GLASILO OBČINE DOMŽALE
9. september 2005 - letnik XLIV, št. 10
r-y-r—i	ENKRATNA PRILOŽNOST SALONSKA VOZILA Fiat Punto 1.2 ACTUAL PLUS fMan. sem nta, ?!*»•»{.«••. MtaM) 2.32*.»« ST 1.790.000 SIT
WBIT/	
Čufarjeva 24, Vir pri Domžalah Tel.: 01/724 85 55 www.veit-team.sl	
	POLOŽNICE 10VP0L0G. 72 MESECEV OSEBNA IN DAVČNA
Kar o nekaj obletnicah in praznovanjih lahko berete v današnjem Slamniku, za prvo stran pa smo izbrali tradicionalno IIIANSKO TRŽNICO, ki sojo letos namenili kulturi, hkrati pa ob njej dobili tudi nov grb in zastavo KS Ihan.
Nova znanja in nova prijateljstva smo naslovili prispevek o 7. taboru mladih gasilcev v Libeličah, kjer je bilo, tako kot vselej doslej, prijetno, zato se mladi gasilci vedno radi vračajo v ta prijeten konec Slovenije
Ne le v slovenskih, temveč tudi v evropskih nogometnih krogih, zelo odmeva uspeh domžalskih nogometašev v dveh predkolih pokala UEFA, I Ispe-hi Nogometnega Muha Domžale so plod uspešnega dela nogometne stroke, pravilnosti poslovnega vodenja kluba, predvsem pa so posledica reda, ki so ga v delo kluba v zadnjih sezonah vnesli Stane Oražcm, predsednik kluba, športni direktor Nenad Protega in trener Slaviša Stojanovič, svoje pa so z odličnimi igrami ter prijateljstvom in sodelovanjem prispevali ludi igralci. Domžalski nogometaši so s eelolno organizacijo dela in vodenjem kluba postali v slovenskih razmerah vzor drugim klubom, hkrali pa dokaz, da »cvropskosl« dela zanesljivo pelje v Evropo. Iskrene čestitke in veliko Športne sreče tudi v prihodnje.
1'rvo tekmo v pokalu DEFA Domžal-'ani s Stuttgartom igrajo 15. septem-hra 2(105 v Nemčiji, povratna tekma
pa ho 2<>. septembra 2005.
Domžale: V
Tudi letos povabljeni na
DOMŽALSKO
HITOVO SEJMARJENJE
17. in 18. septembra 2005 v Domžalah, v Kolodvorski ulici
- bogata sejemska ponudba
- predstavitev društev in njihove
dejavnosti
- predstavitev starih obrti
■ nastopi znanih glasbenih skupin
- tekmovanje v kuhanju golaža
- bogat otroški program - delitev 40 m rolade
vrsta drugih presenečenj, ki vam bodo polepšali dneva.
Dobrodošli!
Naj bodo varne prav vse poti v šolskem letu 2005-2006
PORTAL*SI
WEB DESIGN
VSE ZA VASC PREDSTAVITEV,
I- pn5D8TAV,TEV^
», NA SVETOVNEM^SPLETU!!!
y        Tel.: 01/7E 19 «416 tnfo§oortal.8i
Ob prazniku krajevnih skupnosti mesta Domžale vas
Občina Domžale in Krajevna skupnost Venclja Perka Domžale
vabita na
slovesno odprtje obnovljenih ulic in cest v Studi
v petek, 23. septembra 2005, ob 17. uri
pred gasilskim domom v Studi. Dobrodošli!
AL WAGI
POT ZA BISTRICO 67, Domžale Tel.: 7225 630, 7225 634, e-mail: alwagl@stol.net, wwwalwagtsi
OLJNI KOTLI
Moj Abonma |o6
OBLIKUJ 81 SAM...
' *templl|ke In vizitke " flrevlrene ploičlce, \> tablice In priponke^ 721» 170
RAČUNOVODSKI SERVIS
ARIKS-RK d.o.o. 01 7244-627 * 031 854-560
Prava reMtev tame in za mojo družino.
XI Raiffeisen ILEASING
Pokličite m 565 97 85, www.dnpodfioia.com
Financiranje Vedenje projekt«:
•tf Raiffeisen ^> KREKOVA BANKA
M(6yN D
Občina Domžale in
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o.
obveščata,
da bo Jesenski odvoz kosovnih odpadkov Iz gospodinjstev potekal
od 10. do 14. oktobra 2005;
razpored zbiranja In odvoza nevarnih odpadkov, ki bo potekal
od 17. do 22. oktobra 2005,
bo objavljen v naslednji šlevdki.
adnapool
Adriapool d.o.o. Šuceva ulica 27, 4000 Kranj Tel..04/ 201 68 20 Fax: 04/ 201 68 21 e-mail: inlo@adriapool.coni http://www.adriapool.coni
Kulturni dom Franca Bernika
od četrtka. 1J do srede, 28.
INajdonosnejša ponudba. Eurotajc + do 680.000 SIT. AHAC&Co., d.o.o.
I* LOM M ve.
DOMŽALE
stran 2
Dober dan, dragi bralci in bralke
Vse nase ograje
Ljudje smo družabna bitja in pričakovati bi bilo, da si vsi prizadevamo, ali eelo prav želimo, da bi bili skupaj.
Pa že bežen pogled tako na novogradnje kot na starejše domačije, ki na posameznih območjih vztrajajo že desetletja, kažejo na to, da se vsi vse bolj ograjujemo. Zidamo dvo-metrske ograje, čez katere je pogled na sosedovo dvorišče povsem onemogočen, zidamo pravcate kitajske ali nekdanje berlinske zidove iz umetnega kamna, ki povsem onemogočajo pogled, ne le do najboljšega soseda (pa pri tem ne mislim na znanega trgovca), temveč tudi do najbližjih dreves. Nekateri se odločajo za zidove iz naravnega kamna z mogočnimi vrati iz kovanega žele/a. ki se bre/. volje lastnika nikoli ne odprejo. Kje so časi, ko so nas preganjale le lične tablice Pozor hud pes! Nekateri se odločajo za visoke žive meje. ki posegajo v pločnike in s svojo višino, včasih pa tudi širino, zastirajo poglede na ceste in morda celo povzročajo nevarnost. Le redki so zadovoljni z nižjimi žičnatimi ograjami, še redkejši ograj ali zidov sploh nimajo. Opazili pa smo celo (sicer res zelo redko), da so si nekateri svoje imetje ogradili s tablami in drugimi ovirami, česar smo bili doslej vajeni le iz tujine.
Zakaj je potrebno tako ograjevanje? Se bojimo raznih nepridipravov, ki najdejo priložnosti za svoja nečedna dejanja kljub visokim zidovom, ali pa le-tega. da bi sosedje gledali na naše dvorišče in bi jih potem morda morali celo pozdraviti ter z njimi spregovoriti kakšno besedo in to celo večkrat na dan? Smo res že vsi pozabili na čase. ko smo se prijazno srečevali s bližnjimi in daljnimi sosedi, si od njih celo kaj izposodili, če je v domači shrambi kaj zmanjkalo, se vabili na kave.' Smo pozabili res vse to?
Ograje in ograjice nas včasih ločujejo celo tako, da ne vemo. kdo je naš sosed. Je res potrebno tako zapiranje, ali pa bomo vsi skupaj poizkusili kljub ograjam in zidovom - ustvariti vsaj tanke vezi, ki nas bodo povezovale. Vsaj takrat, ko bomo od soseda ranili pomoč, ali pa bo kdo drug rabil našo pomoč?
Slamnik se ne ograjuje, ne želi biti ograja ali zid med uredništvom in svojimi bralci, niti med posameznimi strankami, čeprav včasih to ni najlažje. Pa tudi nobenega hudega psa nimamo, na katerega bi vas opozarjali, zato vas opozarjamo le, da tudi v prihodnje ne bomo objavljali žaljivih in nepodpisanih prispevkov. Se pa včasih zgodi, da si »naše« prispevke kdo »izposodi«, in večina bralcev ne ve, kdo si jih je »izposodil«, le čudno se jim zdi, da lahko enake prispevke z enakimi naslovi berejo celo v več glasilih. Zato ponovna prošnja našim dopisnikom in dopisnicam, naj ne pošiljajo enakih prispevkov na vse možne naslove. Ker ste nas v zadnjem času kar nekajkrat poklicali, zlasti iz šol in vrtcev, zakaj vaši prispevki niso objavljeni, bi vam radi le pojasnili, da je tovrstnim prispevkom namenjena, razen v izjemnih primerih, ena stran, in da bo tudi v prihodnje usmeritev uredništva, da se objavljajo najaktualnejši in da skušamo bralce in bralke seznanjati z življenjem in delom vseh šol in vrtcev.
Naslednja številka Slamnika izide 30. septembra, zato vaše prispevke pričakujemo do vključno 19. septembra 2005, tako kot navadno - po elektronski pošti in na disketah.
Vsem želimo prijetno jesen, veliko sadov vseh vaših prizadevanj v letu 2005 in nasvidenje do naslednje številke
Odgovorna urednica
Podpisana pogodba za
nakup vozila
za reševanje z višin
Bralci in bralke Slamnika dobro poznajo prizadevanja Občine Domžale, da bi kupili gasilsko lestev za reševanje iz višjih nadstropij stanovanjsko poslovnih objektov, ki jih je v naši občini kar nekaj. Po požaru v SPB 1 je vodstvo Občine Domžale
na pobudo županje Cvete Zalokar Oražem ponovno začelo akcijo, da bi zbrali denar za nakup lestve. Aktivnosti v prejšnjih letih namreč niso bile uspešne, saj večina povabljenih ni bila pripravljena sofinancirati nakupa lestve.
Tokrat je bila akcija uspešna. Občina Domžale je prispevala več kot polovico, svojo pomoč so obljubile vse sosednje občine, razen Občine Mengeš, in ko so odločitve za pomoč pri nakupu lestve podpisali tudi nekateri donatorji, med njimi so vsa večja podjetja in organizacije z območja Občine Domžale, je bila v začetku avgusta podpisana prodajna pogodba o nakupu vozila za reševanje z višin in gašenje požarov z lestvijo in pripadajočo opremo - avtolestev. Pogodbo o nakupu omenjene lestve sta podpisala podžupan Občine Domžale, Toni Dragar, v imenu prodajalca, ki je bil izbran na javnem razpisu po odprtem postopku za izbiro najugodnejšega dobavilelja, MI-STAR II d.o.o. Ljubljana pa Bri-gita Velše. Ob tem zapišimo še, da je zadnja podobna lestev v Slovenijo za potrebe gasilskih posredovanj prišla pred skoraj dvajsetimi leti. Vozilo za reševanje z višin in gašenje požarov z lestvijo in pripadajočo opremo - na kratko avtolestev, je bila prvotno namenjena le reševanju ljudi, z modernizacijo in dopolnitvijo opreme pa je z njo mogoče tudi gasiti požare, jo uporabljati kot razsvet-Ijevalni steber, dvižno ploščad, kot avtodvigalo, pa najbrž še kaj. Vozilo
ima mercedezovo podvozje ter met-zovo nadgradnjo in je zelo mobilno in okretno, omogoča reševanje v ozkih ulicah in med parkiranimi avtomobili, rokovanje z njim je izredno enostavno in hitro, izurjena posadka lahko začne z reševanjem oz. gašenjem že 45 sekund po prihodu na kraj dogodka. Košara omogoča reševanje do 280 kg teže naenkrat, kar pomeni navadno tri ljudi, lestev pa doseže višino (dolžnino) do cca 33 m in jo je mogoče uporabljati tako v višino, za posredovanje pri reševanju oz. gašenju iz višjih nadstropij, kot v dolžino v primeru potrebe posredovanja pri gašenju, ko je onemogočeno posredovanje od blizu. Zagotovljeno je dvojno varovanje, ima svoj agregat, za potrebe reševanja pa tudi nosila in potrebno dihalno tehniko.
Vrednost vozila je dobrih 125 mio sit, prodajalec pa bo zagotovil tudi usposabljanje za rokovanje z lestvijo, ki naj bi bila posredovana svojemu namenu do konca oktobra - v okviru slovesnosti ob mesecu požarne varnosti in 50-lelnice Gasilske zveze Domžale. Svoje mesto bo avtolestev našla v Centru požarne varnosti Domžale, kjer se bodo člani CPV ob pomoči serviserja primerno izobrazili in usposobili za rokovanje z avtolestvijo. Nova pridobitev zanesljivo prinaša več varnosti v primeru kakršnih koli nesreč v višjih nadstropjih naših stanovanjskih blokov ter v industrijskih objektih, uporabili pa jo bomo lahko tudi ob drugih priložnostih. Več o njeni uporabi in sofinancerjih pa ob slovesni predaji v mesecu oktobru.
0. u.
KS Preserje
Novi prostori
Občina Domžale je pred kratkim za delovanje Krajevne skupnosti Preserje kupila prostore v stavbi LIP v Pre-serjah, na Pelechovi cesli 15. S tem je
rešila dolgoletni prostorski problem le krajevne skupnosti, ki je bila ena redkih, ki ni imela svojih prostorov za delovanje organov KS. Prepričani smo, da bomo novi prostori KS omogočili še boljše delo. Občina je za nakup prostorov zagotovila blizu 10 mio sit.
U. z.
Varno in prijetno šolsko leto
Kako smo poskrbeli za varnost ob začetku šolskega leta
Novo Izoglbališče oz. avtobusno postajališča ob OS Dob bo pripomoglo k večji varnosti otrok na tam območju.
Več varnosti ob Osnovni šoli Ihan zagotavlja urejeno obračališče, ki staršem omogoča, da varno pripeljejo otroke do šole, urejeno je tudi parkirišče, ob ograji bližnjega vrtca pa je urejen tudi pločnik, doslej so morali namreč otroci, tako do šole kot do vrtca, po cesti.
Lepše osnovne šole
Razen v Osnovni šoli Dob, kjer bomo v prihodnje gradili prizidek, so na vseh šolah izkoristili počitniški čas za obnovo prostorov v okviru investicijskih vzdrževalnih del.
Tako so na Osnovni šoli Rodica pobelili šolske prostore, delno zamenjali tlake v učilnicah ter ob tem obnovili elektro instalacije, pričeli pa so tudi z menjavo oken, kar bo zaključeno do srede septembra.
Okna so na večjem delu centralne šole zamenjali na Osnovni šoli Domžale ter dokončali zamenjavo na starem delu Podružnične šole Ihan. Preuredili in sanirali so sanitarije in garderobe pri telovadnici, zamenjali so talne obloge v pisarniških prostorih ter uredili odvodnjavanje okrog atletske steze.
V veliki telovadnici Osnovne šole Venclja Perka je bil odstra-
njen pod in podlaga do temeljnega betona ter položena nova hidroizolacija, enako tudi lesena elastična podkonstrukcija s toplotno izolacijo. Položena je bila vodoodporna podlaga za parket ter nov klasičen parket. Vrednost sanacije tal je 20 mio SIT. Hkrati so v 13 učilnicah in zbornici zamenjali svetila, sanirali odtoke in obnovili umivalniške bloke ter zamenjali stensko keramikov - v učilnicah in jedilnici, sanirani pa sta bili tudi dve specialni učilnici za likovno in tehnično vzgojo.
Na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah so načrtovali sanacijo strehe, ki pa zaradi vremena v letošnjem poletju ni bila sanirana. Predvidena dela bodo opravljena v jeseni oz. do konca koledarskega lela.
Na Osnovni šoli Roje so v pritličju zamenjali okna in vrata - II. laza del ter obstoječa vzhodna vrata zamenjali z vrati iz ALU profila z avtomatskim odpiranjem.
U.Ž.
Ena izmed prioritetnih nalog občine Domžale je tudi zagotavljanje prometne varnosti - za vse občane in občanke, še posebej pa za učence in učenke, ki v teh dneh začenjajo novo šolsko leto.
Že pred leti smo zato v proračunu zagotovili posebno postavko, ki omogoča razreševanje najaktualnejših problemov prometne varnosti na naših šolskih poteh. Tako smo v lanskem letu uredili izogibališča oz. avtobusna postajališča v okolici Osnovne šole Venclja Perka in Osnovne šole Rodica in Roje, že prejšnje leto pa v okolici Osnovne šole Domžale. V letošnjih počitnicah pa je bila na vrsti ureditev avtobusnega postajališča pred Osnovno šolo Dob, prometna varnost pa se je izboljšala tudi /. gradnjo avtobusnih postaj v Selu pri Ihanu ter z prometno ureditvijo okolice Osnovne šole Ihan, kjer je nov parkirni prostor.
Pred začetkom šolskega leta so obnovljene tudi talne oznake - zlasti na šolskih poteh. Ob tej priložnosti pa bi rad vse šolarje in njihove starše opozoril, da so številne ceste in ulice v Občini Domžale zaradi številnih gradbenih posegov, povezanih z gradnjo plinifikacije, poškodovane in naj bodo v njihovi okoli še posebej previdni.
Za otroke, ki vsakodnevno v šolo odhajajo Iz Sela pri Ihanu In okolice, novo obojestransko avtobusno postajališče v Selu pomeni veliko pridobitev, ki je prinesla tudi manjkajoči pločnik.
Pred Podružnično osnovno šolo Dragomelj smo prvi šolski dan ujeli polovico letošnjih prvošoleov. Če bo šlo vse po načrtih, bodo drugI razred obiskovali že v novi Osnovni šoli Dragomelj.
V dneh pred začetkom šolskega leta so bile obnovljene tudi talne oznake, ki se sicer obnavljajo v skladu s programi skozi vse leto.
Občina Domžale, Svet za preventivo in vzgojo v prometu, šole, krajevne skupnosti in društvi ter Policijska postaja Domžale so se potrudili, da je bilo v prvih dneh na šolskih poteh zagotovljeno, da so starejši pomagali najmlajšim na poteh do šol ter domov. Občina je sofinancirala tudi oddajo, ki jo v ta namen pripravil Radio HIT.
Vsem šolarjem in šolarkam ter dijakom in dijakinjam želimo uspešno novo šolsko leto, vsem nam pa, da bi bile v letošnjem šolskem letu vse poti v naše šole varne.
Odgovorna urednica
SLAMNIK
Slamnik je glasilo I )biinc Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalee, ki je izhajal v letih 1925 (5 Številk), 1929 (2 Številki), 1934 (1 Številka), 1935 (1 Številka). Domžalee je izSel Se v letu 1958 (1 Številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec inje redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko seje preimenoval v Slamnik. Medi| SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno Številko 355.
Odgovorna urednica VliRA VOJSKA Tel.: 72-20-1(10 (041) 634 505. Pomočnik odgovorne urednice ŽIGA ("'AMLR-NIK, člani uredništva: SAŠA KOS, JANEZ STJBRIČ, BOODAN OSOI.IN, DARJA ANDRLJKA, JURE II.LRIN, ME I K A /111'ANF.K in ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRIiNA STARIĆ
Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo HRNA ŽAHJLK, tel.: 722-50-50, fax: 722-50-55, e-mail: infoii/ikd-domzale.si
URADNK URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16.
Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona 0 Dl)V (Ur. list RS, Stev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava Dl)V po .stopnji 8.5%. Priprava za lisk: IR image d.o.o,, Podgorje 61 b, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d., VevSka c. 52, 1260 Ljubljana Polje.
SLAMNIK-junij 200S
stran 3
DOMŽALE
W
Vodstvo občina skupaj z vodstvom Knjižnice Domžale skrbno spremlja zaključna dela. Predstavitvi le-teh ter nove knjižnice Je bila namenjena tudi tiskovna konferenca konec Julija, na kateri sta županja Cveta Zalokar Oražem In Marjan Gujtman. ravnatelj, s sodelavci novinarje povabila v prostore nove knjižnice.
V veselem pričakovanju
Nova Knjižnica Domžale
garderobo in večnamensko dvorano; levo na oddelek za otroke in mladino, kjer je poskrbljeno tudi za manjši prireditveni prostor.
Vzdolž te osf bodo ob stebrih locirani informacijski pulti. V osrednjem delu so v skladu Z standardi
splošnih knjižnic načrtovani regali oz. police s knjigami in ostalimi mediji. Vhod v knjižnico je urejen tako, da bosta tako poslovni kot knjižni center poslovala nemoteno, uporabnikom bosta na voljo stopnišče in dvigalo.
V. Vojska
Nova Knjižnica Domžale natl Mer-cator centrom v teh dneh dobiva končno podobo in v veselem pričakovanju pripravljamo svečano odprtje. Bi že bilo, pa se je zaradi zamude pri opremi malce zamaknilo.
In kaj vse bo v novi Knjižnici Domžale?
Na 2000 m2 bodo zagotovljeni bistveno ugodnejši pogoji tako za obiskovalce, bralce in zaposlene, predvsem pa bodo novi prostori omogoči I i polno razvitost knjižnične dejavnosti. Osnova knjižnici je po-
dolgovat prostor pravokotne oblike, ki je razdeljen funkcionalno, glede na vrsto dejavnosti, hrup in dinamiko gibanja uporabnikov. Prostor bo nudil udobno domačnost, saj je pri načrtovanju upoštevano učinkovito sožitje med funkcionalnostjo in estetiko. Vhod, kjer se predvideva največjo frekventnost, bo polkrož-no zamejen z razstavnimi panelami in vitrinami, v tem delu bo tudi iz-posojevalni pult. Levo in desno od pulta bo vzdolžno potekala glavna komunikacijska os: desno na oddelek za odrasle z odprtim delom in Studijskima sobama, sanitarijami.
Opravičilo
Vrata Knjižnice Domžale bodo žal še nekaj časa zaprta za vse uporabnike, saj izvajalci notranje opreme še niso dokončali svojega dela.
Iskreno se Vam opravičujemo za morebitne nevšečnosti in zadrege ter Vas hkrati naprošamo, da si želeno gradivo tudi v prihodnje izposojate v naših enotah v Mengšu, Moravčah, Trzinu in Šentvidu pri Lukovici, kjer bodo z veseljem poskušali nadomestiti rfianjko Naj Vas ne skrbijo pretečeni izpo-sojevalni roki, saj bomo Vaše izposojeno gradivo avtomatsko podaljševali do odprtja knjižnice. O datumu uradnega odprtja vas bomo pravočasno ob-vestilL danes pa vas obveščamo le o delnem odprtju nove KNJIŽNICE DOMŽALE, ki bo svoja vrata odprta v ponedeljek, 26. septembra 2005. Poglejte na www.knjiznica-domzale.si Hvala za razumevanje.
Vaši knjižničarji
Najbolj zvesti obiskovalci domžalske avtobusne postaje ste zanesljivo že opazili novost, ob kateri se Je mogoče odžejati z vodo. Nekateri ga imenujejo pltnlk, drugim Je bližje napajalnik, vsi skupaj pa smo nad nJim navdušeni, čeprav se nihče nI »upal« fotografirati ob nJem.
Pojasnilo
Gradnja komunalne infrastrukture v Ihanu
V letu 2001 je občina Domžale pričela /. izgradnjo komunalne infrastrukture v Ihanu. Najprej je bila na vrsti fckalna kanalizacija - od čistilne naprave preko Kamniške Bistrice po Dragarjevi ulici in Breznikovi cesti proti Domžalam.
V I. fazi gradnje kanalizacije po Dragarjevi ulici je bil obnovljen tudi vodovod in cesta. V II. fazi seje gradil zbirni tekalni kanal po Breznikovi cesti. V lil. fazi so bili delno zgrajeni sekundarni kanali na območju med Breznikovo cesto in Kamniško Bistrico, v nadaljevanju gradnje pa plinovod po Breznikovi cesti od Domžal proti centru Ihana.
V letošnjem letu se je gradila meteorna kanalizacija po cesti Na Ledinah, istočasno seje na tej trasi gradila tekalna kanalizacija, menjal vodovod, gradil plinovod in telefonska napeljava. Po izvedbi navedenih komunalnih vodih seje cesta ponovno asfaltirala. Vzporedno z gradnjo Na Ledinah se je obnavljala vodovodna napeljava po Preloški cesti
Sedaj se gradi meteorna kanalizacija po Breznikovi cesti od ceste Na Ledinah proti Krožni ulici, vzporedno se obnavlja vodovod. Meteorna kanalizacija in vodovod potekata po cestišču, elektro in telelonski kabli pa bodo v nadaljevanju položeni v pločniku. Zaradi globine in širine izkopov se morajo dela izvajati pod popolno zaporo prometa po Breznikovi cesti. Prečno na os gradnje kanalizacije m vodovoda potekajo komunalni priključki (voda, kanalizacija, elektrika, telefon). Vsi ti priključki potekajo nad meteornim kanalom in povzročajo težave - ovire pri gradnji, saj morajo biti priključki vseskozi v funkciji, kar pomeni, da imajo krajani kljub gradnji elektriko, vodo ipd. Gradnja meteorne kanalizacije je zelo zahtevna, saj so elementi meteorne kanalizacije (cevi, jaški), zelo težki, kar je ob vremenskih razmerah v letošnjem poletju povzročalo nemalo težav, saj se jih zaradi stabilnosti po višini ne da vgrajevati, če je podlaga preveč namočena.
Po vgradnji vseh komunalnih vodov bomo pričeli z obnovo in asfaltiranjem Brcz.nikove ceste.
Oddelek za komunalne zadeve
Podjetniški center Domžale
Od začetka do danes že 85 novih delovnih mest
Poleti jc v vseh podjetjih običajno (»s, da se naredi vsaj okvirni pre-jOed poslovanja v prvi polovici tekočega leta in podobno smo narc-'''I' tudi na našem centru. Ugotovili J."1", da se jc obisk podjetnikov in '•stih, ki to želijo postali, pa potrebujejo različne informacije pred ustanovitvijo svojega podjetja, v Primerjavi z lanskim prvim polšjem povečal za skoraj 50%, tako smo Iclos v prvem polletju za-bc'ežili 206 obiskov.
^k(>raj z,a 90% več pa je listih, ki so Podpisali pogodbe v piogramu vav-rskega svetovanja, ki ga izvajamo v sodelovanju z lavno agencijo RS 'a Podjetništvo in tuje investicije 111
K' sofinanciran Iz sredstev strukturne Politike (ESRR), Ministrstva za gospodarstvo. Ministrstva za delo, dru-
žino in socialne zadeve in Zavoda RS za zaposlovanje. V prvem polletju se je v program vključilo že:
• 69 podjetij, ki imajo do konca leta možnost koristiti sredstva za Svetovalne Storitve do skupne višine 24 mio SIT tet
• 54 brezposelnih oseb, ki imajo do konca leta možnost koristili 12,7 mio SIT svetovanj in usposabljanj. Razveseljiv je podatek, da seje v okviru lega programa, tudi s pomočjo Podjetniškega centra, v prvem polletju samozaposlilo 35 potencialnih podjetnikov, Od začetka delovanja eenlra (september 2003) pa se je M ta način odprlo že 85 novih delovnih mest.
Če za program še niste slišali, vam na kratko predstavljamo le bistvene informacije: program vavčerskcgn svetovanja predstavlja obliko podjet-
niške svetovalne podpore, namenjeno malim in srednjim podjetjem in vsem tistim brezposelnim osebam, ki se odločajo za samozaposlitev. Osrednja storitev programa je subvencionirano podjetniško svetovanje - splošno in specialistično:
• potencialnim podjetnikom je storitev svetovanja 100% subvencionirana,
• za mala in srednja podjetja in samostojne podjetnike je subvencija do 50%, od I. septembra dalje pa lahko koristijo do 1.000.000 Sit subvencij letno
Možno jc koristiti svetovanja iz praktično vseh področij, najbolj pogoslo pa se koristijo naslednja: pomoč pri pripravi poslovnih načrtov, finančno in računovodsko svetovanje, trženje in promocija, pravno svetovanje, delovno-pravna zakonodaja, pridobivanje nepovratnih sredstev iz programov EU, internacionalizacija in drugo.
Na centru smo v prvem policiju v sodelovanju z Območno obrtno zbornico Domžale in Občino Domžale organizirali tudi pet delavnic za podjetnike, preko 500 podjetij v naši bazi tedensko prejema elektronski bilten z uporabnimi informacijami Moj splet-
ni priročnik. Poleg tega smo pomagali pri vzpostavitvi Gradbenega grozda Domžale, v katerega je vključenih šest podjetij.
Trudili se bomo, da bo tudi jesen zanimiva in uspešna in da bomo podjetnikom lahko ponudili še dodatne storitve. Za konec obveščamo še vse podjetnike s sedežem v občini Domžale, da je na Občini Domžale še vedno odprt Javni razpis za posojila za pospeševanje razvoja podjetništva po res izjemno ugodni obrestni meri (šestmesečni Euribor + 0%) - na voljo je še 84 mio SIT posojil, zato pohitite s prijavo na razpis Za prijavo potrebujete tudi izdelan poslovni načrt, ki ga lahko izdelate s pomočjo svetovalcev v programu vavčerskega svetovanja, zato nas pokličite in se dogovorite za sestanek pri nas: ob ponedeljkih od 8.00 do 13.00 ure, ob sredah od 14.00 do 16.00 ure in ob petkih od 8.00 do 11.00 ure, tel. 7219-370, e-pošta: pc-domzale@vo-lja.net. Veseli bomo tudi vašega obiska na Šaranovičevi 21/a na Viru, v prvem nadstropju OOZ Domžale.
Nataša Pustotnlk Podjetniški center Domžale
Iskrene čestitke ob življenjskem jubileju
Profesor dr. Miroslav Stiplovšek
Letošnje poletje je naš častni občan, prof. dr. Miroslav Stiplovšek, praznoval življenjski jubilej - 70. rojstni dan. Strokovnjak na področju novejše zgodovine ter prizadeven delavec na področju kulture in raziskovalne dejavnosti, čigar prispevek je zelo pomemben tako za našo državo kot našo občino, je prijazen sogovornik, dober prijatelj, predvsem pa občan, ki vselej poudarja svojo pripadnost Domžalam ter skuša po svojih močeh prispevati k razvoju občine.
Z Domžalami je tesno povezan vse od rojstva 18. julija 1935. V našem mestu je leta 1946 končal četrti razred osnovne šole pri učiteljici Gizeli I Išeničnik, ki gaje pritegnila k delu v prvi povojni knjižnici v tedanjem Društvenem domu. Na domžalski nižji gimnaziji je na njegovo poklicno pot pomembno vplival ravnatelj in prof. zgodovine Milan Flerin Za njim je bil drugi Domžalčan, ki je po veliki maturi na kamniški gimnaziji študiral zgodovino na ljubljanski Filozofski fakulteti. V drugi polovici petdesetih let je deloval v Študentskem klubu Domžale in bil njegov predsednik ter v občinskem svetu za šolstvo zastopal študente. Tako je začenjal svojo pot javnega delavca, ki je vse svoje življenje z aktivnim delom v različnih organih, zlasti na področju kulture in izobraževanja ter raziskovalne dejavnosti, pustil neizbrisno sled. Iako je bil že leta 1963 izvoljen za občinskega odbornika in za predsednika sveta za kulturo. Kot priznanje za uspešno reševanje problematike ljubiteljske kulturne in knjižničarske dejavnosti ter spomeniškega varstva ga je Skupščina občine Domžale leta 1965 izvolila za poslanca prosvetno-kulturnega zbora Skupščine Slovenije. Najpomembnejše obdobje njegovega kulturnega delovanja pa se začenja leta 1971 z ustanovitvijo Kulturne skupnosti Domžale, kjer je tri mandatna obdobja opravljaj funkcijo predsednika skupščine. Do konca osemdesetih let je ta interesna skupnost v sodelovanju z občinsko skupščino uspela realno nekajkrat povečati dotedanja sredstva za kulturo, kar je omogočilo razmah vseh njenih panog, od ljubiteljske, glasbene, gledališke, likovne in folklorne aktivnosti, do varstva kulturne dediščine ter knjižničarske, arhivske in muzejske dejavnosti. Napredek teh dveh desetletjih delovanja Kulturne skupnosti je bil izjemen tudi v primerjavi z drugimi slovenskimi občinami, saj so bili v tem obdobju dejansko postavljeni temelji za uspešen razvoj profesionalne in ljubiteljske kulturne dejavnosti tudi za sedanji čas
Bil je pobudnik ustanovitve Likovnega razstavišča oziroma Galerije Domžale, v tem obodbju seje bogatil knjižnični fond in izboljševali prostorski pogoj) za delovanje Občinske matične knjižnice, ki jc v času pred-sednikovanja dr. Stiplovška v letu 1984, ob pomoči Skupščine občine Domžale ter pomoči donatorjev, dobila nove prostore v nekdanji stavbi Osnovne Sole Venclja Perka, hkrali pa je Občinska matična knjižnica, ki je dotlej delovala v okviru Delavske univerze, s sklepom Kulturne skupnosti postala prvi samostojni kulturni zavod v domžalski občini. Prizadeval si je tudi za področje spomeniškega varstva, kjer so bila večja dela opravljena zlasti z re-stavriranjem fresk in adaptacijami v številnih cerkvah, delno je bil obnovljen grad Krumperk, vzdrževani pa tudi spomeniki druge svetovne vojne. Velik je tudi njegov prispevek k v slovenskem in mednarodnem glasbenem življenju odmevnih poletnih festivalov klasične glasbe v hramu Jelovškove umetnosti v Groblja h
V sedemdesetih letih se je začela tudi organizirana skrb za varstvo občinskega arhivskega gradiva Kulturna skupnost je adaptirala začasno skladišče na K rum peric u. kjer je bila dalj časa tudi razstava pomembnih arhivskih dokumentov Prav dr. Stiplovšek je bil še posebej aktiven na muzejskem področju, saj sta Kamniški muzej in Gorenjski muzej Kranj sta na njegovo pobudo v Domžalah postavila razstave o kmečkem uporništvu, protiturških taborih in mlinih na Gorenjskem. Kamniški muzej je predstavil eks-
ponate z. arheoloških izkopavanj, na gradu Krumperk pa postavil več razstav Pri njih je strokovno sodeloval tudi Stiplovšek, ki jih je več oblikoval tudi samostojno. Z razstavno dejavnostjo ter s sodelovanjem v lokalnem glasilu Občinski poročevalec, kasneje Slamnik, je povezano tudi Stiplovškovo intenzivno preučevanje krajevne zgodovine, ki sega tematsko v čas njegovega preučevanja slovenske zgodovine, tp je od 19. stoletja do konca druge svetovne vojne, predstavil pa je tudi najstarejše omembe Domžal v zgodovinskih virih v 13. in 14. stoletju ter kmečkih uporih na domžalskem območju. Število člankov, razprav in samostojnih publikacij iz lokalne zgodovine obsega okoli sto bibliografskih enot, največ j ih je iz obdobja 1918-1945 oziroma iz problematike delavskega-sindikalnega in ljudsko frontnega gibanja v dvajsetih in tridesetih letih ter iz štiriletnega vojnega časa, zlasti o začetkih boja proti okupatorju ter o delovanju partizanskih enot in političnih organizacij. Zlasti s članki o slamnikarski domači obrti in industriji sega v 19. stoletje, problematiko razvoja različnih industrijskih panog na domžalskem območju pa je prikazal v obdobju do razpada prve Jugoslavije. Kot predsednik Kulturne skupnosti in odbornik sekcije za krajevno zgodovino pri Zgodovinskem društvu za Slovenijo je dr. Stiplovšek opravil pomembno organizacijsko in strokovno delo pri pripravi prvega simpozija o tej problematiki 1977 v Domžalah, z udeležbo okoli 200 zgodovinarjev i/, vse Slovenije. Obravnavali so splošno problematiko krajevne zgodovine in metodološka vprašanja ter značilnosti zgodovinskega razvoja domžalskega območja (Zbornik občine Domžale leta 1979), kasneje je bil na pobudo predsednika občinske skupščine Karla Kušarja, prof. zgodovine, v Domžalah še drugi simpozij o krajevni zgodovini.
Kot predsednik občinske raziskovalne skupnosti 1981 - 1985 seje ukvarjal predvsem s problematko raziskav za potrebe gospodarskih in družbenih dejavnosti ter spodbujanjem inovacijske aktivnosti. Sedaj je član upravnega odbora Muzejskega društva Domžale, ki je dal pobudo za slavnostno obeležitev osemdesetletnice razglasitve Domžal za trg leta 1925 Ta pomemben dogodek v domžalski zgodovini je dr. Stiplovšek predstavil z obsežno razstavo, ki jo je aprila 2005 v Galeriji Domžale organiziral Kulturni dom Franca Bernika, in s priložnostno brošuro Razglasitev Domžal za trg leta 1925 (60 strani). Za tehten prispevek k obogatitvi kulturne in zgodovinske podobe domžalske občine je dr. Miroslav Stiplovšek dobil njena najvišja priznanja, med njimi zlato Kersnikovo plaketo, zlato plaketo občine Domžale in naziv častni občan. To je kratek pregled življenja in ..domžalskega" dela prof. dr. Miroslava Stiplovška, ki z družino živi v Domžalah Odlikuje ga izredna prizadevnost, sistematičnost pri delu. predvsem pa je človek, ki vedno drži dano besedo, pa naj bo to pri sodelovanju v posameznem projektu ali le druženju s prijatelji, ki ga zaradi njegovega dela ter iskrenega prijateljstva izjemno cenimo. Cenijo pa ga tudi kolegi in prijatelji, ki bodo ob njegovem jubileju izdali Zbornik.
Ob njegovem življenjskem jubileju mu iskreno čestitamo in mu tudi v prihodnjih letih želimo veliko ustvarjalnih moči ter prijetnih trenutkov med nami
Cveta ZALOKAR ORAŽEM, županja Občine Domžale
IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK
stran 4
Spremenjena zakona
s področja
lokalne samouprave
V Državnem zboru smo tik pred počitnicami sprejeli spremembe dveh zakonov, prva ureja področje volitev na lokalnem nivoju, druga pa uvaja nekatere spremembe pri delovanju občin.
