234 H* SLOVAN. »*- Štev. 15. je neprenehoma, da teptä in v blato meče dostojanstvo svoje z zanikarnim službovanjem, pijančevanjem in pro- staškim vedenjem. Ko sem branil predstojnika svojega, povzdigujoč zlasti preblago srce in prijateljsko ugodljivost njegovo, zadri se je osorno : Tebi se vidi dober, ker ga ne poznaš. Muzler je v licemerstvu strokovnjak kakor vsi Slavonci. V slavonskem grbu teče neka žival, o ka­ teri se prepirajo učeni možjp, ali je kuna ali lisica. Jaz pa vem za gotovo, da je lisica, kajti je prekanjenost glavno svojstvo vsakega Slavonca. Proti meni vèdel se je Goldkragen tako prijazno kakor proti nobenemu dru­ gemu tovarišu. Večkrat me je povabil celo k sebi na ku­ pico vina, dasi hiša njegova ni slovela za gostoljubno. Bdo mu je znano, da me je pozval na Hrvaško nadzor­ nik in da sta bila on in vsemogoči Kleman moja profe­ sorja. Radi tega zmatral me je za ljubimca deželne in državne vlade in od konca morda tudi za nje zaupnega moža in vohuna. V ti smešni veri odkril mi je take ne- lepe tajnosti, ki se ne pripovedujejo z lahka niti najbolj­ šemu prijatelju. Bleknil mi je o franjevci!), ki so služili do letos na našem gimnaziji: Te cokljarje sem Klemanu pošteno opisal in zamazał. Razložil sem mu prav na drobno, kakovi nesposobni bedaki da so in kmalu potem mi je došlo potrjenje za pravega profesorja, patri pa so dobili brco in dekret: Poberite se! Zdaj sem torej vedel, kdo nam je odpravil iz zavoda našega te dobrodušne in dosti marljive učitelje, ob jednem pa sem tudi spoznal, da je Goldkragen grozno nevaren človek, ki bo porabil gotovo vsako sredstvo, da očrni vladi in izpodrine mrz- kega si Muzlerja. — Goldkragen se je porodil med ko­ renitimi Hrvati, govoril in pisal je izvrstno po ilirski, rad je prebiral tudi ilirske časnike, ali nikdar mu ni bilo mari, i da bi koristil kaj narodu z vednostim) svojimi. V pusti, le po svoji časti in velikosti hlepeči njegovi duši ni tlela niti najmanjša iskrica slovanskega in hrvaškega rodo- Ijubja. Predno je dospel še ukaz, da se mor a uvesti nemščina kot učni jezik v gimnazij, precej ko je cul, da vlada želi to izpremembo, rekel je proti meni in zatim v učiteljskem zboru: Ein Wunsch von hoher Seite ist so gut wie ein Befehl. Zaman bi se upirali. Jaz bom začel brez odlaganja predmet svoj predavati po nemški. To je I tudi storil. Prvi germanizator varaždinskega gimnazija bil je torej pristen domačin, ne pa kak doseljen „Kranjac" ali „Švaba". (Dalje prihodnjič.) Rožmarin v narodnem življenji. |red nami se razprostira priprosta slovenska vas z ličnimi, če tudi po enem in istem kroji sezidanimi "«Sfi3 hišami. Na marsikaterem oknu zapaziš cvetnjak z rožmarinom ali tik hiše malo gredico, gojeno od nežnih rok vaške krasotice. Kako bi pa tudi slovensko dekle moglo biti brez rožmarina? Rožmarin je znak nedolžnosti. Dokler je dekle še nedolžno, sme imeti na oknu rožmarin ali nagelj ; sicer pa ji ne pristoji več rožmarin, in če ga kljubu temu goji, uzamejo jej ga vaški mladenci z okna ter dado nanj slamnat venec ali pa potreso pod njenim oknom rezanico. Rožmarin je simbol gorke in zveste ljubezni. Nočni mir kraljuje povsod in vse se ziblje v sladkem spanji, le tam na konci vasi v mali hišici bedi še mlado dekle ter se na oknu sloneča razgovarja s svojim ljubimcem, ki se je prišel poslavljat od nje. Morebiti se ne bodeta nikdar več videla! Saj „Klobuk ima na glav', Za njim pa listek bel; Ta listek tako prav', Da cesar ga bo vzel." In ko ga je še jedenkrat stisnila na svoje srce, pripne mu ra klobuk rožmarinov šopek v znamenje