To mora biti ograjeno in dostopno le ~lanom vrti~karskega obmo~ja, zaèleno je, da ima obmo~je vrti~kov pravokotno obliko, skupen objekt za druènje in druge potrebe (sanitarije, pisarna vrti~karskega dru{tva, skupna soba …), urejeno skupno parkiri{~e in podobno. Razen tega mora biti vrti~karsko obmo~je dostopno z javnimi prevoznimi sredstvi (Wiener Kleingartengesetz … 2009). Stalno prebivanje v individualnih objektih je strogo prepovedano. Primer vrti~karskega obmo~ja Kleinegartenverein Liebhartstal na Dunaju: Vrti~karsko obmo~- je Liebhartstal je nastalo leta 1912. Sestavlja ga 61 individualnih vrti~kov, ki se razprostirajo na 16.100 m2 ali 1,61 ha. Velikost parcel je majhna do srednje velika, od 150 m2 do 400 m2. Delovanje vrti~karskega dru{tva je zelo dobro organizirano. V zadnjem ~asu je treba poudariti vlogo interneta, ki omogo~a là- je upravljanje in vodenje dru{tva, làje in hitrej{e posredovanje informacij ter bolj{i pregled nad celotnim delovanjem dru{tva. Na spletni strani so dostopni vsi glavni dokumenti dru{tva, njegov statut, na~rt obmo~- ja vrti~kov, pravila, vodstveni organi dru{tva, pogoji za najem vrti~kov in cene najema, nasveti za gojenje zelenjave, seveda pa ne gre niti brez druàbnih dejavnosti (Unser Verein 2009). Za zagotovitev kar najbolj u~inkovitega delovanja obmo~ja vrti~kov je dru{tvo sprejelo pravila, ki se jih morajo dràti vsi ~lani dru{tva. Ta pravila se nana{ajo na upravljanje obmo~ja, vzdrèvanje in uporabo lastnega vrti~ka, gradnjo objektov in ograj, sajenje rastlin, uporabo fitofarmacevtskih sredstev, seìganje odpadkov, praznjenje greznic, vzdrèvanje skupnih dostopnih poti, vzdrèvanje skupnih povr- {in in skupnega objekta, upo{tevanje dolo~il o dnevnem in no~nem po~itku, uporabo àra na prostem, gojenje malih ìvali in dostop hi{nih ljubljen~kov na vrti~karsko obmo~je. 175 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj TI^ AN ERHAR BOJ Slika 101: Parkovno urejen skupni del enega od vrti~karskih obmo~ij na Dunaju z vrti~karskimi objekti v ozadju. AN PRIMO@ PIP Slika 102: Dobrodo{lica na vhodu v enega od vrti~kov obeta pravlji~na doìvetja. 176 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 TAV TARINA POLAJNAR HOR KA Slika 103: Skupen objekt in zastava vrti~karskega dru{tva na enem od vrti~karskih obmo~ij v Gradcu. TI^ AN ERHAR BOJ Slika 104: Tudi objekti na urejenem vrti~karskem obmo~ju v Gradcu so prepoznavni po salonitni stre{ni kritini. 177 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj 13.3 ORGANIZIRANOST VRTI^KARSTVA NA NIZOZEMSKEM Vrti~karstvo na Nizozemskem se je razvijalo po nem{kem vzoru. V za~etnem obdobju so bili vrti~- ki namenjeni preskrbi s hrano, v sodobnosti pa je njihova vloga slejkoprej v zadovoljevanju nekaterih du{evnih in drùbenih potreb mestnega prebivalstva. Poudariti je treba nizozemsko posebnost, da tamkaj{nje vrti~ke pogosto najemajo tudi priseljenci iz Surinama, Tur~ije in Maroka, ki na njih zaradi prehranske oskrbe {e vedno pridelujejo kulturne rastline iz njihovih doma~ih okolij. Za razliko od nem{kega sistema vrti~karstva je bilo na Nizozemskem v preteklosti dovoljeno pridelano sadje in zelenjavo prodajati tudi na trgu. S sprejetjem Skupne kmetijske politike v Evropski uniji so tovrstno dejavnost prepovedali. V preteklosti so v èlji po aktivnem preìvljanju prostega ~asa vrti~ke najemali zlasti starej{i, v zadnjem ~asu pa se za njihov najem odlo~a vse ve~ mlaj{ih ljudi in druìn. V Amsterdamu je 39 % najemnikov vrti~kov starih od 21 do 50 let, 46 % od 51 do 70 let in le 15 % ve~ kot 70 let (Zimbler 2001). Po razpolòljivih podatkih je na Nizozemskem priblìno 240.000 vrti~kov, od tega jih je 5995 v Amsterdamu. Razprostirajo se na povr{ini 2,8 km2 ali 280 ha in pripadajo 29 vrti~karskim zdruènjem (Bond van … 2009). Podobno kot v Nem~iji so za upravljanje z vrti~karskimi obmo~ji pristojne razli~ne vladne agencije. Te oddajajo zemlji{~a v najem lokalnim dru{tvom, ta pa so pristojna za oddajanje individualnih vrti~kov posameznim interesentom. V Amsterdamu je vrti~ek mogo~e najeti za obdobje od enega do petih let, kar je odvisno tudi od lokacije vrti~ka. Vladne agencije imajo pravico do prekinitve pogodbe v obdobju enega meseca, kar se je v Amsterdamu {e do nedavnega razmeroma pogosto dogajalo. ^eprav se je postopek zaradi prizadevanj vrti~karjev po ~im dalj{i ohranitvi vrti~ka pogosto zavlekel na dve do tri leta, so bila ta zemlji{~a za vrti~karstvo praviloma za vedno izgubljena. Najve~ obmo~ij vrti~kov je bilo spremenjenih za stanovanjsko, poslovno in infrastrukturno rabo. ^eprav so v amsterdamskem prostorskem na~rtu vrti~ki opredeljeni kot »trajna raba«, {e do nedavnega ni bilo nobenega predpisa o prepovedi njihovega odstranjevanja. Dolo~eno je bilo le, da mora vlada v primeru odstranitve vrti~kov TAV TARINA POLAJNAR HOR KA Slika 105: Zna~ilen prizor z enega od obmo~ij vrti~kov v Amsterdamu. 178 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 poskrbeti za nadomestna vrti~karska zemlji{~a in zagotoviti tudi sredstva za tovrstno premestitev. Nadomestna zemlji{~a so najve~krat zunaj mestnih sredi{~ in zato oddaljena od prebivali{~ vrti~karjev, tako da se mnogi med njimi odlo~ijo za prenehanje ukvarjanja s to dejavnostjo (Zimbler 2001). Na Nizozemskem krovni zakon o vrti~karstvu, ki bi zagotavljal njihovo za{~ito, {e ni bil sprejet. Zato pa vlogo obmo~ij vrti~kov kot pomembne sestavine urbane rabe prostora opredeljujejo dràvne prostorske politike. Glavno vodilo prostorskega planiranja na Nizozemskem je politika kompaktnega mesta, katere cilj je zdruèvanje razli~nih rab prostora. Zaradi tega je z namenom izbolj{anja kakovosti okolja v mestih dràva pred kratkim sprejela poseben zakon, ki varuje zelene povr{ine v mestih. Skladno z njim je v amsterdamskem prostorskem na~rtu priblìno polovica obmo~ij vrti~kov vklju~enih v prostorsko zasnovo mestnih zelenih povr{in. V katastru so nekatere vrti~karske parcele ozna~ene kot mestne zelene povr{ine, nekatere pa so dejansko vpisane kot vrti~ki. In prav te imajo {e najve~jo mero za{~ite. Treba je povedati {e, da so nekateri vrti~ki vpisani tudi v rubriko ostale vrste zemlji{ke rabe. Na drugi strani pa v Amsterdamu in tudi drugih ve~jih nizozemskih mestih obstaja {e precej neurejenih vrti~karskih obmo~ij, ki bi jih bilo treba sistemati~no urediti. Z leti se stanje sicer izbolj{uje, vendar bo za celovito ureditev vrti~karstva na Nizozemskem potrebnega {e veliko truda. 13.4 PRIMERJAVA GLAVNIH ZNA^ILNOSTI LJUBLJANSKIH OBMO^IJ VRTI^KOV IN OPAZOVANIH OBMO^IJ VRTI^KOV V TUJINI Marsikje v Evropi je vrti~karstvo {e vedno zelo priljubljena prosto~asna dejavnost. Najbolj raz{irjeno in zakonsko naju~inkoviteje urejeno je zagotovo v Nem~iji in Avstriji. ^e stanje v teh dveh dràvah primerjamo z ljubljanskim vrti~karstvom, è prvi pogled na vrti~karske komplekse v Nem~iji in Avstriji razkrije velike razlike. V primerjavi s stihijsko razporejenimi in neurejenimi ljubljanskimi obmo~ji vrti~- kov so nem{ka in avstrijska obmo~ja vrti~kov bistveno bolj urejena in sistemati~no vklju~ena v prostorske na~rte mest. Na Dunaju so obmo~ja vrti~kov vrisana na mestnih zemljevidih, tako da jih zlahka najdemo. Ob pribliè- vanju vrti~karskemu obmo~ju zagledamo informacijsko tablo z imenom obmo~ja in imenom vrti~karskega dru{tva. Vrti~karska dru{tva imajo namre~ logotipe, ki se pojavljajo na vhodu na obmo~ja in na vseh uradnih dokumentih. Ob vhodu je tudi urejeno parkiri{~e, namenjeno vrti~karjem in njihovim obisko-valcem. Celotno obmo~je je ograjeno in zaklenjeno. Takoj na za~etku sta tudi informacijska oglasna deska ter na~rt obmo~ja. Znotraj vrti~karskega obmo~ja so praviloma tudi skupni objekt ter otro{ko in {portno igri{~e. Vsak individualni vrti~ek je o{tevil~en, kar olaj{a njegovo iskanje in orientacijo na obmo~ju. Za razliko od ljubljanskih vrti~karskih obmo~ij so posamezni objekti na vrti~kih grajeni na podlagi pravil o gradnji objektov. Hi{ice so ve~inoma montàne in vsaj priblìno enako velike. Individualni vrti~ki so izredno lepo urejeni. Ve~ji del vrti~karskih parcel zavzemajo negovane zelenice ter gredice za grmovnice in okrasno cvetje. Na nekaterih vrti~kih gojijo sadno drevje. V primerjavi z ljubljanskimi vrti~ki, kjer je v ospredju pridelovanje zelenjave, to gojijo le na redkokaterem dunajskem vrti~ku. Vsi vrti~ki, vklju- ~eni v vrti~karsko obmo~je, so redno vzdrèvani, tako da na Dunaju zanemarjenih in opu{~enih vrti~kov skorajda ni mogo~e opaziti. V primerjavi z ljubljanskimi vrti~ki je na avstrijskih in nem{kih vrti~kih ukvarjanje s pridelovanjem zelenjave le izjemoma na~in preìvljanja prostega ~asa. Ve~ina ljudi na vrti~kih slejkoprej le uìva v »naravi« sredi mesta, ki pa vrti~karjem vendarle pri~ara nekatere zna~ilnosti podeèlja. Zanimivo je, da bolj ko se pribliùjemo slovenski meji, ve~ vrti~karjev se ukvarja s pridelovanjem zelenjave in deleì obdelovanju namenjene vrti~karske parcele se vse bolj pove~ujejo. Tako so na obmo~ju Gradca vrti~ki è precej bolj podobni slovenskim, ~eprav so v primerjavi z na{imi {e vedno bistveno bolje urejeni. Ljubljanske vrti~ke làje primerjamo z vrti~ki na Nizozemskem, kjer je vrti~karstvo marsikje neurejeno, re~emo lahko celo rahlo kaoti~no. Tamkaj{nja obmo~ja vrti~kov so zve~ine na obrobju mest, v bliìni avtocest in èlezni{kih prog. Treba je poudariti, da je med posameznimi nizozemskimi vrti~karskimi obmo~- ji opazna precej{nja razlika. Nekatera so izredno lepo urejena, podobno kot na Dunaju, spet druga so 179 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj stihijska ter neurejena in s tem povsem primerljiva s stopnjo (ne)urejenosti ljubljanskih obmo~ij vrti~- kov. Na nizozemskih vrti~kih je v primerjavi z nem{kimi in avstrijskimi pogostej{e tudi pridelovanje zelenjave. Objekti na njih so grajeni podobno kot pri nas in so bolj kot ne neurejeni, vizualno neenotni. Znotraj obmo~ij vrti~kov je navadno tudi nekaj opu{~enih in zanemarjenih vrti~kov, potrebnih obnove. Na njih ljudje prav radi odlagajo neuporabne dele pohi{tva in drugega odpadnega materiala. 180 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 14 PRIMERNOST NA^RTOVANIH LOKACIJ VRTI^KOV V Ljubljani je v najnovej{em osnutku izvedbenega prostorskega na~rta (Izvedbeni prostorski … 2008) predvidenih 31 obmo~ij vrti~kov. Ob~inski prostorski na~rt, ki naj bi nadomestil vse zdaj veljavne prostorske akte, {e ni sprejet, a so zemlji{~a za vrti~karstvo zelo natan~no opredeljena v osnutku izvedbenega dela prostorskega na~rta. V 92. ~lenu osnutka so opredeljena kot (Izvedbeni prostorski … 2008): »… po-vr{ine, namenjene prosto~asni dejavnosti pridelovanja vrtnin in gojenja okrasnih rastlin za lastne potrebe …«. Priblìno polovica predlaganih obmo~ij vrti~kov je predvidenih na è obstoje~ih vrti~karskih zemlji{~ih, drugo polovico pa naj bi uredili na povsem novih lokacijah. 14.1 POGLEDI VRTI^KARJEV NA PRIHODNOST Ve~ kot tri ~etrtine (78 %) anketiranih ljubljanskih vrti~karjev predvideva, da se bodo z vrti~karstvom ukvarjali {e vnaprej, vsaj {e v naslednjih petih letih. Tak{na trdost je glede na njihovo neugodno starostno sestavo nekoliko presenetljiva, a v sebi skriva trdno èljo po nadaljevanju za njih ìvljenjsko pomembne dejavnosti. Samo 14 % jih je izjavilo, da nameravajo vrti~ek obdelovati le {e od enega do petih let, 3 %, to je osem vpra{anih, pa manj kot eno leto. Skladno s temi odgovori ve~ina vrti~karjev (77 %) v zvezi z vrti~karstvom ne na~rtuje nikakr{nih sprememb. Med tistimi pa, ki spremembe vseeno na~rtujejo, jih 7 % predvideva zmanj{anje obsega pridelave, 4 % popolno opustitev pridelave, le malo manj (4 %) pa je tak{nih, ki nameravajo pridelavo pove~ati. [tirje vpra{ani (1 %) so izrazili namero po preselitvi vrti~ka na drugo, primernej{o lokacijo. Tretjina (33 %) vrti~karjev je izrazilo èljo po trajnem nakupu zemlji{~a z vrti~kom, preostali pa za kaj takega niso bili zainteresirani. ALE[ SMREKAR Slika 106: Vrti~karstvo je pomemben del ìvljenja tudi v nekaterih starej{ih blokovnih soseskah, kot dokazuje primer s ^rnu~. 181 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj 6,0 % 11,0 % 2,6 % 77,8 % 41,7 % 13,6 % 47,3 % ve~ kot 5 let od 1 do 5 let da ne manj kot 1 leto ni podatka nima mnenja Slika 107: Kako dolgo se ljubljanski vrti~karji {e Slika 108: Pripravljenost na premestitev vrti~ka nameravajo ukvarjati z vrti~karstvom? ob predpostavki, da bi bila na obstoje~em vrti~ku kakovost pridelkov neustrezna. Z zornega kota najnovej{ega vrti~karskega »prestrukturiranja« so zanimivi rezultati poizvedovanja o seznanjenosti vrti~karjev glede predvidenega obstoja njihovih vrti~kov na dolo~enih lokacijah, ki so ga izvedli v raziskavi v osemdesetih letih prej{njega stoletja (Goriup 1984). ^eprav je bilo è takrat 52 % parcel na obmo~jih vrti~kov v vrti~karski rabi od 10 do 25 let, je samo 4 % vrti~karjev za leto vnaprej vedelo, da je nadaljnji obstoj njihovega vrti~ka zagotovljen, 5 % pa jih je bilo mnenja, da so njihovi vrti~- ki »varni« za naslednjih 5 do 15 let. Samo 14 % vrti~karjev je izrazilo prepri~anje, da je vrti~karsko obmo~je z »njihovim« vrti~kom namenjeno vrti~karstvu tudi v urbanisti~nem na~rtu, dve tretjini pa jih o tem sploh ni bilo informiranih. Dobri dve petini (42 %) leta 2006 anketiranih vrti~karjev bi bilo v primeru, ~e bi postala kakovost pridelkov neustrezna, pripravljeno prevzeti vrti~ek na drugi lokaciji, zve~ine pa so s sedanjimi lokacijami svojih vrti~karskih parcel povsem zadovoljni in ne bi pristali na menjavo niti v primeru poslab{ane kakovosti pridelane hrane. Dobra desetina (11 %) jih o tem {e nima izdelanega mnenja. Stopnja pripravljenosti na premestitev vrti~ka je ob predpostavki, da bi bila kakovost pridelane hrane neustrezna, izrazito vi{ja pri bolj izobraènih vrti~karjih. ^e bi bila na vrti~ku dovoljena zgolj ekolo{ka pridelava hrane, bi vrti~ek obdràla velika ve~ina anketiranih (88 %) vrti~karjev, le 7 % pa jih je izjavilo, da bi se v tem primeru vrti~ku raje odrekli. ^e pa bi se bistveno pove~ala najemnina za vrti~ke, bi jih obdràlo skoraj tri ~etrtine (73 %) anketirancev, slaba {estina (14 %) pa bi se jih z vrti~karstvom prenehala ukvarjati; preostali (13 %) o tem nimajo izdelanega mnenja. Med anketiranimi vrti~karji jih je 44 % obstoje~i vrti~ek pripravljenih zamenjati za ustrezno opremljen vrti~ek na (z vidika mesta) primernej{i lokaciji, 47 % pa jih tega ni pripravljenih storiti. Slaba desetina (9 %) jih je neopredeljenih. Glede na starostno in izobrazbeno sestavo vrti~karjev med posameznimi kategorijami ni opaznej{ih razlik. Morda lahko izpostavimo malenkostno ve~je deleè pozitivnih odgovorov pri od 61 do 71 let starih vrti~karjih in tistih s poklicno {olo ter univerzitetno izobrazbo. Pa~ pa je ve~ja notranja diferenciacija opazna med posameznimi vrti~karskimi obmo~ji. Izrazita ve~i-na vrti~karjev, ki so pripravljeni na zamenjavo, je z obmo~ij vrti~kov ob Hradeckega cesti pod Golovcem, 182 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 8,7 % 44,3 % 47,0 % da ne Slika 109: Pripravljenost na zamenjavo obsto- nima mnenja je~ega vrti~ka za ustrezno opremljen vrti~ek na primernej{i lokaciji. Krakovski ulici v Krakovem, Gramozni poti na Fuìnah in Ulici Joèta Jame v Zgornji [i{ki. Ve~ kot polovi~ni delè pozitivnih odgovorov smo zabeleìli tudi na obmo~jih ob Ale{ov~evi ulici in Litostrojski cesti v [i{ki, Saveljski cesti jùno od Savelj, potoku ^rnu{njici na ^rnu~ah, [martinski in Letali{ki cesti v Mostah, Cesti Dolomitskega odreda na Brdu in Cesti dveh cesarjev na Vi~u. Na drugi strani so nekatera obmo~ja vrti~kov z mo~no prevlado vrti~karjev, ki na tovrstno zamenjavo niso pripravljeni. Izstopajo obmo~ja ob Vrtnarski cesti v [entvidu, Kranj~evi ulici za Beìgradom, Agrokombinatski cesti v Zalogu, v [tepanjskem naselju, ob Cesti na Brdo, potoku Curnovcu v Rakovi Jel{i ter ob Cesti na Vrhovce in Hladnikovi ulici v Trnovem. Zanimivo je, da so bili na obeh nazadnje navedenih obmo~jih prav vsi anketiranci proti tovrstni opciji. Odpor proti premestitvi vrti~kov je pomembna okoli{~ina, ki jo je pri na~rtovanju novih obmo~ij treba upo{tevati. To pomeni, da je z namenom prepre~evanja poglabljanja medsebojnega nezaupanja in nasprotovanja med mestno oblastjo in vrti~karji treba zagotoviti dogovorno odlo~anje, vklju~evanje zain-teresirane javnosti ter vzpostavitev konstruktivnega dialoga. To lahko pomeni tudi, da je nekatera obstoje~a (sanirana) vrti~karska obmo~ja morda smiselno ohraniti, seveda le, ~e so na ustreznih lokacijah, ki ne obti~ijo na situ kateregakoli omejitvenega dejavnika. 14.2 DEJAVNIKI, POMEMBNI ZA NA^RTOVANJE LOKACIJ VRTI^KOV Pri na~rtovanju lokacij vrti~kov je izjemnega pomena poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na primernost njihove lokacije. Lokacije vrti~kov so namre~ rezultat raznovrstnih okoli{~in, ki se po pomenu razlikujejo; njihovo poznavanje je pri na~rtovanju novih lokacij velika prednost. Samo tako lahko zagotovimo, da bodo nove lokacije resni~no zaìvele in zadovoljevale potrebe prebivalstva. V nasprotnem primeru se vrti~ki spet lahko za~nejo {iriti zunaj na~rtovanih obmo~ij, na za uporabnike bolj primernih lokacijah. Vrti~karji, ki so izrazili pripravljenost na spremembo lokacije vrti~ka, so poudarjali, da bi bili »svoje« vrti~ke pripravljeni preseliti, ~e bi bili blìje njihovemu domu, ~e bi bila na novi lokaciji tla (v tem in naslednjem Slika 110: Obmo~ja vrti~kov leta 2005 in lokacije obmo~ij vrti~kov, predvidene v osnutku izvedbenega prostorskega na~rta Mestne ob~ine Ljubljana. p str. 184 183 184 Vrti~karstv Obmo~ja vrti~kov leta 2005 na~rtovana lokacija obmo~ja vrti~kov o v Ljub obmo~je vrti~kov leta 2005 Sava meja VVO Ljubljansko polje 2004 meja VVO Ljubljansko barje in okolica 2007 ljani Zemlji{ka raba [ENTVID KLE^E gozd pozidana zemlji{~a, ceste SAVLJE vodovje ^RNU^E JE@ICA Sava [MARTNO OB SAVI [I[KA BE@IGRAD HRASTJE Ljubljanica MOSTE Br ZALOG igita J CENTER amnik, Ale{ Smrekar POLJE VI^ KRAKOVO BRDO TRNOVO RUDNIK , Bor 0 1 2 3 4 km Avtorji vsebine: David Bole, Mateja Breg Valjavec, Bojan Erharti~, Drago Kladnik, ut Vr{~aj Katarina Polajnar Horvat, Ale{ Smrekar Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar Horvat Vir: © Geodetska uprava RS, Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 120/2004, 7/2006), Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 115/2007) © GIAM ZRC SAZU 2009 Ljubljanica GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 70 60 50 40 30 delè v odstotkih 20 10 0 e v prsti bliìna ali{~a ti{ina unalna vitnost biv uàbnost kom rodo dr bliìna rek od objekto opremljenost bliìna gozda odmaknjenost od prometnic odmaknjenost zelo pomembno srednje pomembno nepomembno brez odgovora Slika 111: Pomembnost nekaterih dejavnikov pri izboru lokacije predvidenih obmo~ij vrti~kov. podpoglavju sopomenka za geografski izraz prst) rodovitnej{a, ~e bi bila nova lokacija odmaknjena od glavnih prometnic in/ali ~e bi bila primerno komunalno ter infrastrukturno opremljena, pri ~emer je zlasti pomembna zagotovljena voda za zalivanje vrti~kov; nekateri so izpostavili tudi elektriko in celo mò- nost spremljanja televizijskega programa. Z vidika oddaljenosti vrti~ka od doma se polovici anketirancev zdi najprimernej{a razdalja do 5 kilometrov, tretjini celo manj kot kilometer. Iz tega sledi, da je bliìna vrti~ka eden od najpomembnej{ih dejavnikov pri izbiri primerne lokacije. Pomembni okoli{~ini sta tudi mir oziroma ti{ina ter odmaknjenost od objektov, medtem ko sta dejavnika mònosti druàbnega ìvljenja in bliìne reke potisnjena v drugi plan. Ljubljanski vrti~karji menijo, da so najprimernej{e lokacije za vrti~karstvo nekdanja kmetijska zemlji{~a, tem pa sledijo zelene povr{ine ob parkih oziroma vodi ter zelene povr{ine ob stanovanjskih soseskah. Vse druge lokacijske mònosti so za anketirance prakti~no nepomembne in jih izpostavljajo le posamezniki. Rezultate analize izvedene ankete smo upo{tevali tudi pri dolo~anju meril o primernosti lokacij vrti~kov v ob~inskem prostorskem na~rtu. Anketni rezultati o pomenu lokacije se bistveno ne razlikujejo od tistih iz tujine. Kateri dejavniki odlo- ~ilno vplivajo na izbiro lokacije vrti~ka, so na podlagi anketiranja vrti~karjev in strokovne ocene sku{ali ugotoviti tudi v najve~jem {vicarskem mestu Zürichu (Christl s sodelavci 2004). Najve~jo teò je imela dostopnost (ceste, parkiri{~a, javni promet), nato pa so se zvrstili rodovitnost tal, odsotnost hrupa in oddaljenost od bivali{~a vrti~karjev. Opremljenost z infrastrukturo, reliefne zna~ilnosti, podnebje in drugi dejavniki so imeli manj{i pomen. 