Pričakovanja v zvezi s spremembami volilne zakonodaje na področju lokalnih volitev so bila velika, nenazadnje je Slovenija v zvezi s tem zaradi izjemno slabega stanja na področju enakopravne zastopanosti žensk v politiki dobila že vrsto opozoril, zato je bilo pričakovano, da bomo tokrat naredili pomembne korake, da se to izboljša. Potem ko je leta 2004 sprememba Ustave prinesla določbe, ki dopuščajo posebne zakonske ukrepe za spodbujanje enakih možnosti obeh spolov pri kandidiranju, so se pozitivni učinki te rešitve pokazali ob volitvah poslank in poslancev v evropski parlament, saj so bile izvoljene 3 poslanke. Sistem kvot, kot ga nepopularno imenujemo, je prinesel rezultat in prepričana sem, da so volivci/volivke lahko zelo zadovoljni z delom naših evroposlank. Toda očitno je bilo to izvedeno le na področju, ki se dotika Evrope, za naš domači prostor pa tako smelih korakov nismo sposobni narediti.
Vlada in vladajoča koalicija sta sprva sicer pripravili pogumen predlog, ki bi prav gotovo prispeval k hitrim in bistvenim spremembam na področju zastopanosti žensk v politiki. Podatki in statistika namreč kažejo na katastrofalno zastopanost žensk v občinskih/mestnih svetih in županskih položajih. Leta 2002 je bilo namreč v občinske svete izvoljenih le 13 % žensk, v kar 30 občinah pa ni bilo izvoljene niti ene svetnice. V Sloveniji je v 193 občinah le 11 županj. Zaskrbljujoče je, da se njihovo število iz volitev v volitve ne povečuje, prisotna je stagnacija.
Slovenija je kot članica Evropske unije morala ukrepati, deležni smo bili številnih pozivov in nujnosti upoštevanja priporočil ter resolucij s tega področja. Prvotni vladni predlog, ki je sicer predvideval postopnost - ob prvih volitvah 25 % zastopanost, kasneje pa 40% - je bil dober, razumen, zahteval pa je seveda tudi zavzeto in resno delo političnih strank pri uveljavljanju žensk v politiki. Tudi časa je bilo še dovolj, saj je do pr-vih lokalnih volitev še leto in pol. Žal so se stranke koalicije prestrašile in predlog večkrat popravile, vsakokrat na slabše. Tako bo po sprejeti noveli zakona na prvih lokalnih volitvah obvezna le 20 % zastopanost žensk na kandidacijskih listah. To pa je pravzaprav nižji prag, kot je bil v Sloveniji že dosežen, saj je bilo že ob volitvah leta 2002 na listah povprečno 21,2 % žensk, obenem pa so bili argumenti poslancev iz koalicije na seji odbora za takšno popravljeno rešitev zelo neprepričljivi: ženske bo potrebno v politiko siliti, bile naj bi neizkušene, imele naj bi odpor do politike, druge interese, zlasti na področju družine in gospodinjstva, skrbi za moške... Problem naj bi bil velik zlasti v majhnih, vaških občinah, katerih nastanek pa bomo po spremembi zakona o lokalni samoupravi še bolj spodbujali.
Nihče pa ni govoril o tihi diskriminaciji, komolčarstvu, ki so ga moški bolj vešči, zaprtih poteh in oviranih karierah, neprijaznosti do žensk v politiki, ki ga izpričuje tudi Državni zbor, nenačrtnosti pri medijski zastopanosti političark, ki je nujna za uspeh. Nihče ni razmišljal o globljih razlogih za slabo zastopanost žensk v politiki in nujnosti po odpiranju prostora ter možnosti za kandidiranje žensk. O kvalitetnem premiku in prednostih, kijih prinaša enakomernejša zastopanost. Žal takšnega pozitivnega pogleda na stvar večina ne zmore jasno in iskreno izraziti.
V poslanskem klubu LDS smo zato pripravili amandma, s katerim bi ob prvih volitvah uzakonili 25 % zastopanost ter ob naslednjih 35%. Samo s takšno rešitvijo bi zares pokazali namen po spremembah in izboljšavah. Žal ta ni bil sprejet, tako da bo ob naslednjih volitvah leta 2010 potrebna 30% zastopanost in šele leta 2014 bo ta procent na »evropskih« 40%. Poleg tega se je koalicija premislila tudi glede zadrge, torej izmenjujoče zastopanosti obeh spolov in jo spremenila v nekakšen sistem vsakega tretjega mesta. Koalicija pa je s kasnejšimi spremembami umaknila prvotno napovedano še eno zelo pomembno spremembo - kot prag za vložitev kandidatne liste za neodvisne liste je želela dvigniti na 4% podpisov volivcev, kar bi praktično pomenilo
njihovo ukinitev, saj je ta prag izjemno visok, tako rekoč nedosegljiv. V Poslanskem klubu LDS tega nismo podpirali, saj menimo, da bi bilo ustavno sporno določiti ekstremno visok prag za kandidacijske postopke, ki bi bil lahko celo bistveno višji kot kasneje potreben prag za izvolitev. S tem je lahko kršeno načelo splošne volilne pravice. Koalicija je napovedala, da bo pri tej rešitvi vztrajala in jo skušala uveljaviti v jeseni z novo spremembo, s takšno rešitvijo pa jasno izraža namen, da se različne liste, ki zlasti na lokalni ravni vnašajo v politični prostor veliko novega in drugačnega, ukinejo. Takšne liste so v velikem vzponu tudi drugje v Evropi, na nek način pa so izražena nezaupnica neučinkoviti in preveč strankarsko disciplinirani politiki znotraj političnih strank. Za to na lokalni ravni prav gotovo ni nobene potrebe, razen namena, da politično lahko delujejo le še stranke in vanje vključeni predstavniki /predstavnice.
Druga zakonska sprememba pa je materija Zakona o lokalnih volitvah. Področje lokalne samouprave je bilo v zadnjem desetletju zakonsko spreminjano več kot desetkrat, kar vnaša v občine veliko nestabilnost, brezplodno ukvarjanje s formo in ne z vsebino ter vrsto problemov. To se nadaljuje in še povečuje, v PK LDS pa menimo, da bi bil čas, da bi končali z reformiranjem občin, njihovo neprestano delitvijo in se posvetili povezovanju ter nadgradnji lokalne samouprave - to je regionalizaciji. Zato menimo, daje še posebej slaba rešitev in sporočilo sprejete spremembe zakona, da odpira neprestano, stalno možnost ustanavljanja novih občin, kar bo tudi po opozorilih zakonodajno pravne službe lahko povzročalo velike zadrege v praksi, saj bo npr. nova občina že ustanovljena, potem pa celotno mandatno obdobje ne bo delovala in bo čakala na razpis naslednjih volitev. Ob tem se razgrajuje in tako rekoč ukinja tudi uveljavljeno načelo omejitve pri velikosti občine na 5000 prebivalcev, saj se skozi izjeme ta znižuje na 2000 - zato po našem mnenju lahko v naslednjih letih ponovno pričakujemo ustanovitev več desetin novih občin. In znane zgodbe o prepirih pri delitvi premoženja, zastojih pri razvojnih projektih, pravdanje po sodiščih o nasledstvu. .. Rešitev je nerazumna tudi zaradi novih stroškov, povečane birokracije ter finančnih posledic... Ne nasprotujemo, da se upošteva volja prebivalstva, vendar bi bilo potrebno vztrajati na razumnih kriterijih števila prebivalstva, opravilni sposobnosti novih občin in tudi zmožnosti samofinanciranja.
In pri tem, koje koalicija pokazala izjemno razumevanje in ponovno vzpostavila vse možnosti za nadaljnjo drobljenje občin menda zaradi preteklih napak in nedoslednosti, ki naj bi bile opravičilo tudi za podobno ravnanje v prihodnje - pa je po drugi strani popolnoma zatrla možnost ustanavljanja novih mestnih občin, četudi večina že ustanovljenih ne izpolnjuje v zakonu navedenih kriterijev, mnoge, ki jim tega v preteklosti ni uspelo zlobirati, pa jim zadostujejo. Pozivi občin, kot so Radovljica, Piran, Domžale, Krško, Jesenice, Trbovlje..., da se odpre tudi te možnosti, so ostali brez odziva. Situacija bo takšna, da bodo neurbana, vaška okolja, ustanavljala nove in nove občine, urbana, mestna okolja pa ne dobijo možnosti za ustanovitev mestnih občin in razvoj. V spremembah zakona se določajo tudi razlogi in postopek za razrešitev občinskih svetov in županov. Pri tem je treba poudariti, da bodo župani sankcionirani nesorazmerno ostreje in dosledneje v primerjavi z drugimi funkcionarji, saj na primer kljub neizvrševanju odločb ustavnega sodišča v SLO ni bil razrešen še nihče. Res je, da so ti prekrški objektivno dokazljivi, res pa je tudi, daje razrešitev zaradi takšnih zelo širokih kršitev zakonsko določena samo za župane. Pri tem je seveda nevarnost izrabe in politično pogojene razrešitve ali morda celo pogroma nad župani še večja, ker naj bi o tem na predlog vlade odločal parlament, kjer pa ni mogoča objektivnost, saj je ta povezan z vsakokratno večino, politiko in strankami. Pričakujemo lahko torej politične razrešitve, saj bi se moral postopek razrešitve županov, ki so izvoljeni na neposrednih volitvah, analogno s podobnimi funkcijami, npr. predsednikom države, po našem mnenju prenesti na sodno vejo oblasti - torej na ustavno ali upravno sodišče. Takšno rešitev smo tudi predlagali v svojem amandmaju, ki pa ni bil sprejet.
Cveta Zalokar Oražem, poslanka LOS v Državnem zboru RS
Skupaj si moramo prizadevati za varnost
Poslanec Evropskega parlamenta dr. Mihael Brejc (SDS/EPP-ED) se je po tragičnih napadih v Londonu udeležil razprav o nevarnostih terorizma in organiziranega kriminala, imel pa je tudi več intervjujev za CNN, BBC in druge televizijske hiše.
V svojih razpravah je izpostavil dejstvo, da se moramo naučiti živeti z. nenehno nevarnostjo terorizma in organiziranega kriminala. Po mnenju dr. Brejca ne moremo pričakovati da bodo le policija, vojska in varnostne službe zagotovile našo varnost, vsak mora nekaj storiti za svojo varnost in za varnost okolja, v katerem živi.
Evropske institucije morajo biti v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu bolj učinkovite in se hitreje odzvati, povečati pa je potrebno tudi nadzor na zunanjih mejah in vstopnih točkah v Evropsko unijo, meni dr.
Brejc. Države članice si morajo prizadevati za boljšo izmenjavo podatkov, poleg tega pa je potrebno okrepiti sodelovanje na tem področju tudi z Rusijo, Ameriko in arabskimi državami. Varnostne službe si prizadevajo za varnost pred terorističnimi napadi, vendar po mnenju dr. Brejca očitno niso dovolj učinkovite, zato je potrebno več pozornosti nameniti njihovemu delu.
Evropski parlament bo jeseni razpravljal tudi o zadržanju telekomunikacijskih podatkov, kot enem izmed prvih ukrepov po napadih v Londonu. Tako se bo dr. Brejc že septembra udeležil zasedanja Odbora za državljanske pravice, svoboščine in notranje zadeve, na katerem bodo sodelovali predstavniki britanskega predsedstva in britanske policije in na katerem bo predstavil svoje predloge za izboljšanje varnosti v Evropski uniji.
Nataša Šuštar
Tudi v letu 2005 je potekal (po)letni tabor SDS v Lepeni
Že precej let člani SDS poleti prihajamo v Lepeno, eno najlepših dolin ob reki Soči, ter skupaj preživimo nekaj prijetnih, dopustni ških dni. Trudimo se, da z bogatimi aktivnostmi popestrimo vsakodnevna dogajanja. In teh nikdar ni malo.
Tako npr. organiziramo rafting po reki Soči, vrsto planinskih pohodov (tudi na Triglav), prijetna popotniška predavanja z diapozitivi, posebno skrb pa namenjamo tudi mladim, saj vsako leto poteka vrsta družabnih in športnih aktivnosti, pri katerih se mladim pridružijo tudi starejši.
Kaj vse je bilo v letošnjem programu tabora, ki je potekal od 29. julija do 7. avgusta. Prvi danje bilo seveda potrebno urediti tabor, postaviti šotore ipd.,' sledil je družabni večer. Naslednji dan je bilo slavnostno odprtje tabora SDS 2005 v Kampu Klin, nato pa smo se cel dan zabavali ob družabnih igrah, primernih za vse udeležence. Po večerji smo si z navdušenjem ogledali predavanje ob diapozitivih z naslovom »Med avstralskimi kenguruji in indonezijskimi otoki«. Naslednji dan je sledila že prva gorska tura, od-
pravili smo se na piknik v gore, in sicer smo se podali na 1.597 metrov visoki vrh (Nemške glave), zvečer pa smo za vse pripravili družabni večer ob tabornem ognju. V naslednjih dneh je sledila še vrsta zanimivih dogodkov; tura na Škr-latico (2.740 m), rafting po reki Soči, peka postrvi, tura na Travnik (2.256 m), plezanje na bol-vanih v Trenti, tombola, tura z gorskimi kolesi, na posebnih tematskih večerih so se predstavili seniorji in seniorke SDS, pa tudi Ženski odbor SDS in mladi člani SDS. Za zaključek pa smo se podali na našo najvišjo goro, že stoletja znani simbol slovenstva, Triglav (2.864 m). 7. avgusta smo si ob zaključku tabora obljubili, da se naslednje leto zopet vidimo ter preživimo nekaj prijetnih poletnih dni v dolini Lepene, ob reki Soči, našem gorskem biseru. Boste naslednje leto prišli tudi vi? Vsekakor ste vabljeni, podrobnejši program pa boste, kot že vrsto let, našli tudi na spletni strani SDS Domžale.
Janez Stibrič. tajnik In tiskovni predstavnik SDS Domžale
Vsako leto v Kampu Klin v dolini Lepene ob rek) Soči v Trenti poteka Letni tabor SDS.
Politika d.o.o.
Že od časa njenega nastanka za politiko velja, da je način urejanja javnih zadev in delovanje za obče dobro ljudi, v kar so seveda všteti vsi državljani (občani, evro-pejci). Torej, ne zgolj in samo tisti, ki so izvoljeni v parlament in imenovani v druge državne (občinske, evropske) institucije. Tako bi vsaj moralo biti.
Danes pa je stvar nekoliko drugačna. V svetu političnega marketinga je pomembno biti zraven povsod tam, kjer se nekdo deklarativno zavzema za pravičnejše delovanje v dobrobit ljudi. Vsako nepojavljanje v okviru konkretnih družbeno-političnih kampanj in akcij je zapravljena priložnost, saj se nikjer ne vidi imena konkretne interesne skupine ali politične stranke, ki ji pripadaš, kar pomeni, da praktično ne obstajaš. To je vsekakor najhuje, kar se ti lahko zgodi, vsaj takšno je splošno prepričanje. Najsi bodi tvoje politično agitatorstvo še tako (ne)učinkovito, je slednje še vseeno bolje, kot biti nekdo, ki je brez identitete. Naj bodo dragocena materialna sredstva porabljena za še tako (nekoristne propagandne namene. Ponovno bolje, kot da te ni. Samo ozrimo se okoli sebe in si oglejmo čedalje bolj impozantne in razkošne jumbo plakate, časopisne oglase, reklame, letake itd. in si skušajmo predstavljati milijone porabljenih namenskih sredstev, v primerjavi s sredstvi, ki so porabljena za reševanje dejanskih problemov. Ni res, da je najbogatejša vojaška ali farmacevtska industrija, še neprimerno več sredstev se porabi za (samo)promocijo. Gre za način življenja Raztrobiti, kdo pravzaprav smo, stane več, kot je vredna katerakoli multikorporacija na svetu. Le katera firma si še lahko privošči, da nima lastne internetne strani, katera multina-cionalka, da nima lastnih proizvodov prepoznavne blagovne znamke in kateri posameznik, da nima vsaj osebne vizitke. Vse našteto Vzbuja varljiv občutek nekakšne kvalitete, ki naj bi obstajala za vso to atraktivno embalažo sočasno pa spodbuja še občutek lastne pomembnosti. Niti ne tekmujemo več toliko v kvaliteti izdelkov in storitev, pač pa v bolj ali manj sofisticirani in udarni propagandi. Zmaguje »šok terapija« in parodija na parodijo, ki smo ji včasih rekli življenje. Slednjega namreč ne moremo več tako imenovati, saj doživljamo neskončno število ponovitev brez prave vrednosti. Občutek »istosti« je vseprežemajoč, kljub neprenehnim delitvam na vaše in naše, črne in bele, leve in desne, majhne in velike itd. Vsekakor se nam zdi vredno pripadati vsaj nekam, obenem pa nas niti najmanj ne zanimajo motivi listih na nasprotni strani. Šteje zgolj golo dejstvo razlike, ki med nas zariše neizbrisljivo črto, vsemu pompu o drugačnosti in enakopravnosti navkljub. Naše navade se namreč spreminjajo neprimerno počasneje, kot smo si tO pripravljeni tudi priznali. Nismo niti rasisli, šovinisti, homofobi, niti nismo kapitalisti. V vse našteto nas silijo zgolj bivalne razmere. Pa smo zato kaj manj odgovorni?
Žiga Čamernlk, predsednik SD Domžale
Aktualno o kmetijstvu
Predstavniki Slovenske kmečke zveze (SKZ) pri Slovenski ljudski stranki so avgusta predstavili svoje poglede na aktualne dogodke v kmetijstvu. Ob tem so zaskrbljeni zaradi razdora med kmeti in kupci, vlada pa po njihovem ne izkorišča dobrih izhodišč, ki smo jih na tem področju dosegli na pristopnih pogajanjih EU.
Vse vpletene zato pozivajo k povezovanju. Po mnenju SKZ je ohranitev kmetijstva naloga vseh Slovencev, za to pa sta potrebna strpnost in sodelovanje. SKZ zavrača trditve nekaterih, da so za drag kruh krivi kmetje. Pšenica ima namreč v ceni kruha le petodstotni delež, kar pomeni, da bi jo lahko kmetje oddajali zaslonj, kruh pa bi kljub temu še vedno stal 250 in več tolarjev. Slovenija je v EU očitno vstopila stopila nepripravljena, saj industrija pritiska in zbija cene kmetom. V SKZ zato razočarani ugotavljajo, da bi bilo za vlado morda najbolje, če kmetom namesto subvencij plačuje socialno pomoč, za košnjo trave na praznih njivah pa zaposli delavce.
Predsednik SKZ, Ciril Smrkolj, je opozoril, da je organiziranost v Sloveniji izredno slaba ter pozval zadruge in zadružne sisteme, da se takoj povežejo z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Že zdaj je potrebno
definirati okvirne pogoje za ceno pšenice v prihodnjem letu, za dokončne pa bi se, tako kot delajo to v Avstriji, dogovorili tik pred žetvijo. Tako sklenjene pogodbe bi morale biti večletne in bi morale omogočati znosen dohodek kmetom, prispevale pa bi tudi k odločanju na malih kmetijah. Po mnenju predsednika Smrkolja so za razdor med kmeti in potrošniki krivi tudi tisti, ki želijo kmetijstvo izenačiti z. dobičkonosnimi gospodarskimi programi, kar pa preprosto ni mogoče. Afere, ki so izbruhnile v kmetijstvu, moramo reševati strpno, saj nas nestrpnost razdvaja, je povedal Smrkolj, skrbi pa ga tudi, daje leta 2000 kar 85 odstotkov slovenskih kupcev zaupalo domači hrani in podpiralo kmeta, danes pa je takih le še 20 odstotkov ali manj.
Predsednik programskega sveta SKZ, mag. Janez Kramberger, ugotavlja, da se dohodkovni
položaj v kmetijstvu po vstopu v EU slabša. SLS je resda ves čas skrbela za področje kmetijstva in si ga prizadevala približati evropskemu kmetijstvu, iluzorno pa bi bilo pričakovati, da bi uspeli v desetih letih strukturno, izobrazbeno in starostno popolnoma spremeniti to področje. »Če vlada M bo začela reševati teh vprašanj, bomo jeseni kot partnerji v vladi postali bolj glasni, v skladu s koalicijsko pogodbo tako pričakujemo usklajevanj1-' mnenj o dohodnini, saj sta na silo sprejeto davčno zakonodajo LDS in SI) to kritizirali tako SDS kol NSi,« je dejal Kramberger. Zakonodaja, ki obdavčuje tudi subvencije in sredstva iz programa Sapard, ni življenjska in bo nekaterim prinesla bankrot, zalo SKZ čim prej pričakuje predloge za spremembe.
RR
""Stovanaka ljudska »trunka-*
\IO/llt,|l    II M Pil \IISI H 2B0S
Vabilo na 14. tabor SLS v Mozirje
Slovenska ljudska stranka organizira že 14. tabor, ki bo to nedeljo, II. septembra, v Mozirskem gaju. Začetek s sveto mašo ob desetih dopoldan, ob pol enih pa nagovor predsednika Janeza Podobnika.
Vabljeni, da nedeljo preživite v prijetnem druženju ob domači glasbi z ansamblom Alpski kvintet, Ireno Vrčkovnik, ljudskimi pevkami Pušeljc, ansamblom Spev in drugimi ter sodelujete v našem nagradnem
žrebanju in humanitarni akciji za pomoč otrokom!
Za pijačo, jedačo in sproščeno vzdušje v vsakem vremenu bo poskrbljeno!
Odhod avtobusa v nedeljo, ii. septembra 2005, ob 8.00 s parkirišča pri marketu TUŠ v Dobu pri Domžalah. Prijave in informacije po telefonu na: 041 967 418 (Rado) ali 040 .308 227 (Rok) Vljudno vabljeni!
stran
25. SEPTEMBER 2005 - REFERENDUM O ZAKONU O RTV SLOVENIJA
LDS Domžale pred referendumom o RTV
25. septembra 2005 bomo glasovali PROTI
25. septembra 2005 bo referendum o vladnem zakonu o Radioteleviziji Slovenija, na katerem bomo odločali, kakšno javno radiotelevizijo želimo. Odločali bomo, ali se bo politično podrejanje v gospodarstvu, na tožilstvu, v sodstvu, v policiji, v protikorupcijskih organih, javni upravi in drugje razširilo tudi na medije. Ob vedno novih aferah, povezanih z delovanjem vlade, se vse bolj potrjuje pravilnost naše odločitve o nujnosti referenduma. Pomembno je ohraniti javno televizijo, ki bo omogočala neodvisno in nepristransko delo novinarjev.
Novinarji so kot predstavniki četrte veje oblasti upravičeni delovati v skladu s svojim prepričanjem, objavljati informacije, ki so v interesu javnosti, pri čemer jih ne sme nihče omejevati in ustrahovati. Sedanja oblast pa želi z Zakonom o Radioteleviziji, z nadzorom in cenzuro narediti vladno trobilo. Če bo prišlo do uveljavitve Zakona o RTV Slovenija, javna RTV ne bo več dobrina vseh. temveč bo zasebna zapisovalka vladi všečnih zgodb. Tako bomo posredno zmanipuli-rani vsi. Očitno je, da sedanja oblast ne želi dopuščati mnogoterih, raznovrstnih nazorov in pogledov na svet. Želi in razume le en pogled in eno resnico, enoumje! To je v popolnem nasprotju s temeljnimi liberalnimi vrednotami, kot so: svoboda, demokracija, nepristranska obveščenost, javni dialog idr. Te vrednote smo v zadnjih letih v Sloveniji skupaj gradili, razvijali ter utrdili s prizadevnim delom in zavzemanjem. Zdaj je napočil čas, da se za njih ponovno borimo!
Zato referendum o RTV ni samo referendum za javno radiotelevizijo, je referendum za svobodo izražanja, za demokratično odločanje, za pravico misliti in govoriti drugače, hkrati pa pomeni odločen NE cenzuri in totalitarni oblasti, ki hoče početi, kar jo je Volja, mimo zakonov brez širokega družbenega soglasja in mimo volje ljudstva.
Liberalni demokrati smo: PROTI politični podreditvi javne RTV Slovenija.
PROTI oblastni aroganci vladajoče koalicije.
PROTI cenzuri in strankarskemu nadzoru novinarjev.
PROTI vrnitvi v totalitarizem.
PROTI režimskim medijem.
Liberalni demokrati posebej opozarjamo:
Oblast si želi podrediti javno Radiotelevizijo Slovenija
Zakon spreminja Radiotelevizijo Slovenije iz javne v vladno, saj prek sestave nadzornega in programskega sveta povečuje vladno/koalicijsko kontrolo nad upravljanjem in vodenjem RTV Slovenja. Oblast hoče radiotelevizijo, ki bi delovala izključno v njenem interesu, vladajoča politika želi postati absolutna, imeti vse vzvode v svojih rokah. To bo omogočalo izvrševanje cenzure, narekovanje svoje resnice, gledanje na svet skozi enobarvna oblastniška očala. Zakon tudi omogoča oziroma širi možnost verske in politične propagande. Javna in ne vladna Radiotelevizija Slovenije, radiotelevizija, ki deluje od javnosti, za javnost in v imenu javnosti je vsesplošni javni interes. Gledalci in poslušalci bodo svoj protest zoper politizacijo javnega zavoda izrazili z daljinskim upravljavcem oziroma s preklopom na druge programe - komercialne in/ali tuje. Želimo, da to naredite že prej, na referendumom z odločnim PROTI.
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Oblast ne posluša nikogar, na pomisleke, vprašanja in predloge zainteresirane javnosti odgovarja z molkom ali argumentom moči: tako bo, ker smo mi tako rekli.
Priprava takšnega zakona zahteva široko družbeno soglasje, o čemer pričajo številni protesti in nestrinjanje stroke in akademske sfere, še posebej novinarjev, vključno z Mednarodno zvezo, ki vključuje novinarje iz 35 držav. Vlada se na nestrinjanja v procesu sprejemanja zakona ni ozirala Na argumente, ki so jasno kazali na slabosti in nesprejemljivost takšnega zakona, je koalicija odgovarjala z molkom in to počne še naprej.
Oblast si želi podrediti novinarje in cenzurirati njihovo poročanje
Zakon je konceptualno nesprejemljiv in ogroža ustavno zagotovljeno pravico do obveščenosti (javnosti) in do svobode izražanja (novinarjev, urednikov idr). Posega v neodvisnost novinarjev in zmanjšuje možnosti nepristranskega poročanja. Koncept Zakona o RTV sledi ideji, ki jo je pokazala že novela Zakona o javnih uslužbencih -podrejanje, nadzor ter discipliniranje urednikov in novinarjev na RTV.
Zakon ne rešuje vprašanja kakovosti programa
Lahko pa predvidevamo, da bo programski svet politično podrejen trenutni oblasti in bo tako pomembno vplival tudi na radijske in televizijske vsebine. Tako bo poročanje politično in ideološko pristransko. Konkretno lahko to pomeni, da bomo gledali npr. drugačen, pristranski IV dnevnik. Če poenostavimo: na svet bomo gledali skozi enobarvna očala, sporočila na TV bodo enoumna, s čimer se bo gledalcem pralo možgane, kar pa pomeni, da bo program samo še slabši, saj drugačen tudi ne more biti, če ga bodo oblikovali po svojih željah vladajoči politiki.
LDS Domžale
25. septembra na referendumu podprimo Zakon o RTV Slovenija
25. septembra 2005 bomo državljani in državljanke na referendumu odločali o podpori novemu Zakonu o RTV Slovenija. Čeprav se v SDS zavedamo, da je referendumska pobuda s strani LDS in SD na podlagi zakonodaje povsem legitimna, pa vseeno ne moremo mimo tega, da bi obe stranki, ki sta zahtevali razpis referenduma, lahko našli primernejši in za davkoplačevalce cenejši način.
In zakaj v SDS podpiramo sprejeti Zakon 0 RTV Slovenija? Uvodoma je potrebno povedati, da je Radiotelevizija Slovenija največja kulturna ustanova v Republiki Sloveniji, ki bi morala v najširšem obsegu in na najbolj dostopen način plemenititi in bogatiti nacionalni prostor s kulturnimi vsebinami. Pomembno poslanstvo njenega programa je informiranje, izobraževanje, spodbujanje aktivnega odnosa državljanov do družbe, časa in sveta, v katerem živijo.
Doslej je ta javni zavod urejal in ga še ureja zakon, ki je neprimeren, pomanjkljiv in zastarel. Posledice sedaj veljavnega zakona so bile omejevanje informacij oz. dokazani poskusi cenzure npr. poskus preprečitve predvajanja oddaje Zamolčani
- moč preživetja in posegi funkcionarjev LDS v program - med številnimi sta javnosti najbolj znana primera zadržanje poročila novinarja Rajka Geriča o vladnem letalu v času Ropove vlade ter vsiljevanje navodil o referendumski kampanji o oploditvi zdravih samskih žensk, ki jih je prejel odgovorni urednik od takratnega ministra LDS g. Kebra, zaradi česar je protestno odstopila novinarka - voditeljica soočenj. Na ključna mesta v organih javnega zavoda RTV Slovenija so lahko prišli vodilni ljudje podjetij, ki z RTV Slovenija tudi poslovno sodelujejo, pri čemer gre vsaj za konflikt interesov, če že ne za korupcijo. Predvsem pa gledalke in gledalci ter poslušalke in poslušalci namesto dobrega programa, do katerega so s plačilom prispevka nedvomno upravičeni, zlasti v zadnjem obdobju dobivajo večkratne ponovitve enih in istih oddaj.
Stanje v javnem zavodu RTV Slovenija je - zaradi sedaj veljavnega zakona - naslednje:
- zakon, ki je v veljavi, je po odločitvi Ustavnega sodišča že dvanajst let v neskladju z Ustavo Republike Slovenije
- v zadnjih letih je prišlo do občutnega programskega siromašenja RTV Slovenija
- nepreglednost v poslovanju in neodgovornost sta že pripeljali do težav v poslovanju celotnega javnega zavoda
- zasebni in politični interesi so pripeljali do trgovanja z delnicami, vendar se ne
ve, kakšne so bile provizije in kam bo šel denar od milijardnega izkupička prodanih delnic, čeprav gre dejansko za razpolaganje s sredstvi, o katerih mora biti javnost natančno obveščena (takšni posli so za javne zavode povsem nedopustni)
RTV Slovenija še do danes ni javno predstavila natančnega pregleda porabe denarja (po zgledu BBC), čeprav gre predvsem za denar vseh plačnikov RTV prispevka, saj državljanke in državljani RTV Slovenija plačujete prispevek v skupnem znesku okoli 24 milijard SIT, kar je 80% vseh sredstev, s katerimi razpolaga RTVS
na RTVS je bil in je še prisoten izrazit vpliv politike, kar povsem nedvoumno in jasno priznavata prvaka opozicijskih strank. V pismu Tonetu Ropu je Borut Pahor nedavno tega pogumno zapisa) vso resnico: »Spomni se, dragi Tone, kakšen vpliv je imela Tvoja stranka na medije cel čas tranzicije. Z zakonom in mimo njega.«. Rop je Pahorju na to užaljeno odgovoril z dejstvom, daje na čelu RTV Slovenija pač bivši predsednik (ZL)SD
SDS
Če iskreno želite boljši program, z glasom ZA na referendumu 25. septembra podprite novi zakon o Radioteleviziji Slovenija. Vaš glas ZA novi zakon o RTV Slovenija pomeni odločitev:
1. ZA bolj pester in bolj kvaliteten program javne radiotelevizije
2. ZA pravico novinarjev do svobodnega poročanja
3. ZA bolj varčno poslovanje in za manjši RTV prispevek
4. ZA več kulture, dobre zabave in več kvalitetnih informacij
5. ZA enaka merila za vse ter za uravnoteženo in profesionalno poročanje
6. ZA možnost, da pri vodenju RTVS sodelujejo vsi, ki jo plačujejo
7. ZA evropsko primerljiv zakon, ki bo odpravil neustavnost
8. ZA ločitev informacije od komentarja
9. ZA pravico ljudi, da bodo seznanjeni, kako se porablja njihov denar
10. ZA to, da bo konec prepirov med predsednikoma LDS in SD o tem, katera od teh dveh strank bolj politično obvladuje RTV Slovenija
Vabimo Vas, da se referenduma udeležite in glasujete ZA novi zakon o RTV Slovenija. Vaš glas ZA novi zakon o Radioteleviziji Slovenija bo odprl možnost za boljši program javne radiotelevizije ter celovito uresničevanje Vaše ustavne pravice do objektivne informacije, vključno z Vam stalno dostopno informacijo o tem, kako RTV Slovenija porablja Vaš denar. Podrobnejše informacije na to referendumsko temo pa lahko preberete tudi na spletni strani SDS Domžale.
Janez Stlbrlč.
tajnik In tiskovni predstavnik SDS Domžale
M Si
Novo Sloveniju
Pred septembrskim referendumom
Samo za boljši program na RTV Slovenija gre!
Pred pisanjem člančiča za jesensko številko Slamnika sem se odločil prebrati Zakon o radioteleviziji Slovenije (ZRTVS-1), ki ga je sprejel Državni zbor republike Slovenije na seji dne 22.6.2005. Najbrž ga nikdar ne bi prebral, toda prvi referendum pod oblastjo nove vladajoče koalicije me je »prisilil«, da ga preberem. Ga boste tudi vi?
»Radiotelevizija Slovenija (v nadaljnjem besedilu: RTV Slovenija) je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena...« Take so prve besede 1. člena, vseh pa je natanko 54. In v katerem členu tiči jabolko spora, ki je naredilo vročo politično jesen? Poslanka poslanske skupine Nove Slovenije, Marjetka Uhan, je v avgustu na novinarski konferenci vodij poslanskih skupin vladajoče koalicije dejala, "da je največ polemike s strani opozicijskih poslancev bilo na račun sestave in imenovanja programskega sveta, kar je tudi pripeljalo do razpisa referenduma, ki bo v nedeljo, 25. septembra 2005.« V nadaljevanju je Uhanova poudarila, da bodo v Programski svet lahko kandidirali predstavniki vseh oblik civilne družbe in ne samo izbranci. Zaposleni, torej tudi novinarji, bodo izvoljeni v programski, kot nadzorni svet in tudi preko predstavnika sveta delavcev prisotni na vseh sejah omenjenih teles . Zakon se dela novinarjev nikjer neposredno ne dotika.
V Novi Sloveniji pričakujemo, da bodo novinarji profesionalni, neodvisni, avtonomni, in bodo poročali nepristransko in celovito. V Novi Sloveniji smo prepričani, daje volivcem vseeno, kdo sedi v programskem svetu in kdo potrdi člane omenjenih organov. Za volivce je pomembno, kakšen je program in njegova vsebina ter višina položnic za RTV naročnino. Zanima jih tudi finančno poslovanje RTV. V preteklosti se je javna RTV ubadala z milijard-no izgubo, hkrati pa trgovala z delnicami brez obveščanja javnosti.
I 'hanova je na novinarski konferenci še poudarila, »da zahtevamo pregledne finance, pozitivno poslovanje in kvalitetne programe.« V Novi Sloveniji bomo naredili vse, da se bodo volivci udeležili referenduma in glasovali za zakon. En teden prej bomo imeli tabor N.Si v Ljubljani, kjer bomo volilce seznanili z vsebino referenduma. Sicer pa menimo, da je ta referendum nepotreben in da se opozicija igra z volilci. saj se referendum ne sklicuje za vsak zakon. Menimo, da je veliko več drugih problemov, s katerimi bi se morali ukvarjati tudi v državnem zboru. 600 milijonov davkopla-čevalskega denarja bi tako lahko uporabili na različnih področjih, npr. za socialo, izobraževanje itd.
Vsekakor pa se referenduma nameravamo udeležiti, kajti sprejeti zakon o javni RTV je evropsko primerljiv, ustavno nesporen in sprejemljiv za večino državljanov Slovenije. Mnenju oziroma stališču se seveda pridružuje tudi OO N.Si Domžale! Glasovali bom ZA zakon!
Bogdan Osolin
tiskovni predstavnik 00 N.SI Domžale
GLASUJTE 25.9.05
javna rvf   ■• ■
V septembru v Državnem zboru
O gasilski zakonodaji, pred nami je referendum o RTV
PROTI vladni RTV
Ker je med drugim mnenje LDS o neprimernosti Zakona o RTV podprlo več kot 100 podpisnikov civilne Pobude za predhodni zakonodajni ■"eferendum ter Državni svet RS. je Poslanska skupina LDS, katere članica sem, skupaj s poslansko skupino Socialnih demokratov vložila Pobudo za referendum o Zakonu o Rl'V. Nikoli nismo trdili, da je obstoječi Zakon o RTV idealen, prav •ako tudi način vodenja ni bil več Primeren, toda pričakovali smo, da '•o novi zakon boljši, da ne bo slal>-*'t ne pa da bo sestavni del strategije "ovc oblasti, ki državo očitno razume kol svojo lastnino in želi medije zlorabiti za strankarske in oblastne "■"nene.
''ti tem smo opozorili zlasti na nevarnost omejevanja avtonomije javnega "ledija, ki se kaže v
načinu imenovanja članov programskega in nadzornega sveta, saj "O večino le-tch imenovala vladajoča Koalicija;
nejasni Ureditvi financiranja programa, namenjenega prenosom sej Državnega zbora RS;
neurejenemu delovanju programov 'tatUSOm posebnega namena
Ob tem pa zakon (udi:
- ogroža ustavno zagotovljeno pravico do svobodnega govora;
- ogroža svobodo izražanja novinarjev in urednikov;
- zmanjšuje možnost nepristranskega poročanja;
- daje vladajoči politični garnituri možnost nevarnega vpliva na javni servis.
/ ZakonOTII Vlada Republike Slovenije ust v ir|a SVOJO televizijo, |Jvno televizijo spreminja v vladno, kjer bo lahko Vlada' la ter uvajala politični nadzor in cenzuro. Zakon 0 RTV sledi cilju podrejanja, nadzora in discipliniranja urednikov in novinarjev na RTV, čeprav mora biti javna televizija - televizija nas vseli, ne pa Vlade RS. S tem, ko praktično ukinja javno Kl V. pa je vladajoča koalicija javnosti pozabila povedali, da s leni ukinja temeljni razlog, zakaj moramo državljani in državljanke plačevali Kl V naročnino, lakšno televizijo naj linam i-r.i drŽavi sama!
Ključni razlog, zakaj bom na referendumu glasovala PROTI in enako predlagam tudi vam. je eden: Z novim Zakonom o rtv se ukinja javna
televizija, edina, ki jo Slovenija ima. ustanavlja pa se vladna Kl V. kjer bo vladala aktualna politična oblasl, ki bo javnosti preko nje sporočala svojo resnico.
