Acrocephalus 23 (115): 193 – 202, 2002 197 Dobrovlje-Maribor (ve~krat), Pragersko (ve~krat), Lenart (ve~krat), Radgona (ve~krat), Pekre (>3), Rotwein (>5) in {e kon~no dva podatka s Pohorja (Klopni vrh in Bergenthal) [Reiser, O. (1925): Die Vögel von Marburg an der Drau. Graz]. Dosledni Reiser glede statusa vrste – »malo verjetna gnezdilka obmo~ja« – ni izrecno ovrgel mo`nosti gnezdenja. Izklju~il je le Pohorje, ki ga je tako kot koza~o z Balkana izvrstno poznal. Glede na potencialne gnezditvene gozdove in ad hoc poznavanje gnezditvenih zahtev koza~e menim, da je morebitna gnezdi{~a v severovzhodni Sloveniji treba iskati v Slovenskih goricah in Halozah. Borut [tumberger, SI-2282 Cirkulane 41, Slovenija, e-mail: stumberger@siol.net Koconogi ~uk Aegolius funereus Tengmalm’s Owl – daytime singing (between 12.00 and 14.00 hrs) by a male on Mt. Krim (UTM VL58, C Slovenia) on April 5th, 2002 (850 m a.s.l.). The owl was hiding in a small and densely grown spruce plantation within an extensive old grown beech forest with fir Omphalodo-Fagetum s. lat. The plantation was also searched for pellets. Two were found, one containing remains of Clethrionomys glareolus, the other remains of a smaller unidentified vole. The diet of Tengmalm’s Owl in Slovenia is still a mystery. Koconogi ~uk je skoraj izklju~no no~no aktivna ptica [Mikkola, H. (1983): Owls of Europe. T & A D Poyser, Calton]. Samci se pri~no ogla{ati s petjem o mraku, zaklju~ijo pa navadno {e pred zoro [König, C., F. Weick & J.H. Becking (1999): Owls, a Guide to the Owls of the World. Pica Press, Sussex]. Dnevna aktivnost je za to vrsto neobi~ajna, Mikkola (1983) pa navaja, da so bili redki dnevno aktivni opazovani osebki videti zmedeni. Dne 2.4.2002 sem bil na enem izmed svojih rednih no~nih terenov na Krimu pri Ljubljani. Na hribu Zagabrnice sem na nadmorski vi{ini kakih 830 m, v neposredni bli`ini mesta, kjer sem opravljal popis, zasli{al spontano pojo~ega samca koconogega ~uka. Za te sove namre~ velja, da samci najve~krat pojejo v bli`ini gnezdi{~a (Mikkola 1983). Z metodo triangulacije sem nato ugotovil pribli`no lokacijo pojo~ega samca, z namenom, da preizkusim sre~o v iskanju gnezda podnevi. Dne 5.4. sem se tako odpravil na lov za gnezdom. O`je obmo~je, kjer se je samec pono~i ogla{al, sem v upanju, da bom na{el duplo, pregledal nadvse natan~no, a brez uspeha. Na moje presene~enje je med mojim brezplodnim iskanjem samec koconogega ~uka dvakrat zapel v bli`ini, in sicer v manj{em gosto zaraslem nasadu smrek v sicer obse`nem bukovem gozdu z jelko Omphalodo-Fagetum s. lat. v prevladujo~i razvojni fazi debeljaka. Podnevi si koconogi ~uki pogosto izberejo po~ivali{~e v kro{nji iglavcev tesno priviti ob deblo (König et al. 1999), kjer je kritje najve~je. Dnevno petje je za koconogega ~uka neobi~ajno in redko, najve~krat posledica zmedenosti osebka, ~esar pa pri opazovanem osebku nisem mogel potrditi. Zakaj je pel podnevi, med 12.00 in 14.00 uro, pa ni jasno. Smrekov nasad sem tudi podrobneje pregledal in poleg ve~ belih izbrizgov, verjetno koconogovih, na{el tudi dva izbljuvka tega ~uka. V enem so bili ostanki gozdne voluharice Clethrionomys glareolus, v drugem pa ostanki nedolo~ene manj{e, morda mlade voluharice. Prehrana koconogega ~uka v Sloveniji je namre~ {e vedno skrivnost. Al Vrezec, Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: al.vrezec@nib.si Hudournik Apus apus Common Swift – possible breeding in the village of Rakitna (790 m a.s.l.) on Mt. Krim (UTM VL58, C Slovenia), which is surrounded by extensive dinaric beech forest with fir Omphalodo-Fagetum s.lat. In 2001, two individuals were observed near the church, and a year later, in 2002, three were seen at the very same place. Hudournik je za Ljubljano in njeno okolico skrivnostna gnezdilka. To skrivnost je razre{il Trontelj [Trontelj, P. (2001): Konec skrivnosti o ne-gnezdenju hudournikov Apus apus v Ljubljani? Acrocephalus 22 (109): 229-232], ki {e navaja mo`no nadaljevanje kolonizacije te sinantropne vrste. To predvidevanje dela zgodbo okoli hudournikov in njihovega gnezdenja okoli Ljubljane {e bolj zanimivo. @e v letu 2001 sem opazoval dva (2) hudournika v vasi Rakitna na Krimu, ki le`i na nadmorski vi{ini 790 m v objemu obse`nih dinarskih bukovih gozdov z jelko Omphalodo- Fagetum s. lat. Hudournika sta se sicer spreletavala okoli raki{ke cerkve, vendar na gnezditev nisem pomislil. Stvar je za~ela postajati zanimiva, ko sem 17.6.2002 spet opazoval hudournike v okolici cerkve. Tokrat sem opazoval tri (3) osebke, ki so se spreletavali skupaj z mestnimi Delichon urbica in kme~kimi lastovkami Hirundo rustica in se pri tem glasno ogla{ali. Tokrat o mo`nosti gnezdenja nisem ve~ dvomil, {e posebej ne, ker sem hudournike tod zasledil tudi kasneje, ob neki prilo`nosti celo v ~asu, ko so vre{~e letali nad kro{njami dreves v gozdu. Al Vrezec, Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: al.vrezec@nib.si Siva pastirica Motacilla cinerea Grey Wagtail – probably breeding in larger numbers along the Drava river between Male~nik and Ptuj reservoir (UTM WM55, 54, 64; NE Slovenia) S kolego Matja`em Premzlom sva doma v vasi Zrkovci, ki le`i na desnem bregu Drave in je pribli`no 4 km oddaljena od Maribora. Med terenskimi obhodi sva ob~asno opazila tudi sivo pastirico. Sprva sva jo videvala samo pozimi. Leta 1999 pa sva jo prvi~ opazila tudi v gnezdilni sezoni, vendar sva domnevala, da ne gnezdi. [ele leta 2000 sva jo opazovala ~ez vse leto. Septembra 2000 sva videla tudi ve~ osebkov z