ISSN 0350-5561 9 , IUJJU za konec tedna Večinoma sončno z občasno zmerno oblačnostjo bo. Postopno bo nekoliko topleje. 59 let številka 20 četrtek, 17. maja 2012 Ni cg |r>> o Rože, petje, druženje in zabava napolnili središče Velenja Že sedemnajsti tradicionalni cvetlični sejem, ki je pravzaprav prerasel v veliko pomladansko druženje, je odlično uspel. Ponudba cvetja je bila rekordna in verjamemo lahko, da bo tudi za to naše mesto to poletje odeto v cvetje. 1,80 EVR IIAIMO VELENJE Mesto cvetja in veselih ljudi Mira Zakošek Ljudje so tisti, ki dajejo mestu pečat. Ljudje so tisti, ki poživijo ulice in trge, so tisti, ki se vtisnejo obiskovalcu v spomin. In Velenjčane je ob sobotah dopoldne res veselo pogledati. Odločitev občinskega vodstva, da ostane tržnica v središču mesta (polemik o tem, ali tja sodi ali ne, je bilo veliko), se je pokazala za več kot odlično. Ravno zaradi nje so se ljudje začeli zbirati v središču mesta (v nasprotju od drugih mestnih središč, ki se otepajo z osamo), ki ga - kadar se tu dogaja še kaj posebnega - povsem zapolnijo. Takšna je bila tudi zadnja sobota, ko seje na Titovem trgu dogajal cvetlični sejem, prireditev, ki so jo občani že davno vzeli za svojo. Bogat mozaik dogajanj, ki ga je spremljal, so popestrili še mladi z začetkom Dnevov mladih in kulture. In vreme, ki seje prijazno smehljalo. Pa so tokrat predvsem pritegnili mojo pozornost številni nasmejani pogledi, številne v pozdrav stegnjene roke. Kaj pravzaprav lahko da mesto več od tega svojim prebivalcem. To, da se družijo, da so veseli in srečni, ko se srečajo in pokramljajo. Naj bo torej takšnih in podobnih dogodkov čim več, čim več spontanih srečanj, ki osrečujejo in lepšajo življenje. Za takšne in podobne sobote (naj bo še kak dan zraven) je tudi mladim, mislim, vredno živeti in sanjati prihodnost v našem mestu. Na stolpu že smrečica Šoštanj, 14. maja - V Termoelektrarni Šoštanj so skladno s terminskim planom zaključili gradnjo lupine hladilnega stolpa nadomestnega šestega bloka. Visok je 164 metrov in je najvišji tovrstni energetski objekt v Sloveniji. Edinstven pa je tudi po tem, da so v njem združili funkciji odvoda toplote in očiščenih dimnih plinov. Zaradi tega posebnega dimnika ne bodo potrebovali. Dela na hladilnem stolpu se nadaljujejo. Najprej bodo izvedli kislinsko odporno prevleko betonske lupine notranjega plašča in »zunanji plašč.« Istočasno bodo izvajali gradbena dela za armirano betonsko konstrukcijo podstavka cevovoda za odvod dimnih plinov, dvižnega jaška za dovod tople vode in pršišča ter dobava in montaža hladilne opreme. ■ Mz 164 metrov velik hladilni stolp že stoji Za hladilnik Gorenja Plus X Award Velenje, Koeln - Hladilnik z zamrzovalnikom Gorenje je prejel nagrado Plus X za visoko kakovost, odličen vrhunski dizajn in okolju prijazno delovanje. Izjemne lastnosti in varčnost tega kultnega hladilnika v barvi temne čokolade iz Gorenje Retro kolekcije je opazilo in nagradilo ostro oko mednarodne strokovne žirije Plus X Award, ki je sestavljena iz 130 predstavnikov industrije in medijev iz kar 32 držav. Visoko kakovosten hladilnik z zamrzovalnikom odlikuje dinamičen retro dizajn in visoka energijska učinkovitost. Nagrade Plus X podeljujejo inovativnim izdelkom s področja tehnologije, športa in življenjskega stila. Nagrajeni izdelki imajo s tem pečatom dodano vrednost in prednost pred ostalimi izdelki pri nakupni odločitvi. ■ mz Razglasili bomo Bisere maturantskega plesa 2012 Velenje, 24. maja - Naslednji četrtek, 24. maja, ob 19. uri, bomo v dvorani velenjske Vile Bianke pripravili zaključno prireditev letošnje akcije Biseri maturantskega plesa 2012. Naš čas jo je pripravil skupaj z modnima kreatorkama Jeleno Stevančevič in Petro Meh ter Šolskim centrom Velenje že drugo leto zapored. Naj spomnimo, da je strokovna komisija marca, na obeh maturantskih plesih Šolskega centra Velenje izbrala in fotografirala najbolj zanimivo oblečene maturante in maturantke. Izbor 18 kandidatov za »Bisere 2012« smo objavili v Našem času. S pomočjo vaših številnih kuponov smo izmed njih izbrali 6 finalistov in izmed njih fanta ter dekle, ki bosta na zaključni prireditvi dobila naziv Bisera maturantskega plesa 2012. Poleg tega bosta kreatorki razglasili še strokovne »bisere«. Na zaključni prireditvi bomo poskrbeli za pester program; oblikovali ga bomo skupaj s Šolo za storitvene dejavnosti ŠCV. Nastopila pa bo tudi priljubljena pevka Tanja Žagar. Na prireditev vabimo ne le naše »bisere«, ampak vse, ki bi želeli letošnji maturantski ples podoživeti skupaj z nami. Nagrade nam bo pomagal podeliti tudi velenjski župan Bojan Kontič. ■ bš ■ 9770350556014 2 OD ČETRTKA DO ČETRTKA s 17. maja 2012 lokalne novice Soliden vpis Šoštanj - Spomladanski vpis v Vrtec Šoštanj je bil, kot pravi ravnateljica mag. Milena Brusnjak, soliden. Prostora bo dovolj za vse. Če ga ne bo, pa pravijo v občinski upravi, ga bodo našli in institucionalno varstvo zagotovili vsem, ki si ga želijo in potrebujejo. ■ mkp Število porok pada Velenje - Na območju, ki sodi pod Upravno enoto Velenje, v zadnjih treh letih opažajo rahel upad števila sklenjenih zakonskih zvez. Lani se je poročilo 89 parov, leto pred tem 92, še leto pred tem pa 88. Največ porok so beležili leta 2006, ko je zakonsko zvezo sklenilo 111 parov. ■ mkp Še vedno na prvem mestu Velenje - Center za socialno delo Velenje je bil lani prvi v izplačilih izredne denarne socialne pomoči v državi. Ta trend se nadaljuje tudi letos. Doslej so izplačali to pomoč 1370 upravičencem iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Mariborski center jih je - na primer-izplačal 1100, celjski pa 1200. Na velenjskem centru ocenjujejo, da je toliko upravičencev še iz časa padca velenjskega Vegrada, vendar se bodo morali glede na varčevalne ukrepe v prihodnje očitno bolj strogo držati zakonodaje. ■ Iz občine Šmartno ob Zasebni vrtec? Po neuradnih informacijah tudi zaradi prostorske stiske v šmarškem vrtcu nekateri tukajšnji občani razmišljajo o odprtju zasebnega vrtca v Šmartnem ob Paki oziroma v Rečici ob Paki. Ko smo na občinski upravi preverjali informacijo, so nam povedali, da so pogovore na to temo res imeli, interesentom pa so predstavili tudi svojo idejo. Predvsem pa so jim pojasnili postopke, ki jih v teh primerih mora izpeljati občina, in kakšni zakonodajni postopki jih čakajo. Zasebniki so pokazali zanimanje za odprtje dveh oddelkov za od 15 do 20 otrok. Po zadnjih podatkih je za naslednje šolsko leto v šmarški vrtec vpisanih rekordnih 160 otrok. Občina je v zadnjih letih še uspešno reševala prostorsko stisko in ni zavračala otrok, bo pa glede na tolikšen vpis in pomanjkanje prostora že v jeseni drugače. Zato najbrž obstajajo razlogi, zaradi katerih bi bila dopustna in nenazadnje tudi dobrodošla dejavnost zasebnega vrtca. Bodo pa o tem odločala občinska telesa, seveda če bodo interesenti stvari pripravili tako, kot je to potrebno. Treba je narediti red Krajani spodnjega dela Rečice ob Paki , ob izlivu reke Pake v reko Sa- Družine na Celjskem že sedmič na kolo Topli dnevi spet vabijo na plano. Kako lepo in zabavno je vrteti pedala, bodo v nedeljo, 20. maja, občutili kolesarji na družinskem rekrea-tivno-kolesarskem druženju »NA KOLO 2012«. Ob 10. uri bodo zavrteli pedala iz šestih občinskih središč: Celje - Citycenter Celje, Vojnik, Žalec, Štore, Šentjur in Slovenske Konjice, s skupnim ciljem pri Citycentru Celje. Organizatorji so prisluhnili željam kolesarjev in tako podaljšali Šentjursko traso. Prav tako bodo omogočili kolesarjem iz Slovenskih Konjic, ki imajo sicer najdaljšo pot, povratek z avtobusnim prevozom. Tudi letos bodo otroci do 15. leta kolesarili brezplačno. »Na kolesarjenje želijo povabiti čim več družin, ki lahko tako preživijo skupaj nekaj prijetnih uric v naravi, na kolesarjenju, ki bo letos že sedmič zapored. Trase so različno razgibane in dolge. Kolesarjem, med katerimi so tudi župani in podžupani sodelujočih občin, omogočajo, da lahko vsak izbere pot svojim zmožnostim primerno. Citycenter Celje je generalni pokrovitelj dogodka. Tam, Agencija Prima in Citycenter na tiskovni konferenci na cilju, bodo za udeležence pripravili malico, pijačo in spominsko darilo ter zabavno druženje popestrili z nagradnim žrebanjem privlačnih praktičnih nagrad. Otroci bodo prejeli priznanja in sladko presenečenje. Skratka, prijetna in zanimiva akcija, ki povezuje kraje in ljudi. Pridružite se tudi vi. ■ Nove odločbe za plačilo vrtca vinjo, že dalj časa opozarjajo, da je potrebno narediti red na zadnjem otoku za zbiranje odpadkov. Po njihovem mnenju ga povzročajo občani, ki živijo na levem bregu reke Savinje, predvsem tisti, ki sodijo pod občino Braslovče. Ob novem sistemu zbiranja odpadkov v občini Šmartno ob Paki so težave še večje. Potem ko so vsi koristniki, vključeni v sistem ravnanja z odpadki, dobili posebne posode za plastično in drugo embalažo (o čemer smo pisali), lokalna skupnost in koncesio-nar za ravnanje z odpadki (podjetje Pup Saubermacher iz Velenja) ukinjata dosedanji otoke. Na že omenjenem v Rečici ob Paki pa je v teh dneh znova opaziti večje količine predvsem plastičnih odpadkov. Kot so povedali na občinski upravi, so se glede tega že povezali z vodstvom sosednje občine Braslov-če ter koncesionarjem. Vsi so enotni, da bo red res potrebno narediti in stvari tudi na tem območju urediti tako, kot so urejene drugje. Med drugim so se dogovorili, da bo v prihodnjih dneh na delu medobčinska komunalna inšpekcija, ki bo pregledala stanje na tem območju ter ustrezno ukrepala. Tako si bodo morali lastniki, ki sedaj očitno nimajo urejenih stvari, nabaviti bodisi posode za odpadke ali ustrezne vrečke. ■ Tp Akontacije v plus in minus - Tisti z višjimi jih bodo lahko poravnali obročno Velenje, Šoštanj - Centri za socialno delo so večini staršev že poslali nove odločbe za plačilo vrtca v letu 2012. Na podlagi teh bodo ti opravili poračun za razliko, ki je nastala med višino zaračunane akontacije in višino plačila, določenega z odločbo Centra za socialno delo. Ker pa vrtci odločb o višini plačila ne bodo dobili v »fizični« obliki, ampak po internetni povezavi s centri za socialno delo, ta pa povsod še ni vzpostavljena, v vrtcih še ne vedo, kolikšne razlike v plačilih utegnejo nastati. Starši, ki so odločbo že prejeli, pa to vedo. Marsikje je zaradi novih odločb precej stresno. Kot je povedala ravnateljica Vrtca Velenje mag. Metka Čas na podlagi odločb, ki jih v vrtec prinesejo starši, bodo nova plačila in poračuni prizadeli mnoge. »So pa seveda ti poračuni tako v plus kot v minus. Dogovor je, da bodo tisti starši, ki bodo dobili za plačilo višje poračune, lahko te poravnali v več obrokih.« Podobno je, po besedah ravnateljice Vrtca Šoštanj mag. Milene Brusnjak, tudi pri njih. ■ mkp Priznanji za Biomaso iz Luč in Vimoso iz Velenja Celje, 15. maja - V torek so v Celju odprli vrata štirje strokovni bienalni sejmi Energetika, Terotech-Vzdrževa-nje, Varjenje in rezanje ter Eko. Na njem sodeluje 320 direktnih in še 405 zastopanih razstavljalcev iz blizu 30 držav, odprt pa bo do 18. maja. Tradicionalno je organizator sejmov - družba Celjski sejem - prvi dan podelila sejemska priznanja. Prijavljene izdelke in storitve razstavljavcev so ocenile štiri strokovne komisije, ki so podelile komplete zlatega, srebrnega in bronastega priznanja na vseh štirih sejmih. Zlato sejemsko priznanje sejma Energetika je prejelo podjetje Biomasa iz Luč, in sicer za proizvod dvoku-riščni kotel na polena in pelete proizvajalca Fröling SP Dual. Kotel omogoča kurjenje z različno močjo, različnih oblik biomase in zagotavlja kvaliteten in enostaven, okolju prijazen vžig uplinjevalnega kotla. Srebrno priznanje sejma Terotech - vzdrževanje pa je prejelo podjetje Vimosa iz Velenja za energetsko učinkovit dvo-pretočni grelnik, ki omogoča kakovostno ogrevanje orodij. Patronska izvedba omogoča tudi hitro in enostavno zamenjavo grelnika. ■ tp Medobčinski komunalni inšpektor bo imel veliko dela. Ni vse zlato, kar se »sveti« Vendarle manj omamljenih - Vztrajanje in popuščanje - Zlato, pravijo, vsem ni všeč - V Rogaški fitnes za starejše - Laščani sledijo Radečanom? Slovenija je bil zadnji čas sredi mednarodnega dogajanja in povezovanja. S tem ne mislim le na obisk premiera Janeza Janše pri kolegici Angeli Merkel v Nemčiji. Tam sta kovala zavezništva, ki so ostala dokaj prikrita, jasno je, da sta govorila o stabiliziranju javnih financ, na kar ta vodilna evropska država nagovarja ostale članice EU. Mnogo bolj odmevna je bila slovenska mednarodna aktivnost in povezovanje na kriminalnem področju oziroma pri razkrivanju kriminalnih združb. Z obsežno akcijo naše stavkajoče policije so namreč razbili veliko združbo, ki naj bi se bila ukvarjala s preprodajo mamil in orožja. Zaradi njih so bili zadnji vikend tudi močno obremenjeni pravosodni delavci in zagovorniki osumljencev. Za vse pa so tudi komaj našli dovolj prostorov v prostorih za pridržanje. Ljudje seveda upajo, da se res zasekali globoko v to mrežo in tako vsaj malo zajezili prodor in razpečevanje mamil. Na domači sceni pa so se nekateri oddahnili, ker so sindikati, ne vsi sicer, le našli skupni jezik z vladno stranjo in je bil pri varčevanju le dosežen sporazum. S stisnjenimi usti pri nekaterih in popuščanjem, pa vendar. To pa seveda tudi pomeni, da bodo javni uslužbenci že junija dobili nižje plače, mnogi upokojenci pa nižji regres; ali bodo sploh ostali brez njega. Nekateri pravijo, da upokojenci z nizko pokojnino regresa tako in tako ne porabijo za dopust. Porabijo ga za to, da si kupijo kaj potrebnega ali poravnajo kakšen dolg. Ni pa še nič jasnega, ali bomo v ustavi zapisali zlato pravilo, da ne smemo porabiti več, kot ustvarimo, kot radi rečemo. Takemu zlatemu pravilu nasprotuje toliko strank, da ga bo parlament težko potrdil. Med odločnimi nasprotniki je tudi naš SD-jevski poslanec Srečko Meh. In sploh kaže, kot da je predsednik te stranke Pahor eden redkih v tej stranki, ki tako zlato pravilo podpira. Drugi menijo, da ni potrebno tudi zato, ker je to urejeno že v drugih aktih. Na našem območju pa so bili zelo uspešni spet v Rogaški Slatini, kjer so odprli fitnes za odrasle na prostem. Pravijo, da prvega te vrste v državi, čeprav so nekaj podobnega sicer pred leti odprli že na otroškem igrišču v Velenju. Slatinski, pravijo, je namenjen tudi invalidom. Laščani pa, tako vsaj kaže, sledijo Radečanom, čeprav seje ta občina pred leti odcepila od njih. Pisali smo že, da v Radečah načrtujejo, da bi sami ustanovili podjetje, ki bi prevzelo del proizvodnje v propadli družbi Papir Radeče. Laščani pa se pripravljajo na to, da bi od Pivovarne Laško odkupili hotel Savinja. Občina in tamkajšnje turistično društvo bi ga tudi kasneje upravljala. Seveda le pod pogojem, če jim bo prej uspelo prodati parcelo na osrednjem trgu, kjer naj bi ena od trgovskih družb zgradila trgovski center. Pravijo, da se za zemljišče zanimajo trije trgovci. Ti naj bi prišli z novci. V tem kraju, kjer se bodo kmalu lotili reševanja druge Savinje - začeli naj bi urejati obrežje reke Savinje v marijagraškem ovinku, pa so o svojih težavah pred dnevi spregovorili obrtniki širšega celjskega območja. Ker je bil prisoten tudi predstavnik države, so upali, da bodo slišali kaj spodbudnega za rešitev njihovih težav. Pa niso! ■ k NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (8,5 % DDV 0,14 €, cena izvoda brez DDV 1,66 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. POGOVOR, SREČANJE Slovenci smo bili vedno na pravi strani 3 Minister za obrambo Aleš Hojs na proslavi ob 67-letnici konca druge svetovne vojne poudaril tudi pomen Slovenske vojske in varčevalnih ukrepov - Menih in Kontič znova menila, da bi morala biti proslava v Topolšici državna Tatjana Podgoršek Topolšica, 12. maja - Minulo soboto zvečer je bila v zdraviliškem parku v Topolšici tradicionalna proslava ob obletnici podpisa brezpogojne kapitulacije južnoevropske skupine armad nemške vojske. Kot je znano, je v noči z 9. na 10. maj 1945 v zdraviliški menzi v Topolšici brezpogojno kapitulacijo pred partizanskim generalom Ivanom Dolničarjem podpisal nemški generalpol-kovnik Aleksander Loehr, komandant nemških enot za jugovzhodno Evropo. V spomin na ta pomemben dogodek praznujejo v Topolšici tudi praznik krajevne skupnosti. Razlogov za praznovanje je veliko Darko Menih, šoštanjski župan, je v nagovoru zbranim med drugim dejal, da se je v preteklosti v Topolšici zgodilo kar nekaj pomembnih dogodkov. Med najpomembnejšimi - tudi za državo Slovenijo - je podpis kapitulacije, zato bi morala biti proslava v tem zdraviliškem kraju državna, za kar si prizadevajo že nekaj časa. Njegovemu mnenju se je pridružil tudi Bojan Kontič, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Velenje. Ta je menil, da je razlogov za praznovanje veliko, »zato bomo tudi v prihodnje praznovali praznike, povezane z drugo svetovno vojno, ne glede na to, ali bo aktualna oblast z nami ali ne.« Po njegovih besedah je Slovenija v krizi in v krizi je mir krhka vrednota, zato je prav, Kljub slabemu vremenu se je proslave udeležilo veliko ljudi. da se vsi borimo za njegovo ohranitev in za vrednote, za katere se mnogi partizani in partizanke darovali svoja življenja. Kontič je še dejal, da ni razloga za pesimizem, in izrazil upanje, da bo Slovenija izšla iz te krize z izkušnjami, ki bodo preprečile take krize v prihodnje. Varčevalni ukrepi zato, da bi bolje živeli jutri, pojutrišnjem Slavnostni govornik, minister za obrambo Aleš Hojs, pa je med drugim dejal, da smo bili Slovenci vedno na pravi strani. Po njegovih besedah smo bili del antinacistič-ne in antifašistične koalicije, v času osamosvojitve smo se postavili na stran domovine, vrednot in samostojnosti. Leta 2004 smo vstopili v združeno Evropo in združeno vojaško zavezništvo. Vse to so, je menil Hojs, pomembni mejniki zato, ker danes v EU lahko imamo svojo državo, jo lahko sami upravljamo, imamo svoj jezik, pri tem pa nismo pozabili vrednot in zgodovine. Po njegovih besedah so razmišljanja tistih Slovencev, ki menijo, da Slovenske vojske ne potrebujemo, napačna. »Slovenska vojska je in bo steber naše državnosti. Brez partizanov v NOB, brez naših veteranov v borbi za našo samostojno državo in brez današnje Slovenske vojske tudi države Slo- venije ne bi bilo.« Dotaknil se je tudi aktualnih varčevalnih ukrepov vlade in poudaril, da jih nihče v Sloveniji ne dela zato, da nam bo vladal nekdo drug. »Ti varčevalni ukrepi niso za- Slavnostni govornik Aleš Hojs, minister za obrambo to, da bi prišel nekdo iz Bruslja in povedal, kako moramo delati. Ti varčevalni ukrepi so zato, da bomo Slovenci jutri, pojutrišnjem bolje živeli. Da bomo živeli tako, kot znamo, da bomo živeli z našo pridnostjo, umom in našo sposobnostjo,« je še dejal Aleš Hojs. Udeleženci, ki so kljub slabemu vremenu napolnili šotor, so poleg govornikom zaploskali tudi številnim nastopajočim. Med številnimi nastopajočimi so bili tudi učenci Podružnične šole Topolšica. ■ Srečanje mednarodne tehnične skupine za premog Velenje, 9. maja - Prejšnji teden je na Golteh potekalo delovno srečanje strokovnjakov mednarodne tehnične skupine za premog C1 v okviru evropskega Raziskovalnega sklada za premog in jeklo. Sestavljajo jo strokovnjaki iz 10 držav Evropske unije (Slovenija, Nemčija, Bolgarija, Romunija, Grčija, Velika Britanija, Madžarska, Francija, Španija in Poljska). Na srečanju so potekale predstavitve raziskovalnih projektov in dogovori za opredelitev smernic tehnične skupine C1. V njen sklop sodi izkoriščanje premoga, premogovna infrastruktura in upravljanje ter ne-konvencionalno izkoriščanje ležišč premoga. Sicer pa je tehniška skupina za premog razdeljena v tri sklope. Člani skupine so predstavili projekte s področja povečanja produktivnosti pri od-kopavanju globokih slojev, zgodnjega opo- zarjanje in gašenja požarov vzdolž transportnih trakov, nujne pomoči in alarmiranja v premogovnikih, raziskav sorpcijskih lastnosti in nabrekanja premogov z namenom vti-skanja CO2 in pridobivanje metana, ukrepanja v primeru vdorov vod v premogovnikih s poudarkom na povezavi med premogovniki, geomehanike in ukrepov v primeru nenosilne talnine, raziskav globokega podzemnega uplinjanja in začasnega odlaganja CO2 na tem območju, zmanjšanja nevarnosti in posledic požarov ter eksplozij v premogovnikih, izboljšanja varnosti in ocenjevanje tveganja v jaških, izboljšanja znanja o ogljiku v premogu in pridobivanja metana iz sloja na podlagi testov ter izboljšanja vzdrževanja in varnosti z nadzorom v realnem času in novimi senzorji. Pri projektih COGASOUT, LOWCARB in OPTI-MINE, ki so bili predstavljeni na Golteh, kot partner sodeluje Premogovnik Velenje. Projekt zajema razplinjevanje lignita in pridobivanje CH4 ter CO2, vodi pa ga dr. Simon Zavšek. Projekt LOWCARB - Nizkoogljične iniciative - Optimizacija zračenja in črpanja vod ter zajem CH4 iz jamskega zraka, katerega cilj je zmanjšanje porabe energije in količine emisij toplogre-dnih plinov, vodi mag. Matjaž Kamenik. Projekt OPTI-MINE - Prikaz možnosti optimizacije procesov za povečanje učinkovitosti in varnosti v premogovnikih z uporabo najnovejših informacijskih in komunikacijskih tehnologij, katerega cilj je razvoj in uporaba inteligentnih komunikacijskih naprav ter omrežij za žično in brezžično komunikacijo za povečanje varnosti v premogovnikih, v Premogovniku Velenje vodi mag. Boštjan Škarja. f Wolfgang Schneider, odgovorni vodja tehnične skupine TGC1, Jan Palarski, vodja presojevalcev projektov, in dr. Simon Zavšek, vodja projekta čistih premogovnih tehnologij v Premogovniku Velenje. ^ Na Golteh so se sestali strokovnjaki mednarodne tehnične skupine za premog v okviru evropskega Raziskovalnega sklada za premog in jeklo. ■ 17. maja 2012 DOGODKI '""ÖS 4 - Velenjski odbor SD vodi Srečko Meh, pokrajinskega pa Andreja Katič Med konferenco - v ospredju Bojan Kontič, Patrick Vlačič in Srečko Meh Zadovoljni z opravljenim delom in socialno naravnanim programom - Bojan Kontič bo kandidiral za podpredsednika stranke na nacionalni ravni Velenje, 7. maja - Na letni konferenci so se zbrali člani Območne organizacije SD Velenje. Predsednik Srečko Meh je v uvodu izrazil zadovoljstvo nad opravljenim delom in se članicam in članicam za to tudi zahvalil. Poudaril pa je tudi: »V obdobju, ki prihaja, je potrebno vse sile usmeriti v to, da dosedanje dobre rezultate še nadgradimo ali pa jih vsaj obdržimo, za kar potrebujemo slehernega člana, simpatizerja, občanko in občana, kateremu ni vseeno, v kakšni družbi živi in ustvarja. Socialni demokrati moramo ostati socialni, levi in napredni.« Volili so tudi novo vodstvo. Območno organizacijo SD bo tudi v prihodnje vodil Srečko Meh, za podpredsednika so izvolili Andrejo Katič in Bojana Kontiča, za tajnika pa Bojana Škarjo. Predsednica Pokrajinskega odbora SD SAŠA je postala Andreja Katič, člani predsedstva pa Bojan Kontič, Alojz Podgoršek, Srečko Meh, Bojan Škaija, Avgust Reber-šak in Jure Kodrun. Izvoljeno je bilo tudi novo 39-člansko predsedstvo in 5 članov nadzornega odbora SD Velenje. O aktualnem dogajanju v stranki je spregovoril podpredsednik stranke SD in kan- didat za novega predsednika stranke dr. Patrik Vlačič. Izpostavil je dejstvo, da bo v bodoče potrebno vložiti veliko truda, da bo delo zopet postalo vrednota. Meni, da »... moramo poskusiti izpodriniti politiko in politične odločitve iz vseh sektorjev gospodarstva in maksimalno vlagati v znanje, inovativnost in raziskave.« S svojo odločitvijo, da na letošnjem kongresu kandidira za podpredsednika stranke, je člane seznanil novo izvoljeni podpredsednik OO SD Velenje in župan MOV Bojan Kontič. Za kandidaturo se je po njegovih besedah odločil, ker so zelo potrebne nekatere spremembe v delovanju stranke. Med drugim se bo še naprej zavzemal, da bo ugledal luč sveta Zakon o obvezni delitvi dobička med zaposlenimi. Spregovoril je tudi o vodenju Mestne občine Velenje: »Na primeru naše občine se lahko vidi, kaj pomeni, če lokalno skupnost vodijo ljudje iz naše stranke, ki imajo čut za socialno izredno težke razmere velikega števila prebivalstva. Pri nas še vedno izvajamo razdeljevanje brezplačnih obrokov hrane socialno najšibkejšim, imamo brezplačen avtobusni lokalni prevoz, brezplačno pravno pomoč, subvencije za mlade družine, pakete prehrane in oblačil, najcenejše parkiranje v državi. Pomembno pa je, da poleg tega ustvarjamo in skrbimo tudi za nova delovna mesta. Samo varčevanje, brez vizije, razvoja in trdega dela, nas ne bo pripeljalo iz krize,« je dejal na koncu. ■ Občni zbor DeSUS-a V ospredju naj bo izpolnjevanje nalog osmega programskega kongresa Velenje, 8. maja - Članice in člani Območnega odbora DeSUS so na občnem zboru pregledali delo v preteklem obdobju in potrdili načrt dela za letos. Predsednik Srečko Korošec je poudaril, da so se v vodstvu zavzemali za izvajanje nalog, sprejetih na skupščini. Posebno pozornost je namenil trenutnim razmeram v državi in kritično ocenil izčrpavanje države. Menil je, da poslanci še vedno ne pri- znavajo težkega finančnega položaja države. »Premalo se zavedajo, da predlaganih ukrepov ne moremo podpreti, vendar je potrebno iz njih izluščiti tisto in toliko, da ne bomo ogrožali stabilnosti države in ranljivih skupin,« je rekel. Vodstvo stranke so pozvali, da izvaja naloge osmega programskega kongresa, v Bolje delati z roko v roki Na skupščini Občinskega odbora stranke DeSUS Šmartno ob Paki okrcali vodstvo stranke - Med letošnjimi prednostnimi nalogami tudi pridobivanje novih članov Tatjana Podgoršek mlajši odbor stranke v Šaleški dolini. Deluje od leta 2009, šteje pa 19 članov. Šmartno ob Paki, 14. maja - Občinski od- Na redni skupščini v dvorani Marof v bor stranke DeSUS Šmartno ob Paki je naj- Šmartnem ob Paki, v ponedeljek, je pred- sednik odbora Alojz Gruden dejal, da so se člani odbora tvorno vključevali v delo lokalne skupnosti, s katero dobro sodelujejo, lani v jeseni so se vključili v aktivnosti za držav-nozborske volitve in si na vseh ravneh prizadevali za pravice upokojencev. Okrcal pa je vodstvo stranke in menil, da je njen predsednik Karel Erjavec delal preveč samovoljno in ni prisluhnil bazi. To in pa afera Sim-čič je povzročila izstop nekaterih članov iz območnega odbora stranke. »Zadeve se v stranki zadnji čas izboljšujejo, zato lahko v prihodnje zremo bolj optimistično.« Gostje, predvsem Peter Habjan, predsednik sveta stranke DeSUS, je sicer pojasnjeval dogajanje, soglašal pa je s kritiko neka- katerih piše, da se bodo zavzemali za upokojence, invalide in tiste, ki živijo na robu družbe, ter za pravno državo. Predlagajo okrepitev stranke z delovnimi skupinami, ki bodo nadzirale izvajanje koalicijske pogodbe in takoj ustrezno ukrepale. Članstvo pa je pozval, da tudi v bodoče dobro sodelujejo v občinskem odboru stranke in s svojim ugledom dokaže, da so vredni spoštovanja. Razprava je pokazala, da članstvo pogreša delo vodstva stranke v javnosti. Želijo si več nastopov njihovih poslancev v državnem zboru. S svojim delom morajo dokazati, da se sprejeti dogovori v koalicijski pogodbi tudi uresničujejo. Če to ne bo mogoče, je potrebno koalicijo tudi zapustiti. ■ terih razpravljalcev, da bi morala stranka in Zveza društev upokojencev Slovenije delati bolj z roko v roko. Skupaj bi morala stremeti za istimi cilji in jih poskušati v največji možni meri tudi uresničiti. Prihodnje leto bo za šmarški občinski odbor stranke DeSUS volilno leto. Do takrat pa si bodo njegovi člani - je dejal Alojz Gruden - prizadevali uresničiti zastavljene cilje stranke in odbora, se tvorno vključiti v življenje in delo lokalne skupnosti, med prednostne naloge pa so zapisali še pridobivanje novih članov. ■ Opravičilo Županu občine Šoštanj Darku Menihu se opravičujemo, ker se nam je njegovo ime v članku Gasilci so med najbolj cenjenimi v družbi v prejšnji številki Našega časa zapisalo napačno. ■ Uredništvo S skupščine Območnega odbora stranke DeSUS v dvorani Marof DOGODKI 5 Eden od mejnikov do končnega cilja Pogodba za ureditev avtomatiziranega sistema izposoje mestnih koles podpisana, projekt naj bi zaživel do letošnjega praznika Mestne občine Velenje - Plod lastnega znanja zaposlenih v MIC-u, lokalna skupnost zanj prispevala nekaj manj kot 9000 evrov Tatjana Podgoršek Velenje, 15. maja - V prostorih Mestne občine Velenje sta v torek tukajšnji župan Bojan Kontič in direktor Šolskega centra Velenje mag. Ivan Kotnik podpisala pogodbo za vzpostavitev avtomatiziranega sistema izposoje mestnih koles v lokalni skupnosti. Sistem predvideva izposojo 25 koles s petimi izposojevalnimi točkami v mestu, na voljo pa bo še 40 priključnih mest za kolesa. Vrednost pilotnega sistema je nekaj več kot 59 tisoč evrov, Mestna občina Velenje pa bo za projekt iz proračuna namenila nekaj manj kot 9000 evrov. Svojemu namenu ga bodo predali ob letošnjem občinskem prazniku 20. septembra, že prihodnji mesec pa naj bi uredili eno izposo-jevalno mesto z ustrezno prilagojenim kolesom ter funkcionalnim stebričkom. Velenje eno od 5 partnerskih mest Ob podpisu pogodbe je Špela Šeliga, vodja projekta Bicy v Mestni občini Velenje, povedala, da je projekt izposoje koles sestavni del pro- Pogodbo, vredno blizu 60 tisoč evrov, sta podpisala mag. Ivan Kotnik (prvi z leve) in župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. grama Bicy Srednja Evropa, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj. Vanj je vključenih 11 držav, velenjska občina pa je ena od petih partnerskih mest, v kateri bodo izvedli pilotni projekt avtomatizirane izposoje koles. »Od lokalnega prebivalstva pričakujemo, da bo sistem vzelo za svojega, saj je namenjen njim za vsakdanja opra- Sistem predvideva izposojo 25 mestnih koles s petimi izposojevalnimi točkami v mestu Velenje, in sicer pri Zdravstvenem domu na Vodnikovi cesti, pred občinsko stavbo na Titovem trgu 1, pri Vili Bianki na Starem trgu 3, pred Mladinskim hotelom na Efenkovi ulici 61 a ter na Kidričevi cesti na mostu pred Kardeljevim trgom. vila, mestno kolesarjenje oziroma za zdrav, ekološko in ekonomsko ugoden način prevoza.