Cveta Zalokar Oražem, poslanka v Državnem zboru RS
Poslanci in poslanke v DZ Republike Slovenije bomo na septembrskem zasedanju del seje namenili obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gasilstvu. Ker sem bil tudi sam poklicni gasilec in mi je tovrstna problematika dobro poznana, bom pri obravnavi lega zakona še posebej pozoren, da bodo odpravljene ali popravljene pomanjkljivosti dosedanje zakonodaje na lem področju.
Verjetno ste bili kdaj priča interventnim posegom gasilcev, bodisi ob prometnih nesrečah, požarih, poplavah ali ostalih elementarnih nesrečah ter ste si takrat zaželeli, da pomoči gasilcev nikdar ne bi potrebovali. Vendar pa, ko je zadeva nujna, ko so ogrožena človeška življenja ter imovina, je hitro in učinkovito posredovanje gasilcev največkrat odločilnega pomena. ZatO mora država narediti vse, da se gasilcem prizna ustrezen status ter da jim omogoči njihovo kar najbolj učinkovito delovanje ter funkcioni-ranje, U posebej, ker je veliko števi-
lo gasilskih društev organiziranih na prostovoljni bazi, saj so od njihove strokovne in infrastrukturne usposobljenosti posledično odvisna tudi življenja ljudi. Gasilstvo seje v skladu z zakonskimi rešitvami uveljavilo kot temeljna in najbolj številčna splošna reševalna služba na lokalni ravni, ki je namenjena za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob najrazličnejših nesrečah (požari na objektih in v naravi, prometne nesreče in podobno) vključno s tistimi, ki imajo obsežne škodljive posledice (poplave, potresi in podobno). Zato je temeljni cilj predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gasilstvu, omogočiti nadaljnji razvoj gasilstva ter povečati usklajenost, racionalnost in učinkovitost izvajanja operativnih nalog gasilstva kot sestavnega dela varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Predlagane spremembe in dopolnitve zakona temeljijo na načelih, daje : - gasilstvo humanitarna dejavnost, prostovoljna gasilska društva so humanitarne organizacije. - operativne naloge gasilstva oprav-
ljajo poklicni in prostovoljni gasilci, njihova usposobljenost se mora dolgoročno izenačiti.
- gasilstva ni mogoče opravljati kot pridobitne dejavnosti, saj je pomoč gasilcev ob nesrečah v načelu brezplačna.
S sprejemom tega zakona bo omogočeno, da bodo imele gasilske zveze z zakonom določene pristojnosti in da bodo lahko vplivale na načrten in usklajen razvoj ter opremljanje in usposabljanje prostovoljnih gasilskih enot.
Poleg tega zakona bomo poslanci in poslanke obravnavali še nekatere druge zakonske predloge, o katerih boste lahko brali v naslednjih številkah Slamnika. Ker pa je pred nami referendum o Zakonu o RTV Slovenija, ki smo ga v Državnem zboru z večino glasov sprejeli že pred časom, LDS pa je s pomočjo še nekaterih poslancev zahtevala, da se o tem zakonu odločimo državljani in državljanke na referendumi, bi nekaj stavkov namenil tudi tej temi.
V medijih boste podrobneje lahko slišali argumente ene in druge strani, vendar sem jaz prepričan, da bodo ljudje na referendumu večinsko obkrožili ZA. Z glasom ZA bo omogočen začetek neodvisnega poročanja novinarjev in končno bo jasna razmejitev med poročanjem in političnim komentiranjem. Z glasom ZA se bo uredil status novinarjev, saj so zaradi neurejenega statusa podrejeni političnima strankama LDS in (ZL)SD in morajo že zaradi ohranitve službe poročati tako. kot jima ukazujeta ti dve navedeni stranki - še posebej, ker je na čelu RTV, ki naj bi bila politično neodvisna, pod krinko civilne družbe, kariemi nekdanji predsednik politične stranke (ZL)SD in da je ta politik strankarsko aktiven tudi po prevzemu te funkcije, še vedno pa je živ spomin, ko je predsednik LDS kot takratni mandatar kar po telefonu naročal, kako morajo poročati novinarji - kar v državah EU zagotovo ni običajno. Odločitev ZA bo pomenila tudi možnost boljšega programa ter jasen pogled v porabo financ tega javnega zavoda, ki bo z večinsko referendumsko podporo postal tisto, kar bi moral biti že pred leti - bo politično neodvisen.
Robert Hrovat. poslanec SDS v Državnem zboru Republike Slovenije
Praznik Krajevne skupnosti Dob
nas se znamo veseliti
Krajevna skupnost Dob že vrsto let 7. avgusta praznuje svoj krajevni praznik, ki ga s svojimi aktivnostmi popestrijo Številna društva in organizacije, ki jih v tej KS ne manjka.
Tudi letos je bilo tako. Krajevni odbor ZZB NOV Dob-Krtina je skupaj s KS pripravila tradicionalno spominsko slovesnost na Hrastovcu, ki se je je udeležilo blizu 200 krajanov in krajank, med njimi tudi številni občani iz drugih KS. Vse skupaj je pozdravil Robert Hrovat, poslanec in predsednik Sveta KS Dob, o pomenu druženja in obujanju spominov je govorila Vera Vojska, recitirali sta Barbara in Romana, s pesmimi pa je slovesnost popestril Oktet Tosama. Prijetno srečanje se je zaključilo z druženjem pri Šuštarjevih na Brezovici, katerim se organizatorji za gostoljubje iskreno zahvaljujejo, borci pa se za finančno pomoč zahvaljujejo tudi vodstvu KS.
Aktivnosti so se popoldne nadaljevale v Športnem parku Dob, kjer so imeli glavno besedo športniki. Medtem ko so šahisti svoj turnir organizirali že prej, na njem je zmagal Bogdan Osolin, je bila so-
IZ ZIVJENJA IN DELA DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ
Turistično društvo Radomlje
Zelena pobuda
Turistično društvo Radomlje je v okviru letnega načrta dela za leto 2005 pripravilo projekt ZELENA POBUDA, kjer se bo lotilo ureditve rekreacijskega prostora ob tenis igriščih na Škrjančevem, v Krajevni skupnosti Radomlje. Rekreativni prostor se nahaja neposredno ob Kamniški Bistrici, južno od naselja ob Dermastijevi ulici.
Projekt se je začel postopno uresničevati po glavnih počitnicah, večji del pa naj bi bil opravljen v mesecu septembru in oktobru. Ureditev prostora ob načrtovani peš in kolesarski poti, ki po projektu ureditve Kamniške Bistrice leži tik ob njej, bo v prvi fazi zajelo čiščenje obstoječega manjšega gozda, sledijo pa ureditvena dela prostora. Projekt predvideva ureditev manjšega otroškega igrišča, ki bo malo drugačno od že videnih igrišč v občini. Gozdni prostor bo nudil možnost ogleda različnih vrst drevnin in nekaterih grmovnic. Otroci iz bližnjih krajev kot tudi varovanci vrtec Kekec in Mlinček iz Radomelj ter učenci Osnovne šole Preserje pri Radomljah bodo lahko imeli učne ure spoznavanja vegetacije v naravnem okolju.
Ureditev prostora ob rekreacijskih površinah na Škrjan-čevem bo začetek uresničevanja pričakovane ureditve rekreacijske osi Kamniške Bistrice. Ta projekt je dolgoročen, saj se nanj lokalna skupnost pripravlja že kar nekaj časa. V društvu so mnenja, da bodo morda njihova prizadevanja pomenila izpeljavo zamisli peš poti
stran
6
bota, 6. avgusta 2005, namenjena nogometašem, med katerimi je bil najboljši TORNADO, dekletom, ki so se pomerila v »med dvema ognjema«, najboljše so bile tekmovalke i/. TRD Turnše-Cešenik, Klub borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob pa je prikazal kickboksing kot šport in predstavil tudi najboljše tekmovalce kluba. Poskrbljeno je bilo tudi za najmlajše, ki so svojo ustvarjalnost lahko izrazili v vrsti delavnic, predstavili so se čebelarji, obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi gasilski avto za reševanje v predorih, gasilci so svoje tekmovanje za Pokal Doba opravili že v okviru prireditev ob 115-letnici PGD Dob. Turistično rekreativno društvo Turnše - Češenik je poskrbelo za dobro hrano in pijačo, za prijetno razpoloženje na prireditvi, ki jo je žal prekmalu zmotil dež, pa sta poskrbela tudi znani igralec in režiser Roman Končar ter Glasbena skupina Max-band.
Tudi letošnje praznovanje praznika KS Dob je pokazalo, da ljudje potrebujemo priložnosti za druženje, za srečanja in pogovore, tovrstne priložnosti pa potrebujejo tudi društva in organizacije, ki so se tokrat tudi izkazali.
Prostovoljno gasilsko društvo Dob
115 let požrtvovalnosti in uspehov
Prostovoljno gasilsko društvo Dob v letošnjem letu praznuje 115. obletnico ustanovitve, kar pomeni 115 let požrtvovalnega in humanega dela. Ob jubileju so dobski gasilci v začetku junija pripravili posebno praznovanje s pestrim dvodnevnim programom, v katerega so vpletli tudi tradicionalno tekmovanje gasilskih društev za Pokal krajevne skupnosti, ki je zelo lepo uspelo.
Pogled v zgodovino pokaže, da so Dob in okolico pogosto obiskovale hude elementarne nesreče, med katerimi so bile sicer na prvem mestu poplave, že na drugem pa požari, zato so se v Dobu odločili, da ustanovijo gasilsko društvo. Med pomembnejšimi ljudmi, ki so botrovali začetkom te humane organizacije, moramo omeniti Karla Detela - Milajzna - ter Tomaža Potočnika. 18. april 1890, datum na v lepi slovenščini pisanih društvenih pravilih, imajo za rojstni dan Prostovoljnega gasilskega društva Dob, ki se je na praznovanje 115-letnice dobro pripravilo.
Višek praznovanja je bila svečana akademija v začetku junija, kjer so pregledali uspešno prehojeno pot ter ob jubileju svojim članom ter vsem, s katerimi uspešno sodelujejo, podelili tudi priznanja. Med gosti sta bila tudi županja Cveta Zalokar Oražem in Marjan Slatnar, predsednik Gasilske zveze Domžale, ki sta v svojih govorih posebej pohvalila PGD Dob tako zaradi organizacijskih kot tekmovalnih uspehov, saj doslej ni bilo gasilske olimpijade, na kateri ne bi sodelovali dobski gasilci, pohvalijo pa se lahko tudi z več deset pokali, priznanji in drugimi nagradami, ki so jih generacije dobskih gasilk in gasilcev za uspešno delo prejele v svoji zgodovini.
Krajani in krajanke KS Dob in drugih krajev so s svojo množično prisotnostjo na prireditvah, pa tudi družabnih srečanjih - veselicah, dokazali, da cenijo delo dobskih gasilcev, kar pa nenazadnje ni nič nenavadnega, saj KS Dob po številu gasilcev in gasilk, nenazadnje ima-
od Domžal ob Kamniški Bistrici do Arboretuma Volčji Potok.
Z ureditvijo prostora, ob pomoči sponzorjev in dona-torjev različnih podjetij iz bližnje in daljnje okolice, se bo preprečilo nedovoljeno odlaganje odpadkov v bližino reke, razširila se bodo igrišča in druge rekreacijske površine, prostoru bomo dodali nove dimenzije in s tem izboljšali kvaliteto življenja v krajevni skupnosti Radomlje kot tudi v občini Domžale.
Igor Kuzmlc
PETELINI se imenuje skupina kolesarjev iz Domžal, ki se med drugim vsako leto podaja na pot iz Domžal do Trebnjega in nazaj . Tudi letos je bilo tako in s kolesarske ture fantje pošiljajo vsem bralcem SLAMNIKA lepe pozdrave. Obenem se zahvaljujejo svojim sponzorjem: KLIMATIK d.o.o., VEIT TEAM d.o.o. FIAT, RENAULT AVTO CAR d.o.o. , MIZARSTVO DIMC , CLEAN-TEAM d.o.o. , FITEH CANON , STEN TEAM.
Debeli rtič 2005
Tako kot vsako leto je tudi v letošnjem poletju Območno združenje Rdečega križa Domžale omogočilo letovanje otrokom iz Domžal in okolice.
Na Debeli rtič smo popeljali petdeset razigranih osnovnošolcev ter z njimi preživeli deset nepozabnih dni. Poleg kopanja v morju in bazenu z morsko vodo smo se sprehodili do Ankarana in se z ladjico odpeljali v Izolo. Muhasto poletno vreme smo popestrili z delavnicami in družabnimi igrami, večere pa s plesi, animacijami pevcev in igralcev ter nočnim kopanjem. Komaj smo se dobro privadili drug drugega, je že prišel trenutek slovesa. Polni novih vtisov in stkanih prijateljstev smo se vrnili v objeme domačih ter si obljubili, da se prihodnje leto zopet vidimo.
Martina Llpar, vodja letovanja
Morski roparji z vzgojiteljico Simono
Gasilski pohod na Triglav
Gasilci PGD Jarše - Rodica vsako leto organiziramo zdaj že tradicionalni pohod na Triglav, in sicer prvo soboto v avgustu.
Letos smo imeli 10. jubilejni pohod. Udeležilo se gaje 5 članov domačega gasilskega društva in 2 člana pobratenega PGD Zagrad. V jutranjih urah smo se odpravili izpred gasilskega doma v Jaršah in krenili proti Rudnemu polju na Pokljuki. Ko smo se okrepčali, smo krenili proti Vodnikovemu domu, mimo Planike, na Triglav. Ves trud je bil poplačan s čudovitim razgledom, ko smo osvojili najvišjega slovenskega očaka. Se isti dan smo se vrnili čez Krmo v dolino. Vsi udeleženci smo se zadovoljni in brez žuljev vrnili domov.
mo kar dve gasilski društvi (PGD Žeje - Sv. Trojica), spada med najbolje organizirana društva.
Svoj prispevek k letošnjemujubileju je prispevala tudi članska desetina, ki se je udeležila letošnje gasilske olimpiade v Varaždinu, kamor so jih prišli bodrit številni sokrajani. Svojo dobro pripravljenost so gasilci pokazali na vseh predtekmovanjih, saj so povsod osvajali prva mesta, le kanček športne sreče pa jim je na olimpiadi v Varaždinu manjkal, da bi tudi tokrat že osvojenim medaljam primaknili še eno. Tako so osvojili srebrne značke in bili ob vrnitvi v Dob deležni toplega sprejema vseh, ki njihova prizadevanja in požrtvovalno delo cenijo. Prostovoljno gasilsko društvo Dob tudi ob svoji 115-letnici ostaja podobno košatemu hrastu, katerega veje in vejice črpajo svojo moč iz stoletnih korenin, katere rast so omogočile številne generacije gasilcev in gasilk. Zato je bilo letošnje praznovanje praznik vseh generacij gasilcev ter vseh, ki so kadarkoli in kjerkoli v 115-letni zgodovini prispevali, da dobski gasilci lahko s ponosom gledajo na svojo zgodovino, sedanjost in prihodnost.
V.
IKD
C/J!
JA VNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OBMOČNA IZPOSTAVA DOMŽALE
v sodelovanju z
LIKOVNIM DRUŠTVOM PETRA LOBODE DOMŽALE
RAZSTAVO
LIKOVNIH DEL UDELEŽENCEV OBMOČNEGA SREČANJA LIKOVNIH SKUPIN »DOMŽALE 2005«
'DOMŽALE NEKOČ IN DANES"
OGLED RAZSTAVLJENIH DEL ČLANOV LIKOVNIH SKUPIN IZ DOMŽAL, KRAŠN|E, MINt.šA IN RADOMELJ.
V GALERIJI DOMŽALE
Letošnje srečanje likovnih skupin je posvečeni Domžal*.
80-letnici ra/,gjasitve trga
iGi/sl.iv.i bo odprta od 8. do 22. septembr.i 200'v Vstopnine ni, lepo vabljeni!
Srečanje vojnih veteranov Združenja Sever
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, Sever, je poleti pripravilo svečano srečanje v Logatacu. Med udeleženci širšega ljubljanskega območja smo bili tudi člani z domžal-sko-kamniškega območja.
Na začetku slovesnosti smo prisluhnili državni himni, nato pa je številne udeležence nagovoril predsednik policij-sko-veteranskega društva Sever, Emerik Peterka. Poudaril je veliko vlogo policistov pri osamosvojitvi nove države Slovenije, z. minuto moka pa smo počastili spomin na padle v vojni za Slovenijo.
Sledil je govor predsednika Območnega združenja veteranov Logatec, Mira Pogačnika, za njim pa smo prisostvovali slovesnemu razvitju prapora policijsko veteranskega društva Ljubljana. Podeljena so bila priznanja zaslužnim članom obeh veteranskih organizacij, svcčanosl pa je popestril naslop orkestra Slovenske policije.
Po končani slovesnosti je ob zvokih I ilij-skega odmeva sledilo prijetno popoldansko druženje navzočih, M zlasti sosednjih policijskih postaj, ter obujanje spominov na dogodke izpred štirinajslili let.
Tone Habjanlč
stran 7
OD TU IN TAM
mm»   hI t
• 91 ■i
I
^1
\
Županja Cveta Zalokar Oražem je podprla prizadevanja krajanov
Krajevna skupnost Ihan
Krajani, ki so bili pobudniki In nosilci kulturnega dogajanja
Tržnica - krajevni praznik, ki združuje
V KS Ihan so v zadnjem času zgodili pomembni kulturni dogodki:
2001 - Kulturni dnevi v Ihanu ob 120. obletnici rojstva dr. Antona Breznika, koje bil na svečani seji KS Breznikov rojstni dan razglašen za krajevni praznik
2003 - prva Tržnica, na kateri se je predstavilo 39 društev in posameznikov, ki delujejo v kraju; izid prve številke krajevnega glasila Ihanske plevca
2005 - Kultura se predstavi na Tržnici - razglasitev krajevnega grba in zastave prizadevanja za ureditev ihanske knjižnice.
V duhu bližnje zgodovine je potrebno pisati prihodnost!
Prireditev ob krajevnem prazniku je bila tokrat kulturno obarvana. Posebnost letošnje prireditve je bilo razvitje krajevne zastave in grba.
Tržnica je postala že tradicionalna Prireditev ob krajevnem prazniku KS Ihan. Sončnega 18. junija se je osrednje Prireditve in spremljajočega dogajanja udeležilo približno 350 obiskovalcev. Odmevnost kulturnega dogajanja v Ihanu in razglasitev krajevnih simbolov pa sta bila razloga, da so se prireditve udeležili tudi županja občine Domžale, ga. Cveta Zalokar Oražem, Podžupana, Toni Dragar in Vinko Juhart, ter drugi častni gosti. Kot je že v navadi, so se posamezne dejavnosti odvijale ves dan. Dopoldne seje 18 pohodnikov odpravilo Po ihanskih gričih. Odpravili so se la Veliki Križentaver- ihanski Triglav, na Brdu so si ogledali Staro gasilsko opremo, na Taboru pa obnovili zgodovino podružnične cer-W z znamenitim obzidjem.
V dvorani kulturnega doma je bila ta dan na ogled razstava, na kateri seje s svojimi deli predstavilo šest likovnih ustvarjalcev. Med njimi je bil tudi priznan akademski slikar Tomaž Kvas, ki ne živi več v Ihanu inje bil povabila k sodelovanju zelo vesel, saj ga na rojstni kraj vežejo lepi spomini. Razstavljali so še: Brane Hribar, Brane Goro-pečnik, Katja Ložar, Katja Vozel in Andraž Gregorič. Ti se z likovnim ustvarjanjem ukvarjajo ljubiteljsko. Razstavljenih je bilo 52 slik. Na osrednji prireditvi, ki je potekala pod šotorom pri gasilskem domu, smo prikazali zgodovino krajevne kulturne dejavnosti. Brane Šimenc in Dušan Jambrošič sta se pogovarjala s krajankami in krajani, ki so bili najbolj dejavni na kulturnem področju v preteklosti, in s tistimi, ki zanjo skrbijo danes. Pred mikrofon sta povabila zaslužna kulturna delavca Janeza Grego-rina in Antona Križaja ter prebrala prigodo iz življenja pokojnega g.
Staneta Stražarja, avtorja kronike Svel pod Taborom. S pesmijo in besedo so se predstavili MPZ sv. Jurij, mladinska skupina Felicita in ZPS Jutro. Janez Goropečnik je predstavil tradicionalno prireditev Valček za mami, kako nastaja krajevni časopis Ihanske Plevca pa nam je povedala urednica Marina Povirk, Morfejci so priznali svoje spanje v zadnjem času, Jemc Mici pa je kljub častitljivi starosti veselo raztegovala harmoniko, saj v njenem življenju ni več moških, ki bi ji to preprečili. Bogastvo teh predstavitev je bilo v malih zgodbah iz ozadja, zgodbah in prigodah, ki so obCinstvu velikokrat prikrite. S svojim nastopom so prireditev obogatili še: godalni ansambel glasbene šole Domžale, pod vodstvom G. Niculcea, pesnik D aro Zaje, Nina Romšak s citrami, Katja Vozel s harmoniko in duet Simone in Gregorja Sušnika. Svečani del letošnje Tržnice smo začeli s slovensko himno, ki jo je
zapela Neža Drobnič, in ihansko različico Lepe Vide, ki jo je interpretirala Marjana Razpotnik. Nato smo slišali še violino v rokah Irene Voglar, ob spremljavi Doris Umbergar na sintesajzerju in duet Simone Sušnik in Natalije Šnajder. Stojan Ložar je poročal o delu v KS Ihan in povzel postopek izbora krajevnega grba. Izbrani predlog je razglasil za krajevni simbol. Temu je sledila večpomenska razlaga simbola. Ob zvoku trobil so trije mladi ihanski športni upi - T. Gre-gorin, K. Bauer in P. Doki - na oder prinesli krajevno zastavo in v bron ulit krajevni grb. Nato so predstavniki lokalnih institucij, društev in podjetij prejeli krajevno zastavo z obljubo, da jo bodo izobešali ob krajevnih in državnih praznikih in jo ponesli s seboj na prireditve in tekmovanja po Sloveniji in izven nje. Ihanska zastava je zaplapolala tudi pred gasilskim domom Ihan. Svečano jo je dvignil Janez Grego-rin, najstarejši Ihanec in zaslužen kulturni delavec.
Nato so se obiskovalci prireditve spet »naselili« pod šotorom, kjer je bila pogostitev krajanov in zabavnejši del kulturnega programa, na katerem so nas s svojim nastopom razveselili nekateri, ki so nastopili že prej, Neža in Bine Drobnič ter družabna skupina Ihanski brancin. Knjižnica, ki naj bi svoja vrata odprla na začetku naslednjega leta, je pomembna pridobitev za kraj. Mojca Kuhar je predstavila potek
Predstavniki krajevnih institucij, društev in podjetij so prejeli krajevno zastavo
pogovorov in še nerešena vprašanja. Obiskovalce Tržnice smo povabili, naj z nakupom različnih izdelkov na stojnici prispevajo za obnovo in opremo prostorov za novo knjižnico, podjetjem v kraju pa poslali vabilo, da s finančnimi sredstvi podprejo projekt. Na stojnici je bilo moč kupiti lončke medu s krajevnim simbolom, paket razglednic z ihanskimi motivi in zgoščenko Zgodovina igralstva v Ihanu, ki jo je uredila skupina Morfej. Na Tržnici smo zbrali 56.100 SIT, tri krajevna podjetja (Kafe Servis, Jarc s.p. in Zvone trade) pa so na transakcijski račun nakazala še 77.000 SIT.
Pri organizaciji prireditve je sodelovalo veliko društev in posameznikov: Kulturno društvo Ihan, Turistično društvo Ihan, Smučarski klub Ihan, Prostovoljno gasilsko društvo Ihan. Nogometni klub Ihan in drugi
Sponzorji prireditve so bili: Cvetličarna Slovnik: Farma Ihan d. d.: Gregori Ouick Dušan Peterka s. p.: Market Rape: Mizarstvo Milan Hribar: Občina Domžale: Termit d d.: Zidarstvo Dušan Potrbin
In kako naslednje leto? Tema Tržnice 2006 bo rokodelstvo in ročne spretnosti. Vabimo vse, ki se ukvarjate z domačo obrtjo ali rokodelskimi in ročnimi spretnostmi, da se naslednje leto predstavite. Še posebej pa vabimo vse, ki bi svoje znanje želeli prenesti naprej, da svoje predloge pošljete na Kulturno društvo Ihan, saj bomo organizirali delavnice.
Življenje v »Svetu pod Taborom« ustvarjamo vsi in vsakdo, zato poskrbimo, da bomo lahko ponosni nanj!
Vesna Erhart In Brane Šimenc
Območno združenje Rdečega križa Domžale
Pomoč prizadetim ob neurju
Izvršni odbor Rdečega križa Slovenije je prizadetim območjem ob nedavnem neurju, ki je zajel velik del Slovenije, iz Skiada solidarnosti, v katerega z nakupom doplačilnih znamk in vozovnic prispevajo vsi državljani, za najnujnejšo pomoč namenil 5.000 000 tolarjev.
Pozivamo vse, da se nam pridružijo v solidarnostni akciji zbira* nja sredstev za pomoč najbolj prizadetim družinam in posameznikom.
Neposredno bodo pomoč delila naša območna združenja na prizadetih področjih.
Prispevate lahko na:
TRR NLB 02922-0019831742, sklic 4020, pripis „lljma" ali
preko SMS sporočil na številko 1919 s ključno besedo "Ujma". Iskrena hvala vsem darovalcem.
7. tabor mladih gasilcev v Libelicah
Arboretum Volčji Potok Lep tudi v jeseni
Kot smo že večkrat zapisali, ima Arborctum Volčji Potok svoj čar prav vsak letni čas, morda P'1 je zlasti v jeseni še posebej očarljiv, zato bi **S radi opozorili, da imate še vedno čas za:
ogled razstave miniaturnih zgradb Kitajske -
KI TAJSKA V MALLM, ki je odprta do 30. septembra 2005
obisk razstave fantazijskih skulptur iz buč, ki si jo lahko ogledale do 10. oktobra 2005
vodene oglede za šolske skupine
otroške delavnice
javna vodstva, tematske vodene oglede in predavanja
»V PETEK V P() K )K« - vodeni ogled s predavanjem: 9 september ob 17. uri: Uporabna rastline v Arboretumu
Volčji potok (predavateljica Katarina Vidmar Nair) 19, september ob 17. uri: Vrt nična pot (predavatelj Matjaž Mastnak).
Dobrodošli!
Nova znanja in nova prijateljstva
Gasilska zveza Domžale, Komisija za mladino, je letos že sedmič organizirala tabor mladih v Libeličah, kjer je od 21. do 27. avgusta 2005 nova znanja in prijateljstva pridobivalo 45 domžalskih mladih gasilcev in gasilk, prvič pa so se jim pridružili mladi gasilci iz Dekanov.
V vseh dneh tabora SO pridobivali nova znanja s področja gasilstva, predvsem pa so si prizadevali, da bi se mladi imeli lepo. ludi lelos so pripravili odprti dan tabora, RS katerem so se sodelujoči predstavili z vrsto prijetnih skečev. prikazali so, da ob gasilskih spretnostih in znanjih znajo zaigrati tudi na glasbene instrumente, starše in številne goste pa so presenetili zlasti s svojo Sproščenostjo, razigranostjo, prijetnim sodelovanjem z. mentorji ter novimi prijateljstvi, ki jih bodo še dolgo spominjala na tabor. Mentorji so pripravili tudi pravcato slovesno odprtje nove asfaltirane ceste, ki je Center obšolskih dejavnosti I .ibeliče povezala z. dolino. LetOS je bil prireditveni prostor skoraj premajhen za vse obiskovalec, med katerimi jc bilo veliko staršev. Posebna pozornost jc bila namenjena domačemu predsedniku Sveta KS Adiinnu. ki je prav 24. avgusta praznoval abrahama. zaploskali pa smo tudi vodji labora Flor-
janu /abrelti. saj domačini niso pozabili njegovih pel desetletij Glavno besedo so sicer imeli mladi gasilci, vendar so pozorno prisluhnili vsem gostom, med katerimi so bili tako predstavniki Li-
be] ic, predstavnica mladinske komisije pri Gasilski zvezi Slovenije, Dominika Knez. predsednik OGZ, Marjan Slatnar z delegacijo, župan sosednje avstrijske občine ter podžupan Vinko Juhart, ki se
je ob tej priložnosti mentorjem zahvalil za opravljeno delo, vsem mladim pa zaželel veliko prijetnih trenutkov. Odprtega dne so se udeležili tudi predstavniki Društva za raziskovanje jam Simon
Obisk pri sosedih v Avstriji
Med gosti sta bila tudi podžupan Vinko Juhart In predsednik GZ Domžale. Marjan Slatnar.
Robič, ki so navezali stike z domačimi zgodovinarji.
Na taboru smo letos srečali dekleta in fante iz PGD Studa. Ihan. Homec, Domžale, Vir in Radomlje, ki so jih vodili naslednji mentorji: Vilma Zabret. Andreja Andrejka, Brane Sojer, Boštjan Narobe, I>ejan Učakar. Lojze Limoni in Janez Grad, ki so vsi po vrsti, skupaj z udeleženci, potrdili, da se imajo lepo. Zvedeli smo tudi za najboljše, najhitrejše vezalce vozlov, in sicer: Klemen I Jrbanija, Primož Zabret, Anja Zaje in Tina Jasene, med mentorji pa Dejan Učakar.
Vsako leto z večjim veseljem mladi prihajajo v Libeliče. je povedal vodja Florjan Zabret in na kratko predstavil pro-gram, v katerem je bil tudi obisk občine v Avstriji, kjer so mladi doživeli nepozaben sprejem, pa tesno kvalitetno sodelovanje s PGD Libeliče, ki so prav zaradi domžalskih izkušenj na področju mladih gasilcev postali eno najboljših društev, predvsem pa so vsi mladi povedali, da so nad taborom navdušeni in da bodo radi še prišli.
V. I
100 let Sokola v Domžalah
Zapisnik glavne skupščine v letu 1936...
Glavna skupščina je potekala 6. januarja 1936; na omenjeni skupščini je bilo navzočih 76 članov. V tem času je bil starosta domžalskega sokolskega društva Anton Skok.
V predzadnji številki Slamnika smo pogledali v čas in med prireditve praznovanja 30-let-nice sokolskega društva v Domžalah. Danes si oglejmo, kakšen zapis je ostal o glavni skupščini v analih društva, ki so bili skrbno hranjeni in so še obstali do današnjih dni. Prinašamo dokument, ki je dosleden, nepo-pravljen prepis zapisnika.
Starosta pozdravlja navzoče, konstatira sklepčnost ter ob pol deseti ur otvori občni zbor, ki je bil sklican za deseto uro. Uve-rovateljem zapisnika imenuje brata Maksa Deutschmanna in Ivana Umeka, zapisnikarjem pa tajnika Ivana Stenovec. Zadnji zapisnik občnega zbora sta uverovila brata Maks Deutschmann in Ivan Umek. Tajnik prebere poslanico Izvršilnega odbora saveza Sokola Kraljevine Jugoslavije.
Starosta poroča:
V preteklem letu je bilo vse naše delo usmerjeno v proslavo tridesetletnice obstoja našega društva. Vsem, ki so pripomogli do lepega uspeha, veljaj moje priznanje. Dolžnost mi je zahvaliti se vsem dobrotnikom, vsem voditeljem, sodelavcem v vseh odsekih, tehničnemu odboru in končno vsem sokolskim delavcem.
Vsesokolskega zleta v Sofiji 28. 6. 1935 sta se udeležila dva člana in dve članici. V preteklem letu nam je smrt ugrabila naraščaj-nika Joška Gašperina. Podrobnejša poročila bodo podali posamezni poročevalci. Želim, da občni zbor poteče v sokolskem bratstvu. (Starostovo poročilo je v arhivu)
Tajnikovo poročilo:
Društvo šteje 105 članov. 48 članic, 21 moškega naraščaja, 9 ženskega naraščaja 26 moške dece, 26 ženske dece, 235 vseh skupaj.
Ustanovljeno je bilo leta 1905, imelo je 12 rednih sej in 15 izrednih. Odbor je reševal vse upravne zadeve, ostale pa so reševali posamezni odseki. 9. avgusta je bila proslava tridesetletnice ustanovitve društva. Društvo je imelo 6 predavanj, več gledaliških predstav, 6 izletov, dve akademiji, tri udeležbe na telovadnih tekmah ter je 19-krat nastopilo in sodelovalo. Izven društvenega delovanja se je vršilo v Sokolskem domu delo Narodne odbrane, Streljaške družine. Gospodinjske nadaljevalne šole. Narodna šola in obrtna šola pa sta uporabljali telovadnico po enkrat v tednu. Društvo je polagalo vso skrb na dober razvoj telovadbe. Telovadci pa so kljub temu močno padli. Vso skrb bo zato posvetiti večjemu številu telovadcem, zlasti med mladino, (tajnikovo poročilo je v arhivu)
Poročilo načelnika:
Prednjački odbor šteje 4 brate in 4 sestre, 15 članov, 14 članic, 14 moškega naraščaja, 7 ženskega, moške dece 26, ženske dece 26. Obiskovali so prednjački tečaj, se udeležili okrožnih tekem in dosegli večina povsod prva mesta. Kot posamezniki so dosegli prva mesta: Stenovec Franc pri naraščaju, Mavko Božo pri moški deci, Čad Stane med člani, Šubelj Angela med članicami. Sodelovali so pri vseh okoliških društvih, skupno 18-krat. (poročilo načelnika je v arhivu)
Poročilo načelnice:
Telovadi 13 članic, nastopile so pri vseh domačih in sedmih drugih društvih. Dve sta se udeležili zleta v Sofiji. Sestra Šubelj Angela sije pridobila naslov prvakinje okrožja. Na-raščajk je deset. Vsi ženski oddelki telovadijo redno, ženske dece je 26. (poročilo načelnice je v arhivu)
Prosvetarjevo poročilo:
Posle prosvetarja sem prevzel, ker je izvoljeni prosvetar brat Anton Osovnik odstopil. Bilo je 12 predavanj, 15 govorov pred vrsto,
ANTON SKOKj D©imlaD<sn
Lesna trgovina, parna žaga z vodnimi turbinami.
Elektrarna aa-tirg DOMŽALE. Ustanovljeno lota 1*11.     -:-     nmt. polt. hren. 10.143.
Starosta domžalskih sokolov je bil tudi župan Anton Skok, lesni trgovec, lastnik žage In prvi proizvajalec elektrike v Domžalah.
Din, 15.000. Knjižničarkama izraža zahvalo in priznanje. Omenja razne proslave, prosvetne dneve in tečaje ter razne druge pomembne slavnsoti, ki so se vršile v društvu. Za tridesetletnico društva je bilo izdanih 2000 izvodov lista Domžalec. (prosvetarjevo poročilo je v arhivu)
Gospodarjevo poročilo:
Na podlagi predloženega seznama je razvidno, da je društvo imetje cenjeno na Din 233.000. Kaj smo popravili in naredili pri domu in okrog njega, ste lahko videli. Drugo leto nameravamo razširiti gledališki oder, če bodo sredstva za to. (gospodarjevo poročilo je v arhivu)
Blagajnikovo poročilo:
Celokupni promet v letu 1935 je Din 181.349 Dohodki v letu 1935 Din 92.119.75
Dohodki kina-prejemki od 554 igranih filmov Din 70.057,50 V znesku vseh izdatkov je izdatkov za kino
Din 63.878,50
(Priloženi so tudi drugi podatki iz finančnega poslovanja, tako daje bilo v poročilo revizorja finančno poslovanje ocenjeno kot zgledno.)
Poročilo kino odseka:
Brat Bizjak poroča pismeno o kinu kot umetnosti in življenju. Poudarja njegovo
Anton Skok
katere je poslušalo 130 poslušalcev, 3 gledališke predstave, ena mladinska, 4 zabave, dve akademiji, 206 kinopredstav. Knjižnico vodita sestri Ušeničnik Gizela in Mara. 461 knjig, 1670 čitateljev, 2084 izposojenih knjig. Izdatkov v knjižnici Din 3097, 88 knjig na novo kupljenih, vrednost knjižnice
važnost, prokret o sodbi kina s strani davčne uprave in Sokolske župe. Poudarja o pomenu kina za izobrazbo ljudskih plasti, kar dokazuje veliko zanimanje za kino v vrstah krščanske svetovne miselnosti, (poročilo priloženo arhivu) Skupščino je posetil župni starosta brat dr. Pi-penbacher, ki je izrazil zadovoljstvo nad intenzivnim delovanjem društva. Posebno priznanje je izrazil načelniku bratu Vidmarju, ki ne skrbi samo za društveno telovadbo, temveč za vso telovadbo v okrožju. Da je okrožje v tehničnem oziru na tem višku, je samo zasluga brata Vidmarja. Skupščini priporoča, da si izbere v odbor ljudi, ki bodo voljni in sposobni delati. Ugotavlja, da je domžalski Sokol med edinicami, ki so v župi na višku. Glavno skrb naj posveti deci, naraščaju i telovadcem, da se število teh močno dvigne, ker društvo brez mladine pomeni njegov konec.
Izvajanje brata staroste je glavna skupščina z zadovoljstvom vzela na zanje. Društveni starosta Skok Anton je župnega starosto bratsko pozdravil in se mu zahvalil za njegove nasvete.
Novo vodstvo domžalskega Sokola:
Po daljšem razmotrivanju in razgovarjanju med tremi različnimi predlagatelji kandidatnih list za upravni odbor je glavna skupščina slednjič izvolila v upravo sledeče člane:
Starosta: brat Skok Anton Namestnik staroste: Gahrič Janez Načelnik: Franc Vidmar Načelnikov namestnik: Mavko Leo Načelnica: Ušeničnik Vida Namestnica načelnice: Šubelj Angela Tajnik: brat.lanežič Franc ml. Blagajnik: Durjava Karol si. Blagajnikov namestnik: Deutschmann Maks Prosvetar: Seršen Jože Statističar: Mavko Vesela Odborniki: Bizjak Slavko, Kajfež Jože, Janež Franc st., Zule Peter, Osovnik Anton, Odborniki namestniki: Ambrožič Amon, Čad Ivan, Gaber Franc, Kralj Ferdinand, Nadzorni odbor: Jenko Ivan, Pichler Kristl, Umek Ivan,
Namestniki: Šribar Ivan, Mavko Jože, Dana Mišic,
Razsodišče: Skok Anton, Umek Ivan, Šribar Ivan, Osovnik Anton, Mavko Jože, Namestniki: Janež Franc st., Javoršek Ignac, Breceljnih Ivan.
