TIM revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine kazalo SPRETNE ROKE Preprosti vremenokazi. Papiga na gugalnici. Viseča gibljiva svetilka. Bumerang. Kako si bomo izdelali zanesljiv stoletni koledar . MODELARJI Helikopter na pogon z gumico. Model pristaniškega žerjava — NAGRADNI IZDELEK Pomorske bitke — prvo nadaljevanje .... ELEKTROTEHNIKI Na strani 69 objavljamo zanimiv načrt za izdelavo bumeranga, nekaj prime¬ rov preprostih vremeno- kazov: glej desno. Barvne oznake v radiotehniki. Mokri usmernik. FIZIKI Vodna libela. Barlovvo kolesce. ZA RAZVEDRILO IN BISTRENJE DUHA Družabna igra GO. Rešitve nalog iz lanske devete številke . ODGOVORI NA VPRAŠANJA BRALCEV REVIJE SLIKA NA NASLOVNI STRANI: Takšno Barlowo kolesce si bodo izdelali fiziki 65 66 68 69 72 74 76 84 87 88 90 92 93 95 97 spretne roke preprosti vremenokazi Za kratkoročno napovedova¬ nje vremena si vsakdo lahko sam izdela enostavne pripravi- ce, s katerimi merimo vlago v ozračju. Zrel suh storž črnega ali rdečega bora obesimo na nit¬ ko in ga privežemo na okno na vzhodni ali severni strani stano¬ vanja. Kadar je storž odprt, je to znamenje za lepo vreme, ka¬ dar pa se storž zapre, napove¬ duje dež (skica 1 ). Vremenokaz lahko naredimo tudi iz jelkove vejice, ki jo od¬ režemo od vrha posekane jelke. Na jelkinem vrhu izberemo del debelca z vejico in ga odrežemo kot kaže skica 2. Olupljeno ste¬ belce pritrdimo na večjo lakira¬ no deščico, vezano ploščo ali lesonit v takem položaju kot je jelka rastla. Na koncu vejice, ki služi kot kazalec pritrdimo ska¬ lo z oznakami vremena. To ska¬ lo lahko narišemo ali vžgemo že kar v deščico. Deščico z ve¬ jico obesimo na vzhodno ali se¬ verno stran stavbe. Ta prepro¬ sti vremenokaz nam bo za kratek čas zanesljivo napovedo¬ val vreme. Z vestnim opazova¬ njem bomo lahko iz teh prepro¬ stih napravic marsikaj dognali (skica 3). 65 Za napovedovanje vremena služi tudi jajčna lupina. Na ko¬ košjem jajcu naredimo s šilom ali večjo šivanko na zgornji in spodnji strani po eno luknjico in iz jajca izpihamo jajčni be¬ ljak in rumenjak. Nato jajce po¬ topimo v navpični legi v vodo, da se vsa notranjost napolni z vodo. Zgornjo luknjico zalepimo z OHO lepilom in obenem prile¬ pimo še vrvico, na katero po¬ zneje jajce obesimo. Če na spod¬ nji luknjici visi kapljica, napo¬ veduje dež, kadar pa te ni, je to znak za lepo vreme. Za zabavo pa izdelajmo še ša¬ ljivi vremenokaz, ki bo »kazal vreme« po želji. Osnovno dešči¬ co izdelamo iz vezane plošče ali lesonita v velikosti 17 X 25 cm. Iz 3 mm debele vezane plošče izrezljamo oslička. Iz koščka de¬ belejše vrvice naredimo rep. Rep na spodnjem koncu razčešemo, zgoraj pa prilepimo k osličku. Oslička sivo pobarvamo s tem¬ pera barvicami ali pa ga obar¬ vamo z rjavim lužiiom in suhe¬ ga prilepimo na osnovno dešči¬ co. Ob repu prilepimo kos risal¬ nega papirja, na katerega smo napisali, kakšno bo vreme. Vse skupaj razen repa lakiramo s prozornim nitrolakom. Naredi¬ mo še obesek in gotov »vreme- ČEDEREP-BOVREME suh sončno moker deževno razmrien vetrovno neviden magleno nokaz« obesimo na zid, kjer nam bo tudi ob deževnem vre¬ menu kazal sončno in vedro vreme. T. K. papiga na gugalnici Zase, za mlajšega bratca ali za sestrico naredite lahko zabav¬ no igračo — papigo na gugalni¬ ci. Njen obris je narisan na kvadratni mreži. Za povečavo vzemite velikost kvadrata s stra¬ nico 1 cm in dobili boste ravno pravo velikost igrače. Srednji del z glavo, trupom in repom izrežite iz 4 mm debele vezane plošče, obe krili pa iz vezane plošče 3 mm ali iste debeline. Izrezane dele gladko obrusite s steklencem in prilepite krila na trup. Oporo za noge izrežite iz tenke pločevine po skici, ki jo enako kot za papigo povečate s pomočjo centimetrske kvadrat¬ ne mreže. Oporo pravokotno upognite po črtkani črti, z rez- Ijačo zažagajte zarezo v nogo kot kaže skica — najprej ravno potem pa še pod pravim kotom proti peroti in v zarezo od stra¬ ni vstavite oporo. Utež izdelajte iz 2 