185 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj 14.3 OCENA PRIMERNOSTI LOKACIJ VRTI^KARSKIH OBMO^IJ, OPREDELJENIH V OSNUTKU IZVEDBENEGA PROSTORSKEGA NA^RTA MESTNE OB^INE LJUBLJANA Presoja primernosti na~rtovanih vrti~karskih obmo~ij v Ljubljani je potekala ob upo{tevanju dveh vidikov. Prvi je ovrednotenje predlaganih zemlji{~ na podlagi strokovne presoje in pri~akovanj uporabnikov (vrti~karjev) ter podajanja kon~ne ocene o njihovi lokacijski primernosti. Ta temelji na kvantitativnem postopku (glej podpoglavje 3.4 s preglednico 12), pri ~emer smo upo{tevali bistvene kazalnike, ki vplivajo na primernost lokacij vrti~kov. Drug vidik temelji na analizi lastni{tva zemlji{~, kjer so predlagana vrti~karska obmo~ja. Izhajamo iz predpostavke, da prevelika zemlji{ka in lastni{ka razdrobljenost ote- ùje skupno na~rtovanje in urejanje teh obmo~ij, zato smo s pomo~jo digitalnega katastra Mestne ob~ine Ljubljana podrobno preu~ili lastni{ko sestavo lokacij predvidenih vrti~kov. Med predvidenimi lokacijami vrti~kov smo najprej preverili, ali ustrezajo izlo~itvenim merilom. Vseh pet meril v celoti izpolnjujejo lokacije zunaj mestnega sredi{~a ter v zadostni oddaljenosti od prometnic, vodotokov, odlagali{~ odpadkov, gozdov in najòjega vodovarstvenega obmo~ja. Primerna oddaljenost od ve~jih vodotokov (Sava, Ljubljanica, Glin{~ica, Grada{~ica, Mali graben in Iìca) je delno sporna na dveh lokacijah, kjer ve~ kot desetina obmo~ja vrti~kov sega znotraj 50 m omejitvenega pasu. Gre za vrti~ke v neposredni bliìni Save v [i{ki (oznaka [E–309) in Malega grabna (TR–122). Kot najpomembnej{e izlo~itveno merilo so se izkazale prometnice, saj kar {tiri predvidena obmo~ja vrti~kov ne ustrezajo povsem postavljenim kriterijem. Vrti~karski obmo~ji na Vi~u (RD–73 in RD–116) sta v neposredni bli- ìni èlezni{ke proge in mestne vpadnice, obmo~ji ob Savi ([E–309) ter ob Cesti dveh cesarjev (TR–100) pa preve~ blizu avtoceste. Na zemljevidu so ozna~ene lokacije vrti~kov, ki so bodisi povsem neprimerne, ker ne izpolnjujejo v celoti enega ali ve~ meril, bodisi le deloma primerne, saj postavljena merila samo delno izpolnjujejo (90 % povr{ine obmo~ja vrti~kov je na primer zunaj omejitvenega obmo~ja, 10 % pa znotraj njega). Popolnoma neprimerna so tri obmo~ja vrti~kov, ker ne izpolnjujejo meril ustrezne oddaljenosti od ve~jih prometnic, deloma primerni pa sta dve obmo~ji, ki ne izpolnjujeta v celoti meril o ustrezni oddaljenosti od ve~jih vodotokov (slika 112). V drugi fazi so bila preverjena merila dostopnosti in opremljenosti, zdravja in rodovitnosti ter vplivov na okolje. Gre za merila privla~nosti, ki na podlagi pri~akovanj vrti~karjev samih in deloma strokovne ocene sku{ajo odgovoriti, katera na~rtovana obmo~ja vrti~kov so bolj in katera manj primerna. Zlasti za najmanj primerna obmo~ja je smiselna ponovna presoja pripravljavcev prostorskega na~rta o primernosti njihovih lokacij. Ugodna prostorska dostopnost se najpogosteje omenja v povezavi s »privla~nostjo« posameznih vrti~kov. Ker med uporabniki vrti~kov prevladujejo prebivalci ve~jih stanovanjskih sosesk, smo preverili povpre~no oddaljenost blokovnih sosesk od predvidenih obmo~ij vrti~kov. Blokovne soseske smo digitalizirali na podlagi predhodne morfolo{ke analize (Rebernik 2000). Bistvena ugotovitev je, da je dostopnost ve~inoma ugodna. Izjeme so obmo~je [E–309 na skrajnem severu Ljubljane in povsem na novo na~rtovana obmo~ja ob Ljubljanici z oznako RN. Ve~ina drugih predvidenih vrti~karskih obmo- ~ij je od ve~jih blokovnih sosesk oddaljena manj kot kilometer. Dostopnost do javnega potni{kega prometa je nekoliko slab{a. Po neugodni povezanosti znova izstopa skrajno severno obmo~je, pa tudi vrti~karska obmo~ja v Kosezah, ki so nadpovpre~no oddaljena od postajali{~. Ta obmo~ja izstopajo tudi po slab{i opremljenosti z osnovno infrastrukturo (vodovod in kanalizacija), kar pomeni, da bi bili za zagotovitev vsaj temeljne komunalne opremljenosti potrebni dolo~eni gradbeni posegi. Slika 112: Primernost predvidenih vrti~karskih obmo~ij v Ljubljani glede na izlo~itvena merila. p Slika 113: Primernost predvidenih vrti~karskih obmo~ij v Ljubljani z vidika kakovosti tal. p str. 188 Slika 114: Rezultati to~kovanja predvidenih vrti~karskih obmo~ij v Ljubljani glede na merila privla~nosti. p str. 189 186 Primernost predvidenega obmo~ja popolnoma primerna lokacija delno primerna lokacija Sava [E–309 neprimerna lokacija meja VVO Ljubljansko polje 2004 meja VVO Ljubljansko barje in okolica 2007 [ENTVID KLE^E Zemlji{ka raba gozd SAVLJE pozidana zemlji{~a, ceste [E–71 PS–66 ^RNU^E [E–75 vodovje [E–404 [E–25 JE@ICA Sava DR–25 [MARTNO OB SAVI [I[KA R@–134 BE@IGRAD HRASTJE R@–133 [I– 178 [I–126 Ljubljanica R@–132 PO–320 PO–333 PO– 293 PO–255 ZALOG MOSTE CENTER PO–133 GO–163 POLJE KRAKOVO GEOGRAFIJ RD–7 VI^ TR–301 GO–143 TR– 133 BRDO RD–116 TR–132 RD–73 TRNOVO TR–122 RN–201 A SLO TR–100 RN–157 0 1 2 3 4 km RN– 207 RUDNIK RN-112 Avtorji vsebine: David Bole, Mateja Breg Valjavec, Bojan Erharti~, Drago Kladnik, VENIJE 21 Katarina Polajnar Horvat, Ale{ Smrekar Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar Horvat Vir: Izvedbeni prostorski na~rt MOL, © Geodetska uprava RS, 187 Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 120/2004, 7/2006), Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 115/2007) © GIAM ZRC SAZU 2009 Ljubljanica 188 Vrti~karstv Primernost tal na obmo~jih vrti~kov neprimerna in manj primerna tla o v Ljub manj primerna in primerna tla Sava primerna tla [E–309 zelo primerna tla ljani meja VVO Ljubljansko polje 2004 [ENTVID KLE^E meja VVO Ljubljansko barje in okolica 2007 Zemlji{ka raba SAVLJE gozd [E–71 ^RNU^E PS–66 [E–75 pozidana zemlji{~a, ceste [E–404 JE@ICA vodovje [E–25 Sava DR–25 [MARTNO OB SAVI [I[KA R@–134 BE@IGRAD HRASTJE R@–133 [I– 178 [I–126 Ljubljanica R@–132 PO–320 PO–333 PO– 293 Br ZALOG PO–255 igita J MOSTE CENTER POLJE PO–133 amnik, Ale{ Smrekar GO–163 KRAKOVO RD–7 VI^ TR–301 GO–143 BRDO TR– 133 RD–116 TR–132 RD–73 TRNOVO TR–122 RN–201 TR–100 RN–157 RN– 207 , Bor RUDNIK RN-112 0 1 2 3 4 km ut Vr{~aj Avtor vsebine: Borut Vr{~aj Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar Horvat Vir: © Geodetska uprava RS, Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 120/2004, 7/2006), Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 115/2007) © GIAM ZRC SAZU 2009 Ljubljanica Privla~nost predvidenega obmo~ja (odstotek mònih to~k) 87–95 Sava 82–86 [E–309 76–81 69–75 61–68 [ENTVID KLE^E meja VVO Ljubljansko polje 2004 meja VVO Ljubljansko barje in okolica 2007 SAVLJE [E–71 ^RNU^E Zemlji{ka raba PS–66 [E–75 gozd [E–404 [E–25 JE@ICA Sava pozidana zemlji{~a, ceste vodovje DR–25 R@–134 [I[KA BE@IGRAD HRASTJE R@–133 [I– 178 [I–126 Ljubljanica R@–132 PO–320 PO–333 PO– 293 ZALOG PO–255 MOSTE CENTER PO–133 GO–163 POLJE KRAKOVO GEOGRAFIJ RD–7 VI^ TR–301 GO–143 TR– 133 BRDO RD–116 TR–132 RD–73 TRNOVO TR–122 RN–201 A SLO TR–100 RN–157 0 1 2 3 4 km RN– 207 RN-112 RUDNIK Avtorji vsebine: David Bole, Mateja Breg Valjavec, Bojan Erharti~, Drago Kladnik, VENIJE 21 Katarina Polajnar Horvat, Ale{ Smrekar Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar Horvat Vir: Izvedbeni prostorski na~rt MOL, © Geodetska uprava RS, 189 Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 120/2004, 7/2006), Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 115/2007) © GIAM ZRC SAZU 2009 Ljubljanica Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj Preglednica 19: [tevilo to~k po merilih privla~nosti za obmo~ja vrti~kov, na~rtovana v osnutku izvedbenega prostorskega na~rta Mestne ob~ine Ljubljana. – ovne ega lok ega odotoka o ti~karsk e nost prsti unalna opremljenost vod, kanalizacija ti~karstv vnega potni{k imer oznaka vr obmo~ja oddaljenost od b sosesk delè (%) oddaljenost od postajali{~a ja prometa delè (%) kom vodo delè (%) oddaljenost od v delè (%) pr za vr delè (%) DR-25 5,0 25,0 3,0 10,0 4,0 10,0 0,0 0,0 2,6 7,9 GO-143 5,0 25,0 2,0 6,7 3,0 7,5 0,2 0,6 2,2 6,5 GO-163 5,0 25,0 3,0 9,9 4,0 10,0 1,1 2,8 3,4 10,1 PO-133 5,0 25,0 3,0 10,0 4,0 10,0 0,0 0,0 2,2 6,5 PO-255 5,0 25,0 3,0 10,0 2,0 5,0 0,0 0,0 3,4 10,1 PO-293 5,0 25,0 2,3 7,8 4,0 10,0 0,0 0,0 3,4 10,1 PO-320 5,0 25,0 3,0 10,0 3,0 7,5 0,0 0,0 3,4 10,1 PO-333 5,0 25,0 2,8 9,2 4,0 10,0 0,0 0,0 3,4 10,1 PS-66 5,0 25,0 3,0 10,0 3,0 7,5 0,0 0,0 2,2 6,5 RD-116 5,0 25,0 3,0 10,0 4,0 10,0 0,0 0,0 2,0 6,1 RD-7 5,0 25,0 3,0 10,0 4,0 10,0 0,0 0,0 3,8 11,5 RD-73 5,0 25,0 3,0 10,0 2,0 5,0 0,0 0,0 2,0 6,1 RN-112 4,0 20,0 2,9 9,6 2,0 5,0 1,3 3,1 4,9 14,6 RN-157 4,1 20,7 2,9 9,5 2,0 5,0 1,2 3,0 4,9 14,6 RN-201 5,0 25,0 3,0 10,0 4,0 10,0 1,3 3,2 4,9 14,6 RN-207 4,0 20,0 3,0 10,0 2,0 5,0 1,3 3,2 4,9 14,6 R@-132 5,0 25,0 1,5 5,0 2,0 5,0 0,0 0,1 3,8 11,5 R@-133 5,0 25,0 2,0 6,7 2,0 5,0 0,0 0,0 3,8 11,5 R@-134 5,0 25,0 1,7 5,6 3,0 7,5 0,0 0,0 3,8 11,5 [E-25 5,0 25,0 2,8 9,4 4,0 10,0 0,0 0,0 3,8 11,5 [E-309 3,0 15,0 1,5 5,1 4,0 10,0 1,9 4,7 3,7 11,2 [E-404 5,0 25,0 3,0 10,0 3,0 7,5 0,0 0,0 3,8 11,5 [E-71 5,0 25,0 3,0 10,0 2,0 5,0 0,0 0,0 3,4 10,1 [E-75 5,0 25,0 3,0 10,0 4,0 10,0 0,0 0,0 3,4 10,1 [I-126 5,0 25,0 2,8 9,5 4,0 10,0 0,0 0,0 3,8 11,5 [I-178 5,0 25,0 2,9 9,5 4,0 10,0 0,0 0,0 3,8 11,5 TR-100 5,0 25,0 2,1 7,0 4,0 10,0 0,4 1,1 4,3 12,8 TR-122 5,0 25,0 2,0 6,7 4,0 10,0 1,7 4,1 4,3 12,8 TR-132 5,0 25,0 3,0 10,0 4,0 10,0 1,6 4,1 2,1 6,3 TR-133 5,0 25,0 3,0 10,0 4,0 10,0 2,0 4,9 2,1 6,3 TR-301 5,0 25,0 3,0 10,0 4,0 10,0 1,1 2,7 2,1 6,3 190 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 eno ugih varstv vnosti , III) ega objekta odo ijsk vilo to~k na oddaljenost imer oddaljenost od prometnice delè (%) oddaljenost od industr delè (%) oddaljenost od dr intenzivnih deja delè (%) pr od pozidanega obmo~ja delè (%) òje in {ir{e v obmo~je (IIA, IIB delè (%) skupno {te deleòd mònih to~k (%) 3,0 15,0 3,0 10,0 3,0 5,0 0,0 0,0 2,0 1,7 25,6 84,5 3,0 15,0 2,0 6,7 3,0 5,0 0,0 0,0 3,0 2,5 23,4 75,4 3,0 15,0 3,0 10,0 3,0 5,0 0,0 0,0 3,0 2,5 28,5 90,3 2,0 10,0 1,0 3,3 0,4 0,7 0,0 0,0 3,0 2,5 20,6 68,1 3,0 15,0 1,1 3,5 2,0 3,3 0,0 0,0 3,0 2,5 22,4 74,5 3,0 15,0 1,0 3,3 3,0 5,0 0,0 0,0 3,0 2,5 24,7 78,7 3,0 15,0 0,0 0,1 3,0 5,0 0,0 0,0 3,0 2,5 23,4 75,2 3,0 15,0 0,7 2,5 2,9 4,9 0,0 0,0 3,0 2,5 24,8 79,2 3,0 15,0 1,4 4,5 3,0 5,0 0,5 0,6 0,0 0,0 21,0 74,2 3,0 15,0 1,0 3,3 1,0 1,7 0,0 0,0 3,0 2,5 22,0 73,6 3,0 15,0 0,4 1,2 3,0 5,0 0,0 0,0 3,0 2,5 25,2 80,2 3,0 15,0 2,0 6,7 1,0 1,7 0,0 0,0 3,0 2,5 21,0 71,9 3,0 15,0 3,0 10,0 3,0 5,0 0,0 0,0 3,0 2,5 27,0 84,9 3,0 15,0 3,0 10,0 3,0 5,0 0,0 0,1 3,0 2,5 27,1 85,3 3,0 15,0 3,0 10,0 3,0 5,0 0,0 0,0 3,0 2,5 30,2 95,4 3,0 15,0 3,0 10,0 3,0 5,0 0,0 0,0 3,0 2,5 27,1 85,3 3,0 15,0 3,0 10,0 3,0 5,0 0,0 0,0 2,0 1,7 23,3 78,2 3,0 15,0 3,0 10,0 3,0 5,0 0,0 0,0 2,0 1,7 23,8 79,8 3,0 15,0 3,0 10,0 3,0 5,0 0,0 0,0 2,0 1,7 24,5 81,3 2,0 10,2 2,0 6,7 1,7 2,8 0,0 0,0 1,5 1,3 22,9 76,9 2,4 11,9 3,0 10,0 3,0 5,0 0,0 0,0 0,5 0,4 23,0 73,4 2,8 13,8 3,0 10,0 2,0 3,3 0,0 0,0 2,0 1,7 24,6 82,7 1,2 5,8 0,8 2,8 1,0 1,7 0,0 0,0 1,0 0,8 17,4 61,2 1,0 5,0 1,0 3,3 1,0 1,7 0,0 0,0 1,0 0,8 19,4 65,9 3,0 15,0 2,8 9,2 3,0 5,0 0,0 0,0 1,5 1,3 25,9 86,5 3,0 15,0 3,0 10,0 3,0 5,0 0,0 0,0 2,0 1,7 26,7 87,7 3,0 15,0 0,7 2,5 1,0 1,7 0,0 0,0 3,0 2,5 23,6 77,6 3,0 15,0 0,6 2,0 1,0 1,7 0,0 0,0 3,0 2,5 24,5 79,8 3,0 15,0 3,0 10,0 3,0 5,0 0,0 0,0 3,0 2,5 27,7 87,9 3,0 15,0 3,0 10,0 3,0 5,0 0,0 0,0 3,0 2,5 28,1 88,7 3,0 15,0 3,0 10,0 3,0 5,0 0,0 0,0 3,0 2,5 27,2 86,5 191 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj TI^ AN ERHAR BOJ Slika 115: S to~kovanjem se je za najmanj primerno izkazalo predvideno obmo~je vrti~kov na Vi~u, ob Ulici Iga Grudna. TI^ AN ERHAR BOJ Slika 116: S to~kovanjem se je za najbolj primerno izkazalo predvideno obmo~je vrti~kov na Livadi, v bliìni Ljubljanice. 192 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 TI^ Slika 117: Ta uta na enem od ljubljanskih vrti~kov AN ERHAR se zdi dokaj posre~en zgled za na~rtovane BOJ tipske objekte na predvidenih obmo~jih vrti~kov. Pomemben kriterij za oceno primernosti predvidenih obmo~ij vrti~kov je tudi kakovost tal. Z vidika pridelovanja hrane morajo biti tla za pridelovanje vrtnin primerno rodovitna in ne sme vsebovati {kodljivih snovi v koli~inah, ki bi povzro~ale ~ezmerno prehajanje v pridelke. ^e je na ta na~in pridelana zelenjava brez rastlinskih bolezni, je kakovostna in zdrava za ~loveka. Oznaka primerno rodovitna pomeni tudi, da tla ne vsebujejo preve~ hranil, saj se njihova prevelika vsebnost lahko odraà v slab{em razvoju rastlin ali v fiziolo{kih boleznih. Z vidika okolja so kakovostna tla vrti~kov tista, ki ustrezno zadrùje vodo in jo do neke mere prepu{~a, vendar je dovolj globoka, da ublaì morebitne posledice nepravilne uporabe fitofarmacevtskih sredstev ali prevelikih odmerkov gnojil in hranil. Tla torej ne smejo biti preve~ plitva ali imeti pe{~eno teksturo. Bistveni kazalniki kakovosti tal za vrti~karstvo so vsebnost organske snovi, globina tal, tekstura tal in stopnja njihove onesnaènosti s tèkimi kovinami. Kot kazalnik kakovosti lahko dodamo onesnaè- nost z zelo obstojnimi organskimi snovmi (PCB-ji, poliaromatski ogljikovodiki in podobno). Onesnaènost z aktivnimi snovmi fitofarmacevtskih sredstev je {e zlasti pri sodobnih fitofarmacevtskih sredstvih le kratkotrajne ali zelo kratkotrajne narave, saj je ~as njihove razgradnje pod vplivom so~nega obsevanja, vode in mikroorganizmov ter ob hkratnih kemijskih procesih v tleh zelo hiter. Vsebnost slabo obstojne aktivne snovi fitofarmacevtskih sredstev se na primer v tleh vrti~ka bistveno znià è v ~asu med vzor~enjem in dokon~anjem analitskega postopka v laboratoriju. Tla na predvidenih obmo~jih vrti~kov v Ljubljani lahko na splo{no opredelimo za primerna in zelo primerna. Primerna so na neonesnaènih lokacijah, zelo primerna pa so globlja tla v severovzhodnem in tla v zahodnem ter jùnem dela mesta. Skupna ponderirana ocena primernosti tal kaè, da imajo najbolj primerno tla vrti~karska obmo~ja na Livadi (oznaka RN). Tradicionalne lokacije v Krakovem (TR–301, TR–132 in TR–133) so, kljub temu, da tamkaj{nje obmo~je vrti~kov velja za kulturno dedi{~ino Ljubljane, z vidika kakovosti tal zaradi njihove onesnaènosti opredeljene za neprimerne ali manj primerne. Manj primerna so tudi tla na obmo~ju Vi~a (RD–73 in RD–116) (slika 113). 193 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj Z vidika zdravja uporabnikov vrti~kov je pomembna tudi oddaljenost od prometnic. Ker vrti~karji zelenjavo pridelujejo ve~inoma za lastne potrebe, bliìno avtocest in drugih prometnic ocenjujejo kot negativen dejavnik. Ve~ina predvidenih vrti~karskih obmo~ij je ustrezno oddaljena od prometnic, izstopata le obmo~- ji ob Celov{ki cesti v [i{ki ([E–71 in [E–75), ki sta v neposredni bliìni tako glavne mestne vpadnice kot èleznice in avtoceste. Glede na oddaljenost od predvidenih industrijskih obratov je izrazito slabo locirano predvideno obmo~je vrti~kov PO–320, ki meji neposredno na industrijsko cono v Zalogu. Pri dolo~anju primernosti imajo najmanj{o vrednost vplivi na okolje, saj vrti~ki nanj praviloma ne vplivajo negativno. To lahko zatrdimo tudi za estetski vidik, ob predpostavki, da so obmo~ja vrti~kov ustrezno oblikovana in ume{~ena v prostor, ki naj bi jo na~rtovana obmo~ja vsekakor izpolnjevala. Celokupna sintezna ocena, izvedena na podlagi meril privla~nosti, je za na~rtovana obmo~ja vrti~- kov dokaj ugodna, saj vse predvidene lokacije dosegajo ve~ kot polovico od skupaj 33 mònih to~k. Kljub temu so opazne dolo~ene razlike – najslab{e so se zlasti zaradi precej{nje bliìne ve~jih prometnic in neprimerne prsti (v tem podpoglavju sopomenka za pedolo{ki izraz tla) odrezala na~rtovana obmo~ja vrti~kov v [i{ki (dve obmo~ji med Stegnami, Dravljami in [entvidom) ter Polju. Ker ti dve merili skupaj prispevata ve~ kot tretjino celokupne ocene, mo~no prispevata k nìji oceni vseh treh navedenih obmo- ~ij vrti~kov. Med 69 in 75 % mònih to~k so zaradi razli~nih razlogov dosegla vrti~karska obmo~ja na Vi~u, ob Savi in za Beìgradom. Vrti~karsko obmo~je ob Savi je slabo dostopno in precej oddaljeno od blokovnih sosesk, obmo~je na Vi~u ima nìjo oceno zaradi bliìne prometnic in slab{e prsti, obmo~je v Zalogu pa zaradi neposredne bliìne tamkaj{nje industrijske cone. Med bolj privla~na spada predvideno vrti~karsko obmo~je na Livadi (oznaka RN), ki je doseglo dobro oceno zaradi zelo kakovostne prsti, è obstoje~e opremljenosti z vodovodom in kanalizacijo ter primerne oddaljenosti od nezaèlenih dejavnikov (prometnice, industrijske cone …). Njegova slabost je le nekoliko ve~ja oddaljenost od blokovnih sosesk. Zelo dobro so ocenjena zdaj è zgodovinsko pomembna obmo~- ja vrti~kov v Krakovem in posami~na razpr{ena vrti~karska obmo~ja, na primer v [tepanjskem naselju in [i{ki (slika 114). 