« V korak s časom Po mnenju velenjskega župan Bojana Kontiča je projekt avtomatizirane izposoje koles eden od dokazov, da gre lokalna skupnost v korak s časom in eden od mejnikov do končnega cilja. V Evropi si prizadevajo, da postane kolesarjenje sestavni del načina življenja občanov in občank. Mestna občina ni prva, je pa med prvimi v teh prizadevanjih v Sloveniji. »Nismo prvi, ker je bilo potrebno za to odpraviti arhitektonske ovire, znotraj obnov in prenov Poslanska pisarna Zofije Mazej Kukovič Evropska poslanka SDS Zofija Mazej Kukovič odprla poslansko pisano v Vili Bianki v Velenju, kjer njena ekipa že pripravlja aktivnosti v gospodarstvu ter dela z mladimi in starostniki Mira Zakošek Velenje, 12. maja - Poslanska pisarna Kukovičeve je že nekaj časa aktivna. V njej trije mladi že pripravljajo aktivnosti, ki potekajo po vsej Sloveniji. Nekaj se jih je zgodilo tudi že v Velenju, v soboto pa so poslansko pisarno uradno predali namenu. Goste je v uvodu arhitekt Rok Poles popeljal skozi zgodovino protokolarnega objekta Vila Bianka, Zofija Mazej Kukovič pa je ob tem poudarila, kako zelo pomembno je zavedanje o naši zgodovini in ohranjanje vrednot. Odločila se je, da pisarno odpre v prijetnem okolju, ki nudi tudi čas za klepet z znanci in prijatelji, ki so se dogodka udeležili. »V današnjem času je potreben predvsem pogovor in razum. V Evropskem parlamentu smo poslanke in poslanci med sabo razumni, to pomeni, da se ne »borimo« drug proti drugemu, ne »obmetavamo« drug drugega z žaljivkami, ampak iščemo kompromise. Kompromis je glavna beseda, ki se sliši v Evropskem parlamentu. Tako se sestavljajo tudi navidezne koalicije, ki so potrebne za dosego zastavljenega cilja,« je med drugim dejala Kukovičeva. Večina naših evropskih poslancev ima svoje pisarne v Ljubljani, Kukovičeva pa se je odločila za Velenje. »Prepričana sem, da je nujno, da se Evropa čuti po vsej Sloveniji, ne le z besedami, ampak v stiku z ljudmi, tistimi, ki so končni uporabniki vsega, kar se predpiše v Evropi. Treba je pravilno povedati, tudi gospodar- stvenikom in podjetnikom, kakšne koristi lahko imajo, kako pridejo do subvencij, skratka, naloga evropskega poslanca je vsekakor tudi to neposredno obveščanje,« pravi Kukovičeva. V poslanski pisarni v Velenju je zaposlila tri mlade sodelavce, ki so že zelo aktivni, usmerjajo pa se predvsem v gospodarstvo, delo z mladimi in starejšimi, nastopajo pa pod sloganom 'Požen Evropo'. Med tednom pripravijo srečanja in okrogle mize, ki jih izvedejo potem, ko je poslanka v Velenju. Pred nedavnim smo poročali o zelo uspeli okrogli mizi z gospodarstveniki, zgodila se je v Velenju, udeležili Projekt avtomatizirane izposoje koles je plod domačega znanja, tudi kolo Krpan je slovenski izdelek, pridobitev pa je pomembna za občane ter tudi obiskovalce Velenja. cestišč zagotoviti kolesarske steze. Projekta še nismo zaključili, saj nameravamo še letos urediti kolesarsko stezo ob Cesti Simona Blatnika v Velenju. Tako bomo povezali središče mesta z RTC Jezero.« Kot je še povedal Kontič, prav tako nadaljujejo prizadevanja v širšem in tudi finančno »težjem«projektu , ki predvideva povezavo med Velenjem in Slovenj Gradcem na trasi bivše železniške proge, nato pa še povezavo Velenja z Zgornjo Savinjsko dolino. »To pa niso vse naše aktivnosti, povezane s kolesarstvom. Prav tako, kot označujemo te poti, označujemo ter s tem informiramo kolesarje o posameznih, za lokalno skupnost pomembnih kulturnih objektih.« Projekt avtomatizirane izposoje mestnih koles bo Mestna občina Velenje nadgradila, saj se bo prijavila še na razpis, na katerem bodo poskušali pridobiti denar še za nakup koles na električni pogon. Projekt, plod lastnega znanja Direktor Šolskega centra mag. Ivan Kotnik in Igor Doler, vodja projekta za vzpostavitev avtomatiziranega sistema izposoje koles, sta izrazila zadovoljstvo, ker je projekt plod dela in znanja zaposlenih na Medpodjetniškem izobraževalnem centru. Sodelovanje v projektu sta ocenila kot odlično priložnost za povezave teorije s prakso in za to, da pokažejo uporabno vrednost njihovega znanja. Tudi kolo, vključeno v sistem izposoje, je slovenske proizvodnje Krpan. Projekt bodo ponudili tudi v drugih okoljih. Nameravajo ga nadgraditi še z električnim kolesom, v nadaljevanju pa naj bi ga namesto električne poganjala sončna energija. Za izposojo mestnega kolesa bo potrebna brezkontaktna kartica s pin kodo, ki jo bodo uporabniki dobili na Turistično-informacijskem centru v Vili Bianki. Ura izposoje kolesa bo brezplačna. Če ga bo želel uporabnik še naprej uporabljati brezplačno, ga bo vrnil na eno od izposojevalnih točk, se registriral in ga nato ponovno uporabil. Sicer pa bo tudi prekoračitev ure zelo simboličen strošek. Za odtujitev kolesa bo malo možnosti, saj bo na vsaki izposojevalni točki video nadzor, pogosteje pa jih bodo preverjali tudi mestni redarji. Gostje so pred otvoritvijo poslanske pisarne najprej spoznali zgodovino protokolarnega objekta Vila Bianka. pa so se je gospodarstveniki iz vse Slovenije. Zofijo Mazej Kukovič v tem okolju poznamo predvsem kot gospo-darstvenico, zadnja leta pa se posveča politiki. V Evropskem parlamentu se, kot pravi, počuti zelo dobro. »Šele sedaj dovolj globoko dojemam, kakšne in katere možnosti sofinanciranja podjetniških idej in projektov, programov za mlade in študijskih izmenjav so v Evropi. Skratka, storila bom vse, da bodo Slovenci, seveda tudi Velenjčani, o vsem tem zelo podrobno obveščeni. Vrata moje poslanske pisarne bodo zato pogosto odprta.« MESTNA OBČINA VELENJE obvešča, da bo v Uradnem listu Republike Slovenije, ki bo izšel v petek, 18. maja 2012, objavljen Javni razpis za sofinanciranje programov in/ali projektov na področjih socialnega in zdravstvenega varstva, ki jih bo v letu 2012 sofinancirala Mestna občina Velenje. Javni razpis bo odprt od 21. maja 2012 do 20. junija 2012. Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija bosta objavljena tudi na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Priložnosti/Javne objave). 6 DOMA IN NA TUJEM hsiH:as 17. maja 2012 M, Od srede do torka - svet in domovina Sreda, 9. maja Na dan Evrope so se vlada in sindikati javnega sektorja dogovorili, da bo vlada umaknila dopolnilo, ki spreminja pogoje upokojevanja. Skupno besedo so našli tudi pri datumu znižanja plač. Ustavna komisija je podprla ustavni zakon, ki vsebuje zlato fiskalno pravilo, s čimer je predlog dobil zeleno luč za obravnavo na plenarni seji DZ. V Pozitivni Sloveniji so obsodili hitenje s sprejemanjem varčevalnih ukrepov in napovedali razmislek o obstrukciji seje, napovedane za prihodnji dan. Minister Žiga Turk se je sestal s predstavniki visokega šolstva in dejal, da so dosegli popolno soglasje o tem, kako razporediti dodatnih 25 milijonov evrov. Premier Janša se je sestal z Angelo Merkel. Na srečanju v Berlinu sta dejala, da se je treba v krizi držati pravil in spoštovati dosežene dogovore. venijo, je hrvaška vlada razveljavila sporni sklep. Petek, 11. maja Poslušali smo o potrjenem rebalansu proračuna. Vlada je napovedala, da želi z njim spraviti proračunski primanjkljaj na tri odstotke BDP. Kot smo še slišali, se bodo z rebalansom letošnji proračunski izdatki znižali na dobrih devet milijard evrov, prihodki proračuna pa bodo od sprva ocenjenih nižji za več kot pol milijarde evrov, in sicer bodo znašali 7,9 milijarde evrov. Julijo Timošenko so premestili v bolnišnico. Razpletalo se je v Ukrajini. Julija Timošenko je po 19 dneh končala gladovno stavko, nato pa so jo z nemškim zdravnikom prepeljali v bolnišnico. Četrtek, 10. maja Vlada in sindikati javnega sektorja so podpisali sporazum o varčevalnih ukrepih, ki bo vladi omogočil, da sprejme zakon za uravnoteženje javnih financ brez pretečega referenduma. Sporazum je podpisalo 14 od 21 sindikatov, poleg tega je 20 od 33 sindikatov podpisalo dogovor o znižanju plač in drugih varčevalnih ukrepih. Z ukrepi naj bi privarčevali 500 milijonov evrov. Stavka večine sindikatov je bila tako končana in bo po sporazumu tudi plačana. Vlada se je seznanila s podatki o porabi sredstev v letošnjem in lanskem letu ter se dogovorila o omejitvah pri sklepanju avtorskih in pod-jemnih pogodb pri proračunskih uporabnikih. Pred državni zbor so poskušali priti predstavniki gibanja 15o, da bi izvedli »akcijo Blokada DZ«. A policisti protestnikov pred državni zbor niso spustili. Potem ko je odločitev Zagreba, da podpre tožbe proti nekdanji slovenski Ljubljanski banki, vzbudila novo napetost med Hrvaško in Slo- Rebalans predvideva proračunski primanjkljaj na treh odstotkih BDP. Mnoge je bolj kot rebalans vznemirjal dopust predsednika vlade. Mediji so namreč poročali o družinskem dopustu v Grčiji, ki naj bi znesel okoli dvajset tisočakov. Izkazalo se je, da so bili stroški sicer res precejšnji (nekaj nad devetimi tisočaki), to pa zato, ker so se bili zaradi sinove bolezni Janševi domov prisiljeni vrniti z najetim zasebnim letalom. Več kot 350 policistov in kriminalistov je izvedlo preko 70 hišnih preiskav in pridržalo več deset oseb. Akcija je bila del obsežne kriminalistične preiskave, osumljene osebe pa naj bi sodelovale pri nedovoljenem trgovanju z orožjem in mamili. Evropska komisija je napovedala 1,4-odstotno krčenje slovenskega BDP. Minister Šušteršič je dejal, da ga to ne preseneča in da pričakuje boljše gospodarske rezultate šele prihodnje leto. Vodji grških socialistov Evangelo-su Venizelosu kot tretjemu mandatarju ni uspelo sestaviti nove vlade. Madžarska vlada je v skladu z zahtevami ustavnega sodišča pripravila spremembe sporne medij- Vlada in sindikati javnega sektorja so podpisali sporazum o varčevalnih ukrepih. ske zakonodaje, ki med drugim prinaša boljšo zaščito novinarskih virov. Sobota, 12. maja Prek televizijskih ekranov smo spremljali upokojenega mariborskega nadškofa Franca Kramberger-ja, ki je maševal in birmoval s škofovsko palico v roki. Ugibali smo, da očitno vendarle ni dobil zahteve Vatikana, naj se umakne iz javnega življenja. Na Poljani pri Prevaljah se je na slovesnosti v spomin na zadnje boje druge svetovne vojne zbralo oko- V Ljubljani se je zbralo in sodelovalo 27 tisoč ljudi. li 1500 ljudi. Spregovoril jim je Janez Stanovnik, ki je poudaril, da nad slovensko suverenostjo ni nobene druge. Več kot 27 tisoč ljudi je sodelovalo na letošnjem 56. pohodu po Poti ob žici okoli Ljubljane. V Londonu so protestirali. Protestniki iz gibanja »Okupira«j so pozvali h koncu »izkoriščevalskega kapitalizma« in opozorili, da nikjer v Evropi bogastvo ni porazdeljeno tako nepravično kot v Veliki Britaniji. Vrelo je tudi v Italiji, in sicer zaradi besa in obupa nad odločitvijo italijanskega premierja Maria Montija, ki je dvignil davčno stopnjo in zvišal upokojitveno starost. Slišali smo tudi, da v naši zahodni sosedi obstaja povečana grožnja terorizma. V domovino se je vrnil venezuel-ski predsednik Hugo Chavez. Zadnja radioterapija naj bi bila uspešna, njegovo zdravljenje pa končano. Nedelja, 13. maja Ohladilo se je. Potem ko je v minuli noči ponekod zalivalo kleti in ceste, so se lahko na Rogli celo kepali. Ohladilo se je. Na Rogli je zapadlo celo nekaj snega. Izvedeli smo, da naj bi zaradi varčevanja slovensko zunanje ministrstvo predlagalo zaprtje šestih veleposlaništev oziroma konzulatov. Mediji so vnovič preštevali. In sicer potrebne glasove za vpis zlatega fiskalnega pravila v ustavo. Potrebovali bi jih 60, a jih toliko očitno ne bo mogoče zbrati. V SD namreč vladni predlog podpira le prvak stranke Borut Pahor. Krščanski demokrati nemške kan-clerke Angele Merkel so na volitvah v Severnem Porenju - Vestfaliji - doživeli hud poraz. Zmagali so socialdemokrati, pirati pa so vstopili že v četrti deželni parlament. Na ulice Madrida se je zgrnilo več deset tisoč nezadovoljnih Špancev, ki so zaznamovali obletnico prvih protivarčevalnih protestov v državi in začetek gibanja 15. maj. Ponedeljek, 14. maja Poslanci so vladi zastavljali vprašanja in začeli redno majsko sejo DZ. Zaposleni v Piimorju ter njegovih podjetjih Instalacije in Avtoservis so stavkali, ker jim uprava družbe še ni izplačala preostanka plač za marec. Minister za gospodarstvo in tehnologijo Radovan Žerjav je razburil z besedami, da je - ker je bil razpis za sofinanciranje projekta diskri-minatoren - mogoče, da bo treba 6,4 milijona evropskih sredstev za Stožice vrniti. Policija je spregovorila o podrobnostih petkovega dogajanja; zasegli so okoli 35 kilogramov drog, več kosov orožja in tudi del finančnih POLICIJA WWW.POLlCIJA.Sil V petkovi akciji je policija zasegla droge v skupni vrednosti okoli pol milijona sredstev osumljencev. V Grčiji so bili v pričakovanju novih volitev. Koalicija levih strank Siriza je namreč zavrnila nadaljnja pogajanja, vodja Demokratične leve stranke pa je zato že dejal, da vlada narodne enotnosti ni mogoča. Sešli so se finančnimi ministri evr-ske skupine in razpravljali o časih, ki jih prinašajo nepredvidljive razmere v Grčiji, recesija v Španiji in novi francoski predsednik. Potem ko je vsaj 30 ljudi umrlo med spopadi sirske vojske in nekdanjih vojakov v provinci Homs, je Evropska unija sprejela nove sankcije proti Siriji: dopolnila je seznam nezaželenih Sircev in prepovedala trgovanje z unijo več podjetjem. Torek, 15. maja Policijska sindikata sta odločila, da bosta zaostrila stavko in napovedala, da bodo policisti svoje delo opravljali temeljiteje, če pa se jim bo zdelo potrebno, bodo pripravili tudi protestne shode. S položaja sta odstopila predsednik upravnega odbora Primorja Darko Valenčič in član Sebastijan Trajkovski. Vodja evrske skupine Jean-Claude Juncker je pohvalil Slovenijo. Dejal je, da je vesel »močne zavezanosti slovenske vlade k odpravi presežnega javnofinančnega primanjkljaja v naslednjem letu«. Predsednik vlade Janez Janša se Bruselj ambiciozne varčevalne ukrepe Slovenije pozdravlja. je na mariborskem pokopališču Dobrava sestal z najvišjimi predstavniki hrvaških oblasti. S položitvijo venca so se poklonili žrtvam povojnih pobojev na Teznem. Iz Evropske komisije je bilo slišati upajoč glas, da bo Grčija ostala članica evrskega območja. Kot novi francoski predsednik je v elizejski palači prisegel Francoise Hollande. V nagovoru je dejal, da bo nalogo opravljal »na dostojanstven in preprost način«. žabjor perspektiva Zoprne podrobnosti Jure Trampuš Te dni je imel Slavoj Žižek - saj veste, slovenski filozof, ki ga imajo tisti, ki ga ne berejo, ne poslušajo in ne razumejo, za klovna, pa četudi danes ni bolj vplivnega človeka, ki se je rodil v tej deželici - intervju na hrvaški televiziji. Ognjevito nepovezano, kakor navadno govor, je v eni uri razglabljal skorajda o vsem, in če bi imel na voljo še šest ur, bi jih kot Fidel Castro govoril še nadaljnjih šest. Nekje sredi Žižkovega mahanja in presedanja sem ter tja ga je voditelj vprašal o Grčiji. Kaj se tam dogaja, v tej Grčiji, kako jo rešiti, kaj to pomeni za ostale, za Evropsko unijo, za vsakega od nas... In Žižek je povedal tisto, kar ne govorijo drugi. Na medijskih platnih se upodabljajo tri slike grške resnice. Prva je, ta je razširjena tudi v Sloveniji, da so si Grki sami krivi za finančni zlom. Saj poznate to resnico: Grki so lenuhi, ki nič ne delajo, ki ne plačujejo davkov, ki imajo visoke plače, ki so si v imenu užitkov privoščili tisto, kar si ne bi smeli. Takšna je nemška resnica. Druga - grška resnica -je ravno obrnjena. To, kar zahteva Evropska unija, nemške banke, je le drug način podreditve Grčije. Nekoč je to z vojaki počel Hitler, danes podobno z bankami počne Angela Merkel. Tretja resnica pa je pokroviteljska, govori o ubogih Grkih, ki nimajo dovolj denarja, da bi kupovali zdravila svojim otrokom, zato jim moramo bogatejši pač pomagati. Nobeden od teh treh medijskih konstruktov realnosti ni natančen. V Grčiji se namreč trese kapitalistični sistem, kot smo ga poznali do sedaj. Ne pomaga nič, ne varčevanje, ne odpisi dolgov, ne nove finančne injekcije. Sistem je prišel do svojega roba, in četudi bo Grčija zapustila evro, se bo grška bolezen verjetno razširila v druge države. Za sistemske rešitve - kajti grške krizo niso povzročili Grki sami, pač pa predvsem banke, ki so v lasti velikih držav, in različni finančni skladi - bo potrebno poiskati nove poti. Kakšne bodo, filozof Žižek v intervjuju ni povedal. Ker jih ne pozna. Namen filozofije namreč ni podajanje ultimativnih odgovorov, pač pa postavljanje vprašanj. Žižek, vsaj tako pravi, bi bil zadovoljen, če bodo začeli ljudje razmišljati. In če recimo grške krize ne bodo razumeli zgolj skozi nemški, grški, samaritanski pogled, ampak če jo bodo prepoznali tudi kot napoved konca vere o vsemogočni večnosti svetovnega kapitalizma. Ali zapisano pomeni, da se bo svet vrnil v preživela leta komunistične revolucije?Ne. Preteklost se ne bo nikoli vrnila. A vprašanja, ki so nekoč spodbudila pisanje Marxa in Engelsa, z odmiranjem socialne države spet postajajo aktualna. Škoda, da Hrvati Žižka niso povprašali, kaj si misli o slovenski varčevalni histeriji in narkotičnem lovljenju nemškega vlaka. Zategovanje pasu brez resnih premislekov o bodočnosti ne bo spremenilo ničesar. To ve vsak, ki je, naj si dovolim to profano primerjavo, kdajkoli poskušal svojo postavo uskladiti z želeno podobo v ogledalu. Morda je nekaj časa varčeval pri hrani, a če v življenju ni vnesel večjih sprememb, to varčevanje ni prinašalo uspehov. Enako je s Slovenijo, najlažje je znižati plače, pravice, socialne bonitete, zmanjšati javni sektor, linearno, brez večjih premislekov. Težje pa je poiskati prave vzroke za ugašanje gospodarstva in moči države. Še pred nedavnim je bilo nepredstavljivo, da obstajajo družine, v katerih starši svojim otrokom v šolah ne morejo plačevati šolske prehrane. Danes je takšnih družin vedno več in učitelji znajo povedati, da so ob ponedeljkih nekateri otroci v času malic še posebej lačni. Je to tisto, kar smo pričakovali pred dvajsetimi leti? Je to tiso, kar smo si želeli? Življenje je neizprosen učitelj. In vsaka slepa vera doživi svoje razodetje. PREDSTAVITEV PROJEKTOV KS ŠOŠTANJ Vabimo vas na predstavitev projektov Krajevne skupnosti Šoštanj, ki bo potekala v torek, 22. maja 2012, ob 19h v Kulturnem domu Šoštanj. Svet KS Šoštanj KRAJEVNA SKUPNOST ŠOŠTANJ TELEFON: 03 897-2770 TRG SVOBODE 5 INTERNET: WWW.KS-SOSTANJ.SI 3325 ŠOŠTANJ EMAIL: INFO@KS-SOSTANJ.SI 17. maja 2012 »siH:as AKTUALNO 7 Čim boljša priprava na življenje 40 let posebnega programa vzgoje in izobraževanja za učence s posebnimi potrebami - V pripravi priročnik za prostovoljce Širši javnosti bodo učenci posebnega oddelka vzgoje in izobraževanja v centru predstavili življenje in delo na šoli na prireditvi, ki bo 22. maja v Domu kulture v Velenju. Predstavili bodo delo vseh skupin, v katerih se pripravljajo na samostojno življenje. Kuharski krožek pa bo poskrbel za pogostitev udeležencev prireditve. Sicer pa predstavljajo svoje izdelke, izdelane v umetniških krožkih na razstavah po Velenju in okolici. Tatjana Podgoršek Tukajšnje okolje sodi med tiste, ki imajo posluh za osebe s posebnimi potrebami. To med drugi dokazuje Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje, ki deluje 54 let, letos pa mineva 40 let enega od programov, po katerem pripravljajo umno in gibalno ovirane otroke iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Pa-ki za življenje. Šolanje traja 15 let Po besedah ravnatelja centra mag. Aleksandra Vališerja so v šolskem letu 1971/72 učitelji na centru ugotovili, da šest učencev ne zmore programa za osebe z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Od tod je prišla pobuda za ustanovitev oddelka vzgoje in izobraževanja. Kar nekaj let zapored se je oddelek širil, eno šolsko leto je poniknil, ker zanj ni bilo kandidatov, danes pa je vanj vključenih 34 učencev, od tega je 6 gibalno oviranih. Stari so od 6 do 21 let, razvrščeni pa so v razvojne stopnje. »Te so 3 osnovne in 2 nadaljevalni, vsaka stopnja pa traja 3 leta. Otroci, vključeni v posebni program, so učenci šole torej 15 let.« Kot je še povedal Vališer, so bili pred uvedbo devetletke učenci razvrščeni po sposobnostih, danes pa je glavno merilo za razvrstitev njihova starost. Za razliko od običajne osnovne šole na centru vpisa otrok ne poznajo. Učenci posebnega programa postanejo na osnovi odločbe, strokovnega mnenja komisije za usmerjanje. Cilji, ki jih pri izvajanju programa želijo uresničevati, so - pravi Vali-šer - usmerjeni v priprave na čim boljše samostojno življenje otrok. »Pomagamo jim razvijati sposobnosti na vseh področjih, spodbujamo jih k ohranjanju stikov, vklju- čevanju v družbo. Zato so naši učenci posebnega programa često med sprehajalci v mestu priložnosti. Čim širšemu krogu želimo povedati, da smo tukaj in sestavni del tega družbenega okolja.« V zadnjem času si poleg omenjenega zelo prizadevajo, da bi čim prej zaživel zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami tudi v praksi. Ta namreč predvideva, V oddelke so učenci razdeljeni po starosti, pred uvedbo devetletke pa so bili razvrščeni po sposobnostih. da bi se lahko učenci usposabljali v posebnih programih do 26 leta starosti. »Sedaj po 21 letu nadaljujejo svoje delo v varstveno-delovnih centrih. Če bi ostali v našem programu do 26 leta starosti, bi jih lahko vključili v nadaljnjo stopnjo, ki bi jo poi- menovali program vseživljenjskega učenja.« Po prvotnih napovedih naj bi zakon začeli izvajati 1. septembra letos, a so odgovorni v državi zaradi varčevalnih ukrepov premaknili ta začetek na 1. januar prihodnje leto. Najbolj aktualen program za avtiste Za učence posebnega oddelka izvajajo na centru več projektov. Najbolj aktualen je projekt, namenjen avtistom. Do sedaj ti niso delovali kot samostojna skupina, novi zakon pa jih predvideva kot posebno kategorijo. »Poskušamo biti kar se da inovativni pri iskanju različnih možnosti za njihovo izobraževanje.« Za učitelje na centru pa ja ta čas najbolj aktualen mednarodni projekt s področja informacijsko-komu-nikacijske tehnologije. Pripravljajo priročnik za prostovoljce, ki se bodo odločili za delo z otroki s posebnimi potrebami. V priročniku bodo opisali posamezne motnje, težave s katerimi se srečujejo in praktične napotke za delo z otroki s posebnimi potrebami. Na vprašanje, kakšne cilje so si zastavili v prihodnje, pa je Aleksander Vališer odgovoril: »Usmerili smo jih predvsem k razvijanju vsega tistega, kar bo pripomoglo k čim boljšemu samostojno življenju mladostnikov s posebnimi potrebami od 21 do 26 leta starost. Tu imamo ogromno izkušenj in prepričan sem, da tudi potrebnega znanja,« je sklenil pogovor mag. Aleksander Vališer. Ob pomoč tudi zaradi centa preveč Na Centru za socialno delo Velenje doslej od 9000 »obdelali« po novi socialni zakonodaji več kot 7300 vlog - Mati lastnica treh dokaj prestižnih avtomobilov, sin med prejemniki denarne pomoči - Doslej 250 pritožb -Kmalu ogledi tudi na terenu Mag. Zlatka Srdoč Majer: »Na prvi pogled je upravičencev manj, pa tudi višina socialnih pravic je pri marsikaterih nižja.« Tatjana Podgoršek Minili so 4 meseci od uveljavitve sprememb v socialni zakonodaji. Na Centru za socialno delo Velenje so doslej prejeli 9000 vlog, od tega so jih po novem Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ureja pravico do otroškega dodatka, denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in državne štipendije, nanaša pa se še na nekatere druge subvencije, prispevke in pravice) »obdelali« več kot 7300, preostale naj bi do konca tega meseca. O posledicah uveljavitev nove socialne zakonodaje v Šaleški dolini smo direktorici Centra za socialno delo Velenje mag. Zlatki Srdoč Majer zastavili nekaj vprašanj. Nanje je takole odgovorila: Kakšni so dosedanji »rezultati« novega zakona o uveljavljanju pravic izjavnih sredstev v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki? »Na prvi pogled je upravičencev do socialnovarstvenih pravic manj, pa tudi višina socialne pomoči je pri kar nekaj vlagateljih nižja, kot je bila doslej. Višja je denarna socialna pomoč. Ta se je iz 230 povzpela na 260 evrov. Pri štipendijah ugotavljamo, da se je povečalo šte- vilo vlagateljev, ki so stari 18 let, in da se je višina štipendije pri mnogih drastično zmanjšala ali so zaradi visokih prihodkov družine ostali celo brez nje. Konec aprila smo začeli ugotavljati upravičenost do varstvenega dodatka in državne pokojnine. Že prvi izračuni kažejo, da bo kar nekaj dosedanjih upravičencev ostalo brez omenjene pravice, ker presegajo cenzuse, za nekatere pa bo dodatek višji, in sicer do 450 evrov. Odvisno od okoliščin. Pravica do otroškega dodatka je bila po stari zakonodaji nižja, kot je po novem izračunu.« Je kdo od vlagateljev ostal brez kakršnekoli pravice? »Na vprašanje ne morem odgovorit z da, niti z ne, ker te evidence ne vodimo. Odločamo o 13 pravicah, in če je nekdo ob eno pravico, lahko uveljavi drugo. Menim, da ni bilo nikogar, ki bi ostal brez katere od socialnih pravic, razen študentov. Približno 100 je doslej takih, ki so ostali brez štipendije, druge pravice pa dejansko nimajo, ker jim je bil po zakonu ukinjen otroški dodatek.« Odločbe povzročajo ponekod pri kar nekaj upravičencih hudo kri. Tudi na vašem centru? »Ne morem reči, da ni bilo hude ure. Veliko težav je bilo zlasti pri prvih nakazilih po novi zakonodaji. Sami namreč nismo bili seznanjeni, prav tako ne upravičenci, da se bodo pravice poračunavale. 15. marca je bil doslej najhujši dan na našem centru. Takrat so namreč mnogi upravičenci prihrumeli k nam in skupaj z našimi strokovnimi delavkami ugotavljali, da niso prejeli takšne višine pomoči, kot je bila zapisana na odločbi. Po prou- čitvi smo sami ugotovili, da je prišlo do poračuna, šele naslednji dan pa je pristojno ministrstvo o tem izdalo obvestilo.« Ste morali pri reševanju katerega primera »vključiti » tudi varnostnika? »Pomoč slednjega je bila potrebna v dveh primerih. Zgodil pa se je še en dogodek, ko varnostnika ni bilo, na hodniku pa je bila nastavljena črna torba. Takrat je bilo prisotnega malo strahu, vendar smo zadevo uredili sami brez policije. Ugotovili smo, da je torbo nekdo pozabil.« Ste dobili kakšno pritožbo v zvezi z odločbami o upravičenosti in višini pomoči? »Da, veliko jih je - doslej 250. Nekatere med njimi bi lahko rešili sami, a sistem pritožb na naših delovnih postajah še ne deluje, kot bi moral. Pritožbe, ki so bolj vsebinske narave, bolj poglobljene, pa pošljemo na pristojno ministrstvo.