cm dolgega kosa vodovodne ali druge cevi, ki jo zapolnite s staljenim svincem. Na sredini cevi z žago za kovino izžagajte dve zarezi, ki sta oddaljeni 4 mm oziroma za debelino sred¬ njega dela vezane plošče. Zareza na uteži naj bo nekoliko ožja od debeline vezane plošče, da utež bolje drži. Sicer pa utež prevrtajte tik ob cevi na tisti strani, kjer je zareza in skozi luknjico pritrdite utež na rep papige. Izdelava papige je s tem gotova. Potrebno jo je le še obarvati. Za barvanje lahko upo¬ rabite tempera barvice, ali pa barvaste nitrolake. Če boste bar¬ vali s tempera barvicami, mo¬ rate celotno papigo potem ko se dobro posuši, še lakirati s pro¬ zornim nitrolakom. Glavo, prša, zgornji del kril in sprednji del repa obarvajte živordeče, sred¬ nji del kril in hrbet zeleno, rep in konec kril pa temno modro. Obraz obarvajte belo, zgornji kljun rumeno, spodnji pa črno. Noge obarvajte svetlo modro, oči pa svetlo zeleno. Vsi, ki ra J di barvate v pisanih barvah, bo¬ ste s tem prišli na svoj račun. Sicer pa si v prirodopisni knji¬ gi oglejte barvno sliko prave pa¬ pige are in obarvajte vašo igra¬ čo tako, da bo »pisana kot pa¬ piga«. Papiga se bo gugala na robu mize ali stola. Lahko pa ji naredite pravcato gugalnico. Pa¬ zite le, da bo višina trikotnika, ki ga tvorita obe vrvici in letvi¬ ca tolikšna, da papiga ne bo za¬ devala ob vrvico. Gugalnico obe¬ site pod strop in papiga se bo veselo gugala. Lahko pa izdelate tudi stojalo, načrt zanj pa po¬ skusite narediti sami. 66 67 viseča gibljiva svetilka \ Delovno ploskev na mizi na¬ vadno osvetljujemo z namizno svetilko. Taka svetilka pa ni vedno najprimernejša, ker za¬ vzema na mizi precej prostora. To velja posebno za delovno mi¬ zo, ki jo uporabljamo za risa¬ nje in na kateri zavzemajo pre¬ cej prostora risalna deska in drugi risalni pripomočki. Zato predlagam za osvetlitev mize, zlasti take, ki stoji pri steni, zidno svetilko. Taka svetilka ima več pred¬ nosti pred namizno. Prvič: ne obremenjuje delovne ploskve, drugič: lahko se premika vodo¬ ravno v razne smeri in tretjič: svetilno telo lahko po želji dvi¬ gamo ali spuščamo, kar vse po¬ meni boljše pogoje za delo. Svetilko si izdelate po pri¬ loženem načrtu, v katerem so navedene mere povprečnega pri¬ mera. Na isti način si lahko iz¬ delate tudi manjšo ali večjo sve- 68 tilko, če to ustreza vašim po¬ sebnim željam ali potrebam. Svetilka je sestavljena iz 4 de¬ lov : nosilca, upognjene cevi, električne vrvice z grlom in vti¬ čem in senčnika. Vse razen elek¬ tričnih delov lahko izdelate sa¬ mi. Nosilec, ki je predviden za pričvrstitev na steno ali omaro, izdelajte iz železne ali alumini¬ jaste pločevine oziroma iz va¬ ljanega traku debeline 2 mm. Cev je aluminijasta, premera 12 mm in dolžine 73 cm. Upog¬ njena je v kotu 90° tako da je en krak dolg 50 cm drugi pa 13 cm. Zahtevnejši je edinole upogib cevi v pravem kotu. Tisti, ki nimajo posebnih pripomočkov za upogibanje, kot jih imajo v ta namen posebne delavnice, si pomagajo lahko na dva prepro¬ stejša načina. 1. Izdelajte model iz dveh kosov lesa, kakršna vidi¬ te na sliki. Modela skupaj s cev¬ jo vstavite v primež in s počas¬ nim stiskanjem cev upognite. Drugi bolj znan in tudi boljši način je upogibanje s peskom. Vso cev napolnite z drobnim su¬ him peskom (fina mivka) in jo na obeh straneh dobro zamaši¬ te. Nato cev počasi krivite pre¬ ko pravokotne lesene podlage z zaobljenim kotom. Upogibanje bo lažje, ako cev na mestu upo¬ gibanja segrevate. Skozi cev na¬ to napeljite navadno dvojno električno žico z grlom za žar¬ nico na eni strani. Izdelava senčnika je na splošno že precej poznana, zato tega ne bi opiso¬ val. Senčniki so lahko različne oblike in velikosti. Ker boste tako svetilko naj¬ verjetneje pritrdili na steno, ne bo odveč še nasvet, kako boste nosilce solidno privili, ne da bi pri tem poškodovali steno. Upo¬ rabite zatiče iz umetne mase, kakršni se dobijo v raznih veli¬ kostih, in ki se kar dobro ob¬ nesejo, če jih pravilno