Vsi izvoljeni so izvolitev spejeli. Starosta Skok se je vsemu članstvu uzahvalil za sodelovanje, pozval izvoljeni odbor na vestno delo in zaključil glavno skupščino. Zdravo!
Podpisana: tajnik Ivan Stenovec in starosta Anton Skok.
Matjaž Brojan
V Dobu so slavili
Prelat, prof. dr. Marijan Smolik, zlatomašnik
Zlatomašnik, bod' pozdravljen, od Boga si nam poslan, za duhovnika postavljen, med ovčice zveste 'zbran..., so slavljenca, dr. Marijana Smolika. zlatomašnika, pozdravili \ dohski župnijski cerkvi sv. Martina v nedeljo, 3. julija letos, ko je daroval svojo zlato mašo. Dr. Marijan Smolik si je že ta svoje novomašno geslo izbral Jezusove besede: »Prosite (Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev,« ter jih upravičil s svojo bogato žetvijo, o kateri je na zlati maši ob slavljenčevih vrlinah govoril slavnostni pridigar, njegov nečak Janez Grčar.
Se danes mi je žal, da se njegove zlate maše nisem mogel udeležiti, kajti moje prvo srečanje z bogoslovjem (lemenatom) je poleg takratnega rektorja semenišča, dr. Janeza Oražma, povezano prav z dr. Smolikom, ki je bil v letu 1962 v semenišču študijski prefekt. Deloval je silno preprosto, prijazno in prijetno zadržano ter tudi sicer prav nikoli ni bil kakorkoli zadirčen. Zvedel sem, daje po opravljeni maturi leta 1949, po zaporu, ker se je vpisal na teologijo, po vojaški službi v Beogradu ter po enoletni » postaji« na prirodoslovno matematični fakulteti, študiral teologijo (1951-1957) z duhovniškim posveće-
njem v letu 1955. Nakar je čez eno leto postal študijski prefekt in varuh znamenite baročne knjižnice v ljubljanskem bogoslovnem semenišču z. nalogo, da nadaljuje študij teologije. Z njim sem se že takoj na začeucu čutil notranje povezanega, ker sem bil tudi sam kot maturant zaradi nameravanega odhoda v lemenat v nemilosti. No in kljub tozadevno slabim spominom bi verjetno oba z dr. Smolikom za pretekli režim, v katerem hočejo eni videti samo pleve, po smislu lahko rekla: Kjer pa so bile pleve, je moralo biti tudi zrnje.
Živo mije tudi v spominu, koje dr. Smolik prišel pokropit mojega očeta, mi izrekel sožalje, tudi v imenu dr. Janeza Oražma, nekdanjega ravnatelja lemenata, in obljubil spomin pri sveti maši. Rad priznam, da mi je dr. Smolik s tem svojim obiskom omilil mojo veliko bolečino ob očetovi smrti. Prav prijetno meje tudi presenetil, ko mi je z odgovorom na mojo čestitko ob njegovem jubileju poslal znamenito Kregarjevo sliko iz semeniške kapele. Dr. Marijan Smolik je Dobljan, rojen 3. septembra 1928 v učiteljski družini, tako po materi kot po očetu v kmečkem okolju, kar jc »prispevalo, da se samoumevno giblje tako med književniki kakor med najpreprostejšimi ljudmi in da se
očitno dobro počuti tako med knjigami, ko npr. raziskuje biobibliografske potankosti, kakor pri težaških opravilih,« kakor je zapisal prof. dr. Anton Strle. Leta 1939 jc odšel v škofove zavode, kjer se je naučil vzrajnosti in natančnosti pri študiju nasploh, po svojih starših pa jc podedoval tudi nadarjenost in ljubezen do glasbe. Deset let kasneje se je, kakor že rečeno, vpisal na teološko fakulteto in kljub povojnim preganjanjem leta 1955 v Dobu zapel novo mašo. Vse svoje življenje je dr. Smolik raziskoval slovensko cerkveno in tudi splošno kulturno preteklosti, opirajoč se vedno na poznavanje starin Semeniške knjižice, kjer vedno znova
najde kaj še ne poznanega, s čimer potem seznanja širšo javnost in tudi tujino. Smolikovc razprave in druge prispevke najdemo ne le v teoloških in pastoralnih, pač pa tudi v zgodovinskih, jezikoslovnih in literarnih revijah ter raznih zbornikih, domačih in tujih, zlasti nemških in francoskih. /, mnogimi prispevki je sodeloval (in še sodeluje) pri Slovenskem biografskem leksikonu. Slovenski književnosti. Enciklopediji Slovenije. Jc tudi član mednarodnih združenj in se udeležuje njihovih zborovanj. Neprecenljive zasluge ima prof.dr. Marijan Smolik tudi za Mohorjevo družbo. Naj omenim na tem mestu »samo« Smolikovo zelo pomembno delo Liturgika, pregled krščanskega bogoslužja, kjer seje avtor glede slovenske cerkvene preteklosti oprl v kar največji meri na svoje lastno raziskovanje. Dalje je Marijan Smolik pripravil za tisk novo popravljeno izdajo Leta svetnikov, ki ga je načrtovala Mohorjeva družba.
Dr. Smolik tudi zdaj ne miruje. Zdaj že več let pomaga v Šinkovcm Turnu, kjer je imel 10.
julija tudi ponovitev zlate maše. O njegovem življenju in delu tedaj je govoril njegov sošolec, upokojeni beograjski nadškof dr. Franc Perko. Skratka, Smolikovo delo je preobsežno, da bi ga mogel tu zadovoljivejc zajeti, veliko o njem in delu povedo besede Zmage Kumer, ki jc ob njegovi 70-letnici zapisala: « So ljudje, pri katerih se zdi, da gre čas mimo njih. ker so lako neutrudno delavni, da se ne utegnejo postarati. Prof. Marijan Smolik zagotovo spada mednje« Tudi danes ne moremo reči nič drugače. Spoštovani gospod prelat, prof. dr. Marijan Smolik, dragi semeniški prijatelj, ker za dobre želje ni nikoli prepozno, ne boste zamerili, da vam šele danes v glasilu Slamnik iskreno čestitam ob vaši zlati maši, v trdni želji, da bi Vas Bog nagradil s trdnim zdravjem in notranjimi močmi, da hi mogli narediti vse, kar ste se namenili. To vam želim tudi v imenu vseh tistih, ki jih ne moti, da sem spregovoril v njihovem imenu. Naj Vsemogočni vsak dan sproti nagrajuje Vašo zvestobo.
Ivan Kepic
Župnijska karitas Domžale
vas vabi na dobrodelni koncert
Joj, če si lačen, si čisto drugačen in čisto drugače gledaš na svet.
(ihti,- Kiinlnrr)
Skupaj na poti 2005
v sredo, 28. septembra 2005, ob 20. uri v halo Komunalnega centra Domžale
Nastopali bodo:
ansambel Slapovi, Adi Smolar, Jure Zaje, Mladinski pevski zbor Amen, ansambel Toneta Rusa, Florljan In Žlvulovič Mila, Ženska vokalna skupina Oda, Silva Kosec, ansambel Vesele Štajerke
Prodaja vstopnic: župnijski uradi in dve uri pred koncertom
Zbrana sredstva bodo namenjena za pomoč ljudem v stiski in nakup osnovne hrane socialno ogroženim ljudem.
stran 9
PREDSTAVLJAMO
Dvoje visokih
priznanj za
znanstveno,
leposlovno
in kulturno delo
Rodičan, dr. Franc Rode -Vitez častne legije in častni doktor prava
Bivši ljubljanski nadškof in slovenski metropolit, torej predhodnik msgr. Alojza Urana ter sedanji prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega delovanja, nadškof dr. Frane Rode, je prejel dvoje visokih odlikovanj oziroma imenovanj za svoje dosedanje življenjsko delo.
Francoski predsednik Jac-ques Chirac ga je 14. julija odlikoval z najvišjim francoskim prizna njem - imenovanjem za viteza častne legije. To najvišje frant osko državno odlikovanje je prefekt Rode dobil zaradi svoje povezanosti s francoskim jezikom in kulturo, kakor je bilo rečeno
V obrazložitvi ob podelitvi
St. John s University v New Yorku. ena najuglednejših katoliških univerz v ZDA, pa je nadškofu dr. Rodetu 17. julija na njenem zavodu v Rimu slovesno podelila častni doktorat iz prava. Univerzo so leta 1H7I) ustanovili lazaristi (in Rode je lazarist), da bi mladim omogočili kakovostno umsko izobrazbo in s krščanskimi vrednotami pre-I želo vzgojo. Število še živečih slušateljev se suče okrog 145.000,
V ilustracijo naj povem, da sem se z Rode t ovo francoščino srečal na ljubljanski Teološki fakulteti, kjer sem hotel utrdili svoje gimnazijsko znanje iz tega jezika. Ne morem pozabiti njegove dovršene predstavitve pesmi pesnika
Faula Vcrlaina Le vase brise, kar pomeni Razbiti vrč. Spominjam se tudi, ko sem pred leti v dnevnem časopisju bral, da so med znanimi Slovenci v poznavanju francoščine med najboljšimi Franc Rode, Andrej Capuder, Marijan Smolik..., še enega imena pa se ne spomnim. Sam gospod Rode pa je ob neki priložnosti povedal, da je pri skupnem kosilu s papežem Janezom Pavlom II., pogovarjali so se francosko, le- ta, torej sveti oče sam, dejal: »Ali slovensko tudi tako dobro govorite kakor francosko?« In če je to dejalpoliglotski papež, odstopam od posebnega komentarja. Rečem pa sledeče: Kakor je francoski jezik nekaj posebnega, ne samo daje diplomatski, Francozi celo Boga vikajo, medtem ko ga v drugih jezikih, tudi v slovenskem, tikamo, tako je tudi dr. Rode nekaj posebnega, seveda v pozitivnem smislu: napake pa imamo vsi, celo papež ima svojega spovednika. Morda bodo odslej prav po Rodetovi zaslugi Francozi pozitivneje gledali na Cerkev. Spoštovani in dragi odliko-vanec ter lazaristovski prijatelj dr. Franc Rode, prejmite iskrene čestitke tako v mojem imenu kakor v imenu somišljenikov Naj Bog Vas. kakor tudi vse Vaše delo, obilno blagoslavlja v blagor vsega slovenskega naroda doma in po svetu ter vseh državljank in državljanov Republike Slovenije ter seveda prav posebej Vaših Rodičanov.
Ivan Kepic
Iskrene čestitke
Zlatoporočenca Konrad
in Slavka Gmm
V poročni dvorani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale je bila 23. julija 2005 zlata poroka, na kateri sta pred županjo Cveto Zalokar Oražem zakonca Konrad in Slavka Grum izrekla trdno odločenost, da tudi po petih desetletjih skupnega življenja ostaneta skupaj ter tako postaneta zlatoporočenca.
Najprej o vsakem posebej
Zlatoporočenec Konrad Grum je bil rojen 17. februarja 1930 v številni družini v Breznu ob Dravi. Za 12 otrok sta oče in mati skrbela na majhni kmetiji, ki pa je v njegovi zgodnji mladosti doživela usodo marsikatere tedanje domačije: oče je šel za poroka in ker dolžnik ni vrnil denarja, je upnik vzel Grumovo domačijo in otroci so izgubili toplo zavetje, ne pa starševske ljubezni. Starša sta kljub nesreči skušala kar najbolje skrbeti za otroke. Oče je bil tudi mizar in tesar. Po končani gimnaziji na Ravnah na Koroškem se je mladi Konrad leta 1950 na hitro odločil, da ne gre v vojsko, temveč šolanje nadaljuje na teda-ii|cm tehnikumu v Domžalah. Tako je postal ter ostal Domžalčan. Zapustil je rodno Koroško, a je ni nikoli pozabil, zapustil tudi godbo v Vuzeniei, v katero seje vključil že leta 1945, kasneje je svojo ljubezen do glasbe razdajal v domžalski godbi. Zlatoporočenka Slavka je rojena 5. aprila 1934 v Domžalah, v družini Kosec, kjer je mati pridno gospodinjila, oče je bil tesar. Imela je še brata in sestro. Njena velika želja je bila, da bi šla čimprej delat, da bi kaj prihranila, si kaj kupila, saj so doma živeli zelo skromno, še posebej ker sta pridna starša v centru Domžal leta 1939 zgradila hišo. Zato se je na tedanji borzi dela zlagala o svoji starosti in šla delat v Toko. Čez leto dni so jo našli in bi morala nazaj v šolo, pa jc bila odločna - nič več v šolo. Toku je ostala zvesta 10 let.
Skupna pot
Kot toliko mladih sta se bodoča zakonca v letu 1951 našla na plesu na Pošti, nekaj časa prijateljevala in bilo je lepo. Pa ne le zato, ker sva bila mlada, ugotavljata. Bili smo zadovoljni z vsem, samo da smo bili skupaj, pravita. Poročila sta se 23. julija 1955 v Domžalah. Ker je bodoči mož študiral, je nevesta poskrbela za obleko, sama je bila v kostimu krojača
Zahvala
Zlatoporočenca Stavku in Konrad Grum iz Domžal. Potočnikova 2, se iskreno zahvaljujeva županji Občine Domžale ga. Cveti Zalokar Oražem in ga. Veri Vojska za tako lepo opravljen obred in spodbudne besede ob najini ZLATI POROKI v Domžalah, 25. julija 2005. Iskrena hvala tudi gospodu župniku g Janezu Šimencu in domžalski godbi na pihala, katere zvoki so lepo popestrili najino slavje.
Hvala pa tudi vsem, ki ste nama kakorkoli polepšali najin praznik.
Slavka in Konrad
Bitenca. Priči sta bila Miro Šimic in Ivan Svetina. Poroki na občini, kamor ju je pripeljal Lojze Pichler z avtom, je sledila cerkvena v domžalski cerkvi, kamor sta odšla peš. Poroka s številnimi svati je bila na nevestinem domu, nevesta pa se najbolj spominja, kako so ji prijateljice nastavile pušeljce. Kasneje sta imela kar nekaj težav, saj so njuno poroko pozabili vpisati v uradne dokumente Kratek čas sta stanovala v Jaršah, nato pri Koščevih v Domžalah, kasneje sta si topel dom uredila v Vilmanovi vili
v Studi. Okoli leta 1962 sta se preselila v novo zgrajene bloke na današnji Železniški ulici. Dva sinova - sreča in veselje mame Slavke in ata Konrada, sta bila rojena v letih - 1957 Egon - in leto kasneje Dušan. Oče, ki je študiral kemijo, je sprva delal v Teolu v Ljubljani, kamor seje vozil kar s kolesom, mama je doma skrbela za sinova. V letu 1966 so z veliko odrekanji, predvsem pa z veliko lastnega dela, naredili hišo v Potočnikovi ulici, kjer zlatoporočenca živita še danes. Zlatoporočenec Konrad je kasneje našel delo v Heliosu in kot šef kontrolnega laboratorija Heliosu ostal zvest do upokojitve, zlatoporočenka Slavka je nekaj časa honorarno, nato pa čisto zares delala v nekdanji restavraciji Pošta, nato v kavarni in, kot sama pravi, skupaj spravila 22 let delovne dobe. Danes sta upokojena. Zlatoporočenec Konrad je član Domžalske godbe že iz šestdesetih let. »Zaljubljen sem v muziko in ne morem pomagati«, se nagajivo smeji in pripoveduje, kako vseskozi igra tubo, hkrati pa z velikim zadovoljstvom opravlja še blagajniško delo. Žena Slavka nima nič proti, včasih gre poslušat moža, ko igra. in spremlja njegovo blagajniško delo. Skupaj se veselita obiskov šestih vnukov ter sinov: Egon dela v Heliosu, Dušan je obrtnik, .lesen življenja
Na Potočnikovi 2 v Domžalah živita v prijetno urejeni hiši z velikim vrtom, družbo jima delata pes in muca. Z zdravjem nimata večjih težav, rada odideta v toplice, že kar nekaj let pa
novo leto preživita v hotelu Delfin v Izoli, kjer je vedno prijetno. In kaj je najpomembnejše, da dva ostaneta skupaj pet desetletij. Kakor en glas sta na kratko povedala: razumevanje, spoštovanje drug drugega. Saj včasih pride tudi do tega. da malo zamenjaš besede, da morda včasih ne najdeš prave, ampak, če sta dva za skupaj, če iščeta zadovoljstvo tudi v malih stvareh in privoščita, da nekomu nekaj uspe. potem je vse lepo. Skupnega zadovoljstva je pri Slavki in Konradu še danes zelo veliko. »Saj ne moreš drugače,« rada povesta, »rabiš drug drugega, sam ne narediš veliko.« Veselita se vnukov ter godbe. In če nekaj časa vaj ni, je gospod Konrad kar malo »nesrečen« in mu je dolgčas po godbenikih. Kakšni pa so mladi godbeniki? So drugačni? So, pravi, mi smo igrali pred več desetletji predvsem s srcem in veseljem. Danes so mladi izobraženi, imajo veliko obveznosti in manj časa za igranje, ampak igrajo pa še vedno radi. In lepo se obnašajo, so fletni, pravi gospa Slavka in je prepričana, da pri godbi ne le igrajo, ampak se tudi naučijo primernega obnašanja, saj vedno pozdravijo in so prijazni. Sami lepi spomini so povezani z Domžalsko godbo, ki svojega blagajnika zelo spoštuje in mu da vedno vedeti, da ceni njegovo dolgoletno delo. Zlato poroka
Po uradnem delu zlate poroke, k njej sta se zlatoporočenca pripeljala s kočijo, manjkala pa ni niti domžalska godba, na katerem je županja Cveta Zalokar Oražem zlatoporočencema čestitala in jima zaželala, daju tudi v nadaljnjem življenju spremljajo sreča, trdno zdravje in veselje ob obiskih najbližjih, je bil cerkveni obred v domžalski cerkvi.
Iskrene čestitice tudi v imenu Uredništva.
Vera Vojska
Življenje je tudi preizkušnja
Dober dan, gospa Minka Kosec
^ gospo Minko Kosec, ki bo v "pvembru praznovala 85. rojst-dan, sva se srečali sredi pok-'i" na njenem prijetnem domu v "odnikovi ulici v Domžalah, okoli katerega jc lepo urejen vrt, poln £Vctja. Pogovarjali sva se o njeni *'vljcnjski zgodbi.
dojena je leta 1920 na domačiji Pesnikovih na Malem Jelniku pri Blagovici. Oče, ki je služil vojsko Ja Dunaju, boril pa se je tudi na ,r°nti v prvi svetovni vojni, je bil P°ročen kar trikrat. Med II oiroki Seje gospa Minka rodila drugi ma-ter', ki je kmalu po njenem petem r°.lstncm dnevu umrla. Dobila je ^ačeho, ki pa je bila enako dobra *01 prava mama. Njena velika Iju-x'An jc bilo šivanje in prav rada se 'Potninja, kako je kot majhno dehteč na roko sešila srajco, ki jo je Urezala učiteljica. V februarju 1943 ??je poročila z Anionom Koscem, v l^mniku, cerkveno pa na Brdu /al 1' n'ož v vojni kmalu padel v Seno-?Jnh oh Savi, velika preizkušnja v ''vljenju je bila sinova prometna nesreča, ki je gospo Minko zelo Pr'zadela. Že kot majhno deklelee le Zaupala brezjanski Materi božji, katero pravi, da ji tudi danes stoji "h strani.
Pornini kar vro, ko se spominja , !yljenja z majhnim otrokom, ki ni ''" lahko, zlasti med vojno ne, ko ~jje bilo treba skrivati pred sovražni- Tudi po njej ni bilo kaj dosti
binatu kot čistilka delala vse do upokojitve. Nekaj časa je živela doma, kasneje v Blagovici, potem pa sta z bratom kupila hišo na Vodnikovi ulici, vendar sta morala kar dolgo čakati, da se je hiša izpraznila. Vse svoje življenje je veliko šivala, spominja se pletenja in predenja, drugih del, s katerimi sije lajšala življenje. Danes ima tudi vnuka in vnukinjo. Rada bi mirno jesen življenja, ki jo zelo rada preživlja na vrtu in pred hišo, ki je vsa v cvetju. Pa še eno željo ima: da bi bilo tako kot nekoč, da bi bili en z. drugim prijazni.
Kljub častitljivi starosti spomin gospe Minke ostaja mlad. Kot biseri na ogrlici se iz njenih ust usipajo spomini na zgodnje otroštvo, na mladost, ki jo je zaznamovala vojna, na čas po vojni, koje iskala svoj košček sreče. To tudi danes išče v prijetnem klepetu, v molitvi, v zaupanju v hrezjansko Mater božjo, ki je, v to je trdno prepričana, zaznamovala njeno življenje. Vso srečo gospa Minka in vse najboljše za vaš bližnji rojstni dan.
Vera VOJSKA
bol 1
!  Je, se spominja, kako jc pomaga a na njivah, obirala hmelj, kasneje £a dobila službo v lekarni in kako jc ■eoeje pri "socialni" in Agrokom-
Spela
Kino
v Domžalah
Že nekaj časa po Domžalah krožijo govorice, da bo mestece dobilo nov kino. "Pomanjšani Kolosej." Tam, kjer stoji nekdanja Vele, sedaj Tuš. Nekateri so že slišali govorice, drugi ne, večini vprašanih pa se je ideja zdela zanimiva ...
Špela: Pajn se mi zdi edino to, da bi imela kino nekje v bližini in ne le v Ljubljani. Sicer pa mi je za Vele že sedaj žal, ko seje spremenil v Tuš. Moram reči, da sem ga prej resnično raje obiskovala. No glede kina; ga bom pa gotovo kaj obiskala, ko bo.
Jernej: Oh, novi kino bom pa zagotovo obiskal. Oziroma ga bom po mojem kar obiskoval (smeh!). Sedaj grem občasno v Kolosej, menim pa, da bom v primeru, če bo Kolosej tudi v Domžalah, kino večkrat obiskal. Seveda bom zato malo manjkrat zašel v ljubljanski Kolosej.
Tanja in Misel: A v Domžalah bo kino? Ja, to bo super. Morava reči, da ne hodiva prav dosti v kino; tudi v Kolosej ne. Sva namreč iz Kamnika. Vendar pa, če bo tu kino. bova pa zagotovo prišla na kakšno predstavo.
HkJH
Jernej
Irma in Sandra: Midve le občasno obiščeva ljubljanski Kolosej. Sicer pa bo zelo dobro, če bomo imeli na voljo kino v bližini. Dostikrat je namreč problem prevoz. Pa potem se tudi dostikrat človeku prav zato ne ljubi iti v kino. Če ga bomo imeli bliže, bo gotovo tudi zanimanje večje.
Tina: Kino bi bil v Domžalah resnično potreben. Sedaj moramo v Ljubljano, če želimo videti kak film; še najbliže sta Kolosej ali Komuna. Tako pa bomo lahko šli večkrat v
Tanja In Misel
kino. Saj smo že včasih imeli kino v Domžalah in takrat je bilo čisto lušt-no, potem pa so ga žal zaprli. Tako da se sama kar veselim novega kina.
Tine: Sam sem iz Ihana in moram reči, da ne hodim prav dosti v kino. Priznam, da tudi v Koloseju še nisem bil pa čeprav je zdaj že kar nekaj časa (smeh!). Če bo kino v Domžalah pa tudi v redu; zna se zgoditi, da se bom tudi sam malo "oglasil", da vidim "zadevo".
Alenka Žumbar
Irma in Sandra
Tine
Tina
TAČKA
Trgovino, za male živali
Del. čas: pon - pet od 9.30 do 19. ure, sobota od 9. do 11 ure Ljubljanska 90, Domžale, tel.: 01/721 48 38, Barbka Jovan s.p.
Skok v novo šolsko leto v Vrtcu Urša
Ker prihaja novo šolsko leto z novimi načrti za delo in novimi izzivi pri delu, sem ravnateljici Vrtca Urša, Darki Bitenc, zastavila nekaj vprašanj v zvezi z delovanjem vrtca.
Kako ste zaključili šolsko leto? Ste v prejšnjem šolskem letu imeli kakšne posebne težave pri izvedbi programov?
Leto smo zaključili brez posebnih problemov. V začetku šol. leta skupaj z vzgojnim kadrom in s potrditvijo staršev izdelamo letni načrt dela. po katerem se potem ravnamo. Planirane dejavnosti smo izvedli v celoti, poleg tega smo v program sproti dodajali dejavnosti, ki so se pojavljale po raznih razpisih. Tako na primer medkurturalno sodelovanje, kjer smo spoznavali Avstralijo, ali zbiranje knjig za otroke v slovenskih bolnišnicah. Kakšna je zasedenost vrtca ? Zasedenost je 100 %. Otroka, ki ga starši izpišejo, takoj nadomestimo z novim. Pri letošnjem sprejemu je »ostalo« še približno trideset otrok, ki bi jih bilo potrebno takoj sprejeti, res pa je, da se tekom leta izpiše še približno dvajset otrok zaradi različnih vzrokov (npr. selitev, bolezen...), pa pridejo na vrsto tudi ti odklonjeni otroci. V naslednjem letu se bo odprlo kar nekaj novih oddelkov (trije v naselju Bistra in še trije v Dragomlju ob osnovni šoli), tako da bo prostora v vrtcu precej. Resnici na ljubo pa moram dodati, da bo tudi otrok zaradi novih selitev nekaj več!
V Občini Domžale je kar precej otrok, ki vrtca ne obiskujejo. Ko so starši v službi, jih čuvajo babice, tete ... Kako je z oblikami dela za to vrsto otrok ? Zavedamo se, da starši, ki imajo otroka doma. potrebujejo predvsem nekaj vzgojnega programa in pa možnost socialnih stikov med vrstniki, za kar v privatnem varstvu ni možnosti, oz. je teh možnosti manj. Pripravili smo nekaj primernih programov, če pa starš pokliče v vrtec in pove, kaj bi želel, se še posebej potrudimo, da najdemo obliko igralne dejavnosti, primerne prav za njihovega otroka.
V glavnem takšne otroke povabimo enkrat tedensko na »Uro pravljic«. Obstaja tudi možnost plesnih vaj in tečajev tujih jezikov. V mesecu septembru je potrebno poklicati v vrtec in otroka prijaviti. Plačilo za tovrstne storitve je minimalno okrog 3000 sit. V tem šol. letu načrtujemo tudi posebno obliko uric za otroke od dveh do treh let, z možnostjo sodelovanja skupaj / mamo ali očetom, in pa obliko delavnic - kot ustvarjalne likovne delavnice, kjer lxi tudi možno sodelovanje otroka in starša. Možnost je tudi vpis v športne aktivnosti, rolanje...
Kaj pa redni dopoldanski program?
Vsako leto uvedemo kakšno novost v svoje delo. Potrebno je le biti previden, da se v program ne vnaša preveč novosti hkrati, ker se morajo nov itete utrditi in umestiti v vzgojno delo, da se ne vnaša zmede in ne-načttnosti. V tem letu bi kot novost poudarila poseben projekt na temo glasbe. Mnenja smo. da bi bilo potrebno na tem področju starše bolj osvestiti v zvezi z tem, kakšna zvrst glasbe je kakovostna, otroke pa vzpodbuditi, da prisluhnejo primerni glasbi. V ta namen bomo skušali navezati stike z Vzgojiteljsko šolo v Ljubljani, ki vzgaja bodoče vzgojiteljice in pomočnice. Ideja za tovrstni projekt se je porodila ob praznovanju rojstnega dne prof. Mire Voglar, kot legende dobre otroške glasbe (obletnica je bila »okrogla« in na njej so sodelovali otroci našega vrtca). Potrudili se bomo, dajo bomo v projekt pritegnili in tako pomembno doprinesli k dvigu kulture otroške glasbe pri vzgoji naših otrok. Sicer je naš program kar precej natrpan z vsebino. Vzgojiteljice so mnenja, daje proste igre zaradi raznoraznih zahtev (starši, načrtovan program, obogatitveni programi, razpisi med letom) malo, je pa za otroka zelo pomembna in nujna, tako da bomo več pozornosti posvetili temu segmentu vzgoje.
Darka Bitenc
Omenili ste že tečaj angleščine in plesne vaje. Kako je s tovrstno ponudbo?
V javnih vrtcih smo dolžni skrbeti tako za socialno ogrožene otroke, tiste vmes, kot tudi za otroke staršev, ki zahtevajo nekaj več. Trend življenja je danes naravnan tako, da se starši zavedajo pomena vzgoje in izobraževanja v takšni meri, da so se mnogokrat pripravljeni odreči kakšni npr. zabavi, nakupu, na račun tega. da otroku dodatno plačajo npr. tečaj plesa, jezikov ... Pri nas pripravljamo dodatne programe, kijih v celoti plačajo starši Kolikor se le da, se ti programi izvajajo bolj v popoldanskem času, včasih pa jih pomaknemo tudi v dopoldan, kadar ni druge organizacijske možnosti. Mnenja sem, da morajo te vrste programov izvajati strokovnjaki za posamezna področja. Vzgojiteljica ali pomočnica v vrtcu s klasično izobrazbo ni strokovnjak za specializirano podro čje, kot so npr. tuji jeziki, zato jih morajo izvajati zunanji ponudniki in so tako tudi predmet posebnega plačila.
Največ otrok je vpisanih v tečaje plesa, nato v tečaje tujih jezikov, rolanja in plavanja. Starši ima jo tudi možnost otroka vpisati v tečaj aerobike za otroka (skupaj s staršem), tečaj smučanja v Avstriji (skupaj s staršem), športne dejavnosti preko društva Sonček, brezplačni tečaj kotalkanja preko Kotalkarskega društva Domžale in letos kot noviteto v ustvarjalne delavnice (skupaj s staršem), ter v tečaj rolanja skupaj s staršem. Enkrat letno organiziramo tudi gorski izlet s starši.
Vaša prioriteta je delo s starši Na kakšen način?
Z roko v roki seveda. Vzgoja je kompleksna in odvisna od sodelovanja med nami odraslimi. Vzgojna ravnanja v vrtcu in doma morajo biti vsaj podobna!! Tudi vizija staršev o tem, kaj želijo za svoje otroka, mora biti sorodna viziji vrtca Brez sožitja in prijateljskega sodelovanja torej nikakor ne gre! Poleg čisto normalnega sodelovanja v obliki delavnic, sestankov, pogovornih uric in skupnih dejavnosti smo pripravili tudi programe svetovanja - kot je npr. Šola za starše, pogovorni krožki, skupna izdaja glasila, pomoč pri varstvu otrok v popoldanskem času. Staršem pripravimo sodelovanje v tečaju aerobike, na tečaju smučanja, na skupnem izletu z otroki, na piknikih. Starši imajo možnost obiska predstav v Kulturnem domu v Domžalah - imajo možnost varstva otrok v tem času. Kot posebno boniteto imajo možnost varstva otrok ob obisku Šole za starše! Staršem želimo pomagati a nasveti, pa tudi konkretno z napotili v ustrezne institucije. Ob načinu življenja, ki vlada sedaj, starši to pomoč potre bujejo. Mnogokrat se čutijo izgubljeni pri sami vzgoji, mnogokrat ne najdejo poti iz vzgojnih zagat, pred katerimi stojijo. Včasih potrebujejo nasvet v zvezi z problemom, ki ni vezan na vzgojo. Morda v zvezi z vprašanji za področje sociale, ali ko nastopi kriza v zakonu, grozeča ločitev, izguba partnerja, službe za vse to smo na voljo z nasvetom, iskanjem strokovnjakov, s posebno literaturo, pogovorom ... največkrat potrebujejo takšni ljudje (v glavnem so to mlajše ženske) le dobrega poslušalca ali pomoč v zvezi s tem. kam naj se obrnejo!
To je le nekaj drobcev v zvezi z vrtcem Urša. Če želite kaj dodatno povprašati, pokličite tja. pa vam bodo vse prijazno razložili!
Ravnateljici Darki Bitenc hvala za odgovore in čim več uspehov novem šolskem letu!
Sita Kos
IZ NAŠIH VRTCEV IN SOL
Evropsko prvenstvo plesnih in navijaških skupin Moskva 2005
Bron za plesno in navijaško skupino Sovice
stran
10
Plesna in navijaška skupina Sovice iz Osnovne šole Domžale je letos ponovno potovala na evropsko prvenstvo v cheerleadingu, tokrat v Moskvo. 19 plesalk in navija-čic je na tekmovanje odpotovalo 2.7.2005 in se že takoj naslednji dan predstavilo na največjem tekmovanju za plesne in navijaške skupine v letošnjem letu. Obe skupini, ki trenirata večkrat tedensko, sta se na svoja nastopa pripravljali skozi celo šolsko leto in si na državnem prvenstvu izborili nastop v Moskvi.
V kategoriji plesnih skupin je tekmovalo 15 skupin. Domžalske Sovice so pod vodstvom trenerke
Tjaše Šuštaršič ponovno osvojile medaljo, tokrat bronasto in potrdile, da še vedno sodijo v sam evropski vrh. To je za plesalke Sovič že peta zaporedna medalja na evropskem prvenstvu. Prvo mesto je osvojila finska skupina Dream team black, drugo pa norveška skupina Hokk-sund Highlights.
V kategoriji navijaških skupin pa so Sovice pod vodstvom trenerke Lane Gavrilov zasedle osmo mesto in tako izboljšale rezultat lanske sezone za tri mesta. Prvo mesto je prav tako odšlo na Finsko, in sicer skupini Northern Lights Pearls, drugo pa norveški skupini Vigueens Incredible.
Po tekmovanju si je celotna slovenska odprava privoščila še nekaj
dni ogledov prekrasne Moskve. V Zvezdnem mestu na moskovskem obrobju smo videli, kako se urijo ruski astronavti. Videli smo prečudovit Kremelj, Lenina v njegovem mavzoleju, Bolšoj teater, Rdeči trg in še in še. Zadnji dan smo obiskali tudi ruski cirkus, v katerem smo lahko videli prave cirkusante, katerih vragolije le stežka vidimo pri nas. Moskva je v vseh nas pustila lepe spomine, na tekmovanje, na
mesto in na ljudi in upamo, da se še kdaj vrnemo.
Celotna ekipa Sovič se zahvaljuje za podporo vsem sponzorjem in donatorjem, ki so nam pomagali, da smo lahko svoj trud in znanje pokazali vsej Evropi. Posebna zahvala Sovič pa gre staršem in ravnateljici Jožici Polanc, ki nas že vsa ta leta spodbujajo in stojijo za nami.
TJasa Šuštaršič. trenerka Sovič
Vrtec Urša
Cici zaključek
Tudi v preteklem šolskem letu so v našem vrtcu potekale ciciba-nove in igralne urice, namenjene otrokom, ki ne obiskujejo rednega programa vrtca.
Od oktobra, ko smo se prvič spoznali in se spoprijateljili, smo skupaj peli, rajali, plesali, likovno ustvarjali, telovadili, brali pravljice, se igrali in zabavali ob pustnem in Valentino-
vem plesu, skupaj razveselili mamice ob njihovem prazniku, obiskal pa nas je tudi Božiček. Da pa bi nam skupne urice ostale v lepem spominu, sva pripravili zaključek z različnimi športnimi igrami, ki sva jih poimenovali "Lov na presenečenje", otroke pa sva razveselili s pico velikanko, zaključnimi diplomami za uspešno sodelovanje na uricah in drobnimi darilci ob našem slovesu.
Prijetno utrujeni smo se poslovili od prijateljev in si obljubili, da se še kdaj vidimo.
Eva Logaja in Urša Javoršek Vrtec Urša
V prejšnji številki Slamnika ste lahko prebrali, kako so otroci Iz vrtca Mali princ kar tri dni preživeli na ranču. Danes se ob fotografiji lahko prepričata, da so se Imeli res lepo.
Vrtec Domžale
Palčkovi mlinčki
Z medvedi iz vrtca Palček smo spoznavali zanimivosti o vodi in odločili smo sc, da k sodelovanju privabimo še naše starše. Tako so jih otroci poprosili, da so skupaj izdelali nekaj vodnih mlinčkov. Nekateri so se res potrudili in nastali so zanimivi mlinčki. Zdaj je bilo le še potrebno počakati, da jih preizkusimo na vodi. Kar naprej
nam je nagajalo vreme, da smo bili že kar malo neučakani. »No, pa seje le zjasnilo!«, smo sc nekega dne razveselili in se takoj odpravili proti P sati, kjer priteka v Kamniško Bistrico. Našli smo suho ploščad, kjer smo se lahko posedli in vsak mlinček smo potem
praktično preizkusili na vodi . Pohvalimo se lahko, da je voda vse mlinčke krepko zavrtela, mi pa smo od veselja zapeli in zaploskali. Hvala staršem, ki ste nam pomagali pri izdelavi mlinčkov.
Vrtec Domžale Palčkovi Iz Vira
Obisk hotela Krona
V novih učnih načrtih devetletne osnovne šole je zelo velik poudarek na medpredmetnem povezovanju, saj se določena tematika obravnava z več zornih kotov in tak način dela prispeva k večji kvaliteti znanja. Veliko število učnih ur pa predstavljajo tudi dnevi dejavnosti (naravoslovni, kulturni, tehniški, športni), ki jih izvajamo vsako šolsko leto. Učiteljice se trudimo, da bi dejavnosti čim bolj povezale z obravnavano snovjo posameznih učnih predmetov.
Danes bi vam radi predstavili prijeten in zelo uspešen naravoslovno-
Svatbena oblačila v 20. stoletju
Med številnimi raziskovalnimi nalogami, ki so jih v lem 2005 izdelali učenci OŠ Rodica, je bila tudi raziskovalna naloga s področja etnologije z naslovom Svatbena oblačila v 20. stoletju na domžalskem območju. Izdelali sta jo Anja Mihelič in Klavdija Slapar, učenki 8. razreda, pod mentorstvom profesorice Vilme Vrtačnik Mcrčun. Za bralce Slamnika na kratko predstavljamo njune ugotovitve.