« Vpritožbah občani opozarjajo na vaše napake ali na kaj drugega? »Dejansko gre za oboje. Če gre za našo napako, se seveda upravičencem opravičimo in jim tudi zatrdimo, da bomo njihovo pritožbo rešili takoj, ko jo bomo lahko. Če gre za vsebinsko pritožbo, pa - kot sem že dejala - jo pošljemo na ministrstvo, o čemer upravičenca obvestimo. Povemo mu tudi, da če v 2 mesecih ne dobi odgovora, lahko vloži tožbo zaradi molka organa.« Na kaj opozarjajo upravičenci v teh pritožbah? »Predvsem na neujemanje podatkov, ki jih črpamo iz 29 podatkovnih baz. Najpogosteje gre za neujemanje podatkov, ki jih mi dobimo pri vpogledu v bazo davčne uprave s podatki, ki jih ima upravičenec na davčni odločbi. Zato napotimo uporabnika, da to uredi pri viru. Dobivamo pa tudi take pritožbe, ki kažejo na luknje v novi socialni zakonodaji. Naj navedem primer, pri katerem smo povsem nemočni: odrasli sin je upravičenec do denarne socialne pomoči, njegova 80 let stara mama pa je lastnica 30 tisoč evrov vrednega avtomobila znamke Suzuki in dveh audijev, ki sta vredna približno 60 tisoč evrov. Prejemnik ni lastnik ničesar, je pa najbrž uporabnik avtomobilov, kajti težko verjamemo, da se z avtomobili vozi njegova toliko let stara mati.« Kar nekaj komentarjev smo slišali: Slovencem preverjajo celo denarnice, prejemnikom pomoči, ki so v tukajšnje okolje prišli iz drugih republik, pa ne preverjajo premoženja, doma pa imajo nekateri prave vile. »Te težave so. Slovenija namreč nima razvitih povezav s sosednjimi državami. Center kot sicer uradna ustanova nima pravice ugotavljati premoženja upravičencev v drugih republikah. Ima pa pravico preveriti premoženje upravičencev na terenu v svoji državi. Načrtujemo nadzore na terenu, kjer bomo preverjali predvsem dejansko bivališče upravičencev, ki živijo v zunajzakonski skupnosti, kakšno je njihovo stanje, kakšne so razmere pri starših, ki uveljavljajo katero od socialnih pravic, živijo pa na ločenih naslovih in podobno.« Bodo ti ogledi kmalu? »Že konec tega meseca in v juniju, ko bomo počistili še zadnje zadeve, bomo pregledali tudi stanje na terenu.« Lahko že bolj konkretno ocenite, ali je nova socialna zakonodaja pravičnejša od prejšnje? »Ko bodo vse statistike pripravljene, analizirane, bodo lahko odgovori bolj konkretni. Sama ocenjujem, da je ta zakonodaja najbrž bolj pravična, ker naj bi pravico dobil tisti, ki nima premoženja in nima prihrankov. Je pa še nekaj res: veliko je namreč takih upravičencev, ki so na meji. Presegajo cenzus komaj za cent in dejansko ne morejo uveljaviti katere od pravic. Kako ravnati v takih primerih, pa za zdaj ne predvideva noben zakon. Takih je pri nas kar nekaj.« 8 MED VAMI hsiH:as 17. maja 2012 V Šoštanju zabojniki nadomestili rumene vrečke V marcu v zbirnih centrih zaznali velik porast količin zbranih odpadkov - Temu so sledile višje položnice Milena Krstič - Planine Šaleška dolina - 1. maja je PUP Saubermacher v Šoštanju uvedel sistem zbiranja kovinske in plastične embalaže na način »zabojnik v vsako gospodinjstvo«. PUP Saubermacher bo odvoz izvajal enkrat mesečno. Zabojniki, ki so jih dobila gospodinjstva v individualnih stanovanjskih hišah, so 240-litrski. Gospodinjstva, v katerih biva le ena oseba ali dve starejši, pa bodo lahko zabojnike zamenjali, ko bo za to možnost (nabava in dostava) za manjše. Zamenjave zabojnikov bodo še sledile. Bodo zbiralnice čistejše? Z zabojniki so v Šoštanju nadomestili rumene vrečke, z uvedbo zabojnikov pa se bo spremenil sistem v zbiralnicah. »Iz njih smo umaknili zabojnike za kovinsko in plastično embalažo, povečali pa volumen za papir in stekleno embalažo«, pravi Alenka Centrih Ocepek iz PUP Sau-bermacherja. Upajo, da bodo zbiralnice ostale čiste, tako kot se je pokazalo tudi po uvedbi pilotnega projekta iz Velenja. Poleg tega bodo zdaj z zabojniki »opremili« tudi manjše podjetnike storitvenih dejavnosti, tudi gostinske, ki so doslej za odlaganje embalaže uporabljali zbiralnice, čeprav te niso bile namenjene njim. V marcu več odpadkov Marec je bil, kar se količin zbranih odpadkov tiče, izjemen mesec. Malo je k temu pripomoglo toplo vreme, ki so ga ljudje izkoristili za čiščenja in obnove, v njem pa je tekla tudi Akcija 'Kam kakšen zabojnik' je v Šoštanju stekla že marca. Nihad Kokič in Andrej Volk. akcija zbiranja in odvoza kosovnih odpadkov. To pa se je poznalo tudi na položnicah, ki so bile višje. »Primerjava med marcem in fe- bruarjem je pokazala, da so Velenj-čani marca oddali dvakrat več oblačil in tekstila kot februarja, raznih aparatov (elektronskih, električnih) »Zadeve se premikajo« V občini Rečica ob Savinji odkupili objekt, v katerem bodo uredili prostore za medgeneracijsko druženje - Že za pred 5 leti načrtovano izgradnjo Trnovčkega mostu čez dober teden gradbeno dovoljenje? Tatjana Podgoršek »Zadeve se premikajo,« je dejal župan Občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj, ko smo ga povprašali, kako daleč sta dva aktualna projekta - ureditev prostorov za dejavnost mladih in izgradnja Trnovčkega mostu. Začetek in tudi konec prihodnje leto? Jeraj je povedal, da so rečiški svetniki na zadnji seji občinskega sveta soglasno podprli predlog občinske uprave o odkupu objekta Kmetijske zadruge ZKZ Mozirje v središču Rečica ob Savinji, ki ga bodo med drugim uredili tudi za dejavnost mladih. »Seveda ni šlo brez težav, saj v letošnjem občinskem proračunu za odkup objekta nismo načrtovali denarja. Z zadrugo smo se dogovorili tako, da je objekt že naš, odplačali pa ga bomo prihodnje leto.« Spodnje prostore v objektu bodo namenili za medgeneracijsko druženje občanov, v zgornji del objekta pa nameravajo preseliti knjižnico, ki je danes v tamkajšnji osnovni šoli. Poleg tega naj bi tu uredili še kuhinjo, ki bo služila rečiškim kmečkim ženam za izobraževanje, s pridom pa jo bodo uporabljali ob občinskih prireditvah. Ureditev spodnjih prostorov objekta so ocenili na blizu 150 tisoč evrov, projekt pa so prijavili na 7. javni razpis Obnova in razvoj vasi. Po informacijah je na nanj prispelo blizu 170 vlog, v rečiški občini pa pričakujejo, da bodo skupaj še z eno slovensko in dvema občinama sosednje Hrvaške uspešni. Če se bo to zgodilo, se bodo ureditve prostorov lotili in predvidena dela tudi končali prihodnje leto. Kot je še dejal Jeraj, so k soglasni odločitvi svetnikov o odkupu objekta pripomogli tudi rezultati delavnic, na katerih so ugotavljali, kaj si predvsem mladi želijo v lokalni skupnosti. Trnovčki most - nove in nove težave Če so za odkup objekta našli skupen jezik z »vpletenimi« zelo hitro, pa je povsem drugače s projektom izgradnje Trnovčkega mostu. Aktivnosti zanj so začeli leta 2007, v tem trenutku pa so tako daleč, »da bi čez slabih 14 dni lahko vložili vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Stvari se vlečejo zaradi tega, ker so se pri projektu pojavljale nove in nove težave. Med zadnjimi velja omeniti pridobitev soglasja agrarne skupnosti, ki je lastnica dobršnega dela zemljišča, 43 notarsko overovljenih pogodb vseh solastnikov in njihovih potomcev te skupnosti za pridobitev stavbne pravice. Kar nekaj je bilo med njimi takšnih, ki niso imeli urejenih zapuščinskih zadev. 52 podpisov sedaj imamo, čakamo pa še na državo ter na del projektne naloge s področja vodnega gospodarstva.« Hkrati s pridobivanjem dokumentacije za gradbeno dovoljenje so pripravili tudi razpis za izvajalca del. Objavili ga bodo hkrati z vložitvijo vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po besedah Jeraja si želijo, da Trnovčki most bi dela začeli letošnjo jesen, ko naj bi izgradnjo mostu končali, nato pa se lotili ureditve povezovalnih cest s sosednjo občino Nazarje. Lokalna cesta na Pobrežje bo nekaj časa še ostala takšna, kot je danes. Bo pa njena ureditev manjši zalogaj kot bo projekt, ki se ga bodo lotili letos. Naložba v ureditev cestišča in izgradnjo mostu naj bi bila »težka« dober milijon evrov. Vinko Jeraj pravi, da upajo na ugodne cene tistih, ki se bodo prijavili na razpis. Že 4 leta imajo za most rezervirana državna sredstva v višini več kot 223 tisoč evrov, vse ostalo bodo zagotovili iz občinskega proračuna. Ob letošnji pripravi slednjega so za pokritje obveznosti predvideli najetje kredita. V tem času pripravljajo zanj potrebno dokumentacijo. Soglasje države zanj že imajo. ■ je bilo trikrat več, nevarnih odpadkov štirikrat več. Zelo veliko je bilo gradbenih odpadkov, kar štirikrat več, kot jih je običajno.« Sledile so višje položnice Večji količini zbranih odpadkov so sledile višje položnice, zaradi česar je bilo med ljudmi veliko slabe volje. »Mesečne količine so porazdeljene med vse uporabnike v občini. Količine v marcu pa so v Velenju za 38 odstotkov presegle tiste iz februarja. Ljudje so se pritoževali, a metodologija izračuna je takšna. Najbrž bo v prihodnje še prišlo do sprememb, nikoli pa ne bo za vse točno in pravično.« Aprila spet manj V aprilu so se količine odpadkov spet zmanjšale, v Velenju jih je bilo kar za 154 ton manj, v Šoštanju za 34, v Šmartnem ob Paki za eno tono. Količine so padle, tudi kosov- nih odpadkov ni bilo toliko kot mesec pred tem. Tako so položnice za april spet »normalne«. Zbiranje nevarnih odpadkov V teku je akcija zbiranja nevarnih odpadkov s premično zbiralnico. Vsa gospodinjstva so dobila brošuro, na internetnih straneh pa je tudi objavljen urnik. Do 19. maja akcija poteka na različnih lokacijah v Velenju, sledi Šoštanj in potem Šmartno ob Paki. Prihodi v zbirni center Največja gostota obiskov je ob sobotah. V marcu so v poprečju beležili kar 17 vhodov na uro. To je veliko, če vemo, da je med tednom teh vhodov 8 ali 9. Največja frekvenca med tednom je med 9. in 12. uro, potem pa število prihodov do 18. ure upada. Vse vec jih potrebuje pravni nasvet Čakalna doba že tri tedne - V enem letu 12.000 obiskovalcev Milena Krstič - Planine Velenje, 14. maja - Mestna občina Velenje je že pred letom svojim občanom zagotovila možnost, da do pravnega nasveta pridejo brezplačno. Ocenili so, da tak nasvet v teh časih potrebuje vse več ljudi, številni med njimi, ki ga potrebujejo, pa nimajo denarja, da bi si lahko sami privoščili odvetnika. Pravne nasvete občanom v prostorih Mestne občine trikrat tedensko nudi odvetnica Polona Levar Krajnc. »V zadnjem letu je pravni nasvet iskalo blizu 1.200 ljudi, kar je za približno sto več kot leto pred tem,« pravi. Zaradi velikega zanimanja je čakalna doba zdaj že do tri tedne. »Verjetno bi bilo število še večje, če bi lahko sprejeli vse, ki si želijo pravnega nasveta, pa tega ne moremo.« Občani se za termin dogovorijo po telefonu tako, da pokličejo na Mestno občino Velenje. »Po telefonu pa ne svetujemo, ker časovno to ni mogoče.« Zadeve, zaradi katerih prihajajo ljudje po nasvet, so raznolike. »Pravzaprav so s popolnoma vseh področij prava. Težko bi rekla, česa je največ. Mogoče zadev s področja delovne zakonodaje, družinske zakonodaje, precej je tudi zadev s področja dednega prava, stvarnega in obligacijskega, nekaj tudi s področja varnosti v cestnem prometu.« Ljudje v času uradnih ur pravne svetovalke dobijo nasvet, usmeritev. Nekateri težave rešijo tam. Pravih povratnih informacij o tem, kako ljudje ravnajo, ko dobijo pravni nasvet, ni, a se pride kasneje veliko ljudi zahvaliti zanj. »Vesela sem, če dobim informacijo, da so rešili zadevo, da so bili zadovoljni. Mislim, da so večinoma zadovoljni. Zadeva se je prijela, vse bolj pa se tudi kaže, kako potrebna je bila v teh časih.« Polona Levar Krajnc:»Po telefonu ne svetujemo, ker časovno to ni mogoče.« ■ ■ Starovaščanke in Starovaščani smo praznovali Velenje, Stara vas - V spomin na napad Bračičeve brigade na Premogovnik Velenje Krajevna skupnost Stara vas 30. 4. praznuje svoj krajevni praznik. Letošnje praznovanje smo pripravili v soboto, 12. 5. Pričeli smo ga z razstavo »V Stari vasi po sladkem diši«, krajanke in dva krajana smo pokazali, s čim razvajamo svoje najdražje, in napekli slaščic; sledil je tradicionalni pohod po mejah krajevne skupnosti. Krajšo slovesnost, namenjeno prazniku so popestrili harmonikarji, člani Harmonikarskega orkestra Barbara, predstavnika Združenja borcev za vrednote NOB pa sta k spominski plošči položila venec. Krajanke in krajani smo praznovanje nadaljevali z družabnim srečanjem. ■ D. Z. DOGODKI 9 Prelom s tradicijo V Velenje že dvaindvajsetič prispela štafeta modrosti - Otvoritev tokrat nekoliko drugačna - Ne boljše ne slabše, ampak edinstveno Tina Felicijan Foto: Goran Petraševič Najstarejši študentski festival v Sloveniji je letos v marsičem prekinil svojo tradicijo in morda začel novo. Zaradi dežja so študenti štafeto modrosti, s katero so pritekli iz Titovega rodnega Kumrovca, prinesli v eMCe plac, kjer so obnovili pionirsko zaprisego in slavnostno odprli 22. Dneve mladih in kulture. Namesto govorom je izjemno številno občinstvo prisluhnilo trem stand up komikom, ki jim je velenjski teren tako rekoč domač. Ponovno je nastopil Perica Jerko-vic, tudi Prekmurca Jerneja Celca smo v eMCe placu že gostili, zvezda (morda bolje rečeno diva) večera pa je bil Kanadčan Daniel Ryan, ki je Velenje obiskal drugič in ponovno navdušil s svojim poznavanjem balkanskih narodov. Tudi glasbeni vrhunec večera je bil nekoliko drugačen. Če smo do sedaj bili vajeni jazza in popevk, bolj za spremljavo Anže Sever ob klepetu, kozarčku in kanapejč-kih na otvoritvi, je francoski orkester Trankelesha udaril na šus in prvemu festivalskemu večeru dal pravo študentsko ozračje. Majski večer virtuozov V okviru projekta Made in Velenje sta muzicirala še dva izjemna glasbenika: pianistka Pascal Vehovec in saksofonist Janez Uršej Tina Felicijan Mesec maj je v Velenju tradicionalno mesec mladih in kulture. Letos ga ni zaznamoval le študentski festival DMK, pač pa tudi večer vrhunske klasične glasbe, ki sta jo izvajala mlada domačina Pascal Vehovec in Janez Uršej. Oba sta svojo glasbeno pot začela na velenjski glasbeni šoli in že takrat prejemala najvišja priznanja. Pascal je leta 2010 z odliko diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, študij pa nadaljevala na Akademiji umetnosti Novi Sad na programu klavir master. Da je sijajna glasbenica, dokazujejo njena mednarodna priznanja, sama pa je najbolj ponosna na 1. mesto in zlato plaketo na državnem tekmovanju TEMSIG v najvišji kategoriji leta 2010, saj je to, kot pravi, tekmovanje na zelo visokem nivoju in v slovenskem prostoru veliko pomeni. »Vsak uspeh mi pomeni nagrado za trud, za ure preživete za instrumentom, za vsa odrekanja. Predvsem pa potrditev, da sem na Pianistka Pascal Vehovec raje ne načrtuje preveč. »Sproti se pokaže, kaj je najboljše in najbolj prav, in potem sledim tej poti.« Vseeno pa si v prihodnje želi veliko pridnih učencev, ki jim bo lahko predajala svoje znanje in izkušnje. »Klavir je najpopolnejši instrument, na katerem se da izraziti velik barvni spekter in biti hkrati solist, sam svoj dirigent in orkester.« Pascal Vehovec pravi poti,« pravi mlada virtuozinja, ki že od malega živi s klavirjem, saj se je kot deklica ure in ure igrala pod njim, med tem ko je njena mama poučevala. »Menda so me navduševali za vse možne instrumente, ko se je bilo treba odločiti, pa nisem niti malo pomišljala in trmasto vztrajala pri klavirju.« In tako je tudi ostalo. Zanimali sta jo tudi matematika in fizika, a kaj ko si sveta brez glasbe sploh ne predstavlja. Danes »Brez glasbe tako ali tako nobeden ne more,« trdi Janez Uršej, ki ima poleg glasbe rad tudi zgodbe. »Če ne bi bil glasbenik, bi bil pisatelj, zgodovinar ali novinar.« Pravkar se odloča o nadaljnjem študiju. Novega se vsekakor ne boji, saj je pripravljen izkoristiti vse možnosti, ki jih glasba ponuja. »Saksofon je belgijskega porekla. Najprej so ga imeli vojaki v orkestrih, zatem jazzerji v svojih bendih. Ko pa so prišli klasiki, reveža nobeden ni več poslušal in danes vsi poznajo samo še Pink Pantherja. Dajmo to spremeniti!« Janez Uršej je navdušena profesorica klavirja na Glasbeni šoli Fran Korun Ko-željski, želi pa si tudi solističnega in komornega nastopanja. »Sanjski koncert je lahko vsak bolj ali manj pomemben nastop, kjer se lahko tako sprostim in vživim v glasbo, da poslušalcem z njo nekaj povem, nekaj dam in pri tem seveda tudi sama uživam,« pravi Pascal, ki dolgočase-nja ne pozna. Proste urice posveti prebiranju dobrih knjig, poslušanju glasbe in klepetanju ob kavici, če se le da, pa skoči na morje. Na tretjem večeru Made in Velenje je nstopil tudi nekaj let mlajši Janez Uršej, ki trenutno študira na Dunaju. Aplavze žanje tako na tekmovanjih, ki jih jemlje kot izzive za svojo potrpežljivost in hkrati kot priložnost za predstavitev svojega dela občinstvu, kot na klasičnih in jazz koncertih z različnimi zasedbami. Takih je na desetine, a mu je najljubši koncert Klavofonija leta 2009 s pianistko Ano Avberšek. Od nekdaj mu je blizu popularna glasba in tako se je tudi navdušil za rock saksofon. »Po srcu nikoli nisem bil klasičen glasbenik. Vadenje klavirja ali violine me je na začetku odbijalo in sem hotel nekaj bolj 'nenavadnega',« pripoveduje Janez. Sicer študira kla-siko, a se bo vedno našel tudi v jazzu in popularni glasbi. Tako za zabavo igra električno pihalo EWI, ki ga je navdušilo zaradi električnih efektov in zvokov. Sprošča se ob druženju s prijatelji, nogometu, kolesarjenju po Dunaju in na izletih, obiskuje koncerte in razstave, vpisal pa se je tudi v šolo igralstva. »Ogromno mi pomaga na odru kot glasbeniku. Igralci dajo poudarek na stvari, za katere glasbeniki večkrat ne najdemo časa, čeprav so zelo pomembne,« pripoveduje ljubitelj in preizkuševalec vseh umetnosti, ki se najraje spominja tekmovanja na Poljskem leta 2009, ko je prejel 2. nagrado (1. ni bila podeljena). »Za nameček je v starejši kategoriji zmagal moj dober prijatelj, s katerim od leta 2009 sodelujem v saksofonskem kvartetu Mobilis. Oba sva bila na Konserva-toriju kot študenta tisti trenutek z dvojnim uspehom krajša senzacija.« Tako Janez kot Pascal bi lahko o svoji ustvarjalnosti in glasbi povedala še veliko več. Vendar se oba raje izražata prek instrumentov. Bo že držalo, da glasba zmore več kot besede, zato bi bilo škoda, da ji ne bi prisluhnili. vsa oblačila, ki jih sicer razstavljata, tudi nosita. Njuna iskrenost in pristnost je Vintage vikendu dala tisti pravi ,gušt', zaradi katerega je projekt izjemno popularen, premika meje tolerantnosti do drugačnosti, vzgaja kupce in jih spodbuja k premisleku, preden se podajo v mrzlično nakupovanje novih oblačil. Mara, žirafa, bogomoljka in jelen To so živali, ki so domačina Anže-ta Severja tako navdihnile, da jih je postavil na svojo drugo samostojno kiparsko razstavo. Študent 2. letnika ALU je bil vedno navdušen nad živalmi in njihovemu mestu v staro davnih kulturah. »Jamske poslikave vedno upodabljajo živali. Te so pomenile nekaj mističnega,« razlaga Anže, ki pravi, da se mu živali zdijo dosti bolj skrivnostne kot ljudje. »Z njimi se ne moreš pogovarjati. Lahko se jih samo dotikaš.« Vse štiri figure so nastale v okviru študijskega učnega procesa, pri katerem se je igral z materialom in odkrival nove možnosti modeliranja. Vse štiri figure iz železa, jute in mavca imajo svojo simboliko. »Nekako so stvari v ljudeh, ki jih izražajo živali,« pojasnjuje Anže. Impresivna razstava bo na ogled do 28. maja na Velenjskem gradu. Oder v eMCe placu je komaj prenesel trinajstčlansko francosko zasedbo, ki je z glasbeno fuzijo odprla koncertni del 22. DMK. Vintage vikend Galerija eMCe placa se je v soboto postarala za kakšnih šestdeset let. Fotografska razstava Gorana Petraševica in Tilyen Mucik, pestra ponudba vintage oblačil, obutve in modnih dodatkov ter malo swinga so jo spremenili v krasno vintage trgovinico. Pravzaprav gre za projekt deklet, ki zbirajo zanimive kose oblačil in jih na takem sejmu razstavijo in prodajajo. Njihovo sporočilo je, da ni potrebno kupovati novih oblačil, da bi izstopali - vintage so namreč unikatni kosi, ki kljub svoji starosti še vedno živijo in so izdelan iz bolj kvalitetnih materialov in barv. Nina Štajner in Tjaša Gračner DMK se nadaljuje že danes! Ob 18.00 se bo v eMCe placu pričel igrano-plesni projekt dijakov ŠCV Prihajajo turistke. Jutri se bo ob 14.00 pred Rdečo dvorano začel tradicionalni Skate contest. Ob 18.00 v Vili Bianca bo Tilyen Mucik odprla svojo fotografsko razstavo z naslovom Escaping Feelings, ob 19.00 pa bo tam potekala okrogla miza Delo na televiziji. Sobota bo namenjena športnim aktivnostim, nedelja pa sproščujočemu druženju ob družabnih igrah pred eMCe placem. Podrobneje pa na www.dmk.si. Stop, vsiljivec! Dijaki Elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje Nives Bricman, Blaž Blažinčič in Aljaž Duh raziskovali, kako se uporabniki vedejo na internetu ... Tatjana Podgoršek Vse več vdorov v računalniške sisteme je dijake 4. letnika Elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje Nives Bricman, Blaža Blažinčiča in Aljaža Duha spodbudilo k razmišljanju o tem, kako se uporabniki vedejo na internetu, kakšne antivirusne programe uporabljajo, kakšna je njihova osveščenost in ali sploh prepoznajo potencialne grožnje. Plod njihovega dela je raziskovalna naloga z naslovom Stop, vsiljivec! za katero so v letošnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline med srednješolskimi nalogami edini prejeli zlato priznanje. V nalogi so si zastavili več hipotez, z različnimi raziskovalnimi metodami pa prišli do spoznanja, da pri uporabi spletnih strani ljudje uporabijo več različnih gesel, kar je sicer eno od pomembnih varoval pred vdori. Po drugi strani pa so si gesla pogosto le preveč podobna. »Šli smo še nekoliko dlje. Pripravili smo »lažno« spletno stran za socialno omrežje facebook in se tako želeli prepričati, koliko ljudi je pozornih na URL naslove, preden posredujejo svoje podatke spletnim stranem. Kmalu smo dobili obvestilo, da so odkrili našo prevaro in nas prijavili spletnim organom,« so povedali uspešni mladi raziskovalci. Na temo varnosti na internetu so posneli še film in v njem prikazali primer identične spletne strani facebooka. Na posnetku heker pretenta nevednega uporabnika in mu posreduje svoje podatke. V nalogo so Nives Bricman, Blaž Blažinčič ter Aljaž Duh vložili veliko truda, ki se jim bo gotovo obrestoval. Nives, Blaž in Aljaž so tudi dejali, da je bila naloga dokaj zahtevna, vanjo so vložili veliko truda, ki pa se je poplačal. Verjamejo, da se ji je tudi obrestoval. Pridobili so dragocene izkušnje, se naučili delovati v skupini, nadgradili svoje znanje ... »Raziskovalno delo je kar velik izziv tudi zato, ker se nikoli ne konča. Človek bi lahko raziskoval v nedogled. Tudi mi bi še želeli izvedeti kaj več, pridobiti še kakšne podatke, vendar smo imeli za to na voljo premalo časa.« Izdelane naloge se niso lotili zato, da bi dobili priznanje. Tudi na začetku niso razmišljali o tem. Ko pa so »zložili stvari skupaj«, so pričakovali, da bodo člani komisije zaznali njihov trud. Sedaj pričakujejo, da ga bo opazila tudi komisija na državnem srečanju mladih raziskovalcev. Sicer pa bodo sami v naslednjem šolskem letu pred novim življenjskim izzivom. Če jih študijske obveznosti ne bodo preveč zaposlile, bodo morda znova mladi raziskovalci. 10 KULTURA 17. maja 2012 Prepevajo že 35 let V oktetu Zavodnje se je doslej zamenjalo blizu 30 pevcev, 2 od njih vztrajata od vsega začetka - Jubilejni koncert v soboto v novi domači dvorani Tatjana Podgoršek V soboto, 19. maja, ob 20. uri bo v dvorani novega Doma krajanov v Zavodnjah koncert tamkajšnjega okteta. Z njim bo ta zaznamoval 35-le-tnico delovanja. Poleg slavljencev bodo na odru nastopili še gostje: Šentjernejski oktet, moški zbor Ponikva, Koroški narodni kvintet iz Celovca, nekaj k vedremu razpoloženju pa bodo prispevali še domači muzikantje. Jože Grabner, vodja okteta od njegovih začetkov, je povedal, da so koncert ob 30-letnici delovanja pripravili v Šoštanju, kjer je za to primerna dvorana. Danes pa so zelo zadovoljni, ker bodo lahko zapeli v domači dvorani, v kateri pričakujejo vsaj toliko ljubiteljev ubranega petja kot na koncertu v Šoštanju. Sicer pa je Jože Grabner pri dosedanjem delu okteta izpostavil njegov začetek. »Običajno oktet ustanovi skupina 8 pevcev, ki že prepevajo v kakšnem zboru. Dobijo se na nekaj vajah in že lahko nastopijo. Mi smo začeli iz nič. Ker pa vztrajamo toliko časa, nas danes poznajo kot dokaj kakovostno pevsko skupino.« Največkrat so jih slišali prepevati ljubitelji ubranega petja v domačem okolju, zaploskali pa so jim tudi že v Avstriji, Italiji in še kje. Na progra- Jože Grabner - oktet vodi od vsega začetka. mu imajo različne zvrsti sklad, posebej ljube pa so jim narodne. Poslušalci poznajo oktet tudi po njihovih lastnih priredbah pesmi. V 35 letih delovanja se je v oktetu zamenjalo blizu 30 pevcev. Od vsega začetka vztrajata dva. Vse do letošnjega januarja so se na obveznih vajah srečevali doma pri zborovodju Jožetu, odslej pa vadijo v prostoru, ki so ga dobili na voljo v Mladi plesalci so navdušili z interpretacijo literature Velenje, 8. maja - V velenjski knjižnici je bil ob svetovnem dnevu knjige, 23. aprilu, in svetovnem dnevu plesa, 29. aprilu, zanimiv dogodek, ki je združeval oba praznika. Mladi plesalci Klara Brinjovec, Tina Hrastenšek, Neja Veternik, Oja Flis, Zo-ja Krenker, Anja Zaverla, Tanja Mitič in Samo Uršnik so svoj ples priredili različnim literarnim delom po lastnem izboru in pod mentorstvom Nine Mavec Krenker in Polone Boruta. Literati Šaleškega literarnega društva Hotenja Ramiz Velagic, Josip Bačič Savski, Nina Bizjak, Milojka B. Komprej in Peter Rezman so predstavili svojo poezijo in prozo, vse skupaj pa je združevala moderatorka večera Tatjana Vidmar. Ob tem sta bili prebrani obe mednarodni poslanici, tako za knjigo kot za ples, mladi plesalci pa so navdušili s svojo interpretacijo literature. Mogoče bi veljalo narediti tudi obratno, napisati literarni tekst na plesno podlago, kar je lahko nov izziv organizatorjem tovrstnih prireditev. ■ mbk novem Domu krajanov. »Dvakrat na tedne se bodimo na vajah, enkrat je premalo, če hočeš napredovati. Vseskozi se je pri glasbi potrebno zavedati, da ni nikoli tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. Zato je potrebnega kar veliko truda« Oktet zagotovo sodi med tiste v kraju, brez katerega bi si danes težko predstavljali kulturno življenje, proslavo, kakšno drugo prireditev, »... tudi v cerkvi zapojemo, če je treba.