monti¬ rate. V steno zavrtajte z vrtal¬ nikom in s svedrom iste debeli¬ ne kot je zunanji premer zatiča. Nato zatič vložite v luknjico in ga malo zatolčite do njegovega ojačanega robu. Ko- vanj privi- jete lesni vijak, ki naj bo za malenkost močnejši od notra¬ njosti zatiča, se bo zatič napel (razprl) in pritisnil ob steno zidu, tako da bo vse skupaj za¬ nesljivo držalo. J MI-RA bumerang Bumerang je srpasto, leseno orožje avstralskih divjakov, ki se vrne k tistemu, ki ga je vr¬ gel. V prenesenem pomenu se tako pogosto imenuje tudi po¬ stopek, ki se maščuje tistemu ki ga je začel. Bumerang, ki je bil včasih na¬ padalno in bojno orožje avstral¬ skih divjakov, je postal tudi pri njih športno metalo v obliki križa. V Evropo je prišel kot športno orodje, izpopolnjen, pa tudi v obliki prvotnega bume¬ ranga, le nekoliko predrugačen. Pravilno vrženi bumerang leti lahko do 150 m daleč in se zo¬ pet vrne k metalcu. Ta šport je v novejših časih prešel nekoliko v pozabo. Ker pa je po svoje vendarle zani¬ miv in se bodo nekateri radi ukvarjali z njim, dajemo napot¬ ke za izdelavo bumeranga in pri¬ prave za metanje bumeranga, v obliki, prilagojeni za mladinsko igro. Celotno napravo si izdelate na podlagi priloženega načrta iz lesa, kakršen se bo našel pri ro¬ ki ne glede na vrsto. Važno je le, da izberete čim primernejši material za sprožilno vzmet. Najprimernejši bo jeklen list od žage. Ker ta ni vedno doseg¬ ljiv in ga je tudi težko obdelati, pride od ostalih materialov v poštev primerno debel list fur¬ nirja, tanka vezana plošča ali list iz umetne mase. Posamezni deli naprave naj bodo sestavlje¬ ni z lepljenjem in žičniki oziro¬ ma vijaki. V načrtu je bumerang v raz¬ merju z napravo v odnosu 2:1, da boste njegovo obliko lažje prenesli s pomočjo mreže na ma¬ terial. Bumerang izdelajte iz le¬ penke debeline 2 mm in naj bo rahlo upognjen kot kaže načrt. Upogib je potreben, ker odločil¬ no vpliva na njegov let. Oboje izdelajte kot igračo, ki jo upo¬ rabljajte predvsem na prostem. MI-RA 70 modelarji material, ki ga potrebujete za izdelavo vseh vrst modelov, dobite v trgovini »MLADI TEHNIK« L J U BLJ AN A, Stari trg 5 modelarska stiskalnica Mala modelarska stiskalnica je prepotreben pripomoček ne samo v delavnici, ampak tudi v domači hiši. Lahka je in pre¬ nosna; z njo lahko hitro stisne¬ te vse mogoče dele iz kakršne¬ ga koli materiala, ki ste jih zle¬ pili, pripravna pa je tudi za raz¬ na lepenkarska in knjigoveška dela, za stiskanje rastlin za herbarij in še za marsikaj. Po¬ izkusite si jo izdelati. Za stiskalnico potrebujete le dve močni letvi, oziroma dve ozki deski in dva močna vijaka z maticami. Mere na naši risbi naj služijo le kot primer. Vaša stiskalnica bo lahko večja ali manjša, pač po vaših potrebah. Ako hočete imeti večjo stiskal¬ nico, vzemite debelejše letve in močnejše vijake. Letve naj bodo po površini lepo zglajene, vsa¬ kršno barvanje ali lakiranje pa je odveč. Za stiskalnico, kakršno prika¬ zuje naša slika, sta potrebna dva vijaka s premerom 8 do 10 mm, dolga okoli 15 cm in z navoji po vsej dolžini. Najbolje bo, ako imata vijaka na enem koncu glavo. V tem primeru potrebujete namreč le še dve ustrezni krilni matici in dve podložki. Takih vijakov najbrž ne boste dobili v trgovini, zato si odrežite dva kosa okrogle je¬ klene palice približno enakega 71 premera (betonsko jeklo), v ključavničarski ali mehanični delavnici pa naj vam v ti dve palici urežejo maticam ustreza¬ joče navoje po vsej dolžini. Ti vijaki seveda ne bodo imeli glav in boste morali na spodnjem koncu priviti ustrezno navadno matico in natakniti primerno podložko. Zelo koristno bo, ako si iz¬ delate dve enaki stiskalnici. Ta¬ ko boste lahko stiskali (med deskami) tudi precej dolge de¬ le. Za stiskanje majhnih pred¬ metov seveda zadošča ena sti¬ skalnica, v katero vložite dve majhni deščici (vezana plošča). D. M. kako si bomo izdelali zanesljiv stoletni koledar Ta koledar vam bo lahko slu¬ žil vse življenje. Izrežite si