Ugotovili sva, da so imele neveste do leta 1960 tako suhe kot sveže poročne šopke. V drugi polovici 20. stoletja pa so imele večinoma poročne šopke iz svežega cvetja. V prvi polovici 20. stoletja so neveste oblekle enodelne bele poročne obleke. V obdobju od 1940 do 1960 so nosile temnejše kostime ali enodelne obleke, ki so jih kasneje še večkrat oblekle kot pražnje oblačilo. Po letu 1961 so prevladovali svetlejši kostimi, v zadnjem obdobju pa se poleg svetlih kostimov znova uveljavljajo enodelne bele obleke. Svatbena obleka ženinov se skozi 20. stoletje ni veliko spreminjala. Vseskozi je prevlado-
vala temna obleka, ki stajo sestavljala suknjič in hlače v enaki barvi. V prvi polovici 20. stoletja so neveste na glavah nosile venček ali pajčolan, kije segal do pasu ali pa seje vlekel za njimi. Venček v laseh je bil posebno pomemben del svatbene oprave do leta 1960 inje imel tudi simbolno vrednost. V obdobju od 1941 do 1980 so neveste v lase pripenjale sveže cvetove, sprva bele nageljne, kasneje vrtnice. K svatbeni obleki ženinov je vedno sodila tudi bela srajca in kravata ali metuljček, barvno usklajena z obleko. Na svatbeno obleko so ženini in neveste do leta 1960 pripeli suh šopek, kasneje pa svež cvet belega nageljna ali vrtnice. V prvi polovici 20. stoletja so k svatbeni opravi neveste sodile bele pom-pandurce (mošnje iz finega blaga z vrvico na poteg), ki so jih po letu 1940 nadomestile torbice. V vseh obdobjih so imeli ženini v žepku suknjiča bel robček s čipko. Neveste so k svatbeni obleki nosile čevlje z nizko ali srednje visoko peto, v drugi polovici 20. stoletja pa tudi z visoko peto. Špice in pete čevljev so odražale trenutno modo. Ženinovi čevlji so bili v vseh obdobjih nizki in v črni barvi. Šivilje ali krojači, ki so jim včasih rekli žnidarji, so šivali svatbene obleke za neveste do leta 1980, za ženine pa do 1960. V zadnjem obdobju ženini svatbene obleke kupijo, večina nevest pa si jih izposodi v izposojevalnicah poročnih oblek.
ANJA MIHELIČ IN KLAVDIJA SLAPAR, OŠ Rodica
športni dan. Z učenci 2.a in 2.b razreda smo se v predzadnjem šolskem tednu odpravili na obisk v HOTEL KRONA. Sin lastnikov hotela, Flo-rijan, je letos obiskoval drugi razred na naši šoli. Ker smo v šoli obravnavali pri spoznavanju okolja mlako in življenje v vodi ter ob njej, smo z veseljem sprejeli povabilo na ogled manjšega ribnika ob hotelu. Vsi smo bili presenečeni, ko smo vstopili na ograjeni hotelski vrt. Zagledali smo dve kletki s papagaji. Dva sta bila manjša, ena papiga pa je bila velika. Zelo veliko smeha in začudenja nam je nudila velika papiga, saj je nenehno ponavljala naučene besede in uživala v središču pozornosti. Učenci so se kar težko ločili od nje. Prijazni lastnik hotela, gospod Martin, nam je povedal mnogo zanimivega o vodnih želvah, ki se mirno sprehajajo ob vodi, in razkazal manjši ribnik, ki so ga naredili v preteklem letu. Učencem je pokazal različne ribe, ki živijo v njem, in jim predstavil način hranjenja rib.
Veliko zanimanja učencev so pritegnili tudi zajčki v ograjeni kletki in domači pes, ki je otroke z zanimanjem opazoval. Proti koncu našega ogleda sta nas zelo gostoljubna lastnika hotela bogato pogostila. Za vsakega učenca so spekli palačinke in pripravili sok. Največje presenečenje pa nas je čakalo na koncu našega srečanja. Pogostili so nas še s svežimi jagodami in sladoledom.
Ob tej priložnosti naj se še enkrat lastnikoma bolela Krona v imenu učiteljic, vzgojiteljic in učencev najlepše zahvalim za poučen in prijeten sprejem.
Magda Mlhelčič OŠ Domžale
stran 11
OD TU IN TAM
Tabor RST
Planinsko društvo Domžale
Lepo povabljeni
na naše planinske poti
Zadnja nedelja v avgustu je tradicionalno namenjena srečanju članov in članic Planinskega društva Bomžalc, ki sc vsako leto zberejo v Domžalskem domu na Mali planini. Borut Peršolja, predsednik društva, je v prijaznem povabilu napisal, da je srečanje priložnost 'a sprehod po tri tisočletni zapuščini vclikoplaninskih pastrijev; izlet v sproščeni družinski nave-*i; visokogorsko turo čez Konja v Preddverju Grintovcev in za uživanje življenja z veliko žlico.
Slabo vreme, ki seje napovedovalo *e ves teden, je bilo glavni krivec,
da so se 13. srečanja udeležili le naj-zvestejši člani in članice ter prijatelji Planinskega društva Domžale, ki smo našli zatočišče v prijaznem domu na Mali planini, ki je s prihodom nove oskrbnice Tatjane Mohar pridobilo novo radoživost. Kljub manjši udeležbi ni bilo nič manj veselo kot vsako leto. Za to so poskrbeli Moški pevski zbor Janko Kersnik Brdo s slovenskimi narodnimi pesmimi, pozabili niso niti planinske himne Oj Triglav moj dom. glasbena skupina Prijati i. s prijazno besedo pa je vse prisotne pozdravil Borut Peršolja, ki je na kratko predstavil tudi aktivnosti društva
v preteklem letu ter nas seznanil z jesenskimi aktivnostmi. Povedal je. da so njihovi alpinisti letos očistili nemško smer v severni triglavski steni, uredili so Domžalsko spominsko pot. dobro pa delajo tudi vse ostale sekcije Planinskega društva Domžale. Ob tem je opozoril tudi, da je jeseni volilna skupščina, na kateri bodo sprejeli program dela za prihodnje obdobje. Čeprav resnično slabo vreme ni bilo priložnost za uresničitev želja, kijih je v svoje prijazno povabilo napisal Borut Peršolja, je bilo v Planinskem domu na Mali planini ves dan prijetno. Oglašala se je harmonika, lepa slovenska narodna pesem je odmevala po planini, na kateri so se pasle krave, planinci pa smo iskali zavetje pred dežjem, a bili kljub temu dobre volje.
Zato. če ste se ustrašili avgustovskega slabega vremena, ne pozabite, da je tudi jeseni Velika planina zelo lepa. Pokličite 051 340 730.
Vara Vojska
Poletni tabor homških volčičev in volkuljic
Volčiči in volkuljice Krdela mavčnih kožuščkov smo teden počit-'"ikih dni (15.-22. julija) skupaj Preživeli pod vročim soncem v Krkavčali na Primorskem. Tam je skoraj čisto prava puščava, zato smo sc odločili, da postanemo del Plemena Al-šam-sancev, ki dobro ve, kje najti kakšno osvežujočo <>azo. Naša karavana se je najprej "stavila ob Dragonji, kjer smo malo čofotali, spoznavali življenje Srcdi puščave in urili svoje talen-|e ob izdelovanju tende, arabskih l(,,li, nakita, mozaika ...
^od šotori pa nismo bili sami, saj Srrio taborili skupaj z velikim plemenom, ki so ga sestavljali naši ^»vtski bratje in sestre iz Stega "umskih sončkov. Dokazali smo, da smo skupaj močni, saj smo s sodelovanjem, iznajdljivostjo in ^trajnostjo našli čudežno svetilko, k|je izginila nekega večera, ko smo Prepevali ob tabornem ognju. Sveti-
e Pa so se tudi naše očke, ko smo v jtfdeljo med sv. mašo sprejeli v vc-
'ko skavtsko družino sveta novega "adobudneža, ki je pogumno izre-*e' svoj da skavtstvu. Pri prazno-Vanju tiospodovega dne so se nam
pridružili tudi starši in prijatelji. Ko smo jim pomahali v slovo, pa seje naša karavana podala na pot. Izvedeli smo namreč, da se nekje skriva majhna vasica, v kateri se dogaja marsikaj zanimivega. Domačini so nas prijazno sprejeli in ponudili prenočišče v eni izmed bejt, kot se imenuje arabska hiša. Malo so nam ponagajali puščavski džini, ki so osušili oazo, da smo ostali nekaj ur celo brez vode, toda ko smo v številnih vodnih in puščavskih igrah pokazali svoje spretnosti, je voda nemudoma spet pritekla. Sem in tja pa smo tekli tudi mi ... Sploh takrat, ko nas je kamela na štirih kolesih pripeljala pred veliko oazo, v
kateri smo čofotali ves dan in tako dodobra preizkusili, če je morje res slano. Naše druženje sta popestrila tudi obiskovalca, s katerima smo spoznavali življenje sv. Frančiška Asiškega in viteške vrline. Ker smo se učili številnih obrti - izdelave torbic, bakel, glasbil, oblačil, cokel, rezljanja obročkov, risanja - smo se udeležili tudi trgovanja na bazarju. Naši izdelki so zagotovo izvrstne kakovosti. Prav takšna pa upamo, daje tudi dobra volja, ki smo jo ponesli v naše domače »bejte«, ko se je karavana z dolgo puhajočo kamelo srečno vrnila v homške širjave.
Krdelo mavričnih kožuščkov
Nevarnost super počitnic
Kot vsi pravi taborniki smo tudi mi komaj čakali poletje in taborjenje, ki pride z njim. I etos je bilo taborjenje res nekaj posebnega, saj smo poskusili z mnogo novimi stvarmi. Le lokacija je ostala ista. Stavca vas pri Žužemberku v bližini reke Krke.
Letošnje taborjenje je potekalo ločeno za vse starostne veje - MČ, GG, PP in Grče. Tako smo se GG-ji (gozdovniki in gozdovnice, H-15 let) za deset dni podali na lov za pustolovščinami. Prva izmed njih je bila kuhanje večerij na odprtem ognju. V prvih dneh tabora smo si kljub dežju iz sušic zgradili čisto prave kuhinje, ognjišča in jedilnice, kjer so si otroci vse nadaljnje dni s pomočjo vodnika pripravljali okusne večerje. Med drugim smo se preizkusili v pečenju zrezkov v foliji, kuhanju zelenjavne juhe, šmorna in krompirjevega golaža, za konec pa smo pripravili pravo kmečko večerjo, na kateri niso manjkali niti žgan-ci niti pečenice. Letos so se nam na taboru pridružili tudi štirje člani društva Sožitje. Tanja, Tina, Anže in Janko so nam popestrili marsikateri trenutek in med vsemi nami so se spletle prave vezi prijateljstva. Za naše člane je bila to dobra šola za življenje in vsi komaj čakamo trenutka, ko se spel srečamo in skupaj kakšno ušpičimo. Kot vsako leto smo tudi letos odšli na bivak, kjer smo si spekli odlične piščance na ražnju, za udobno in varno prenočišče pa smo si postavili bivake iz šo-tork in naravnih materialov. Zadnji dan je bil tematski in je potekal v znamenju kmetov. In ravno ko smo se vsi oblekli v kmečka oblačila, se naučili polko in si izdelali glasbila, so nas obiskali gostje z občine. Po
prvem presenečenju so ugotovili, da z nami ni nič narobe in da se imamo res lepo. In žeje bilo za nami vseh deset dni, ki se jih bomo z veseljem spominjali in seveda komaj čakamo naslednje taborjenje. In pazi, drugo leto bo spet nevarnost super počitnic. Naj ti ne uidejo! Najmlajši taborniki (MČ) iz rodu Skalnih taborov pa smo se na taborjenje odpravili čisto na začetku poletja. Mamicam, očkom, babicam, dedkom, sestricam in bratcem smo pomahali v pozdrav in dogodivščina se je lahko pričela. Taborni prostor nas je pričakal s soncem obsijan in vsak si je izbral svoj šotor - dom za naslednjih sedem dni. Postavljali smo ognje, se šli nogomet, preizkušali kuhinjske poizkuse, šli na izlet do kmetije in v Žužemberk. Spoznali smo, kako so živeli Dajnomir, Mi-liboža in Milimir. takrat ko zgodovina ni bila še čisto prava. Tisti dan smo si sami izdelali svoja oblačila, orodja in orožja, jamo smo poslikali z, mamuti in bizoni ter si seveda na ognjiščih sami skuhali svoje kosilo. Na koncu nas je prišel obiskat pravi mamut, ki pa je bil bolan in smo ga morali operirati. Zadnji dan taborjenja je vedno poseben. Kuhar skuha posebno večerjo, ki jo vodniki postrežejo otrokom. Ob zadnjem ognju tudi podelimo priznanja vsem najbolj pogumnim, pridnim, skratka, vsem tabornikom in vodnikom, ki so se potrudili, da je taborjenje uspelo. Sedem čarobnih dni je mi-
Turistično rekreativno društvo Turnše Cešenik
Na valovih domišljije
Iz leta v leto več nas je in lepša nam je bila sklepna misel letošnjega taborjenja, ki ga je na prireditvenem prostoru v Turnšah tudi letos ob začetku počitnic pripravilo Turistično rekreativno društvo Turnše Češenik.
Zavzeti mentorji in voditelji so tabornikom, nekateri niso šteli več kot dobra tri leta, pripravili nekaj dni prijetnih po-
čitnic, kjer ni manjkalo niti taborniških veščin niti različnih delavnic, pohodov in vsega, kar spada k prijetnemu preživljanju počitnic. Že naslov taborjenja Na valovih domišljije pove, da ta v Turnšah ni imela omejitev, zato bodo vsi sodelujoči otroci, njihovi starši, pa tudi organizatorji težko čakali, da se v začetku počitnic junija 2006 spet srečajo.
SD Sonček
ŠPORTNI PRP6RAMI V TELOVAbNICI
► Športni program MALČEK ZAČETNI 2-3 LET Termini: PON 17.45 - 18.30 OŠ Rodica (Jaržka šola)
► Športni program MALČEK NADALJEVALNI 3-5 LET Termini: PON 16.45 - 17.45 OŠ Rodica (Jaržka žola), SRE 16.45 - 17.45 OŠ Roje
Športni program ŠPORTNIK 5-8 LET Termini: PON 16.30 - 18.00 OŠ Roje, SRE 16.30 - 18.00 OŠ Roje
PRIČETEK VADBE BO V PONEDELJEK. 19.SEPTEMBRA  2005 po urniku.
Prijavite se lahko:
" po pošti na naslov: ŠD Sonček, Škrjančevo 21, 1235 Radomlje
" Preko faxa: 01 / 7227 317
" po e-mailu: primoz.ahacic@guest.arnes.si
" Preko GSM na: 031-385 120 ali 041-853 071
Poletna dogajanja SKD-ja na domžalskem bazenu
Tudi v letošnjem letu smo v Študentskem klubu Domžale skupaj s prijatelji iz ŠKK in eSS-ja organizirali Poolpartv in Kopalkanja (CTubbing). Tako prvi kot tudi drugi projekt se je odvijal na domžalskem bazenu, ki je naš stalni poletni gostitelj. Da je bil tako na Poolpartv ju kot tudi na vseh Kopalkanjih dober obisk, so zaslužni glasbeni gostje in 1)1- ji. ki so skrbeli, da dobre glasbe ni manjkalo.
Na Poolpartvju so se športni navdušenci lahko pomerili v igranju odbojke in košarke, nagrade, ki so jih dobili zmagovalci, so bile nadvse privlačne. Da je bila smeha polna skleda, sta skrbela Ružko in (iašper. simpatična voditelja, domžalskim študentom že poznana iz podobnih prireditev v okviru študentskega kluba. Da potrdimo še dobro stran glasbe, lahko omenimo, da smo lokrat v goste povabili Billy's privatc parking, Leeloojamais ter Guštija in Polono. Vrhunce večera je bil popoln. Kar pa se samih Kopalkanj tiče, je jasno, da tam za glasbo skrbijo DJ-ji, tudi letos so nas obiskali štirje, saj je bilo Kopalkanje na sporedu štirikrat, vsakič v petek in vsakič od 19, ure dalje. Poletni program je trajal vse do 2. septembra, ko smo imeli veliki, finalni (lubbing večer. Omeniti velja, da so bile vse prireditve letos presenetljivo dobro obiskane, zahvaliti pa se gre tudi zmernemu vremenu, ki nam je šel letos na roko veliko bolje kol prejšnja leta.
Mateja Kenel
nilo in spet smo stekli v objeme mamic, očkov, babic, dedkov, sestric in bratcev... Komaj čakamo, da se obrne leto in se vrnemo v naročje narave, na taborjenje.
Tina a Nina
Studentski klub Domžale
Poletja je konec!
t .lede na to, da se skozi poletje nismo nič brali, za vas pripravljamo popoln program v mesecu septembru. Poskrbeli bomo tokrat prav za vse, študente in dijake. Slednji bodo v tem mesecu še posebno prišli na svoj račun, saj bodo I. septembra pričeli s poukom, medtem ko imajo študentje še mesec dni počitka (najbolj pridni seveda). Omeniti velja, da so za dijake in učence v Študentskem klubu Domžale še vedno na voljo instrukcije.
Tečaj francoščine
Po uspehu, ki ga je doživel tečaj angleščine v izvedbi Študentskega kluba Domžale, ki je bil spomladi, se tokrat pripravljamo na učenje francoščine. Da, prav ste prebrali, od meseca septembra dalje ŠKD organizira tečaj francoščine za začetnike, po cenah za študentske žepe! Tečaj bo obsegal 50 ur, potekal pa bo v Domžalah, od septembra do decembra 2005, in sicer po ceni 20.000 SIT za člane in 28.000 S/7 za nečlane ŠKD-ja. Več informacij pa izveste v študentskem klubu ali na številki 041-757-727. Za Filmofile
V mesecu septembru se na klubska platna spet vračata filmski večer in filmski maraton. Medtem ko smo poleti »filmali« pred ŠKD-jem. bomo tokrat hladne dni preživljali notri.
V filmskem maratonu, ki bo tokrat v dveh delih (sobota 17. 9. in nedelja 18. 9.), si bomo privoščili večer v družbi Batmana ali bolje rečeno Batmanov. V soboto si bomo od 16. ure dalje ogledovali Batman (1989), Batman returns (1992) in Batman forever (1995), v nedeljo pa sledi še Batman and Kobin (1997) in Batman Begins (2005). Sicer pa se bomo »notri« prvič srečali v ponedeljek, 5. septembra, koje na sporedu prvi filmski večer, gostili pa bomo film Diplomiranec. Sledijo še. Klektra (9. 9.), Aleksander (12. 9.), Constanti-ne (16.9.), Varuh meje (19. 9.), Rezilo: Trojica (23. 9), Njegovi tastari (26. 9.) in Opredeljevanja (30. 9.). Tudi tokrat bodo filmski večeri potekali ob 20. uri. Ostali projekti
Študentski klub Domžale tokrat prvič organizira turnir Magic the Oathering. Družabni turnir se bo dogajal 30. septembra 2005 od 16. ure dalje v prostorih Študentskega kluba Domžale Zaželeni poznavalci igre, prav tako pa ste dobrodošli tisti, ki se z igro še niste srečali, pa bi radi spoznali čarobni svet, ki je rdeča nit igre Magic the Oathering. Spet se bomo v družbi kamniških kolegov sproščali na Cosmic Bovvlingu, katerega cena in pogoji ostajajo taki kot pred poletjem, datum pa je 30. september od 22. ure dalje. Tudi na rafting se bomo še odpravili, in sicer 24. septembra ob 11. uri izpred kamniškega študentskega kluba. Cena za člane je 5000 SIT, za nečlane pa 9000 SIT.
Da ne pozabimo še na paintball, ki je prav tako stalnica študentskega kluba Tja se bomo odpravili 23. septembra ob 16. uri, na prvi jesenski dan. da se dokončno poslovimo od poletja. Dogodki za dijake
Na prvi šolski dan smo domžalske srednješolce kratkočasili z dogajanjem na študentski stojnici pred šolo. Srečali so se z dogajanjem v študentskem klubu, spoznali, kako postati klubovec in kako aktivno sodelovati pri ustvarjanju progama in dogajanja v ŠKD-ju. Seveda to še ni vse. V mesecu septembru se obeta tudi pravo fazanovanje, saj veste za bruce brucevanje. za fazane pa ... fazanovanje. Spremljate na vvvvvv.stu-dentski-klub.com.
Mateja Kenel
IZ DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ
Društvo izgnancev Domžale
Na obali, sedaj pavPrekmurje
Potem, ko smo se člani in članice Krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale na brestaniškem gradu množično udeležili osrednje slovenske spominske slovesnosti ob 60-letnici srečne vrnitve slovenskih izgnancev v domovino, smo pripravili tudi tradicionalni izlet, na katerem smo tokrat spoznavali slovenska primorska mesta.
Z dvema avtobusoma smo se tako mimo Kopra odpeljali v Piran in se najprej sprehodili ob starodavnem obzidju ter prisluhnili daljši informaciji o zgodovini tega lepega primorskega mesta. Medtem ko se je ena skupina sprehajala in v živo spoznavala zgodovinsko, naravno in kulturno dediščino, je druga obiskala dvonadstropno klasicistično palačo Gabrielli. zgrajeno sredi 19. stoletja, v kateri je danes Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran. Pod strokovnim vodstvom smo si ogledali številne zbirke o zgodovini pomorstva, se seznanili z razvojem gospodarskih panog (so-linarstvo. ribištvo, pomorska trgovina), ki so tesno povezane z morjem, hkrati pa občudovali kulturno dediščino.
Po ogledu muzeja so se najbolj željni kopanja odpeljali v Izolo, preostali pa so dve urici namenili ogledu Portoroža. S skupnim druženjem v znanem gostišču Jasna smo zaključili prijeten dan, s tem pa uresničili tudi program dela društva za prvo polovico letošnjega leta. Potem, ko smo se v poletnem času množično udeleževali različnih spominskih prireditev, 4. oktobra vse naše članice in člane vabimo na obisk Prekmurja. Če greste z nami, pokličite!
D. I.
Zadišalo je po pehtranu
V Domu upokojencev Domžale smo že nekajkrat z uspehom izvedli delavnice, na katerih so stanovalke in stanovalci doma sami pripravili različne sladice.
Z veseljem so sodelovali z lastnimi recepti za priznane poslastice: razne zavitke, potice in šarklje. Tako smo se tudi to poletje, ko je na domskem dvoriščnem vrtu bujno zrasel peh-tranov grm, odločili, da spečemo pehtranovo potico po receptu dveh naših stanovalk. Pripravili smo vse
potrebne sestavine za peko in povabili še druge stanovalce in stanovalke, da prisostvujejo delu naših dveh gospa in obenem obujajo spomine na čas, ko so tudi sami doma pripravljali dobrote domače kuhinje. Morda pa so jih spomini peljali celo v čas, ko so njihove matere pekle za velike praznike. Tako se je marsikdo spomnil, da je mati dovolila polizati skledo, potem ko je namazala testo s sladkim nadevom. Oči so budno sledile rokam dveh gospa, ki sta pripravljali pehtranko: kar vrsti-
le so se ugotovitve: »Ja, tudi pri nas tako stepamo testo-« »Jaz pa dam v testo tudi rum, da bolje vzhaja...« Šef kuhinje je prinesel tudi nastrgano limonino lupino, po svoji presoji, češ, boste videli, da izboljša okus. Kar mimogrede sta bili obe potici v pekačih, pomazani z jajčnim beljakom. Po splošnem prikimavanju vseh prisotnih jih je gospa, ki peče potice za svoje domače tudi sedaj, ko že nekaj let biva v domu, pre-bodla, smo jih dajali vzhajat. Obe potici sta lepo vzhajali in v kuhinji so jih dobro spekli. Naslednji dan pa je bila prireditev za vse stanovalce in stanovalke doma na dvorišču in glavna atrakcija je bila pokušina obeh potic. Vsi smo bili navdušeni nad prijetno dobrim okusom obeh potic. Z veseljem smo čestitali obema gospema za uspeh pri peki. Navdušeni nad prikazano veščino naših dveh stanovalk smo sklenili, da se naslednjič lotimo štrukljev vseh vrst. Morda bo zamikalo tudi vas, da pridete pogledat in poskusit, kaj vse zmorejo gospe, ki sedaj žive v Domu upokojencev Domžale.
Vladka Brumen
Občni zbor
združenja
ekoloških
kmetov
»Zdravo
življenje«
Ker živijo člani Združenja ekoloških kmetov »Zdravo življenje« na obširnem območju Slovenije, je praksa, da se občni zbori organizirajo na različnih lokacijah.
Letos smo se zbrali v petek, 10. junija 2005 v gostilni Gašper na Prevojah pri Lukovici. Zaradi izpolnjevanja subvencijskih vlog, je bil letošnji občni zbor malo kasneje kot običajno.
Zbrali smo se tako ekološki kmetje kot tudi simpatizerji in porabniki ekološko pridelane hrane. Veliko kmetij je samooskrbnih, ki pridelujejo le za lastne potrebe, nekaj pa jih je tudi tržno usmerjenih. Le te prodajajo pridelke na domu ali
Udeleženci občnega zbora Združenja ekoloških kmetov »Zdravo življenje- Lukovica
na tržnicah. Premalo pa je kmetij, ki bi lahko dobavljale večjo količino ekoloških pridelkov trgovskim centrom, kot sta npr.: Mercator in Tuš. Menimo pa, da ne bi bilo dobro, da bi trgovski centri uvažali ekološko hrano iz drugih držav evropske skupnosti. Zdajšnji odkup ekološkega mesa in mleka je zelo slabo organiziran. Pri pregledu dela v preteklem letu smo bili kar zadovoljni, saj se je naše združenje predstavljalo na več mestih. Prisotni smo bili na sejmu Narava in zdravje v Ljubljani, na Hitovem sejmarjenju v Domžalah, na Mihaelovem sejmu v Mengšu in na Lukovem sejmu v Lukovici. Postavljeno smo imeli tudi stojnico ob poti »Od Litije do
Čateža«. Nekateri kmetje so imeli dneve »Odprtih vrat«, ki jih je organizirala Zveza ekoloških kmetov Slovenije. Udeležili smo se ekskurzije v Seču na kočevskem, kjer smo si ogledali predelavo soka iz rdeče pese in še, kako čebele polnijo sok pese in medičino v satje in ga naravno konzervirajo. V plan za naslednje leto smo poleg izobraževanja in predstavitev na sejmih in tržnicah dali tudi dneve »Odprtih vrat« in sicer v sodelovanju z Zvezo ekoloških kmetov. Predlog je, da bi se v septembru predstavilo več kmetij na eni lokaciji in bi obiskovalcem prikazali pridelavo ekološke hrane in nenazadnje tudi pokušino le teh.
Marija Ravnikar
Sveta maša za pokojne gasilce
Gasilci PGD Jarše Rodica se vsako leto zberemo pri sveti maši za pokojne gasilce v Grobljah. 17. julija 2005 smo imeli mašo na naš krajevni praznik sv. Mohorja in Fortunata. Svete maše seje udeležilo 40 gasilk in gasilcev. Gospod župnik Janez Kvatemik je med mašo blagoslovil kipec sv. Florjana, ki gaje predsednik društva, Jože Ručigaj, slovesno predal gasilcu Alojzu Vrtarju, ki je dopolnil 70 let. Po maši smo se vsi skupaj odpravili v gasilski dom, kjer smo s pogostitvijo ob prazniku zaključili druženje.
M. K.
LIPA na kolesu
"Nasvidenje naslednji četrtek" je običajni vzklik ob zaključku kolesarskega dne. Obeta ponovno srečanje in skupno poganjanje pedal po okoliških krajih.
Od začetka maja do pozne jeseni, če dopušča vreme do konca oktobra, se zbiramo ob osmih zjutraj na mostu čez Kamniško Bistrico v Spodnjih Jaršah. Glavnina je stalnih navdušencev, okoli osem, predvsem nežni spol, se pa občasno priključijo tudi ostali, ki jim druge obveznosti ne dovolijo redne udeležbe. Izbiramo poti, ki ne zahtevajo prevelikih naporov. Osnovno vodilo je prijetno križarjenje v dopoldanskih urah po manj prometnih cestah. Začenjamo s krajšimi izleti, ki se stopnjujejo. Večkrat prevozimo do 40 km, seveda z obveznim postankom za kavico ali čaj. Pogovori, ki se razpletejo ob počivanju, so zelo vsestranski. Obnovimo dogodke preteklega tedna, pokramljamo, kako se obnašajo vrtnine na gredicah, kakšna bo sadna letina, še kakšno kuharsko skrivnost izvemo vmes. Vrinejo se komentarji preteklih TV oddaj, če so sploh bile vredne ogleda. Mnenja so brez čustvenih nabojev in raznolika. Pravilo je, da se med seboj tikamo, kot bi bili 1000 m nad morjem, s tem je pogovor bolj sproščen. Letos smo pripravili kar bogat program. Poleg običajnih poti smo si zadali za cilj udeležbo na nekaj
okoliških maratonih. Pričeli smo z maratonom ob občinskem prazniku Domžal, 23. aprila Kolesarjenje po EU Domžale 2005. Udeležili smo se tudi Trim kolesarskega izleta 29. maja, ki ga je organiziralo Kolesarsko društvo Mengeš, na relaciji Mengeš - Zbilje - Mengeš. Pridružili smo se tudi Festivalu kolesarstva ob Maratonu Franja - Bar-caffe, 3. julija v Ljubljani. Seveda nismo imeli tekmovalnih ambicij, zato smo ubrali lažjo pot - Družinski maraton. Start in cilj sta bila v BTC-ju. Popeljali pa smo se mimo Hrušice, Bizovika, do Podlipogla-va in nazaj. Tudi ta maraton velja za priznanje "Slovenija kolesari", ki ga vsako leto prireja Olimpijski komite Slovenije. V načrtu imamo še nekaj podvigov. Tako načrtujemo obisk vseh okoliških občinskih središč, ki sestavljajo "Podjetno regijo". Skupaj je to osem občin: Domžale, Kamnik, Komenda, Vodice, Mengeš, Trzin, Moravče in Lukovica. Izdelali smo zgibanko, v
katero bomo zbrali žige vseh občin. Vsak udeleženec prejme zložensko v spomin na prevoženo pot, ki je dolga kar 80 km V juliju imamo v programu še kolesarski izlet do Bleda. Ker je Gorenjska bolj razgibana, z nekaj vzponi, bo udeležba prijetna za najbolj zagrete privržence kolesarstva. Seveda s tem še ni konec naših načrtov. Končno oceno naših podvigov bomo naredili ob zaključku sezone.
Ni najvažnejše, koliko kilometrov prevozimo na sezono, ampak kakšno je naše počutje, kako skrbimo za svoje zdravje, kakšna poznanstva se spletejo in koliko prijetnih ur preživimo na svežem zraku v družbi navdušencev kolesarjenja. To ni naša prva sezona, že kar nekaj let sc družimo in upamo, da bo enako Še naprej. V okrilje kolesarske sekcije Društva LIPA sprejmemo vsakogar, ki rad kolesari in mu ni odveč žrtvovati četrtkovo dopoldne za sproščeno rekreacijo.
B. M.
Spominska slovesnost
62-letnica ustanovitve Slandrove brigade
Območno združenje borcev in udeležencev NOB Domžale, občinska in krajevna organizacija NOB so v začetku avgusta na Šipku nad Blagovico organizirali spominsko slovesnost s srečanjem.
Na vrhu Gabrovškovih Senožet (Sipek) se je zbrala mlada in starejša populacija, preživeli borci, simpatizerji, pohodniki, planinci, upokojenci, vojaški vojni invalidi in kolesarji iz vseh novo nastalih občin in celo iz Črnuč. Zastavonoša, praporščaki, razvrščeni okoli spomenika, so prisluhnili govorniku - preživelemu borcu, tovarišu Božu Matičiču iz Kamnika: «Šlandrova brigada je ob ustanovitvi, 6. avgusta 1943, na Šipku štela okoli 750 borcev, ki so bili razvrščeni v I. savinjski, II. zasavski in III kamniški bataljon. Kar okoli 400 borcev je bilo
Praporščaki In zastavonoše ob spomeniku na Šlbku nad Blagovico, na spominski slovesnosti ob 62. obletnici ustanovitve Slandrove brigade, 6.8.2005/19-43. Preživeli borec je raztegnil meh, udeleženci pa zapeli partizanske pesmi.
novincev, ki so jih partizanske enote mobilizirale v kamniškem in litijskem okrožju konec julija 1943, ko jih je bila nad polovica borcev še neoboro-ženih, ko jih je hotel okupator vpokli-cati v svojo vojsko. Vojaška neizkušenost je brigadi otežila izvedbo njene prve naloge, da se prebije na Dolenjsko, v sestavo XV divizije, in sodeluje v akcijah ob pričakovani kapitulaciji Italije itd.«. Govornik je bil večkrat prekinjen s krajšimi aplavzi. V kulturnem programu so sodelovali Moški pevski zbor »Solidarnost«, recitatorji in harmonikaš, borec Slandrove bri-
gade, petju partizanskih pesmi pa so sc priključili vsi prisotni, srečanje pa se je končalo s prijetnim druženjem ter obujanjem spominov.
Naslednje spominske slovesnosti bodo v petek, 28. oktobra, ob 11.00 uri na Golčaju nad Blagovico pri spomeniku padlih borcev Ra domeljske čete in ob 1. novembri dnevu spomina na mrtve.
b
Zapisal In foto Jože NOVAK
Župnijsko romanje
V nedeljo, 21. avgusta, se je 80 domžalskih faranov odpravilo na romanje. Letos smo obiskali vzhodni del naše domovine - Sotelsko. Več kot dveurno vožnjo smo spremljali z molitvijo in petjem, ki se je veselo dvigalo iz naših src.
Prvi cilj našega romanja so bile Svete gore ob Sotli. Na griču so cerkev in štiri kapele, posvečene sv. Martinu, sv. Juriju, sv. Fabijanu in Sebastjanu, četrta pa je posvečena lurški Materi božji. Cerkev je posvečena Marijinemu rojstvu. Zgrajena je bila v začetku 17. stoletja, kapele pa so še starejše, saj so k njim romali že v 13.
stoletju. Sv. mašo je daroval naš župnik, s somaševa-njem p. dr. Marjana Turnška. Lepo duhovno doživetje je spremljalo čudovito petje pevskega zbora iz Dobove. Po poldnevu smo pot nadaljevali proti Olimju. Kosilo smo imeli v gostišču Haler, nato pa smo si ogledali Še njihovo pivovarno, kjer varijo svetlo in temno pivo. Vreme seje izboljšalo in sredi popoldneva je skozi ob lake posijalo tudi sonce, zato smo brez dežnikov odšl na ogled pavlinskega samostana in cerkve. Iako kot domžalska je tudi ta posvečena Mariji vnebovzeti. P° krajši molitvi nam je brat Jože, doma blizu nas, v Vevčah, izčrpno opisal zgodovino cerkve in samostana ob njej. Peljal nas je tudi v staro lekarno, ki je za Parizom in Dubrovnikom tretja najstarejša v Evropi. Pravila bratov pavlinci so namreč zahtevala, da ima vsak samostan posebno sobo za bolne brate in lekarno z zdravili in tudi zdajšnji patri se še vedno ukvarjajo z. zdravilstvom. Njihovi pripravki so izdelani iz rož, ki jih gojijo v svojem vrtu. Tudi tega smo si ogledali. Pot smo nato nadaljeval do Teharij. Z bolečino v srcih smo sc bližali pomniku in se poklonili žrtvam povojnega komunističnega zločina. Molili smo za vse pobite in tudi za njihove rablje. Ko smo odhajali, smo na vrhu pomnika zagledal tri štorklje, mamo z. dvema že odraslima mladičema, k so s svojo prisotnostjo kraj oživljale in mu vračale duh! svetlobe. Ob vrnitvi v Domžale so se mnogi prvič peljal preko novega, 2940 m dolgega predora Trojane. Gospodu župniku se zahvaljujemo za organizacijo in vodenje romanja in mu ob tem želimo obilo zdravja S njegov dvojni praznik, ki gaje obhajal v začetku meseca avgusta. Zahvala gre tudi Matevžu, dijaku škofijski gimnazije v Vipavi. Prihodnje leto nasvidenje!
Marlja-Ana Llmbe
\ I i ran I ar«*
Petek. 9. september 2005. ob 19.30 uri Večer, ko oči mislijo
Id Ženltno mešitarko Jt bila navdušena tudi županja
Zenitna mešetarka
Ko se pripelješ v približno središče Slovenije, kjer stoji poletno gledališče Studenec, vidiš, da je na njem in okoli njega vsako leto nekaj novega, lepšega, bolj modernega, praktičnega; posebej kar so gledalci najbolj pogrešali, moderen prostor, kamor gre tudi sam cesar peš - sanitarije.
Ljubezen je bolezen, ki se ozdraviti ne da!