iskrene lju- bi zni. Na klobuk t'ga bom pripela S srebrno knofljico, Kjer boš hodil in popot'val, Mene v mislih imel boš. Potešenie vinohrady, potešenie vinohrady! Leži Janko do rubany, leži, leži zabityje Rožmarinkom prikrity je Kdo bo prikryl? Ilio mila Rožmarinku nakupila Rožmarinku zelenehu Včera zvečer terhanehu. Sedaj ostala je sama in zapuščena, le ta tolažba jej je ostala, da se vrne čez leta zopet ter bode pri njenih starših snubil za njo Skrbno goji svoj rožmarin, zaliva ga pridno in pazi nanj, saj rožmarin je simbol stano­ vitnosti. Pa poleg njene skrbi neče rožmarin zeleneti; sušiti se je začel, kar je slabo znamenje. Rožmarin se že suši, Je drago barvo dobil, Moj ljubček se pa veseli, K' bo drago ljub'co ljubil. Rožmarin se mi že suši, Bo suho listje dobo, Naj ljubi pa se veseli, Bo drugo lubco lubó. (Štajarska varijanta). S tem zamrl jej je zadnji up. Pozabil jo je tedaj on, kateri je bil vse njeno upanje; izneveril si jej je in morebiti si že izbral drugo dekle. Sama je sedaj in zapuščena in nič več je ne veseli rožmarin in druge cvet­ lice; pa za koga jih naj le goji? — Tako neizrečeno čuti se nesrečno, sam Bog vé, kaj je izgubila ž njim, le 4 bleda smrt jo more rešiti tega nesrečnega in praznega živenja; in tedaj, ko jo bodo pogreznili v nemo zemljo, tedaj bode uzela s seboj rožmarinov venec, ki naj bi njeno glavo kitu pri poroki. \ In če tud' venec tvoj nikdar V laseh ne nesem pred oltar, PrišeL bo vendar kmalu dan, Da ga ponesem v grob hladan. \ Štev. 15. ->· SLOVAN. *~ 235 Pa tudi v drugih Slovanih je rožmarin v velikem čislu. V oči poroke zbero se slovaška dekleta na ne­ vestinem domu. Tu pripravljajo perje za pirno posteljo in spleto rožmarinov venec za nevesto. Ko pridejo ženin in drugi znanci nevesto obiskat, polože dekleta ta venec na okrožnik, na kateri mečejo znanci darila (denar) za nevesto. Ta darila imenujejo se veno, to je namreč isto, kar dobi nevesta za svoje devištvo, kajti tak venec spleta se le za nevesto, ki je bila devica, a ne za udovo, ka­ tera se zopet moži, ali za tako, ki se je spačila. Ko stoji Slovak s svojo izvoljenko pred oltarjem, pred ka­ terim si prisežeta udanost in zvestobo do smrti, dene nevesta ženinu, kadar prisega, rožmarinov venec na glavo in isto tako ženin nevesti, kadar prisega. Ta venec hra­ nita potem vedno zakonska na svojem domu. Pa tudi pri nas vidimo često nevesto z rožmarinovim vencem iti k poroki, saj je on znak devištva. Rožmarin je znamenje minljivosti. Pogled nanj de­ kleta spominja, kako je bilo tedaj srečno in zadovoljno, ko je imelo še mirno srce ter ni vedelo za ljubezenske bolečine. A prišel je on, iztrgal ga iz srede njenih pri­ jateljic, posadil ga na vrhunec sreče, delal mu zlate obete, dokler se ni dalo prevarati in zavesti. Brezsrčni mladeneč zapustil ga je v najbolj nesrečnem in usodepolnem tre- notku in nehče nič vedeti za njo — ona pa pretaka grenke solze o svoji britki usodi. Letos si plejem, — plejem Rožmarin, V zibeljki joče, joče Mali sin. — — — In ko je človek dovršil zemeljski tek ter leži na mrtvaškem odru, oproščen vseh zemeljskih skrbi in bo­ lečin, poškrope ga znanci in prijatelji še jedenkrat z na­ rodno cvetko — z rožmarinom. Samcu in samki pa po­ lože na glavo rožmarinov venec, saj kolikokrat jima je bil v življenji oznanjevalec iskrene ljubezni in sreče, naj ga poneseta i sedaj s seboj na dolgo pot — v večnost ! Rožmarin ima svoj duh, Naj bo frišen al' pa suh. Če jest pobič lejdig umijem, Imel bom krancel zelen, Z rumeno peno pozlačen, Na mojo glavVo položen. H—k. Karakteristika