14.4 LASTNI[KA SESTAVA V OSNUTKU IZVEDBENEGA PROSTORSKEGA NA^RTA PREDVIDENIH VRTI^KARSKIH OBMO^IJ Z vidika uspe{nega ume{~anja obmo~ij vrti~kov v prostor je zaèlena tudi optimalna lastni{ka sestava vklju~enih parcel. Uresni~evanje raznih infrastrukturnih, estetskih in drugih ureditvenih prostorskih pogojev je namre~ odvisno tudi od lastni{tva zemlji{~, predvidenih za ureditev vrti~karskih obmo~ij. [e najbolje je, ~e je lastni{ka sestava ~im bolj enotna. Posebno ugodna je okoli{~ina, ko je ve~inski lastnik Mestna ob~ina Ljubljana, saj je mònost enotne ureditve, enotnega upravljanja in priklju~itve na ustrezno infrastrukturo precej ve~ja kot v primeru, ko je vrti~karsko obmo~je razdeljeno med mnoìco drobnih zasebnih zemlji{kih lastnikov. Mestna ob~ina Ljubljana naj bi namre~ vrti~ke oddajala v zakup in od zakup-nikov za dobo od enega do petih let zahtevala pla~ilo za obratovalne in vzdrèvalne stro{ke (Odlok o urejanju in oddaji … 2009; Petkov{ek 2009). Lastni{ko sestavo v osnutku izvedbenega prostorskega na~rta predvidenih obmo~ij vrti~kov smo ugotavljali s pomo~jo digitalnega katastrskega na~rta Mestne ob~ine Ljubljana. Lastni{tvo tamkaj{njih parcel smo razvrstili v {tiri temeljne skupine: • parcele v izklju~ni lasti Mestne ob~ine Ljubljana oziroma z njo tesno povezanih ustanov (Stanovanjski sklad MOL, »stare« ob~ine, denimo Ljubljana Center in podobno), • parcele v izklju~ni lasti Republike Slovenije oziroma dolo~ene dràvne ustanove ali nanjo tesno nave-zanih podjetij (na primer Ministrstvo za obrambo, Slovenske èleznice, Slovenska od{kodninska drùba …), • parcele v prevladujo~i lasti zasebnikov oziroma zasebnih podjetij, • parcele v kategoriji »drugo«, katerih lastni{tvo je me{ano (dràva/ob~ina/zasebniki) oziroma spada v »javno dobro« ali pa je celo neznano. 194 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 TI^ AN ERHAR BOJ Slika 118: Vrti~ki na doslej najve~jem ljubljanskem obmo~ju vrti~kov na levem bregu Save jùno od ^rnu~ se è umikajo novogradnjam. Lastni{ka sestava na predvidenih vrti~karskih obmo~jih je precej neugodna (slika 118). Kar 72 % parcel je v lasti zasebnikov, medtem ko jih je v lasti Mestne ob~ine Ljubljana le 16 %. Skupaj z lastni{- tvom dràve je v javni lasti manj kot petina zemlji{~, kar se lahko izkaè za precej{njo oviro pri enotnem na~rtovanju in opremljanju na~rtovanih vrti~karskih obmo~ij. Izraèno v {tevilkah in prostorski merski 8,2 % 3,9 % 15,7 % 21,0 % 8,1 % 16,5 % 54,3 % 72,3 % MOL dràva zasebno ostalo Slika 119: Lastni{ka sestava zemlji{~ na obmo~jih vrti~kov leta 2005 (levo) in na predvidenih obmo~jih vrti~kov v Ljubljani (desno). 195 196 Vrti~karstv Lastni{tvo zemlji{~ MOL natan~na lokacija dràva o v Ljub vrti~karskega obmo~ja Sava zasebno [E–309 drugo ljani meja VVO Ljubljansko polje 2004 [ENTVID KLE^E meja VVO Ljubljansko barje in okolica 2007 Zemlji{ka raba [E–71 SAVLJE gozd ^RNU^E PS–66 [E–25 [E–75 pozidana zemlji{~a, ceste JE@ICA vodovje [E–404 Sava R@–134 DR–25 [MARTNO OB SAVI R@–133 [I[KA BE@IGRAD HRASTJE [I–126 PO–333 [I– 178 Ljubljanica R@–132 PO–320 PO– 293 Br ZALOG igita J PO–255 CENTER MOSTE amnik, Ale{ Smrekar BRDO KRAKOVO TR– 133 GO–163 PO–133 VI^ POLJE RD–7 TR–301 TR–132 GO–143 RD–116 RD–73 RN–201 TRNOVO TR–122 RN–157 0 1 2 3 4 km , Bor TR–100 RUDNIK Avtorji vsebine: David Bole, Mateja Breg Valjavec, Bojan Erharti~, Drago Kladnik, RN– 207 Katarina Polajnar Horvat, Ale{ Smrekar ut Vr{~aj Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar Horvat RN-112 Vir: Digitalni katastrski na~rt MOL 2008, Izvedbeni prostorski na~rt MOL, © Geodetska uprava RS, Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 120/2004, 7/2006), Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 115/2007), © GIAM ZRC SAZU 2009 Ljubljanica GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 P Slika 120: Lastni{ka sestava zemlji{~ na predvidenih obmo~jih vrti~kov v Ljubljani. enoti to pomeni, da je ob~ina lastnica dobrih 87.000 m2, dràva 45.000 m2, zasebniki pa dobrih 402.000 m2 zemlji{~ na predvidenih vrti~karskih obmo~jih. Kartografski prikaz lastni{ke sestave posameznih predvidenih obmo~ij vrti~kov razkriva dolo~ene razlike. [e najve~ji delè parcel v izklju~ni lasti Mestne ob~ine Ljubljana je na predvidenih zalo{kih vrti~- kih in na nekaterih vi{kih vrti~kih, na kar {tiriindvajsetih od enaintridesetih obmo~ij pa ob~inski delè zemlji{~ ne dosega niti ~etrtine njihove celotne predvidene povr{ine. Dràva ima izklju~no lastni{tvo le na enem izmed na~rtovanih obmo~ij (Savlje – obmo~je biv{ega voja{kega odpada), kjer je kot edini lastnik vpisano obrambno ministrstvo. Dràva ima pomembnej{i lastni{ki delè le {e na predvidenem vrti~karskem obmo~ju pri Brodu, na desnem bregu Save. Preglednica 20: Lastni{ka sestava zemlji{~ na obmo~jih vrti~kov, na~rtovanih v osnutku izvedbenega prostorskega na~rta Mestne ob~ine Ljubljana (v kvadratnih metrih). oznaka vrti~karskega Mestna ob~ina dràva zasebna last drugo skupaj obmo~ja Ljubljana DR-25 5656 0 34.301 12 39.969 GO-143 0 0 17.751 448 18.199 GO-163 7621 0 25.980 0 33.601 [E-25 6869 0 4378 0 11.247 [E-309 6641 11.011 657 6616 24.925 [E-404 0 0 1688 0 1688 [E-71 2115 0 7546 0 9661 [E-75 2206 1667 18.701 0 22.574 [I-126 383 0 12.704 0 13.087 [I-178 0 722 1413 45 2180 PO-133 0 1528 7042 1847 10.417 PO-255 3871 0 3410 0 7281 PO-293 0 0 1471 0 1471 PO-320 2051 0 2391 0 4442 PO-333 9176 0 10.543 0 19.719 PS-66 0 19.650 0 0 19.650 R@-132 565 0 33.480 0 34.045 R@-133 0 0 2402 59 2461 R@-134 1550 1624 24.492 1202 28.868 RD-116 4531 0 1072 0 5603 RD-7 0 4699 19.129 0 23.828 RD-73 0 0 3061 0 3061 RN-112 4835 0 43.771 0 48.606 RN-157 9088 0 56.481 0 65.569 RN-201 251 0 49.439 0 49.690 RN-207 0 0 1835 0 1835 TR-100 1374 3406 0 11.372 16.152 TR-122 17.418 844 0 0 18.262 TR-132 914 0 7811 0 8725 TR-133 242 0 2597 0 2839 TR-301 0 0 6986 0 6986 skupaj 87.357 45.151 402.532 21.601 556.641 197 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj Na triindvajsetih predvidenih obmo~jih vrti~kov je ve~ kot polovica zemlji{~ v zasebni lasti. Izstopajo zlasti posamezniki (fizi~ne osebe), v redkih primerih so ve~ji lastniki tudi pravne osebe, med katerimi prevladujejo gradbena in nepremi~ninska podjetja. Tudi po povr{ini najve~ja vrti~karska obmo~ja so prevladujo~e v zasebni lasti. Najve~je povr{ine vrti~kov so predvidene na obmo~ju Rakove Jel{e in Livade, kjer je lastni{ki deleòb~ine in dràve manj{i od petine. Tudi na obsènej{ih predvidenih vrti~karskih obmo~jih v [i{ki, Drav-ljah in Kosezah prevladujejo zasebni lastniki. Lastni{ka sestava vrti~karskih obmo~ij je torej potencialno problemati~na. Mestna ob~ina Ljubljana namre~ obvladuje le majhen delè zemlji{~ in ima zato dokaj omejene vzvode za enotnej{e in skladnej{e urejanje na~rtovanih obmo~ij vrti~kov. Problemati~no, drago in zamudno zna biti è pridobivanje zemlji{~ samo. Odkup ve~ kot 400.000 m2 zasebnih zemlji{~ je namre~ velik finan~ni zalogaj, zato bodo lokalne oblasti na predvidenih vrti~karskih obmo~jih najbr` morale razmi{ljati tudi o vzpostavljanju zasebno-javnega partnerstva. V lu~i preteklih nesoglasij pa je zagotovo nujno potrebno iskanje konsenza med ob~ino, lastniki zemlji{~ in vrti~karji, pa tudi intenzivnej{e vklju~evanje tako lai~ne kot strokovne javnosti. 198 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 15 POUDARKI IN ZAKLJU^KI »En paradajz posadi{, potem pa ga ob~uduje{, kako raste. Kot bi ob~udoval ljubezen, ki zraste na o~eh.« vrti~kar Bojan Narava v mestih je v ve~ji meri navzo~a v mestnih parkih, drevoredih, zgodovinskih vrtovih, zele-nicah, pa tudi na vrtovih in vrti~kih. Vrti~karstvo je prosto~asna dejavnost mestnega prebivalstva, utesnjenega v blokovskih naseljih ter v vrstnih oziroma individualnih stanovanjskih objektih na izredno majhnih parcelah, ki ne omogo~ajo ureditve vrti~ka, tako imenovane ohi{nice, ali zelenice neposredno ob objektu. Da pri fenomenu vrti~karstva v Ljubljani ne gre le za ekonomsko komponento (pridelavo hrane), potrjuje dejstvo, da je na dobri ~etrtini vrti~kov tudi okrasni vrt, na le nekaj manj pa okrasno travinje. Leta 1984, ko je bilo vrti~karstvo v Ljubljani è v precej{njem razcvetu, so vrti~ki na 289 obmo~jih skupaj zavzemali natanko dva kvadratna kilometra ozemlja oziroma 200 ha. Stihijsko rasto~a vrti~karska obmo~ja so bila razporejena po vsem ravninskem delu Ljubljane. Do leta 1995 se je skupna povr{ina vrti~kov pove~ala za tretjino in narasla na 2,67 km2 ali 267 ha, {tevilo vrti~karskih obmo~ij pa je z vrednostjo 378 doseglo vrhunec. Do leta 2005 sta povr{ina vrti~kov in {tevilo vrti~karskih obmo~ij zaradi spremenjenega, bolj urbanega na~ina ìvljenja precej nazadovala in dosegla skromnej{i vrednosti kot leta 1984. Najve~je nazadovanje smo zasledili na lokacijah v bolj strnjenem delu mesta in na njegovem robu, ki so izpostavljene najbolj intenzivni zazidavi. Tudi z aktivnim posredovanjem mestne oblasti se je {tevilo vrti~karskih obmo~ij do leta 2008 zmanj{alo na 218, povr{ina vrti~kov pa se je skr~ila na vsega 1,30 km2 ali 130 ha oziroma za tretjino. Vrti~karska obmo~ja so razli~no velika, od le nekaj deset kvadratnih metrov do nekaj deset hektarjev. Za vrti~karsko dejavnost je zna~ilna najemni{ka struktura. Le 7 % od 302 anketiranih vrti~karjev je tudi lastnikov zemlji{~. Med 93 % najemniki ima zemljo dejansko najeto manj kot polovica vpra{anih (43 %), preostali (polovica vseh anketiranih vrti~karjev) pa uporabljajo tako imenovano »nikogar{njo zemljo«, za katero seveda ne pla~ujejo najemnine. Kar tri ~etrtine vrti~karjev nima podpisane najemne pogodbe. 91 % jih je izjavilo, da ne èlijo najeti dodatnih zemlji{~ za vrti~karstvo. Le tretjina bi jih zemlji{~e, na katerem ima vrti~ek, rada tudi odkupila. Ugotovili smo (Vr{~aj s sodelavci 2008), da je leta 2005 povr{ina povpre~nega vrti~ka v Ljubljani merila 205 m2. Od tega je bila skoraj polovica (101 m2) namenjenih pridelavi zelenjave. V povpre~ju je razmeroma veliko prostora zasedalo dvori{~e (dobro ~etrtino ali 55 m2); netlakovanih dvori{~ je bilo bistveno ve~ kot tlakovanih. Povpre~no 16 m2 ali 8 % povr{ine vrti~ka je zasedal sadovnjak, medtem ko je bila povr{ina s trto znatno manj{a, 6 m2 oziroma 3 %. Okrasno travinje je bilo na povpre~nem vrti~- ku zasajeno na 8 m2 (4 %), okrasni vrt pa se je razprostiral na 5 m2 (2 %). Infrastrukturna opremljenost vrti~karskih obmo~ij je dokaj slaba. Ve~ina (235) jih je sicer dostopna po dovoznih poteh, vendar so te praviloma neutrjene in slabo vzdrèvane. Na javni vodovod naj bi bilo priklju~enih le 15 % vrti~karskih obmo~ij, oskrba z elektri~no energijo pa se pojavlja le izjemoma. Skupni objekti so le na pe{~ici vrti~karskih obmo~ij, ob Saveljski cesti jùno od Savelj, Bratislavski cesti v Mostah in Cesti dveh cesarjev na Vi~u. Nekaj ve~ jih ima urejene skupne sanitarije (12) in skupne zabojnike za odpadke (14). Med obmo~ji z urejenimi sanitarijami jih ima pet kemi~na strani{~a, dve pa sta priklju~eni na javno kanalizacijo, obe v Krakovem, ki je tudi sicer najbolje opremljeno s komunalno infrastrukturo. Za razliko od vrti~karskih obmo~ij v Avstriji (ugotovljeno s terenskimi ogledi na obmo~jih Dunaja in Gradca), Nem~iji ali [vici (Christl s sodelavci 2004) ljubljanska vrti~karska obmo~ja praviloma niso ograjena, so si pa mnogi vrti~karji (114 ali 38 %) zamejili in za{~itili »svojo« zemljo z ograjami, najve~ (38) z zidanimi, redkeje pa z ì~nimi (30), ìvimi mejami (29) in lesenimi plotovi (14). 199 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj Dve tretjini vrti~karjev ima na vrti~ku objekt. Povpre~ni objekt meri 14 m2 in zaseda okrog 7 % povr- {ine vrti~ka. Objekti so brez na~rtov, povsem stihijsko zgrajeni iz najrazli~nej{ih materialov. Spominjajo na zasilne barake, tako da zagotovo ne prispevajo k privla~nej{emu videzu vrti~karskih obmo~ij. V ne-redkih primerih ne gre le za preproste lope za shranjevanje orodja in pridelkov, ampak za prava po~itni{ka bivali{~a. Prevladujo~ gradbeni material sten je les; lesenih objektov je kar 93 %. Med preostalimi jih je najve~ iz plo~evine. Po izsledkih ankete so zidani le {tirje objekti, trije so iz opeke, eden pa iz betona. Zaskrbljujo~e je dejstvo, da je mo~no prevladujo~a stre{na kritina salonit (kar 64 %). ^eprav so anhovske salonitke z rakotvornim azbestom na ve~ini stanovanjskih in drugih objektov po Sloveniji è zamenjali, smo na ljubljanskih vrti~kih dobili ob~utek, da lastniki nimajo ve~jega interesa za zamenjavo nevarne kritine. Z vrti~karstvom se dejavno ukvarja nekaj odstotkov prebivalcev Ljubljane. Natan~no {tevilo ni znano, je pa bilo pred desetletjem v raziskavi (Simoneti s sodelavci 1997) zelo na grobo ocenjeno, da je bilo v devetdesetih letih prej{njega stoletja z njim povezanih vsaj 12.000 Ljubljan~anov. Glede na to, da smo è v letu 2005 zaznali ob~utno nazadovanje povr{ine vrti~karskih obmo~ij, lahko z gotovostjo sklepamo, da se je {tevilo aktivnih vrti~karjev zmanj{alo na manj kot 10.000 (Vr{~aj s sodelavci 2008). Zmanj{evanje {tevila vrti~karjev ne pomeni, da se potrebe po tovrstni prosto~asni dejavnosti bistveno zmanj{ujejo. Gre za dejavnost, ki se v znatni meri prena{a iz roda v rod. Temu pritrjujejo tudi rezultati raziskave iz osemdesetih let prej{njega stoletja (Goriup 1984), ki so razkrili, da kar 89 % vrti~- karjev izhaja iz druìn, ki so imele vrt, zato so nanj navezani è od mladosti. Ker je med njimi mnogo priseljencev, to sicer {e ne pomeni vrti~karskih korenin, pa~ pa le dejstvo, da so imeli dolo~en stik z vrtom è v okolju pred preselitvijo v slovensko prestolnico. V isti raziskavi je bila ugotovljena tudi presenetljiva stalnost in vztrajnost obdelovalcev vrti~kov. S~asoma je prenehal obdelovati vrti~ek le priblìno vsak {esti vrti~kar, v glavnem zaradi bolezni ali podobnih razlogov. V na{i raziskavi (Vr{~aj s sodelavci 2008) smo zajeli 302 nosilca vrti~karske dejavnosti, vendar je skupen vzorec vklju~enih, v vrti~karstvo vpetih oseb 551. Posamezen ljubljanski vrti~ek najpogosteje redno obiskujeta po dve osebi (54 %), skoraj natan~no tretjina (34 %) pa je vrti~kov, za katere skrbi zgolj ena oseba. V primeru dveh oseb gre obi~ajno za zakonca. Povpre~no preìvi vrti~kar na svojem vrti~- ku uro in pol dnevno. Zanimivo je, da je ta ~as bistveno kraj{i od dveh do treh ur, ki jih omenja {tudija iz osemdesetih let prej{njega stoletja (Goriup 1984). Kraj{anje na vrti~kih preìvetega ~asa je zagotovo posledica zaostrenih delovnih razmer, do katerih je pri{lo s sodobnimi drùbenopoliti~nimi spremembami. Med vrti~karji je nekaj ve~ ènsk kot mo{kih (razmerje 54,1 proti 46 %), kar je tudi posledica dalj{e ìvljenjske dobe ènsk. Vrti~karstvo je domena starej{ih ob~anov. To potrjuje izra~un, da je povpre~- na starost ljubljanskega vrti~karja 60,6 leta (Vr{~aj s sodelavci 2008). Zanimivo je, da je tudi povpre~na starost züri{kega vrti~karja 61 let (Christl s sodelavci 2004). Najmlaj{i ljubljanski vrti~kar je imel v ~a-su anketiranja 26, najstarej{i pa 89 let. Izobrazbena sestava vrti~karjev je slab{a od izobrazbene ravni celotnega ljubljanskega prebivalstva (Vr{~aj s sodelavci 2008). Razkorak je zelo o~iten v kategoriji vi{je- in visoko{olsko izobraènih (med vsemi Ljubljan~ani jih je 24 %, med vrti~karji pa le 12 %, kar pa je {e vedno ve~ od predvidevanj in pomeni, da je vrti~karstvo pomembna vrednota tudi v ìvljenju marsikaterega izobraènca), med preostalimi tremi kategorijami izobraènosti pa so razlike znatno manj{e. Deleì prav vseh so med vrti~karji nekoliko ve~ji. Tak{nih s kon~ano {tiriletno ali petletno srednjo {olo je 38 % (med Ljubljan~ani 33 %), s kon~ano dvoletno ali triletno poklicno {olo 23 % (med Ljubljan~ani 21 %) in s kon~ano ali nedokon~ano osnovno {olo 24 % (med Ljubljan~ani 22 %). Deleùniverzitetno izobraènih ljubljanskih vrti~karjev se polagoma zmanj{uje, saj jih je bilo pred dobrima dvema desetletjema 13 % (Goriup 1984). Dobra polovica ljubljanskih vrti~karjev je upokojenih (53 %), tretjina (33 %) pa jih je zaposlenih. Delè vseh drugih skupin prebivalstva je bistveno manj{i. Razmeroma velik je delè brezposelnih vrti~karjev (6 %), ki pa vendarle ne odstopa ob sicer{njega povpre~ja brezposelnih Ljubljan~anov (Vr{~aj s sodelavci 2008). 200 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 Nacionalne sestave nismo ugotavljali, ve~ kot dvajset let stara {tudija (Goriup 1984) pa razkriva, da so bili med vrti~karji ob~ani, rojeni v drugih republikah in obeh avtonomnih pokrajinah nekdanje Jugoslavije, mo~neje zastopani kot v celotnem ljubljanskem prebivalstvu. Zunaj Slovenije je bilo rojenih ve~ kot petina takratnih vrti~karjev. Vrti~karstvo je prosto~asna dejavnost mestnega prebivalstva. Potrebo po vsaj bènem »vrti~kar- skem« begu v naravo ~utijo {e zlasti utesnjeni prebivalci stolpnic ali stanovanjskih blokov, postavljenih v stanovanjskih naseljih z veliko gostoto objektov, ki ljudem razen v stanovanjih ne zagotavljajo skoraj nikakr{ne individualnosti. Med anketirano populacijo vrti~karjev je tak{nih skoraj tri petine (59 %). Nadaljnja slaba ~etrtina (23 %) jih prihaja iz blokov ali stolpnic, ki niso pretirano na gosto postavljeni. 9 % vrti~karjev prebiva v individualnih hi{ah, v ve~stanovanjskih hi{ah z manj kot petimi stanovanji pa jih ìvi 8 % (Vr{- ~aj s sodelavci 2008). Ve~ina vrti~kov je precej blizu bivali{~ vrti~karjev, kar vrti~karjem omogo~a njihovo vsakodnevno obiskovanje, {e zlasti ob upo{tevanju dejstva, da je med njimi veliko upokojencev in tudi precej brezposelnih. Ve~ kot dve petini (42 %) vrti~kov je od doma njihovih uporabnikov oddaljenih manj kot kilometer, nadaljnji dve petini pa sta v razdalji od enega do petih kilometrov. Nekateri ob~ani so pripravljeni za pot do svojih vrti~kov premagovati tudi znatne razdalje, med njimi je dobra dvajsetina (5 %) tak{nih, ki obdelujejo ve~ kot 10 km oddaljene vrti~ke. Ker je v tesni povezavi z oddaljenostjo na~in premagovanja razdalje med domom in vrti~kom, ni presenetljivo, da se vrti~karji na blìnje, do kilometer oddaljene vrti~ke obi~ajno odpravijo kar pe{ (45 %), malo bolj oddaljene poti pa obi~ajno premerijo s kolesom (26 %). Slaba {estina (16 %) vrti~karjev se na vrti~ke zapelje z osebnimi avtomobili; tak{en dostop je najbolj pogost na bolj oddaljene vrti~ke. ^eprav motorno kolo in motor kot prevozno sredstvo izgubljata pomen, sta zaradi ostarele sestave vrti~karjev in s tem povezane togosti {e vedno omembe vredni prevozni sredstvi (7 %). Le malo manj (6 %) je vrti~- karjev, ki za pot med domom in vrti~kom uporabljajo javni potni{ki promet, torej mestni avtobus. V Ljubljani so se zakupniki manj{ih zemlji{kih parcel pojavili na za~etku 20. stoletja, ko so na njih obdelovali vrtne gredice in pridelovali vrtnine (Vastl 2000). [tejemo jih lahko kot za~etnike vrti~karstva. Do konca druge svetovne vojne sta bila za njegov razvoj zna~ilna zlasti dva motiva: • dopolnjevanje nezadostnih stanovanjskih povr{in z zasebnim odprtim prostorom in • zagotavljanje eksisten~nega minimuma socialno {ibkih slojev s pridelovanjem zelenjave in sadja ter gojenjem malih ìvali. Po 2. svetovni vojni so se motivi za vrti~karstvo bistveno spremenili. Funkcija preskrbe je usihala, osrednje mesto sta dobili funkciji oddiha in rekreacije. Leta 2006 je anketirancem (Vr{~aj s sodelavci 2008) vrti~karska dejavnost v najve~ji meri zagotavljala rekreacijo in sprostitev (29 % navedb), ~emur sledita zadovoljevanje potrebe po neposrednem stiku z naravo (22 % navedb) ter zadovoljevanje potrebe po fizi~ni aktivnosti (20 %). Petini ali 20 % anketirancev predstavlja vrti~karstvo mònost pridelave zdrave hrane. Zanimiva je ugotovitev, da obdelovanje vrti~ka le {e slabi desetini anketirancev pomeni mònost pridelovanja hrane zaradi eksisten~nih razlogov. Podoben deleìma tudi motiv preìvljanja prostega ~asa. Zanimivo je, da je bilo v letu 2006, kljub takrat za~etim ostrim ukrepom proti nelegalnim vrti~kom na posameznih ljubljanskih obmo~jih vrti~kov, z razmerami za vrti~karstvo v Ljubljani {e vedno zadovoljnih precej ve~ kot polovica anketiranih vrti~karjev. Delè pozitivnih odgovorov je dosegel kar 63 %. 