Da pa to vedno ne velja, so potrdili vsi sodelujoči na čudoviti prestavi Ženitna mešetarka. Avtor aranžmajev in različice, gospod Alojz Stražar, jo je posodobil, skrajšal, vključil še osem songov iz filma llello Dolly ter dramaturško Preoblikoval. Režijsko odlično jo je Postavil na veliki oder Poletnega gledališča Studenec, kar ni mačji kašelj. Posebno s tako velikim številom igralcev, plesalcev in statistov. Sceno je domiselno popestril s starimi avtomobili. Voznika in lastnika sta Ivan Prenar in Zvone Dolenc. Plesalci so bili nekaj 'zrednega, posebej petletni deklici so
se gledalci od srca nasmejali, ko je pri skupnem plesu »brcnila« z desno nogo namesto z levo. Vsi plesalci so bili zelo dobri, nekateri od njih sicer nikoli ne plešejo, z njimi seje trudil koreograf g. Miha Lampič. Tudi pevci so bili odlični. Priprava izbora je bilo delo g. Karla Leskovca, otroškega zbora pa ga. Andreje Kolčne Polanc, glasbeni del pa je prepesnil g. Jože Humar. Posebno me je presenetila ga. Pija Brodnik - mešetarka Dolly Levi. Poleg petja je bila tudi izredna igralka in plesalka, kar za operne pevce ne velja vedno. Prav lepo je vse vrtela okoli sebe, zamešetarila je celo skopuha, malo čudaškega »buldoga«, pardon, gospoda Horacija Vandergelderja iz Yonkersa. To je bil Franc Pestotnik, podokničar, tak, kot se spodobi. Ja, pomislite, dragi moji, tega gospodovalnega, robustnega dedca je mešetarka spravila na kolena. Celo svoje premoženje ji je položil v roke. Ja, ja, moški - bog se nas usmili ... Jure Sesek kot Cornelius Hackl in Primož Krt kot Barnaby Tucker, trgovska pomočnika pri gospodu Ho-
raciju, sta svoji vlogi odigrala, odpela in odplesala, kot da ju vodi nevidna roka - odlično. Jure je še navdušil s posebno mimiko obraza in Primož z lahkotnim poskakovanjem, kot frtav-ka. Monika Jeretina, kot klobučarka Irena Molloy, in Eva Majdič, kot njena pomočnica Minnie Fay. Prijetni, veseli, nagajivi dekleti, prav dobri v igri, spravita s pomočjo mešetarke Dolly oba malo zmedena trgovska pomočnika v zakon. Ja, dame in gospodje, v zakonu je najbolj zanimiv boks, ostalo je tako ali tako bolj dolgčas, pravi Irena Molloy. Stane Maselj, kot Malachi Stach - v kakršnikoli vlogi se pojavi na odru, zabava in nasmeje gledalce. Janez Hafner, kot Joe Scanlon, mora biti zelo spreten, med tem ko brije tečnega nemirnega Horacija, da poleg njegovih kocin ne odreže še kakšnega uhlja. Glavnega natakarja Rudolfa je dobro in prefinje-no »odkelnaril« Rajko Majdič. Njegov pomočnik, z lepo urejeno frizuro, je Jože Prašnikar. Dobremu igralcu, kot je Tone Ipavec, ni pod častjo prevzeti manjše vloge in jo dobro odigrati. Bil je Joe, spremljevalec taksista. Tudi Brigita Horvat ni imela veliko teksta v vlogi gdč. Flore, prijateljice van der Gelderjeve pokojne žene. V elegantni obleki jo je tudi šarmantno odigrala. Ostali igralci: Ambrož Kemper- Igor Žaubi, umetnik brez slik - pravi Van-dergelder, toda soliden slikarček, Ivanka Mlakar kot Gertruda, gospodinja pri hiši sliši vse, kar je njej všeč, Nataša Peterka v vlogi Irme, van der Gelderjeva nečakinja v svojih histeričnih jokih spravlja v smeh gledalce, Marinka Benkovič, kuharica pri Van Houysens je s svojo čokoladno barvo kot simpatična črnka prav sladka. Tudi brez teh imen ne bi bilo odlične, odlične predstave Ženitna mešetarka. Kaj pa ostali? Vodja predstave France Stražar veliko pripomore k dobri predstavi, vedno discipliniran, natančen, prime za vsako delo. Lektorica Rudenka Nabergoj, ja kakšne »klamfe« bi pa igralci metali z odra,
W,
Vandergelder - Franc Pestotnik In Dolly - Plja Brodnik       Mlnnl, Eva Majdič, In kostumograflnja Nada Slatnar
če nje ne bi bilo. Nada Slatnar, izbor kostumov - ti si »kriva«, da so igralci oblečeni bogato, v stilu, kot pristoji za ta čas, pomagala ji je gospa Mojca Debeljak. Mojster odlične scene je gospod Jože Napotnik, srečnik v nesreči. Lansko leto, ko je delal sceno za predstavo »Cvetje v jeseni« je nesrečno padel z odra, s hujšo poškodbo in na lastno odgovornost »pobegnil« s Kliničnega centra samo zato, da je bila scena do premiere gotova. Letos spomladi ga je pa kar na lepem po-žgečkala srčna težava, ampak on se ne da. Odlična scena za predstavo Zenitna mešetarka je bila postavljena že pred glavnimi generalkami. Gospod Jože, pripravi se za prihodnje leto. Dominik Krt, tonski mojster, posnel vse glasbene, pevske točke in ostale efekte. Na vseh predstavah je preorkestriral vse songe oz. glasbene vložke in s svojo profesionalno tehniko »spušča«, kar je bilo za posamezni prizor potrebno, seveda brez napake Da so obrazi igralcev kot je potrebno, primerno svoji starosti in vlogi sta zadolžena Sašo Vene, maska, in Darinka Letnar, lasulje. Svetlobni efekti Mav-ricij Grošelj to je dedec, tudi svojemu privatnemu delu se odpove, samo da je luč na odru OK, pomagata mu Jani Mlakar in Boštjan Grošelj. Če ni šepe-talke Neve Mausar, se tudi igralci ne počutijo povsem varno. Inspicientki Marta Majdič in Marija Kunavar imata glavno besedo že na vajah in še posebej, ko se prižgejo reflektorji in se prične predstava.
V četrtek, 14. julija sem si ogledal glavno generalko. Vtis je bil zelo dober, kaj šele deveta predstava, ki sem jo videl v nedeljo, 30. julija. Za to predstavo bi lahko podelili visoko oceno, saj je bila to doslej najboljša predstava. Dobil sem toliko pozitivnega adrenalina, da mi predstava celo noč ni dala spati
Zato predlagam, dragi moji bralci, če se boste odločili za ogled katerekoli predstave na Studencu, si prosim pred tem poskrbite, da vam v noči brez spanja ne bo dolgčas.
MIha KAVČIČ Foto: U. Zagožen
21. tekmovanje harmonikarjev Po domače pri Repanšku
Veseli zvoki harmonik na Homcu
Letošnje 21. tekmovanje harmonikarjev Po domače Pri Repanšku je Povsem uspelo, veseli zvoki diato-ničnih harmonik pa so v oblačnem "edeljskeiu popoldnevu pridno od tinjali dežne kaplje vse do konca '-elo dobro obiskane prireditve.
^a letošnjem tekmovanju je sodelovalo rekordnih 48 godcev iz občin Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, *' jih je v pozdravnem govoru popravil podžupan Občine Domžale, . °ne Dragan Strokovna komisija, ki J° je vodil Lojze Stražar, v kateri j>a so bili še Matjaž Kokalj, Milan lesnik, Miro Capuder, Dejan Raj, Andrej Žalar in edina predstavnica nc'ncjšega spola Sonja Štibernik, n| imela lahkega dela, saj je bilo v P'&ani množici godcev in godčevk Ve'iko samoukov, prav tako pa na fekmovanje prihaja vse več mladih 'n Solanih harmonikarjev. Ti obis-. uJe.)o različne šole, med katerimi največ takih, ki obiskujejo šolo * diatonično harmoniko, preiz-
kušenih mojstrov - Robija Stoparja, Martina Vodlana in drugih. Mladi harmonikarji so pokazali zavidljivo raven igranja, starejši pa se v veliki meri še vedno spopadajo s tremo, ki zna ponagajati prav takrat, koje najmanj treba ali pa si za tekmovanje izberejo pretežke skladbe. V najmlajši kategoriji harmonikarjev do 15 let je letos slavil Matic Hribar, ki je z največjim številom osvojenih točk postal tudi absolutni zmagovalec tekmovanja in prejel gorsko kolo, darilo Občine Kamnik. Na drugo mesto seje le s točko manj uvrstil Uroš Hribar, tretji pa je bil Tomaž. Pustotnik. Srednja kategorija od 15 do 50 let je ponudila tako šolane glasbenike, kot tudi tiste, ki se igranja na diatonično harmoniko v glavnem učijo kar sami. Prvo mesto je osvojil Jure Pestotnik in si prislužil zlat obesek v obliki harmonike. Na drugo mesto se je uvrstil Matej Mlakar, tretji pa je bil Klemen Maselj. V kategoriji godcev nad 50 let je prvo mesto pripadlo Bredi Horvat Gubler, na drugo stopničko je stopil
Tone Habjanič, na tretje mesto pa se je uvrstil Marjan Rozman. Nagradili so tudi druge naj, naj harmonikarje: najstarejši godec je bil 75-letni Ivan Lindič, najboljši scenski nastop je opravil Milan Zibert, Teja Poljanšek je bila s 6 leti najmlajša udeleženka tekmovanjau, njena sestra Tina Poljanšek pa je bila najboljša med vsemi godčevkami.
Tekmovanje harmonikarjev Po domače pri Repanšku na Homcu uspeva tudi ob pomoči Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS območnih izpostav Domžale in Kamnik ter podjetij, Toyota Avtocenter Lov-še, Rutar harmonika, Strojenje kož
Grčar in mnogih drugih. »Za izpeljavo takega tekmovanja je potrebno veliko dela in dobre volje, ves trud pa je poplačan s številnimi nastopi mladih in starejših ljubiteljev diato-nične harmonike,« so povedali organizatorji. Vsa leta pri organizaciji in izvedbi tega tekmovanja harmonikarjev sodeluje vsa Repanškova družina ob pomoči številnih prijateljev in sovaščanov. Pomembno vlogo na samem tekmovanju je odigral Kon-di Pižorn, ki je uspešno povezoval prireditev in znal v vsakem trenutku dodati primeren ščepec humorja.
V.R.
Foto: V. Repanšek
Kulturno društvo Jožef Virk Dob vabi
Otroški gledališko -lutkovni ZIV-ŽAV
Tudi v sezoni 2005/2006 bo Kulturno društvo Jožef Virk iz Doba pripravilo vrsto gledališko - lutkovnih predstav ter za znanja in dogodivščine željnih malčkov, njihovih staršev, babic in dedkov pripravilo gostovanja kvalitetnih gledališč z novimi gledališkimi predstavami in pravljicami Z novo gledališko predstavo za otroke pa se bo predstavilo rudi domače društvo.
Tudi letos vas vabimo k vpisu ABONMAJA GLEDALIŠKO - LUTKOVNEGA ŽIV-ŽAVA, saj si s tem poleg ugodne cene zagotovite stalni sedež v dvorani Kulturnega doma na Močilniku v Dobu. Predstave bodo ob nedeljah popoldne, enkrat mesečno.
Informacije o vstopnicah in vpisu abonmaja na tel. 041/420 610.
Že to nedeljo, II. septembra 2005, ob 16. uri vas vabijo na predstavo Gledališča Maribor: O kuri, ki je izmaknila pesem.
Predstava je zabavna, polna duhovitih pesmic in pravi glasbeni spektakel. v katerem ne boste pogrešali tudi ljudskih modrosti in človeških lastnosti.
Poletno gledališče Studenec
Čestitke ansamblu Štajerskih sedem
V petek, 26. avgusta 2005, je bil v Poletnem gledališču Studenec jubilejni koncert ansambla Štajerskih sedem in Policijskega orkestra z i iiiiik ntnuni gosti, med katerimi sta bili tudi Nuša Derenda in Alenka Godec.
Ansambel Štajerskih 7, eden najuspešnejših in najpopularnejših izvajalcev v slovenskem glasbenem prostoru zadnjih dveh desetletjih, ki ima
veliko prijateljev tudi na našem koncu, je na Studencu praznoval 20-let-nico svojega delovanja ter bil deležen številnih čestitk in dobrih želja, katerim se je v imenu Občine Domžale pridružil tudi podžupan Toni Dragar, jubilejno torto pa je Štajerskih sedem podaril njihov glasbeni prijatelj Boris Razpotnik. Vrhunska glasbena zasedba je kljub slabemu vremenu na Studenec privabila številne ljubi-
telje Štajerskih sedem, ki so uživali od prvega do zadnjega trenutka ter se z glasnimi aplavzi zahvalili svojim ljubljencem za res enkraten glasbeni večer, ki ga je s čudovitim cvetličnim aranžmajem polepšalo Cvetličarstvo Tratnik iz Domžal, ki je tudi letos lepo uredilo vhod v Poletno gledališče Studenec
Foto: V. Repanšek
Veliko zanimanje za razstavo Milan Merhar
Pejsaži starih Domžal
Presenetljivo veliko zanimanje za razstavo je botrovalo odločitvi, da podaljšamo odprtje razstave vse do 30. septembra.
Tako si bo lahko še več Domžalčanov ogledalo razstavo in se vračalo v spomine na svojo mladost. Predvsem pa, da damo možnost tudi šolam (šolarjem), da si lahko ogledajo, kako je mesto Domžale izgledalo pred 50 in manj leti, kajti take priložnosti so zelo redke, v taki obliki in obsegu, kot je pričujoča razstava, pa je še ni bilo.
Galerija Beseda, Kjuhova 5, Domžale vas vabi na ogled razstave vsak dan od 9.00. do 19.00. ure in ob sobotah od 9.00. do 13.00. ure.
POLIGLOT
MU I« TUJI JCIltE
TEČAJI TUJIH JEZIKOV
Vpis do 21. septembra 2005 Začetek tečajev 26. septemba 2005
DOMŽALE, Ljubljanska cesta 110, tel..: 01/724-30-89, gsm: 041/616-001 www.poliglot.si
ČESTITKE NOGOMETNEMU KLUBU DOMŽALE
stran 14
godba o uspehu v domžalskem ogometnem klubu se nadaljuje
n
Prvi nastop v pokalu l tla zelo uspešen - dve zmagi proti sanma-rinskemu predstavniku Domig-nanu - 5 : 0 na gostovanju in 3 : 0 doma ter dva neodločena izida proti izraelskemu klubu Ashdo-du - v gosteh 2 : 2, doma pa 1 : I
- tekmec Domžal v prvem krogu tega pokala sloviti nemški predstavnik Sttutgart - prva tekma 15. septembra, druga 29. septembra -po šestih odigranih krogih vodilni v slovenskem prvenstvu
- še vedno brez poraza.
Domžalski nogometaši so se v zgodovinski sezoni za klub - nastop v pokalu UEFA, najprej pomerili z ekipo Domignana iz San Marina ter bili v obeh tekmah za razred ali dva boljši od tekmeca, saj je bilo na prvi tekmi v gosteh kar 5 : 0, drugič so tekmece premagali s 3 : 0 - skupaj torej kar 8 : 0.
V drugem predkrogu jim je žreb na-nil izraleski Ashdod, s katerim so dveh tekmah remizirali - na izrael-
skih tleh je bilo 2 : 2, na domžalskih pa 1 : 1 - strelec pomembnega zadetka je bil v 93. minuti domače tekme Nikezič. Pred tem so imeli kar nekaj težav s pridobivanjem licence s strani Evropske nogometne zveze, vendar pa so te težave prebrodili - uredili so garderobe in dohod do igrišča, kar jim omogoča nastopanje vse do četrtfinala tega pokala na domačem igrišču, čeprav sloviti Sttutgart s 15-krat večjim stadionom menda z domžalskim ni zadovoljen. Novi igralci ob Kamniški Bistrici so Janez Strajnar, Janez Zavrl, Nikola Nikezič, Andraž Firm, Tadej Toma-žič in Ermin Rakovič, ekipi sta se iz mladinskih vrst priključila Mihael I lertelendi in Denis Mešanovič. Odšli so: Velimir Varga, Lucas, Emanu-el Lirussi, Peter Deisinger, Anže I Iri-bar, Borut Arlič - na posojo so odšli Gregor Mohar, Sašo Avbelj, Goran Lazarevič in Aleš Poplatnik. Sproščeno vzdušje v ekipi prinaša rezultate tudi na samih treningih in prijateljskih tekmah, ki so jih
odigrali v pripravljalnem obdobju
- premagali so Radomlje, Zagreb, Mladega Šampiona iz Celja, igrali neodločeno s Širokim Brijegom in izgubili s SSA Kolporter Korona iz Kileca na Poljskem.
Z igrami in vzdušjem v ekipi jc zadovoljen tudi trener Slaviša Stoja-novič, ki zatrjuje, da ekipa deluje res homogeno, kar se odraža na rezultatih in igrah, ki so jih prikazali tako v pripravljalnem obdobju kot v domačem prvenstvu in mednarodni sceni. Skrbijo ga le morebitne poškodbe ključnih igralcev pred nadaljevanjem prvenstva - sedaj je na sporedu reprezentančni premor, domžalski prvoligaš pa ima kar nekaj repre-zentantov - tako v članski kot tudi mladi reprezentanci. V slovenskem prvenstvu so zbrali štiri zmage in dva neodločena izida in so sami na prvem mestu
- točko pred Gorico ter dve pred novincem v ligi Nafto. Dali so 21 golov, prejeli pa le 2. Najboljša
strelca sta Rakovič (7) in Steva-novič (5).
V državnem prvenstvu, ki se je pričel sredi avgusta, so mladinci odigrali štiri tekme, vendar slabo in ne po načrtih vodstva MNC Domžale, so le pri enem remiju in treh porazih in zasedajo 13. mesto, kadeti so veliko boljši, saj so na drugem mestu.
V skupni razvrstitvi mladincev in kadetov so po 8 tekmah na 6. mestu - 4 zmage, remi, 3 porazi - gol razlika 12: 11. Druga ekipa kadetov igra v ljubljanski ligi v skupini A, v prvi tekmi so kar z 20 : 0 premagali Litijo, tekmovanje bo trajalo do 12. novembra. V prvi ligi je selekcija do 14 let s tekmovanjem šele pričela, trenutno so drugem mestu.
Razpored tekem N K Domžale od septembra do oktobra 2005 krog      datum par		
8	18. 9. 2005	Domžale : Primorje
9	21.9. 2005	Maribor : Domžale
10	25. 9. 2005	Nafta: Domžale
11	2. 9. 2005	Domžale : Rudar
12	16.10. 2005	HIT Gorica: Domžale
13	23.10.2005	Domžale : Drava
14	26.10.2005	Bela krajina: Domžale
15	30.10.2005	CMC Publikum : Domžale
Starejši dečki - U 14 let - nastopajo pod imenom Ihan Domžale, so v 3. ligi MNZ Ljubljane igrali 1 : 1 s Factorjem, mlajši dečki so trikrat premagali Kolpo v gosteh in enkrat izgubili; druga ekipa - nastopa z imenom Ihan Domžale, je v tretji ligi dvakrat zmagala, enkrat remizirala in enkrat izgubila na gostovanju pri Anet Dolu. Pri cicibanih U 10 je prva ekipa v skupini B premagala Jev-nico, druga, v skupini F, pa je premagala Rudar z 2 : 12 - nastopa pod imenom Vir.
Urban Žnidaršlč
Odlična predstava domžalskega nogometa na mednarodni sceni
Nogometaši .domžalskega prvoligaša so se po osvojitvi drugega mesta v lanskoletnem slovenskem prvenstvu prvič v svoji zgodovini uvrstili v enega od evropskih tekmovanj - v pokal UEFA. Žreb jim je bil zelo naklonjen in v 1. predkolu so se pomerili s prvakom San Marina Domagnanom. Ker je bil to za vse ljubitelje domžalskega nogometa še posebej pomemben dogodek, je prav, da o tej premieri na evropski sceni zapišemo nekaj več o dogodku tudi za osrednje občinsko glasilo.
Žreba so bili vsi veseli, še posebej, ker je prihajal zanimiv nasprotnik iz soseščine, kar je omogočilo tudi organiziran obisk, pa tudi relativno nizke stroške gostovanja. San Marino je najmanjša samostojna republika na svetu, po legendi naj bi mestece nastalo v 4. stoletju, v 9. stoletju so dobili prvi mestni statut in mestne konzule. Še danes imajo svojo gardo, vojsko, policijo in celo 60 člansko enoto samostrelcev. Obsega 61 kvadratnih kilometrov in v njej prebiva malo manj kot 30.000 prebivalcev, ki se večinoma ukvarjajo s turizmom, gostinstvom in trgovino. Do tja potujete z osebnim avtom po italijanskih avtocestah (mimo Benetk, Padove in Ravenne) nekaj več kot pet ur, na koncu pa vas pričaka veličasten pogled na starodavno mestece, stisnjeno na vrhu 750 metrov visokega, na eno stran močno obrambno prepadnega hriba z imenom Titano, s pogledom, ki sega vse do morskih plaž bližnjega 22 kilometrov oddaljenega Riminija in številnih gričev proti notranjosti dežele, prepolnih urejenih vinogradov. Nenazadnje je treba povedati, da so prijazni gostitelji klubskemu vodstvu Domžal v spomin na tekmo podarili prav bogato kolekcijo sanmarinskih vin. Mesto so v preteklosti varovala kar tri v različnih obdobjih zgrajena obzidja. Tisto, kar še posebej preseneča, je izjem-
na prometna urejenost, saj do mesteca na hribu, pelje široka štiripasovnica, vmes so krožišča, na vrhu pa več desetin urejenih parkiriščnih ploščadi, kjer je dovolj prostora za številne obiskovalce, ki se morajo od tu do mesta povzpeti peš, saj je središče zaprto za promet. Domžalski nogometaši so noči pred tekmo in po njej preživeli v Grand hotelu v samem mestnem središču. Potožili so, da prvi dan obroki niso bili dovolj obilni, saj so športniki po treningih pošteno lačni. Toda kmalu so se porcije povečale in zadovoljile količinsko malo obilnejšo lakoto nogometašev. Neverjetna je tudi nogometna tradicija San Marina. So pravi zaljubljenci v nogomet, saj imajo v Republiki samostojno ligo, v kateri nastopa kar 12 klubov, ki pa, vključno s prvakom, delujejo na amaterski ravni. San Marino ima tudi svojo državno reprezentanco in v njej okostje predstavljajo prav nasprotniki Domžal s štirimi reprezentanti. O svoji bogati nogometni zgodovini so izdali tudi obsežno monografijo, ki sojo prav tako poklonili za spomin Domžalčanom. Vodstvo domžalskega kluba seje na svojo prvo evropsko preizkušnjo izjemno dobro pripravilo, tudi v organizacijskem smislu. Tako so za ogled tekme organizirali tudi avtobusni prevoz simpatizerjev, sponzo-jev in ljubiteljev nogometa, glavnino pa so predstavljali člani navijaške skupine Ravbarji, ki jih vodi neumorni Franc Černagoj - Svaso. Številčna skupina je na pot krenila že v jutranjih urah, z njimi je bil tudi pred tekmo zelo nervozni predsednik kluba Stane Oražem, pa tudi številni novinarji in fotografi (še posebej aktiven je bil Mladinin fotograf Denis Sarkić). Ker so prispeli dovolj zgodaj, so si pred tekmo lahko podrobno ogledali žepno državico ter navezali tudi stike z domačini. Vsekakor je treba povedati, da so bili navijači zelo dobre volje, vseskozi prepevali, vzklikali gesla in spodbude
(zase in za igralce), pa tudi žejo so si zelo intenzivno gasili, vendar pa so ohranili primerni nivo in prav gotovo se jih bodo v San Marinu še dolgo spominjali (morda tudi zaradi zelo povečanega prometa v nekaterih gostinskih lokalih). Nekaj ur pred tekmo so se v San Marino pripeljali tudi podpredsednik kluba Tine Grošelj (s soprogo, seveda) in zanimiva ekipa štirih mušketirjev: bivšega kapetana Marjan I Iribarja-Čarlija, nekdanjega igralca Draga Korošca, brat pokojnega legendarnega predsednika Tonija Hribarja, Vinko ter še posebej opazno in razveseljivo, predstavnik šc enega nadvse uspešnega domžalskega kluba - košarkar Aleksander Sašo Grilj. Tekma se je na kar precej zastraženem (na veselje moških so bile med policisti tudi zelo brhke policistke) stadionu Serraval-le začela ob 20.45, na katerem so bili že prižgani žarometi. To poudarjam zaradi
velike želje nogometnih zanesenjakov, ki si želijo, da bi te kmalu zasvetile tudi na domžalskem stadionu. Ta je olimpijski, ima kar 8000 sedežev, pokriti tribuni tako na vzhodni kot zahodni strani in okoli tudi atletsko stezo. Na tekmo so prišli tudi najvišji predstavniki (pravzaprav predstavnica) Republike San Marino, tekmo pa si je prišla ogledat tudi Številna ekipa domžalskega občinskega vodstva, na čelu z županjo Cveto Zalokar - Oražem ter podžupanom Tonijem Dragarjem, ki jc vseskozi vztrajal med navijači Ravbarjev. Sodili so azarbejdžanski sodniki, za katere lahko zatrdimo, da so dobro opravili svoje delo. Po precej nervoznem uvodu, saj se nasprotnika nista poznala, so kmalu stvari v svoje »noge » vzeli domžalski nogometaši, za katere lahko rečemo, da so od prve minute igrali resno in zavzeto, z veliko mero tako odgovornosti kot želje po uspehu. Nekoliko skrbi je povzročilo le dejstvo, da so bili poškodovani in odsotni kar trije standardni igralci: vratar Dejan Nemec, brazilski obrambni steber De Souza ter reprezentant Branko Ilić (njegovo majico je na tekmi v navijaškem slogu nosila županja Cveta, na kar je bila Brankova mama, ki je bila tudi na tekmi, zelo ponosna). Ekipa, ki je po končanem lanskem prvenstvu imela dobrih 14 dni počitka, je ohranila preizkuše-
Tekmo si je ogledala tudi številčna zasedba predstavnikov občine Domžale
no okostje, zato se v igri vidi, da se igralci poznajo in so dobro uigrani. Zelo dobro pa so se v igro vključili tudi vsi novinci: vratar Janez Strajnar, v obrambi zelo prepričljiv Janez. Zavrl (ki je tudi dosegel drugi gol) ter novi napadalec Nikezič. Pravzaprav pa je potrebno pohvaliti prav vse domžalske igralce - kapetansko vlogo je po odhodu Varge prevzel Dejan Djurano-vić - razveseljivo pa je, da so na prvem evropskem gostovanju dosegli kar pet golov in pokazali izjemno strelsko učinkovitost, ki očitno ni več slučaj. Razigrani napadalci so na zadnjih treh tekmah dosegli kar 25 golov. Med »zgodovinske strelce« so se na tej premierni mednarodni predstavi Domžal vpisali: Stevanović (15 minuta), Zavrl (48), Nikezič (69 in 86) ter Kačičnik (82). In še nekaj je bilo vredno pohvale: neumorni navijači skupine Ravbarji so vseh 90 minut, s podaljški vred, spodbujali svoje ljubljence, navijali, bobnali in prepevali. Mnogi domačini so priznali, da česa takšnega ne doživiš prav pogosto. Torej priznanje tudi za naše navijače. Pred tekmo so bile sklenjene tudi številne stave, vendar je bilo na koncu ugotovljeno, da točnega rezultata ni napovedal prav nihče, še najbližje je bil vodja Mladinskega nogometnega centra Miha Kebe. Po koncu tekme so se udeleženci tekme iz Domžal veselili in čakali na svoje nogometne ljubljence. Navijaška avtobusa sta se vrnila v domovino še iste noči, po dolgi in naporni vožnji, ki je trajala vse do jutra, igralci pa so odšli na zaslužen počitek v hotel. Prav gotovo so bili zadovoljni prav vsi, ki so bili neposredne priče temu zgodovinskemu dogodku, vsi pa so upali, da to ni bilo zadnjič, ko so lahko spodbujali domžalske nogometaše na gostovanju na evropskih nogometnih igriščih. V naslednjih dneh so bili prav vsi, tudi tisti, ponavadi do domžalskega kluba izjemno kritični mediji, enotnega mnenja: Domžalčani, na Čelu z mladim trenerjem Slavišo Stojanovićem in športnim direktorjem Nenadom Protego so svoje delo opravili odlično, slovenskim klubom so zagotovili pomembne tri nove točke na mednarodni sceni, odlično se je odrezala tudi navijaška ekipa Ravbarjev, celotna organizacija pa je potekla rutinirano, kot da bi bili tega že nekako navajeni.
M.O.
& gledališki abonma
Nora Nora
EvaldFlisar M|
rT (-,<"■ r' < i /'. ' 1 ■   • ,I|',|V Krafi, tir."'/'' '•»»■'/.,.,
ezija 1j Mlak«; igrajo:
•arfrf žunic, B. Veselko, D Retchman. R Vihar
'■ den naših najvidnejših pkcav fvald f hsar je svojo novo igro postavil v meščansko stanovanje, kjer vzporedni /ivljpnji vodila dva para, ki se drug drugega sploh ne zavedata. Predstavljata -imaginarne« partnerje, •, katerima bi •/ resnu i rada živela, dokler se jima zelja ne izpolni in pripelje do vprašanja, zakaj vedno ljubimo tisto, česar nimamo
11 i Ojdipus -i
g _- .
Kopti i Pr.-tymoftgR;d''liš<>|vrfl|, fr.idjKv N
IIL I
režija .' ra ifir; igrajo: f Muse/ski, li Cavizza, R. Vihar, A Cammtki, Skupina Odpev
Zgodba o i>iekanjetiosti, zločinu in padcu reba".krga kralja sodi med najbolj • >:.•••• m premišljeno zasnovana odrska dela vseh časov Tragedija j" v '< arsičem aktualizirana m postavljena v mediteransko krčmo, obenem pa se drži grške tradicije, saj na odru nastopa tudi vokalni sekstet, ki dobesedno !»'»:lstavtj* starogrški zbor
Scapinove zvijače   Ti nori tenorji
Jean-Baptiste Poquelin Moliere
SNG Drama I juUtaii.i. komedija
režija: B f .ivaz/.t, igrajo: Is Mirit, D valit. G. Bakovič, G Logar, M Oerganr,
M i.itur, j Zrner, V Dragan, K Levstik, 8 Valit
Molierov Scapm je premotan, nesramen in srru t unosno duhovit plebejer, lr,i,orožen iznajdit' ii zvijač ter intrig, ki zna voditi svoje m tuje gospodaije Toda v svojem ravnanju je ves čas nesebičen in plemenit, saj vse kar potne, dela iz ljubezni do drugih. Njegove dogodivsi me pa se na koncu tako ali tako spletejo v ravno pravi klobric.
Kralj na Betajnovi
Ivan Cankar
tt|G Nova Gotica, drairui
re/ija i laimiik, igrajo: B Matoh.^l. lampe Vujičič, M Slamič, A. facchun, B. Ličen, Primož Pirnat, J Hmvat, M Nemec, M Vodopivec, D. Ristič, A Bevk, N
Vrančič, G. Jakommi
Dramo, ki je nastala pred več kot stoletjem, se vedno preveva aktualnost m sodobna družben, i kritika, ki sodi tudi v trenutni slovenski kontekst. Vedno znova namreč ugotavljamo, da se od leta 1901 ni kaj prida spremenilo, saj se mogotci ter prosvetni m cerkveni veljaki od današnjih ne razlikujejo prav dosti, denai pa je še vedno sveta vladar.
Ken Ludvvig
i snc M.iufljfei, "'"'<aajaja>
^ mm
režija i lamnik: igrajo: K Ostanek, D Zupani
Cilen.i I, i Knez, M, Simonič, S Blaž
, N tokalic, V Novak
Tenorji nas na zabaven način popeljejo skozi /akulisja zvezdmškecia ...-ta opernega pevra, ki zvečer nastopa v slavni operm ruši Ker pa se isti dan zaradi ljubosumne žene vinjen m polen uspav J zgrudi na postelji, direktor opere na odei pošlje mladega pomočnika Razlike ne opazi nihče, zapleti pi se v igri strasti, ponesrečenih ljubezni in duhovitih dialogov, šele začnejo
Vse o ženskah
Miro Gavran
Me
jbljaosko, komedijo
režija: B Hiriig SmTiMnr, igrajo: B Oman, J, OstanVegup, K Komi
V tej lahkotni komediji tri icjialke v različnih ptuaerjah oizkovajo ženski princip sveta Pred nami se zvrsti cel kup karakter,« ., stal* od treh pa dc dvamde.eldesetih let od hčera, sester, ljubit, vdov sodelavk, pa do tašč, svakinj, tet. babic in prah'bit, ki bodo tako moškim kor ženskam pomagali globlje prodreti v večn uganko - žensko dušo
O
ovanje atfonmajev
• od četrtka, 15. septembra, do vključno
ponedeljka, 19. septembra
ek, 21. septembra
oC JUUCIU ic Jl-llUlJIJ^LIlL UVUljU.tlJ.
Ji Ly j„li>tj'd'il
Vpisovanje bo potekalo v preddverju Tomčeve dvorane Kulturnega doma Franca Bernika Domžale (Ljubljanska 61,
vhod iz I jubljanske ulice), in sicer vsak dan od 10.00 do 12.00 ure ter od 16.00 do 18.00 ure (ob sobotah samo v
dopoldanskem času).
iprebajajo med mejami »resne« in »make rnanj resne« glasbe pri tem pa
prakticirajo edtnstvfto kombinacijo renesanse, i.izza, klasike in sodobnih glasbenih trikov, ki poslušalce spodbudi k pozornemu poslušanju, obenem
sproščeno navdušuje
prebil v sam vrh evrop.l - /okalne glasbe, nastopali pa so tudi na številnih svetovnih odrih: Družita jih ljubezen do petja, zavz"iodelo, poustvarjali!! mladosl in svežina Izvajali bodo dela Bacha, Sthummana, lebn a. Kreki Bajže j i, Orašeja m izbor slovenskih ljudskih pesmi
Dubravka Tomšič Srebot
klavir
Življenjska zgodba naše največje pianistke |e že skorajda legenda S štirimi leti se je začela učiti klavir, s<ro| prvi recital pa je odigrala pri petih, pri dvanajstih pa j« nadaljevala studii HI sloviti hilliard Srhool ot MusiC v Nesv ViMku Nastopala je po celem svetu, njeno igranje pa odlikoieio tehnična virtuoznost, izrazna jasnost in strastno podajanja.
Solisti Piranesi
Komorni godalni orkester Solisti Piranesi domuje v (manjkom Gledališču T.irtini m zdruzii|i' vrhunske profesionalne glasbenike, ki s svojim skupnim muzu iranjem b' igatijo istrski kulturni prostot ter po Sloveniji in svetu zastopajo Pitan let njegovo bogato kulturno identiteto. Umetniški vodja oikesti.i je poznani violinist Primož Novšak
Kvartet Tartini
Godalni kvartet Tanini tvorijo priznani solisti m pedagogi: prvi violinist
Miran Kolbl, drugi violinist Romeo Drucker, violist Aleksander Milošev ter
violončelist Miloš Mlejnik Na svoj program poleg klasičnih in uveljavljenih del uvrščaio tudi kompozicije manj znanih ir slovenskih skladateljev, ki le še
poudarijo ubrano celoto ansambla
Simfonični orkester
Domžale - Kamnik
7
!i« f
Simfonični orkester Domzale-Kam^ik ie nastal leta 1971 z zdn z'. salonskega orkestra Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale ir kamniškega Komornega orkestra Danes štej* ze 56 i lanov, od u.e osnovnih šol pa vse do zaposlenih v najrazličnejših dejavnostih N;i nastopi so postali ze obvezen del našega abonmajskega repertoar
iniFO: • brošura: Urekulture
• internet www.kd-domzale.si
• e-mail: info@kd-domzale.si
• telefon: 01 / 722 50 50
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
Pokrovitelj Kulturnega domu Franca Bernika Domžale
banka domžale
Banka   za vas
oo
KULTURA
stran
16
Foto sekcija
kluba
Mavrica
Fotografska razstava o smislu življenja
O smislu življenja sta z odličnimi fotografijami in v »živo« na odprtju razstave razglabljala mlada člana Foto sekcije kluba Mavrica, v ponedeljek, 29. avgusta zvečer v Kulturnem domu v Radomljah.
S samostojno razstavo fotografij sta se tokrat predstavila dva mlada člana kluba, Bojan TEŽAK in Tomaž LEV-STEK. To je bila hkrati že četrta letošnja razstava članov Foto sekcije kluba Mavrica. V domači galeriji DOM sta razstavila 50 fotografij, ob odprtju razstave pa so člani kluba Mavrica pripravili pester kulturni program, v katerem je z nekaj svojimi, za to priložnost izbranimi pesmimi, nastopila
Foto klub Mavrica
vabi dn* 29.0.2OO5 ob 19h v Kulturni Aom Radomlje na otvoritev fotografske razstava, kjer avtorja
in  Tpmaž levetek
Bojan Težak
Smisel Življenja
Zlatka LEVSTEK, mlada avtorja pa sta na šaljiv način, nekoliko obešenjaško, predstavila svoja dela oz. svoj smisel življenja. Program sta glasbeno obogatila klarinetista - študenta Samo RES-NIK in Maks K.ADI-VEC - iz Kamnika. Veliko zanimivega o klubu je povedal pove-
zovalec programa Igor LIPOVŠEK, ki je tudi predstavil oba avtorja. S to zanimivo razstavo smo člani Mavrice odprli letošnjo jesensko sezono, v kateri se bodo zvrstile še najmanj tri razstave in več zanimivih filmskih večerov. Vabimo vas, da sijih ogledate.
J. K.
Govorica preprostih stvari
Križ - znamenje zmage
Sredi septembra (14.9.) praznujemo kristjani praznik povišanja svetega križa. Ker je Jezus umrl na križu, so kristjani s svetim spoštovanjem že od nekdaj častili ne le znamenje križa, ampak tudi ostanke lesa, na katerem je »viselo naše rešenje« in ki so jih raznesli po krščanskem svetu. V Jeruzalemu so na ta dan že v 5. stoletju vernike vabili, naj počastijo sveti križ. V Rimu pa so praznik sprejeli v 7. stoletju.
Križ je eden i/.tned simbolov, ki obstajajo od najstarejših časov in ga poznajo vse kulture. Ker povezuje med seboj štiri nasproti stoječe točke, je bil vedno znamenje združevanja nasprotij (npr. zemlje in neba), povezovanja in mere. Zato ga poznamo tudi kot znamenje seštevanja (+). Je najbolj razširjeno znamenje posredovanja in posrednika.
Križ je najpomembnejši simbol krščanske vere. V krščanski umetnosti nastopa kot znamenje Kristusa, njegove daritve na križu in njegove zmage nad grehom in smrtjo. KriŽ je resnično »drevo življenja« in »znamenje Sina človekovega«, ki se bo pojavilo na nebu ob Jezusovem drugem prihodu: »Videli bodo Sina človekovega priti na oblakih neba z močjo in veliko slavo« (Mt 24,30).