« Vztrajnost in volja se pevcev okteta kljub 35 letom delovanja še »držita«. Zato skupaj z njihovimi zvestimi poslušalci verjamemo, da bodo še najprej razveseljevali ljubitelje ubranega petja in da bo čez 5 let sledilo vabilo na jubilejni koncert ob 40-letnici delovanja. ■ 44. razstava Likovni svet otrok Šoštanj - Jutri, v petek, 18. maja, bodo ob 18. uri v Kulturnem domu v Šoštanju, svečano odprli 44. Likovni svet otrok. Tema tokratnega natečaja je In svet bo lepši, nanj pa se je odzvalo 57 osnovnih šol iz vse Slovenije, 5 podružničnih šol in 5 vrtcev. Udeleženci si bodo ob otvoritvi lahko ogledali muzical Biiljantina, ki so ga pripravili učenci in učitelji Osnovne šole Šoštanj, ki gosti tudi tokratno prireditev. Razstava Likovni svet otrok bo vse leto krasila šolo. ■ mkp V Laškem elita slovenskih godb Laško, Velenje, Šoštanj - V Laškem bo 19. in 20. maja 32. tekmovanje slovenskih godb v koncertni težavnostni stopnji, v kateri bosta tekmovala tudi Pihalni orkester Premogovnika Velenje in Pihalni orkester Zarja Šoštanj. Velenjčani so program, s katerim se bodo pomerili na tekmovanju, občinstvu predstavili pred tednom dni na spomladanskem koncertu v veliki dvorani glasbene šole Frana Koruna - Koželjskega, Šoštanj-čani pa na javni vaji v nedeljo v Kulturnem domu Šoštanj. Članice in člani te godbe pravijo, da je uvrstitev na to tekmovanje največji uspeh Pihalnega orkestra Zarja v njihovi 87-letni zgodovini. Seveda pa se želijo med elito slovenskih godb tudi kar se da izkazati. ■ mkp KOLONA Hokejska pomladna mrzlica Matjaž Šalej Vsake toliko časa me kot ljubitelja športnih dogodkov kakšna stvar tako pritegne, razburka domišljijo, dajo nehote zavijem v širši socialni in celo kulturni ovoj. Zadnjih nekaj let se posebej navdušujem nad nekaterimi zimskimi športi, predvsem nad hokejem na ledu. Zdi se mi posebej lep, dinamičen in zanimiv. Za povrh je še ekipni šport, kar ni zanemarljivo, in precej drugačen od nekaterih priljubljenih moštvenih športov, ki so popularni v našem okolju. Malce čudno za Štajerca, pa nič čudno, če pomislim, da mi je ob priložnostni zimski rekreaciji na zaledenelem Škalskem jezeru hokejska palica vedno močno v pomoč kot tretja oporna točka. Nekaj let spremljam in se navdušujem nad (zasluženo) najbolje plačanim slovenskim športnikom, hokejistom Los Angeles Kingsov Anže-tom Kopitarjem. V žargonu mladih »raztura« v najbolj popularni hokejski Kanadsko-ameriški ligi NHL. Hokejska mrzlica se med slovenskii navdušenci stopnjuje zadnja dva meseca z velikimi uspehi Anžetovih Kingsov, s katerimi najboljši slovenski ekipni športnik ne samo, da daje ritem in kreira igro Kingsov, celo po statistiki je najboljši posameznik. Hokejsko navdušenje seje stopnjevalo tudi doma z izjemno uspešnim prvenstvom 1. divizije v prekrasni stožiški dvorani, kjer so »slovenski risi« pokazali, da je hokej lahko tudi nacionalni šport v razprodani dvorani. In kaj je tako zanimivega v hokeju na ledu? Medtem ko ga na TV komaj slediš ob hitrosti igre in ploščka, je v živo precej drugače, pregledno, dinamično, zanimivo in atraktivno. Za razliko od rokometa in tudi košarke ga sodnik težko subjektivizira z odločitvami. Izključitev še ne pomeni gola. Ekipa šteje ob vratarju 3 do 4 peterke. Trener mora zato imeti veliko homogeno ekipo z mnogoterimi taktičnimi rešitvami, postavitvami, rotacijami in menjavami. Že drži, da je treba v igri zabiti gol več kot pri večini ekipnih iger, vendar je odtenkov v igri mnogo več, kot se da zamisliti na prvi pogled. Prav v tej igri, pri kateri imamo Slovenci registriranih dobrih 100 članskih igralcev, smo globalno tudi nekako zraven, tako kot v večini drugih ekipnih športih. Naše večno nerganje ob občasnih povprečnih rezultatih v vseh športih je zato docela neutemeljeno, saj smo že po olimpijadi pred štirimi leti spoznali, da smo država z največ olimpijskimi medaljami ali vrhunskimi dosežki na prebivalca. Z Mazejevo, Kranjcem, Hisarjem, Fakom, biatlonsko štafeto in skakalno ekipo tudi letos dokazujemo svoje vrhunsko športno zanesenjaštvo. In če skoki in biatlon res nista množična športa, je vsaj s hokejem na vsej severni polobli prav gotovo nasprotno. Po kratki, pavšalni analizi statistike v NHL hokejski ligi se recimo Kopitar uvršča v svoji širši generaciji (zadnjih pet let) med najboljših deset svetovnih igralcev, z ramo ob rami s takšnimi zvezdami, kot so Evgenij Malkin, Ilja Kovaljčuk, Aleksander Ovečkin, Sidney Crosby in še kdo. Predvsem je izjemna njegova konsistentnost v vseh dosedanjih sezonah. Nikoli ni čisto na vrhu statistik, vedno pa čisto zraven. V letošnjem letu se mu je priključila celotna ekipa njegovega ameriškega moštva. Ta ob ameriških reprezen-tantih Dustinu Brownu, Drewu Doughtyu in izjemnem vratarju Jonathanu Quicku ter obilici izjemnih posameznikov z mešanico mladosti in klubskih izkušnje deluje izjemno homogeno, napadalno, tehnično izvrstno. Bila pa je po rednem delu »samo« v sredini lestvice. Takšen igralec, kot je Kopitar, se ob tako majhni bazi igralcev v državi zgodi morda na stoletje. Ob vsem zapisanem je jasno, da smo tudi hokejski narod. Na tekmah v Ljubljani je bilo opaziti kar veliko »Šalečanov«. Kar preseneča, je morda to, daje glede mentalitete najbolj slovenski ekipni šport, saj izvira iz zimskih razmer, v katerih se je naš podalpski narod vedno zelo znašel. Na tekmi praktično ne zaslediš nikakršnega znaka balkanizma. Nacionalnost se karikirano kaže morda tudi v tem, da so pomotoma (ali pa ne) na eni od tekem namesto naše himne zavrteli Avsenikovo Na Golici in začuda ni bilo zlonamernega žvižganja v polni stožiški dvorani. Seveda je po popravku vsa dvorana pela z igralci Zdravljico. In kje je zdaj socialni vidik. V vseh družbenih krizah, tudi v tej, ko pljuvamo po politično razklani državi in politikih, vedno pride v ospredje nekakšen zunanji skupni moment, ki združuje, četudi le simbolno. V našem primeru s slavljenjem uspešnih nacionalnih športnikov. Oni predstavljajo vse, kar nam v družbi primanjkuje: prepoznavnost, uspešnost, vztrajnost, nepopustljivost, trma... V hokejskem primeru so risi, ki so zaščitni znak naših hokejistov, mali, hitri in 'žlehtni'. Takšni plenilci, ki se znajo postaviti zase, predstavljajo pa s svojimi lastnostmi tudi značilno slovensko mentaliteto, so malce samotarski, znajo se skriti v zasedo, so teritorialni, vsak ima svoj »becirk« (kot tudi vsak Slovenc želi ali ima svojo hišo z vrtom), se malo pretepajo (ne zelo zares) in so na vrhu prehranjevalne verige, torej uspešni . Sicer pa imamo šport in kulturo pod istim ministrskim resorjem, da je že skoraj vseeno, če mešamo kolerabo, grozdje, jabolka, hruške in zelje v isti koš. Kulturni fenomen je tudi to, da nimamo kulturnega ministrstva ., da imamo ob takšnih časih vsaj Kruha in iger, na filmu, v športu, s sindikalnimi stavkami in še čem. V antiki so bile gladiatorske igre znanilec zatona civilizacije. Je šport v prenesenem smislu danes to v zahodni civilizaciji? Zahodna družba je vedno poveličevala tovrstno uspešnost. In kaj poreči na to, da na Kitajskem, v Indiji, Južni Afriki, Braziliji, Kolumbiji in še kje družbena stvarnost menda funkcionira precej bolj normalno, kot trenutno v Evropi in Severni Ameriki . ■ 107,8 MHz 11 \AdUmQkU IDÜ CASOpnsDOl Moderatorka Katarina Rošer Glasbene novičke Občasno ste v oddajah Radia Velenje zvesti poslušalci zagotovo zaznali nov glas, novo ime. »Nikoli si nisem mislila, da se bom kdaj ukvarjala z moderatorstvom. Ko pa sem prebrala pred radijskim mikrofonom prvo obvestilo - bilo je od Elektra Celje - sem se vanj zaljubila na prvi pogled. To je zame izziv, za katerega mi ni težko truda, časa ne ponoči ali če je treba zgodaj vstati,« je dejala Katarina Rošer, ki je postala naša radijska sodelavka februarja letos, in dodaja: »Brez rdeče luči v studiu, ki pomeni, da si v »živo« v etru, bi si danes težko predstavljala življenje.« Pred radijskim mikrofonom ni novinka, nekaj tovrstnih izkušenj si je pridobila na Koroškem radiu. Zaradi preselitve v Velenje, še bolj pa zaradi svojih dveh nadobudne-žev je pustila moderatorstvo za nekaj časa ob strani in čakala na novo priložnost v drugem okolju. Katarina pravi, da ni tip za improvizacijo. Je bolj resne narave, Katarina Rošer: »Delo pred mikrofonom je - kot rečemo - ljubezen na prvi pogled.« zato ji ležijo bolj resne rubrike, kot je branje poročil. »Študirala sem primerjalno književnost in sodim med takoi imenovane bralne ljudi. Tudi stik s poslušalci mi je blizu, a če se le da, raje preberem kakšno zanimivost.« Zelo rada dela v družbi radijskega tehnika in morda še kakšne- ga moderatorja. Če bi lahko, bi v tem trenutku podaljšala čas oddajanja Radia Velenje. »Če je pa tako fajn. Čas do 10. ure na radiu mine, kot bi mignil,« je še dejala Katarina Rošer. ■ Tp ... na kratko... SAŠA LENDERO Po skoraj enem letu se pevka Saška Lendero vrača z novim sin-glom, kateremu se pošteno pozna njeno nedavno gostovanje na Portugalskem. Pesem Kaj mi delaš ima močan brazilsko-portugalski energijski in melodični naboj, ki je trenutno izjemno popularen in je obnorel velik del sveta. ANDREJ ŠIFRER & TRKAJ Andrej Šifrer in priljubljeni raper Trkaj sta posnela single z naslovom To se govori, Andrejevo skladbo, ki je bila v osemdesetih letih znana tudi zaradi priljubljene televizijske nanizanke Naša krajevna skupnost. To je še ena od predelanih Šifrerje-vih uspešnic, ki prihaja z albuma Ideje 30 let kasneje. ELABANDA Primorska skupina, ki je pred leti prijetno presenetila s svojim prvencem in istoimensko uspešnico Vzemi me s sabo, pripravlja nov album. Njegov izid sicer lahko pričakujemo šele jeseni prihodnje leto, a skupina že predstavlja prvi single z naslovom Naj bo moč. EVA BOTO Eva in njene spremljevalne pevke so v torek odpotovale v Azerbajdžan. V novi Kristalni dvorani v Bakuju se bo naša predstavnica prvič predstavila na evrovizijskem odru na drugem predizboru pod zaporedno številko 9. Če bo skladba Verjamem uvrščena med deset najboljših, jo bomo videli tudi v velikem finalnem večeru v soboto, 26. maja. ZORAN PREDIN Šta bi mi bez nas je že tretji singel, ki ga s svojega prvega skupnega albuma Tragovi u sjeti predstavljata slovenski kantavtor Zoran Predin in hrvaški pianist Matija Dedič. Gre za edino avtorsko pesem izpod peresa Zorana Predina, ki jo lahko najdete na omenjenem albumu, poje pa o generaciji novega vala iz osemdesetih. LESTVICA DOMA Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. TACABRO - Tacata 2. STEREOTIPI feat. MANUELA -Raztrgaj me nežno 3. BAJAGA - Vreme Znani italijanski producent plesne glasbe Gabry Ponte se je v zadnjem času usmeril predvsem v promocijo izvajalcev pod okriljem projekta Dance And Love. Tako je nastala tudi skladba projekta Tacabro z naslovom Tacata, ki je v začetku februarja izšla na istoimenski kompilaciji. Latino-house poskočnica je v kratkem času postala zelo priljubljena in z veliko gotovostjo lahko rečemo, da gre za še eno plesno uspešnico prihajajočega poletja. LESTVICA DOMA Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Biseri - Fejst bukova generacija 2. Zakrajšek - Pesem za oba 3. Skater in Show band klobuk - Vzela si bom Slovenca 4. Narcis - Košček sanj 5. Pogum - Nocoj boš spet sama 6. Akordi - Vrni se 7. Gorenjski kvintet - Sinko moj 8. Pajdaši - Otroški smeh 9. Navihanke - Pokaži, da me imaš še rad 10. Dežur - Čudežni cvet ... več na www.radiovelenje.com Subfuzit, tretji single projekta Fuzit Brazilska založba Eltronic Fusion je pred kratkim izdala LP prvenec dvojca Fuzit z naslovom Kon-fuzit. Projekt Fuzit je skupno delo dveh velenjskih glasbenikov - Staneta Špegla (ala HouseMouse), pro-ducenta in skladatelja elektronske glasbe, in mladega velenjskega saksofonista Jureta Pukla. Fuzit je zlitje dveh glasbenih svetov - urbane elektronske plesne in ambientalne glasbe ter improvizirane jazzovske godbe. Album Konfuzit tako prinaša duhovito, mestoma povsem brezskrbno in celo ironično godbo. Subfuzit je naslov tretjega singla s tega albuma, ki ga omenjeni dvojec predstavlja v teh dneh. V kratkem se obeta tudi izid skladbe Infuzit na kompilaciji švedske založbe Sub-stream Music Group. Prva avtorska skladba CoverLover pajo Gogol Bordello (ZDA), New Young Pony Club (VB), Kultur Shock (ZDA) in Kiril Džajkovski (Makedonija). Iz Švedske prihaja skupina Movits, ki je doslej kar sedemkrat nastopila na slovitem Glastonbury festivalu. Med gosti iz bližnjih držav izstopajo Bajaga & In-struktori in Hladno pivo, med domačimi pa Vlado Kreslin in Mali bogovi, MI2, Orlek, Danilo Kocjan-čič s skupino in še številne druge zasedbe, med njimi tudi zmagovalci letošnjih predizborov EightBomb in El Kachon. Med ostalimi letošnjimi dogodki prav gotovo izstopa rock opera Človeka z bombami priznanega slovenskega gledališča Anton Podbevšek teater in režiserja Matjaža Bergerja. Radolfijeva skrivnost ljubezni Po odličnem zadnjem albumu Sentimiento je hrvaški pevec Davor Radolfi začel ustvarjati nove uspešnice. Med pripravljanjem skladb Besedilo zanjo so napisali Flex, Žare Pak in C. Omladič, glasbo Žare Pak in Alan Vitezič (DMP), Alya pa v njej predstavlja svoj pogled na svet in današnji hiter ritem življenja, ki ga živimo. Za Alyo in njene fante ni počitka, saj jih v letošnjem letu čaka še kar nekaj koncertov, poleg tega pa Alya napoveduje tudi nov album, ki bo stilsko precej drugačen od dosedanjih. Skupina CoverLover je pričela delovati lansko pomlad v postavi Aleš Uranjek (bobni), Simon Vadnjal (vokal, kitara), Niko Jug (bas kitara, spremljevalni vokali) in Jure Golo-bič (kitara, spremljevalni vokali). Že v prvem letu delovanja se je četverica predstavila na številnih samostojnih koncertih in festivalih, na letošnji podelitvi viktorjev pa so skupaj z Zoranom Predinom predstavili duet z naslovom Nova okupatorka in napovedali tudi koncertno sodelovanje s tem znanim glasbenikom. Po dobrem letu preigravanja priredb svetovnih uspešnic pa je napočil čas tudi za prvo samostojno avtorsko skladbo, ki jo prav v teh dneh ponujajo poslušalcem. Naslov skladbe je Na kratko, nastala pa je v sodelovanju z uspešnim producentom Žaretom Pa-kom in avtorjem Tomažem Tropom. Alyina pesem Moja pesem je naslov novega sin-gla pevke Alye, ki letos praznuje že deseto obletnico delovanja, kar je za tako mlado glasbenico velik uspeh. Moja pesem je skladba poletnih ritmov in prežeta z romantiko. Pester program letošnjega Rock Otočca Organizatorji Rock Otočca so sporočili imena nastopajočih na letošnjem festivalu. V kar petih dneh, od 27. junija do 1. julija, se bo na prekrasni lokaciji ob reki Krki zvrstilo lepo število skupin iz tujine in Slovenije. Med gosti iz tujine izsto- za novi album, ki naj bi izšel konec letošnjega leta, je Davor svojim privržencem pripravil prijetno presenečenje. Predelal je skladbo kolega Oliverja Dragojeviča Tajna ljubavi, pod katero se kot tekstopisec in avtor glasbe podpisuje Jure Stanič, aranžma pa je delo Tomislava Mo-driča. Davor si je skladbo zamislil v nekoliko hitrejšem ritmu, nastala pa je v sodelovanju z orkestrom Adri-atica Latina. 12 17. maja 2012 Takole nasmejano sta se v Velenju pozdravila nekoč sodelavca - kar nekaj časa sta skupaj sedela v državnem zboru - evropski poslanec Milan Zver in velenjski župan Bojan Kontič. To, da je slednji že dolga leta gasilec, Zver pa je javno priznal, da ni bil nikoli, ni bila ovira, da ne bi skupaj čestitala premogovniškim gasilcem. In tudi tistim, ki so si letos prislužili državna priznanja za svoje delo. Tudi tega, da imata rada različne politične barve, ni bilo opaziti. Ko bi bilo le večkrat tako. ^ Boris Redanak Ridži, glavi elektrikar med Rudarjevimi tekmami, se zna veseliti, če domači zmagujejo. A se spomladi to zelo redko dogaja. V zadnjih štirih krogih nobenkrat. Čveku ni uspelo ugotoviti, kaj ga je nedavno tako navdušilo. Morda pa je (bil) vendarle vesel, ker se 'njegovi' ne borijo za obstanek ..., če jim je že Evropa ušla. ^ V vročih dneh, še preden so prišli trije ledeni možje in poscana Zofka, so se mladi družili tudi na majskih igrah v Zgornji Savinjski dolini. Ekipa Šaleške doline se je odlično odrezala. V vlečenju vrvi so premagali vse. »Če ne bi, bi štrik kar pregriznili,« je komentiral Janez Sli-var iz velenjskega Mladinskega centra, ki je skupaj z vodjo eMCe placa Jankom Urbancem čisto zares zagrizel vanj. Obletnica sendviča V Veliki Britaniji so minuli teden počastili trenutek, ko je tamkajšnji grof izumil sendvič. Sklenili so, da bodo 250. obletnico odkritja zaznamovali z uprizoritvijo dramske igre. Igralci so tako ponazorili noč, ko je grof mesta Sandwich John Montagu zahteval rezino govedine med dvema popečenima rezinama kruha, da bi lahko nemoteno nadaljeval igro s kartami. Legenda pravi, da so si tudi drugi igralci kmalu zaželeli »isto kot Sandwich«, po čemer je obrok dobil svoje ime. Zgodovinarji o legendi dvomijo, saj naj bi sendvič poznali že dolgo pred 18. stoletjem, a to meščanom ne jemlje veselja do proslavljanja svojega krajevnega junaka. Obletnico bodo namreč v teh dneh proslavili še s tekmovanjem v pripravljanju sendvičev in z glasbo, ki je bila legendarnemu grofu všeč. Trenutni grof pa je zadolžen, da pripravi veliko kosilo. Senvdiče, seveda. Prepovedano pisanje sporočil med hojo! Najbrž ni težko verjeti, da se precej prometnih nesreč pripeti tudi zato, ker pešci neprevidno prečkajo cesto. Prav to so ugotovili v ameriškem mestu Fort Lee, kjer so dodali, da pešci v nevarnost pogosto zaidejo zaradi gledanja v telefon. Letos je bilo v omenjenem mestu v nesrečah udeleženih kar 20 »nevarnih pešcev«, zaradi česar so lokalne oblasti poostrile razmere na ulicah, prav tako pa povečale število prisotnih policistov. Po novem je tako pri njih prepovedano tudi pisanje sporočil na mobilnem telefonu, policisti pa vsakega, ki tega zakona ne spoštuje, kaznujejo. V zadnjem mesecu in pol so zaradi pisanja sporočil izdali že 117 kazni po 65 evrov. Princ napovedal vreme Prvi v vrsti za britanski prestol je te dni presenetil. Skupaj s svojo ženo Camillo je v okviru 60. obletnice BBC-ja Scotland obiskal televizijsko postajo, kjer je bil pripravljen popestriti svoj obisk. Preiskusil se je kot napovedovalec vremena! V nekaj minutah je princ najavil dež, veter in mrzlo vreme po vsej državi ter se ob tem pošalil, kako je dobro, da ni praznik. Gledalci škotskega BBC-ja so imeli edinstveno priložnost, ko so videli princa napovedati vreme, saj prestolonaslednik posla seveda ne bo opravljal redno. Nigerija najslabša za matere Organizacija Save the Children je opravila raziskavo, v kateri so na osnovi številnih dejavnikov (med njimi je bil ekonomski status, prehrana, zdravstvena oskrba, možnost izobrazbe itn.) primerjali pogoje materinstva. Raziskava je pokazala, da je življenje materam najmanj naklonjeno na območju Afrike in Bližnjega vzhoda, med vsemi državami pa je najhuje v Nigeriji, ki je na zadnjem mestu lestvice zamenjala Afganistan. Kot glavni razlog za takšno oceno življenja v Nigeriji strokovnjaki navajajo hudo pomanjkanje prehrane; zaradi kronične podhranjenosti namreč matere rojevajo majhne, lahke in neodporne otroke. Zelo revne, zgarane in slabo izobražene matere svojim otrokom tudi ne znajo nuditi primerne nege in prehrane. Večina žensk rojeva doma, brez zdravniške pomoči, zato mnoge ženske in otroci med porodom umrejo. Raziskava je ugotavljala tudi, katera je materam najbolj prijazna država. To je Norveška, Slovenija pa se je znašla na visokem 12. mestu. 500-kilogramski paket testenin Če obožujete testenine in imate močno roko, vas bo morda zanimala turška ponudba. Tam v verigi super marketov Migros Ticaret po- nujajo testenine italijanskega proizvajalca Barilla. Nič posebnega, če ne bi bil paket težak kar 500 kilogramov. V Turčiji tako prodajajo ogromne pakete peresnikov, za katere je treba odšteti 999 turških lir (433 evrov), v kar je vštet tudi prevoz do kupca, saj paket še zdaleč ne gre v nakupovalni voziček. Velika polton-ska škatla je sicer visoka meter in pol, široka pa dober meter. Paketi so naprodaj v trgovinah v Istanbulu, Edirnu in Bodrumu; celotni znesek od prodaje pa bo namenjen Unice-fu. Pri Guinnessovi knjigi rekordov so potrdili, da gre za največjo škatlo za testenine na svetu, ki bo svoje mesto našla v naslednji izdaji priljubljene knjige. Najhujše je mimo Najhujši možje so mimo. Servacij, Pankracij in Bonifacij, in včeraj še Janez. Samo da je Ponekod so se znova začele razprave o trasi »naše« hitre ceste. Zdaj že tudi nekateri, ki so prisegali le na traso Velenje-Šentrupert, pravijo: vseeno kje, samo, da je! Bolj enakovredni Zdaj smo na Slovenskem vendarle malo bolj enakovredni ljudje. Razmere so najprej stisnile zasebni sektor, država zdaj še javnega. Mnogi žal še vedno ostajajo nedotakljivi. Popravek napak Tudi pri nas je potekala akcija Mladi za boljši svet. Da popravijo napake, ki so jih zagrešili starejši. Če jim bodo ti to le dopustili. Potešitev apetitov Gaudeamus naj bi potešil veliko prostorskih apetitov. Za začetek je apetite dijakov. Nič več jim ni treba na malice v sosednjo osnovno šolo. Nič novega Akcija »oblačila iz druge roke« je nekaj novega le za nekatere. V mnogih družinah je že doslej veljalo, da oblačila prehajajo od starejših na mlajše. Pa ne le zaradi krize. Povsem logično V Topolšici so nekateri prepričani, da bi katere »nezdrave« razmere v kraju lažje pozdravili, če bi (pri tem) bolj sodelovala tudi bolnišnica in zdravilišče. Štafeta modrosti V Velenju nadaljujejo z novo štafeto, štafeto modrosti. Starejših v to menda ne vključujejo zato, ker mnogi starejši modrosti na mlade ne morejo predati. Krč na Gorici Zaradi krča je zastala gradnja na Gorici. Zaradi kreditnega krča, ne zaradi krča ali krčev delavcev kot posledice pretiranega dela. Čeprav bi to radi počeli. MED VAMI 13 V ospredju je bila prometna varnost Živ prikaz je vse kaj drugega kot še tako živo pripovedovanje - Tehnični dan dobro obiskan, udeleženci pa zadovoljni Milena Krstič - Planine Velenje, 8. in 10. maja - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) Mestne občine je na tehničnem dnevu v torek in četrtek pripravil in izvedel številne aktivnosti za devetošolce velenjskih osnovnih šol, nekaterim so se pridružili tudi srednješolci, ter varovance Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje. »Glavni namen akcije je bil dopolniti znanje o prometni varnosti, popestriti osnovnošolski program iz prometne varnosti ter seznaniti mlade s konkretnimi aktivnostmi ob prometni nesreči ter s tem opozoriti na velik pomen usklajenega dela vseh odgovornih služb,« je povedal predsednik SPV Karel Drago - Seme. Na Titovem trgu so si mladi ogledali prikaz reševanja ponesrečenca v prometni nesreči, si ogledali reševalna, gasilska in policijska vozila, pa tudi vozilo za odvoz poškodovanih vozil in motorna kolesa ter kolesa z motorjem. V okviru aktivnosti so pripravili tudi tekmovanje v spretnostni vožnji. V dvorani Centra Nove so potekale interaktivne delavnice Zavoda VOZIM (Zavod za inovativno izobraževanje o varni vožnji), ki je nastalo z rastjo gibanja »Še vedno vozim - vendar ne hodim«. 55-letni Franc Ivenčnik iz Celja je z invalidskega vozička predstavil svojo izkušnjo, ki jo je doživel kot udeleženec prometne nesreče. »S takimi delavnicami želimo ozavestiti čim več mladih o tem, kako pomemb- na je varnost in kakšne so lahko posledice prometne nesreče.« Zelo mlad se je poškodoval z motorjem na poti na delo. Izogibal se je vozni- ku, ki mu je pripeljal nasproti, ko je prehiteval, zletel s ceste in udaril v reklamni pano. Na začetku ni bilo videti, da bo »pristal« na invalid- Nejc Mandel je: »Prikaz Tina Travenšek: »Živ prikaz je reševanja je bil zelo bil nekaj posebnega.« nazoren.« Pomembno je usklajeno delo vseh služb, kar so nazorno pokazali na Titovem trgu. V Centru Nova so potekale interaktivne delavnice Zavoda VOZIM. skem vozičku. »Moja poškodba je bila skrita v hrbtenici. Po nesreči sem hodil še v službo, a se je stanje iz leta v leto slabšalo.« Karel Drago - Seme: »Zvedavi so. Veliko vprašanj imajo.« Mladi se na take predstavitve odzivajo različno. Eni pravijo, da je za to potrebnega veliko poguma, a zvedavo prisluhnejo. Se zamislijo. Nejcu Mandeljcu iz strojne šole Šolskega centra Velenje se je zdelo prikazano in povedano zanimivo. »Predvsem pa koristno. Posebej zanimiv mi je bil prikaz, kako iz v nesreči poškodovanega vozila rešujejo ponesrečenca, pri tem pa Franc Ivenčnik: »Posledice prometnih nesreč so lahko zelo hude. si pomagajo z rezanjem pločevine. Zelo dobro pa sem si zapomnil, kako pomembno je, da vozniki tista vozila, ki so na nujni vožnji, neovirano spustijo naprej.« Tina Travenšek, učenka 9. razreda OŠ Gorica, pa je preprosto dejala: »Živ prikaz je nekaj čisto drugega kot pripovedovanje, čeprav so bile zelo nazorne in poučne tudi delavnice, ki so potekale v Centru Nova.« ■ Delo niso samo pikniki in izleti Člani Konjerejskega društva Šmartno ob Paki počasi, a vztrajno širijo svoje članstvo Želijo si razviti društveni prapor - Novi predsednik društva Franc Sevčnikar Počasi, a vztrajno širijo svoje vrste, so med drugim ugotavljali na občnem zboru. Člani Konjerejskega društva Šmartno ob Paki, ki deluje 14 let, so s svojo dejavnostjo zagotovo prispevali levji delež k dejavnosti, ki je skorajda že izumrla. In ne le to, prizadevajo si dvigniti tudi njeno kakovost, kar jim po zaslugi zavzete peščice tudi uspeva. Dosedanji predsednik društva Martin Ramšak je na nedavnem občnem zboru v dvorani gasilskega doma v Paški vasi med drugim dejal, da zato organizirajo strokovna predavanja, tvorno sodelujejo z veterino. Počasi, a vztrajno širijo svoje vrste. Blizu 90 članov ima društvo, od tega je četrtina mladih. Od tradicionalnih društvenih prireditev ostajajo zvesti žegnanju konj na štefanovo in pohodu konjenice po mejah občine Šmartno ob Paki. Z vpre- gami sodelujejo na mnogih prireditvah v lokalni skupnosti, se povezujejo s sosednjimi tovrstnimi društvi in se udeležujejo njihovih prireditev, njihovi članici Sara in Barbara Mumelj pa sta tudi lani na tekmovanju v Velenju v vožnji dvovpreg premagali moško konkurenco. V Martinovi vasi vzorno skrbijo za svoje objekte, ki so ob praznovanju občinskega praznika zaradi ponudbe dobro obiskani. »Vsako društvo ima vzpone in padce. Tudi naše. Vsako leto z dejavnostjo ne moremo biti zanimivi. Opažamo namreč, da se delovnih akcij udeležujemo eni in isti. Dela je veliko in to že dolgo niso samo pikniki in izleti,« je bil kritičen Ramšak in izrazil upanje, da bodo vabila na delovne akcije imela v prihodnje večji odziv pri članih. Leto 2013 bo društvo praznovalo 15-letnico delovanja. Jubilej bi radi zaznamovali tudi z razvitjem društvenega prapora. Aktivnosti so že stekle, saj predstavlja nakup za društvo velik finančni zalogaj. Sicer pa bodo letos nadaljevali prizadevanja za strokovno izobraževanje članov, organizirali bodo obe tradicionalni prireditvi, se udeleževali prireditev v domačem okolju in pri sosednjih društvih, s predstavitvijo konjerejske dejavnosti učencem šole pa si želijo novih članov. Ob koncu občnega zbora so izvolili nove člane v organe društva. Tega bo po novem vodil Franc Sevčnikar. ■ Tatjana Podgoršek Vezenje je šivanje različnih tehnik vzorcev Skupaj s kolegicami prispevajo vezilje k lepši podobi Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje Jožica Grobelnik vodi krožek vezenja, poimenovale so ga Spominčice, že 16 let. V vseh teh letih so razvijale različne tehnike vezenja, tako da imajo bogato zbirko različnih vbodov, s katerimi lepšajo vezenine. Krožek slovenske ljudske vezenine obiskujejo vezilje z različnim znanjem, zato je potrebna vsaka individualne obravnave. Letos obiskuje krožek 24 članic, ki so razdeljene v dve skupini. Trenutno so zelo aktivne, saj vezejo tudi zato, da bodo polepšale dogajanje ob letošnji prestolnici kulture, v katerega se vključuje tudi tretja univerza. Predstavile bodo raznovrstnost slovenskega vezenja po različnih pokrajinah. Jožica je vezilja z dolgoletno tradicijo. Sodelovala je tudi z dr. Janezom Bogatajem, ki je predstavil njene vzorce v knjigi Mojstrovine Slovenije. »Knjiga je bila povod, da po celi Sloveniji vezejo in razstavljajo vezenine, na kar sem zelo ponosna,« pravi Jožica, ki dodaja, da so dr. Bogataja povabili tudi na Festival vezilstva, ki bo novembra v sklopu Evropske prestolnice kulture v Velenju. Z mladimi zelo radi sodelujejo. Za osnovne šole pripravijo brošure in izdelajo vzorce, po katerih potem mladi vezejo, vsako leto pa so prisotni z delavnicami na Piki Nogavički. Udeleženke krožka so povedale, da rade obiskujejo krožek vezenja, ker lahko dolg čas Jožica Grobelnik preganjajo z ustvarjanjem čudovitih novih vzorcev, ki jih cenijo poznavalci in vsi občudovalci ročnih del. ■ Marija Skrt 14 VI PIŠETE »»Has 17. maja 2012 Na finalu ŠKL osvojili odlično 2. mesto V letošnjem šolskem letu smo se na OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki vključili v projekt ŠKL, ki poteka že od leta 1995/96, namenjen pa je tako osnovnim kot tudi srednjim šolam. Namen tega projekta je vključiti čim več mladih v redno treniranje in nastopanje oziroma ustvariti športno-kulturni družabni dogodek, na katerem mladi tekmujejo, se družijo, zabavajo in uživajo. Posebnost projekta pa je zanj značilen skupen nastop deklic in dečkov v osnovnošolskih košarkarskih, odbojkarskih in nogometnih ekipah ter v ekipah med dvema ognjema; izid pa predstavlja seštevek vseh pridobljenih točk. Vse to in prepričanje, da tudi naši učenci zmorejo pokazati oziroma doseči dobre športne rezultate, nas je na naši šoli vodilo k prijavi v dve tekmovalni kategoriji - med dvema ognjema in nogomet. Našim najmlajšim tekmovalcem med dvema ognjema ni uspelo doseči večjih rezultatov, so pa bili vsekakor ponosni na naziv 'naj ferplej' ekipa v tej kategoriji. Ekipi fantov in deklet pa se je uspelo uvrstiti v finale ŠKL, ki je bilo v dvorani Bonifika v Kopru. V njem pa so morali priznati premoč nogometni ekipi iz OŠ Desternik, ki jih je premagala s 4 goli razlike. Ena od novosti na finalu 2011 je bil izbor za ŠKL naj športnika oziroma športnice. Za naj športnico je bila izbrana naša nogometašica Lara Prašnikar. ■ Katarina Čokl »Jaz tebi radost, ti meni mladost«. Leto solidarnosti do starejših je med drugim zaznamoval natečaj Evrope v šoli, z motom »Jaz tebi radost, ti meni mladost«. Na natečaju