12 % vrti~karjev je bilo celo zelo zadovoljnih, izrazito nezadovoljnih pa je bilo le slaba desetina (9 %). Med poglavitnimi teàvami vrti~karjev so onesnaèni pridelki ob prometnicah in {koda, ki jo na vrti~kih povzro~ajo sprehajalci. Anketirance motijo tudi kraja pridelkov, {koda, ki jo povzro~a divjad, pomanjkanje vode v bliìni, hrup z okoli{kih avtocest, èleznic in tovarn, smrad z blìnjih komunalnih odlagali{~ odpadkov in pomanjkljiva infrastrukturna opremljenost. Nekatere moti tudi neurejen videz. Izpostavljajo {e po{kodbe na vrti~karskih objektih, vandalizem, veselja~enje na vrti~karskih parcelah, pse, ki tacajo po vrti~kih, kopi~enje odpadkov, neustrezno uporabo {kropiv, neurejeno parkiranje in teàven dostop zaradi neurejenih dovoznih poti ter oddaljenosti vrti~kov od doma, kar se navezuje na gost promet in 201 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj zamuden dostop na eni strani ter slab{o mobilnost starej{ih vrti~karjev na drugi. V nos jim gre tudi zna- ~ilna slovenska »vrednota« zavist. Kljub zelo razli~nemu naravnemu poreklu so tla ali prsti na vrti~kih zaradi intenzivne rabe mo~no spremenjena. Mo~ni antropogeni vplivi pa {e vedno niso mogli izena~iti razlik zlasti v deleìh organske snovi, melja in gline ter, za varovanje podzemnih voda njihove najbolj pomembne lastnosti, zelo razli~ne prepustnosti celotnega profila tal ali prsti. Na splo{no so zelo dobro prepustna in dobro prepustna tla ali prst nad vodovarstvenimi obmo~ji v severovzhodnem delu Ljubljane, neprepustna oziroma zelo tèko prepustna tla ali prst pa so v jùnem delu mesta. Onesnaènje tal ali prsti s tèkimi kovinami v Ljubljani je sorazmerno z velikostjo mesta, stopnjo industrializacije in prometnimi obremenitvami. V primerjavi z bolj industrializiranimi evropskimi mesti, kakr{ni sta na primer italijanski Torino in {kotski Glasgow, so vsebnosti veliko nìje, medtem ko so manj industrializirana evropska mesta, kakr{ni sta portugalski Aveiro in {panska Sevilla, v primerjavi z Ljubljano manj obremenjena. Analize vsebnosti izbranih tèkih kovin v tleh ali prsti vrti~kov kaèjo, da so najbolj onesnaène s svincem in kadmijem. Na prav vseh analiziranih vrti~kih na obmo~jih vrti~kov v neposredni bliìni Krakovske ulice, ob Hladnikovi ulici v Trnovem, Kranj~evi ulici za Beìgradom in Saveljski cesti, ob biv{em voja{- kem odpadu, so bile preseène opozorilne vrednosti za svinec v tleh ali prsti. Vsebnost svinca v tleh ali prsti je najve~krat povi{ana v neposredni bliìni prometnic, zato lahko sklepamo, da je poglavitni vir onesnaènja tal s svincem ljubljanskih vrti~kov promet iz obdobja uporabe osvin~enega bencina. Prostorska razporeditev vsebnosti kadmija v tleh ali prsti kaè, da je onesnaènje s kadmijem v glavnem to~kovno. Na nekaterih obmo~jih vrti~kov so namre~ tesno skupaj vrti~ki z vsebnostmi pod in nad mejnimi vrednostmi kadmija v tleh, najdejo pa se celo obmo~ja, kjer so bile na dolo~eni to~ki izmerjene vrednosti s preseèno opozorilno vrednostjo, nedale~ stran pa precej pod mejno vednostjo. Tla ali prsti vrti~kov so ponekod onesnaèna tudi z bakrom, ki ga lahko na obmo~ju Krakovske ulice povezujemo z dolgoletno rabo bakrenih pripravkov za zatiranje rastlinskih bolezni. Visoke vsebnosti bakra v tleh ali prsti ob Hladnikovi ulici povezujemo z istim virom onesnaènja, ki je botroval tudi onesnaènju z svincem, kadmijem, cinkom, nikljem in arzenom. Podobno kot pri kadmiju tudi prostorska razporeditev kroma nakazuje to~kovne vire onesnaènja, zlasti na obmo~ju [martinske ceste v Mostah, ob Cesti v [martno in Ale{ov~evi ulici v [i{ki. Krom je v tleh ali prsti ljubljanskih vrti~kov redko navzo~ v ve~jih koli~inah in je najverjetneje posledica to~kovnega onesnaèvanja (primesi kovinskih predmetov). Izrazito to~kovne vire onesnaènja nakazujejo tudi vsebnosti niklja v tleh vrti~kov. Izpostavljeni sta le obmo~ji ob Litostrojski cesti in Hladnikovi ulici, kjer je vsebnost v ve~ vzorcih tal presegla mejne ali celo opozorilne vrednosti. Preseène vsebnosti arzena smo ugotovili v tleh ali prsti treh vrti~kov. Med lokacijami znova izstopata [martno ob Savi in Hladnikova ulica. Povi{ane vsebnosti kobalta smo zaznali v le enem primeru, molibden pa je na vseh lokacijah navzo~ v komaj zaznavnih, a {e izmerljivih koncentracijah. Rezultati rodovitnosti tal ali prsti na ljubljanskih vrti~kih so pokazali, da se skladno s pri~akovanji veliko ve~ino vrti~kov preve~ gnoji. To velja zlasti za vna{anje fosforja in kalija, medtem ko je koncentracija du{ika v tleh ali prsti, ki je sicer najbolj izpostavljen izpiranju, ve~inoma sprejemljiva. Menimo, da bi bilo nujno treba izvesti kemijsko analizo tal ali prsti na vseh ljubljanskih vrti~kih, kar bi vrti~karjem omogo~ilo seznanitev z dejanskim stanjem rodovitnosti tal ali prsti »njihovih« vrti~kov. Hkrati s tem bi bilo treba izvesti tudi ustrezen sistem obveznih izobraèvanj. Rezultati anketiranja so namre~ pokazali, da imajo vrti~karji pomanjkljivo osnovno znanje o gnojenju, zato bo treba obenem z uveljavitvijo novih pravil vrti~karstva v Mestni ob~ini Ljubljana opredeliti tudi sistem izobraèvanja, ki bo uporabnikom mestnih vrti~kov omogo~il racionalnej{o in okolju prijaznej{o rabo gnojil. K racionalnej{i rabi gnojil uporabnike sili zlasti njihova podraìtev v zadnjih letih. Poseben poudarek bo treba nameniti tudi obmo~- jem vrti~kov na vodovarstvenih obmo~jih. Rezultati ugotavljanja ostankov fitofarmacevtskih sredstev v tleh ali prsti in rastlinskih vzorcih z vr-ti~kov so sicer zelo ugodni, saj ostankov v rastlinskih vzorcih nismo ugotovili, medtem ko smo jih v vzorcih tal ugotovili v enem samem vzorcu. Vendar je mogo~e iz rezultatov anket v letu 2006 ugotoviti, da bo 202 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 treba izbolj{ati tudi znanje ljubljanskih vrti~karjev na podro~ju varne rabe fitofarmacevtskih sredstev. Pri njihovi uporabi mora biti tudi vrti~karjem temeljno vodilo upo{tevanje zakonodaje s podro~ja rabe fitofarmacevtskih sredstev, {e zlasti njihove rabe na vodovarstvenem obmo~ju. Zato bo treba vrti~karje v bodo~e seznaniti s postopki tako imenovane Dobre kmetijske prakse (Svetovalni kodeks … 2006) ter navodili in smernicami integriranega varstva rastlin, ki vklju~ujejo vse najpomembnej{e elemente v zvezi z varno in u~inkovito rabo fitofarmacevtskih sredstev. Med temi so najpomembnej{a priporo~i-la glede uporabe ustrezne in tehni~no brezhibne aplikacijske tehnike, upo{tevanje navodil za uporabo fitofarmacevtskih sredstev, vklju~no z upo{tevanjem vremenskih razmer, upo{tevanje priporo~il glede njihovega hranjenja kot tudi pravilnega uni~enja oziroma hranjenja prazne embalaè skupaj z ostanki neporabljenih preostankov. Zelo pomembno pa je tudi upo{tevanje priporo~il glede uporabe ostankov {kropilne brozge ter ~i{~enja {kropilne tehnike. Z vsemi zgoraj omenjenimi vsebinami se kmetijski pridelovalci in drugi izvajalci ukrepov varstva rastlin seznanijo na obveznih usposabljanjih (Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja iz fitomedicine; UL RS 36/2002, 41/2004, 17/2005 in 92/2006). Vrti~- karji tega usposabljanja ne potrebujejo, ~e uporabljajo zgolj sredstva iz Seznama fitofarmacevtskih sredstev za prodajo brez predloìtve dokazila o opravljenem strokovnem usposabljanju (Seznam FFS za prodajo brez … 2008) na podlagi Pravilnika o pogojih in kriterijih za dolo~itev fitofarmacevtskih sredstev za prodajo brez predloìtve dokazila o opravljenem strokovnem usposabljanju (UL RS 103/2007). Vendar pa bi bilo ve~ kot priporo~ljivo, da bi si tudi vrti~karji pridobili osnovno znanje iz poznavanja {kodljivih organizmov, aplikacijske tehnike ter fitofarmacevtskih sredstev, ki jih tovrstna usposabljanja vklju~ujejo, saj bodo lahko vrti~ke le tako obdelovali skladno s Pravilnikom o dol`nostih uporabnikov FFS (UL RS 62/2003 in 5/2007), ki upo{teva vsa morebitna tveganja ob izvajanju ukrepov varstva rastlin. Seveda pa bi bilo treba vsebino tovrstnih usposabljanj prilagoditi vrti~karjem oziroma njihovi dejavnosti. Ob razli~nih oblikah izobraèvanja bi bilo priporo~ljivo nekatere najpomembnej{e strokovne vsebine vrti~karjem posredovati tudi v drugih oblikah, na primer na letakih, v zgibankah ali ~lankih v ~asopisih in revijah. Vrti~karska zemlji{ka raba v Ljubljani je bila oziroma je {e neurejena. Lokacije vrti~kov so dolo~a-le zlasti lastnina (»nikogar{nja zemlja«), dostopnost in bliìna stanovanjskih objektov. Vrti~ki so na prakti~no vseh vrstah zemlji{~, med njimi so velikokrat postindustrijska ali degradirana zemlji{~a v bliìni prometnic in industrijskih lokacij. Na vrti~kih, katerih tla ali prsti so onesnaèna s tèkimi kovinami, bi bilo pridelavo hrane skladno z zakonodajo treba omejiti ali ukiniti. To bil bilo dejanje v smeri zmanj{evanja tveganja prehajanja tèkih kovin v prehransko verigo in s tem pove~ane za{~ite zdravja me{~anov. Pridelane solatnice so s tèkimi kovinami onesnaène v manj{i meri, kar je do neke mere pri~a- kovano, saj na vsebnost kovin v rastlinah ne vpliva samo »zaloga kovin v tleh ali prsti«, pa~ pa mnoìca drugih parametrov. Ti so predvsem vrsta in sorta rastline, nagnjenost h kopi~enju kovin v tkivih dela rastline, ki ga uìvamo, drugi parametri tal ali prsti in tudi vremenske razmere v ~asu rasti. Rezultati raziskave so primerljivi z izku{njami iz tujine, saj je povezava med onesnaènimi tlemi ali prstmi in onesnaènimi rastlinami statisti~no {ibka. K manj{i vsebnosti tèkih kovin v solatnicah je v primeru ljubljanskih vrti~kov verjetno precej prispevala bogata zaloènost tal ali prsti s hranili ter kalcijem in magnezijem, posledi~no manj{a kislost oziroma ve~ja bazi~nost tal ali prsti. V tem pogledu se pregnojenost tal ali prsti izkaè za koristno. Kljub temu velja, da onesnaèna tla ali prst predstavljajo stalno tveganje za nadaljnje onesnaènje pridelanih vrtnin oziroma hrane. K problemu onesnaènih vrti~kov bi bilo treba aktivno pristopiti. Poiskati bi bilo treba nove, neonesnaène lokacije in na njih urediti obmo~ja vrti~kov s tipskimi objekti, ustreznimi pomònimi zgradbami in zmogljivostmi. Tak{ne lokacije bi bilo treba najti zunaj vodovarstvenih obmo~ij, na mestnem obrobju. Kot zlasti primerne lokacije se nakazujejo obmo~ja globljih tal ali prsti pod severnimi pobo~ji Golovca in na Ljubljanskem barju. Zelo onesnaèna obmo~ja vrti~kov bi bilo treba ukiniti. Na manj onesnaè- nih oziroma lokacijah s povi{animi koncentracijami tèkih kovin pa bi bilo priporo~ljivo s {tudijo raziskati, koliko je tèkih kovin v pridelani zelenjavi in glede na rezultate ustrezno ukrepati. Analizirati bi bilo treba ve~ indikatorskih ali glavnih rastlin oziroma njihovih jedilnih delov z ve~ obmo~ij vrti~kov. Poseben problem predstavlja zavarovano vrti~karsko obmo~je ob Krakovski ulici, ki je mo~no onesnaèno s svincem 203 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj in kadmijem. Tudi na njem bi bilo treba analizirati pridelke in se, da bi ga lahko ohranili kot »aktivno« znamenitost, odlo~iti za najprimernej{o sanacijo oziroma remediacijo tal ali prsti. Rezultati presku{anj podzemne vode dokazujejo, da podzemni vodi na Ljubljanskem polju lahko pripi{emo kakovost, ki v njegovem osrednjem delu zaradi svoje dinamike {e izkazuje lastnosti, ki bi jih ob upo{tevanju dolo~b Uredbe o standardih kakovosti podzemne vode (UL RS 100/2005) lahko ozna- ~ili kot dobro kemijsko stanje. Podrobna analiza pa dokazuje, da lokalno vendarle obstajajo mesta z ve~jimi obremenitvami, kot jih kaèjo reprezentativna mesta dràvnega monitoringa kakovosti podzemnih voda. Antropogeni vplivi so raznovrstni, {tevilni in razpr{eni, zato je tèko ali nemogo~e lo~iti en vpliv od drugega in ga pripisati izklju~no vrti~karstvu. Pomembna je ugotovitev, da obstaja mònost, da vrti~- karstvo ne povzro~a zgolj obremenitve vodnih virov zaradi morebitne ~ezmerne in/ali napa~ne rabe rastlinskih hranil in rastlinskih za{~itnih sredstev, ampak lahko neurejeno vrti~karstvo pomeni tudi {tevilne druge vplive na okolje, na primer vpliv zaradi neurejenega odvajanja komunalnih odpadnih voda. Kljub intenzivnosti vrti~karstva na razli~nih vplivnih obmo~jih ~rpali{~ (Jar{ki prod, Kle~e, [entvid, Hrastje) rezultati presku{anj podzemne vode eksplicitnih vplivov vrti~karstva ne potrjujejo, ali, povedano druga~e, drugi antropogeni vplivi so tako intenzivni, da prevladajo nad vrti~karskimi. Ta ugotovitev pa nikakor ne sme biti podlaga za morebitna razmi{ljanja o nadaljnji primernosti nekaterih obstoje~ih obmo~jih vrti~kov. Ta na neposredna prispevna obmo~ja ~rpali{~ ne spadajo, saj pomenijo preveliko tveganje za varno oskrbo Ljubljane s pitno vodo. Rezultati matemati~nega modeliranja toka podzemne vode ne glede na ugodne rezultate fizikal- no-kemijskih presku{anj nedvoumno potrjujejo, da nekatera od obstoje~ih vrti~karskih obmo~jih lahko vplivajo na skladnost pitne vode, saj se razprostirajo na neposrednem prispevnem obmo~ju ~rpali{~. Vrti~- karska obmo~ja na vodovarstvenem obmo~ju z oznako VVO I se morajo glede na dolo~be Uredbe o vodovarstvenem obmo~ju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (UL RS 120/2004 in 7/2006) odstraniti. Z vidika dolgoro~ne za{~ite vodnih virov in trajnostnega ravnanja z vodovarstvenim prostorom pa bi bilo potrebno, da Mestna ob~ina Ljubljana vrti~karstva na vodovarstvenem obmo~ju IIA ne dovoljuje. V preteklosti so ljubljanska obmo~ja vrti~kov praviloma nastajala nena~rtovano in nenadzorovano, zato ne presene~a, da so locirana tudi tam, kamor z vidika za{~ite podzemne vode ne spadajo. Dana{nji in tudi prostorski na~rtovalci v preteklosti, ki so è imeli dovolj znanja ter informacij in bili ob tem dovolj okoljevarstveno ozave{~eni, nekaterih od obstoje~ih obmo~ij vrti~kov zagotovo ne bi umestili na obmo~- ja, kjer trenutno so. Z vidika za{~ite podzemne vode so povsem neustrezne lokacije na ranljivih neposrednih prispevnih obmo~jih vodarn (na primer ob vodarni Kle~e), saj ~asa za ukrepanje, s katerim bi prepre- ~ili morebitno {iritev onesnaèval do posameznih ~rpali{~, ni. Zaradi plitvih vodonosnih plasti, nad katerimi poteka intenzivno vrti~karstvo, in bliìne vodarne smo med tvegana uvrstili tudi najve~je ljubljansko obmo~- je vrti~kov, locirano na desnem bregu jùno od ^rnu~. Z vidika za{~ite vodnih virov so sprejemljivej{e vrti~karske lokacije, ki so nekoliko bolj oddaljene od osrednjega dela Ljubljanskega polja, pri ~emer se dejavnikom tveganja tistih, ki leìjo gorvodno od ~rpali{~, ni mogo~e povsem izogniti. Na kakovost podzemne vode osrednjega dela vodonosnika namre~ vpliva tudi podzemna voda, ki vanj doteka z obrobja. Dinamika podzemne vode na obrobju je po~asnej{a, to pa omogo~a koncentriranje onesnaèval na tem obmo~ju. Tveganje je sicer bistveno manj{e kot v neposredni bliìni ~rpali{~, ne predstavlja ga zgolj vrti~karstvo in je sprejemljivo, a se ga dolgoro~no ne sme spregledati. Vrti~karska obmo~ja dolvodno in jùneje od ~rpali{~ (Zalog, [tepanjsko naselje, rob Ljubljanskega barja) so z vidika vplivov na kakovost vodnih virov, namenjenih za javno oskrbo s pitno vodo, sprejemljiva. Pogoj za okolju prijazno vrti~karstvo je nadgradnja manjkajo~ih znanj, saj vrti~karstvo predstavlja pove~ano tveganje za okolje zlasti zaradi nenamernih neustreznih ravnanj. Z izobraèvanjem vrti~karjev bi se lahko tveganje za njihovo zdravje, obenem pa tudi za onesnaèvanje okolja, vklju~no z vodnimi viri, pomembno zmanj{alo. S pomo~jo anketnih rezultatov in uporabe GIS orodij lahko podamo kon~no oceno primernosti lokacij obmo~ij vrti~kov, predvidenih v osnutku izvedbenega prostorskega na~rta Mestne ob~ine Ljubljana. Povr{ina teh obmo~ij se bo skr~ila za skoraj polovico, a tudi med na~rtovanimi vrti~ki so nekatera, 204 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 ki ne upo{tevajo minimalnih lokacijskih standardov. Lokacije treh obmo~ij vrti~kov so zelo vpra{ljive, {e zlasti ker so v neposredni bliìni pomembnej{ih prometnic in predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje vrti~karjev. Od splo{ne privla~nosti vrti~karskih obmo~ij sta odvisna tudi njihova nadaljnja usoda in celoten projekt »urejenega vrti~karstva« v Mestni ob~ini Ljubljana. Analiza privla~nosti kaè, da je najbolj primerno na~rtovano obmo~je vrti~kov na Livadi in izpostavlja nekatere pomanjkljivosti posameznih predvidenih obmo~ij vrti~kov, ki bi jih lahko pripravljavci prostorskega na~rta odpravili in s tem vplivali na izbolj{ano splo{no privla~nost vrti~kov na njih. Uspe{nost urejanja vrti~karskih obmo~ij je v veliki meri odvisna tudi od lastni{kega stanja, ki se lahko izkaè za zelo problemati~no. Mestna ob~ina namre~ na predvidenih lokacijah na~rtovanih vrti~kov obvladuje le majhen delè zemlji{~ in ima zato dokaj omejene vzvode za njihovo enotno in skladno urejanje. Odkup ve~ kot 400.000 m2 zasebnih zemlji{~ pa je tudi velik finan~ni zalogaj, zato bi lahko mestna oblast na predvidenih vrti~karskih obmo~jih lahko razmislila tudi o vzpostavitvi zasebno-javnega partnerstva. Nenazadnje je treba omeniti tudi mikroelemente urejanja obmo~ij vrti~kov, ki niso zanemarljivi. Ustrezni akti bodo predpisovali urbano opremo teh obmo~ij in tudi najemna razmerja. Nujno je, da je zagotovljena vsaj temeljna infrastruktura (vodovod, kanalizacija za odpadne vode, sanitarije, urejen odvoz odpadkov, kolesarnica, urejen dostop do parkiri{~ ali avtobusnih postajali{~). V osnutku izvedbenega prostorskega na~rta MOL (Medmrèje 3) so tudi nekatera druga priporo~ila urejanja, ki se zdijo zelo tehtna: razmerje med pozidanimi in obdelovalnimi zemlji{~i mora biti najve~ 30 : 70, velikost lesenih lop najve~ 2 × 2 m, velikost posamezne parcele med 50 in 100 m2, med vrti~ki pa morajo biti notranje lo~evalne poti. Pomemben je tudi videz teh obmo~ij, ki bi morala biti notranje ~im bolj homogena (enaka urbana oprema – ograje, lope in zaboji) in se hkrati kakovostno vklju~evati v {ir{i urbani prostor. Zaèlena je zakritost vrti~karskih obmo~ij z ìvo mejo, ki deluje hkrati kot vizualna in zvo~na bariera (Poga~nik 2000). Ker je pomemben vzgib vrti~karstva tudi druènje, je na teh obmo~jih primerno zagotoviti tudi skupni prostor, ki je lahko namenjen tako druàbnim dogodkom kot tudi izobraèvanju vrti~karjev o kakovostni pridelavi hrane, na primer ekolo{ki pridelavi, ustreznem gnojenju, rabi fitofarmacevtskih sredstev in podobnem. Vrti~karstvo v Ljubljani je pre{lo è nekaj ìvljenjskih obdobij. Zdaj je pred povsem novim izzivom, saj morajo vrti~karji in mestne oblasti poiskati dogovor, ki bo v zadovoljstvo tako vrti~karjev kot mestnih upravljavcev, nenazadnje pa tudi vseh Ljubljan~ank in Ljubljan~anov. Tak{no èljo in tudi pripravljenost je mogo~e zaznati tudi ob prebiranju predgovorov v tej knjigi. Upamo, da smo z njo uspeli predstaviti mnoga nova spoznanja o tej prepoznavni mestni dejavnosti, ki je v zadnjih letih za~ela doìvljati temeljito preobrazbo, obenem pa objektivno oceniti njeno vlogo v razvoju Ljubljane. 