Prvim kristjanom križ še ni bil tako blizu, saj je kazal najprej na sramotno kazen, s katero so takrat Rimljani še vedno kaznovali največje zločince. Pogani so se namreč posmehovali kristjanom, ki so govorili o križanom Bogu. V Rimu so našli sramotilno risbo, ki prikazuje križanega človeka z oslovsko glavo, ob njem pa kristjana, ki moli, ter napis: kristjan »Ale-\amenos časti svojega Boga«. V katakombah srečujemo le križ v obliki črke »T«, ki ustreza obliki Kristusovega križa.
Namesto križa so prva tri stoletja raje uporabljali prikrito znamenje sidro in ribo ali pa slikajo križ brez Kristusa. Prvemu krščanskemu cesarju, Konstantinu, je bilo v videnju napovedano: »V tem znamenju - to je v znamenju križa - boš zmagal.« Res je premagal nasprotnika Maksencija (312) pri \1iK tjskeni mostu v Rimu. Odslej je postal križ. splošno znamenje Kristusove zmage in upanja vernikov. Konstantinova mati Helena je naročila, da so v Jeruzalemu izkopali Kristusov kri/, ki so ga odtlej častili kot najsvetejšo relikvijo (svetinjo). Koščke tega križa so si pridobile nekatere slavne cerkve po vsem krščanskem svetu, npr. v Carigradu in Rimu in jih hranile v posebnih dragocenih posodicah. Eden teh koščkov je vgrajen v posebno posodo na vrhu »Kaligulovega obeliska«, ki stoji na Trgu sv. Petra v Rimu. Ta velikanski kos marmorja (visok je 41,23 m in tehta 312 ton) je dal ta cesar leta 39 po Kr. prepeljati iz Egipta in je kasneje stal v Neronovem cirkusu. Tam blizu je bil križan apostol Peter in nekateri drugi mučenci. V 16. stoletju je papež premestil ta obelisk v sredino trga in ga okronal z velikim kovanim železnim križem, ki vsebuje ostanek (relikvijo) pravega križa. Na podstavek je dal napisati besede: »Glejte Gospodov križ, bežite, sovražne sile. Lev iz Judove-ga rodu je zmagal.« Na drugi strani pa stoji: »Kristus zmaguje, Kristus kraljuje, Kristus vlada. Kristus naj varuje svoje ljudstvo vsakega zla.« Na kri/, spominja tudi oris cerkvenih stavb: na zahodu so zgrajene v obliki »latinskega križa«, ki ima krajši prečni drog, na krščanskem vzhodu pa večinoma v obliki enako-krakega »grškega križa«.
Bogodan Dolanc
Naj ne mine dan brez knjige
Tokrat posegam po delih slovenskih avtorjev, ki so me v poletnem času še posebej navdušili. Toplo jih priporočam tudi vam.
Roman TITO, AMOR MIJO (Litera) tržaškega avtorja Marka Sosiča me je sprva zavedel z naslovom, ko pa sem odprla prvo stran, meje potegnil v svojo globino in štejem ga za enega najboljših del, prebranih v tem letu. Delo je izjemno zaradi jezika, izpovedi, metaforike, pesniško upodobljenih dogodkov, ki jih gledamo skozi oči otroka, občutljivega, bolnega, nežnega in čutečega. Samo otrok vidi svet v vsej razsežnosti, takega, kot se ponuja, takega, kot se nas dotika s svojo eksplozijo barv, občutkov, želja, sanj in strahov. To je čas po vojni, čas pomanjkanja, krivic, čas bogastva čutenja, razsežnosti upov in iskanja. Ta čas je lahko tako enkratno opisal le pisatelj, ki ni obremenjen z jezo, zamerami in odporom, tako piše samo človek, ki sanja in verjame v otroka v sebi. In najlepše v knjigi je sprehod od knjižnega jezika k dialektu, ki naredi delo tako živo in resnično, da globoko sočustvujemo in sprejemamo tata in mamo, Ivana, teto Sofijo, strica Alberta, slepo Josipino, strica Lojzija, Alino, nono Lucijo in Katarino, nonota Maria, učiteljico in celo vas, galerijo oseb, ki postanejo odslej tudi ljudje iz našega sveta. In drugo delo, kije naredilo name globok pečat, je ZMAGOSLAVJE PODGAN (Cankarjeva založba) avtorja Milana Dekleve. V Slavku Gromu, študentu medicine in kasneje zdravniku, umetniku, popotniku, ljubimcu, sanjaču ... prepoznamo pisatelja Slavka Gruma. A to ni roman o njem, to je roman o junaku, kije živel, mislil, sanjal, iskal, begal, jokal in se smejal kot pisatelj Dogodka v mestu Gogi. A vendar, to je podoba časa z začetka prejšnjega stoletja, razpetega med Dunajem, Ljubljano, Zagorjem in Šmartnim, kjer junak najde podobe iz mesta Goga, kjer hodijo ljudje, katerih priimki nam znano zvenijo. Pripoved teče, kot bi brali najbolj izbrano poezijo, vsak stavek, vsaka misel je izpisana premišljeno, izčrpno in bogato. To je biografski roman in hkrati veliko več, kajti pisatelj je svoje obširno poznavanje časa in dogodkov
dopolnil do največjih višin s svojim mojstrskim peresom. Delo BABJE LETO s podnaslovom NEDOKONČANI VALČEK V SNEGU avtorja Bogdana Novaka (Založba Miš) je izšlo v zbirki Srebrne niti, ki je namenjena vsem tistim, ki posegajo po zgodbah iz preteklosti, ki ni še povsem minila in svoje sledove in bolečine, pa tudi sanje in upe pušča v prihodnost. To je nežna zgodba o profesorju in vdovi, ki seju ob prižiganju sveč na grobu umrlih partnerjev znova dotakne ljubezen, silovito in globoko in jima v prezeble ude vrne mladost in nove upe. A to je leto 1952, čas, koje sneg padal, kot da ga ne bo nikoli več dohitela pomlad, ko so mrzle kremplje stegovali ljudje brez duše in časti, ko so imele stene ušesa in so puškina kopita zadajala najbolj boleče udarce. Kajetan Kovic je v delu JUTRANJI SPREHAJALEC (Študentska založba) ubesedil spomine, ki se mu utrinjajo zgodaj zjutraj, ko sede na mestni avtobus številka 6 ali 8, se pelje od Razstavišča po Dunajski cesti, kjer izstopi na Puhovi in zavije na Pot okoli Ljubljane, ki se je nekoč imenovala Pot spominov in tovarištva. Ko stopa med stezicami, vrtički in njivami, razmišlja o poeziji, prijateljih, prebranih knjigah, minulem času, lastnem ustvarjanju in iskanju navdiha.Na sprehodu gaje občasno spremljal fotograf Jože Su-hadolnik, ki je knjigi dodal črnobele fotografije.
Dušan Jovanovič, eden najboljših kolumnistov, v SOBOTNI KNJIGI (Zbirka Promenada V. B. Z.) ponuja v branje izbor najboljših zapisov z zadnje strani Sobotne priloge. Govori « zelo različnih temah našega časa na svoj subjektivni način, ki prinaša njegov radoživ in nemiren pogled na svet. To je pričevanje našega sedanjega časa z odkritosrčno in jasno besedo.
Vinko Moderndorfer v knjigi »razmišljanj o ustvarjanju« VZPOREDNI SVET (Cankarjeva založba) v prvem delu govori o gledališkem in umetniškem življenju v New Yorku, v drugem delu pa predstavlja dnevnik o snemanju filma po romanu Predmestje. Avtorjevi zapisi izhajajo iz osebnih izkušenj in razmišljanj, svoje lastne vtise pa nadgrajuje z razmišljanji o umetnosti v današnjem svetu.
Tatjana Kokalj
Recenzija filma
9 orgazmov
9 orgazmov je moderna verzija »sex, drugs & rock'n'roll« po britansko. Režiser Michael VVinter-bottom pa ni posebej inovativen, saj v svoji poenostavljeni filmski različici stavi na prekomerno uživanje seksa in obiskovanja koncertov v živo. Pa je nemara to res vse, kar obstaja?
Zanimivejša plat zgodbe je poigravanje z idejo, da v ljubezenskem razmerju nekega para resnično ni dovolj zgolj užitek, da bi posebna vez, ki se stke med zaljubljencema, obstala tudi na dolgi rok. Tako se avtor zaupanja, odrekanja in odgovornosti kot nujnih elementov vsakega zrelejšega odnosa, sploh ne dotakne. Z drugimi besedami: ostaja na površini, kar deluje infantilno. Seveda »zlobni jeziki« lahko takoj dodajo, daje sleherno moraliziranje odveč ter da,so današnja razmerja nezrela že sama po sebi. Judi tak pogled je popolnoma legitimen, morda celo zaželen. Vendar ob tem se človek le stežka znebi občutka, da je bil film kot sedma umetnost že od samega začetka predpostavljen za »nekaj več«, za tiste vrste vzvišenost, ki od gledalca terja pozitivno identifikacijo z glavnim junakom, zaradi katere je sploh vredno iti v kino. Tako pa tudi na filmskih platnih vstopamo v obdobje »anti-herojstva«, v čas brez velikih zgodb majhnih ljudi, kjer ostajajo le slednji s svojimi frustracijami, kot da preboj ni možen. Menim, da ljudje/gledalci bolj kot kdajkoli potrebujemo navdih, kar pa težko najdemo v romanci med
angleškim zgubljencem in ameriško nimfomanko. Priče smo »seksanju do nezavesti«, ki ga sem ter tja sekajo občutno predolgi odlomki koncertov, kjer postopota glavna junaka. Poleg dveh naglavnih opravil, pa je življenje našega para podkrepljeno še s cenenimi enovrstičnicami, predvsem s strani pohotne američanke. Tako se nam lahko v spomin še najbolj zareže sekvenca, ko že vidno izmučen moški - ki bi včasih morda rad tudi kaj pojedel - iz, (ne)ljube mu spalnice zasliši glasno stokanje, nakar iz kuhinje prihiti do »rajskih vrat«, kjer zagleda svojo drago v znanem mu položaju, Ic da je tokrat njen partner (vse bolj aktualni) vibrator. Njegov otožen in v usodo vdan pogled kaže na poraz, ki ga je izgubil v bitki s tem špičastim objektom. Glede na stopnjevanje ženskega stokanja lahko sklepamo, da gre za trenutek, ko ugotovi, da je sam praktično odveč, saj je »stvarca« vedno pri roki. Od tu gre samo še navzdol.
Izdelek Michaela VVinterbottoma je (pre)poln porno prizorov, kot da bi s svojo »udarnostjo« želel provocirati, vendar žal v času, ko šok, vsega hudega navajenih gledalcev, sploh ni več mogoč. Tako smo priče izmeničnim prizorom povprečne glasbe v dolžini videospotov in seksualnega vzdihovanja, ki lahko stimulira zgolj tiste, ki so pozabili na pestrost življenja v lastni spalnici. Skupaj z vprašanjem, »čemu sploh ta film«, pa je podan tudi enoznačen odgovor, da gre za unikatni izdelek, kar prav gotovo drži.
Pišem recenzije filmov, ki so predvajani v Kinodvoru.
Žiga Čamernlk
Stanove« j«
Stanovanjski sklad Republike Slovenije ima v prodaji še nekaj novozgrajenih stanovanj v Ljubljani na Poljanskem nabrežju n Tacenskih dvorih (1 300 EUR/m2), Kopru (1.250 EUR/m2) in vrstne hiše v III. gradbeni fazi v Dragomlju (890 EUR/m2). Vse informacije o prodaji so na voljo na spletnem naslovu www.stanovanjskisklad-rs.si in na tel št (01) 4710 516, 4710 517, 4710 554
kimavec
spolni organi, sečevod
ogljikovi hidrati
LIST
16Pe
M don vor. ozon, plost
So
o kfaetd * i?
t stegna,
•v"/ N vene
beljakovine
STRELEC
PLOD
Z (HLADNO
E sklepi,
I * f \ NI kolena,
\Jf' ^tš/ kosti, koža
KOZOROG
sol, korenina, gomolji
f
KORENINA
VODNAR
l (svt:/,». %'
R goleni, A vene
K
maščoba, olje
O
CVET
w stopala. MOKRO
t\ nart'
O prsti na
D nogah
A
J ogljikovi hidrati ysT
t
So
G E N J
glava,
možgani
oči
OVEN   belJak"vinc plod
1 HLADNO
e vrat.
u tilnik.
3} L uSfsa-
J zobje
..„A SOI, korenina,
DIR gomolji KORENINA
f
DVOJČKA
L dihala. mrSk%
R ramena.
A roke, ' M
K dlani
maščoba, olje
CVET
S don turizmo
Sr
SOPe
izzid Slamnika
MOKRO
pljuča, prsi. želodec, jetra
RAK     ogljikovi hidrati LIST
LEV
d u.ri)< >
srce,
krvni obtok, arterije, N hrbet
beljakovine
PLOD
DEVICA
III,AI>NO
KORENINA
Likovno društvo 8ENOŽEH Radomlje bo
priredilo prodajno avkcijo likovnih del, ki so nastala na ex-temporu »Radomlje 2004«,
v četrtek, 22. septembra 2005, v gostišču Šporn v Radomljah
Sodelovalo je blizu 50 likovnikov - ljubiteljskih slikarjev iz Radomelj, Domžal, Mengša, Kamnika in Krašnje. Prireditev, ki se bo pričela ob 19 uri, bo popestril pevec in glasbenik Matija ('erar in ob klavirski spremljavi predstavil svoje glasbene uspešnice.
Izkupiček od prodaje bomo v likovnem društvu namenili za prenovo kulturnega doma, zato vabim* vse ljubitelje likovne umetnosti, da se udeležijo avkcije in /. nakupom likovnih del prispevajo svoj delček za urejanje kulturnega doma v Radomljah.
Vabljeni!
f pisma V bralcev
UREDNIŠTVO
Nekaterim AC drugim pa razširjen kolovoz
V zvezi s Pismom bralcev: Nekaterim AC, drugim pa razširjen kolovoz, avtorja Franja Hrovata, objavljenim v prejšnji številki Slamnika, bi radi pojasnili, daje Občina Domžale seznanjena z obema cestnima povezavama, o katerih piše avtor in teh problemov ni pozabila. Avtorju prispevka ter vsem občanom in občankam sporočamo, daje ureditev ceste Pšata
Podgorica predvidena še v sep-tembru v okviru programa DARS, Občina Domžale že ima vlogo za spremembo prometnega režima. Izvajalec del bo Cestno podjetje Maribor.
Urad županje Občine Domžale
Za oratorij je vedno manj posluha na občini
V zvezi z vsebino prispevka Za oratorij je vedno manj posluha na občini, ki je bil objavljen v prejšnji številki Slamnika, želimo pojasniti, da Občina Domžale vsako leto objavi javno povabilo Za predložitev vlog za sofinanciranje programov dela z mladimi, na katerega smo v letošnjem letu prejeli 58 vlog, ki so jih posredovala društva, organizacije, zavodi in drugi, ki v svoje delo vključujejo mlade. Občina z omenjenim
razpisom ne zagotavlja osnovnih finančnih sredstev za realizacijo posameznih programov, temveč le-te le sofinancira, tako da si morajo nosilci posameznih programov večji del sredstev zagotoviti iz drugih virov.
Na osnovi kriterijev, ki so zapisani tudi v javnem povabilu, smo sredstva v višini 2,5 mio sit, kar je manj kot v letu 2004, ko smo številčno prejeli manj vlog, število vlog se v zadnjih letih namreč skokovito povečuje, razdelili 30 prosilcem. Prav bistveno povečano število programov, ki jih prejemamo v zadnjih letih, je povzročilo, da se sredstva, namenjena posameznim programom, zmanjšujejo.
Pri dodeljevanju sredstev smo upoštevali tako vrednost programa kot njegovo vsebino in trajanje ter število udeležencev, pa tudi delež drugih virov financiranja.
Urad županje Občine Domžale
Bistrica
Pod našimi si ti gorami prišumljala čista vso. Tako ti čista si bila krista/na in ponosna vsa.
Kdor hodil po bregovih
tvojih je nekoč.
vsak zavzdihnil lepo je ime
bistra reko Bistrica
ti tečeš mimo tod.
lit reku vedno leče še. mimo nos. le da čista Več ni kol nekoč, vendar teče še naprej mimo naših krojev mest in mej.
Ivi Hohore
Nagradna križanka
Tokratni nagrajenci NAORADNE KRIŽANKE iz prejšnje številke Slamnika, ki prejmejo knjižno darilo ŠTUDENTSKE ZALOŽBE LI-I ERA iz Maribora so:
1. TONČKA GROŠELJ, l'rcserjc, Pelechova I, RADOMLJE
2. MAKS MIHELČ1Č, Ljubljanska 3, KAMNIK
3. LJUDMILA BREZNIK, Levstikova 35, DOMŽALE
4. IVAN ŠOLTIČ, Miklošičeva 1 a, DOMŽALE
5. JANEZ JEREB, Ljubljanska 106, DOMŽALE
6. MARIJA BERGANT, Murnova 20, MENGEŠ
7. ANA OSOLNFK. Kokošnje 1, DOB
8. ANDREJ ŠlJNKAR, Poljska pot 11, RADOVLJICA
Nagrajencem čestitamo, vse pa vabimo, da pravilno rešite tudi TOKRATNO NAGRADNO KRIŽANKO, za katero nagrade prispeva HONDA Ambrož Radomlje:
1. brezplačen vikend najem vozila HONDA Civic
2. plastična ročka 4 I olja CASTROL TXT
3. plastična ročka 4 I olja CASTROL GRX 3
4. preventivni pregled vozila z meritvami
Pravilne rešitve pričakujemo do 23. septembra 2005 na naslov Kulturni dom Franca Bernika Domžale, p.p. 2. 1210 Domžale, Do tedaj pa lep po-Zdrav in veliko sreče pri žrebanju.
Uredništvo
Svinjsko meso - tako dobro, tako zdravo
Zar mojster 2005
Pod budnim očesom vodje CHEF tirna Kolinskc, g. Tomaža Vozlja, ki ima za sabo že vrsto mednarodnih kuharskih tekmovanj, je v juliju v organizaciji Prostovoljnega gasilskega društva Ihan ter pod pokroviteljstvom Farme Ihan potekalo že tretje državno tekmovanje v peki na žaru.
Kuharji amaterji in profesionalci, so v 80 minutah iz svinjskega mesa na slasten in izviren način pripravili jedi z žara ter pri tem uporabili ne le sveže
Ali ste vedeli:
• da svinjsko stegno vsebuje le 1.6% maščab in 54,9 mg/l OOg holesterola, prav tako svinjska ledja vsebujejo le 3,3% maščobe in samo 45,3 mg/l OOg holesterolu,
• da je svinjsko meso bogat vir beljakovin, vitaminov (predvsem Iti in H), železa in mineralov;
• daje svinjsko meso še pred 30 leti vsebovalo tudi do 30% maš-čab, danes pa le do 5%;
• da se se Slovenci s porabo 85 kg mesa na prebivalca letno nahajamo na repu evropskih držav;
• da Z uživanjem svinjskega mesa lahko pridno hujšate;
• da je Farma Ihan med prvimi začela svoje svinjsko meso označevati z blagovno znamko, ki sc imenuje ANTON
• sveže svinjsko mesto. Ideja za blagovno znamko ANION je povzeta po svetem Anionu, ki je poznan kot zavetnik prašičerejcev in mesarjev.
svinjsko meso blagovne znamke ANTON, temveč so pred očmi številnih obiskovalcev pripravili prave umetnine, ob katerih so največkrat uporabili zelenjavo in sadje ter povzročili, da so se obiskovalcem in obiskovalkam, ki sta jih zabavala znani Franc Pestot-nik - Podokničar in ansambel Vrhovci, cedile sline in so veselo licitirali, ne le slastne, temveč tudi pravcate umetniške izdelke, ki so nato našli pot v njihove želodce. Ob tem pa so domači gasilci, ki so večer pred državnim tekmovanjem gostili Natalijo Verboten, za številne ljubitelje okusnih jedi z žara pripravili sveže pečene odojke in druge mestne dobrote, poskrbeli pa so tudi za pestro izbiro osvežilnih pijač. Amaterski in profesionalni mojstri žara, ki jih je v svojo oddajo ujela tudi Reza, so pokazali izvrstno poznavanje prehrambenih možnosti, ki jih ponuja svinjsko meso Farme Ihan, o čemer je govoril tudi direktor Marko Višnjevec. Tokratna prvaka sta postala: žar mojster profi 2005: Jože Buko-vinsk iz Cerkelj na Gorenjskem, ki je na zmagovalnem krožniku predstavil: svinjsko rolado z jurčkovo peno, pire
krompir z baziliko in blitvo, nadevane bučne cvetove z rikota skuto in pope-čeno papriko. Med amaterji je naslov najboljšega osvojil Gašper Petrič, ki je na svojem zmagovalnem krožniku predstavil na žaru pečeni daljši pikantni čevapčič, svinjsko ribico s šampioni, kot prilogo pa je ponudil šobsko solato.
Mojstrom žara iskrene čestitke ter na svidenje v letu 2006, ostalim pa: poskusite svinjsko meso blagovne znamke ANTON s Farme Ihan in se prepričajte, kako dobro, pa tudi zdravo je.
STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
- ALU in PVC okna in vro*a
- izdelava termopan stekla
- brušenje stekla in ogledal
- izdelavo izbočenih stekel
- peskanje stekel
- fuzije - vitraži
- uokvirjenje slik
Gasilci PC.0 Jarše - Rodica Vas vabimo na
VINSKO TRGATEV
v soboto, 17. septembra 2005 ob 18. uri pri gasilskem domu v Srednjih Jaršah. Ob 17. uri bo velika sektorska vaja na Zaiokarjevi domačiji v Zgornjih Jaršah.
Zabaval Vas bo ansambel GADJE. Pripravili smo bogat srečelov in družabne igre. Za hrano in pijačo bodo poskrbeli gasilci. Prireditev bo ob vsakem vremenu Prisrčno vabljeni!
NA POMOČ
Lekarna Vir
Vir, Cufarjeva ulica 23
Med številnimi prispelimi pravilnimi odgovori, da LEKARNA VIR, Vir, Cufarjeva ulica 23. letos praznuje drugi rojstni dan, so bili izžrebani Majda UČAKAR Klemen GRILJ in Marko KMETIC, vsi iz Domžal, ki so v prostorih LEKARNE VIR od gospe Blanke KOS prejeli nagrade: priročno lekarno za potovanja, sončno kolekcijo ter vitamine in minerale.
Vsem prejemnikom iskrene čestitke.
Tuševa tabla v Jaršah vabi v nakupe
TUŠ si novo tablo je postavil, a za sabo nič pospravil. Že skoraj mesec dni.
lepo reklamo dela si. ko pod tablo kup železa
z VELE ostanki leži. Zgleda, da sploh sram jih ni. saj se požvižgajo na naravo.
kot da je ni.
foto: VIII Kakor tekst: Ivanka Košenlna
I [vala in lep pozdrav.
Ivanka Košenlna
—
:   MEH- (RTA NA
STEŽKA I   VALEČ ZAtETKU »«'<
DK01C      AZIJSKE NOTNEGA  POS« "HM
DRŽAVE ČUTOV«
..rim9'
HONDA
I piafaiS lah«), pt
A« teli brez ofiTBStii ViKja /«)«z/ i.aus »i v» model« aocom *> 31.10.2005
GA« I.MFAMSHOŽci.o.o.
MANJKA KOLIČINA TEKOČINE, ZLASTI V00t NA POVRŠINI
ČESA. VLAGA. MOKROTA (STAR I
PREBI VALEČ MARIBORA
AVSTRIJ. TISKOVNA AGENCIJA
DELAVKA.
KI SI UKVARJA S PRAKT1Č NIMI DELI
HITER TEK KONJA. PRI KATEREM SE ISTO
Časno premika
TA 0IAG0 NAINA PARA NOG
NEKO TV NOVINAR MARIN ANJA ZAVADLAV
(O)
PRODAJA VOZIL AVTOKLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO AVTOMEHANIKA NADOMESTNI DELI DODATNA OPREMA
HONDA
VuiiuSI HH|
CAR-LINE AMBROŽ d.o.o.
Prešernova 12, 1235 Radomlje
Tel.: 01/722-75-34
Fax: 01/722-71-32
E-mail: honda.ambroz@siol.net
www.honda-ambroz.com
Prodaja e-mail: milko.godina@email.si
GLAVNI STEVNIK
SVETOVNA TENISKA RAČUNAL. LESTVICA ZA M0SKE
NAJVIŠJE GOROVJE V EVROPI
GRM Z DIŠEČIMI BELIMI CVETOVI
LJUDSKI ODBOR
PROSTOR
ME0 BLIŽNJIMA PREDME TOMA
PIVSKI VZKLIK
NAS LITERARNI ZGODO VINAR (ALOJZIJ)
EKSTRE MIST AMERIŠKI ASTRONAVT (STUART)
LAŽNI BOLNIK
E00UARD LAL0
EVA SRŠEN
'«»"» ZAREZA
DEl PRI STAVBE I OGRAJO
KRONIST (JANEŽ)
—
VODNA ŽIVAL
PRlVLAt ŠTAJERSKO N0ST MESTO OB AMERIŠKO DRAVI     MESTO NA
_\r\mm
VINORODNA RASTLINA AMERIŠKI REŽISER
(CECU.)
ANTIČNA PESEM
GLASBILO 12 DVEH f Klinu I i       SKOLJKASTIH       ; SIRJAVA. .....
CKAL0V     j,EMSK4   peščic, KI UDARJATA!PROSTRAN i^ij,, RASTLINA     DRUGA OB DRUGO. STV0 KASTANJETE
VALERIJ
SOZVOČJE TONOV
LUKA V UKRAJINI
INOUSKA REŽISERK* (MIRA)
EP0S
grs PEVEC
JAZ (LAT.)
GRSK0 RIMSKI STARI VEK
VRHUNSKI ŠPORTNIK
TRENJE
PREBI
LONČAR SKA PEČ
PRVI PREVOD BIBLIJE PTICA PEVKA
ITALIJANSKI PESNIK
(FRAN-CESC0)
JAZZ0V
SKA TEHNIKA PETJA
ZVOK
BAKH0VA PALICA
IVAN TAVČAR
HONDA,
t—Hpsaj ■ w
Ponudb« velia za model Grande od 1.9. Oo 1.12 2006 oziroma do razprodat« zalog
CAA-LINE AMBPIOŽ d.OJ). PretemovB 12. PtadomIKt. t«: 01 722 75 34. «vw hondo-omtm« »
v«      porMb»-MOT*«w3Aft»e*vaan(» 7*10411001«,, «m«(Nl0O3 204fAwi
POMOĆ: AK0L ADA rrt.i na začetku notnega črtovja, ATP-svetovna temska računalniška lestvica za moške, EPODA-antična pesem, JALTA-luka v Ukrajini, MILLE-ameritki režiser (Cecil), OŽAGA-loncarska pet, SKILICES-bizantintki kronist (Janez)
SPORT
an
18
Novice iz Atletskega kluba VELE Domžale
Trikrat srebro in bron
Tik pred počitnicami oziroma za nekatere že med njimi so se v Mariboru pomerili člani in članice. Med njimi je bilo tudi šest domžalskih atletov, tri dekleta in trije fantje, ki so domov odnesli štiri medalje.
Za Domžale je bilo med fanti ime prvenstva zagotovo Peter Kastelic, ki je bil tretji na 1500 m (3:56,11), še mesto boljši pa na 800-metrski razdalji (1:55,62). kjer so o mestih odločale stotinke, saj so prvi štirje črto pretekli v eni sekundi. Na četrto mesto je v teku na 3000 m z zaprekami pritekel Bernard Jarc (9:57,06), Jože Pirnat je štiri metalske nastope zaključil takole: v krogli in kladivu je bil šesti, v metu kopja in diska pa enajsti. Dekleta se niso odrezala nič slabše, saj sta Manca Velkavrh in Erika Pirnat prejeli vsaka svoje srebro. Manca v teku na 1500 m (4:42,66), v teku na 800 m je bila šesta (2:15,07), Erika pa v metu kladiva (35,95). Ob kladivu je nastopila še v disku (4.), krogli (6.) in kopju (7). Ob tekačici in metalki je nastopila še Nastija Capuder, ki je bila v troskoku četrta (11,92 m). Ob tem uspehu metalcev je trener Danilo Emberšič povedal, da sta tako
drugo mesto Erike Pirnat v metu kladiva, kot izboljšani rekord kluba v metu kladiva, ki ga je dosegel Jože Pirnat, lepa dosežka, ki bi bila lahko še boljša, če bi imeli metalci v Domžalah pogoje za treniranje, ki jih sedaj sploh ni.
Mladi hitro na Jernejevem
24. avgusta je bil v Šentjerneju miting Jernejevo, ki je vsako leto uvod v septembrski del atletske sezone. Letos so med številnimi mladimi nastopili tudi domžalski atleti in atletinje. Alja Sitar je bila najhitrejša v teku na 60 m (8,05), takoj za njo je bila z 8,22 Klara Hribar. Alja je bila še četrta na 100 z 12,99, Klara pa peta na 400 m (65,39 s). Na 600 m sta nastopili Ajda Sitar in Maja Hudoklin, ki sta bili tretja (1:49,69) oziroma peta (1:50,85). V konkurenci fantov je nastopil le Peter (iahrovšek. ki je hii na 400 m z. rezultatom 59,76 četrti. Mladinke na ekipnem prvenstvu Maribor je konec avgusta gostil po šest moških in šest ženskih mladinskih ekip, ki so se v enem dnevu pomerile v celotnem olimpijskem programu. Ekipo Domžalčank je okrepila le skakalka v daljino in troskok, Nika Dolar, ekipno pa bi bile Domžalčanke zago-
tovo še boljše, če bi imele predstavnice tudi v tekih na 100 in 400 metrov z ovirami ter skoku s palico in v višino. Ekipo so zastopale: Alja Sitar (100: 13,15), Klara Hribar (200: 28,03), Nina Fučko (400: 66,19), Ajda Sitar (800: 2:31,80), Manca Velkavrh (1500: 5:04,61), Katja Kosmatin (3000: 11:04,88), Suzana Mlade-novič (2000 zapreke: 7:36,20), Bernarda Letnar (krogla: 8,59; kladivo: 22,29) in Mateja Grum (disk: 24,65; kopje: 28,78), dekleta pa so sestavila tudi štafeti 4x100 in 4x400 m. Čestitke in uspešen september!
Bojana
Košarkarski klub Domžale
Priprave na novo sezono
V Košarkarskemu klubu Domžale so prav tako kot članska ekipa začeli s treniranjem in pripravami na novo sezono pionirska, kadetska in mladinska selekcija. Avgust so izkoristili za učenje in napredovanje v vseh košarkarskih elementih. Prav tako so uspešno preživeli organiziran klubski tabor, ki je v juliju potekal v Tolminu.
Mlajša in starejša ekipa pionirjev bosta septembra začeli z drugim krogom državnega prvenstva. Ekipa starejših pionirjev tekmuje v I.
SKL, ekipa mlajših pionirjev pa v B. SKL. Kadetska in mladinska ekipa začneta z novo sezono oktobra v I. SKL.
Hkrati pa Košarkarski klub Domžale vabi najmlajše, ki imajo radi košarko (letnik 1991 in mlajši) k vpisu v Košarkarsko šolo Domžale, ki že poteka od 30. avgusta 2005 v prostorih kluba vsak delavnik med 15.00. in 17.00. uro. Vse dodatne informacije glede vpisa v košarkarsko šolo lahko dobite na telefonski številki 031/757-717!
K. K.
Klub borilnih veščin Domžale in Kickboksing zveza Slovenije
Vabita na
FINALNO DRŽAVNO
FULL CONTACT KICKBOKSING PRVENSTVO
V soboto, 24. septembra 2005, ob 18.00 uri v hali Komunalnega centra
v Domžalah.
Prvenstvo pomeni tudi kvalifikacije za svetovno prvenstvo. Iz Kluba borilnih veščin Domžale bodo nastopili: David Nagode, Dejan Merič-Krnc, Dejan Bizjak, Dalibor Pro-danovič, Vukajlovič, Marjan Bolhar in Tamara Radkovič.
Pridejo pa tudi: Tomaž Ba-rada, David Nagode, Gašper Cajner, Ristič
Sankukai karate klub Domžale
Obujamo spomine ne letno karate šolo in priprave na nov začetek treningov
Člani karate kluba Domžale tudi poletni čas počitka ponavadi radi preživljamo športno aktivno. Ker se treningi karateja v klubu ob koncu junija zaključijo, je v mesecu juliju vsako leto, že 28 let zapored, organizirana Letna Sankukai karate šola v Umagu. Šola že od vsega začetka poteka v naselju Katoro pri Umagu, kjer so nastanitveni objekti in pokrito ter odprto igrišče, kjer se izvajajo treningi. Letos je potekala kot ponavadi v dveh terminih, in sicer od 9.07. do 16.07. in od 16.07. do 23.07. (skupno torej 14 dni). Poleg članov vseh slovenskih Sankukai klubov se je redno udeležujejo tudi njihovi družinski člani in prijatelji, tako da je množica ljudi, ki se tam zbere, ponavadi zelo pestra.
kjer se izvajajo zahtevnejše tehnike karateja. Med treningi lahko vsak posameznik počne, kar želi in ob obilici možnosti prav gotovo najde kaj zase. Igramo košarko, odbojko, nogomet, rolamo do Umaga, predvsem pa - plavamo. Vsak konec tedna (ob zaključku posameznega termina šole) je na terasi hotela organiziran zabavni večer, t.i. Ki-monobal, na katerem se predstavijo vsi Sankukai klubi iz Slovenije. Podelijo se diplome tistim, ki so uspešno opravili izpit za višji pas in prikažejo se demonstracije karateja, kijih z navdušenjem spremljajo tudi ostali gostje hotela. Ne glede na vse skupaj pa moram priznati, da smo bili na koncu kar utrujeni in osebno sem si z veseljem privoščil nekaj dni popolnega
počitka. Počasi se že pripravljamo na ponoven začetek treningov. Zato je prav, da tudi vas, drage bralke in bralci, obvestimo o ponovnem VPISU V SANKUKAI KARATE Vpis se bo začel 6.9.2005 in bo trajal do 22.9.2005, potekal pa bo na več lokacijah, in sicer: DOMŽALE - stara OŠ Venclja Perka , Ljubljanska c. 58 ob torkih in četrtkih od 17.30 do 19.00 ure, RODICA -   OŠ Rodica Oddelek Jarše (stara šola) ob torkih in četrtkih od 18.30 do 19.30 ure, RADOMLJE - OŠ Preserje pri Radomljah ob torkih in četrtkih od 17.00 do 18.00 ure, in MENGEŠ - OŠ Mengeš ob torkih in četrtkih od 17.00 do 18.00 ure.
Dobrodošli vsi, ki želite storiti kaj za svoje zdravje, se razgibati, začeti resno trenirati karate ali pa morda vpisati svoje otroke. Treningi potekajo ločeno glede na starost, zmogljivosti in stopnjo znanja. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo v klubskih prostorih oziroma na vseh zgoraj navedenih lokacijah v času treningov. Vabljeni!
B.P.
Dvakrat na dan sta (za člane) obvezna treninga, vmes so čez dan organizirani še po trije individualni treningi, za tiste, ki bi želeli še posebej potrenirati ali pa se pripravljajo na izpit. Jutranji treningi potekajo najprej v pokritem delu na igrišču za tenis. Tu se trenirajo osnovne tehnike, tehnike dihanja počasi se ogreje celotno telo. Nadaljujemo s tekom do bazenskega kompleksa, kjer se izvajajo vaje za maksimalno raztegovanje. Večerni treningi potekajo v pokritem delu teniških igrišč.
Savate klub Domžale
Vpis
Savate klub Domžale tudi letos v septembru vpisuje nove člane. Treningi kikboksa in savata, bodo primerni za ljubitelje in ljubiteljice tega športa vseh starosti, tudi za popolne začetnike, saj bodo novi člani razdeljeni v rekreativno in ločeno tekmovalno skupino. Vodstvo in vadba bosta potekala pod budnim očesom glavnega trenerja Anžeta Bevca in pomočnika trenerja Luke Mljača.
V oktobru bo potekala zadnja tretja, tekma za državno prvenstvo v kikboksu. Na to odločilno tekmovanje se pripravljata tudi dva člana Savate kluba Domžale. Anže Bevc ima lepe možnosti za osvojitev naslova državnega prvaka, Luka Mljač pa prav tako naskakuje medaljo v skupni razvrstitvi.
To poletje od 25.07. do 30.07. je pod okriljem Savate zveze Slovenije in Klubom borilnih veščin Ljubljana potekala poletna šola v Športno rekreacijskem centru Burja v Seči nad Portorožem, ki smo se ga udeležili tudi člani Savate kluba Domžale. Udeležba je bila zelo visoka, saj je bilo prisotnih 60 ljubiteljev borilnih športov. Na poletni šoli se člani vsako leto izpopolnjujejo v mojstrstvu borilnih športov. V letošnjem letu je bilo še posebno zanimivo, saj je treninge koordiniral in vodil predstavnik Mednarodne Savate zveze FIS, trener in mojster savata g. Gerhard Schmidt iz Nemčije. Z veseljem lahko povemo, da seje Anže Bevc, član Savate kluba Domžale, uspešno boril na svetovnem študentskem prvenstvu, ki je potekalo od 01. do 04. junija v Lille-u v Franciji. Med uspehi, ki jih je zabeležila slovenska re-
prezentanca v Savatu, seje Anže Bevc uvrstil na odlično četrto mesto. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili našima sponzorjema Inštalacije Sobočan in Dinič Jure s.p., ki sla edina finančno podprla našega člana. Dokaz, da naši člani nikoli ne počivajo, je tudi ta, da se bo Luka Mljač udeležil tekme v Savate - francoskem kikboksu Combat v septembru v Logatcu. Savate Combat pomeni tekmo s polno močjo ali polni (full) kontakt. Meseca oktobra pa bo v Parizu potekalo evropsko prvenstvo v Savatu Assaut - lahki kontakt, na kar pa se naši uspešni člani že pripravljajo.
Informacije
Za vse informacije o vpisu in treningih se lahko obrnete na novo spletno stran www.savate-domzale.si, e-mail: in-fo@savate-domzale.si ali na telefonskih številkah trenerjev Anže 041/349-383, ali Luka 031/880-171.