naroda slovenskega/*) £g,astnosti, sestavljajoče značaj Slovencev, so zlasti te le : 1. bistroumnost; 2. mržnja tujstva ; 3. odkritosrč­ nost in odločnost ; 4. veselost in ljubezen do petja ; 5. pobožnost ; 6. gostoljubnost. — Te lastnosti veljajo sicer o vsem slovenskem narodu sploh, toda vsaka izmed njih ni v jednaki meri zastopana po vsem Slovenskem, tako da nekatera v jedni pokrajini pada pod normale, druga pa zopet drugod visoko nadenj seza. Uzrok temu tiči gotovo ne le v jako različni kakovosti tal in pod­ nebja, nego tudi v nejednakosti družabnih razmer, zlasti tam, kjer močno deluje sosedstvo nemške narodnosti. Pri­ merjaj slovensko Koroško s kranjskim Gorenjskim, južno Štajarsko s kranjskim Dolenjskim, Kras z južnim Goriškim, pa ti pokažejo toliko razliko tal in družabnih razmer, da ni čuda, da se je po njih tudi značaj Slovencev pone- koliko, t. j. po nekateri strani svoji, zvrgel, da zvreči moral, ker so uzroki že izza davnih vekov na to priti­ skali. V Korotanu n. pr., kjer močno prevaguje nemška narodnost, kjer cvete obrtnost, združena v nemških rokah, kjer konečno celò strme Karavanke kratijo živo občevanje s sosednjo Kranjsko, olahkotila je prirojena mehkost slo­ vanska, da je tamošnji Slovenec v tisočletni odvisnosti svoji pal v popolno robstvo, da prepušča drugim, naj skrbé za narodnost njegovo, sam pa mirno polaga roki navskriž v boji za narodnost svojo.1) — Njegova pre- ') Priznajemo silne napore nekaterih ondotnih slovenskih rodoljubov; ipak ostane znana, proti poslancu Vošnjaku podana adresa koroških slovenskih občin pač dolgo še dosti žalostna listina o narodni prohujenosti in hrabrosti, kakor je isto tako jako ža­ losten faktum, da je voditelj slovenskih Korotancev, Andrej Ein­ spieler, mogel pri letošnjih državnozborskih volitvah v Beljaku propasti. *) Gl. poročilo ^Slovenščina v Zlati Pragi", v Češki spisal Jan Lego. velika dobrodušnost je prešla pri ostalih Slovencih že v prigovor; če hoče kdo komu očitati nespametno odjenlji- vost, pravi mu: „Ti, Korošec ti!" — Slovenskemu Ko­ rošcu pravo nasprotje je samozavestni kranjski Gorenjec, katerega diči poleg narodnega ponosa tudi posebna bistrost razuma in odločnost značaja. Gorenjsko in južno Šta­ jarsko sta prav tista kraja, ki sta dala slovenskemu na­ rodu največje število najslavnejših mož. — Pri štajarskem Slovenci je doma brezskrbna veselost, oster dovtip, do neke mere ponos in pa odločnost, v tem ko te na obrazu sosednjega kranjskega Dolenjca čestokrat preseneča ču­ dovita malomarnost. — Vedni boj s prirodo za vsak­ danji kruh vzgojil je v Kraševci odločnost, jeklenost, do neke mere celo strogost, katere lastnosti so uklesale v njegovo čisto slovansko lice ostre poteze. Z obraza go­ riškega Slovenca naposled sije ti ona ljubeznjiva najivna odkritost z neprisiljeno prijaznostjo, katera ti takoj prvi hip popolnoma očara srce. Če se oziramo tudi na telesni ustroj, srečujemo v gorah tam, kjer so rodovitne doline, ne le korenjaške moške postave, nego tudi med ženskim spolom mnogo pravih krasot. Med drugimi so Ljubljančanke kakor tudi kmetice iz tržaške okolice znane radi svoje lepote. Sicer ne najdeš med Slovenci zlepa kakega kretena. Opomnivši, v katerih lastnostih se kje Slovenec posebno loči od Slovencev podrugod, prestopam zdaj k opisavanju onih strani duševnega značaja njegovega, ka­ tere sem iz početka navel kot splošne. 1. Bistroumnost, združena z močno težnjo po ved­ nostih, diči v visoki stopinji Slovenca, če pomislimo, da je bilo še do nedavno po kmetih na Slovenskem jako Slovanu« št. 11 t. 1. 30*