205 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj 16 TERMINOLO[KI SLOVAR^EK 16.1 RAZLAGA IZBRANIH STROKOVNIH IZRAZOV absorpcija vpijanje in raztapljanje plinov in teko~in v drugih snoveh, pri ~emer dolo~ena snov prodre v globino druge snovi adsorbcija fizikalna ali kemijska vezava plinov, teko~ine ali trdne snovi na povr{ino neke druge snovi akaricid fitofarmacevtsko sredstvo za zatiranje pr{ic antropogena tla tla, mo~no spremenjena z me{anjem, dodajanjem razli~nih mineralnih, organskih ali celo umetnih snovi, gnojil, organskih ostankov S: antropogena prst antropogena prst ➤ antropogena tla atmosferilije vse kemi~no in/ali fizikalno delujo~e snovi v spodnji plasti ozra~ja, ki povzro~ajo, pospe{ujejo razpadanje Zemljine skorje avtarki~no kmetijstvo kmetijstvo, namenjeno neposrednemu zadovoljevanju potreb po hrani in drugih potreb{~inah kmetovalca in njegove druìne, pri ~emer se z morebitno prodajo zagotavljajo izklju~- no sredstva za nakup najnujnej{ih dobrin S: samooskrbno kmetijstvo, samozadostno kmetijstvo PRIM.: tr`no kmetijstvo barakarsko naselje praviloma nelegalno obmestno naselje brez ustrezne komunalne infrastrukture in z objekti iz nekakovostnih gradbenih materialov, na primer iz lesa, plo~evine, plasti~nih mas bifenil v naravi izredno obstojna umetna organska spojina iz skupine cikli~nih ogljikovodikov, sestav-ljena iz dveh fenilnih obro~ev ali skupin, ki na organizme deluje strupeno, povzro~a po{kodbe tkiv in mutacije biocid okolju lahko {kodljiva kemi~na ali naravna snov, ki se uporablja v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji in medicini za selektivno zatiranje povzro~iteljev bolezni in {kodljivih organizmov biolo{ko kmetovanje okoljsko neopore~no kmetovanje, ki temelji na naravnem ravnovesju v sistemu tla ali prst–kulturne rastline–doma~e ìvali–~lovek in sklenjenem kroènju hranil v njem, pri ~emer se namesto mineralnih gnojil, fitofarmacevtskih sredstev, tèke kmetijske mehanizacije uporabljajo naravne snovi in sonaravni postopki pridelovanja S: ekolo{ko kmetovanje, sonaravno kmetovanje PRIM.: integrirano kmetovanje, konvencionalno kmetovanje ~akalna doba ➤ karenca ~rna gradnja gradnja brez predhodne odobritve upravnega organa, pogosta zlasti na obrobju mest ~rpali{~e ➤ vodarna degradacija okolja zmanj{evanje kakovosti naravnega ali kulturnega okolja zaradi onesnaèvanja, preobremenjevanja s {kodljivimi snovmi degradacija prsti ➤ degradacija tal degradacija tal poslab{anje fizikalnih, kemi~nih in bioti~nih lastnosti tal, pri ~emer izgubljajo sposobnost izvajanja za ìvljenje bistvenih funkcij, kar se dogaja ob onesnaènju tal, eroziji, zbijanju tal, dezer-tifikaciji, zaslanjevanju, zmanj{evanju vsebnosti talne organske snovi, izgubah zaradi pozidave, zmanj{evanju talne biotske raznovrstnosti, poplavah, plazovih S: degradacija prsti divje odlagali{~e odpadkov ➤ nedovoljeno odlagali{~e odpadkov dobro kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode kemijsko stanje vodnega telesa pod- zemne vode, ki izpolnjuje pogoje za dobro kemijsko stanje, dolo~ene z Uredbo o standardih kakovosti podzemne vode drift zana{anje fitofarmacevtskih sredstev ob uporabi zunaj prej dolo~enega obmo~ja ekolo{ko kmetovanje ➤ biolo{ko kmetovanje ekosistem uravnoteèna celota razli~nih, medsebojno odvisnih organizmov skupaj z neìvimi sestavinami okolja, v kateri kroìjo snovi in energija ekstenzifikacija zmanj{evanje intenzivnosti obdelave kmetijskih zemlji{~ zaradi pomanjkanja delovne sile ali/in prilagajanja maksimalne zemlji{ke rabe optimalni, manj intenzivni PRIM.: intenzifikacija 206 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 ekstenzivno kmetijstvo kmetovanje, pri katerem je zaradi manj{ih koli~in vloènega dela, kapitala in energije donosnost odvisna zlasti od rodovitnosti zemlji{~ PRIM.: intenzivno kmetijstvo fini melj talni delci velikosti med 0,05 in 0,002 mm fitofarmacevtsko sredstvo kemi~no sredstvo za varstvo rastlin pred pleveli, {kodljivci ter povzro- ~itelji bolezni S: sredstvo za varstvo rastlin, za{~itno sredstvo fitotoksi~nost strupenost za rastline, za~asne ali trajne po{kodbe rastlin, ki se kot nekroze, razbarvanja, zaostala rast pojavljajo zaradi sprejema toksi~nih snovi iz tal ali prsti oziroma nanosa na rastlino fungicid kemi~no sredstvo za zatiranje glivi~nih bolezni gojenih kulturnih rastlin funkcije tal razli~na vloga tal kot naravnega vira, zlasti pridelava hrane in druge biomase, kroènje snovi in energije, razgradnja in nevtralizacija onesnaèval, filtriranje in ~i{~enje padavinske in poplavne ter napajanje podzemne vode, biolo{ki habitat in skladi{~e genov, vir surovin, ohranjanje naravne in kulturne dedi{~ine, prostor za ~lovekovo infrastrukturo generacijsko gospodinjstvo gospodinjstvo, ki ga sestavljajo ~lani, stari od 0 do 19, od 20 do 59 in nad 60 let geografija prsti ➤ pedogeografija glina talni delci, manj{i od 0,002 mm, ve~inoma minerali glin in kovinski oksidi, najpomembnej{i medij za fizikalno-kemijske procese v tleh ali prsti gnojenje vnos rastlinskih hranil v tla ali prst oziroma na rastline z namenom oskrbe gojenih kulturnih rastlin s hranili, potrebnimi za njihovo rast in razvoj gnojevka teko~i ali uteko~injeni iztrebki doma~ih ìvali, kot sta blato in se~, brez ali z manj{im dodatkom stelje in z ve~jim ali manj{im dodatkom vode gnojilo organska ali mineralna snov oziroma me{anica snovi, ki vsebuje rastlinska hranila in je namenjena spodbujanju rasti kulturnih rastlin gnojnica teko~a me{anica se~a doma~ih ìvali z vodo in snovmi, ki nastanejo iz se~a zaradi naravne presnove in odcednih voda iz gnoji{~ gojena rastlina ➤ kulturna rastlina gospodinjstvo temeljna drùbenogospodarska skupnost, ki jo sestavljajo druìnski ~lani ali osebe, ki skupaj bivajo in imajo skupna sredstva za zadovoljevanje bistvenih ìvljenjskih potreb gozdna prst ljudski izraz za zgornje organske ali mo~no humozne horizonte gozdnih tal, ki so rahli in/ali drobljivi, mrvi~aste, grudi~aste ali ore{kaste strukture, pogosto s kislo ali z mo~no kislo, redkeje z nevtralno reakcijo greda oddeljena ploskev na vrtu ali vrti~ku zaradi pridelovanja razli~nih kulturnih rastlin v razli~nih obdelovalnih reìmih gredica majhna greda grobi melj talni delci velikosti med 0,2 in 0,05 mm HACCP (Hazard Analysis of Critial Control Points) nadzor kakovosti vodnih virov herbicid kemi~no sredstvo za zatiranje plevelov hidrolo{ki krog neprekinjen proces prehajanja vode z Zemljinega povr{ja v ozra~je in nazaj zaradi izhlapevanja vode s povr{ine kopnega in vodnih objektov, prenosa vodnih hlapov na velike razdalje z zra~nimi tokovi, kondenzacije vlage, padavin in pronicanja vode v tla zaradi Son~evega sevanja in Zemljine tènosti hlevski gnoj iztrebki doma~ih ìvali, kot sta blato in se~, ki so zaradi pome{anosti s steljo v trdnem stanju hobi kmetijstvo ➤ ljubiteljsko kmetijstvo horizont prsti ➤ talni horizont hortikultura 1. ➤ vrti~karstvo 2. ➤ vrtnarstvo hranilo ➤ rastlinsko hranilo humus dobro preperela organska snov tal ali prsti infiltracija 1. vtekanje vode iz prispevnega obmo~ja v vodonosnik s podzemno vodo 2. vpijanje vode v tla ali prst 207 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj infrastruktura celota materialnih in nematerialnih naprav, objektov in ustanov, ki omogo~ajo gospo-darsko dejavnost dolo~ene skupnosti, praviloma izbolj{ujejo kakovost bivalnega okolja in prebivalstvu zagotavljajo vsakdanje ìvljenje, nemoteno delovanje insekticid kemi~no sredstvo za zatiranje ùèlk integrirano kmetovanje kmetovanje, pri katerem se agrotehni~ni ukrepi, na primer uporaba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, uravnoteèno uporabljajo ob skladnem upo{tevanju gospodarskih, ekolo{kih in toksikolo{kih dejavnikov PRIM.: biolo{ko kmetovanje, konvencionalno kmetovanje intenzifikacija pove~evanje intenzivnosti obdelave kmetijskih zemlji{~ zaradi ve~je koli~ine vloènega dela ali kapitala in energije pri kmetovanju, ki se praviloma kaè v obilnej{em, donosnej{em pridelku znotraj iste zemlji{ke kategorije ali v spreminjanju manj intenzivnih zemlji{kih kategorij v bolj intenzivne PRIM.: ekstenzifikacija intenzivno kmetijstvo kmetovanje, pri katerem se zaradi ve~jih koli~in vloènega dela, kapitala, energije, gnojil in za{~itnih sredstev ali tehnolo{ko naprednej{ih na~inov pridelave dosegajo ve~ji ali kakovostnej{i pridelki ali ve~ji dohodek, vendar obi~ajno tudi zelo obremenjuje, onesnaùje okolje PRIM.: ekstenzivno kmetijstvo izkopani vodnjak vodnjak z ve~jim premerom, izdelan s kopanjem ja{ka in morebitno obdelavo sten zlasti zaradi individualne oskrbe z vodo iz plitvo leè~e podtalnice izvrtani vodnjak vodnjak z manj{im premerom, ki se z mehanskim svedrom izvrta v tla zlasti zaradi individualne oskrbe z vodo iz globlje leè~e podtalnice javni potni{ki promet prevoz potnikov z javnimi vozili, ki poteka po stalnih linijah, rednem voznem redu in z dolo~eno tarifo karenca ~as, ki mora prete~i od zadnjega tretiranja s fitofarmacevtskim sredstvom do spravila ali ètve tretiranih rastlin, da je njihovo uìvanje zdravju ne{kodljivo S: ~akalna doba kategorizacija kmetijskih zemlji{~ razvr{~anje kmetijskih zemlji{~ v zemlji{ke kategorije glede na njihovo kakovost, na~in obdelave ali primernost za dolo~eno vrsto kmetijske rabe kmetijska povr{ina ➤ kmetijsko zemlji{~e (1, 2) kmetijska raba tal razporejenost zemlji{~ glede na njihovo uporabo v kmetijstvu PRIM.: mestna raba tal kmetijsko zemlji{~e 1. v statistiki zemlji{~e kot pridelovalna kategorija, ki ga poleg zemlji{kih kategorij obdelovalnih zemlji{~ sestavljajo tudi pa{niki S: kmetijska povr{ina PRIM.: obdelovalno zemlji{~e 2. v kmetijstvu zemlji{~e, ki se uporablja ali ga je mogo~e uporabljati za pridelovanje kulturnih rastlin in/ali rejo doma~ih ìvali S: kmetijska povr{ina kmetijstvo 1. najstarej{a temeljna gospodarska dejavnost, vezana na obdelavo zemlji{~, na primer poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradni{tvo, in z njo povezane dejavnosti, kot so ìvinoreja, doma~a pre-delava kmetijskih pridelkov, ki zadovoljujejo potrebe ljudi po hrani, pija~i, pridobivanju industrijskih surovin, vzreji delovnih ìvali 2. temeljna gospodarska dejavnost, katere namen je pridelava rastlinskih ìvil, industrijskih rastlin in prireja mesa kmetovanje obdelovanje kmetijskega zemlji{~a, prireja ìvine, delo v gozdu kot na~in ìvljenja, preìvljanja, zagotavljanja zaslùka koeficient infiltracije mera hitrosti vpijanja vode v tla ali prst (cm/uro, mm/uro), odvisna od teksture in strukture posameznih horizontov, njihove trenutne vlànosti in zgradbe talnega profila kolobarjenje sistemati~no, periodi~no vrstenje kulturnih rastlin na istem zemlji{~u zaradi ohranjanja rodovitnosti tal ali prsti ob doseganju ~im ve~je pridelave v dalj{em obdobju komercialno kmetijstvo ➤ tr`no kmetijstvo konvencionalno kmetovanje kmetovanje, pri katerem uporabljajo v preteklosti uveljavljene kmetijske tehnike, na primer globoko oranje in ve~jo rabo gnojil, pri ~emer prevladuje interes za pove~evanje koli~ine pridelka, mòni negativni vplivi kmetovanja na okolje ali kakovost pridelkov pa se upo{tevajo le v manj{i meri PRIM.: biolo{ko kmetovanje, integrirano kmetovanje krajina ➤ pokrajina (3) 208 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 kriti~na imisijska vrednost (KV) vsebnost dolo~ene nevarne snovi v tleh, pri kateri zaradi {kodljivih u~inkov ali vplivov na ~loveka in okolje onesnaèna tla ali prst niso primerna za pridelavo rastlin, namenjenih prehrani ljudi ali ìvali ter za zadrèvanje ali filtriranje vode kultivacija zemlji{~ izbolj{evanje ali urejanje zemlji{~, manj primernih za kmetovanje, na primer barij, mo~virij, v obdelovalna zemlji{~a in njihovo usposabljanje za kmetijsko obdelavo z uravnavanjem koli~ine vode in vlage v tleh ali prsti, odstranjevanjem {ote, fizikalnim in kemi~nim izbolj{evanjem tal ali prsti, zlasti s trebljenjem kamenja, apnenjem, gnojenjem, dodajanjem kakovostnej{ih tal ali prsti kultura ➤ kulturna rastlina (1, 2) kulturna rastlina 1. rastlina, katere lastnosti so izbolj{ane skozi ~as z na~rtno selekcijo in `lahtnje-njem ali mutacijami, namenjena za prehrano ljudi, doma~ih ìvali, industrijsko predelavo S: kultura 2. rastlina, ki se jo goji z dolo~enim namenom S: gojena rastlina, kultura ljubiteljsko kmetijstvo kmetijstvo, pri katerem so glavni motivi kmetovanja dejavne oblike preìvljanja prostega ~asa in tènje po pridelovanju dodatne lastne, biolo{ko neopore~ne hrane S: hobi kmetijstvo makrohranilo hranilo, ki ga rastline za rast in razvoj potrebujejo v ve~jih koli~inah, prvenstveno du{ik, fosfor, kalij, drugotno pa kalcij, magnezij in `veplo PRIM.: mikrohranilo mejna imisijska vrednost (MV) vsebnost dolo~ene nevarne snovi v tleh, ki pomeni tak{no obremenitev tal, da so zagotovljene ìvljenjske razmere za rastline in ìvali, in pri kateri se ne slab{ata kakovost podzemne vode ter rodovitnosti tal ali prsti; pod to vrednostjo so u~inki ali vplivi na zdravje ~loveka ali okolje {e sprejemljivi melj talni delci velikosti med 0,2 in 0,002 mm, zlasti okru{ki kamnin, minerali in novotvorbe, medij s pomembno vlogo v fizikalno-kemijskih procesih v tleh ali prsti mestna magistrala kategorizirana mestna cesta za povezovanje mestnih ~etrti, nadaljevanje dràvne ceste, obi~ajno z vmesnim delilnim pasom, s {tirimi voznimi pasovi in pogostimi zunajnivojskimi kri- ì{~i PRIM.: mestna vpadnica mestna raba tal raba tal za ~lovekove dejavnosti v mestih, na primer za stanovanjsko gradnjo, industrijo, trgovino, rekreacijo S: urbana raba tal PRIM.: kmetijska raba tal mestna vpadnica prometno pomembna cesta, ki povezuje sredi{~e mesta z zaledjem ali s cestami vi{je kategorije v mestni bliìni, zlasti z mestnimi magistralami, avtocestami PRIM.: mestna magistrala mikrohranilo hranilo, zlasti kovine bor, baker, èlezo, klor, mangan, cink in molibden, ki ga rastline za rast in razvoj potrebujejo v manj{ih koli~inah PRIM.: makrohranilo mikroorganizem enoceli~ni organizem ali organizem nekaterih ve~celi~nih vrst, ki je tako droben, da ni viden s prostim o~esom, zato ga lahko opazujemo le skozi mikroskop mineralno gnojilo spojina ali snov, pridobljena ali spremenjena v industrijskem postopku, ki, ne glede na agregatno stanje, vsebuje rastlinska hranila in se tlom ali rastlinam dodaja zaradi izbolj{anja rasti rastlin, pove~anja pridelka, izbolj{anja kakovosti pridelka, izbolj{anja rodovitnosti tal ali prsti mineralno olje olje, ki ga dobivajo kot stranski proizvod pri destilaciji nafte in se najve~ uporablja pri vzdrèvanju motornih vozil kot motorno olje, sicer pa tudi v industriji mlado gospodinjstvo gospodinjstvo, ki ga sestavljajo ~lani, stari od 0 do 19 in od 20 do 59 let monitoring organiziran sistem meritev, opazovanj stanja, pojavov, sprememb kakovosti okolja in njegovih sestavin, na primer zraka, vode, tal ali prsti, ki omogo~a vrednotenje kakovosti okolja in dolo~itev ukrepov za njegovo varstvo, za{~ito monitoring tal organiziran sistem meritev lastnosti tal ali prsti, opazovanj stanja, pojavov in sprememb kakovosti tal, ki omogo~a vrednotenje in nadaljnje ukrepanje nadomestno kmetijsko zemlji{~e kmetijsko zemlji{~e na novi lokaciji, do katerega je lastnik upravi~en zaradi odvzema, odkupa dela njegove posesti ob uveljavljanju {ir{ega drùbenega interesa, zlasti graditve cestnega in drugega infrastrukturnega omrèja, graditve stanovanjskih in drugih objektov 209 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj najve~ji dovoljeni odmerek (Tolerable Upper Intake Level – UL) najve~ja dnevna koli~ina zauìte snovi, ki v dolo~eni populaciji najverjetneje {e ne predstavlja tveganja za pojav stranskih u~inkov; prehranski cilj je uporabiti UL kot vodilo za zgornjo mejo vnosa dolo~ene snovi s prehrano nedovoljeno odlagali{~e odpadkov neurejeno, uradno nedovoljeno in okolju praviloma {kodljivo odlagali{~e odpadkov S: divje odlagali{~e odpadkov neproduktivno zemlji{~e zemlji{~e, ki ni v funkciji za kmetijsko pridelavo ali kako drugo obliko proi-zvodnje S: nerodovitno zemlji{~e, neuporabno zemlji{~e, rodovitno zemlji{~e PRIM.: nerodovitno zemlji{~e, neuporabno zemlji{~e, rodovitno zemlji{~e nerodovitno zemlji{~e zemlji{~e, na katerem rastline zaradi pomanjkanja hranil ali drugih kemijskih in fizikalnih razlogov ne uspevajo ve~ ali le slabo uspevajo PRIM.: neproduktivno zemlji{~e, neuporabno zemlji{~e, rodovitno zemlji{~e neuporabno zemlji{~e zemlji{~e, neprimerno za kmetijsko, gozdarsko rabo in/ali pridobivanje surovin PRIM.: neproduktivno zemlji{~e, nerodovitno zemlji{~e, rodovitno zemlji{~e obdelovalna povr{ina ➤ obdelovalno zemlji{~e obdelovalno zemlji{~e zemlji{~e kot obdelovalna kategorija, na katerem se pridelujejo polj{~ine, vrtnine, to je njiva, vrt, ki je zasajeno z ve~letnimi nasadi, to je hmelji{~e, sadovnjak, vinograd, ali s tra-vo za prirejo doma~ih ìvali, to je travnik S: obdelovalna povr{ina PRIM.: kmetijsko zemlji{~e (1) obmejek ➤ omejek obremenjevanje okolja 1. raba, izraba okolja, njegovih sestavin, s katero se okolje siroma{i, na~enja, onesnaùje, in se zmanj{uje njegova kakovost 2. posegi v okolje, ki vplivajo na spreminjanje temeljnih ìvljenjskih funkcij, spreminjajo, zmanj{ujejo obseg ali motijo kroènje snovi in energije v ekosistemih ter s tem motijo in {kodljivo vplivajo na izvajanje okoljskih funkcij, stanje biosfere odlagali{~e odpadkov prostor za odlaganje odpadkov, zlasti komunalnih, ki tehnolo{ko urejen malo obremenjuje, onesnaùje okolje ogljikovodik kemijska spojina, ki v svoji osnovni strukturi oziroma molekuli vsebuje ogljik in vodik ohi{nica 1. zasebni vrt okrog individualne ali vrstne hi{e 2. majhno zasebno zemlji{~e, ki ga je v okviru popolnoma kolektiviziranega kmetijstva v nekdanjih socialisti~nih dràvah vzhodnega bloka v last dobil kmetijski delavec, ki na njem samostojno gospodari, pridelane vi{ke pa lahko tudi