obe skici in ju nalepite z »OHO« le¬ pilom na debelejšo folijo iz po¬ livinila, na tanko vezano ploščo ali na aluminijasto pločevino. Podlogo lepo obrežite s škarja¬ mi ali z rezbarsko žagico tik ob zunanjih obrisih ! Nato položite manjši kos na spodnji del več¬ jega in ko se bodo robovi točno pokrivali, izvrtajte skozi oba ustrezno luknjico ter ju spojite z malim matičnim vijakom ali s pločevinasto zakovico, kakršno uporabljajo za spajanje usnje¬ nih izdelkov. Koledar je gotov. Zadostuje, da tekoči mesec nastavite na kolono, v kateri se nahaja iskana letnica in že bo¬ ste lahko ugotovili, kateri dan pripada poljubnemu datumu v mesecu. Debelo tiskana meseca »januar« in »februar« veljata za prestopna leta, ko ima mesec februar 29 dni. Za ostale mese¬ ce v prestopnih letih nastavimo koledar tako kot za običajna IgIs Miloš Macarol 72 Ako si boste izre¬ zali iz revije že iz¬ risani stoletni kole¬ dar, si prej seveda dobro oglejte in prerišite načrt na naslednji strani, ki ga. boste morali pač žrvovati. Prav zara¬ di tega objavljamo drugo risbo za sto¬ letni koledar šele na strani 75, ker bi sicer ne mogli uporabiti dveh na¬ črtov na istem listu revije. ~HkT ČET- 73 modelarji helikopter na pogon z gumico Objavljamo načrt modela he¬ likopterja, ki leti — ako je dobro izdelan — do 20 m viso¬ ko. Gradivo za izdelavo je do¬ stopno vsakomur, gradnja pa je tudi tako enostavna, da ga z bolj natančnim ogledom načrta in z malo spretnosti lahko izdela vsakdo. Cilj izdelave tega heli¬ kopterja je seveda tekmovanje, čigav model se bo dvignil bolj visoko in tudi dlje časa letel po zraku. Obvestite nas o doseženih 74 krilo e lise - fu rn,r va.dk* -H***« 5 * 0 ”" steklena kroglic« Izbita 5<5d0m2-O mm a um a ^smrekova letvica S^12S.. kadem 75 uspehih in pišite še o tem, kaj ste pri izdelavi vašega helikop¬ terja ugotovili in izboljšali. Vse v načrtu naznačene mere so v milimetrih. Trup (8) izdelamo iz suhe ravne smrekove letvice dimenzij 5 X 5 X 225 mm. Letvico zadaj vzdolžno zažagamo 10 mm glo¬ boko in v zarezo z UHU-jem za¬ lepimo navpični stabilizator (9), ki ga po načrtu izrežemo iz tr¬ dega papirja ali kartona. Pod¬ vozje (10) izdelamo po skici iz 0,5 do 1 mm debele jeklene ali železne žice in ga pritrdimo na letvico s sukancem, ki ga trdno povijemo okrog letvice in pod¬ vozja. Konec podvozja naj bo oddaljen od začetka letvice 70 mm. Krila elise helikopterja (1 ) izdelamo iz 1 mm debelega ravnega furnirja dimenzij 98 X X 25 mm. Krila elise prilepimo v vez elise (2), ki jo naredimo iz smrekove ali lipove letvice dimenzij 15 X 5 X 40 mm. Z de¬ belo žagico rezljače (št. 5) zaža¬ gamo po diagonali 10 mm glo¬ boko na vsaki strani v drugo smer. V zarezi zalepimo obe krili elise. Skozi sredino vezi elise zvrtamo tenko luknjico, skozi katero vtaknemo os (5) iz 0,5 do 1 mm debele in 60 mm dolge jeklene žice. Os obliku¬ jemo po priloženi skici in pritr¬ dimo tako, da se vrti skupaj z eiiso helikopterja. Na os (žico) nataknemo najprej manjšo ste¬ kleno kroglico (3), ki zmanj¬ šuje trenje. Iz smrekove letvice (4) dimenzij 5 X 5 X 20 mm skozi katero zvrtamo luknjico s premerom 1 do 1,5 mm naredi¬ mo ležaj osi. Približno 1 cm pod to letvico zavijemo žico v ušesce kljukice, kamor zataknemo po¬ gonsko gumo (7) in sicer 5 do 6 gumic od zračnice kolesa. Iz debelejšega papirja ali kartona naredimo še 100 mm visok valj s premerom 20 mm. Valj (6) naredimo tako, da okrog okrog¬ le cevi ali palice s premerom 18 mm zvijemo risalni list ali karton v obliki pravokotnika s stranicama 100 X 200 mm. Valj dobro zalepimo. Ko je suh, izre¬ žemo zgoraj in spodaj po dva kvadratna izreza s stranicama 5X5 mm enega nasproti dru¬ gemu. Po možnosti naj bosta zgornja dva izreza nad spodnji¬ ma. V zgornja izreza zalepimo letvico-ležaj osi, s kljuko iz de¬ belejše žice potegnemo gumo skozi valj in jo spodaj natak¬ nemo na letev nekako 80 mm od začetka. Valj z izrezoma natak¬ nemo na letev tik za podvozjem in ga zalepimo. Iz kartona izre¬ žemo še pilota in ga prilepimo na letvico tako, da se s hrbtom opira na valj. Helikopter je s tem gotov. Z eno roko primemo helikopter spodaj za letvico in valj obenem, s prstom druge roke pa vrtimo krilo elise v ob¬ ratni smeri urinega kazalca (če smo delali po skici). Ko gumico že dobro navijemo, zadržimo eii¬ so in postavimo helikopter na tla. Ko eiiso spustimo, se bo pri¬ čela hitro vrteti in helikopter se bo dvignil v zrak. Hitrost in moč vrtenja spremenite z doda¬ janjem ali odvzemanjem gumic. Če se med dviganjem obrača ves helikopter, povečajte površino navpičnega stabilizatorja. Lahko tudi povečate dolžino kril elise. V tem primeru morate uporabiti več gumic ali močnejše gumice. Če leti helikopter preveč pošev¬ no ali se celo prekopicuje, spre¬ minjajte položaj valja s pomika¬ njem naprej ali nazaj. Pri delu vam želimo veliko veselja in uspehov. T. Kreuzer model pristaniškega žerjava nagradni izdelek Prav gotovo ste že vsi bili na morju in seveda tudi že v pri¬ stanišču. Videli ste veliko raz¬ ličnih ladij, ki so bile privezane k obali in čakale na potnike ali tovor. Nad tovorne ladje so se sklanjali velikani in nalagali v njihove trebuhe tovor. To so pristaniški žerjavi. Veliki so, saj lahko dvignejo cel vagon in ga postavijo na krov ladje. Prav gotovo ste jih občudovali. Danes objavljamo načrt za gradnjo takega žerjava. Načrt je risan v merilu 1 : 1 in lahko vse dele enostavno prerišemo na material. Na les jih prerisujemo s pomočjo indigo papirja, na kovino pa z ostro iglo in ravni¬ lom ter šestilom. Material je cenen, saj ga lah¬ ko dobite pri mizarju. Vezani les pa se dobi še pri »Mladem tehniku« v Ljubljani, kolesarske žbice pri »Kolesarju« ali v kaki drugi trgovini z materialom za kolesa, medeninasto pločevino pa v »Metalki«. Potrebno orodje za izdelavo: risalni pribor, rezljača s pribo¬ rom, kladivo, klešče, rašpa, pile za les, pile za kovino, raskavec, spajkalo s priborom, čopič, po¬ sodica za lak, vrtalni stroj, sve¬ dri 0 2 in 3 mm. 76 Material pa je tale: vezani les debeline 3 mm, medeninasta pločevina debeline 0,5 mm, žbi¬ ce za kolo . 0 - 2 mm, tanki žeb¬ ljički 7—10 mm dolžine, tanka vrvica, barvni nitrolak, letvice 3X3 mm, razredčilo, belo lepi¬ lo (Mekol, Kol III itd.), kolek¬ cija transmisijskih koles tovar¬ ne »Mehanotehnika«. Če pa želite, da bo imel žer¬ jav motorni pogon, potrebujete še 1—2 elektromotorčka z re¬ duktorjem tovarne »Mehanoteh¬ nika« in vretena za vrvico ter stikala. Tako opremljen žerjav bo sam opravljal vse delo, in bo videti »čisto zares«. Pričnimo z delom ! Izdelava : Z izdelavo bomo pričeli pri podstavku. Sestavljajo ga stra¬ nice 1, ploščad 2 z ojačenjem 3, osjo 4, pritrdilom 5 in ležajno ploščo 6. Najprej prerišemo iz načrta stranico 1 in jo izdelamo v šti¬ rih kosih. Paziti moramo, da bodo vse stranice .točno enake, sicer bo podstavek nestabilen, ali pa nepravilnih oblik. Obde¬ lane stranice namažemo z lepi¬ lom, nato jih zlepimo in jih še zbijemo z nekaj žebljički. Tako dobimo podstavek, ki bo stal čvrsto in se ne bo nagibal na eno ali drugo stran. Medtem ko se lepilo suši, izdelamo ploščad 2 in ji v sredini izvrtamo luk¬ njo s svedrom 0 2 mm. Izde¬ lamo tudi dvoje ojačenj 3, ki bosta služili za oporo osi 4 v kabini in podstavku. Tudi tu iz¬ vrtamo luknjo v sredini z dvo- milimetrskim svedrom. Eno Oja- čenje pribijemo in prilepimo k ploščadi 2 točno v sredino, da se luknji pokrijeta. Ojačenje pritrdimo na spodnji strani. Na zgornji strani ploščadi odbrusi- Vsi priloženi načrti so vstav¬ ljeni v revijo tako, da jih lahko vzamete iz sredine! 