je sodelovala tudi osmošolka Osnovne šole Gorica Velenje, Zala Šart. S svojim reklamno-dokumen-tarnim filmom »Pomoč starejšim« je na državnem izboru usvojila 2. mesto in si tako pridobila diplomo in nagradi. Video je nastal ob pomoči učiteljev mentorjev in zajema tematiko, kako pomagati starejšim pri vsakdanjih opravilih, ki pa so zanje ključnega pomena. Zala je tako na preprost način prikazala, kako je mogoče nekomu polepšati dan že s tem, da mu pometemo stanovanje, odnesemo odpadke v smetnjak ali z njim zgolj na kratko poklepetamo. Osrednja slovesnost z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo diplom in nagrad je bila v sredo, 9. maja, v Linhartovi dvorani Cankaijevega doma v Ljubljani. ■ Andreja Vintar Kam z lesno biomaso iz gozda? Lastnike gozdov vse bolj zanima, kam s sečnimi ostanki pri gospodarjenju z gozdom, kam s tanjšo hlodovino in debelimi vejami, ki se jih ne da prodati ali uporabiti za vredni les niti za drva, kam s tanjšim mladim drevjem, ki je bilo posekano pri gojitvenih delih? Veliko tega lesa danes ostane v gozdu, se sčasoma razgradi in vrne v življenjski cikel gozda. dragi. V Šaleški dolini smo dobro oskrbljeni s toplotno energijo, ki nam jo ponuja izgorevanje lignita v Termoelektrarni Šoštanj, seveda pa obstajajo zaselki in vasi, kjer ta energija ni dostopna, še posebej to velja za občino Šmartno ob Paki. V teh primerih je pridobivanje toplote iz lesne biomase velik potencial za lastnike gozdov in za odjemalce v Šaleški dolini, racionalne načine izrabe lesne biomase za pridobivanje toplote, potencial odjema lesne biomase po lokalnih skupnostih. Prispevke bodo pripravili strokovnjaki iz ZGS in Gozdarskega inštituta Slovenije ter predstavniki lokalnih skupnostih (Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje). Delavnico bomo organizirali Lahko pa bi se ga nekaj uporabilo tudi kot biomaso za pridobivanje energije, predvsem toplotne. Les predstavlja uskladiščeno sončno energijo, je obnovljiv vir energije; pri izgorevanju lesa se v ozračje sprosti samo tolikšna količina CO2, kot ga nastaja pri naravni razgradnji - trohnjenju v gozdu. Lastniku gozda predstavlja lesna biomasa možnost dodatnega zaslužka iz njegovega gozda, še posebej danes, ko so ostali energetski viri zelo toplote. Da bi uskladili razmišljanja o pridobivanju lesne biomase pri lastnikih gozdov in odjemalcih te biomase (zasebniki, podjetja), smo se na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS), KE Šoštanj, in Društvu lastnikov gozdov Šaleška dolina (DLG ŠD) odločili, da organiziramo delavnico »Uporaba lesne biomase v Šaleški dolini«. Na tej delavnici bomo poskušali predstaviti potencial lesne biomase iz gozdov v sklopu prireditve ob »Tednu gozdov« 24. maja s pričetkom ob 10.30 »Pod kozolcem« v Gaberkah s pomočjo tamkajšnje Kulturnice. Ob tej priložnosti bo Zavod za gozdove, OE Nazarje, predstavil in nagradil tudi najskrbnejše lastnike gozdov na območju OE Nazarje in podelil priznanje strokovnemu sodelavcu - naj prizadevnemu gozdarju za dobro opravljeno delo. ■ Aleš Ocvirk Veronika Svetina med branjem pesmi. Za njo slika Ferdinanda Smoleta Ferija. Topolšica, 10. maja - V PV Centru starejših Zimzelen v Topolšici bo do konca maja na ogled razstava akrilov in akvarelov velenjske slikarke Veronike Svetina. Nekaj njenih podarjenih slik sicer že dve leti krasi stene bivalnih enot centra. Postavitev razstave so pospremili z večerom poezije, ki je bil pravo medgeneracijsko druženje. Ljubezenske pesmi različnih avtorjev so brali člani dramskega krožka Univerze za 3. življenjsko obdobje Velenje, katerega članica je tudi Veronika Svetina. Glasbeno spremljavo pa so dodale osnovnošolke Tjaša Rakef z igranjem na citre, njena sestra Zarja Lana Rakef s petjem ter Katarina Kladnik na harmoniki. Svetinova je svojo razstavo naslovila Življenje zmaguje, slike in omenjeni recitacijski večer pa je bil hvalnica pomladi, ljubezni, prijateljstvu in vsemu lepemu, kar bogati človeka in mu daje upanje v lepše življenje. Posvečen je bil tudi spominu na lani umrlega stanovalca PV Zimzelen Ferdinanda Smolo Ferija, ki je nanjo naredil močan vtis in je naslikala njegov portret. ■ D. J. Spoznavali smo Topolšico Člani Univerze za tretje življenjsko obdobje smo obiskali Terme Topolšica, Spominska sobo in lončarstvo BAHOR. Spoznali smo novosti, ki jih ponuja zdraviliški turizem, zgodovino Topolšice, na koncu pa smo se zabavali v svetlem, prijetnem ambientu steklene kupole na vrhu Wellness centra Zala, kjer se razprostira restavracija. Večni študentje univerze za tretje življenjsko obdobje smo obujali spomine na učenje angleščine, veseli smo bili prireditev ob 25-letnici, tkali nove pevske duete ob pesmih Iztoka Mlakarja, prepevali vedno znana besedila ter načrtovali ali se spominjali, kje vse smo ali bomo pokazali svoje izdelke iz klekljanja, vezenja, izdelkov iz gline, slikanja ... Ugotavljamo, da imamo veliko talentov v svoji sredini, da se zelo dobro tkejo nitke prijateljstva med starejšimi in novimi člani univerze, da z veseljem pričakujemo nove upokojence med svoje vrste v jeseni, ko se prične novo šolsko leto. »Pridite na prireditve Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje v maju, pa tudi poleti nas najdete tu in tam, saj za nas šolsko leto ni končano!« ■ Marija Skrt Med ogledom apartmajskega naselja Prejeli smo Brez komentarja, je zapisal naš bralec VI PIŠETE 15 20. maj - svetovni dan nordijske hoje Maj, mesec mladosti in ljubezni. Pravi čas, da del dneva preživi-mo v naravi, da poženemo srce, napolnimo pljuča, oznojimo kožo, začutimo napetost v mišicah ter se po uri ali dveh prijetno utrujeni vrnemo domov. Z redno telesno dejavnostjo (TD) ter borbo proti ostalim dejavnikom tveganja smo v Sloveniji uspeli zmanjšati smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni (SŽB) pod 40 %. V procesu preventive moramo spremeniti življenjski slog, zavestno izbirati optimizem, spominski arhiv pa polniti le z lepimi dogodki. Pomembno je druženje, ki nas polni in sprošča. Prevzeti moramo načela zdrave prehrane, se predajati meditaciji, avtogenemu treningu ali jogi, brez TD pa si ni mogoče predstavljati preventive SŽB. Danes velja hoja za primeren in varen način TD, ne glede na spol, starost in telesno zmogljivost. Z leti se paleta možnih rekreativno--športnih dejavnosti vse bolj oži. Na jesen življenja smo lahko srečni, da ob degenerativnih spremembah in številnih boleznih lahko še hodimo in si s hojo krepimo zdravje. Z uporabo ustreznih palic in pravilno tehniko lahko običajno hojo nadgradimo v nordijsko hojo (NH), ki je ena najbolj učinkovitih, celovitih, varnih in dostopnih TD. Vzorca hoje ob tem ne spreminjamo. S palicami si le podaljšamo roke in se od njih intenzivno odrivamo od podlage - navzgor in naprej. Pri NH roke večino dela opravijo za telesom. Omogoča nam intenziv- nejšo vadbo, poveča porabo energije, izboljša moč mišic zgornjega dela telesa ter razbremeni hrbtenico in sklepe. Vsem zdravim posameznikom ter stabilnim bolnikom svetujemo redno NH, intenzivnost pa bodo prilagodili svoji trenutni zmogljivosti. Prisotnost bolezni srca zahteva ob izvajanju NH dobro sodelovanje kardiologa, zdravstvenih sodelav- cev, športnega strokovnjaka in bolnika. Le tako bomo lahko zagotovili varno rekreacijo, dosegli optimalen rezultat rehabilitacije ter pomembno prispevali k ohranjanju zdravja. NH izboljša funkcijo dihal in obtočil, zmanjša nestabilnost samodejnega živčnega sistema, poveča krvni pretok, spremeni presnovo v perifernem mišičevju, zmanjša insulinsko resistenco ter stabilizira krvni sladkor. Učinkovito kuri maščobe, pomaga regulirati telesno težo ter povzroča prestrukturiranje telesa. Pripisujejo ji anti-aterosklerotičen in antitrombo-tičen učinek. Pomembno zniža srčni utrip in krvni tlak. Redkeje se pojavlja kronična utrujenost, tesnobnost ali razdražljivost. Ljudje, ki redno izvajajo NH, so čustveno stabilnejši, imajo manj težav z zbranostjo, so redko anksiozni in le izjemoma depresivni. Njihov imunski sistem je stabilnejši, zato redkeje zbolevajo, če pa že, je čas okrevanja bistveno krajši. NH združuje elemente vadbe za vzdržljivost, moč in gibljivost, hkrati pa izboljšuje koordinacijo in ravnotežje. Ob NH aktiviramo preko 90 % mišic telesa. Preko ramenskega obroča in rok prenašamo del telesne teže na palice. Ob zdravnik svetuje tem pomembno razbremenimo hrbtenico, kolke in kolena. Aktiven odriv od palice zmanjša pritisk na medvretenčne ploščice, hrbtenica pa se ob tem zravna in raztegne. Mišice prsnega koša so ob takšni hoji bistveno aktivnejše, prav tako tudi mišice ramenskih obročev in zgornjih okončin. Telesni trening je celovitejši, hoja pa veliko bolj učinkovita, varna in hitrejša. Gibanje v naravi nas sprošča, inspirira in energetsko polni. Z dodatno uporabo elastike (gymstick) lahko izrazito izboljšamo moč in gibčnost. Nikar ne oklevajte. Stopite v športne copate, v roki stisnite palice za nordijsko hojo in veselo pot pod noge. V ritmu: zapik-odriv, zapik--odriv ... Saj veste - vsak korak šteje. Za zdravje in boljše počutje. ■ Janez Poles LaÜJ Ulli LUJJ SPOT 2012 na Mozirski planini S prihodom »ledenih mož« v maju, ki so bili zelo točni, je napočil tudi prvi dan Slovenskega planinskega orientacijskega tekmovanja (SPOT). Pod okriljem Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije (MK PZS) so ga skrbno pripravila in odlično izvedla planinska društva (PD) lige Smre-kovec, in sicer: Velenje, Šoštanj, Vinska Gora, Mozirje, Rečica ob Savinji in Nazarje. Svoja vrata je dvodnevnim tekmovalcem prijazno odprla Osnovna šola (OŠ) Šmihel nad Mozirjem, kjer je bilo tudi zbirno mesto in start drugega dne tekmovanja. To državno tekmovanje, ki je vrhunec orientacijske sezone, je največji dogodek pod okriljem Odbora za orientacijo pri MK PZS. Nanj se je prijavilo 75 ekip s 360 tekmovalkami in tekmovalci. Prišli so iz vseh krajev Slovenije - od Semiča do Gornje Radgone, Prevalj in Ljubljane - kakor so se pač uvrstili na področnih tekmovanjih. Težja kategorija (C, D in H) je tekmovala dva dni. Nočna (nična) tekma je zaradi močnega dežja odpadla. Prvi dan je potekala na območju PD Nazarje (Rečice ob Savinji in Črete) ob sprva prav vročem sončnem vremenu, ki se je popoldan in v noč zaradi obilnih padavin spremenilo v pra- »Živ-žav« po okrepčilu in v pričakovanju rezultatov tekmovanja v hotelu Golte. Planinsko društvo Vitanje organizira v nedeljo, 20. maja 2012, 31. planinsko srečanje na PAŠKEM KOZJAKU. Prireditev s kulturnim in družabnim programom se bo pričela ob 12. uri na čudoviti travnati planjavi OSTRICA pod Basališčem. vo nasprotje! Ostale - lažje kategorije (od osnovnošolcev do odraslih in družin) so tekmovale le en - zadnji dan. Tudi te so se morale poleg telesne zmogljivosti v tekmi s časom in še čim preizkusiti z zahtevnimi testi iz Planinske šole in dodatnega gradiva. Poudarek je bil na varovanju gozda in gorske narave, saj je tekmovanje potekalo na območju enega najlepših zgledov v sodelovanju z Zavodom za gozdove, Območna enota Nazarje. Ekipa tekmujočih šteje od tri do pet članov. Pogoj za njihovo sestavo je plačana članarina PZS vsakega posameznika. Tekmovanje poteka ob vsakem vremenu po Pravilih za orientacijska tekmovanja PZS. Tokrat so bili pogoji zaradi megle in namočenosti tal zelo zahtevni. Tudi temperature so se iz 300 C prejšnjega dne čez noč spustile pravzaprav do 00 C, saj smo se kontrolorji na višje ležečih točkah vrnili v čas zime s sicer tanko plastjo snega, ki mu gosta megla ni do popoldneva pustila oditi. Vodja organizacijskega odbora SPOT-a Uroš KUZMAN s sodelavci je delo več kot odlično opra- vil in si zasluži vso pohvalo. Na zaključku se mu je pridružil predsednik PZS Bojan ROTOVNIK in vzdušje v restavraciji hotela Golte je po zaužitju okusnega obroka postajalo vedno bolj »vroče«, saj je ob podeljevanju priznanj in nagrad prihajala obnovljena energija. Naj na koncu še omenim, da je takšno tekmovanje zelo koristno za življenje, saj poleg ugotavljanja svojega položaja na terenu in pravilne določitve nadaljnjega gibanja zahteva skupek raznih znanj, izkušenj in pravilne uporabe tehničnih pripomočkov. Poteka po hribovitem terenu, za kar zahteva ustrezno fizično kondicijo, vse skupaj pa prispeva k varnemu gibanju v gorskem svetu. Planinci iz našega območja smo ponosni, da se je tovrstno ekipno tekmovanje v drugi polovici devetdesetih let iz Savinjske doline preneslo na vso Slovenijo in danes zajema osem področnih lig, kar lahko razberemo na spletu PZS. Tam boste našli tudi vse podatke in rezultate tega tekmovanja, vsem udeležencem pa ISKRENO ČESTITAMO, saj tekmovanje nikomur v takšnih razmerah ni bilo lahko - a na koncu smo uživali prav vsi! ■ Marija Lesjak, foto Tomaž Kumer Gostišče pri Jelenovih Vsako jutro me zanese mimo gostišča, pri Jelenovih. Vsako jutro ga, svetlo rumenega, odkriva sonce. Ob severni steni košati, pernati, cvetovi divjega kostanja mahajo v pozdrav. Veseli sončni, ali žalostni, polni dežnih kapelj, padajočih na prašna tla. Preko ceste ograja: - Poglejte me, samo do sem! - In že zavriska na prvi tir potniški vlak in vrata se odpirajo in kličejo: - Vstopite, prosim! - Da, prav tam, ob sprevodniku, je zajokalo srce, ker je moralo v tujino. Prekleta tujina in Šantičev vzklik: - Bolji su krševi goli! Ostajte ovdje, ostajte! -Bolečina slovesa, velika grenka kaplja, spomin, ki nikoli ne usahne. Nocoj kroži sladka omedlevica, topel aprilski mrak. - Otroci, očeta še ni! - de mama. - Se mu je kaj zgodilo? Strah me je . - Tema kot v rogu. - Ata še ni. Že vem, kje bi bil. -Tako čudno je. Priti skozi goščo smrekovih dreves. Vidim jo, vso sključeno - Mamo! - Ko bi le prišla do mostu. -Čuk zapoje nočno pesem ... - Mama, grem z Vami! - Roke so se trdno oklenile njenih. - Hu, hu, hu - se oglaša ptič. Zazebe me, saj spomin preleti mrtve tete, ležeče v krstah, oči pa komaj oglejujejo sivkaste obraze in napol priprte oči, z izstopajočimi beločnicami. Trenutek drgeta. Veliki Rus, Dostojevski, je vsako jutro opazoval mrliče, ki so jih odnašali v mrtvašnico. Kako človeka razbičajo taki dogodki . Depresija in - epilepsija . Čas beži in čez več let stojim ob mrličih, bledih in pol odprtih oči, v uspenski cerkvi, sredi Moskve. - Zdi se, da me moja mami kar vleče do mostu. Žuborenje reke pomirja in še stiska mlado dušo. - Še do proge; baročne svetilke pozdravljajo in tu sva, pred gostilno Jelen. Medla svetloba obešene svetilke se zajeda v pričakovanju nenadnega. Kljuka zacvili kot psiček, če mu stopiš na rep. - Dober večer! - plah poziv med rjavimi stenami, ki obkrožajo podolgovato mizo. Brez prta. Vonj po petrolejki. Točajka in lastnica gostilne se zdrzne. Njene zenice se razširijo v svetel snop ... - A, prišli ste! - Molk prekinja zaviranje tovornega vlaka. Lokomotiva sopiha v noč. - Kako, da sta me prišla iskat? - - Saj vesta, poletna žeja in beseda, beseda ... - Vino v očetovi roki rahlo drgeta, majhen ocean v veliki duši. - Saj boš tudi ti nekaj spila. Mi pomagaš, kaj! - izzvenevajo pridušene besede. - Saj bomo kar šli, da nas ne objame dvanajsta ... - Aničin glas se je tresel kot utrgana struna na kitari. - Ja, pa bi žemljico mali, saj si Vinko, kaj? - O žemlji sanjati takrat, ko smo sušili beraški kruh . Mama me pogleda: - No, no . - - Boglonaj! - Pogled objame očetove vlažne oči. Objame Aničine sive oči in se spušča na spleteno kito pšeničnih las. Objame prikrite gube njenega čela in njenih žalostnih oči. - Bala sta se zame! Saj me poznata! - Kot odpuščanje in kartazičen odmev. Zopet zacvilijo zavore na tirnicah in vrisk, ki kliče na pot. Pa saj se drobec vesoljnega utripa tudi brez zvezd spušča v očetov mikro . Petinsedemdeset vrst daleč so merili Tolstojevi koraki do podeželske postaje Ostapovo v daljnji Rusiji in tam upihnili luč umetnika, ki ni mogel umreti doma. Čez vso tiho planjavo so vrtele snežinke svoj ples. Njegova želja, prižgana s slabotnostjo (.Ja ustal .) je le navidezen fiziološki trenutek biti. Njegova nemirna duša pa še živi. - Saj gremo, kaj. - Nežno poboža očetova roka sinove lase, oklene tudi materino ruto. Vrata zaškri-pljejo. Ohlajena noč dahne svoj poljub v nas tri. - Saj jo poješ, ko pridemo. - Roka se zopet nežno, kot angelska, dotika mojih las in dotika njene plašne postave. Reka pod mostom mrmra, in me kliče. Toplo zavetje naše hiše ob reki sprejme nočne potnike. - Ne, ne morem pozabiti večera. - - Ata ni grobjan! - - Rad bi odprl njegovo dušo in ji za vso blagost in ljubezen pripel svetel trak. ■ Vinko Šmajs Dolgotrajna bolečina je lahko nevropatska Pekoča, gomazeča, zbadajoča, sunkovita, mrazeča ... bolečina. Vsi ti opisi, kako nas boli, opozarjajo, da lahko gre za nevropatsko bolečino. Pojavi se lahko kjerkoli v telesu, najpogosteje v križu in vratu. Predavanje o nevropatski - kronični bolečini, ki ga je v sredo, 28. marca, v študijski čitalnici Knjižnice Velenje organiziralo Društvo bolnikov z oste-oporozo Šaleške doline, je privabilo veliko obiskovalcev. Z zanimanjem so prisluhnili predavanju izrednega profesoija dr. Marjana Zaletela, dr. med., nevrologa iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Bolečina je sicer normalen pojav, ko nas telo varovalno opozarja, da nekaj ni vredu ali da je prišlo do poškodbe. Ko pa traja dlje časa in se nadaljuje tudi po ozdravitvi prvotne poškodbe, govorimo o kronični bolečini. Nevropatska bolečina je vrsta kronične bolečine, ki jo izzove poškodba ali bolezen v živčnem sistemu. Pojavi se lahko spontano ali pa že ob rahlem dotiku, mrazu, toploti. Poleg bolečine je pogost tudi občutek mravljinčenja, zlasti v spodnjih okončinah. Ta vrsta bolečine nima varovalne vloge, potrebno jo je pravilno diagnosticirati in zdraviti. Da bomo zdravniku lahko čim jasneje opisali bolečino, nam je lahko v pomoč vprašalnik, ki ga najdemo na www.bolime.si. Za uspešno diagnosticiranje je namreč pomembno, da znamo zdravniku jasno opisati bolečino (kdaj se je začela, ali izžareva, kako huda je, kako pogosto se pojavlja). Kot je poudaril dr. Marjan Zaletel, je to ključno za nadaljnje preiskave, med katere sodijo elektromiografija (EMG), rentgensko slikanje (RTG) ter magnetna resonanca (MRI). Za zdravljenje obstaja več vrst zdravil, najbolj primerno za vsakega posameznika predpiše lečeči zdravnik. Poleg zdravil se za zdravljenje uporabljajo fizikalne terapije, TENS ter vaje za razgibavanje in krepitev. S temi načini lahko lajšamo bolečino in izboljšujemo kvaliteto življenja, saj nevropatična bolečina potrebuje dolgotrajno obvladovanje. Toda nikar ne izgubimo volje in poguma, bodimo vztrajni in pozitivno naravnani. Predvsem pa pravočasno in dobro (po)skrbimo zase. Aprila v društvu skupaj z Referatom za zdravstveno vzgojo ZD Velenje organiziramo test hoje na 2 km in v maju tečaj nordijske hoje. Prav tako se nam lahko pridružite pri telovadbi pod vodstvom fizioterapevtke. ■ Lucija Paradžik, DBO Šaleške doline SPORT IN REKREACIJA 17. maja 2012 Rezultata ni Rudarji nadaljevali prvenstvo s porazom V 34. krogu državnega nogometnega prvenstva je bil v središču pozornosti večni derbi v štajerski prestolnici, kot ljubitelji nogometa imenujejo vsako tekmo med Mariborom in Olimpijo. Čeprav so si domači nogometaši že zdavnaj zagotovili najvišjo prvenstveno lovoriko, so ljubitelji nogometa znova napolnili Ljudski vrt. Videli so odlično igro obojih in zmago vijoličastih s 3 : 2. Po dveh tretjinah tekme pa so vodili kar s 3 : 0. Rekordna, udeležba v slabem pomenu besede pa je bila v Velenju na tekmi med Rudarjem in Koprom (0 : 1), kjer se je na tribuni zbralo slabih tristo ljubiteljev nogometa. Najmanj v letošnji sezoni. Doma jih je najbrž zadržal silen naliv pred tekmo, še bolj pa gotovo slabe Rudarjeve igre v spomladanskem delu prvenstva. Na zelo razmočenem igrišču, saj je pred tekmo začelo močno dežavati, so gledalci videli malo zanimivih akcij. Žogo je bilo težko nadzorovati in pričakovati je bilo, da bo morda usodna že ena napaka, ki bo prinesla enemu veselje, drugemu razočaranje. Tako je tudi bilo. Gostje so sicer začeli tekmo zelo živahno in z dvema udarcem s kota v prvih minutah napovedali, da želijo vse tri točke. Toda domači so jih hitro umirili in v prvih 45 minutah niso nobenkrat nevarno zapretili domačemu Gregorju Finku, ki je bil spet v vlogi prvega vratarja zaradi izključitve Bobana Savica na savinjsko-šaleškem derbiju v Celju. Pa tudi 'rudarji', ki so bili vendarle za odtenek boljši, niso nevarneje zapretili Erminu Hasiču. Nekajkrat so poskušali z udarci od daleč. Najbliže vodstvu so bili v 23. minuti. Po prostem udarcu Uroša Rošerja s precejšnje razdalje z desne strani je žoga priletela pred drugo vratnico v petmetrski prostor. Matej Podlogar pa ni bil z udarcem z glavo dovolj natančen. V 33. minuti so rudarji domači presekali hiter protinapad gostov. Hasic ni bil najbolje postavljen oziroma zbran, kar je očitno opazil Dejan Purišic in z velike razdalje, približno s 40, udaril po žogi. Ta je v loku letela proti desni strani koprskih vrat. Hasic pa je žogo vendar uspel ujeti. Tudi na začetku drugega dela so bili gostje živahnejši. Po slabih desetih minutah igre pa zelo blizu vodstva. V gneči pred njihovim vratarjem je branilec Petar Stojnic, ki je zamenjal poškodovanega Sebastjana Ber- Podaj naprej - Pred začetkom tekme so nogometaši obeh moštev med uresničevanjem akcije Postani darovalec vrgli med gledalce 22 žog. Akciji, nad katero bedita slovensko društvo Transplant in Zavod republike Slovenije za presaditve organov in tkiv, sta se namreč aktivno pridružila tudi Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije in Združenje nogometnih klubov 1. slovenske nogometne lige. Z njo pa želijo opozoriti ljudi na opredeljevanje do presaditve tkiv in organov. ka, potegnil za roko oziroma dres Bojana Djukica. Za sodnika je to bil prekršek za najstrožjo kazen (brez kartona). Fink pa je uganil, kam bo meril Ivica Guberac, in žogo odbil. Toda gostujoče maščevanje je sledilo kmalu za tem. Povedli so s pomočjo do tedaj zelo opaznega Purišica. Njegovi napaki je gotovo botrovalo tudi spolzko igrišče. Koprčani so ustavili Rudarjev napad pred svojim šestnajstmetrskim prostorom. Sledila je dolga globinska podaja. Pričakovati je bilo, da bo Rudarjev branilec žogo ustavil ali jo vsaj odbil nazaj, na njegovo nesrečo pa mu je ušla. Za njo je stekel Pučko, ki je bil hitrejši od Finka, in jo prek njega poslal v mrežo. Gostje so do konca uspešno branili minimalno vodstvo, domači pa so bili najbliže zadetku v 76. minuti, ko je Hasic sijajno ubranil žogo, ki jo je iz bližine in po podaji Rusmina Dediča z glavo proti njemu poslal Klinar. Gostujoči trener je bil seveda nadvse zadovoljen z novimi tremi točkami, s katerimi je Koper zadržal tretje mesto: »Razmere za igro so bile zelo težke. Oboji so pokazali maksimalno požrtvovalnost, za kar si zaslužijo čestitke. Prišli smo po tri točke in jih srečno tudi dobili, kar je tudi najvažnejše, ne glede na igro.« Milan Djuričic, Rudarjev trener pa je, že ničkolikokrat, ugotovil: »Znova smo bili kaznovati zaradi naše napake. Fantje se trudijo, igra- jo disciplinirano, toda to ni dovolj, rezultata ni.« Vsekakor pa ljubitelji Rudarja, vodstvo kluba, najbrž pa tudi trenerji in igralci komaj čakajo konec prvenstva. Danes z Gorico, za konec v nedeljo z Nafto Rudarjeva točkovna bera je bila v zadnjih štirih krogih zelo skromna. Od možnih dvanajstih točk so si priigrali le eno in seveda ostajajo na šestem mestu. Čeprav sta do konca prvenstva še dva kroga, mesta ne morejo izboljšati, četudi bi danes v brezdanjem krogu v gosteh premagali Hit Gorico, v nedeljo, v zadnjem krogu pa ob jezeru Nafto. Za Novogoričani, ki so peti, namreč zaostajajo za deset točk, za četrto Muro pa kar za 16. Če pa bo njihovo igro tudi v preostalih dveh krogih krasila neučinkovitost, se lahko zgodi, da jih prehitita še trenutno sedmo Celje in osme Domžale. Oboji za njimi zaostajajo za tri točke. Predzadnji Triglav in zadnja Nafta pa jih niti teoretično ne moreta več ujeti. Še sreča, v nasprotnem primeru bi velenjski nogometaši s spomladansko neučinkovitostjo gotovo trepetali za obstanek v ligi vse do konca prvenbstva. ■ S. Vovk Zdesetkani Šmarčani so na srečanje v Krško sicer odpotovali z namenom, da čim dražje prodajo svojo kožo in si še vsaj teoretično zagotovijo možnosti za obstanek med drugoligaško druščino. Toda presenetili so vse in z dvema goloma Sebastjana Jelena ter enim Luka Prašnikarja zmagali s 3 : 2. S tem so ohranili upanje, da bodo ljubitelji nogometa v Šmartnem ob Paki tudi v naslednji sezoni spremljali drugoligaški nogomet. Pred zadnjim krogom za predzadnjo Dravinjo zaostajajo za točko, za predpredzadnjim Šampionom pa za dve. V zadnjem krogu morajo premagati tretji Šenčur, ki tudi z morebitno zmago svojega položaja na lestvici ne more izboljšati, s porazom pa ne poslabšati. Vsekakor se Šmarčani ne bodo smeli zanašati na to, da bodo Gorenjci igrali brez motiva. Prav nasprotno. Pričakovati je, da bodo poskušali popraviti slab vtis po porazu v prejšnjem krogu na svojem igrišču z novim prvoliga- šem Aluminijem. Zato bodo morali domači igrati enako ali pa še bolj zavzeto, kot so v Krškem. Gorenjci so v tem krogu pred svojimi gledalci izgubil z novim prvakom Aluminijem z 0 : 1, Dob pa se je z zmago nad Dravinjo s 3 : 2 utrdil na drugem mestu. To mu prinaša kvalifikacije za uvrstitev v prvo ligo. Za neposreden obstanek v ligi ali prek kvalifikacij pa Šmar-čanom ne bo dovolj zmaga, ampak se morajo zanje ugodno razplesti tudi tekme Šampion - Krško, Dravinja - Interblock in Bela krajina - Radomlje. Skratka, šmarški nogometni navdušenci bodo s svojimi nogometaši najbrž trepetali vse do zadnjih minut sobotnih tekem. Pari zadnjega kroga so: Dravinja Kostroj - Bravo 1 Interblock, Bela krajina - Kalcer Radomlje, Šampi-on Celje - Krško, Šmartno 1928 - Garmin Šenčur, Aluminij - R oltek Dob. ■ AP POVEČAJTE SI UGLED z oglaševanjem v naših medijih! časopis/videostrani/padio 1 13 89817 51 1 v soboto na stadionu v Šoštanju domači nogometaši zaigrali dobro in z bojevito igro ugnali četrtouvr-ščeno ekipo Podvincev s 3 : 2. Srečanja z odličnimi Podvinci so se nogometaši Šoštanja lotili na pra- V ženski nogometni ligi so do konca še trije krogi in prav toliko upanja za nogometašice Rudarja Škale, da osvojijo drugo mesto. Na njem so po tem krogu s tremi točkami prednosti zamenjale Slovengradčanke, prvo pa zanje ni več dosegljivo, saj za Pomurkami zaostajajo za deset točk. Na predzadnji domači tekmo so nogometašice zasluženo premagale Jevnico. Na igrišču z umetno travo se razigrajo. Mrežo Podvincev Betonarne Kuhar je načel Spasojevič v 27. minuti, nato se do polčasa izid ni več spremenil. Kmalu po začetku drugega dela je izenačil Požegar (v 56. minuti), le sedem minut kasneje so bile skozi celotno tekmo boljši nasprotnik in se z zadetkoma Moire Murič in Barbare Kriszitine Nagy povzpele na 2. mesto v SŽNL. Nogometašice Slovenj Gradca, pri katerih bodo gostovale v nedeljo, pa so na svojem igrišču doživele pravi polom z vodilnimi Pomur-kami, ki so zmagale kar z 8:0. 