prodaja okolje 1. prostor, ki s svojimi sestavinami omogo~a ìvljenje na Zemlji in vpliva nanj 2. del narave, kamor seè ali bi lahko segel vpliv ~lovekovega delovanja omejek nezoran, travnat del med njivami, navadno kot posestna meja, ki je lahko tudi pot za dostop na blìnje parcele S: obmejek PRIM.: ozara onesnaèvalo kakr{nokoli snov, ki lahko povzro~i onesnaènje S: onesnaìlo onesnaìlo ➤ onesnaèvalo onesnaèvanje okolja zmanj{evanje kakovosti in naravnih samoobnovljitvenih zmogljivosti okolja, ki jih povzro~a ~lovek s svojim delovanjem in neposrednim ali posrednim vna{anjem dolo~enemu okolju {kodljivih oziroma nevarnih snovi, energije, organizmov opozorilna imisijska vrednost (opozorilna vrednost – OV) tak{na vsebnost posamezne nevarne snovi v tleh, ki pri dolo~enih vrstah zemlji{ke rabe pomeni verjetnost {kodljivih u~inkov ali vplivov na zdravje ~loveka oziroma okolje ostarelo gospodinjstvo gospodinjstvo, ki ga sestavljajo izklju~no ~lani, stari nad 60 let ozara travnat svet na koncu njive, na katerem se pri oranju obra~a plug PRIM.: omejek parcela najmanj{i, natan~no izmerjeni kos zemlji{~a v lasti enega ali ve~ lastnikov, pripadajo~ posamezni katastrski ob~ini, v zemlji{kem katastru voden pod dolo~eno {tevilko PRIM.: zemlji{ki kos pedogenetski dejavnik dejavnik, pomemben za nastanek tal ali prsti in njihovo spreminjanje, zlasti ~as, mati~na podlaga, podnebje, relief, ìvi organizmi in ~lovek pedogeografija veja fizi~ne geografije, ki prou~uje prsti ali tla kot del pokrajine in njihovo povezanost z drugimi pokrajinskimi dejavniki S: geografíja prstí pedogeneza nastajanje in/ali spreminjanje tal ali prsti pod vplivom pedogenetskih dejavnikov 210 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 pedologija naravoslovna veda o tleh ali prsti, ki preu~uje tla kot naravno telo, njihov nastanek in razvoj, fizikalne, kemijske in biolo{ke lastnosti, rodovitnost, prepletanje z drugimi deli kopenskih ekosistemov ter tla ali prsti opisuje in klasificira pesek talni delci, ve~ji od 0,2 mm, sestavljeni zlasti iz kamninskega drobirja, redko novotvorb, pomemben medij predvsem za fizikalne in v manj{i meri kemijske procese v tleh ali prsti pesticid kemi~no sredstvo iz skupine fitofarmacevtskih sredstev ali biocidov pitna voda 1. voda, ki ustreza predpisom s podro~ja zdravstvene ustreznosti ìvil, to je voda v njenem prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo in ne glede na to, ali se dobavlja iz vodovodnega omrèja sistema za oskrbo s pitno vodo, cistern ali kot predpakirana voda 2. vsa voda, ki se uporablja za proizvodnjo in promet ìvil plastenjak s plasti~nim materialom pokrit ali nadkrit, lahko ogrevan rastlinjak, namenjen intenzivnemu pridelovanju vrtnin, sadnih in okrasnih rastlin, rezanega cvetja PRIM.: steklenjak podtalna voda ➤ podtalnica podtalnica podzemna voda v zasi~enem obmo~ju in v neposrednem stiku s tlemi ali podtaljem, ki se navadno nabira v sipkih kamninah nad neprepustnimi plastmi S: podtalna voda, podzemna voda (2), talna voda (1), talnica podzemeljska voda ➤ podzemna voda (1) podzemna voda 1. voda v zgornjem delu Zemljine skorje v plinastem, teko~em ali trdnem agregatnem stanju S: podzemeljska voda 2. ➤ podtalnica pokrajina 1. del Zemljinega povr{ja, ki ima glede na prepletanje geografskih pojavov, prvin in sou- ~inkovanje geografskih dejavnikov svojstven zna~aj, videz, po katerem se razlikuje od okolice 2. ozemlje s prevlado ene ali ve~ pokrajinskih prvin 3. videz Zemljinega povr{ja, pejsà S: krajina poroznost tal lastnost tal ali prsti glede na prostornino vseh por v njih, v katerih se izmenjujeta voda in zrak, izraèna v odstotkih od dolo~ene prostornine izbranih tal ali prsti v naravi posestna struktura dolo~itev, razvrstitev zemlji{ke posesti po lastni{tvu, sektorju lastni{tva, {tevilu zemlji{kih kosov ali parcel, njihovi obliki in oddaljenosti od kme~kega doma ppm (parts per million) {tevilo masnih ali volumskih delov izbrane snovi v milijonu delov raztopine ali zmesi pregnojenost tal ~ezmerna zaloènost tal ali prsti z rastlinskimi hranili glede na priporo~ljivo koli~ino za dolo~eno kulturno rastlino, ki se pojavi zlasti zaradi neustrezne rabe gnojil prenova naselja ➤ revitalizacija priporo~en dnevni odmerek (Recommended Dietary Allowance – RDA) povpre~na dnevna koli~i-na hranil, ki zado{~a za prehranske potrebe skoraj vseh (97–98 %) zdravih odraslih; povpre~en vnos blizu dolo~ene RDA vrednosti pomeni, da je tveganje za pomanjkanje dolo~enega mikrohranila zelo majhno prispevno obmo~je ozemlje, s katerega se stekajo vode v dolo~eno vodno telo S: vodozbirno obmo~je prometnica 1. ozek, trakast del kopnega, navadno ustrezno urejen, po katerem poteka prevoz ljudi, tovora, na primer cesta, èleznica, plovna reka, prekop, plovni kanal 2. prometno pomembna cesta prosto~asna dejavnost dejavnost zunaj ~asa namenjenega bivanju, poklicnemu delu in izobraè- vanju, s katero se zadovoljujejo potrebe po oddihu, razvedrilu, rekreaciji PRIM.: rekreacija prst 1. v geografiji preperel povr{inski del Zemljine skorje, ki nastaja in se spreminja zaradi vplivov mati~ne podlage, podnebja, reliefa, vode, ~asa, delovanja organizmov, ~loveka, in omogo~a rast in razvoj rastlin S: tla (2), zemlja 2. v pedologiji ljudski izraz za drobljiv, strukturen in najve~krat dobro humozen sloj tal raba tal ➤ zemlji{ka raba rastlinjak pokrit, ogrevan ali neogrevan prostor za gojenje kulturnih rastlin, namenjen intenzivni, tr`no usmerjeni vrtnarski pridelavi, v katerem se s Son~evim obsevanjem ustvarja u~inek tople grede PRIM.: plastenjak, steklenjak 211 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj rastlinsko hranilo kemijska prvina v obliki razli~nih spojin, ki jo rastline potrebujejo za rast in razvoj S: hranilo razvrednotenje tal ➤ zmanj{anje tr`ne ali uporabne vrednosti tal rekreacija prosto~asna dejavnost, namenjena obnovi in vzdrèvanju telesnih in du{evnih zmogljivosti PRIM.: prosto~asna dejavnost rekultivacija zemlji{~ ponovna ureditev in ozelenitev degradiranega okolja, zlasti odlagali{~ odpadkov, industrijskih odlagali{~, rudni{kih jalovi{~ in dnevnih kopov za {portno, rekreacijsko dejavnost ali za kmetovanje, rast gozda revitalizacija gradbeno in okoljsko izbolj{anje stanja naselja; v {ir{em smislu vklju~uje tudi gospo-darsko, socialno, kulturno, prometno in komunalno prenovo oziroma izbolj{anje bivalnega, delovnega in prosto~asnega okolja S: prenova naselja rodenticid kemi~no sredstvo za zatiranje glodavcev rodovitno zemlji{~e zemlji{~e, ki zaradi kemijskih in fizikalnih lastnosti omogo~a dobro rast in razvoj rastlin PRIM.: neproduktivno zemlji{~e, nerodovitno zemlji{~e, neuporabno zemlji{~e rodovitnost tal v procesu pedogeneze pridobljena lastnost tal ali prsti, ki omogo~a rast in razvoj rastlin samooskrbno kmetijstvo ➤ avtarki~no kmetijstvo samozadostno kmetijstvo ➤ avtarki~no kmetijstvo sediment nevezana mineralna ali organska gmota, nastala z odlaganjem in usedanjem sklad kmetijskih in gozdnih zemlji{~ sklad za upravljanje s kmetijskimi in gozdnimi zemlji{~i, v katerega je vklju~ena nekdanja drùbena posest, ki ima za~asni status dràvne lastnine sonaravno kmetovanje ➤ biolo{ko kmetovanje sredstvo za varstvo rastlin ➤ fitofarmacevtsko sredstvo starajo~e gospodinjstvo gospodinjstvo, ki ga sestavljajo ~lani, stari od 20 do 59 in nad 60 let steklenjak s steklom pokrit, navadno ogrevan rastlinjak, namenjen intenzivnemu pridelovanju vrtnin, sadnih in okrasnih rastlin, rezanega cvetja PRIM.: plastenjak struktura prsti ➤ struktura tal struktura tal oblike povezovanja osnovnih talnih (pe{~enih, meljastih, glinastih) delcev in organske snovi v strukturne skupke ali agregate razli~nih oblik, velikosti in obstojnosti (grudi~asta, ore{kasta, listi~asta, stebri~asta …) S: struktura prsti talna voda 1. ➤ podtalnica 2. voda v porah talnih horizontov talni horizont razli~no debel sloj v talnem profilu, ki je nastal kot posledica pedogenetskih procesov in se od drugih horizontov v profilu razlikuje po globini, debelini ter fizikalnih, kemijskih in biotskih lastnostih S: horizont prsti talnica ➤ podtalnica tehnogena tla tla ali prst, ki jih v celoti ustvari ~lovek bodisi z me{anjem naravnih horizontov in dodajanjem razli~nih mineralnih ter organskih primesi, gnojil in kemijskih snovi bodisi iz razli~nih mineralnih snovi z dodajanjem organske snovi in gnojil oziroma hranil tekstura tal razmerje med deleì pe{~enih, meljnatih in glinastih delcev v tleh ali prsti, talnem horizontu ali horizontu prsti tèka kovina kovina z veliko molekulsko maso, zlasti svinec, cink, kadmij, baker, krom, nikelj, arzen, kobalt, molibden, ki se pri industrijskih postopkih, s prometom in drugimi ~lovekovimi dejavnostmi spro{~a v okolje, v katerem zastruplja zlasti vode in tla ali prsti tla 1. v pedologiji heterogeno naravno telo, sestavljeno iz mineralnih in organskih delcev, nastalo kot posledica pedogenetskih procesov preperevanja, spreminjanja, preme{~anja in me{anja povr{inskega dela litosfere, ki med pedogenezo pridobi rodovitnost, bistveno za nastanek, obstoj in delovanje kopenskih ekosistemov 2. ➤ prst (1) 3. trdna plast Zemljinega povr{ja topla greda toplotno zavarovan, lahko v tla vkopan in s folijo ali steklom za{~iten prostor, namenjen zlasti vzgoji kulturnih rastlin 212 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 trajni nasad nasad kulturnih rastlin, ki se na dolo~enem zemlji{~u uredi za dalj{e obdobje, pri ~emer se rastline intenzivno oskrbujejo in po potrebi pomlajujejo, na primer nasad hmelja, vinske trte, sadnega drevja trajnostni razvoj razvojna usmeritev ~love{ke drùbe, usklajena, uravnoteèna z naravnimi razmerami, ki ohranja okolje, naravne vire za prihodnost tr`no kmetijstvo kmetijstvo, pri katerem se pridelki pridelujejo za prodajo zaradi ustvarjanja dobi~ka in se uveljavlja z izrazitej{o delitvijo dela, nara{~anjem {tevila prebivalcev, industrializacijo S: komercialno kmetijstvo PRIM.: avtarki~no kmetijstvo urbana raba tal ➤ mestna raba tal vodarna objekt, namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa S: ~rpali{~e, vodno ~rpali{~e, vodno zajetje, zajetje vodni kolektor ➤ vodni zbiralnik vodni vir voda, uporabna za gospodarske, gospodinjske in druge namene vodni zbiralnik zbiralnik za pitno, odpadno ali kako drugo vodo, na primer vodo za zalivanje vrtnin, navadno v obliki jarka, cevi, soda S: vodni kolektor vodnjak ja{ek s pitno vodo, skopan do talne vode in obloèn z kamenjem, betonom, opeko, kovino ali lesom vodno ~rpali{~e ➤ vodarna vodno telo vodna gmota z zna~ilnimi lastnostmi, ki se prepoznavno lo~i od drugih vodnih gmot, na primer podtalnica, vodotok, ribnik, morje, somornica vodno telo podzemne vode pomemben in razpoznaven del podzemne vode znotraj enega ali ve~ vodonosnikov vodno zajetje ➤ vodarna vodonosnik plast ali ve~ plasti kamnin ali drugih geolo{kih plasti pod povr{jem, z dovolj veliko poroznostjo in prepustnostjo, da omogo~a znatnej{i tok in/ali odvzem znatnej{ih koli~in podzemne vode vodovarstveno obmo~je obmo~je okrog zajetih vodnih virov, navadno razdeljeno na pasove z razli~no strogim reìmom varovanja, na katerem se z omejeno prostorsko rabo prepre~uje njihovo onesna- èvanje vodovod ➤ vodovodno omrèje vodovodno omrèje sistem naprav za preskrbo prebivalstva s pitno vodo, ki naj bi imel urejen in zavarovan vodni vir, zajetje, vodni zbiralnik, primarno in sekundarno vodovodno omrèje S: vodovod vodozbirno obmo~je ➤ prispevno obmo~je vrstenje vrtnin menjavanje razli~nih vrst gojenih vrtnin na isti gredici v dolo~eni rastni sezoni vrt obdelovalno zemlji{~e, navadno v bliìni lastnikovega doma, na katerem se z intenzivnimi delovni-mi postopki pridelujejo vrtnine, zlasti zelenjava, tudi sadje, cvetje vrti~ek manj{i vrt z gredami, navadno na najetem ali javnem zemlji{~u, zlasti za preìvljanje prostega ~asa, rekreacijo, pridelavo zelenjave za lastno porabo vrti~karsko naselje na~rtno ali nena~rtno nastalo naselje z manj{imi objekti za preìvljanje prostega ~asa, hrambo orodja, nastalo na obmo~ju vrti~kov na mestnem obrobju, zna~ilno za srednjeevropska mesta, v Ljubljani na primer na levem bregu Save jùno od ^rnu~ vrti~karstvo ljubiteljsko vrtnarstvo, raz{irjeno zlasti na obrobjih mest, kjer na vrti~kih lastniki ali najemniki pridelujejo zlasti zelenjavo za lastno porabo in/ali gojijo cvetje S: hortikultura PRIM.: vrtnarstvo vrtna prst ljudski izraz za drobljiv, lahko tudi rahel, dobro strukturiran (najve~krat ore{kast ali grudi~ast), pogosto dobro humozen, dobro ali ~ezmerno zaloèn s hranili, najve~krat nevtralen ali bazi~en, redko kisel in predvsem izrazito antropogeniziran zgornji horizont tal ali prsti na vrtovih in vrti~kih vrtnarstvo zelo intenzivno poljedelstvo, namenjeno pridelovanju vrtnin, okrasnih rastlin, jagodi~evja za lastno porabo ali za prodajo na trgu S: hortikultura (2) PRIM.: vrtí~karstvo 213 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj zabiti vodnjak vodnjak z manj{im premerom, ki se zlasti zaradi individualne oskrbe z vodo iz plitvo leè~e podtalnice naredi tako, da se v tla zabije tanka, v spodnjem delu naluknjana cev zadostna zauìta koli~ina (Adequate Intake – AI) primeren vnos oziroma ustrezna koli~ina hranila za dolo~eno skupino zdravih ljudi nekega prebivalstva zajetje ➤ vodarna za{~itno sredstvo ➤ fitofarmacevtsko sredstvo zelenjadarstvo vrtnarstvo s tr`no naravnanim pridelovanjem zelenjave zemlja ➤ prst (1) zemlji{~e omejen del Zemljinega povr{ja, ki se v prostorskih vedah najve~krat preu~uje v zvezi z njegovo rabo, lastni{tvom zemlji{ka kategorija kmetijsko ali gozdno zemlji{~e, ki je glede na na~in pridelovanja, njegov pomen in videz stalno ali obdobno vodeno v zemlji{kem katastru, na primer njiva, vrt, vinograd, sadovnjak, travnik, pa{nik, gozd, ko{enica, barjanski travnik zemlji{ka raba raba zemlji{~ v okviru razli~nih ~lovekovih dejavnosti in potreb (kmetijstvo, delo, promet, bivanje, razvedrilo, {port …) v pokrajini S: raba tal zemlji{ka razdrobljenost raz~lenjenost va{kega zemlji{~a na manj{e enote, na primer zemlji{ke kose, parcele, posamezne kmetije zemlji{ki kos najmanj{e strnjeno kmetijsko zemlji{~e na dolo~enem posestvu, ki ga sestavlja ena sama parcela ali skupina parcel, zasajenih z isto kulturno rastlino in/ali z enakim obdelovalnim reìmom, tako da so parcelne meje dejansko zabrisane PRIM.: parcela zgornja mejna vrednost (ZMV) ìvila, ki vsebujejo vi{je vrednosti onesnaèvalcev, ne smejo v promet oziroma se umaknejo iz prometa, ìvila, pri katerih je preseèna zgornja mejna vrednost onesna- èvalcev, pa je prepovedano uporabljati kot surovine za proizvodnjo drugih ìvil zrelo gospodinjstvo gospodinjstvo, ki ga sestavljajo izklju~no ~lani, stari od 20 do 59 let ìva meja ➤ ìvica (1) ìvica 1. ìva meja v kulturni pokrajini, ki razmejuje zemlji{~a posameznih lastnikov ali posamezne zemlji{ke kose, jih varuje pred vetrovi, zadrùje vlago v tleh ali prsti in nudi zavetje manj{im ìvalim S: ìva meja 2. ljudski izraz za zgornji, rodoviten talni horizont (ali ve~ horizontov) ali horizont prsti 16.2 NEKAJ IZRAZOV V TUJIH JEZIKIH Angle{ki jezik: Nem{ki jezik: Nizozemski jezik: community garden = Kleingarten = vrti~ek Volkstuinparken = vrti~karsko vrti~karsko obmo~je Gartenparzelle = vrti~karska obmo~je individual garden = vrti~ek parcela Volkstuin = vrti~karsko obmo~je garden plot = vrti~ek Kleingartenverein = vrti~karsko Tuingroep = vrti~karsko dru{tvo allotment garden = vrti~ek dru{tvo Tuin = vrti~ek Schrebergarten = vrti~ek Volkstuinder = vrti~kar Gartenkolonien = vrti~karska kolonija 214 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 17 SEZNAM VIROV IN LITERATURE Abbott, M. B., Bathurst, J. C., Cunge, J. A., O'Connell, P. E., Rasmussen, J. 1986: An introduction to the European Hydrological System-Systeme Hydrologique European šSHE’, 1. del: History and philo-sophy of a physically-based distributed modelling system. Journal of Hydrogeology 87. Springer. Attitudes of European citizens towards the environment, Special Eurobarometer 295, Wave 68.2 – TNS Opinion & Social. European commission. Bruselj, 2008. Medmrèje: http://ec.europa.eu/environment/ barometer/pdf/summary2008_environment_en.pdf (18. 6. 2008). Auersperger, P., ^en~ur Curk, B., Jamnik, B., Janà, M., Kus, J., Prestor, J., Urbanc, J. 2005: Dinamika podzemne vode. Podtalnica Ljubljanskega polja. Geografija Slovenije 10. Ljubljana. Auersperger, P., Jamnik, B., Krajnc, M. 2005: Obremenjenost podzemne vode. Podtalnica Ljubljanskega polja. Geografija Slovenije 10. Ljubljana. Bogataj, J. 1992: Sto sre~anj z dedi{~ino na Slovenskem. Ljubljana. Bond van volkstuinders. Amsterdam, 2009. Medmrèje: http://www.bondvanvolkstuinders.nl/ index.php? menu=1&stijl=1&id=1 (17. 3. 2009). Bre~ko, V. 1996: Podtalnica Ljubljanskega polja – najpomembnej{i vodni vir za oskrbo Ljubljane. Geografski vestnik 68. Ljubljana. Bren~i~, M. 2008: Podzemna voda kot vir pitne vode. Powerpoint predstavitev. Oddelek za geologijo Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani. Medmrèje: http://www.e-net-okolje.si/ eno/GVVO_Brencic_Podzemna%20voda.pdf (15. 3. 2009). Brilly, M., Jamnik, B., Drobne, D. 2003: Chromium contamination of the Ljubljansko polje aquifer. RMZ – Materials and Geoenvironment 50-1. Ljubljana. Christl, I., Gultz, P. A., Kretzschmar, R., Schulin, R. 2004: Umgang mit bodenbelastungen in familiengärten der stadt Zürich. Institut für terrestrische Ökologie. Zürich. Council Directive 91/414/EEC of 15 July 1991 concerning the placing of plant protection products on the market. Medmrèje: http://eur-lex.europa.eu/smartapi/cgi/sga_doc?smartapi!celexapi!prod! CELEXnumdoc&lg=EN&numdoc=31991L0414&model=guichett (15. 10. 2008). ^erne, A., Lovren~ak, F. 1996: Ljubljansko barje. Regionalnogeografska monografija Slovenije 3. GIAM ZRC SAZU. Ljubljana. Das Bundes Kleingartengesetz. Wien, 2009. Medmrèje: http://www.kleingartenverein.at/gesetze/ bundeskleingartengesetz/index.php (18. 3. 2009). Daten und Fakten 2009. Medmrèje: http://www.stadtentwicklung.berlin.de/umwelt/stadtgruen/ kleingaerten/de/daten_fakten/index.shtml (citirano 16. 3. 2009). DOF – digitalni ortofoto 2005. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana. Digitalni katastrski na~rt Mestne ob~ine Ljubljana. Elektronski vir. Ljubljanski geodetski biro. Ljubljana, 2008. Dobnikar-Tehovnik, M., Ambroì~, [., Cvitani~, I., Gacin M., Grbovi}, J., Jesenovac, B., Legi{a Kozak, [., Krajnc, M., Mihorko, P., Poje, M., Rekar Remec, [., Rotar, B., Sodja, E. 2008: Kakovost voda v Sloveniji. Ljubljana. Doleàl, M., Strojin Boì~, Z., Turk, M. 2005: Re{evanje problematike vrti~kov na obmo~ju MOL. Poro~ilo {t. 2. Mestna ob~ina Ljubljana. Ljubljana. Drobne, F., Mencej, Z., Brilly, M. 1997: Preveritve in dopolnitve strokovnih osnov za dolo~itev varstvenih pasov sedanjih in perspektivnih vodnih virov za obmo~je mesta Ljubljane in okolice. Tolma~ h kartam za{~itenih obmo~ij vodnih virov. Geolo{ki zavod Slovenije. Ljubljana. Flächennutzungsplanung. Berlin, 2009. Medmrèje: http://www.stadtentwicklung.berlin.de/planen/fnp/ (16. 