17 78 t 79 80 81 82 83 mo žebljičke, ki so pogledali skozi les. Iz kolesarske žbice iz¬ delamo 20 mm dolgo os. Iz ko¬ sa medenine izdelamo pritrditev 5 kabine na podstavek. Rabimo dva kosa. Enega pribijemo na ojačani podstavek točno na sre¬ dino. Sedaj potisnemo os 4 v podstavek, tako da gleda 3 mm iz pritrditve 5 in jo prispajka- mo k pritrditvi. Izdelamo že le- žajno ploščo 6, zvrtamo vanjo luknjo premera 3 mm in jo na¬ taknemo na os na podstavku. Najbolje bi bilo, če bi sedaj pre- lakirali podstavek z lakom. Naj¬ bolj ustreza siva ali zelena bar¬ va. Ležajno ploščo moramo pred lakiranjem sneti! Kabino sestavljajo naslednji deli: dno 7, stranici 8, sprednji stranici 9 in 10, streha 11, zad¬ nja stranica 12, pokrov obtežbe 13, stranica obtežbe 14, dve vitli 15, os 16 in seveda ojače- nje 3 ter pritrditev 5, ki smo ju že izdelali. Najprej izdelamo dno kabine 7 in izvrtamo na označenem mestu luknjo 0 2 mm. Tu prile¬ pimo ojačen je 3 in ga tudi pri¬ bijemo. Na spodnji strani žeb¬ ljičke odbrusimo, da ne bi ovi¬ rali vrtenja kabine. Prerišemo in izžagamo obe stranici kabine 8 in izvrtamo luknje za vitli. Izdelamo tudi obe prednji stra¬ nici 9 in 10 ter zadnjo stra¬ nico 12 in pričnemo s sestav¬ ljanjem kabine. Najprej prilepi¬ mo obe stranici 8 k dnu 7 in vstavimo sprednjo stranico 9 ter zadnjo 12. To dobro zlepimo in zbijemo. Nato odbrusimo spod¬ nji rob stranice 10, da se lepo vsede na stranico 9 in jo prile¬ pimo na svoje mesto. Izdelamo še stranico obtežbe 14 in jo pri¬ lepimo na ustrezno mesto. Stre¬ ho 11 izžagamo in na notranji strani prilepimo letvice 3 X X 3 mm, ki bodo streho dobro držale na njenem mestu (Glej načrti). Streha se mora odpi¬ rati, da lahko dosežemo vitli in vrvico v kabini in da bomo lahko kasneje vstavili motorni pogon. Enako izdelamo pokrov obtežbe 13, kamor bomo vsta¬ vili ploščato baterijo. Tako iz¬ delano kabino še očistimo z ra- skavcem in jo prelakiramo. Se¬ daj lahko kabino pritrdimo k podstavku. Kabino nataknemo na os 4 in nato nataknemo še pritrditev. Pritrditev 5 prispaj- kamo k osi. Pritrditve ne pribi¬ jemo ( !), ker se mora prosto vrteti. To tudi preiskusimo. Se¬ daj izdelamo obe vitli 15 in ju vstavimo v luknje na kabini. Dobro je, če ju pritrdimo tako, da na notranji strani, tik ob steni kabine, prispajkamo po dve podložki, ki bosta prepre¬ čevali premike. Ročico žerjava sestavljajo: stranici 17, opore 18, 19 in 20 ter osi 21 in 22. Najprej izžagamo dve enaki stranici in ju natančno obdela¬ mo. Izdelamo še opore ter vse zlepimo in zbijemo. Paziti je treba, da ne bo konstrukcija zvita. Izdelano ročico žerjava prelakiramo. Sedaj jo z osjo 16 pritrdimo na kabino. Konec osi 16 zaspajkamo. Izdelamo os 21 in jo nataknemo na njeno mesto. Seveda vstavimo tudi 3 kolesa na os. Krajni dve kolesi bosta vodilo vrvice škripca, srednje kolo pa bo služilo kot škripec za odklone celotne ročice. Konč¬ no vstavimo še os 22 z dvema kolesoma kot vodilo škripčnih vrvi. Škripec sestavljajo: stranici 24, sredina 25, os 23 in kavelj 26, ki ga pritrdimo z vijakom M 3 k škripcu. Najprej izdelamo stranici 24 in sredino 25. Izvrtamo vse luk¬ nje ter zlepimo. Odrežemo os 23 in nataknemo nanjo primer¬ no kolo za škripec. Nato izža¬ gamo še kavelj ter ga pritrdimo z vijakom M 3 med stranici škripca. Tudi škripec obarvamo z nitrolakom. Sledi napeljava vrvice. Potrebujemo precej moč¬ no, toda tanko vrvico. Konca vrvice pritrdimo na žebljiček v notranjosti kabine na dno. Pre¬ ostala konca napeljemo preko koles do škripca in nazaj na cs vitla. Model je tako gotov. Pa še nekaj za tiste, ki žele imeti žerjav na motorni pogon. Na dno kabine pritrdimo dva motorja z reduktorjem. (Glej črtkasto označitev na načrtu!). Na osi nataknemo vitli tovarne »Mehanotehnika« in odstranimo doma izdelani vitli. V prostor za obtežbo vstavi¬ mo ploščato baterijo in jo zve¬ žemo s stikaloma in motorjem. (Glej shemo vezave!). Za vezavo uporabljamo tanko, s polivini¬ lom izolirano žico. Stikalo pri¬ trdimo z vijaki na zadnjo steno kabine. Na pokrovu obtežitve 13 izrežemo utore, da lahko žico napeljemo do stikal. Tako smo dobili žerjav na motorni pogon. Žerjav je prime¬ ren tudi za HO velikost elek¬ trične železnice. Veliko zabave pri delu in dviganju bremen ! Peter Burkeljc pomorske bitke 1. nadaljevanje Danes bomo nadaljevali z gradnjo korita ladij. Korito bomo izdelali tako, da bomo zlepili več plasti furnir¬ jev, ki jih bomo izžagali po tlo¬ risu ladje (skica 1 ), nato pa bo¬ mo obdelali še stransko obliko ladje in končno še po preseku. Ponekod bo potrebno obdelati 84 L-. : :.