'Rudarke' so tekmo odločile že v prvih 6. minutah. V 4. minuti je zadela Moira Murič, v 6. pa je bilo pa je Muratovič povišal na 2 : 1. Šoštanjčani se niso dolgo veselili vodstva, saj je že v 71. minuti s svojim drugim zadetkom ponovno izenačil Požegar. Končni izid pa je tri minute pred koncem postavil Vasič. Do konca Štajerske lige so še štirje krogi. Šoštanjčani igrajo v soboto ponovno doma, v goste jim prihaja zadnjeuvrščena ekipa Carrera Optyil iz Ormoža. ■ tr že 2:0. Po odličnem predložku Anje Levačič iz kota se je v kazenskem prostoru najbolje znašla Barbara Kriszitina Nagy in z glavo zadela mrežo. Kljub pritiskom gostujoče igralke v nadaljevanju niso mogle niti omiliti poraza, kaj šele izenačiti oziroma zmagati. Vendar so si tudi domače nogometašice v nadaljevanju priigrale še nekaj priložnosti, a so bile pri strelih netočne. ■ Niso uspeli v kvalifikacijah Šoštanjčani so kot zmagovalci kegljaške območne lige Celje nastopili v kvalifikacijah za popolnitev tretje lige - vzhod v Hrastniku. Za mesto, ki je vodilo v tretjo ligo, so se borile štiri ekipe. Poleg Šoštanjča-nov še zmagovalci območne skupine Maribor ekipa Pergola (Lovrenc na Pohorju), Koroško je zastopala ekipa Radlje ob Dravi, Zasavje pa ekipa Piramida iz Zagorja, ki je v pretekli sezoni izpadla iz tretje lige. Prav zaradi tega so Zagorjani veljali za največjega favorita. Že po prvem dnevu se je videlo, da se bo boj za prvaka odvijal med ekipami Pergo-le, Šoštanja in Piramide. Sanjski začetek Šoštanjčanov je v obup spravljal obe ekipi. Šoštanjčani so po dveh igralcih imeli prednost kar 60 kegljev, ki pa je fantje niso obdržali do konca tekmovanja. Po prvem dnevu je vodila ekipa Pergola - 3272, pred Piramido - 3242, Šoštanj - 3227 in Radlje - 3169. Najboljši izid prvega dne je postavil član Šoštanjske ekipe Emil Šehič s 606 podrtimi keglji. Drugi dan tekmovanja je bila prevlada ekipe Pergola, sledil pa je boj za drugo mesto, ki so ga dobili Šoštanjčani za pet kegljev. Najboljši rezultat pri Šoštanjčanih je imel Jože Sotler - 561 podrtih kegljev. Skupna zmaga je tako pripadala ekipi Pergola z 6508 podrtih kegljev, drugi so bili presenetljivo Šoštanjčani - 6377, sledi ekipa Piramide - 6372, zadnje mesto pa je pripadalo ekipi Radlje s 6306 podrtih kegljev. Za drugo ekipo Šoštanja so na kvalifikacijah nastopali: Jure Klauzner - 1052 ( 551-501), Stane Koren -1036 (506-530), Marjan Voršnik -1048 (538-510), Jože Sotler - 1057 (496-561), Božo Ognjenovič -1067 (530 -537), Emil Šehič - 606 ( zaradi poškodbe drugi dan ni nastopil), Bogdan Kompari - 511 ■ Presenetili v Krškem - Šoštanjski nogometaši morda prepozno do sedme zmage V nič kaj prijaznem vremenu so vi način, saj niso dovolili gostom, da V sobotnem zadnjem krogu kar štiri moštva - Šampion Bela krajina, Dravinja in Šmartno do zadnjih minut trepetali za drugoligaško usodo Povzpele so se na 2. mesto SPORT IN REKREACIJA 17 Še s Krškim in Celjem Rokometaši Gorenja, novi državni prvaki, še naprej meljejo nasprotnike - Tudi po gostovanju Kopra v Rdeči dvorani so ostali nepremagani Resda so zmagali samo z dvema goloma razlike, izidi je bil 29 : 27, vendar zmaga ni bila vprašljiva. Gostje niso niti enkrat vodili, le na začetku je bil izid dvakrat izenačen. Velenjčani pa so nekajkrat povedli s petimi goli razlike. Proti koncu tekme, po prednosti petih zadetkov domačih, pa so se jim gostje trikrat približali na zaostanek dveh zadetkov, nazadnje dobrih pet minut pred koncem (24 : 26). Še zadnje upanje za morebiten ugoden razplet, tudi neodločen izid bi to bil glede na to, da som bili vseskozi v podrejenem položaju, pa je za rokometaše razblinil z dobro obrambo Matjažu Brumnu, nakar je Marko Bezjak zadel za 27 : 24. Gostje so še upali, znižali na 25 : 27, si priborili žogo, novo znižanje pa jim je preprečil Bezjak, ki je prestregel njihovo žogo. Oba trenerja sta nastopila z oslabljenima ekipa. V velenjski vrsti so manjkali poškodovani Nikola Manojlovic, Rok Simič, Peter Pucelj; pa tudi Klemen Cehte, ki pa ni vstopil na parket. Gostje so v Velenje prišli brez poškodovanih svojih najboljših igralcev Deana Bombača in Milorada Krivokapica. Do konca prvenstva in velikega slavja Velenjčanov sta še dva kroga, ki pa bosta kljub oddanemu prvemu mestu zanimiva. Odločila bosta, kdo se jim bo pridružil v novi tekmovalni sezoni v Ligi prvakov. Trenutno je v prednosti Celje, ki ima sicer kar pet točk prednosti pred Cimosom, a tudi tekmo več. V tem krogu so v Mariboru osvojili samo točko. Izid je bil 29 : 29. V Krškem pa je Trimo tesno, s 27 : 26, premagal domače rokometaše. V končnici za prvaka bodo tekme 9. kroga igrali že jutri, v petek (le tekma med Celjani in Koprom bo v soboto). Gorenje bo gostovalo v Krškem, ki je v končnici še brez zmage. Seveda bi bilo vse, razen njihove zmage, veliko presenečenje. Trimo bo gostil Maribor, v celjskem Zlatorogu pa se bodo udarili pivovaiji in igralci Cimosa, ki jih čaka še zaostala tekma 5. kroga končnice s trimom. Z zmago bi si igranje v elitni evropski ligi zagotovili domači rokometaši ne glede na to, kako bodo igrali v zadnjem REKLI SO ... Marko Bezjak, kapetan Gorenja: »Po novi zmagi smo še bliže dodatnemu cilju - ostati neporaženi v tej sezoni. Proti Kopru smo kljub vsemu pokazali dobro igro. Hkrati smo z zmago dokazali, da smo pošteni. Nihče nam ne more ničesar očitati. Mi igramo vsako tekmo na polno, tako bo tudi na preostalih dveh.« Fredi Radojkovič, trener Kopra: »Na naš poraz je seveda vplivalo tudi to, da smo bili oslabljeni. Sedaj, ko se borimo za drugo mesto, bi seveda potrebovali vse moči. Če igramo brez Bombača in Krivokapiča, ki sta bila v prvi sedmerici med vso sezono, so težave še večje. Kljub porazu fantom nimam kaj očitati. Tudi tisti, ki so igrali pošteno, so dali vse od sebe. Želeli in poskušali smo zmagati. Nismo uspeli. Velenjčani so letos pač boljši in še enkrat jim čestitam za osvojen naslov.« krogu v velenjski Rdeči dvorani z novimi prvaki. ■ S. Vovk Krimu 18. lovorika, 5. Velenjčanke Rokometašice Veplasa za konec uspešne sezone sklenile s porazom, ki pa nji vplival na njihovo končno uvrstitev Rokometašice Veplasa so v zadnjem krogu končnice za razi-gravanje od 5. do 8. mesta na domačem parketu ponovno klonile za gol proti Piranu (33 : 34) in tako vendarle z grenkim priokusom zaključile vendarle zelo uspešno sezono. Prvih 15 minut tekme je bila dokaj izenačena igra na obeh straneh. V nadaljevanju so bolje zaigrale gostje iz Pirana, domače rokometašice pa niso uspele strniti svojih obrambnih vrst, naredile so tudi več tehničnih napak, tako da so Primorke odšle na odmor s +2 (21 : 19). Izid je bil večkrat izenačen. Na koncu spet nekoliko več napak na strani domačih in Pirančanke so zasluženo slavile z 34 : 33. Prvenstvo je končano, Velenjčanke so osvojile končno 5. mesto, kar je za to ekipo tudi velik uspeh, kljub temu da jim je ob koncu rednega dela prvenstva za las ušla uvrstitev med 4 najboljše ekipe v državi. Izjemen uspeh pa so velenjske rokometašice dosegle v pokalnem tekmovanju, kjer so osvojile odlično 3. mesto! Rokometašice Krima Mercatorja so osvojile že 18. lovoriko državnih prvakinj, in sicer brez težav, a vendarle s črnim madežem v predzadnjem krogu končnice, ko so klonile v Zagorju. Iz prve lige izpadeta 11. in 12. uvrščena ekipa; to sta Burja in Olimpija. Ligo bosta dopolnili prva- in drugouvrščeno ekipa 1. B DRL. ■ MEGATi inovativna IP telefonija El L • BREZPLAČNI POSLOVNI TELEFONSKI SISTEM • KLICI GARANTIRANO CENEJŠI KOT PRI TELEKOMU Jm • 03 777 0077 Izkazala sta se na zahtevnem reliju Od petka 11. do nedelje 13. maja je v Ljubljani in okolici potekal že 35. jubilejni Rally Saturnus, največja slovenska avto športna prireditev, ki se je točkovala tudi za evropski pokal Na dirki je nastopilo 63 posadk iz osmih držav, odpeljale pa so kar 190 km hitrostnih preizkušenj, celoten reli pa je bil dolg 560 km. Začel se je pričel v petek zvečer na cesti okrog Športnega centra Stožice, v soboto pa so se hitrostne preizkušnje odvijale v Hrastniku in Trbovljah. Posadka V-Racing Velenje Matej Grudnik- Maja Pahor, Clio 2.0 RS, je že takoj na prvi sobotni hitrostni preizkušnji zaradi velikega kamna na cesti prebila pnevmatiko in si takoj na začetku privozila velik zaostanek. V skupnem je padla z 13. na 51. mesto, a se Matej in Maja vseeno nista predala. Ob koncu dneva sta se prebila do 17. mesta v skupni razvrstitvi in tako je lahko ekipa optimistično pričakovala nedeljske zaključne hitrostne preizkušnje. Nedeljski del relija je potekal v okolici Ljubljane na relaciji Janče, Metnaj in Višnja Gora, odpeljala pa sta se dva kroga v skupni dolžini 114 km. Matej in Maja sta bila dobro razpoložena in sta se vse skozi še naprej vzpenjala po lestvici navzgor, na koncu zmagala v diviziji 8 Evropskega pokala, bila prva v diviziji 3. slovenskega pokalnega Tako so igrali prvenstva, močnejši diviziji 2 slovenskega državnega prvenstva sta zasedla odlično tretje mesto, v generalni uvrstitvi Evropskega pokala pa pristala na 9. mestu. V generalni razvrstitvi je zmagala slovenska posadka Humar-Rus (Škoda Fabia S 2000), pred češko posadko Valoušek-Kostka (Peugeot 207 S 2000). V prvo deseterico se je uvrstilo skupno 6 slovenskih posadk. Da je reli bil rez zahteven, pove podatek, da ga ni končalo kar 24 posadk. Naslednja dirka slovenskega državnega prvenstva v reliju bo 9. in 10. junija v Velenju. Matej Grudnik in Maja Pahor sta bila dobro razpoložena 34. krog Prve lige Rudar - Luka Koper 0:1 (0:0) Rudar: Fink, Dedič, Žinko, Berko -(od 18. Stojnic), Puri-šič, Podlogar (od 82. Tolimir), Bizjak (od 85. Jeseničnik), Rošer, Klinar, Majcen, Črnčič. Trener: Milan fluričič. Strelec: 0:1 Matej Pučko (70). Drugi izidi: Maribor : Olimpija 3:2 (2:0), Domžale : Mura 1:2 (1:0), Nafta : HIT Gorica 1:1 (1:0), Triglav : Celje 4:3 (2:0), Rudar : Luka Koper 0:1 (0:0). Lestvica: 1. Maribor 85:33 81, 2. Olimpija 56:37 59, 3. Luka Koper 47:33 57, 4. Mura 48:43 56, 5. HIT Gorica 45:34 50, 6. Rudar 49:48 40, 7. Celje 43:51 37, 8. Domžale 37:51 37, 9. Triglav 19:67 27, 10. Nafta 32:64 25. 26. krog 2. SNL Krško - Šmartno 1928 2:3 (1:1) Šmartno 1928: Jozič, Mar. Lenošek, Dragosavac ( od 87. B. Bizjak), Hankič, Topič (od 87. L. Bizjak) Kolenc, Jahič (od 89. Veber), Jelen, Mujakovič, Mat. Lenošek, Prašnikar. Pomočnik trenerja: Ramiz Smajlovič. Strelci: 1:0 Drnovšek (13), 1:1 Jelen (33), 1:2 Prašnikar 67, 2:2 Sikošek (77), 2:3 Jelen (85). Drugi izidi: Garmin Šenčur - Aluminij 0:1 (0:0), Roltek Dob : Dravinja Kostroj 3:1 (2:0), Krško - Šmartno 1928 2:3 (1:1), Kalcer Radomlje -Šampion Celje 2:1 (1:0), Bravo 1 Interblock : Bela krajina 1:0 (0:0). Vrstni red: 1. Aluminij (goli 52:11) točke 65, 2. Dob (41:31) 48, 3. Šenčur (46:31) 43, 4. Interblock (32:28) 38, 5. Radomlje (36:39) 32, 6. Krško (23:25) 31, 7. Šampion (36:39) 25, 8. Bela krajina (28:40) 25. 9. Dravinja (23:48) 25, 10. Šmartno (29:54) 24. Štajerska nogometna liga, 22. krog Šoštanj - Podvinci Betonarna Kuhar 3 : 2 (1 : 0) Strelci: 1 : 0 Spasojevič (27.), 1 : 1 Požegar (56.), 2 : 1 Muratovič (63.), 2 : 2 Požegar (71.), 3 : 2 Vasič (87.). Šoštanj: Mušič, Mrevlje (od 82. Gegič), Mahmutovič, Koca, Spasojevič, Bulajič, Muratovič (od 88. Jahič), Ibrahimovič (od 56. Vasič), Mešič (od 78. Glavina), Kraljevič, Jamnikar. Vrstni red: 1. Šmarje 52, 2. Tehnotim Pesnica 51, 3. Pohorje 46, 4. Podvinci Beto-narna Kuhar 42, 5. Drava Ptuj 38, 6. Marles hiše 33, 7. Peca 32, 8. Šoštanj 26, 9. Kovinar Tezno 22, 10. Šentjur 16, 11. Koroške gradnje, 12. Boč Poljčane oba 15, 13. Krško B, 14. Carrera Optyl Ormož oba 13 1. NBL Leasing liga, 8. krog končnice Končnica za prvaka: Gorenje Velenje : Cimos Koper 27:25 (16:14) Gorenje Velenje: Gajič 9 obramb, Zaponšek, Taletovič, Melič 4 (1), Medved 2, Bezjak 6, Dolenec 5, Cehte, Miklavčič, Gaber 5, Golčar 1, Gams, Bajram 1, Dujmovič 3. Trener: Branko Tamše. Sedemmetrovke: Gorenje Velenje 3 (1), Cimos Koper 3 (1). Izključitve: Gorenje Velenje 6, Cimos Koper 6 minut. Druga izida: Maribor Branik - Celje PL 29:29 (15:16), Krško - Trimo Trebnje 26:27 (14:12) Lestvica: 1. Gorenje Velenje 28 tekem - 55 točk, 2. Celje PL 28 - 44, 3. Cimos Koper 27 - 39, 4. Trimo Trebnje 27 - 26, 5. Maribor Branik 28 - 22, 6. Krško 28 - 17. Končnica za obstanek: Istrabenz plini Izola - Jeruzalem Ormož 24:26 (11:12) Božič 6; Čudič 6, Herz Šmartno : Ribnica Riko hiše 32:34 (16:18); prosta Krka. Lestvica: 1. Krka 26 tekem -24 točk, 2. Ribnica Riko hiše 26 - 21, 3. Jeruzalem Ormož 26 - 19, 4. Istrabenz plini Izola 27 - 18, 5. Herz Šmartno 27 - 13. 1. A DRL končnica, 6. (zadnji) krog: Skupina od 1. do 4. mesta: Krka - Krim Mercator 26:41 (13:21), Mercator Tenzor Ptuj - Zagorje GEN-I 24:30 (15:14); Vrstni red: 1. Krim 28 tekem - 54 točk, 2. Zagorje 28 - 50, 3. Krka 28 - 38, 4. Ptuj 28 - 30. Končnica od 5. do 8. mesta: Veplas Velenje - Piran 33:34 (19:21), Mli-notest - Celje Celjske mesnine 30:36 (13:19). Vrstni red: 1. Veplas 28 tekem - 35 točk, 2. Piran 28 - 30, 3. Celje 28 - 26, 4. Ajdovščina 28 - 23. Skupina od 9. do 12. mesta: Naklo -Tržič - Olimpija 28:24 (12:10), Burja Škofije - Antrum Sežeana 26:28 (14:14). Vrstni red: 1. Naklo--Tržič 27 tekem - 18 točk, 2. Sežana 26 - 14 3. Olimpija 27 - 14 4. Burja 27 - 2. Veplas Velenje : Piran 33:24 (19:21) Velenje: Zec (19 obramb), Vajdl 4, Hofinger 5 (2), Naglič 5, Nakič 1, Fatkič 4 (2), Sivka 7, Halilovič 4, Čater 3, Hrnčič, Perše, Oblak. Trenerka: Sne-žana Rodič. Sedemmetrovke: Velenje 4 (7), Piran 0 (1).Izključitve: Velenje 2 minuti, Piran 6 minut. 1. SŽNL, 17.krog Izidi: Maribor - Krka :3 (2:2), Slovenj Gradec - Teleing Pomurje 0:8 (0:2), Velesovo Kamen Jerič - Dornava 3:1 (0:1). Rudar Škale -Jevnica 2:0 (2:0) Rudar Škale: Kač, Bric, Gom-boc, Sadikaj, Nagy, Marolt (od 46. Dervič), Sevšek (od 84. Zagajšek), Žganec (od 78. Tič), Levačič, Murič, Založnik. Strelke: 1:0 Murič Moira (4.), 2:0 Barbara Krisztina Nagy (6.); Vrstni red: 1. Pomurje (goli 93:26) točke 43, 2. Rudar Škale (49:17) 33., 3. Slovenj Gradec (62:33) 30, 4. Jevnica 29 (49:33). Liga za obstanek: 1. Krka (39:38) 28, 2. Maribor (27:49) 14, 3. Velesovo (28:96) 10, 4. Dornava (22:77) 8. ■ 9 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo! MODROBELA KRONIKA ""CAS 17. maja 2012 Sosvet obravnaval poročila Medobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja ukrepala tudi na osnovi občinskih odlokov Velenje, 10. maja - V Velenju je v četrtek potekala seja Sosveta za izboljšanje varnosti občanov. Na njej so se članice in člani seznanili s poročili in se s številkami seznanili o delu Policijske postaje Velenje, Medobčinski inšpekciji, redarstvu in varstvu okolja, projektu Brezplačnega pravnega svetovanja za občane mestne občine ter Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Poročila bodo obravnavale tudi svetnice in svetniki na seji sveta Mestne občine Velenje, ki bo 22. maja. Kljub temu da je bilo na območju pristojnosti Policijske postaje Vele- nje največji delež kaznivih dejanj izvršenih v mestni občini, policisti ocenjujejo, da so občanom na področju kriminalitete zagotovili visoko stopnjo varnosti. Med obravnavanimi kaznivimi dejanji ni bilo takih s hujšimi posledicami za življenje ljudi, kazniva dejanja pa so bila v veliki meri uspešno preiskana. Medobčinska inšpekcija, redar-stvo in varstvo okolja med drugim nadzira tudi izvajanje sprejetih občinskih odlokov. Nekateri občani so zaradi kršitev prejeli tudi že plačilne naloge. Nanašali so se na nepravilno oglaševanje, uriniranje na javnem kraju, prekomerno uživanje alkohola na javnem kraju, zadrževanje v objektih, ki so namenjeni parkiranju, in zaradi kurjenja odpadkov. Sicer pa je bilo največ plačilnih nalogov napisanih v tako imenovani »cestni zakonodaji«. ■ mkp Trije vlomi v enem dnevu Šoštanj, 8. maja - V torek so policisti na območju Šoštanja obravnavali tri vlome. Najprej na bencinskem servisu, kjer je storilec vlomil v kovinski zabojnik in odnesel več vreč s pasjo hrano, vredno okoli 300 evrov. Za tem so obravnavali vlom v ograjeno območje podjetja v stečaju v Metlečah, kjer je storilec vzel različne železokrivske izdelke, vredne blizu 7.500 evrov. Popoldan so obravnavali vlom v skladišče kopalniške opreme v podjetju Gorenje. Storilec je vzel več kosov masažnih sten in kopalniških elementov v vrednosti 3.000 evrov. Ukradel otroški kolesi Velenje, 8. maja - Neznanec je v torek na Šlandrovi cesti z balkona vzel dve odklenjeni otroški kolesi, obe znamki BMX, eno modro in eno črne barve. Izsilil prednost motoristu Velenje, 9. maja - V sredo dopoldan je prišlo do prometne nesreče v križišču Prešernove in Jenkove ceste. Voznik osebnega avtomobila je izsilil prednost vozniku kolesa z motorjem, zaradi česar je prišlo med vozili do trčenja. V nesreči udeleženi voznik je utrpel lažje telesne poškodbe. Po kardan v Hrastovec Velenje, 9. maja - V četrtek je v Hrastovcu neznanec ukradel dva kardana. Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina je oškodoval za 350 evrov. bioetanola na ogenj je namreč prišlo do eksplozije plastenke. Lastnik vikenda in 30-letnik sta pri tem utrpela opekline. Oba so z reševalnim vozilom prepeljali v celjsko bolnišnico. Policisti okoliščine kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti še preiskujejo. Bo kaj obnavljal? Pobe9 se ni izšel Velenje, 9. maja - V četrtek je neznanec iz odprtega kesona tovornega vozila, parkiranega na Šercerjevi, vzel kotno brusilko in udarno kladivo, oboje znamke Hil-ti. Javno podjetje je oškodoval za 1.200 evrov. Ostal brez navigacijske naprave Šoštanj, 10. maja - V petek je bilo vlomljeno v tovorno vozilo, parkirano v Lokovici. Vlomilec je vzel navigacijsko napravo znamke Garmin. Odnesel zapakirano kritino Topolšica, 10. maja - Neznanec je v petek pri Mladiki v Topolšici Centru multiple skleroze Savinjo--šaleške regije, ukradel še zapakirano kritino, vredno 590 evrov. Na ogenj vlivali bioetanol Velenje, 10. maja - Zabava v Lazah pri lesenem vikendu 25-letni-ka bi se lahko končala s še hujšimi posledicami, kot se je. Pri dolivanju Velenje, 11. maja - V soboto dopoldne je na parkirišču pred kinološkim društvom voznik osebnega avtomobila zaradi nepravilnega premika trčil v tam parkiran avto, potem pa odpeljal. Povzročitelju so policisti napisali plačilni nalog za dva prekrška. Ob več sto evrov Velenje, 11. maja - V soboto ponoči je oškodovanki neznanec v lokalih v objektu Rdeče dvorane iz denarnice, ki jo je imela v torbici, vzel več sto evrov gotovine. Televizor in cigarete Žalec, 14. maja - V Parižljah je bilo vlomljeno v gostišče. Storilec je odnesel LCD televizor ter več cigaret in pijač. V Andražu nad Polzelo je bilo vlomljeno v brunarico športnega društva. Pogrešajo nekaj gotovine in alkoholnih pijač. Natočili so si Žalec, Velenje, 14. maja - V Veliki Pirešici je neznanec vlomil v ograjeno skladišče podjetja in iz rezervoarja tovornega vozila ukradel nafto. Nafto je poskušal ukrasti še Iz policijske beležke Iz pekarne v pridržanje še poizvedujejo. Velenje, 8. maja - V torek ponoči se je v pekarni presta pijan možakar nedostojno vedel do zaposlenih. Policisti so ga želeli pomiriti, a ker se ni dal, so ga pridržali do iztreznitve. Kratko je potegnilo taksistovo vozilo Velenje, 9. maja - V četrtek popoldan se je v Škalah mlajši moški nedostojno vedel do voznika taksija, s katerim se je želela odpeljati zunajzakonska partnerka. Na taksiju je poškodoval steklo. Od policije je plačilni nalog že prejel. Udaril ga je neznanec Velenje, 9. maja - V četrtek je pred okrepčevalnico Alibaba na Prešernovi neznanec udaril mlajšega moškega. Zdravniško pomoč so mu nudili v dežurni ambulanti, policisti pa za neznancem Sosedu grozil z lopato Šoštanj, 9. maja - V četrtek zvečer je v Belih Vodah sosed z lopato v rokah grozil sosedu. Policisti ga bodo ovadili. Hotel preprečiti, pa jih je skupil Velenje, 10. maja - Moški, ki je želel preprečiti pretep med neznanci, je v petek moral iskati zdravniško pomoč. Nekomu od vpletenih vmešavanje ni bilo všeč, pa ga je udaril. Okoliščine kaznivega dejanja povzročitev lahke telesne poškodbe policisti še preverjajo. Ni bilo miru Velenje, 11. maja - V soboto ponoči na Gorici na ulici Koželjskega pijan možakar stanovalcem stanovanjskega bloka ni pustil spati. Ker se ni pomiril niti potem, ko so na kraj prišli policisti, so ga ti odpeljali v s seboj v prostore za pridržanje. Ob odhodu so ga opremili s plačilnim nalogom za dva prekrška. Pretepli naj bi ga neznanci Velenje, 12. maja - V nedeljo dopoldan je oškodovanec prijavil policistom, da so ga noč prej pred Rdečo dvorano pretepli neznanci. Povzročili so mu lahke telesne poškodbe. Za storilci še poizvedujejo. Imel jih je v šahu Velenje, 12. maja - Okoli poldneva, v nedeljo, so policisti posredovali v stanovanjski hiši na Partizanski cesti, kjer je 26-letni zunajzakonski partner izvajal nasilje nad partnerko in grozil domačim. To naj bi ne bilo prvič, ponavljalo se je pred tem že nekaj mesecev. Kršitelja Voznica trčila v drevesi Mozirje, 14. maja - V ponedeljek okoli 22. ure se je pri naselju Spodnja Rečica pripetila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodovala 51-letna sopotnica v osebnem avtomobilu, ki ga je 44-letna voznica peljala iz smeri Nizka. V preglednem levem ovinku hitrosti vožnje ni prilagodila razmeram na vozišču in zapeljala je na makadamski dovoz do stanovanjske hiše. Tam je trčila v dve drevesi. iz dveh tovornih vozil, vendar mu ni uspelo. Z odlagališča odpadkov PUP, na Cesti na jezero, je bilo iz treh tovornih vozil ukradenega okoli 400 litrov dieselskega goriva. Odnesel računalniški komponenti Velenje, 14. maja - V ponedeljek je bilo vlomljeno v prostore laboratorija podjetja v stečaju na Selu. Storilec je vzel dve računalniški komponenti, vredni okoli 2.000 Vlom v hišo Velenje, 14. maja - V ponedeljek je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo na Efenkovi cesti. Vlomilec je pregledal vse prostore, odnesel pa nekaj bižuterije, vredne 100 evrov. so pridržali. Po pregledu dežurnega zdravnika je bil prisilno hospitaliziran, policisti pa bodo zoper njega podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje nasilje v družini. Na parkirišču ga je Velenje, 14. maja - V ponedeljek ponoči so v dežurni ambulanti oskrbeli poškodovanca, ki ga je na parkirišču pred restavracijo Jezero, kjer je bil v družbi z dekletom, napadel neznanec. Policisti za storilcem kaznivega dejanja še poizvedujejo. Vredno pohvale Tokrat gre pohvala občanu, ki je v torek, 8. maja, popoldne policistom izročil registrsko tablico, ki jo je našel v bližini Osnovne šole Šoštanj. Policisti jo bodo vrnili lastniku. Mladi fantje in dekleta Naši mladi fantje in dekleta, mladina, za katero smo včasih rekli, da na njej svet stoji. In kako danes razmišljamo, ali svet res stoji na mladih?Aktualne razmere v Evropi niso najbolj rožnate za njih, čeprav sedanje evropsko povprečno okolje tako mladim kot starejšim omogoča precej več kot pred stoletji. Toda ali je res tako? Trenutno krizo vsakdo doživlja po svoje, mladi pa še posebej. Razlogov je več in zagotovo ni kriva samo mladina, ki jo danes starejši ob vsesplošni krizi gledajo drugače kot pred desetletjem ali dvema. Ob krčenju socialnih transferjev in zmanjševanju pravic iz naslova pokojninskega, zdravstvenega, pravnega in še kakšnega zavarovanja nehote v mladih vidijo krivce za njihov trenutni položaj. Tiste starejše generacije, ki so doživele in preživele vojno, pa tudi tiste, ki so odraščale v povojnem vsesplošnem pomanjkanju in so morali trdo delati, da so si ustvarili domove in družine, moti njihova potrošniška in »trendo-vska« usmerjenost in življenje le za ta trenutek in za zabavo. Toda ali so mladi res takšni in ali jim je res lepo in so srečni? Dejstvo je, da so ob tehnološkem napredku veliko bolj tehnološko pismeni, kot smo bili mi v njihovih letih. Dobesedno so »prikloplje-ni« na mobilne telefone in internet in vse, kar sodi zraven. Toda mladi so postavljeni tudi pred velike dileme in izzive, soočajo se s številnimi vprašanji in celo težavami, na katere nimajo vpliva in zanje ustreznih rešitev. Začne se že v osnovni šoli, ko se je treba odločiti za vpis v srednjo šolo. Katera srednja šola oziroma poklic danes omogoča ali zagotavlja, da bo omogočila tudi službo? Tudi srednješolci, ki danes zaključujejo srednjo šolo, niso nič v boljšem položaju. Le peščica bo morda dobila službo, vsi ostali pa lahko nadaljujejo študij ali pa se prijavijo na zavod za zaposlovanje. Podobno je s študenti, ki se vrtijo v vrtincu dodatnih študijev in začasnega in nestalnega opravljanja študentskega dela. Sistem ni pozitivno naravnan do mladih, zaradi česar so mladi pogostokrat ravnodušni do družbenega dogajanja. »Pelje« se jim za strukturne spremembe, za vrednote, ki so nekoč veljale in bi bilo dobro, če bi še danes, a pač ni tako. Starejši jim očitajo, da ne mislijo na prihodnost, a pri tem pozabljajo ali pa ne vidijo, da mladim sistem ne daje in omogoča rešitev, ki bi jih sprejeli za svoje. Da bi hitro zaključili študij, da bi z zavzetim delom pridobili možnost za napredovanje, se osamosvojili ... Mlade družine so prav tako postavljene pred sistemske nerealne in neživljenjske ovire. Brez službe ali zgolj z delom za določen čas ni možno pridobiti kredita, da bi si lahko uredili dom. Najemnine za stanovanja so precej visoke in težko je tudi imeti otroka, saj od mladih vsi pričakujejo, da bodo v tem sodobnem času, po vzoru ameriškega poslovnega življenja, od jutra do večera v službi in se šele zvečer srečali s partnerjem in otroki. Vloga staršev se spreminja, vpliv pa se ob vrstniških in interesnih skupinah, televiziji, internetu ... vse bolj zmanjšuje. Ker ni perspektive in vsaj okvirne prihodnosti, mnogo mladih fantov in deklet izgublja kompas. Iščejo bližnjice v življenju in želijo priti na raven idealiziranih podob mladih in postavnih fantov in deklet, ki se sprehajajo po modnih stezah ali so na naslovnicah časopisov. Želijo si oblačil le vrhunskih znamk, kar velja tudi za avtomobile, računalnike ... Ker številni niso zmožni tega zagotoviti, bodisi zaradi videza, denarja ali česa drugega, iščejo kompenzacije drugače. Uveljavljajo se v vrstniških skupinah, v katerih pridobivajo potrditve, ne glede na to, ali zaradi tega žrtvujejo vrednote, svobodo in nenazadnje samega sebe. Zato je danes veliko mladih v kriminalnih vodah, kjer iščejo svoje priložnosti. Drugi iščejo rešitev za boljše in lepše življenje v opojnih substancah, ki jih je toliko kot še nikoli doslej. Žalostno je, da se mladi vse bolj zatekajo k drogam, kot pa da bi poiskali podporo in pomoč pri starših in drugih avtoritetah. Ce malce parafraziram Predinovega »Praslovana«, se lahko upravičeno vprašamo, kdo bo mlade fante in dekleta naučil preplavati reko življenja? Veliko čeri in vrtincev je pred njimi, a tudi pred nami -starejšimi. Zato ne bi smel nihče med nami pozabiti, da svet stoji na mladih. S toplo besedo in roko jih voditi skozi posamezne etape v življenju in jih primerno učiti in pripravljati na plavanje v reki življenja. In jim pokazati, da so neprecenljivi. Le tako bodo spoznali sebe in kaj je res pomembno v življenju. ■ Adil Huselja Kolesarski izpiti Velenje, 9. maja - V maju in začetku junija potekajo kolesarski izpiti za učence 5. razredov osnovnih šol. V Velenju so z njimi kot prvi v sredo začeli učenci OŠ Miha Pintarja - Toleda. Letošnji izpiti se razlikujejo od lanskih, ki so najprej potekali na poligonu. Letos pa učenci opravljajo kolesarski izpit v okolišu svojih šol, v živem prometu, kjer jih varujejo policisti, člani ZŠAM in drugi. Bodite pozorni nanje! ■ mkp 17. maja 2012 »•'HAS UTRIP 19 Nagradna križanka prodajalne Mobtel kdor ima črne lase svežost, spoči-tost pretep, prepir SLADEK RASTLINSKI SOK "t, O' nepoznana resnica, tajnost eleganten ženski čevelj s peto kdor veliko govori, čvekač (slabs.) prozorna vrsta sadre, najfinej. mavec ---"0- organsko večanje ivo ban slovenski novinar-vinko znamka nemških motocik-lov zadnje predivo, tulje osma nedelja pred veliko nočjo krilo poslopja OTOŽEN TONOVSKI NAClN severni jelen STARA MATI . fPRIMORS.) MADŽARSKO ŽENSKO IME ŠPANSKI PESNIK-JUAN DEL SUKNJIČ HRVAŠ. NAROD NOŠE N REKA NA JUGU ŠKOTSKE arabski žrebec SOL TANINSKE KISLINE SKLADBA IZ OBDOBJA RAGTIMA delavec v proizvod. kositra zagorsko moško ime gora nad selško dolino (1666 m) i/i n k-4mq t vulkans. gora na na japonskem iqi amni m otoku islandiji j honsuju rdeča, živuens- ka tekočina ELEKTRO-ENCEFALO-GRAM VZDEVEK ALENKE ŠMID N osebni zaimek SKUPNO IME ZA NORDIJSKA , BOŽANSTVA O N K steve reich SUROVINA ZA IZDELAVO MILA zvrst kraj jamajške pri glasbe poreču kratek, rezek glas ob prelomu otroška zabava duša (lat.) pripadnik turškega ljudstva V-v- Pooblaščeni prodajalec Prodajalna MOBTEL Velejapark, Velenje Tel.: 03 587 63 76 GSM: 051 344 244 Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje Tel.: 03 587 63 57 GSM: 041 703 699 Irscom Romeo Šalamon, s. p. •sklepanje in podaljševanje naročnin: Mobitel, Siol in Telekom •prodaja aparatov iz Mobitelove, Siolove in Telekomove ponudbe •prodaja Mobi-paketov in Mobi-kartic •prosta prodaja mobilnih telefonov in dodatne opreme •servis mobilnih aparatov Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 28. 5. 2012 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 lepe nagrade: mobilni telefon, avtopolnilec in torbico za GSM. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti v Velejaparku. Zgodilo se je ... od 18. do 24. maja ■ 18. maja, na »svetovni dan muzejev«, je bil Muzej Velenje maja 1994 s Kavčnikovo domačijo v Zavodnjah nominiran za najboljši evropski muzej v letu 1993; 19. velikega travna 1974 je v Kamnici pri Mariboru umrl znan slovenski sadjar Ivan Dolinšek, ki je bil rojen v Šentilju pri Velenju; ■ 20. maja 1978 so v Šmartnem ob Paki odprli nov Zdravstveni dom; ■ 21. maja 1990 so delegati na zasedanju velenjske občinske skupščine za predsednika skupščine izvolili Pankraca Semeč-nika, za podpredsednika pa Antona Lovreca. Todorja Dmi-troviča so delegati imenovali za mandatarja za sestavo izvršne- ga sveta, Marjan Gaberšek je postal predsednik družbeno političnega zbora, njegov namestnik je postal Tone De Costa, zbor združenega dela je odtlej vodil Drago Karel Bizjak, za njegovega namestnika so delegati izvolili Mitja Jenka, predsednik zbora krajevnih skupnosti je postal Jože Melanšek, njegov namestnik pa Jožef Lekše; - 22. maja 1981 so v delovni organizaciji Vino Šmartno ob Paki ob 30-letnici podjetja odprli novo polnilnico; - 22. maja 1992 so Slovenijo na zasedanju generalne skupščine OZN sprejeli za 176., Bosno in Hercegovino za 177. in Hrvaško za 178. članico Združenih narodov; - 22. maja 1996 so predstavniki Telekoma Slovenije -poslovne enote Celje in Mestne občine Velenje, predali namenu novo telefonsko centralo v Velenju; - 23. maja 1991, ko je imel na Titovem trgu v Velenju predvolilni shod »dobri človek iz Negove« Ivan Kramberger, se je v bližini učnega centra slovenske vojske v Pekrah pri Mariboru zgodil prvi resnejši incident med jugoslovansko armado in teritorialno obrambo Slovenije. Teritorialci so zajeli dva vojaška izvidnika, ki so ju kmalu izpustili. Armada je z oklepniki obkolila učni center in zahtevala izročitev enote, ki je zajela njihova izvidnika. Armada je med pregovori zajela oba slovenska pogajalca, a ju je že naslednje popoldne izpustila; - maja leta 1977 je bila v Velenju premiera filma Sreča na vrvici, v katerem je eno glavnih vlog Pankrac Semečnik (arhiv Muzeja Velenje) igral žal že pokojni Šoštanjčan Mitja Tavčar; ■ 24. maja leta 1986 so uradno odprli teniški center ob Velenjskem jezeru. Pripravlja: Damijan Kljajič IOSTANITE NAROČNIK in prejmite do 8 številk zastonj! Izkoristite naročniške ugodnosti: dostava na dom, nižja cena, do osem Številk zastonj, ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval! In kje se naročile? Po telefonu 03 89817 58 ali e-mailu pness@nascas.si ES oroskoo Oven 21. 3. - 20. 4. Te dni boste stalno nekaj tuhtali in ocenjevali pravilnost svojih in tujih odločitev, ob tem pa boste vedno bolj slabe volje. Ne morete več v nedogled čakati, da se bodo vaše osebne in poslovne priložnosti zgodile same, ampak se boste morali odločno podali na novo pot. Pri tem poskušajte biti čim bolj disciplinirani in ne izpustite ničesar izpod svojega nadzora. Za začetek storite, kar že dolgo obljubljate - čaka vas uraden opravek, ki se ga sicer ne veselite, a je nujen. Šele, ko boste prišli do odgovora, se boste lahko odločili, kako naprej. Bodite tiho, dokler se ne odločite. Če boste o tem govorili na glas, bo le še slabše. Bik 21. 4. - 20. 5. V začetku prihodnjega tedna boste vse doživljali zelo pozitivno, še posebej pa vam bo dobro dela narava. V drugi polovici tedna pa vam bo neka oseba z lažnimi govoricami povzročila precej skrbi. Najbolje bo, da se z njo soočite in pridete stvari do dna. Če tega ne boste sposobni narediti, boste začeli dvomiti v ljubljeno osebo. To pa ne bo naporno le za vaše živce, ampak tudi za vajin odnos. Odločno boste pokazali, da ste se spremenili. Tudi tistim, ki so v to odkrito dvomili. Uspešno boste obvladali novo poslovno situacijo, ki veliko beta. Rešili boste tudi donose doma, ki so bili zadnje čase precej napeti. Dvojčka 21. 5. - 21. 6. Še vedno boste veliko premišljevali in se hkrati zavedali, da morate ravnati drugače kot v preteklosti. Zelo dobro se boste počutili v družbi iskrenega prijatelja, ki vam bo prinašal predvsem notranjo harmonijo. Pomembno je, da boste našli kompromise, zaradi katerih boste bolj zadovoljni. Pa ne le vi, ampak tudi nasprotna stran. Morda se boste znašli pred odločitvijo, ki ne bo enostavna. V zavedanju, da se morate posloviti od starih navad, boste kar malo nervozni. Vsak nov začetek je namreč za vas še posebej težak. Ljubezen? Majsko lepa bo, kot že dolgo ne. Uživajte v partnerjevih pozornostih in čustva vračajte, da se ne bodo ohladila. Rak 22. 6. - 22. 7. Zelo vam bo prijala družba in gibanje, čeprav boste še nekoliko pomladansko utrujeni. V preteklih tednih ste namreč veliko časa posvetili delu, manj pa sebi in svojemu zdravju in to se bo rahlo poznalo na vašem počutju. Nekaj dvoma vam bo jemalo miren spanec, še posebno, če se boste odločali med novimi izbirami. Če imate možnost se odpravite na nekaj dni zasluženih počitnic, kar vas bo napolnilo z novo energijo. Če ne, si dneve naredite polne doma, saj dobro veste, kaj si že dolgo želite, pa še vedno niste uresničili. Začnite takoj, po malih korakih. Če boste nestrpni, boste kmalu spet obstali na mestu. Lev 23. 7. - 23. 8. Preostanek letošnjega maja bo za vas izredno miren. Skoraj preveč, saj imate tu in tam radi vznemirjenje, ki je posledica adrenalina negotovosti. Zadovoljni boste tako z uravnoteženo finančno bilanco kot tudi z delom in osebnim počutjem. Na ljudi okrog sebe boste s svojo dobro voljo vplivali zelo pozitivno, zato pričakujte, da se bodo prijatelji dobesedno grebli za vaš čas, ki ga boste pripravljeni deliti z njimi. Vseeno pa ne pozabite na družino, saj vam bodo domači zamerili, če se ne boste nekaj prostega časa vzeli tudi za njih. Zaplet, ki bo posledica nesporazuma na delovnem mestu, se bo razrešil sam od sebe. Zato čim hitreje pozabite nanj. Devica 24. 8. - 23. 9. Vteh dneh se res ne boste mogli pritoževati. Počutili se boste zelo dobro, vendarveliko bolj v psihičnem kot v fizičnem smislu. Loti se vas namreč lahko kakšen prehlad, za kar bo kriva ohladitev v preteklih dneh, malo pa tudi vaš imunski sistem. Srečni boste, ker vas delovne obveznosti in osebni problemi ne bodo več toliko obremenjevali kot v preteklem obdobju. Ob koncu tega tedna bodite čim bolj potrpežljivi, saj lahko najboljše rezultate pričakujete ravno takrat, ko ste že skoraj obupali. Predolgo ste se trudili, da bi vam spodletelo tik pred ciljem. Nedelja vam bo ostala v spominu. Pravzaprav oseba, ki vam jo bo polepšala. Tehtnica 24. 9. - 23. 10. Nepričakovane spremembe bodo pozitivno vplivale na vaše življenje. Mogoče boste v začetku prihodnjega tedna čutili še nekakšno zatišje ali blokado na osebnem področju. Stvari se bodo odvijale v nasprotno smer, kot bi si želeli, vendar boste tokrat pričeli doživljati tudi neke notranje občutke, ki jih prej niste bili navajeni. Temu bi težko rekli strah, saj ne bo šlo zanj. Enostavno boste naenkrat vedeli, kaj morate storiti, da se življenje vrne v tirnice, ki vas najbolj osrečijo. Nekaj bo begalo vaše misli, morda celo kakšna bežna pomladna zaljubljenost ali pa nedosegljivo hrepenenje. Škorpijon 24.10. - 22. 11. Ta mesec bo za vas imela glavno besedo ljubezen, vtakšni ali drugačni obliki. Ni nujno, da bo šlo za partnersko vezo, ampak gre lahko tudi za pomemben odnos do bližnjih. O tem boste velikokrat premišljevali, ko boste sami. Delovali boste tako, kot vam veleva močna intuicija, zato boste uspešno dosegli pomembne rezultate povezane z vašim osebnim počutjem. Z zadovoljstvom boste lahko opazovali tudi sadove vašega dela, ki jih boste končno želi. Vse se bo obrnilo točno tako, kot ste si želeli. Morda celo še bolje, a tega ta teden še ne boste vedeli. Boste pa slutili, kako se bo zadeva končala. In občutki ne bodo slabi. Strelec 23.11. - 21. 12. Na vaše delo bo v teh dneh vplivala neka oseba, ki je z vami v čustvenem odnosu. Zaupajte ji svoje težave, saj jih boste tako lažje prebrodili. Zavedati se boste začeli, da se morate soočiti z realnostjo. To pa za vas sploh ni lahko, saj radi zbežite v svoj svet, ki vas velikokrat pomiri ravno zato, ker ga prilagodite po svoji meri. Če se boste le malo potrudili, si boste v nekaj dneh nabrali novih moči in našli vir pozitivne energije. Do koncu meseca maja boste namreč zelo dejavni na vseh področjih, zato je to zelo pomembno. Bolečine v sklepih vas opominjajo, da bo treba za zdravje narediti več. Začnite takoj, če ne bo šlo drugače, obiščite specialista. Kozorog 22. 12. - 20. 1. Zelo boste uspešni in najverjetneje vas bodo prav v teh dneh razveselila zamujena plačila iz preteklih obdobij. Mogoče boste spoznali tudi nove poslovne priložnosti ali navezali stike z novimi poslovnimi partnerji, vendar morate tehtno premisliti, preden jih zagrabite. Pri vsem, kar počnete, bodite zbrani in prisotni, saj se boste tako izognili kakšnim neprijetnim presenečenjem in goljufijam. Ja, tudi do slednjih lahko pride, zvezde vam zato priporočajo dvojno previdnost. Preden podpišete nek uraden dokument, dobro preberite droben tisk. Hudič se še vedno skriva v podrobnostih. Ljubezen? Slabo ne bo, a želeli boste več. Vodnar 21. 1. - 20. 2. Kljub delovnim obveznostim in finančnim težavam, ki bodo počasi minile, boste vse prenašali veliko lažje kot v preteklih tednih. Zato boste tudi uspešnejši, saj bo pozitivna energija spet kar vela od vas. Čutili boste, da to spreminja tudi vas. Naenkrat boste imeli več volje tudi do novosti, ki si jih že nekaj časa želi vaš partner. Pa mu doslej niste hoteli ustreči. Morda tudi zato, ker vas je bilo kar malce strah. Proti koncu prihodnjega tedna boste neprijetno presenečeni nad dejanji nekoga, ki ste ga prej zelo spoštovali. Preverite sami, nikar ne zaupajte informacijam iz druge roke. Včasih se vse zdi drugače, kot je v resnici. Ribi 21. 2. - 20. 3. Čutili boste nazadovanje, kot da bi se vaše življenje spet obračalo drugače, kot si želite. Vse težje boste prenašali prisotnost bližnje osebe, ki vam bo neprestano dihala za ovratnik. Postavite se zase in kmalu boste videli svoje življenje povsem drugače. Mogoče bo prišlo celo tako daleč, da boste s to osebo morali prekiniti vse stike. Če bo, ne oklevajte. In nikar ne mislite na druge, tokrat v prvi plan postavite sebe. Čas je že, da se začnete imeti bolj radi. To dobro veste, le tega, kako to izpeljati, vam še nihče ni razkril. In vam tudi ne bo. Nežnosti v dvoje bodo marsikaj zgladile, saj boste na čustvenem področju zelo srečni. TV SPORED ""CAS 17. maja 2012 Četrtek, Petek, Sobota, Nedelja, Ponedeljek, Torek, Sreda, 17. maja 1 18. maja 1 19. maja 1 20. maja 1 21. maja 1 22. maja 1 23. maja TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Pozabljene knjige naših babic: Butalci 10.25 Male sive celice, kviz 11.10 Kot ata in mama, 5/7 11.35 Piknik, igrani film 12.00 Poročila 12.05 Črno beli časi 12.20 Prava ideja, posl. odd. 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Odkrito 14.20 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.40 Krtji sestrici, ris. 15.50 Larina zvezdica, ris. 16.00 Studio Kriškraš, lutke 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Slovenski vodni krog: Pesnica 17.55 Začnimo znova: Ovni bogato obrodijo 18.25 Minute za jezik 18.30 Karli, risanka 18.35 Svetovalka Hana, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Nalepše 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.35 Panoptikum: Nostalgija 00.30 Dnevnik, pon. 00.55 Slovenska kronika 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Infokanal 06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.10 Doktor Vseved, otr. ser. 10.20 Buba Guba, 7/10 10.35 Kokošja juha, igrani film 10.50 Besedi na sledi 11.25 Čudežni copati, 3/4 12.00 Poročila, šport, vreme 12.05 Panoptikum: Nostalgija 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Pogledi Slovenije 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Marči Hlaček, ris. nan. 16.10 Glasbila, Prečna flavta, ris. 16.15 Vremenske uganke: Letni časi 16.20 V boju s časom, 5/13 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Posebna ponudba, potr. odd. 17.50 Začnimo znova, nan. 18.25 Glasbila: Saksofon, ris. 18.30 Pingu, ris. 18.35 Bali, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Na zdravje! 22.00 Poročila, šport, vreme 23.05 Polnočni klub: Dežela čenčarjenja 00.15 Posebna ponudba, potr. odd. 00.40 Dnevnik, ponov. 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal 01.40 Infokanal TVSLOr TVSLOr 07.00 Pingu, ris. 07.00 Pingu, ris. 07.05 Danica in prijatelji, ris. 07.10 Simfonorije, ris. 07.15 Kravica Katka, ris. 07.20 Veterinar Joc, ris. 07.30 Medvedek, ris. 07.40 Gregor in dinozavri, ris. 07.50 Mojster Miha, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.45 Zabavni infokanal 10.00 Dialog in solidarnost, prenos 11.45 Dobro jutro 14.15 Ugani, kdo pride na večerjo 15.30 Žogarija 16.00 Muzikajeto, glas. odd. 16.30 Turbulenca, izob. odd. 17.00 Evropski magazin 17.15 Univerza 17.45 Žrebanje Deteljice 17.55 Nogomet, prva liga, Olimpija : Mura, prenos 19.55 Košarka (M), dp, liga telemach, prva tekma finala končnice, prenos 21.40 Charlotte Corday, franc. film 23.15 Sodobna družina I., 4/24 23.35 Ameriška krpanka: Vrag mi je odnesel žensko, dokum. 00.40 Zabavni infokanal 07.00 Pingu, ris. 07.05 Danica in prijatelji, ris. 07.10 Simfonorije, ris. 07.15 Kravica Katka, ris. 07.20 Veterinar Joc, ris. 07.30 Medvedek, ris. 07.40 Gregor in dinozavri, ris. 07.50 Mojster Miha, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.45 Zabavni infokanal 10.40 Dobro jutro 14.05 Kupi me!, dok. film 14.55 Osmi dan 15.30 Prisluhnimo tišini: Obetavni gluhi športniki 16.00 Sinovi dveh narodov, dok. odd. 16.30 Rad igram nogomet 17.00 Mostovi 17.30 Črno beli časi 17.50 Slovenski magazin 18.20 Knjiga mene briga 18.40 Sobotno popoldne 20.00 Wikiuporniki, dok. odd. 20.55 Sodobna družina II., 9/24 21.20 Kennedyjevi, 6/8 22.05 Morilca na kolektivca, koprod. film 23.50 Stalin se vrača, dok. odd. 45 Zabavni infokanal uu.to iäuaviii iniuKaiiai POP pop 06.20 Tv prodaja 06.50 Zmagoslavje ljubezni, nad. 07.50 Zakon brez ljubezni, nad. 08.50 Tv prodaja 09.05 Čista hiša, res. ser. 10.00 Tv prodaja 10.30 Moji dve ljubezni, nad. 11.25 Tv prodaja 11.55 Larina izbira, nad. 13.00 24ur ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki, zab. ser. 14.35 Moji dve ljubezni, nad. 15.35 Zakon brez ljubezni, nad. 16.40 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.45 Larina izbira, nad 24, 19.00 24ur 20.00 Od deklice do bejbe, am. film 21.50 24ur zvečer 22.20 Detektiv na Floridi, nan. 23.20 Vohun v nemilosti, nan. 00.15 Mentalist, nan. 01.10 24ur, pon. 02.10 Nočna panorama 18.50 Ljubezen skozi želodec 18.55 24ur vreme © 06.20 Tv prodaja 06.50 Zmagoslavje ljubezni, nad. 07.50 Zakon brez ljubezni, nad. 08.50 TV prodaja 09.05 Čista hiša 10.00 Tv prodaja 10.30 Moji dve ljubezni 11.25 TV prodaja 11.55 Larina izbira 13.30 24 ur ob enih 14.00 Najboljši domači video 14.35 Moji dve ljubezni 15.35 Zakon brez ljubezni, nad. 16.40 Zmagoslavje ljubezni 17.00 24 ur popoldne 17.10 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.45 Larina izbira 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Minuta do zmage 21.00 Brodolom, am. film 22.00 24 ur zvečer 22.30 Brodolom, nad. filma 23.00 Eurojackpot 23.05 Brodolom, nad. filma 00.20 Nepovabljena, kanad. film 02.05 24ur, ponov. 03.05 Nočna panorama 09.00 Dobro jutro, inf.oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Aktualno: V Domu starejših s srcem 11.35 Pop corn, glasbena oddaja. Gostja: Iris 11.35 Prodajno TV okno 11.55 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka: čebelice brenčijo in med nam priskrbijo 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Dotiki gora: Ojstrica 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, ans. Vitezi Celjski, ans. Vigred 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Vabimo k ogledu 21.25 Jesen življenja, Teden vseživljenjskega učenja v Domu za varstvo odraslih Velenje 22.00 Videospot dneva 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila 09.00 Dobro jutro, informativna 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo - ans. Vitezi Celjski, ans. Vigred 11.50 Videospot dneva 11.55 Prodajno TV okno 12.25 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Mura Raba TV, informativna 19.10 Vabimo k ogledu 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: Nepal 20.50 Regionalne novice 3 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Ujemi sanje, razvedrilna oddaja 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.00 Prodajno TV okno 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila 06.10 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke 07.20 Iz popotne torbe: Potovanje na Vzhod 07.40 Bine, lutk. nan. 08.05 Studio Kriškraš 08.50 Palček Davir, ris. 09.15 Male sive celice: OŠ B. Letonja Šmartno ob Paki in OŠ Jožeta Krajca Rakek, kviz 10.00 Piknik, igrani film 10.20 2012, leto nič, 7/12 10.50 Kino Kekec: Grad na nebu, anim. 13.00 Poročila, vreme, šport 13.20 Tednik 14.20 Slovenski magazin 15.00 O živalih in ljudeh 15.30 Na vrtu 16.00 Najnevarnejše poti sveta, 1/5 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Sobotno popoldne 18.30 Ozare 18.40 Olivija, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Moja Slovenija 21.30 Naj ostane med nami, hrvaški film 23.00 Poročila, šport, vreme 23.20 Maribor 2012, Evropska pres. kulture 23.50 Pri pearsonovih (III.), 5/10 00.15 Najnevarnejše poti sveta, 1/5 01.05 Ozare 01.10 Dnevnik, ponov. 02.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.25 Infokanal TV SLO T 08.25 Skozi čas 08.50 Pogledi Slovenije 10.10 Posebna ponudba, potr. odd. 10.40 Slovenski utrinki 11.20 Univerza 11.45 Osmi dan 13.00 V tretjem gre rado, dok. odd. 13.50 Bilo je ... 14.50 Barillonova poroka, drama 16.30 Kamera tukaj in tudi teče, portret 17.20 Evropa Ljubljani - Ljubljana Evropi, posn. koncerta 18.55 Šport 19.25 Londonski vrtiljak 20.00 Koncert Dan D 21.30 Najboljši testivali: Festival popa 22.20 Bleščica, odd. o modi 22.50 Na lepše 23.15 Brane Rončel izza odra 01.00 Zabavni infokanal pop 06.30 Tv prodaja 07.00 Igra vlog, zab. ser. 07.05 Mojster Miha, ris. ser. 07.20 Veseli avtobuski, ris. ser. 07.25 Igra vlog, zab. ser. 07.30 Bum in rdečeglavčki, ris. ser. 07.35 Lov na piškotke, ris. ser. 07.40 Zojina omara, ris. ser. 07.55 Igra vlog, zab. ser. Lazytown, otr. ser. Moji žepni ljubljenčki, ris. ser. Neobičajna šola, ris. ser. Sabrinino skrivno življenje, ris. ser. 09.15 Pingvini v vesolju, ris. ser. 09.40 Jekleni mojstri, ris. ser. 10.05 Angus in Cheryl, ris. ser. 10.10 Peklenske mačke, nan. 11.05 Zasebna klinika, nan. 11.55 Razočarane gospodinje, nan. 12.50 Pred nesrečo, am. film 14.35 Čari molekularne kuhinje, res. ser. 15.35 Opremljevalci vrtov v zasedi, res. ser. 16.05 Družinski kamp razvajencev, res. ser. 17.05 Skriti diamanti, am. film 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 40-letni devičnik, am. film 22.15 Skrivnostna reka, am. film 00.55 Privid preteklosti, am. film 02.35 24ur, ponov. 03.35 Nočna panorama 08.25 08.40 08.50 © 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Ustvarjalne iskrice (19) - venček iz ivanjščic in bloška marjetica 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Videospot dneva 10.10 Ujemi sanje, razvedrilna oddaja 11.40 Videospot dneva 11.45 Prodajno TV okno 12.00 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka: čebelice brenčijo 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 Mura Raba TV, informativna oddaja, ponovitev 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2023. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Vabimo k ogledu 20.30 Posnetek koncerta 21.30 Aktualno: V Domu starejših s srcem, pogovor 22.20 Videospot dneva 22.25 Jutranji pogovori 23.55 Prodajno TV okno 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila 06.30 Maribor 2012, Evropska pres. kulture 07.00 Rjavi medvedek, ris. 07.05 Pingu, ris. 07.10 Pokec, ris. 07.15 Kanopki, ris. 07.20 Aleks v čudežnem vrtu, ris. 07.25 Vrtni palček Primož, ris. 07.35 Franček, ris. 07.45 Svetovalka Hana, ris. 07.55 Palček David, ris. 08.20 Olivija, ris. 08.30 Zoran in Žarko, ris. 08.40 Štiri ušesa sredi lesa, ris. 08.50 Pri Slonovih, ris. 09.00 Krtek, ris. 09.30 Okec, ris. 09.40 Bali, ris. 09.50 Gozdna druščina, ris. 10.05 Bacek Jon, ris. 10.15 Dedek v mojem žepu, 15/66 10.30 Dedek v mojem žepu, 16/66 10.50 Na obisku 11.15 Ozare 11.20 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.20 Na zdravje! 15.00 Nediskretna, am. film 16.35 Prvi in drugi 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Ugani, kdo pride na večerjo? 18.40 Okec, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Prva damska detektivska agencija, 6/7 21.00 Družinske zgodbe 21.55 Živali na vrtu, izob. odd. 22.25 Eko utrinki, 3/4 22.30 Poročila, šport, vreme 23.00 ARS 360 23.10 Sinovi anarhije (III.), 5/13 23.55 Slovenski magazin 00.25 Ugani, kdo pride na večerjo? 01.40 Dnevnik, ponov. 02.05 Zrcalo tedna 02.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.00 Infokanal TV SLO T 08.15 Skozi čas 08.25 Globus 08.55 Sinovi dveh narodov, dok. odd. 09.25 Slovenski magazin 09.50 Turbulenca, izob. odd. 10.25 Žogarija 10.55 Glasbena matineja 11.20 Koroška poje 2012 - 40 let: Pesmi koroških glas. ustvarjalcev 13.00 Rad igram nogomet 13.50 Zbogom, Basra, dok. odd. 14.55 Slovenci po svetu, tv Maribor 15.25 Nogomet"Pred EP 2012 15.55 Slovensko olim. stoletje, 11/11 16.55 Nogomet, prva liga, Maribor : Koper, prenos 19.30 Košarka (M), dp, liga Telemach, druga tekma finala končnice 20.10 Žrebanje Lota 21.20 Kitajska kapitalistična revolucija, 1/2 22.10 Duhovi Cite Soleial, dok. odd. 23.35 Fužine zakon, igrani film 23.50 Tamara, tv igra 00.10 Zabavni infokanal POP 06.30 Tv prodaja 07.00 Igra vlog, zab. ser. 07.05 Mojster Miha, ris. ser. 07.20 Veseli avtobuski, ris. ser. 07.25 Igra vlog, zab. ser. 07.30 Bum in rdečeglavčki, ris. ser. 07.35 Lov na piškotke, ris. ser. 07.40 Zojina omara, ris. ser. 07.55 Igra vlog, zab. ser. 08.00 Lazytown, ris. ser. 08.25 Moji žepni ljubljenčki,ris. ser. 08.40 Neobičajna šola, ris. ser. 08.50 Dežela konjičkov, ris. ser. 09.15 Pingvini v vesolju, ris. ser. 09.40 Jekleni mojstri, ris. ser. 10.05 Radovedni George, ris. ser. 10.20 Peklenske mačke, ris. ser. 11.15 Zasebna klinika, res. ser. 12.05 Razočarane gospodinje, nan. 13.00 Ukradeni spomin, kanad. film 14.45 Dvoboj kuharskih mojstrov, res. ser. 15.40 Opremljevalci vrtov v zasedi, res. ser. 16.10 Petične nosečnice, res. ser. 17.05 Nanny McPhee - čudežna varuška, am.-ang. film 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 X Factor 22.30 Sanjske punce, am. film 01.00 Smrt na cesti, kanad. film 02.45 24ur, ponovitev 03.45 Nočna panorama 06.10 Ars 360 06.25 Utrip 06.35 Zrcalo tedna 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Mihec in Maja 10.15 Iz popotne torbe, nan. 10.35 Notkoti, 6/10 10.55 Deželica Pimpan, ris. 11.00 Tomažev svet, 2/12 11.10 Dedek v mojem žepu 15/66 11.20 Dedek v mojem žepu 16/66 11.30 Sprehodi v naravo, poučna odd. 12.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Polnočni klub: Dežela čenčarjenja 14.40 Maribor 2012, Evrop. prestolnica 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Bali, ris. 16.00 Vrtni palček Primož, ris. 16.10 Bacek Jon, ris. 16.15 Zlati prah 16.20 Ali me poznaš: Jaz sem rdeči tulipan 16.30 Ribič Pepe 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Duhovni utrip 17.40 Pogled na . 17.55 Začnimo znova, nan. 18.20 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Umetnost igre 23.35 Knjiga mene briga 23.55 Slovenska jazz scena 00.40 Duhovni utrip 00.55 Dnevnik, ponov. 01.25 Slovenska kronika 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Infokanal TV SLO T 07.00 Pingu pingvin, ris. 07.05 Danica in prijatelj, ris. 07.10 Simfonorije, ris. 07.15 Kravica Katka, ris. 07.20 Risanka 07.30 Medvedek, ris. 07.40 Gregor in dinozavri, ris. 07.50 Mojster Miha, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.45 Zabavni infokanal 10.20 Dobro jutro 12.50 Na lepše 13.15 Najnevarnejše poti sveta, 1/5 14.10 Pvi in drugi 14.30 Družinske zgodbe, dok. odd. 16.20 Dober dan, Koroška 16.55 Plavanje, ep, prenos 18.25 Prava ideja!, posl. odd. 19.00 Aritmija 19.50 Žrebanje 3 x 3 plus 6 20.00 Evrovizijski mladi glabeniki 2012, posn. 21.00 Plamen in Citrona, koprod. film 23.10 Inšpektor Barbarotti, 2/2 00.40 Aritmija 01.30 Zabavni infokanal POP 06.20 Tv prodaja 06.50 Zmagoslavje ljubezni, nad. 07.50 Zakon brez ljubezni, nad. 08.50 Tv prodaja 09.05 Čista hiša, res. ser. 10.00 Tv prodaja 10.30 Moji dve ljubezni, nad. 11.25 Tv prodaja 11.55 Larina izbira, nad. 13.00 24ur ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki, zab. ser. 14.35 Moji dve ljubezni, nad. 15.35 Zakon brez ljubezni, nad. 16.40 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.45 Larina izbira, nad. 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Ugani, kdo pride na večerjo, am. film 22.00 24ur zvečer 22.30 Franklin in Bash, nan. 23.25 Vohun v nemilosti, nan. 00.20 Mentalist, nan. 01.15 24ur, ponov. 02.15 Nočna panorama PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 2022. VTV magazin 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 2023. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Športni torek, športna oddaja 10.45 Dotiki gora: Ojstrica 11.00 Jesen življenja, Teden vseživljenjskega učenja v Domu za varstvo odraslih Velenje 11.40 Naj viža, gostje: Oplotničani s Tinetom, ans. Iskrice 12.55 Posnetek koncerta 13.55 Prodajno TV okno 14.10 Videostrani, obvestila 17.30 Prodajno TV okno 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Modri jan: obisk sončne elektrarne na HE Zlatoličje 18.25 Ustvarjalne iskrice (18) 18.45 Brez panike 19.15 Pop corn, glas. oddaja. Gostja: Iris 20.15 Jutranji pogovori 21.45 Pogovor in Pika. 22.15 40 let posebnega programa CVIU Velenje 23.15 Prodajno TV okno 23.30 Videostrani, obvestila © 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 2023. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Pogovor in Pika. 11.30 Prodajno TV okno 11.45 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Aktualno: VDomu starejših s srcem, pogovor 19.00 Regionalne novice 2 19.05 Vabimo k ogledu 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: Nepal 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Župan z vami: Franc Sušnik, župan Občine Vransko 22.05 Videospot dneva 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila 06.05 Tedenski izbor, kultura 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Studio Kriškraš 10.55 Zlati prah, pravljica 11.00 Ribič Pepe 11.15 Ali me poznaš, nan. 11.25 Zgodbe iz školjke 11.35 Mbia in njegova krava, igrani film 12.00 Poročila 12.05 ARS 360 12.20 Umetnost igre 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city 14.20 Obzorje duha 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.40 Barni, ris. 15.45 Metka in Zverinko Zver, ris. 15.55 Aleks v živ. kraljestvu, ris. 16.00 Teo, ris. 16.05 Bine, ris. 16.35 Tamirijevo poletje, igrani film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Ugriznimo znanost 17.45 Eko utrinki, 3/4 18.00 Začnimo znova, nan. 18.25 Minute za jezik 18.30 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Odkrito 21.00 Mura - temna reka, dok. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Globus 23.35 Primer Thomasa Millerja, dok. odd. 00.30 Ugriznimo znanost 00.50 Dnevnik, ponov. 01.20 Slovenska kronika pon. 01.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Infokanal TV SLO T 07.00 Pingu, ris. 07.05 Danica in prijatelji, ris. 07.10 Risanka 07.15 Kravica Katka, ris. 07.20 Risanka 07.30 Medvedek, ris. 07.40 Gregor in dinozavri, ris. 07.50 Mojster Miha, risanka 08.00 Otroški infokanal 08.45 Zabavni infokanal 10.20 Dobro jutro 13.05 Aritmija 13.55 Moja Slovenija, družinski kviz 15.15 Živali na vrtu, dok. odd. 16.00 Posebna ponudba, potr. odd. 16.25 Glasnik, tv Maribor 16.55 Plavanje, ep, prenos 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Košarka (M), dp, liga Telemach, 3. tekma finala končnice, prenos Pesem Evrovizije 2012: Predizobr, 1. del, prenos 23.00 Aplavz, danski film 00.20 Brane Rončel izza odra 01.55 Zabavni infokanal 21 06.05 Tedenski izbor 06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Bine, lutk. nan. 10.30 Odd. za otroke 10.45 Hiša eksperimentov, 6/10 11.05 Zlatko Zakladko 11.25 V dotiku z vodo, 4/26 12.00 Poročila 12.05 Mura, temna reka, dok. fim 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Tednik 14.20 Globus 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.40 Roli Poli Oli, ris. 15.50 Polžjegrajske zgodbe: Duh, ris. 16.00 Male sive celice,kviz 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Turbulenca 18.00 Nanizanka 18.25 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.30 Slovenska kronika 20.05 Naklepno tveganje, am. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Prava ideja, gospod. odd. 23.35 Glasbeni večer 01.10 Turbulenca 01.40 Dnevnik, ponov. 02.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.55 Infokanal TV SLO T 07.00 Pingu, ris. 07.05 Danica, ris. 07.10 Risanka 07.15 Kravica Katka, ris. 07.20 Risanka 07.30 Medvedek, ris. 07.40 Gregor in dinozavri, ris. 07.50 Mojster Miha, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.45 Zabavni infokanal 10.20 Dobro jutro 12.50 Sobotno popoldne 14.00 Duhovni utrip 14.15 O živalih in ljudeh, tv Maribor 14.40 Na vrtu 15.05 Ugriznimo znanost, odd. o znan. 15.25 Glasnik, tv Maribor 15.50 Maribor 2012, EPK 16.05 Mostovi 16.35 Evropski magazin 16.55 Plavanje, ep, prenos 18.40 Veslanje, kvalif. za olim. igre, posn. 19.15 Črno beli časi 19.50 Žrebanje lota 20.00 Londonski vrtiljak 20.30 Nogomet, pokal Hervis, finale, Celje : Maribor, prenos iz Ljubljane 22.50 Bleščica, odd. o modi 23.30 Zabavni infokanal ^aDavni inroKanai m rh. M 4 , pop P°P OR 20 Tv nrndaia 06.20 Tv prodaja 06.50 Zmagoslavje ljubezni, nad. 07.50 Zakon brez ljubezni, nad. 08.50 Tv prodaja 09.05 Čista hiša, res. ser. 10.00 Tv prodaja 10.30 Moji dve ljubezni, nad. 11.25 Tv prodaja 11.55 Larina izbira, nad. 13.00 24ur ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki, zab. ser. 14.35 Moji dve ljubezni, nad. 15.35 Zakon brez ljubezni, nad. 16.40 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.45 Larina izbira, nad. 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.05 Castle, nan. 22.00 24ur zvečer 22.30 Lov na osumljenca, nan. 23.30 Vohun v nemilosti, nan. 00.25 Mentalist, nan. 01.20 24ur, ponov. 02.20 Nočna panorama .20 Tv prodaja 06.50 Zmagoslavje ljubezni, nad. 07.50 Zakon brez ljubezni, nad. 08.50 Tv prodaja 09.05 Čista hiša, res. ser. 10.00 Tv prodaja 10.30 Moji dve ljubezni, nad. 11.25 Tv prodaja 11.55 Larina izbira, nad. 13.00 24ur ob enih 14.00 Najboljši domači posnetki, zab. ser. 14.35 Moji dve ljubezni, nad. 15.35 Zakon brez ljubezni, nad. 16.40 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.45 Larina izbira, nad. 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Prevzetnost in pristranost, ang. film 22.20 24ur zvečer 22.50 Na kraju zločina, nan. 23.50 Vohun v nemilosti, nan. 00.45 Mentalist, nan. 01.40 24ur, pon. 02.40 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, informativna 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Župan z vami: Franc Sušnik, župan Občine Vransko 11.35 Videospot dneva 11.40 Popotniške razglednice: Nepal 12.40 Prodajno TV okno 12.55 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Pozdrav pomladi 2011 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2024. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.15 Kultura, informativna oddaja 20.20 Športni torek, športna informativna oddaja 20.30 To bo moj poklic: Pek - alna oddaja 20.55 Videospot dneva 21.00 Strokovnjak svetuje, izobraževalna oddaja 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 2024. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Športni torek, šp. inf. oddaja 11.10 Videospot dneva 11.15 Prodajno TV okno 11.30 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Ustvarjalne iskrice (20) - figurice iz cofkov 18.20 Žogarija, otroška šp. oddaja 18.45 Regionalne novice 2 18.50 To bo moj poklic: Pek - 1. del, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Fiblomialiga, bolezen sodobnega časa? 21.00 Vabimo k ogledu 21.05 Regionalne novice 3 21.10 Pop corn, glasbena oddaja 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.35 Vabimo k ogledu 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila PRIREDITVE Knjižne novosti Hitre jedi za vsak dan Reader's Digest nam je pripravila zanimiv kuharski priročnik s preprostimi in predvsem hitro pripravljenimi recepti, ki bodo zadovoljile še tako zaposleno sodobno gospodinjo, ki želi razveseliti svoje najdražje z okusnimi, dekorativnimi in v prvi vrsti hitro pripravljenimi obroki. V ilustrirano bogati knjigi lahko najdete tako nasvete za premišljeno nakupovanje potrebnih sestavin, opis najhitrejših tehnik kuhanja, osnovne tehnike priprave hrane kot tudi številne nazorno opisane uporabne recepte. In uspeh bo zagotovljen. Osebno me malo moti zgolj kakšna sestavina, ki je še vedno ni mogoče kupiti v slovenskih trgovinah. Trnovšek, Tadej: Zaklad pisarja Bernarda Kustos Muzeja krščanstva na Slovenskem v Samostanu Stična in kaligraf Tadej Trnovšek je izdal zanimivo in poučno otroško knjigo o zgodovini pisav oz. ustvarjanju znamenitih stiških rokopisov iz 12. stoletja. V zgodbi nastopajo resnične osebe - pisarski mojstri, ki so ročno v stiškem samostanu okoli leta 1180, ko ljudje še niso poznali računalnikov, papirja in tiskanih knjig, ustvarjali najlepše knjige daleč naokrog. Menih Robert pripoveduje pastirčku Petru, oz. nam, zgodbo o pisarju Bernardu in njegovem zakladu, bralec pa se spotoma seznani s pojmi, kot so rokopis, skriptorij, armarij, izdelava črnila, pergament, iniciala, bukla ipd. ter spozna stiškega opata Folknanda, prvega knjižničarja v deželi Krajn-ski Marolda in kompletno čarovnijo nastajanja rokopisov. Knjiga je primerna za otroke starejše od 8 let. Lovenjak, Danica: Zdravi in lepi z Danico Lovenjak: pa o godovnikih skozi leto Znana slovenska vremenarka se je tokrat preizkusila kot pisateljica. Knjiga je nastala na podlagi zbiranja zanimivosti iz zakladnice izročila in modrosti naših prednikov. Namenjena je vsem, ki se zanimajo za zdravo življenje ter možnostih zdravljenja najrazličnejših bolezni in vzdrževanje lepote. Najprej so po mesecih predstavljeni pomembnejši godovniki, zanimivi pregovori in drugi drobni, že skoraj pozabljeni utrinki. Osrednji del knjige pa je namenjen predstavitvi številnih rastlin in rož - od ajde do žajblja. Opisi so popestreni z različnimi recepti za uporabo (čaji, kopeli, tinkture, mazila, obkladki, kisi ipd.), v posebnem stolpcu so navedene še glavne bolezni, ki jih pozdravi predstavljena zel. Presenečeni boste, koliko zdravilnih učinkov lahko najdemo že v vsakdanji hrani, kot so krompir, kumare, fižol in različne buče. Sparks, Nickolas: Poslednja pesem Nepozabna zgodba o ljubezni, ki znova dokazuje, da lahko ljubezen stre naša srca na več načinov in jih tudi ozdravi. Hkrati je to tudi zgodba o družini, prvih ljubeznih, ponovnih priložnostih in trenutkih v življenju, ki vedno znova vodijo domov. Življenje17-letne Ronnie Miller se sesuje, ko se starši ločijo in se oče iz New Yorka odseli daleč proč v obmorsko mestece, kjer se ukvarja z glasbo in izdelovanjem cerkvenega vitraža. Po treh letih je Ronnie še vedno jezna na starša, posebno na očeta, s katerim niti ne govori. To poletje pa morata z bratcem na prisilni dopust k očetu. A katastrofe je konec, ko spozna svojo prvo veliko ljubezen Willa. Skupaj preživljata lepe trenutke in Ronnie je po dolgem času spet srečna najstnica, ki znova najde skupni jezik s svojim očetom, bratom in glasbo, saj začne ponovno igrati klavir. A srečo zasenči nepričakovano spoznanje ... Deveraux, Jude: Jutro v barvi sivke Avtorica, ki bralce očara in prevzame, je izdala že 37 prodajnih uspešnic New York Timesa. Specializirala se je predvsem za zgodovinske romantične drame. Tudi pričujoč roman Jutro v barvi sivke, ki je prvi iz serije in se dogaja v mestecu Edilean, ni nobena izjema. Gre za lahkotno in vznemirljivo branje, v katerem pridejo do izraza družinske vezi, vrednote majhnega mesta in seveda tudi ljubezen. Znova odkrijemo, kako preteklost čuva skrivnosti, ki imajo moč, da spremenijo življenje ... Jocelyn Minton je razpeta med dva svetova. Mati ji je umrla, ko je bila stara pet let, in ko se je oče znova poročil, je postala tujka v družini. Vse se je spremenilo, ko je spoznala šestdeset let starejšo Edilean Harcourt, sorodno dušo, ki jo je razumela, kot je ni še nihče. Po njeni smrti se zaradi nepričakovane dediščine odpravi na pot v neznani kraj, kar privede do odkritja zamolčanih skrivnosti, hiše in bodočega moža . ■ Pripravila: Darinka Bizjak VELENJE Četrtek, 17. maja 18.00 Dom kulture Velenje Večmedijska predstava OŠ Livada Moj dežnik je lahko ... 19.19 Knjižnica Velenje Humanistični večer z dr. Ivanom Bernikom: Spolno življenje Slovencev Petek, 18. maja 8.00 Središče mesta (pri sodišču) Kramarski sejem 10.00 Velenjski grad Dan odprtih vrat v Muzeju Velenje ob mednarodnem dnevu muzejev 11.00 Velenjsko jezero Mednarodno tekmovanje modelarjev RSR za pokal MO Velenje 14.00 Parkirišče pred Rdečo dvorano Skate contest (22. festival DMK) 16.00 Knjižnica Velenje Igralne urice 16.00 Ljudska univerza Velenje Znebimo se treme pri javnem nastopanju 17.00 Velenjski Grad Otvoritev likovne razstave v okviru Zlata Paleta 2012 -»Realizem in kiparstvo«. 20.00 Atrij Velenjskega gradu Lončarjev ples - Igro Bahor in jazz koncert David Jarh Band (22. festival DMK) 20.00 Kavarna centra Nova Koncert: Uroš Perič z bandom Sobota, 19. maja 8.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 8.00 Središče mesta (pri sodišču) Kramarski sejem 9.00 Cankarjeva ulica Velenje Festival prostovoljstva 10.00 Mercator center Velenje Dobrote slovenskih kmetij s kulturnim programom 10.00 eMCe plac Kdaj - kje - kaj Grafitiranje rdeče dvorane pred eMCe placom 10.00 Velenjsko jezero Mednarodno tekmovanje modelarjev RSR za pokal MO Velenje 11.00 Galerija Velenje Delavnica za otroke in družine »Kulkolaž ni golaž«. 14.00 eMCe plac Golažijada in ogled finala Lige prvakov 14.00 eMCe plac Turnir v ročnem nogometu Nedelja, 20. maja 9.00 Velenjsko jezero Mednarodno tekmovanje modelarjev RSR za pokal MO Velenje 10.00 Mercator center Velenje Ustvarjalna delavnica s pravljico 14.00 eMCe plac Nedeljski chill out X Galerija Velenje Uroš Potočnik, razstava, Esenca vsakdanjosti X SUSTainART, razstava, okoljske rešitve v Šaleški dolini Ponedeljek, 21. maja 10.00 Knjižnica Velenje Bralni krožek za odrasle 50 + 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče - Komedija Sol življenja Torek, 22. maja 8.00 Mestna občina Velenje Seja Sveta Mestne občine Velenje 16.00 Ljudska univerza Velenje Kako se temeljito pripravimo na izpite? 17.00 Dom kulture Velenje 40-letnica Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje 19.00 Velenjski grad Javna vaja krožka Citre Marjanke 19.19 Knjižnica Velenje Francoski večer Sreda, 23. maja 11.00 Dom kulture Velenje Podelitev priznanj Bralne značke za devetošolce 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic 17.00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev študija na daljavo -Medij v podporo učenju 18.00 Dom kulture Velenje Gledališka igra OŠ Gorica Volk in sedem kozličkov ŠMARTNO OB PAKI Petek, 18. maja 17.30 Hiša mladih Plesno gibalna delavnica (predšolska skupina) 18.30 Hiša mladih Pilates Sobota, 19. maja 8.00 do 12.00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih Kmečka tržnica 10.30 Hiša mladih Ustvarjalna delavnica Ponedeljek, 21. maja 17.00 Dvorana Marof Poslanska pisarna Srečka Meha 18.30 Hiša mladih Plesno gibalna delavnica (starejša šolska skupina) Torek, 22. maja 18.00 Hiša mladih Joga Sreda, 23. maja 16.30 Hiša mladih Plesno gibalna delavnica (mlajša šolska skupina) 18.00 Hiša mladih Plesno gibalna delavnica (starejša šolska skupina) Glasbeno-gledališki večer OŠ Gorica Velenje - Osnovna šola Gorica bo v sredo, 23. maja, ob 18. uri v Domu kulture Velenje pripravila glasbeno--gledališki večer s predstavo Volk in sedem kozličkov ter nastopoma otroških peskih zborov Podružnične osnovne šole Vinska Gora in Osnovne šole Gorica, ki bodo zapeli z ansamblom Stil. Vstop je prost. ■ mkp Pogovor o spolnem življenje v Sloveniji Šestdeset let po A. C. Kinseyu in njegovi pionirski raziskavi s področja seksologije smo tudi pri nas dobili prvo slovensko nacionalno raziskavo o spolnem vedenju. Objavljena je v knjigi epidemologinje dr. Irene Klavs in sociologa dr. Ivana Bernika z naslovom Spolno življenje v Sloveniji. Ob javnozdravstvenem vidiku, ki obravnava tveganja v spolnih praksah, se raziskava deli še na sociološki del o družbenih odnosih, v katerih se spolnost dogaja. O slednjem se bo z dr. Ivanom Bernikom, profesorjem na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, pogovarjala Andreja Ažber. Pogovor bo potekal v okviru Humanističnih večerov v Mestni knjižnici Velenje, danes, 17. maja, ob 19.19. KINO VELENJE • SPORED AMERIŠKA PITA: OBLETNICA (American Reunion) Komedija, 113 minut Režija: Jon Hurwitz, Hayden Schlossberg. Igrajo: Jason Biggs, Alyson Hannigan, Seann William Scott, Tara Reid, John Cho, Katrina Bow-den, Mena Suvari, Shannon Elizabeth, Jennifer Coolidge, idr. Petek, 18. 5., ob 20.30 Sobota 19. 5., ob 20.30 Nedelja, 20. 5., ob 18.00 Ponedeljek, 21. 5., ob 17.30 Stari znanci kultne najstniške komedije Ameriška pita se znova zberejo na obletnici mature. Čeprav so odrasli in se vsak na svoj način spopadajo s težavami resničnega življenja, v njihovih srcih še vedno vre mladostna norčavost, zate ne traja dolgo, da znova zabredejo v številne boleče in zabavne težave. Še več skušnjav predstavljajo stare ljubezni, ki znova zanetijo iskre mladostnih strasti in poželenj, kar obletnico spremeni v kaotični vrtinec ljubezenskih afer in potegavščin. VIHARNI VRH (Wuthering Heights) Romantična drama, 129 minut. Režija: Andrea Arnold Igrajo: Kaya Scodelario, James Howson, Solomon Glave, Shannon Beer, Steve Evets, Oliver Milburn, Paul Hilton, Simone Jackson, Lee Shaw, James Northcote, Amy Wren, Nichola Burley, idr. Petek, 18. 5., ob 18.00 Sobota, 19. 5., ob 20.00 -mala dvorana Nedelja, 20. 5., ob 20.15 Yorkshirski kmet na svojo osamljeno kmetijo sredi močvirij nekega dne pripelje pretepenega in zapuščenega črnskega dečka, ki ga je našel na ulicah Liverpoola. Fant dobi ime Heathcliff in kmet ga sklene vzgajati skupaj s svojima otrokoma. V pusti, vetrovni in surovi pokrajini se med kmetovo hčerko in divjim dečkom kmalu splete tesna in usodna vez. Drzna in nadvse izvirna priredba angleške literarne klasike je pripoved o ultimativnem outsiderju, ki nas s pomočjo izjemne fotografije popelje v prvinski svet ljubezni, sovraštva in maščevanja. Festivali: Benetke 2011, nagrada za najboljšo fotografijo, častna omemba stranskih igralcev -Valladolid 2011, Leeds 2011, Toronto 2011, London 2011, bronasta nagrada za fotografijo - Camerimage 2011, Rotterdam 2012. ALBERT NOBBS Drama, 113 minut. Režija: Rodrigo Garcia. Igrajo: Glenn Close, Mia Wasikowska, Jonathan Rhys Meyers, Aaron Johnson, Brendan Gleeson, Janet McTeer, Bren-da Fricker idr. Sobota, 19. 5., ob 18.00 Nedelja, 20. 5., ob 19.00 -mala dvorana Režiser pretresljive drame Mati in hči prikazuje neusmiljeno družbeno okolje na Irskem v 19. stoletju. Uglajeni in umirjeni strežnik Albert dolga leta služi v premožni hiši, vendar mora ob tem ves čas prikrivati resnico o sebi in zanikati lastna čustva. Ko se naposled odloči stopiti iz lastne sence in si ustvariti samostojno življenje s prikupno služkinjo Helen, se znajde ujet v dolgoletnih spletkah lastnih laži in pretvarjanja. Ko skuša najti izhod iz čustvene zmede, njegov obstoj ogrozijo maščevalni ljudje in nerazumevajoča družba. Film je prejel tri nominacije za oskarje in za zlate globuse 2012. NA MORJE (Alamar) Družinski film, 73 minut. Režija: Pedro Gon-zalez-Rubio. Igrajo: Roberta Palombini, Natan Machado Palombini, Jorge Machado, Koledar imen Maj/veliki traven 17 • Četrtek - Jošt 18 • Petek - Erik, Leonard 19 • Sobota - Ivo, Urban 20. 21. Nedelja -Bernard Ponedeljek -Valentin 22 • Torek - Julija 23 • Sreda - Renata Lunine mene 21 • maja, ob 1:47, prazna luna (mlaj) CITYCENTER Celje • četrtek,17. 5. od 14.00-19.00, Biotržnica • petek, 18. 5.,18.00 CITY ZUM-BA PARTY na strehi Citycentra Celje, nagrada za vsakega 20. Obiskovalca • nedelja, 20. 5. 10.00 NA KOLO, tradicionalna rekreativno kolesarska prireditev • nedelja, 20. 5., 11.00 pravljične urice v Džungli - Pišček • od ponedeljka, 21. 5. do četrtka, 31. 5. Razstava ob tednu vseslovenskega učenja • vabljeni na karting Nestor Marin idr. Petek, 18. 5., ob 19.00 -mala dvorana Nedelja, 20. 5., ob 16.00-otroška matineja Jorge in Roberta že nekaj let živita ločeno. Pripadata različnim svetovom: on ima rad preprosto življenje v stiku z naravo, ona je vajena urbanega vrveža. Jorge je Mehičan, Roberta Italijanka. Očetu preostaja le nekaj tednov s petletnim sinom Natanom, ki bi ga Roberta rada odpeljala v Rim. Da bi ga poučil o njegovih majevskih koreninah, mehiški domovini in ribiškem življenju, ga odpelje na potovanje med ribiče Banca Chinchorra. Medtem ko se oče in sin vse bolj zbližujeta, otrok na morju in pod njegovo gladino odkriva življenje v sozvočju z naravo. SOL ŽIVLJENJA (Gianni e le donne) Komedija, 90 minut. Režija: Gianni Di Gregorio. Igrajo: Gianni Di Gregorio, Valeria di Franciscis Bendoni, Alfonso Santagata, Elisabetta Piccolomini, Valeria Cavalli, Alyn Prandi, Kristina Cepraga, Michelangelo Ciminale, idr. Ponedeljek, 21. 5., ob 20.00 - Filmsko gledališče Gianni je nedavno upokojeni Rimljan srednjih let. Dnevi mu minevajo med sprehajanjem psa prelepe mlade sosede, plačevanjem računov pod budnim ženinim očesom in nenehnimi telefonskimi klici njegove prastare matere. Nekega dne pa ga stari prijatelj Alfonso preseneti z opisom svojih nedavnih spolnih podvigov. Gianni je očitno spregledal, da si vsi njegovi sivolasi prijatelji na vso moč prizadevajo ujeti zadnjo priložnost. Alfonso sklene, da mora Gianni takoj ukrepati. A ubogi Gianni je kot star, zarjavel avto. Motor je prižgan, a potrebnega bo kar nekaj časa, da ga spet spravi na cesto. Naslednji vikend, od 25. 5. do 28. 5. napovedujemo: akcijski ZF triler BOJNA LADJA, sinhronizirano animirano družinsko pustolovščino DELFIN: ZGODBA O SANJAČU, komično dramo EKSOTIČNI HOTEL MARIGOLD, komično dramo MASAKER ter v filmskem gledališču družinsko dramo POGOVORITI SE MORAVA O KEVINU. ■ OBVESCEVALEC 23 DEŽURSTVA GIBANJE PREBIVALSTVA ZDRAVSTVENI iDOMyVELENjil OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LiggggggiLiNJi Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. IzObOzDrAVniki 19. in 20. 5. - Mojca Bujan Koprive, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti ZD, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). ^VETERINARSKA^ POSTAJA ŠOŠTANJ Dežurni veterinar - gsm 031/688600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Upravna enota Velenje poroke Marko Sever, Velenje, Erjavčeva Cesta 4 in Sanja Jazbinšek, Velenje, Kajuhova Cesta 12. SmrtiIIIIII Marija Glavič, roj.1927, Ljubljana, Prvomajska ulica 10; Franc Vodišek, roj. 1939, Celje, Mariborska cesta 76 a; Danica Škarlin, roj. 1955, Žalec, Zabukovica 139; Ljubomir Marcijan, roj. 1929, Domžale, Vaška pot 20; Erna Mešl, roj. 1928, Celje, Strmec nad Dobrno 23; Pavel Berglez, roj. 1942, Ljubno ter 55; Vera Petrak, roj. 1927, Celje , Trubarjeva ulica 2; Jožef Volk, roj. 1923, Velenje, Cesta na Jezero 2; Marija Rozman, Roj. 1954, Slovenske Konjice, Petelinjek pri Ločah 5; Albina Leskovšek, roj. 1933, Celje, Stegenško-va ulica 11; Bernarda Kos, roj. 1920, Velenje, Kosovelova ulica 2 d; Franc Štancer, roj .1935, Šentjur, Košnica 28; Tomaž Mrak, roj. 1955, Žalec, Gotovlje 120; Magdalena Beltram, roj. 1930, Ljubljana, Cilenškova ulica 20; Baltazar Grabner, roj. 1935, Velenje, Lopatnik pri Velenju 27; Ludmila Melavc, roj. 1925, Šmartno ob Paki, Slatina 26. radio@alfa 3e O Ol CVETLICARNA IRIS ^ IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA Prešernova 7 B " Tel.: 03 / 897 00 02, GSM: 041 / 682 369 24 ur dnevno! «Jlli^ti kam bežijo h izgubijo ft>oja%rila? ko št>etlo noč zapusti sijaj m ko mM jutra so/%e so ZAHVALA Ob izgubi mame, stare mame, babice, prababice in praprababice BERNARDE KOS (1920-2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče. Vsi njeni V SPOMIN Mineva že četrto leto, odkar smo zadnjič slišali tvoj ljubeči glas, draga žena in mamica LEPOSAVA KOPČIC Neizmerno te pogrešamo. Hvala vsem, ki negujete spomin nanjo. Človek ne preboli - bolečina se samo potuhne in v objemu kakšnih osamljenih dni kakor vulkan izbruhne in teče kot lava skozi srce in privre na dan skozi oči, se zalesketa in po licu spolzi. Tiho kane na tla ter izgine in človek ima le še polovico srca in spomine ... Mož Drago s hčerkama Dragano in Ivano Ko Tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se zjoče, saj verjeti noče, da Te več med nami ni. Tiho mirno v temnem grobu spiš, a v naših srcih še živiš.Pogrešamo Te. V SPOMIN Minilo je leto žalosti ob izgubi ljubljenega sina MATJAŽA TAJNIKA 10. 4. 1980 - 17. 5. 2011 Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem mnogo preranem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi V SLOVO Sporočamo žalostno vest, da nas je v 89. letu zapustil dragi JOŽEF VOLK roj. v Šmartnem pri Litiji, borec V. Prekomorske brigade 11. 6. 1923 - 10. 5. 2012 Od njega smo se poslovili v družinskem krogu. Žena Stanislava, hči Minka ter sinova Jože in France z družinami Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečine in trpljenja si prestal, zdaj lahko boš v grobu mirno spal. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta MARTINA KUSTERBANJA iz Florjana 9, Šoštanj 21. 11. 1956 - 1. 5. 2012 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti ter darovali sveče in cvetje. Hvala tudi za moralno podporo. Posebna zahvala podjetju Bastl Reduktor za izkazano podporo. Žalujoči: Žena Ivanka, sin Sebastjan, hči Sabina z družino Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA Iskrena hvala vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste 23. aprila 2012 v tako velikem številu pospremili našega HERIJA PLANKA iz Dobrne na njegovi zadnji poti. Hvala, da ste ob teh žalostnih trenutkih stali ob strani in čutili z nami. Hvala Vam za vsak ljubeč stisk roke, vse tople in sočutne objeme, hvala za vsako iskreno besedo v tolažbo. Hvala vsem tudi za darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo pevskemu zboru Društva upokojencev Dobrna za odpete pesmi, govornikoma gospodu Moguju in gospe Stoparjevi za izrečene ganljive besede, predstavnikom Zveze borcev Dobrna, balinarski sekciji Dobrna, Občini Dobrna, Termam Dobrna ter godbenikom. Hvala, ker ste bili njegovi prijatelji. Vsi njegovi OBVESCEVALEC »»Has 17. maja 2012 Pred vami je oglasna rubrika, ki vam bo gotovo olajšala življenje in vaše sanje spremenila v dejanje. Dajemo vam namreč ključ do pravih mojstrov. Z njim si boste gotovo znali odpreti prava vrata. Koristne in pravočasne informacije so namreč tiste, ki vam bogatijo življenje, olajšajo delo in preženejo skrbi. Naj bo zato tale VEDEŽ vaš prijatelj in vaš vodnik. Naj vas pripelje do pravih rešitev in ljudi. autoglinšeh Stanko Glinšek, s.p., Skale 35 b, 3320 Velenje | www.avto-glinsek.si Avtoličarstvo * Avtokleparstvo * Cenitve za zavarovalnice * Vulkanizerstvo * Nadomestno vozilo * Menjava stekel Tel.: 03 891 30 30, GSM 041 776 059 pAzn ^glasbi läfaa glasbeni center mm Matjaž Železnik e-pošta: matjaz.zdezrak@sioLnet tel.: 03 548 40 06, faks: 03 548 40 60 gsm: 041 714 240 Uglaševanje in popravilo klavirjev na terenu BRIOITA BUČAR s.p., Piranska vas 57,3 Proizvodnja In montaža krovsko-ldeparskih izdelkov in proizvodnja aluminijate kritine Metalko Lux. GARANCIJE mCTALKO Streha za več generacij! gsm: 051 603 579,041 314531 tel.: 03 57 71 495, faks: 03 57 71 499 www.streha-metalko.si e-mail: metalko.bucar@siol.net ZA IZMERO IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKLIČITE NAŠEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE NA GSM: 041 622 385. SALON KERAMIKE V CELJU www.tapro-grosist.si •Velika izbira KOPALNIŠKE in ZUNANJE KERAMIKE IZ ZALOGE •Sanitarne ARMATURE •KOPALNIŠKO pohištvo 3220 Štore \ J» ■parsklh Izdelkov _ _ // fU j na ■i ■ ■ ■ ■ www.habit.si Radio Velenje RADIO VELENJE ČETRTEK, 17. maja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 18. maja 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 19. maja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 20. maja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde^ 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 21. maja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 22. maja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 23. maja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 7. maja 2012 do 13. maja 2012 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 7. maja 2012 do 13. maja 2012 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Velenje -mesto cvetja 17. cvetlični sejem je bil dobro obiskan, popestrili pa so ga z bogatim kulturnim programom ter prodajnimi razstavami različnih umetnikov, domačih obrti in kulinaričnih dobrot Mira Zakošek Sobotni dopoldnevi so v Velenju že tradicionalno nekaj lepega, še posebej takrat, ko jih različni organizatorji popestrijo s prireditvami. Eden najbolj obiskanih je zagotovo cvetlični sejem, ki se je letos zgodil že sedemnajstič. Za sobotno popoldne je grozila slaba vremenska napoved ledenih mož, dopoldne pa je bil dan prečudovit, center mesta pa poln rož, različnih ustvarjalcev in obiskovalcev. 17. cvetlični sejem sta pripravila Festival Velenje in Mestna občina Velenje v sodelovanju s številnimi društvi. Na stojnicah je cvetje razstavljalo in prodajalo več kot 70 ponudnikov iz vse Slovenije. Z razstavami, pa tudi prodajami, so jih popestrili še lončarji, čipkarice, slikarji, šivilje, rezbarji, poskrbljeno pa je bilo tudi za izvirne kulinarične dobrote. Na odru pred Domom kulture se je ves čas nekaj dogajalo (harmonikar Aljaž Sedovnik, Moški pevski zbor Kajuh, Pihalci Univerze za tretje življenjsko obdobje, Plesni studio N, Pevski zbor Vrtca Velenje, člani kulturno--umetniškega društva Medžimuije), najmlajši pa so lahko čas preživljali v kreativnih delavnicah in jogi, ki jo je pripravilo društvo Mali športnik in Ojoga. V soboto se je tudi uradno začela tudi akcija »Velenje - mesto cvetja«, ki poteka pod okriljem Turističnega društva Velenje, Podjetja za urejanje prostora, d. d., Velenje, Turistično informacijskega centra Velenje in Mestne občine Velenje. Občani lahko prijavite všečno urejene okolice individualnih stanovanjskih objektov, kmetij, balkonov, teras, poslovnih objektov, šol, vrtcev, gostinskih lokalov, blokov in še bi lahko naštevali. Prijavljene lokacije si bodo v poletnem času ogledali člani ocenjevalne komisije. Razglasitev rezultatov akcije bo javna, in sicer v okviru Jesenskega sejma na Titovem trgu. ■ Druženje in gibanje Šport špas, ki ga je Vrtec Šoštanj pripravil v soboto dopoldne na stadionu, bo ostal v spominu vsem generacijam Milena Krstič - Planine Šoštanj, 12. maja - Vrtec Šoštanj je ob svetovnem dnevu družine v soboto dopoldne izpeljal že drugo prireditev z naslovom Šport špas - dan druženja in gibanja vseh Sobotno dopoldne na stadionu je bilo razigrano in barvito, primanjkuje in to so vrednote prihodnosti,« pravi ravnateljica mag. Milena Brusnjak, ki se ji je vse dopoldne smejalo. Ne samo zato, ker je vreme zdržalo, ampak zato, ker je bilo pravo veselje opazovati zadovoljstvo udeležencev in pripravljenost planincev, čebelarjev, tabornikov, gasilcev, policistov, športnikov, lovcev, ekologov, mažo-retk, folkloristov in drugih, ki so udeležencem polepšali dopoldne in jih marsikaj zanimivega tudi naučili. V ospredju je bil zdrav način življenja, zato so imeli priložnost tudi preizkusiti zdravo hrano. Romana Cverle Krajnc, vodja priredite, je povedala, da so priprave trajale dolgo, da jih je v njih sodelovalo veliko, a da približno 700 udeležencev odtehta vse. Da ima šoštanjski župan Darko Menih rad vse, kar je povezano s športom, je znano, zato je bil tudi sam na Šport špasu. »Nekaj posebnega je opazovati 'ta male', ki šele začenjajo spoznavati šport. Navdušen sem nad tem, koliko dejavnosti so pripravili za vse generacije in kako vsi v tem uživajo.« Uspelo! Pomočnica ravnateljice Marija Petkovnik, ravnateljica mag. Milena Brusnjak in vodja prireditve Romana Cverle Krajnc ■