4. 2009). Gams, I. 1992: Ljubljanska kotlina. Enciklopedija Slovenije, 6. zvezek. Ljubljana. Goodman, R. 2000: Report on Community Gardening. National Gardening Association. South Burlington. Goriup, Z. 1984: Planiranje in urejanje obmo~ij malih vrtov (vrti~kov) v Ljubljani. Elaborat. Urbanisti~ni in{titut Slovenije. Ljubljana. 215 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj Gregori~, L., Hafner Petrovski, S., Maslo, G., Dèman Marki~, T., Strojin, Z., Doleàl, M. 2004: Re{evanje problematike vrti~kov na obmo~ju MOL. Poro~ilo {t. 1. Mestna ob~ina Ljubljana. Ljubljana. Groening, G. 2000: Aspects of Allotment Gardening Politics in Berlin, Germany, between 1985 and 1995. Proceedings of the XXV International Horticultural Congress. International Society for Horticulture Science. Brussels. Hanonina, K. 2004: Ljubitelji {tihanja. Mladina 23 (7. 6. 2004). Ljubljana. History of Clinton Community garden. New York, 2009. Medmrèje: http://www.clintoncommunitygarden.org/ about_the_garden.htm (14. 3. 2009). Ile{i~, S. 1969: »Tla«, »zemlja« ali »prst«? Sodobno kmetijstvo 8. Ljubljana. Izvedbeni prostorski na~rt Mestne ob~ine Ljubljana 2008. Mestna ob~ina Ljubljana. Medmrèje: https://urbanizem.ljubljana.si/index.htm (18. 4. 2008). Jamnik, B., Urbanc, J. 2000: Izvor in kakovost podzemne vode Ljubljanskega polja = Origin and quality of Jamnik, B., Refsgaard, A., Janà, M., Kristensen, M. 2001: Water resources management model for Ljubljana City. 4th DHI Software Conference [CD-ROM]. Helsingør. Jamnik, B., @itnik, M., Rupar, M., Nartnik, M. 2007: Letno poro~ilo o skladnosti pitne vode na oskrbovalnih obmo~jih v upravljanju Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija v letu 2007. Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija. Ljubljana. Jernej, S. 2000: Mestna klima. Ljubljana: geografija mesta. Ljubljana. Jesenko, J. 1876: Mali ob~ni zemljepis. Ljubljana. Jesenko, J. 1882: Zemljepis za prvi razred srednjih {ol. Ljubljana. Kladnik, D. 1999: Leksikon geografije podeèlja. Ljubljana. Kladnik, D. 2002: Pomen in perspektive kmetijstva znotraj ljubljanskega avtocestnega obro~a. Geografski vestnik 75-2. Ljubljana. Kladnik, D., Lovren~ak, F., Oroèn Adami~, M., Humar, M., Ko{mrlj – Leva~i~ B. (ur.) 2005: Geografski terminolo{ki slovar. Zbirka Slovarji. Ljubljana. Kladnik, D., Petek, F. 2007: Kmetijstvo in spreminjanje rabe tal na Ljubljanskem polju. Geografski vestnik 79-2. Ljubljana. Kleingartenentwicklungsplan. Berlin, 2004. Medmrèje: http://www.stadtentwicklung.berlin.de/umwelt/ stadtgruen/kleingaerten/de/kleingartenentwicklungsplan/index.shtml (20. 3. 3009). Krajnc, M. 2007: Poro~ilo o kakovosti podzemne vode v Sloveniji v letih 2004 in 2005. Ljubljana. Kristensen, M., Andersson, U., Sorensen, H., Refsgaard, A., Gustavsson, L. 2000: Water Resources Management Model for Ljubljansko Polje nad Ljubljansko barje. Final Report. DHI Water&Environment. Horsholm. Lah, K., Auesrperger, P., Jamnik, B., Kus, J., Bra~i~ @eleznik, B. 2005: Spremljanje koncentracije triklo-retena v podtalnici Ljubljanskega polja = Monitoring of trichlorethylene in groundwater of Ljubljansko polje. Slovenski kemijski dnevi 2005. Maribor. Landesverband der kleingartner. Wien, 2009. Medmrèje: http://www.kleingaertner.at/lvwien.htm (16. 3. 2009). Lapajne, S., Babi~, M., Rep, P., Kü~an, L., [tajnbaher, D., Baskar, M., Sovi~, N., Labovi~, A., Ro{ker-[ajt, A. 2006: Monitoring podtalnice in povr{inskih vodotokov na obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana za obdobje april 2005 – april 2006. Poro~ilo. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, In{titut za varstvo okolja. Maribor. Lesko{ek, M. 1993: Gnojenje. Ljubljana. Lesko{ek, M., Miheli~, R. 1998: Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje. 1. del: Poljedelstvo in travni{tvo. Ljubljana. Lovren~ak, F. 1994: Pedogeografija. Ljubljana. Mayor M. R. Bloomberg and Attorney general Eliot Spitzer announce agreement to enable con- struction of affordable housing and preservation of greenthumb gardens. News from the blue room. New Xork, 2002. Medmrèje: http://home.nyc.gov/portal/site/nycgov/ menuitem.b27 0a4a1d51bb3017 216 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 bce0ed101c789a0/ index.jsp?pageID=nyc_blue_room&catID=1194&doc_name= %2Fhtml%2Fom% 2Fhtml%2F2002b% 2Fpr247-02.html&cc=unused1953&rc=1194&ndi=1 (14. 3. 2009). Medmrèje 1: http://www.mk.gov.si/si/splosno/cns/novica/browse/6/article/2130/5395/ ?&tx_ttnews% 5Byear%5D=2007&tx_ttnews%5Bmonth%5D=02&cHash=c196405f08 (7. 4. 2009). Medmrèje 2: Dopolnjen osnutek Strate{kega prostorskega na~rta MOL. https://urbanizem.ljubljana.si/ NPA/SPN_ODLOK/SPN_MOL_odlok.pdf (15. 4. 2009). Medmrèje 3: Dopolnjen osnutek Izvedbenega prostorskega na~rta MOL. https://urbanizem.ljubljana.si/ NPA/IPN_ODLOK/index.htm (15. 4. 2009). Medmrèje 4: http://ec.europa.eu/food/plant/protection/evaluation/exist_subs_rep_en.htm (16. 1. 2009). Medmrèje 5: http://ec.europa.eu/food/plant/protection/evaluation/new_subs_rep_en.htm (16. 1. 2009). Medmrèje 6: http://ec.europa.eu/food/plant/protection/evaluation/stat_active_subs_3010_en.xls (16. 1. 2009). Medmrèje 7: http://www.fito-info.bf.uni-lj.si (12. 1. 2009). Medmrèje 8: http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_295_en.pdf (9. 6. 2009). Melik, A. 1959: Posavska Slovenija. Ljubljana. Mestna ob~ina Ljubljana. Digitalni ortofoto posnetki. Ljubljana, 1999. Nacionalni program varstva okolja. Uradni list Republike Slovenije 83/1999. Ljubljana. Odlok o urejanju in oddaji vrti~kov v zakup. Uradni list Republike Slovenije 28/2009. Ljubljana. Medmrèje: http://www.uradni-list.si/1/content?id=91638 (15. 4. 2009). Odlok o urejanju vrti~karstva na obmo~ju ljubljanskih ob~in. Uradni list Socialisti~ne republike Slovenije 15/1985. Ljubljana. Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda. Uradni list Socialisti~ne republike Slovenije 18/1977. Ljubljana. Odlok o varstvu virov pitne vode. Uradni list Socialisti~ne republike Slovenije 13/1988. Ljubljana. Odredba o za~asni prepovedi uporabe fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov diklobenil na nekmetijskih povr{inah na obmo~ju Ljubljanskega polja. Uradni list Republike Slovenije 23/2002. Ljubljana. Pal~i~, T. 2008: Vsebnost nitratov v zelenjadnicah razli~nega izvora. Diplomsko delo. Oddelek za agronomijo Biotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Panno, S. V., Hackley, K. C., Wang, H. H., Greenberg, S., Krapac, I. G., Landsberger, S., O'Kelly, D. J. 2002: Source Identification of Sodium and Chloride Contamination in Natural Waters. Preliminary Results, autorized by chief of Illinois state geological survey. Medmrèje: http://www.siu.edu/orda/igc/proceedings/ 02/panno.pdf (15. 12. 2008). Pav{i~, J. (ur.) 2006: Geolo{ki terminolo{ki slovar. Zbirka Slovarji. Ljubljana. Petkov{ek, J. 2009: Potrebujemo zakon, ne le odlok. Delo (30. 1. 2009). Ljubljana. Poga~nik, A. 2000: Urbanisti~no planiranje. Ljubljana. Poli~, M. 1999: Okoljska psihologija. Ljubljana. Poro~ilo o kakovosti povr{inskih in podzemnih voda v Sloveniji. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO). Medmrèje: http://www.arso.gov.si/vode/ (15. 12. 2008). Pravilnik o dol`nostih uporabnikov FFS. Uradna lista Republike Slovenije 62/2003 in 5/2007. Ljubljana. Pravilnik o imisijskem monitoringu podzemne vode. Uradni list Republike Slovenije 42/2002. Ljubljana. Pravilnik o onesnaèvalcih v ìvilih. Uradni list Republike Slovenije 69/2003. Ljubljana. Pravilnik o pogojih in kriterijih za dolo~itev FFS za prodajo brez predloìtve dokazila o opravljenem strokovnem usposabljanju. Uradni list Republike Slovenije 103/2007. Ljubljana. Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja iz fitomedicine. Uradni listi Republike Slovenije 36/2002, 41/2004, 17/2005 in 92/2006. Ljubljana. Prestor, J., Urbanc, J., Janà, M., Megli~, P., [inigoj, J., Hribernik, K., Komac, M., Strojan, M., Bizjak, M., Fegu{, B., Bren~i~, M., Krivic, M., Kumelj, [., Poàr, M., Hötzl, M., Su{nik, A., Ben~ina, D., Kranjc, M., Gacin, M. 2006: Vodno telo podzemne vode Savska kotlina in Ljubljansko Barje (VTPodV 1001). 217 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj Nacionalna baza hidrogeolo{kih podatkov za opredelitev Vodnih teles podzemne vode 2005. Tipkano poro~ilo. Arhiv Geolo{kega zavoda Slovenije. Ljubljana. Priro~nik o registriranih FFS. Fitosanitarna uprava Republike Slovenije. Ljubljana 2007. Medmrèje: http://spletni2.furs.gov.si/FFS/FFSCD/CD/index.htm (5. 2. 2008). Program varstva okolja za Mestno ob~ino Ljubljana za obdobje 2007–2013. Medmrèje: http://www.ljubljana.si/ si/mescani/okolje/program_varstva_okolja/default.html (28. 5. 2008). Programi monitoringa kakovosti povr{inskih in podzemnih voda v Sloveniji. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO). Medmrèje: http://www.arso.gov.si/vode/ (15. 12. 2008). Rebernik, D. 2000: Morfolo{ka zgradba. Ljubljana – geografija mesta. Ljubljana. Rejec Brancelj, I., Smrekar, A., Kladnik, D. (ur.) 2004: Podtalnica Ljubljanskega polja. Geografija Slovenije 10. Ljubljana. Rules and Policies of the rear Garden. New York, 2009. Medmrèje: http://www.clintoncommunitygarden.org/ rear_garden_rules.htm (14. 3. 2009). Rules and Regulations – Front garden Keyholders. New York, 2009. Medmrèje: http://www.clintoncommunitygarden.org/front_keyholders.htm (14. 3. 2009). Schuddeboom, L. J. 1993: Occurance and human exposure, 1. del. Nitrates and nitrites in foodsuffs. Strasbourg. Seznam FFS za prodajo brez predloìtve dokazila o opravljenem strokovnem usposabljanju. Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana. Medmrèje: http://www.furs.si/law/slo/ffs/SLO/trgovine/seznamFFSprodajabrezpotrdila19maj08.pdf (16. 1. 2009). Seznam registriranih fitofarmacevtskih sredstev v Republiki Sloveniji. Uradni list Republike Slovenije 41/2008. Ljubljana. Simon~i~, A. 2007: Sredstva za varstvo rastlin in njihovi razgradni produkti v podzemni vodi. Kazalci okolja v Sloveniji. Medmrèje: http://kazalci.arso.gov.si/kazalci/index_html?Kaz_id=134&Kaz_naziv= Sredstva%20za%20varstvo%20rastlin%20in%20njihovi%20razgradni%20produkti%20v% 20podzemni%20vodi&Sku_id=6&Sku_naziv=KMETIJSTVO&tip_kaz=1#KAZALEC_TOP (12. 1. 2009). Simon~i~, A., Su{in, J., Gregor~i~, A., Ba{a ^esnik, H., @nidar{i~ Pongrac, V., Velikonja Bolta, [., Knapi~, M. 2006: Monitoring onesnaènosti tal in podzemne vode na vodovarstvenih obmo~jih v Mestni ob~ini Ljubljana v letu 2005. Zaklju~no poro~ilo. Kmetijski in{titut Slovenije, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Ljubljana. Simoneti, M. 2000: Narava v mestu – med na~rtovanim in spontanim. Medmrèje: http://www.dkas.si/?id=3,9,42 (17. 6. 2008). Simoneti, M., Bevk, J., Pintar, M., Zupan, M., Gaj{ek, P., Golobi~, M., Ple{ko, R., Bevk, M. 1997: Usmeritve in pogoji za nadaljnji razvoj vrti~karstva v Ljubljani. Poro~ilo o razvojno-raziskovalni nalogi. Ljubljanski urbanisti~ni zavod. Ljubljana. Simoneti, M., Kranjc, U., Musek, A., [orn, M., Dobnikar, T., Vidic, L. 2007: Urejanje vrti~karskih obmo~ij v Ljubljani. Elaborat. LUZ d. d. Ljubljana. SIST EN ISO 5667-1:2007 – Kakovost vode – Vzor~enje – 1. del: Navodilo za na~rtovanje programov in tehnik vzor~enja. Ljubljana. SIST ISO 5667-11:1996 – Kakovost vode – Vzor~enje – 11. del: Navodilo za vzor~enje podtalnic. Ljubljana. SIST ISO 5667-14:1999 – Kakovost vode – Vzor~enje – Navodilo za zagotavljanje kakovosti vzor~enja vode v okolju in ravnanja z vzorci. Ljubljana. SIST ISO 5667-18:2001 – Kakovost vode – 18. del: Navodilo za vzor~enje podzemne vode na onesna- ènih mestih. Ljubljana. Smit, J., Ratta, A., Nasr, J. 1996: Urban agriculture: Food, jobs and sustainable cities. United Nations Development Programme. New York. Smrekar, A. 2006: Zavest ljudi o pitni vodi. Geografija Slovenije 12. Ljubljana. Smrekar, A., Kladnik, D. 2007: Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane. Georitem 4. Ljubljana. 218 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 Smrekar, A., Kladnik, D. 2008: Gnoji{~a na Ljubljanskem polju. Georitem 7. Ljubljana. Strajnar, S. 2008: Okoljevarstvena problematika zasebnih vrtov na vodovarstvenih obmo~jih Ljubljane. Diplomsko delo. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Su{in, J. 1983: Kmetijski tehni{ki slovar. Nauk o tleh. VTOZD za agronomijo Biotehni{ke fakultete. Ljubljana. Su{in, J., Kmecl, V., Gregor~i~, A. 2006: A survey of nitrate and nitrite content of fruit and vegetables grown in Slovenia during 1996–2002. Food Additives and Contaminants 23-4. London. Su{in, J., @nidar{i~ Pongrac, V., Vr{~aj, B., Simon~i~, A. 2006: Kontrola rodovitnosti tal v Sloveniji. Elaborat, poro~ilo za leto 2005. Kmetijski in{titut Slovenije. Ljubljana. Su{in, J., @nidar{i~ Pongrac, V., Vr{~aj, B., Simon~i~, A. 2007: Kontrola rodovitnosti tal v Sloveniji. Elaborat, poro~ilo za leto 2006. Kmetijski in{titut Slovenije. Ljubljana. Su{in, J., @nidar{i~ Pongrac, V., Vr{~aj, B., Simon~i~, A. 2008: Kontrola rodovitnosti tal v Sloveniji. Elaborat, poro~ilo za leto 2007. Kmetijski in{titut Slovenije. Ljubljana. Svetovalni kodeks dobre kmetijske prakse. Verbi~, J. (ur.). Kmetijski in{titut Slovenije. Ljubljana 2006. Medmrèje: http://www.kis.si/datoteke/File/kis/SLO/Publikacije/drugo/Kodeks_DKP.pdf (12. 1. 2009). Unser Verein. Wien, 2009. Medmrèje: http://www.kleingartenverein.at/unserverein/index.php (citirano 17. 3. 2009). Urbanc, J., Jamnik, B. 1998: Izotopske raziskave podzemne vode Ljubljanskega polja = Isotope inve-stigations of groundwater from Ljubljansko polje (Slovenia). Geologija 41. Ljubljana. Urbanc, J., Jamnik, B. 2007: Porazdelitev in izvor nitratov v podzemni vodi Ljubljanskega polja = Distribution and origin of nitrates in the groundwater of Ljubljansko polje. Geologija 50-2. Ljubljana. Uredba o mejnih, opozorilnih in kriti~nih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh. Uradni list Republike Slovenije 68/1996. Ljubljana. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vodovarstvenem obmo~ju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja. Uradni list Republike Slovenije 7/2006. Ljubljana. Uredba o stanju podzemnih voda. Uradni list Republike Slovenije 25/2009. Ljubljana. Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih snovi v tla. Uradni list Republike Slovenije 68/1996. Ljubljana. Uredba o vodovarstvenem obmo~ju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane. Uradni list Republike Slovenije 115/2007. Ljubljana. Uredba o vodovarstvenem obmo~ju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega polja. Uradni list Republike Slovenije 120/2004. Ljubljana. Vastl, N. 2000: Vrti~karstvo. Specialisti~na naloga. Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Vr{~aj, B., Su{in, J., Simon~i~, A., Markelc, I., Glad, J., Pal~i~, T., Smrekar, A., Bole, D., Breg, M., Erharti~, B., Kladnik, D., Polajnar, K., Jamnik, B., Nartnik, M., Auersperger, P. 2008: Vrti~karstvo v Mestni ob~ini Ljubljana kot vir onesnaènosti v tleh, pridelani hrani in podzemni vodi. Elaborat. Kmetijski in{titut Slovenije, Geografski in{titut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Javno podjetje Vodovod-kanalizacija d. o. o. Ljubljana. Vrti~karstvo v Mestni ob~ini Ljubljana kot vir onesnaèval v tleh, pridelani hrani in podzemni vodi. Raziskovalni projekt Mestne ob~ine Ljubljana. 2. fazno poro~ilo. Ljubljana 2007. Wiener Kleingartengesetz. LGBl. Nr. 57/1996. Wien. Medmrèje: http://www.baurecht.at/baurecht.asp?r= REC0001060001680008794793 (citirano 20. 5. 2009). Zakon o varstvu okolja. Uradni list Republike Slovenije 41/2004. Ljubljana. Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih. Uradna lista Republike Slovenije 98/2004 in 35/2007. Ljubljana. Zimbler, R. L. 2001: Community Gardens on the Urban Land Use Planning Agenda. A Masters project. University of North Carolina. Chapel Hill. @idov, N. 1994: Ljubljanski ìvilski trg. Ljubljana. 219 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj 18 SEZNAM SLIK Slika 1: Intenzivno obdelani vrti~ki na enem od vrti~karskih obmo~ij v vzhodnem delu mesta. 15 Slika 2: Poìganje vrti~karskih lop na vrti~karskem obmo~ju pred @alami. 17 Slika 3: [tevilna vrti~karska poslopja jùno od ^rnu~, na levem bregu Save so zaradi prepre~evanja dodatnih stro{kov odstranili kar lastniki sami. 18 Slika 4: Vrti~karski kompleks med [martinsko cesto in @alami pred odstranitvijo. 19 Slika 5: Obmo~je nekdanjega vrti~karskega kompleksa med [martinsko cesto in @alami po preureditvi v park. 19 Slika 6: Izraz za preperel povr{inski sloj Zemljine skorje, kot ga uporabljajo anketiranci. 22 Slika 7: Izraz za vodo pod povr{jem Zemlje, kot ga uporabljajo anketiranci. 23 Slika 8: Vodovarstvena obmo~ja in vodarne na Ljubljanskem polju in Ljubljanskem barju. 27 Slika 9: Zakonodaja na vrti~karskih obmo~jih predvideva tudi skupne zabojnike za shranjevanje orodja, kar je ponekod è zaìvelo v praksi. 30 Slika 10: Primer tipske ureditve hektar velikega obmo~ja vrti~kov – pogled na celotno obmo~je. 31 Slika 11: Obmo~ja vrti~kov, kjer je bilo izvedeno anketiranje. 37 Slika 12: Odvzemna mesta vzorcev za analizo tal in pridelanih vrtnin. 39 Slika 13: Obmo~ja vzor~enja podzemne vode z vzor~nimi mesti. 46 Slika 14: Odvzemanje vzorca podzemne vode iz »{tirne«. 49 Slika 15: Vrti~ek sredi stanovanjske soseske. 52 Slika 16: Le redki vrti~karji z uporabo fitofarmacevtskih sredstev pretiravajo, se pa najdejo tudi tak{ni. Krompirja na sliki ni pobelil poznopomladanski sneg … 58 Slika 17: Zainteresiranim vrti~karjem nekateri kmetovalci vi{ke hlevskega gnoja dostavljajo kar »na dom«; morda bi bilo enostavneje neposredno na vrti~ek! 59 Slika 18: Med vrti~ki je tudi avtomatska merilna postaja Hrastje, opremljena s {tirimi vrtinami (razli~ne globine filtrov) ter sondami za kontinuirano spremljanje lastnosti podzemne vode: nivoja, temperature, kisika, elektri~ne prevodnosti, pH-vrednosti in vsebnosti nitratov. 61 Slika 19: Ena zadnjih Krakov~ank, ki pridelke in opremo za prodajo na osrednji ljubljanski tr`nici prevaàjo z branjevskimi vozi~ki, imenovanimi cize. 63 Slika 20: Obmo~ja vrti~kov v Ljubljani leta 1984. 66 Slika 21: Obmo~ja vrti~kov v Ljubljani leta 1995. 67 Slika 22: Obmo~ja vrti~kov v Ljubljani leta 2005. 68 Slika 23: Stanje vrti~kov v Ljubljani ob koncu leta 2008. 69 Slika 24: Vrti~ki v Krakovem so {e vedno intenzivno obdelani. 70 Slika 25: [tevilo vrti~kov na posameznem obmo~ju vrti~kov v Ljubljani. 71 Slika 26: Obmo~je vrti~kov pri vodarni Kle~e sega tik do ograjenega ~rpali{~a, prepoznavnega po poraslosti z drevjem (Mestna ob~ina Ljubljana 1999). 