-. / še poševno (skica 2). Kakor vi¬ dite, je izdelava korita enostav¬ na. Tako izdelano korito že lah¬ ko lakirate. Nadgradnja. Za izdelavo nad¬ gradnje uporabljamo že omenje¬ ni material, poleg tega pa še karton, ki pa mora biti gladek. Na skicah 3, 4 in 5 vidite ti¬ pično obliko ladij in način grad¬ nje. Najprej prilepite na korito spodnji del, nato naslednjega itd. Vse ograje izdelamo iz kar¬ tona. Tudi ostale manjše kabine lahko izdelamo iz kartona. Vse sestavljene dele izdelamo iz ele¬ mentov. Na skici 5 vidite tudi razpored sestavljanja delov. Do¬ bro je, da tudi posamezne dele nadgradnje takoj prelakiramo. Dimniki. Dimnike izdelujemo na več načinov, kot to vidite na skici 6. Dimnike lahko izdelamo v obliki valja iz lesa. To so sta¬ rejši dimniki. Kasneje so vrh za¬ pognili nazaj. Tudi to lahko iz¬ delamo iz lesa. Nekatere dimni¬ ke lahko izdelamo kombinirano s papirjem, 'kar dela bolj pri¬ sten videz. Nekatere dimnike pa moramo izdelati v obliki kaplji¬ ce, kar delamo po skici. Toliko za danes. danes bomo pričeli z izdelavo makete ameriške letalonosilke USS Lexington Ker vem, da ste zelo nestrpni in ne bi bili zadovoljni, če bi vam danes podali načrt torped¬ nega čolna, objavljamo skico le¬ talonosilke. Letalonosilka Lexington je bila tik pred drugo svetovno vojno med največjimi ladjami na sve¬ tu. S svojo tonažo 43.000 ton, z 8 topovi po 16 inč in s hitrostjo 33 vozlov je bila nevaren orjak. Vendar je niso izdelali kot boj¬ no ladjo, temveč so jo predelali v letalonosilko. Tako je ohranila vse iste lastnosti, le topovi so imeli za polovico manjši premer, bili so 8 eolski. Ta ladja se je v bitki za Koralno morje dne 8. maja leta 1942 potopila. Tehnični podatki: teža 33.000 ton oborožitev: 8 topov 8 col, 12 topov 5 col moč motorjev 180000 KS hitrost: 33,25 vozlov letal 90 barva: svetiosiva, paluba bar¬ ve lesa črke črne, vodna črta tudi črna. Izdelava modela je enostavna, tako kot je že opisano v prvem delu. Topove bomo izdelali pri¬ hodnjič. 85 86 elektrotehniki /oferanca. P rva Ovitka Sli — \ —- število niče! druga 'številka ■prva številka — drva a številka —število niče! t- toleranca Si 2 ■druga številka - toleranca — število ničel Si J prva Številka barvne oznake v radiotehniki Če pogledamo v notranjost sodobnega radijskega ali televi¬ zijskega, zlasti pa še transistor- skega sprejemnika, opazimo, da večina sestavnih elementov ni označena s številkami, kakor je to bilo doslej, ampak z barva¬ mi. Vprašali se bomo, kaj to po¬ meni, oziroma kateri upor ali kondenzator je to, ko pa na njem ni številk, ampak le obroč¬ ki v raznih barvah. Gre za novi sistem označevanja, ki je v no¬ vejšem času prišel v Evropo iz Amerike. Označevanje z barv¬ nimi obročki je bilo potrebno, ker so nekateri elementi, zlasti upori in kondenzatorji tako majhni, da na njih enostavno ni prostora za oznako s črkami in številkami. Proizvajalci elemen¬ tov uporabljajo za označevanje barve mavrice, ki pomenijo šte¬ vilke, na primer črna = 0, bela = 9 itd. Čiste barve, npr. rdeča ali rumena pomenijo soda šte¬ vila, mešane barve, npr. vijoli¬ časta ali oranžna pa liha števila. Danes vas bomo seznanili z novim označevanjem uporov. Upori so barvno označeni v glavnem na tri načine. Najsta¬ rejši način označevanja prikazu¬ je slika 1. Kot vidite na sliki, predstavlja barva telesa upora prvo številko, barva kapice na koncu upora drugo številko, barva kapice na začetku pred¬ stavlja toleranco, t. j. odstopa¬ nje od nominalne vrednosti upo¬ ra, barvasta pika na telesu pa predstavlja število ničel, ki sle¬ dijo drugi številki. Primer: telo je obarvano rumeno, konci ozi¬ roma kapice belo, pika pa je rdeča. Rumena barva pomeni 4, bela 9, rdeča pa 2. Upornost tega upora je torej 4900 Q. (Glej tabelo na strani 88.) 87 Novejši način označevanja je označevanje z barvnimi obročki ali prstani na telesu upora. Na uporu vidimo štiri barvne ob¬ ročke. Gledano z leve proti desni desni pomeni barva prvega ob¬ ročka prvo številko, barva dru¬ gega obročka drugo številko, barva tretjega pomeni število ničel, barva četrtega pa tole¬ ranco. To označevanje vam jas¬ no pokaže slika 2. Primer: prvi Tretji in zadnji način označe¬ vanja pa je kombinacija prvih dveh načinov. Prikazan je na sliki 3. Barva telesa upora po¬ meni prvo številko, barva prve¬ ga obročka (z leve) — drugo številko, barva drugega obročka pomeni toleranco, barva tretje¬ ga obročka pa število ničel. Pri¬ mer: barva telesa rdeča, barva obročkov po vrsti: zelena, sre¬ brna, rdeča. Tabela pove: upor 2500 ŠP, ±10% tolerance. Tako označujejo svoje izdelke (upore) ameriške, japonske in tudi naše tovarne (Telekomuni¬ kacije v Ljubljani). Standardne vrednosti uporov so: 10, 12, 15, 18, 22, 27, 33, 39, 47, 56, 68 in 82 ali: 11, 13, 16, 20, 24, 30, 36, 43, 51, 62, 75 in 91. To so lahko Q, K Q ali Mš2. Na prvi pogled je to morda zamotana zadeva, vendar le za tistega, ki na to ni navajen. Za spoznavanje pomena barv je res vsaj v začetku potreben preprost pripomoček, kakršnega prika¬ zuje slika 4. Prav lahko si ga sami izdelate. Iz debelejšega risalnega papir¬ ja si izrežite tri kroge s premeri 60, 50 in 40 mm. Vse tri kroge razdelite na 10 enakih delov (iz¬ sekov ali segmentov). Premere izvlecite s tušem in segmente pobarvajte v barvah, kakršne so navedene v tabeli. V vse seg¬ mente tudi vpišite ustrezne šte- vilke; V najmanjšem krogu po¬ barvajte le 7 segmentov. V ta krog ne vpišete številk, ampak ustrezno število ničel. Središča vseh treh krogov prevrtajte, po¬ ložite kroge drugega na drugega in jih spojite z majhno kovico ali pa s sponko z okroglo gla¬ vico, kakršne uporabljajo za spenjanje papirnatih vrečk za ti¬ skovine. Važno je, da se krogi lahko vrtijo okoli skupne osi. Ta preprosti pripomoček omo¬ goča hitro in točno spoznavanje vrednosti posameznih uporov. Vzemimo kot primer upor, ozna¬ čen po sistemu, ki ga kaže slika 2. Denimo, da je upor rdeč, ru¬ men in rjav. Vzemimo našo pri- pravico in naravnajmo kroge ta¬ ko, da bo prišla rumena barva srednjega kroga na rdečo barvo prvega (velikega) kroga. Na isto mesto pomaknimo rjavo barvo najmanjšega kroga in že lahko prečitamo številke, t. j. vrednost upora 240 Q. Če boste pripra- vico pazljivo in točno izdelali, vam bo zanesljivo služila. Želi¬ mo vam mnogo uspeha. Ivkovič 88 mokri usmernik Za pogon miniaturnih elektro- motorčkov ali električne železni¬ ce, kakor tudi za napajanje iz¬ trošenih akumulatorjev potrebu¬ jemo istosmerni tok. V takšnih primerih se običajno poslužuje¬ mo usmernikov izmeničnega to¬ ka, transformiranega na ustrez¬ no nizke napetosti od 6 do naj¬ več 24 voltov. Usmerniki so lahko suhi ali mokri. Prvi so za¬ radi svoje priročnosti bolj v rabi, izdelani pa so iz železnih ploščic, na katere je nanešen ta¬ nek sloj polprevodnega selena. V novejšem času uporabljajo za usmerjanje tudi silicijeve diode. Takšne usmernike izdeluje elek¬ troindustrija, mi sami pa si jih ne bi mogli izdelati. Za amater¬ sko izdelavo pridejo v poštev le mokri usmerniki, za katere ra¬ bimo le: 4 kozarce za vkuhavanje (ve¬ likost 0,5 litra) 4 plošče iz železne pločevine (debelina 1 mm) 4 plošče iz aluminijaste plo¬ čevine (debelina 1 mm) 25 dkg jedilne sode (soda bi- karbona). Iz opisa pa tudi iz skice je razvidno, da takšen usmernik sestoji iz štirih celic. To je pač najboljša vezava, ki je v rabi tudi pri suhih usmernikih. Izgu¬ be so tako dokaj manjše, zato so ti usmerniki zelo uporabni. V čem pa je skrivnost takšnega »mokrega« usmernika, da lahko usmerja izmenični tok? Kot je razvidno iz skice, se v vsakem kozarcu nahaja ena plošča iz že¬ lezne in ena iz aluminijeve plo¬ čevine. Obe obdaja raztopina je¬ dilne sode v navadni vodi. Brž ko na plošči priključimo izme¬ nični tok, nastopi pojav elektro- ~ zzov Umawv\) —AWWV- 1Z-2