72 Slika 27: Lega ljubljanskih vrti~karskih obmo~ij. 73 Slika 28: Urejen vrti~ek na levem bregu Save jùno od ^rnu~. 74 Slika 29: Obmo~je vrti~kov ob Dolenjski progi, med Hradeckega cesto in Gruberjevim prekopom. 74 Slika 30: Obmo~je vrti~kov na mestu nekdanjega voja{kega odpada ob Kamni{ki progi. 75 Slika 31: Pri Jar{ah so vrti~ki na zemlji{~ih, ki jih v najem oddajajo posamezni kmetje. 75 Slika 32: Najemodajalec zemlji{~ na obmo~jih ljubljanskih vrti~kov. 76 Slika 33: Mnogi vrti~ki so prej kot pridelovanju zelenjave namenjeni preìvljanju prostega ~asa v urejenem okolju, zato so jih njihovi uporabniki temeljito preobrazili. Nekatere so tako kot na tem posnetku spremenili v zelenice s sadnim drevjem in okrasnimi grmovnicami ter okrasili z replikami ljudskih stavbnih prvin in uporabnih predmetov. 77 Slika 34: Delè zemlji{~ na ljubljanskih vrti~kih, namenjenih dolo~eni zemlji{ki rabi. 78 Slika 35: Opremljenost obmo~ij vrti~kov v Ljubljani poleti 2006. 80 220 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 Slika 36: Redki vrti~karji uporabljajo tudi kovinske kompostnike. 81 Slika 37: Na vrti~kih mo~no prevladujejo leseni objekti z okoljsko problemati~no kritino iz salonita. 82 Slika 38: Gradivo stre{nih kritin objektov na vrti~kih. 83 Slika 39: Oprema v objektih na ljubljanskih vrti~kih. 83 Slika 40: Ravnanje z neorganskimi odpadki na ljubljanskih vrti~kih. 84 Slika 41: Tla ljubljanskih vrti~kov so zaradi pogostega prekopavanja in dodajanja organske snovi rahla in zelo rodovitna. 85 Slika 42: Kislost tal (pH) na vrti~kih v Mestni ob~ini Ljubljana. 86 Slika 43: Zaloènost obdelovalnega sloja tal ljubljanskih vrti~kov s fosforjem. 87 Slika 44: Zaloènost obdelovalnega sloja tal ljubljanskih vrti~kov s kalijem. 89 Slika 45: Vsebnost organske snovi v obdelovalnem sloju tal ljubljanskih vrti~kov. 90 Slika 46: Deleì vzorcev posameznih tèkih kovin v tleh glede na zakonsko predpisane meje, opredeljene v Uredbi o mejnih, opozorilnih in kriti~nih imisijskih vrednosti nevarnih snovi v tleh (UL RS 68/1996). 91 Slika 47: Vsebnost svinca v obdelovalnem sloju tal ljubljanskih vrti~kov. 93 Slika 48: Vsebnost kadmija v obdelovalnem sloju tal ljubljanskih vrti~kov. 94 Slika 49: Vsebnost cinka v obdelovalnem sloju tal ljubljanskih vrti~kov. 95 Slika 50: Vsebnost bakra v obdelovalnem sloju tal ljubljanskih vrti~kov. 96 Slika 51: V zaledju najòjih vodovarstvenih obmo~ij na Ljubljanskem polju so kmetijska zemlji{~a praviloma razmeroma intenzivno obdelana, kar velja tudi za okolico vodarne Hrastje. 101 Slika 52: Raven podzemne vode na obmo~ju vodarn Jar{ki prod (LP Ja-2), Kle~e (PKL 2-1) in Hrastje (LP Obrije) ter na obmo~ju Zaloga (P-1gl) med avgustom 2006 in aprilom 2008. 102 Slika 53: Koncentracija nitrata v podzemni vodi na izbranih vzor~nih mestih na Ljubljanskem polju. 106 Slika 54: Koncentracija atrazina v podzemni vodi na izbranih vzor~nih mestih na Ljubljanskem polju. 107 Slika 55: Povpre~na mnoìnska koncentracija natrija proti povpre~ni mnoìnski koncentraciji klorida. 109 Slika 56: Povpre~na masna koncentracija klorida proti povpre~ni masni koncentraciji nitrata. 109 Slika 57: Pogled na vrti~ke izza ograje vodarne Kle~e (glej tudi sliko 26). Vrti~ki na najòjem vodovarstvenem obmo~ju so kljub ugodnim izsledkom meritev potencialna nevarnost za onesnaènje podzemne vode, ki je ne kaè kar tako spregledati. 112 Slika 58: Prostrano obmo~je vrti~kov jùno od Rakove Jel{e je med najbolj zanemarjenimi vrti~karskimi obmo~ji v Ljubljani. 114 Slika 59: Obdobje, ko so anketiranci za~eli obdelovati vrti~ek. 115 Slika 60: Le malo je vrti~karskih sre~neèv, ki so si vrti~ke lahko uredili dobesedno pred »pragom«. Obi~ajno gre za stanovalce vrstnih hi{, ki imajo v lasti majhne vrti~karske parcelice, s ~imer se zna~aj teh vrti~kov prepleta z zna~ajem ohi{nic na stavbnih parcelah individualnih hi{. 116 Slika 61: Vrsta bivalne enote, kjer prebivajo anketirani vrti~karji. 117 Slika 62: Oddaljenost vrti~ka od vrti~karjevega doma. 117 Slika 63: Obi~ajen na~in premagovanja poti med vrti~karjevim domom in vrti~kom. 119 Slika 64: Portret povpre~nega ljubljanskega vrti~karja bi se lahko glasil takole: upokojena srednje{olsko izobraèna ostarela ènska, ki na »svojem« vrti~ku preìvlja prosti ~as è skoraj dve desetletji. Dimenzije hi{ice v ozadju pa so nadpovpre~ne. 120 Slika 65: Starostna sestava oseb, ki redno obiskujejo vrti~ke. 121 Slika 66: Izobrazbena sestava oseb, ki redno obiskujejo vrti~ke. 122 Slika 67: Aktivnost oziroma vzdrèvanost ljubljanskih vrti~karjev. 123 221 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj Slika 68: Arhitekturna »mojstrovina« z bazenom je del ogromnega obmo~ja vrti~kov na Dunaju, ki ima kot celota poudarjen pridih po~itni{kega naselja. 124 Slika 69: Glavni motivi za vrti~karstvo med ljubljanskimi vrti~karji. 125 Slika 70: Za ve~ino vrti~karjev so najpomembnej{i motivi za ukvarjanje z vrti~karstvom neposreden stik z naravo, èlja po pridelovanju zdrave hrane ter zadovoljevanje potreb po rekreaciji in sprostitvi. 126 Slika 71: Pomen pridelovanja zdrave hrane kot motiva za vrti~karstvo glede na starostno sestavo anketirancev. 127 Slika 72: Pomen pridelovanja zdrave hrane kot motiva za vrti~karstvo glede na izobrazbeno sestavo anketirancev. 127 Slika 73: ^as, ki ga ~lani vrti~karskih gospodinjstev preìvijo na ljubljanskih vrti~kih po mesecih v letu. 129 Slika 74: Obi~ajno obiskovanje ljubljanskih vrti~kov in opravljeno delo po dnevih v tednu (izraèno v odstotkih od vsega na vrti~kih preìvetega ~asa). 129 Slika 75: Aktivisti~no naravnano obvestilo Dru{tva vrti~karjev Ljubljana. 130 Slika 76: Poznavanje vrti~karskega dru{tva, ki teritorialno pokriva obmo~je z vrti~kom anketiranega vrti~karja. 131 Slika 77: Kakovost odnosov ljubljanskih vrti~karjev s sosedi – vrti~karji. 132 Slika 78: Zadovoljnost ljubljanskih vrti~karjev z razmerami za vrti~karstvo v Ljubljani. 132 Slika 79: Glavne teàve ljubljanskih vrti~karjev. 133 Slika 80: Glavna nasprotja med ljubljanskimi vrti~karji in okoli{kimi prebivalci. 134 Slika 81: Prva asociacija ljubljanskih vrti~karjev ob omembi besede »okolje«. 135 Slika 82: Zaskrbljenost ljubljanskih vrti~karjev o onesnaèvanju pokrajinotvornih prvin. 137 Slika 83: Zaskrbljenost ljubljanskih vrti~karjev glede onesnaèvanja podzemne vode po obmo~jih vrti~kov leta 2006. 139 Slika 84: Vrti~karji kot dale~ najpomembnej{ega onesnaèvalca okolja prepoznavajo promet. Na sliki je kriì{~e mestne obvozne avtoceste in Trà{ke ceste na Vi~u. 140 Slika 85: Opredelitev poglavitnih onesnaèvalcev okolja v Ljubljani po obmo~jih vrti~kov leta 2006. 141 Slika 86: Pripravljenost ljubljanskih vrti~karjev za udelèbo na te~aju po obmo~jih vrti~kov leta 2006. 143 Slika 87: Primerjava na~ina obdelovanja ljubljanskih vrti~kov (Vr{~aj s sodelavci 2008) in zasebnih vrtov okrog individualnih stanovanjskih hi{ v Ljubljani (Strajnar 2008). 145 Slika 88: Nekateri vrti~ki so zelo intenzivno obdelani, kar dokazujejo tudi na njih postavljeni rastlinjaki. 145 Slika 89: Vrsta gnojil, ki jih uporabljajo ljubljanski vrti~karji. 146 Slika 90: Ljubljanski vrti~ki imajo rodovitna tla zlasti zaradi izdatnega gnojenja z organskimi gnojili. 151 Slika 91: Na obmo~jih vrti~kov z manj{o globino gladine podzemne vode so vrti~karji za oskrbo z vodo lahko izkopali vodnjake, med ljudmi imenovane {tirne. 153 Slika 92: »Prefinjen« sistem za zbiranje kapnice s strehe enega od ljubljanskih vrti~karskih objektov je prava tehni~na mojstrovina. 154 Slika 93: Na~in oskrbe z vodo na ljubljanskih vrti~kih po vrti~karskih obmo~jih leta 2006. 155 Slika 94: Lepa in zdrava zelenjava je ponos skoraj vsakega ljubljanskega vrti~karja. 157 Slika 95: Deset najpogostej{ih vrtnin na ljubljanskih vrti~kih leta 2005. 158 Slika 96: Vsebnost kadmija v solatnicah na vzor~nih ljubljanskih vrti~kih leta 2006. 162 Slika 97: Vsebnost svinca v solatnicah na vzor~nih ljubljanskih vrti~kih leta 2006. 163 Slika 98: Obmo~ja vrti~kov in vplivna obmo~ja ljubljanskih vodarn ob visoki vodi. 170 Slika 99: Obmo~ja vrti~kov in vplivna obmo~ja ljubljanskih vodarn ob nizki vodi. 171 222 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 Slika 100: Na~rt velikega obmo~ja vrti~kov Simmeringer Haide na Dunaju. 174 Slika 101: Parkovno urejen skupni del enega od vrti~karskih obmo~ij na Dunaju z vrti~karskimi objekti v ozadju. 176 Slika 102: Dobrodo{lica na vhodu v enega od vrti~kov obeta pravlji~na doìvetja. 176 Slika 103: Skupen objekt in zastava vrti~karskega dru{tva na enem od vrti~karskih obmo~ij v Gradcu. 177 Slika 104: Tudi objekti na urejenem vrti~karskem obmo~ju v Gradcu so prepoznavni po salonitni stre{ni kritini. 177 Slika 105: Zna~ilen prizor z enega od obmo~ij vrti~kov v Amsterdamu. 178 Slika 106: Vrti~karstvo je pomemben del ìvljenja tudi v nekaterih starej{ih blokovnih soseskah, kot dokazuje primer s ^rnu~. 181 Slika 107: Kako dolgo se ljubljanski vrti~karji {e nameravajo ukvarjati z vrti~karstvom? 182 Slika 108: Pripravljenost na premestitev vrti~ka ob predpostavki, da bi bila na obstoje~em vrti~ku kakovost pridelkov neustrezna. 182 Slika 109: Pripravljenost na zamenjavo obstoje~ega vrti~ka za ustrezno opremljen vrti~ek na primernej{i lokaciji. 183 Slika 110: Obmo~ja vrti~kov leta 2005 in lokacije obmo~ij vrti~kov, predvidene v osnutku izvedbenega prostorskega na~rta Mestne ob~ine Ljubljana. 184 Slika 111: Pomembnost nekaterih dejavnikov pri izboru lokacije predvidenih obmo~ij vrti~kov. 185 Slika 112: Primernost predvidenih vrti~karskih obmo~ij v Ljubljani glede na izlo~itvena merila. 187 Slika 113: Primernost predvidenih vrti~karskih obmo~ij v Ljubljani z vidika kakovosti tal. 188 Slika 114: Rezultati to~kovanja predvidenih vrti~karskih obmo~ij v Ljubljani glede na merila privla~nosti. 189 Slika 115: S to~kovanjem se je za najmanj primerno izkazalo predvideno obmo~je vrti~kov na Vi~u, ob Ulici Iga Grudna. 192 Slika 116: S to~kovanjem se je za najbolj primerno izkazalo predvideno obmo~je vrti~kov na Livadi, v bliìni Ljubljanice. 192 Slika 117: Ta uta na enem od ljubljanskih vrti~kov se zdi dokaj posre~en zgled za na~rtovane tipske objekte na predvidenih obmo~jih vrti~kov. 193 Slika 118: Vrti~ki na doslej najve~jem ljubljanskem obmo~ju vrti~kov na levem bregu Save jùno od ^rnu~ se è umikajo novogradnjam. 195 Slika 119: Lastni{ka sestava zemlji{~ na obmo~jih vrti~kov leta 2005 (levo) in na predvidenih obmo~jih vrti~kov v Ljubljani (desno). 195 Slika 120: Lastni{ka sestava zemlji{~ na predvidenih obmo~jih vrti~kov v Ljubljani. 196 223 Vrti~karstvo v Ljubljani Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj 19 SEZNAM PREGLEDNIC Preglednica 1: Obmo~ja vrti~kov, ki so bila vklju~ena v anketiranje ter vzor~enje tal ali prsti, rastlin in podzemne vode. 35 Preglednica 2: Abecedni seznam aktivnih snovi, analiziranih v solatnicah. 38 Preglednica 3: Porazdelitev tal v razrede glede na njihovo kislost (pH). 41 Preglednica 4: Razredi oskrbljenosti tal z rastlinam dostopnimi hranili (fosfor, kalij in magnezij). 41 Preglednica 5: Razvrstitev tal glede na vsebnost organske snovi. 42 Preglednica 6: Pregled mejnih, opozorilnih in kriti~nih imisijskih vrednosti tèkih kovin v tleh (mg/kg suhe snovi). 42 Preglednica 7: Opredelitev zgornjih mejnih vrednosti tèkih kovin v listnati zelenjavi. 43 Preglednica 8: Razvrstitev zelenjave v razrede glede na vsebnost nitratov v pridelkih (mg NO –/kg sveèga vzorca). 44 3 Preglednica 9: Vzor~na mesta odvzema podzemne vode z opisi mikrolokacije in lokacije obmo~ij vrti~kov. 45 Preglednica 10: Presku{ani parametri in preskusne metode pri analiziranju podzemne vode. 47 Preglednica 11: Parametri tveganja za onesnaènje podzemne vode na podlagi standardov kakovosti ter njihove mejne vrednosti. 48 Preglednica 12: Nabor izlo~itvenih meril in meril privla~nosti glede na njihov prispevek k skupni oceni privla~nosti. 50–51 Preglednica 13: Spreminjanje povr{ine ljubljanskih vrti~kov in {tevila obmo~ij vrti~kov med letoma 1984 in 2008 (Goriup, 1984; Simoneti s sodelavci 1997; DOF 2005; Vr{~aj s sodelavci 2008). 65 Preglednica 14: Povzetek vsebnosti tèkih kovin v tleh ljubljanskih vrti~kov leta 2006. 91 Preglednica 15: Vzor~na mesta ravni podzemne vode v bliìni vrti~karskih obmo~ij. 103 Preglednica 16: Povpre~ne vrednosti vzor~enj iz obdobja od oktobra do novembra 2006 in iz obdobja od marca do aprila 2008 za izbrane parametre lastnosti podzemne vode na reprezentativnih vzor~nih mestih. 104 Preglednica 17: Vsebnost nitratov (mg NO –/kg) v pridelkih zelenjave na ljubljanskih vrti~kih 3 leta 2006 in razvrstitev rezultatov v razrede (osen~eni deli preglednice predstavljajo razred, v katerega glede na pri~akovano oziroma obi~ajno koncentracijo nitratov v pridelkih uvr{~amo dolo~eno vrsto zelenjave). 159 Preglednica 18: Vsebnost tèkih kovin v endiviji in radi~u na ljubljanskih vrti~kih leta 2006. 160 Preglednica 19: [tevilo to~k po merilih privla~nosti za obmo~ja vrti~kov, na~rtovana v osnutku izvedbenega prostorskega na~rta Mestne ob~ine Ljubljana. 190–191 Preglednica 20: Lastni{ka sestava zemlji{~ na obmo~jih vrti~kov, na~rtovanih v osnutku izvedbenega prostorskega na~rta Mestne ob~ine Ljubljana (v kvadratnih metrih). 197 224 pred_zalist.qxd 29.9.2009 13:28 Page 2 Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija 1 Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Faks: +386 (0)1 425 77 93 2 Jerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Telefon: +386 (0)1 470 63 50 3 Drago Perko: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa E-po{ta: gi@zrc-sazu.si 4 Uro{ Horvat: Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Medmrèje: giam.zrc-sazu.si 5 Mimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji 6 Miha Pav{ek: Snèni plazovi v Sloveniji In{titut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti 7 Maja Topole: Geografija ob~ine Morav~e in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890–1966). 8 Drago Kladnik, Marjan Ravbar: ^lenitev slovenskega podeèlja Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske 9 Damir Josipovi~: Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se in{titutu priklju~ila In{titut 10 Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Podtalnica Ljubljanskega polja za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slove- 11 Franci Petek: Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu nije, ki je bil ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno 12 Ale{ Smrekar: Zavest ljudi o pitni vodi geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, varstvo okolja, geograf- 13 Blà Komac: Dolec kot zna~ilna oblika dolomitnega povr{ja ski informacijski sistem in tematsko kartografijo ter zemljepisno knjìnico 14 Drago Kladnik: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta in zemljepisni muzej. V njem je sedè Komisije za standardizacijo zemlje- 15 Blà Komac, Matija Zorn: Pobo~ni procesi in ~lovek pisnih imen Vlade Republike Slovenije. 16 Janez Nared: Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih 17 Lu~ka Àman Momirski, Drago Kladnik, Blà Komac, Franci Petek, Peter Repolusk, Matija Zorn: pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Sodelu- Terasirana pokrajina Gori{kih brd je pri {tevilnih doma~ih in mednarodnih projektih, organizira znanstvena 18 Matija Zorn: Erozijski procesi v slovenski Istri sre~anja, izobraùje mlade raziskovalce, izmenjuje znanstvenike. Izdaja 19 David Bole: Ekonomska preobrazba slovenskih mest znanstveno revijo Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik ter 20 Blà Komac, Karel Natek, Matija Zorn: Geografski vidiki poplav v Sloveniji znanstveni knjìni zbirki Geografija Slovenije in Georitem.V sodih letih izda- 21 Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj: Vrti~karstvo v Ljubljani ja monografije GIS v Sloveniji, v lihih letih pa monografije Regionalni razvoj. pred_zalist.qxd 29.9.2009 13:28 Page 2 Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija 1 Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Faks: +386 (0)1 425 77 93 2 Jerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Telefon: +386 (0)1 470 63 50 3 Drago Perko: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa E-po{ta: gi@zrc-sazu.si 4 Uro{ Horvat: Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Medmrèje: giam.zrc-sazu.si 5 Mimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji 6 Miha Pav{ek: Snèni plazovi v Sloveniji In{titut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti 7 Maja Topole: Geografija ob~ine Morav~e in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890–1966). 8 Drago Kladnik, Marjan Ravbar: ^lenitev slovenskega podeèlja Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske 9 Damir Josipovi~: Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se in{titutu priklju~ila In{titut 10 Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Podtalnica Ljubljanskega polja za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slove- 11 Franci Petek: Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu nije, ki je bil ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno 12 Ale{ Smrekar: Zavest ljudi o pitni vodi geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, varstvo okolja, geograf- 13 Blà Komac: Dolec kot zna~ilna oblika dolomitnega povr{ja ski informacijski sistem in tematsko kartografijo ter zemljepisno knjìnico 14 Drago Kladnik: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta in zemljepisni muzej. V njem je sedè Komisije za standardizacijo zemlje- 15 Blà Komac, Matija Zorn: Pobo~ni procesi in ~lovek pisnih imen Vlade Republike Slovenije. 16 Janez Nared: Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih 17 Lu~ka Àman Momirski, Drago Kladnik, Blà Komac, Franci Petek, Peter Repolusk, Matija Zorn: pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Sodelu- Terasirana pokrajina Gori{kih brd je pri {tevilnih doma~ih in mednarodnih projektih, organizira znanstvena 18 Matija Zorn: Erozijski procesi v slovenski Istri sre~anja, izobraùje mlade raziskovalce, izmenjuje znanstvenike. Izdaja 19 David Bole: Ekonomska preobrazba slovenskih mest znanstveno revijo Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik ter 20 Blà Komac, Karel Natek, Matija Zorn: Geografski vidiki poplav v Sloveniji znanstveni knjìni zbirki Geografija Slovenije in Georitem.V sodih letih izda- 21 Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj: Vrti~karstvo v Ljubljani ja monografije GIS v Sloveniji, v lihih letih pa monografije Regionalni razvoj. geo21 OVITEK.qxd 29.9.2009 13:28 Page 1 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21 ANI LJUBLJ O V TI^KARSTV VR AMNIK VRTI^KARSTVO A J UT VR[^AJ V LJUBLJANI BRIGIT ALE[ SMREKAR BOR ISBN 978-961-254-150-7 21 € 20 BRIGITA JAMNIK ALE[ SMREKAR 9 2 1 6 9 8 7 7 0 5 1 4 5 BORUT VR[^AJ