S.K.
Uspešno na svetovnem prvenstvu
12 mladih šahistov, članov slovenske šahovske ekipe, ki jo je vodil Anton Jus iz ŠD Jus securitv Domžale, je dobro šahiralo na svetovnem prvenstvu mladih v Franciji, kjer je sodelovalo več kot 1000 šahistov iz 82 držav, Slovenski tekmovalci, med katerimi je bila tudi Dom-žalčanka Katja Jus, so v povprečju osvojili približno pol točk od možnih, za presenečenje je poskrbela 15-letna Ana Muzičuk (sicer prihaja iz Ukrajine, igra pa za Slovenijo), kije v skupini deklet do 16 let osvojila prvo mesto in postala svetovna prvakinja. _
Ana Muzičuk, svotovna prvakinja med dekleti do 16 let, s sestro Marijo, svetovno podprvaklnjo med dekleti do 14 let ter Katjo Jus, ki ]e med dekleti do 12 let zasedla 49. mesto. Čestitamo.
Z legendo šaha, g. Anatolijem Karpo-vom, se je srečal g. Jus, ki mu Je Izročil simbolično darilo glavnega sponzorja slovenske šahovske ekipe.
Kotalkarsko drsalni klub Domžale
Maxi Cerar najboljša
V Renčah je bilo julija državno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju. Med 120 tekmovalci iz šestih slovenskih klubov je sodelovalo 12 tekmovalk iz KDK Domžale, nekaj pa jih je zaradi noric, ki so razsajale v klubu, moralo ostati doma.
V skupini začetnikov, starih šest let in manj, je bila Ana Movrin 6., E\a Kveder 10. in Vita Movrin 18. Med deklicami, starimi 7 in 8 let, je Manca Capuder zasedla 5. mesto, Chiara Mordej Filippini 6. mesto. Ajda Tič pa 8. mesto. V skupini »mlajših deklic«, starih 9 in 10 let, je bila Eva Hriberšek 12., Tjaša Kvas je v skupini »starejših deklic« osvojila 5. mesto v obveznih likih, v kombinaciji pa je bila 6. in seje uvrstila v reprezentanco za Interland Cup na Danskem kot rezerva. V skupini D je Klavdija Kovač stopila na stopničke v obveznih likih, kjer je osvojila 3. mesto, v prostem programu pa je bila 4. Tjaša Kovačič je bila 6. v prostem programu in 7. v obveznih likih, Sara Kovačič pa je bila 5. v obveznih likih in 8. v prostem programu. V skupini »mlajših mladink« je Maxi Cerar osvojila naslov državne prvakinje v
obveznih likih. V prostem programu je imela smolo, saj seji je med programom odlomil del na kotalki. Kotalko so na hitro popravili, tako daje lahko končala program, vendar seje morala zadovoljiti z. drugim mestom. Maxi sije s svojim nastopom zagotovila mesto v reprezentanci na evropskem prvenstvu v Renčah. Vabimo vas na našo internetno stran www.kdk-dom-zale.com.
KDK
TVD Partizan-Domžale TELESNOVZGOJNO-TELOVADNO DRUŠTVO PARTIZAN DOMŽALE
Športno-rekreativno društvo TVD Partizan-Domžale vas vabi, da se nam pridružite v novi vadbeni sezoni 2005/06 po sledečem urniku:
OŠ DOMŽALE - telovadnica:
ponedeljek: TELOVADBA članice .............................................................od 19.30 do 20.30 ure
torek: NOGOMET člani.....................................................................od 20.30 do 22.00 ure
sreda:        TELOVADBA najmlajši..........................................................od 18.00 do 19.30 ure
nedelja:      NOGOMET člani....................................................................od 8.00 do 9.30 ure
OŠ VENCLJA PERKA - telovadnica:
torek: KOŠARKA člani,članice..........................................................od 19.00 do 20.30 ure
torek. ODBOJKA člani.članice..........................................................od 19.00 do 20.30 ure
torek: NAMIZNI TENIS člani.članice...............................................od 19.00 do 20.30 ure
OŠ ROJE - telovadnica:
sreda:        ODBOJKA člani,članice .........................................................od 20.00 do 21.30 ure
Ob tej priložnosti povejmo, da več novic lahko dobite tudi na naših spletnih straneh: http://www.tvdrustvo-partizandomzale.si
Informacije lahko dobite tudi po tel: 01/724-34-60 ali 01/721-36-81
13. mednarodno tekmovanje PIRUETA 2005
Medalje, pokali in pohvale za dobro organizacijo
Zaradi ne najboljših vremenskih napovedi so se člani Kotalkarskcga kluba Pirueta odločili, da letos 13. mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju PIRUETA 2005 izvedejo kar v šotoru v Športnem parku Domžale. Mladi tekmovalci in tekmovalke so tokrat v Domžale prišli iz Italije in Hrvaške, največ pa je bilo domačih najmlajših tekmovalcev, kar obeta, da v Domžalah rastejo generacije obetavnih umetnostnih kotalkarjev, ki bodo v prihodnje v tem športu še in še uspešni. Ob tem so prejšnje dni s prostovoljnim delom uredili tudi okolico šotora, tako da je prostor lepo urejen pričakal tekmovalce ter obiskovalce.
Člani in vodstvo Kotalkarskcga kluba Domžale so se tudi lokrat potrudili, da v Domžalah ni bilo nikomur dolgčas. Ob občudovanju uspešnih nastopov kotalkarjev, med katerimi so se nekateri pokazali kot pravi umetniki, saj SO poskrbeli za čudovito usklajenost likov, glasbe in oblačil, so poskrbeli tudi za srečelov, ob koncu prireditve pa tudi za bogato pogostitev vseh udeležencev in gostov, ki jo je res nekoliko motil dež, vendar ga je dobra volja pregnala.
Obiskovalci so bili nad nastopi sodelujočih navdušeni in so prav vsakogar nagradili z. aplavzi, še posebej pa so za dobro voljo poskrbeli organizatorji, saj prav nihče od sodelujočih iz Domžal ni odšel brez. praktičnega darila - spominka, najboljše pa bodo na uspešne naslope na 13. mednarodnem tekmovanju PIRUETA 2005 spominjali tudi pokali in medalje. Med najboljšimi je bilo tudi veliko Piruclnikov, za katere skrbita dve trenerki, pa tudi znani kotalkarski strokovnjak Peter Brglez. Njim so mladi kotalkarji namenili še posebno pozornost ter se jim zahvalili s spominskimi darili, velika torta, ki sojo kasneje pojedli vsi, pa je bila namenje-
na Antonu Orilju, predsedniku Kotalkarskcga kluba Pirueta Domžale, ki je bil z letošnjim tekmovanjem izjemno zadovoljen.
Pa poglejmo še rezultate:
Med začetniki 1999 (F)je bila najboljša Lara Dolenc (KK Pirueta), ki v zadnjem času zmaguje vsepovsod, Valentina Šlil'tar izKK Piruete je bila tretja, iz. Piruete pa so nastopile Se Zida Šcnet (osma), Ana Kovač (deveta), liana Strniša (14.) in liva Vene (15.). Med cicibankami 1998/1097 je zmagala Kalja Pahor. KSD Vipava Peč, Patricija Žnidaršič je bila druga, Katarina Ccrar šesta in Sara Medja.vse KK Pirueta sedma. Med cicibani 1998/1997 je zmagal Gregor Babic (KK Pirueta), med mlajšimi deklicami (1996/1995) je bila prva Valentina Lovo, t Kiti (ioriz.ia, pred Nino Ze-leznik, ki je bila druga in Evo Belingar, obe KK Pirueta, ki je bila četrta. Med mlajšimi dečki 1996/1995 jc zmagal Elija Marusic iz, KSD Vipava Peč, med starejšimi deklicami 1994/1993 Veronika Brešar, (IGG Gorizia, Nika Babic, Pirueta, j« bila tretja. V skupini D 1993, je KK Pirueta slavila dvojno zmago, saj jc bila prva Patricija Štifter, druga pa Petra Mikeln; Mcia Kurent pa jc bila druga v kategoriji E 1992, kje jc zmagala Lucija Rosano, KSD Vipava Peč. Rudi Leskovec, DKK.Olimpija, je zmagal v skupini E 1992, med kadelinjami 1991/1992 je bila prva Meta Pavlic, KK Pcrla, med dečki v isli kategoriji Malija Štimac, KK Uljanik; KK Pirueti pa je pripadla zmaga med mlajšimi mladinkami 1989/1990, kjer je zmagala Petra Pokovec, in med mladinkami 1987/1998, kjer je bila prva Sara Baštjančič. V najstarejSi kategoriji je med članicami Špela An/eljc, KK Perla, zmagala pred Andrejo Ručman, ŠD Piran. Čestitamo!
Smučarski klub Ihan
Ihanski biatlonci že jeseni v akciji
V Ihanu se jc zopet začelo dogajati, seveda v biatlonskih vrstah, katere glavni igralci širijo slavo našega kraja širom sveta. Najbrž ste v preteklih zimskih sezonah zasledili žvenket naših uspehov okronanih s kolajnami s svetovnega, evropskega in državnega prvenstva v biatlonu ter tudi v smučarskem teku.
Tudi v sezoni, ki se je uradno že pričela, je pred našimi tekmovalci veliko tekmovanj na različnih nivojih. Da smo Ihanci zopet na nivoju, je pokazalo že prvo uradno tekmovanje v sezoni 2005/2006, in sicer na Bloški Polici, kjer je bilo tekmovanje v t.i. letnem biatlonu.
Seveda tokrat smuči niso drsele čez bloške planote, ampak so bile hitre noge in mirna roka na strelišču pot do uspeha.
Slednje je najbolje uskladil Peter l^OKL, kije zmagoslavno začel novo •sezono in tako v kategoriji juniorjev Pometel s konkurenco. S svojo natančnostjo na strelišču, ja kar deset strelov Odetih, od desetih, je bil prepričljiv 'udi za tamkajšnje kosmatince, ki so tekmovanje »spremljali« z. varne razdalje. Zelo blizu Petra pa je bil Klemen BAUER, naš trenutno najperspektivnejši državljan R Slovenije v biatlonu. Klemen je bil uvrščen na drugo mesto, katero je osvojil tudi naš mladi tekmovalec Aleš GREGORIN v kategoriji starejših dečkov. Lahko se pohvalimo * z dvema četnima mestoma, ki sta ju osvojila Anže GREGORIC, v katego-1)1 starejših mladincev, in Anže PO-
VIRK, v kategoriji starejših dečkov. Na lekmovanju so svoje moči preizkušali tudi Irena DOKI., .laka KARO in Minui MA.IER, ki so bili uvrščeni do devetega mesta.
Pričakovanja v novi sezoni!? Ja, začetek je zelo vzpodbuden, še zlasti dejstvo, da seje naša najmlajša vrsta dobro okrepila in da bomo v zimski sezoni zopet kar se da številčno prisotni na tekmovanjih v biatlonu in smučarskem teku. Za naše prekaljene biallonce pa so pričakovanja iz leta v leto višja, kot vrhunec pričakovanj je v novi sezoni seveda nastop na Svetovnem mladinskem in juniorskem prvenstvu v biatlonu v ZDA. Je pa res tudi olimpijska sezona in samo olimpijsko prizorišče zelo zelo blizu, v Italiji, Torino. Nastop kakšnega »mladega ihanskega leva« v sosednji deželi bi bil seveda veliko priznanje klubu in nenazadnje senzacija glede
Da ne ho prehitevanja po desni, so seveda naše misli in delo usmerjeno najprej na domača tla, kjer ho v soboto, 24. septembra tekmovanje na tekaških rolkah. Kje drugje kot v zibelki tovrstnih tekmovanj, v Ihanu! V Vaši neposredni bližini se bodo tekmovalci pomerili v ena/stih starostnih kategorijah, v skupinskem ter zasledovalnem startu Seveda Pas ob tej priložnosti vabimo v Športni park Ihan, kjer si boste lahko neposredno ogledali zanimive tekaške boje ter spoznali vse lepote in zanimivosti te športne panoge.
na dejstvo, da tekmovalci štejejo šele dvajset pomladi.
V našo družbo pa ste vabljeni tudi prek spletne strani: www.tsklub-ihan.si.
kjer si lahko osvežite spomin na dosežke v pretekli sezoni in sprotno spremljale dogajanje v našem klubu. Športni pozdrav iz Ihana in se vidimo na rolkanju!!!!
Matjaž PAVOVEC
~1
Balinarski športni klub Budničar praznuje
30 let uspešnega balinanja na Koli cevem
V letošnjem letu minevajo že tri desetletja, odkar je z uspešnim delom pričel Balinarski športni klub Budničar, ki je v lem obdobju dosegel vse: uredili so si eno od redkih pokritih balinišč v Sloveniji ter zgradili tudi poslovne prostore, dosegli so številne organizacijske in tekmovalne uspehe, med katerimi je v letošnjem letu osvojen naslov državnega prvaka med mladinci v natančnem izbijanju. V njihovem okrilju tekmujejo številni mladi balinarji, ki zagotavljajo, da se bo na Količevem balinalo tudi v naslednjih desetletjih.
Balinarski športni klub Budničar je ustanovila peščica zagnancev, ki so se sprva predstavljali kot budničarji ter po vsej Sloveniji postali znani po svoji prvomajski prireditvi ter budnici, ki še danes ostaja osrednja prvomajska družabna prireditev, pa ne le na našem območju, temveč jo obiskujejo ljudje od blizu in daleč. Že ob ustanovitvi so se zavedali, da je predvsem od njih samih odvisno, kako se bo razvijal njihov balinarski klub. Zato jim ni bilo žal številnih ur prostovoljnega dela, s katerim so uredili balinišče ter v zadnjih letih tudi klubske prostore. Če so v začetku balinali predvsem rekreacijsko, so njihovi tekmovalci skozi leta postajali vse boljši športniki. 15 let so tako igrali v ljubljanski območni balinarski zvezi ter dosegli vrh z. uvrstitvijo v državno ligo, hkrati pa se lahko pohvalijo, da imajo v svojih vrstah mlade, ki se uvrščajo v sam vrh v Sloveniji, v letošnjem letu pa je Uroš Markič postal tudi član mladinske reprezentance, ki v začetku septembra tekmuje na svetovnem mladinskem prvenstvu.
V svoje vrste so znali pritegniti tako starejše balinarje, ki z balinanjem ohranjajo svoje zdravje, kot mlajše, ki se uspešno kosajo v državi in izven nje, izkušnje pri organizaciji različnih športnih prireditev pa jim pomagajo, da uspešno izvajajo tudi tekmovanja. Tako so poznani po tur-
nirjih obrtnikov in podjetnikov, invalidov, lahko pa se pohvalijo, da so uspešno organizirali tudi posamezna državna prvenstva. Najbolj znani so po organizaciji tradicionalnega mednarodnega balinarskega turnirja BUDNIČAR. ki je letos v začetku avgusta pomenil osrednjo prireditev ob njihovem jubileju. Letos so ga prvič poimenovali turnir za POKAL OBČINE DOMŽALE in zmagovalcem med 16 ekipami, balinarjem iz Hrvaške - ekipa Kastav, podelili velik prehodni pokal. Na turnirju so sodelovale še ekipe iz Italije in Slovenije, domača ekipa Budničar pa je zasedla drugo mesto. Prvouvrščene štiri ekipe so ob pokalih in medaljah prejele tudi praktične nagrade sponzorjev. Turnir
je uspešno vodil sodnik Darko Svetlin, med gosti so bili tudi predstavniki Območne balinarske ljubljanske zveze predsednik Peter Snoj in tajnica Silva Keber, v imenu Balinarske zveze Slovenije pa sta se slovesnosti udeležila tajnik Dušan Butinar, in predsednik Jože Rebec, ki so budničarjem s Koli-čevega čestitali ob jubileju in jim izročil priznanje. V imenu BSK Budničar se mu je v odsotnosti sedanjega predsednika Antona Jusa. zahvalil Stane Žavbi, st., in mu izročil priznanje za uspešno sodelovanje. Na svečanosti ob turnirju so podelili vrsto priznanj svojim najuspešnejšim članom pa tudi vsem sponzorji, med njimi Občini Domžale, Krajevni skupnosti Vir, Zavodu za šport in rekreacijo Domžale ter vsem ostalim, ki so jim kakorkoli pomagali, da lahko rečejo, da je bila prva tridesetletnica njihovega dela uspešna. Posebej toplo je bil na slovesnosti pozdravljen Jože Vodlan, najstarejši član kluba, ki je med drugim dejal, da so pred leti, ko je bilo le eno igrišče, čakali, da so prišli na vrsto; danes pa igrišča čakajo na balinarje, zato si
Med najzvestejširni in največjimi sponzorji Balinarskega športnega kluba Budničar je Milan Skočaj. podjetje EIS. ki so se mu ob tej priložnosti posebej zahvalili za sodelovanje Milan Skočaj je trenutno najboljšemu domačemu balinarji Urošu Markiču. tudi udeležencu svetovnega mladinskega prvenstva, namenil praktično nagrado, za kar se mu balinarji še posebej zahvaljujejo
želi, da bi bilo na Količevem več balinarjev.
In kaj si želijo balinarji na Količevem? Dolgoletni predsednik, sedanji tajnik Stanislav Žavbi, starejši pravi: »Letošnji jubilej je pokazal, da smo v preteklih letih dobro delali, zlasti smo veseli številnih mladih, ki delajo v našem klubu in dosegajo zavidljive rezultate. Želimo si, da bi se v naš klub vključilo še več balinarjev, med njimi mladih, naša velika želja pa je, da se končno uredi tudi problem zemljišča.«
Vera Vojska
Karate klub IVankan Ihan
Prva tekma
in delovno poletje
V juniju je Karate klub VVankan iz Ihana v okviru projekta »Veter v laseh - s športom proti drogi« v Osnovni šoli Dol pri Ljubljani organiziral svojo prvo tekmo. Izkazali smo se kot organizatorji in tudi po tekmovalni plati, kjer so sodelovali skoraj vsi naši člani, najboljši pa so bili: Spela Grad - prvo mesto v skupini deklice A, Aleksander Peterlin - prvo mesto v skupini moški B. Na koncu nas je z zmago v borbah nad 75 kilogramov počastil sam trener našega kluba Boris t.rad.
Tekmovalcem smo skupaj z medaljami za dosežene rezultate podarili tudi majice z napisom Veter v laseh. Posebej se zahvaljujemo ravnatelju šole Dol pri Ljubljani, g. Janezu Hromcu. ter Majdi Aškerc Kotar, ki je vestno oskrbela ranice naših »poškodovancev« po končanih borbah. Vodstvo Karate kluba VVankan Ihan čestita svojim članom in tekmovalcem za dosežene odlične rezultate in se jim ob tej priložnosti iskreno zahvaljuje, ker so pomagali pri pripravi telovadnice pred začetkom tekme in po njej. Prav tako v juniju sta v Mariboru naša člana Anže Trapečar in Nives Grad, uspešno opravila izpita in napredovala na 9. KYU. Tudi v juniju pa smo ob Ihanskem kulturnem prazniku prejeli zastavo Krajevne skupnosti Ihan, s
katero se bomo predstavljali na tekmah in prireditvah.
Delavno poletje karate kluba VVankan Ihan
(lani Karate Kluba VVankan iz Ihana smo se namenili posvetiti tokratnim poletnim počitnicam skozi julij in avgust kar se da delavno. Zavedamo se, da smo eni redkih, ki preko počitnic pridno vadijo in si nabirajo kondicijo. In tako smo trikrat tedensko po uro ali uro in pol odhajali ven v čudovito odkrivanje narave s pomočjo teka. Sprinta, žabjih poskokov. Na zbirni točki na poti proti Miklavžu smo na asfaltu izvajali sklece in podobne vaje. No. tudi proti
cerkvi na Miklavžu smo se podali, pa ne smemo pozabiti tudi taborskega hriba. Enkrat smo se prepustili poti v neznano - mimo vrha Tabora smo se spustili, glede na puščico, ki je označevala pot proti Domžalam. Zanimiva gozdna pot nas je vodila mimo grimi-čevja, strme in spet ravne poti do vrha hriba, kjer so naši najmlajši člani lahko opazovali mlade lisice. Nato smo se sputili po zahtevni in strmi gozdni poti do samega konca poti v neznano in užili toploto sonca na krumperškem makadamskem klancu. Potem smo tekli proti konjušnici na Krumperku in ponovno nazaj mimo M'gana čez Pre-log in nazaj pred Kulturni dom Ihan. Čeprav do bili treningi naporni - pomislite, v poletni vročini se nam le malo da. smo bili na koncu vsakokrat zelo hvaležni nešemu trenerju, ker nas je priganjal in poskrbel za naše dobro počutje. Končno so rezultati tu - nabrali smo si veliko kondicije in moči, kar je dober začetek za treninge, ki se pričnejo ponovno trikrat tedensko, septembra v dvorani Kulturnega doma Ihan.
Nives Grad.
Karate klub Mfankan Ihan
www.toyota.sl
Velja ti modele A .■• ■,. 2.0 D-4D, Coroll« 14 D-4D In RAV4 D-4D.
LOVŠE
larika c. 11. Domžal*, (01) 72 99 000; jezerska c. 121, Kranj, (04) 28 09 000
TOYOTA
Planinsko društvo Domžale
Plezalne novičke
Domžalski kar ateisti iz Atoma
Tradicionalni Karate seminar Izola 2005
Člani domžalskega Shotokan Kluba Atom so se udeležili tradicionalnega 18. karate seminarja v Izoli, ki ga je organizirala Shotokan Karate-Do lnternacional zveza. 15 domžalskih karateistov in karateistk seje pet dni družilo in vadilo s prijatelji vseh nacionalnosti iz tujih ter domačih kra-
Klub borilnih veščin Domžale Mladi boksar Dob
vabi nove člane in članice
na treninge kickboksing, boksa in aerokickboksinga za dekleta in žene.
Informacije 031/220-489
jev. Dnevi so se pričenjali z zgodnjim vstajanjem, teki in telovadnimi vajami, dvema treningoma, pa tudi prijetnim plavanjem v slovenskem morju ter druženjem in zabavo. Posebno doživetje za vse udeležence naje bil piknik na ribiški ladji. Se čestitke trem Atomovcem, ki so opravili karate izpite za višji pas:
- za oranžni pas - Žiga Korošec iz Kamnika,
- za drugi rjavi pas - Timotej Trinko iz Domžal
- za tretji rjavi pas - mojstrski kandidat - Tadej Trinko iz Domžal. Kot navadno so bile za Atomovce delovne tudi počitnice, saj smo jih lahko kar štiri dni v tednu ob večerih srečevali na njihovih kondicijskih treningih na Gorjuši, včasih pa tudi pod ihansko skakalnico. Dobro pripravljeni čakajo športno jesen, kojim želimo veliko uspešnih nastopov.
Bojana
Med 15. in 24. julijem smo člani Alpinističnega odseka Domžale plezali v hribih nad Cortino d'Ampezzo. Tabor je bil namenjen predvsem mlajšim pripravnikom, a ne v smislu, da jih alpinisti vodijo naokoli, temveč da sami poiščejo smer in se v steni tudi pravilno orientirajo. Namen tabora je bil dosežen. Vsi pripravniki so samostojno opravili nekaj vzponov, »ta stari« so jim svetovali stene in smeri ter dajali koristne napotke. Temu primerno je zvečer pred vzponi naraščal adrenalin in dvomi, ali so izbrali pravo smer, bo vreme zdržalo do popoldneva, kdaj je najbolje odriniti iz kampa, da ne bodo prepozni oziroma da se ne bodo predolgo tresli in da ne bodo prsti predolgo dreveneli v jutranjem mrazu. Tabora seje udeležilo 12 članov, pre-plezanih je bilo 22 različnih smeri in opravljeno 72 vzponov. Vreme nam je bilo nasploh zelo naklonjeno. Razen Uroša Pavlica in Janeza Cerarja, ki sta bila zadnji dan (sobota 23.7.) malo namočena, a sta preplezala tudi najtežjo smer tabora, Direttissime Scoiattoli (6c+) v Cinque Torri, smo vsi vedno izplezali suhi in zadovoljni. Plezali smo predvsem nad Passo Fal-zarego in Passo Giau, kjer stene sedaj že kar dobro poznamo. Naj izpostavimo nekaj boljših vzponov: Ado (V) v Col de Bois so samostojno zmogli pripravniki Valerija Jesenovec, Katja Slane, Uroš Paviič in Rok Roškar. Seveda jih je - brez njihove vednosti - budno nadziralo načelnikovo oko. Jasna in Andrej Pečjak sta preplezala Via Dibona (V+) v Torre Grande Fal-zarego, Aleš in Mojca Janžekovič kla-siko Primo spigolo (V+) v Toffani di Roses in zelo lepo, moderno smer Pa-olo Amadeo (V+) v Torre Marcella v gorski verigi Lastoni di Formin. Janez in Dušan Cerar sta splezala na Porte-lo (VI+) v Piccolo Lagazuoi. Opazili smo, da so v Dolomitih smeri narejene predvsem zato, da se plezajo, kar pomeni, da so varovališča urejena in smeri dobro opremljene. Pripravniki so se tudi naučili rokovati s peščenimi urami - mostički, metulji in zatiči, brez katerih v Dolomitih ne gre.
Za šahovske sladokusce
ŠD Vele Domžale z dvema prvima velemojstrskima naslovoma
Marjan Šemrl, član ŠD Vele Domžale, je šele peti igralec, ki je v zgodovini slovenskega dopisnega šaha dosegel velemojstrsko normo. Ta dosežek mu sicer še ne prinaša velemojstrskega naziva, ker so se pravila v zadnjih letih zelo zaostrila, vendar mu je dopisna pot pomagala, da so vrata do njega na stežaj odprta. Šemrl je namreč prvi velemojstrski naslov kot igralec reprezentance osvojil z 11 točkami iz 14 partij na turnirju Rochade 5171, kar je bil daleč najboljši rezultat v ekipi. Poglejmo si njegovo »najljubšo« partijo z njegovim »nepopolnim« komentarjem. »Polnega« si lahko ogledate na teli spletni strani: http://db.infohit. si/krjaveljchess/cbview/Limay 1 .htm . Marjan Semrl (SLO) (2490) - Ed Limavo (USA) |C99| CR15th-6(4)
L e4 eS 2. SO Sc6 3. Lb5 a6 4. La4 Sf6 5.0-0 Le7 6. Tel b5 7 ,Lb3 0-0 8. h3 d6 9. c3 Sa5 10. Lc2 c5 11. d4 Dc7 12. Sbd2 cxd4 13. cxd4 Lb7 14. d5 Lc8 15. b4 Sb7 16. Sb3 a5 17. a3 axb4 18. axb4 Ld7 19. Ld2 Txal 20 Sxal Ta8 21. Ld3 Ta3 22 ,De2 Ta2 23. Sb3 Db6 24. Tbl h6 25. Sel Ta4 26. Dfl Ta3 27. Sel Sd8 28 Sc2 Ta6
29. Se2 Se8 30. Sc3 Sc7+/- 31. Del Ta8 32. Le3 Db7 33. Tal f5 34. Txa8 Dxa8 35. Da3 Dc8 36. exf5 Lxf5 37. Lxf5 Dxf5 38. Db3 Sb7 39. Sa3 Dd3 40 .Dc2 Dxc2 41. Sxc2 Kf8?! (To pa je usodna napaka črnega, po kateri je beli forsirano dobljen. [41...Lg5! 42. Lxg5 hxg5 43. K ti Kf7 44 .Ke2 Kf6 45. Kd3 Ke7 (Ta pozicija je mnogo bolj odporna. Tukaj so podrobne analize segale tja do 60. poteze že pred odločitvijo za potezo 31.Del. Videl sem dve dobri možnosti, ki po vsej verjetnosti zmagata. V 30. POTEZI SEM ANALIZIRAL POZICIJE, KI BI LAHKO NASTALE V 60. POTEZI!) 46. Kd2 (46. Se3 Sa6 47 .Sxb5 Sxb4+ 48. Kc4 Sa6 49. Sf5+ Kd7 50. Sxg7 Sac5 51. Sf5 Sa4 52 .Kb4 Sac5 53 .Kc3 Sa4+ 54. Kc2+-) 46...Sd8 47. Kcl SI7 48 .Kb2 Sh6 49 .Sa3 Sa8 50. Saxb5 Sb6 51. g3 g4 52. h4 Sf5 53. Sa3 e4 54. Sxe4 Sxd5 55. Sc2 Sb6 56. Kc3 d5 57. Sc5 Sc4 58. Sd4 Sh6 59. Sd3 Sd6 60. b5 Sc4 61. h5 Kd6 62. Sf4+-] 42. Lb6 Sa8 43. La5 Sxa5 44. bxa5 Sc7 45. Sb4 Lg5 46. Se4 Lcl 47. a6 La3 48. Sc2 Lc5 49. Sxc5 dxc5 50 .a7 b4 [50...C4 51. Kfl Sa8 52. Sa3 c3 53. Ke2+-] 51. Se3 Ke? 52. Sc4 Kd7
							—1
A				.':";■-'::			
							1
		i		±			
	i				t		
							*
	■		m		■	*	
							
(To pozicijo sem IMEL NA ŠAHOVNICI in jo popolnoma resno analiziral pred odločitvijo v 31. potezi za potezo Del!) 53. f4!! (To odlično potezo pa sem našel takoj po netočnosti črnega v 41. potezi! Koliko je vreden en sam tempo? Edini cilj poteze je, da beli kralj hitreje prispe v center in odloči partijo.) 53...exf4 54. Kf2 h5 55 .Kf3 g5 56.Ke4. 1-0
Seveda ti, Marjan, veljajo iskrene čestitke vseh šahistov - bralcev Slamnika, za ta veliki podvig! O podvigu Luke Leniča, ki je v 9. partijah v Hotelu Bernardin v Portorožu na 16. memorialu dr. Milana Vidmarja (od 8. do 17. avgusta 2005) osvojil svoj težko pričakovani prvi velemojstrski naslov, za katerega mu že sedaj izrekamo čestitke, pa se bom razpisal v naslednji številki Slamnika v nibriki Za šahovske sladokusce. Za prvo popočitniško številko pa objavljamo zelo zgovorno končno lestvico, ki je vredna, da jo ohrani v spominu tudi naš časopis!
Bogdan Osolln
it.	Ime	Kat Fed ELO LRat Klub			1 2	3	4	5	6	7 8	9	T	Kova	P* sto
i	B«*aififc\>Afe»and«r	<3M	ao 399	ŠDRuj-33S Vtplas \tf«n je	9W 2B 1 1.5	10W 25	m 3	4B3	8W 4	7B 3W 45 55	5B6	6	h	1
2	L«rtič.luka	W	SLO 24*3	2*4?	iow m 1 1.5	6B2	4W 25	8B3	7W 4	3B 5W 45 45	9B SS	55	1.5	2
3	DjuWč,r4:ol»		S03 321 2300		461 f	7B2	10B 3	SW 35	9B 45	2W 1B S 5	trn ss	SS	1.5	3
4	PanasoMČDjško	<3M	ao 366	ZŠK 353 Nhrfcor l/Kbm	3W 5B 0 0,5	9W 1	2B 15	1W 25	6B 3	10W 8W 35 45	7B5	5	1.5	4
5	FVtdojUKiSorl«	«3M	BIH 3« 3C0		6B 4W 05 1	8B 15	7W 2	3B 25	10B 3	9W 2B 3 4	1W 45	45 2.S		| 5
6	MhaKišin,Adrtan	<3M	i—i—me— aO 33 320 rvarbor mbCbm		05 1	2W 15	1B 2	10AI 25	4W 3	8B 7W 35 4	3B 4S	45 12.0		6
	&4ranidz*,Da«d	<3M	<B? 33 200		8B0 »	3W 15	5B 2	9W 25	2B 25	m 6B 3 35	4W 4	4 2.0		7
8	fcVnšek.Ajr*	IM	aO 309 2484		7W 3B 1 1	5W 15	9B 2	2W 25	1B 25	6W 4B 3 3	10W 4	4	M 1	M
	S*rm«k,Crai«n	<3M	aO 332 333 j*^*"			4B1	8W 15	7B2	3W 2	5B3 "» 4	2W 4	4	0,5	8-9
10	BartelMatejs:	<3M	PO. 340 300			1B 05	3W 05	6B1	SW 15	462 f	8B2	2	«	1-~ 10
V času tabora v Dolomitih so se Barbara in Janez Kosirnik, Alenka Ziernfeld, Klemen Miklič in Matjaž Novak povzpeli na Piramide Vincent, 4215 m visoko goro v Centralnih Alpah. Tako so prvi trije postavili svoj višinski rekord. Plane za naslednji dan pa so malo po peti zjutraj odnesli sneg, močan veter in nesrečnež, ki je pred njimi padel v ledeniško razpoko. Ta nesreča je botrovala številnim nadaljnjim razpravam ob pivu, da na odseku premalo pozornosti posvečamo gibanju po ledenikih. Vsi smo prišli do podobnega zaključka - organizirati je potrebno resen ledeniški tečaj. Res bi bilo škoda člane odseka spreminjati v Otzije prihajajočih tisočletij.
Nadaljevanje prihodnjič
A.J., M. J.
Prijeten večer
Nogometna ekipa Javnega komunalnega podjetja Prodnik Domžale je pred kratkim gostovala v Zlatem polju in se pomerila s tamkajšnjimi športniki.
Prijateljsko srečanje, zelo razburljiva in fer nogometna tekma,
je navdušilo gledalce ob igrišču. Videli smo vrsto zadetkov na obeh straneh, številni igralci in zadovoljstvo na obeh straneh pa je botrovalo podaljšanju igre. Prijeten ostali del večera smo preživeli kar na igrišču ter se ob prigrizku dogovorili o povratni tekmi ob koncu nogometne sezone.
Tone Habjanlč
ASC Mustang
Zadovoljni z doseženimi rezultati
ASC MUSTANG je v letošnji sezoni opravil že večji del tekmovanj za državno prvenstvo v avtocrossu, kjer so dosegli odlične rezultate. Na zadnji tekmi v Mariboru, ki je potekala 24. julija, so dosegli naslednje rezultate: v diviziji II: Albin Jeriha - S. mesto in Blaž Marn - 8. mesto, v diviziji III: Rakovec Matija - I. mesto, Jure Sušnik - 2. mesto in Metod Vidcrgar - 3. mesto, Tomaž Burja- 6. mesto in Gregor Vrhovec - 8. mesto.
Na odprtem prvenstvu za Svigo pokal v Rupi (I IR) so sodelovali dvakrat in dokazali, da so v avtocrossu mnogo močnejši
od I Irvatov. Na obeh dirkah so posegli po prvih mestih: Matija Rakovec - 1. mesto. Jure Sušnik - 2. mesto; Slane Sušnik, Tomaž Burja in Igor Kern pa so predčasno končali tekmovanje zaradi tehničnih težav na vozilih.
V skupni uvrstitvi (Zminec, Planina, Planina, Maribor, Kamnik) tekmovalci iz. ASU Mustang zasedajo naslednja mesta: DIVIZIJA I: Jani KOSIRNIK - Mazda 323 - šesti';
1)1 VIZIJA II: Blaž MARN - Zastava 128 - sedmi, Albin JERIHA-Yugo 1,3 - osmi,
DIVIZIJA III: Malija RAKOVEC - VW 4x4-Buggy- prvi, Jure SUŠNIK - VVV 4x4-Buggy - drugi. Metod VIDERGAR
- Audi Turbo 4x4-Buggy - četrti, Tomaž BURJA - Alfa Turbo-4x4-Buggy - peti, Igor KKRN - Yamaha 4 x 4,2 x 750-Buggy
- osmi, Stane SUŠNIK - Lancia turbo 4x4 2.0-Buggy - deveti in Gregor VRI IOVEC - Porsche 4x4-Buggy deseti.
V pripravah sta že dirki na progi v Tunjicah, ki bosta 18. septembra in 30. oktobra 2005.
Glavni organizatorje ASC Mustang, ki se je z odlično organizacijo in izvedbo na nivoju DP izkazal že v prejšnjih sezonah. Tokrat pričakujejo preko 40 tekmovalcev v treh kategorijah iz devetih različnih klubov. Za ASC Mustang bodo tekmovali v diviziji I: Jani Kosirnik, v diviziji II: Albin Jeriha in Blaž Mam, v najmočnejši diviziji III pa bodo tekmovali: Matija Rakovec, Jure Sušnik, Stane Sušnik, Tomaž Burja, Metod Vi-dergar, Gregor Vrhovec in Igor Kern. Na tekmi za DP v Tunjicah pričakujejo največje število tekmovalcev zaradi atraktivnosti same proge, ki omogoča doseganje večjih hitrosti in možnosti prehitevanja. Vse ljubitelje bencinsko adrenalinskih športov vabijo, da pridejo in si ogledajo dirko ter navijajo za naše tekmovalce.
K.B.
HYPO
AIPt-ADRIA BANK
V Domžalah, Ljubljanska cesta št. 82 iivpn AT M7 ATIDTA o\\JIS
HYPO ALPE-ADRIA-BANK d.d. se je na slovenskem trgu pojavila v letu 1999 kot članica skupine Hypo Alpe-Adria, katere matična banka je bila ustanovljena že pred več kot 100 leti v Celovcu in pokriva regijo Alpe Jadran. Banka temelji na načelih zanesljivosti, trdnosti, zaupanja in nenehnega prilagajanja potrebam strank. Njena posebnost je predanost prostoru, v okviru katerega ima svoje poslovalnice, pohvali pa se lahko tudi z odličnimi povezavami z mednarodnimi partnerji s področja bančništva, trgovine, obrti in podjetništva. IIYPO ALPE-ADRIA-BANK je ena najhitrejše rastočih in najučinkovitejših bank v Sloveniji.
V Sloveniji poslovalnice IIYPO ALPE-ADRIA-BANK najdemo v vseh večjih mestih, 24. avgusta 2005 pa smo novo poslovalnico dobili tudi v Domžalah, na Ljubljanski cesti 82 (SPB). »Varnost in zaupanje, predvsem pa individualna obravnava vsake naše stranke,« je tudi vodilo Poslovalnice Domžale, pravi njen vodja Marat Čikič, ki še pove, da so se za odprtje poslovalnice v Domžalah odločili, ker so imeli z našega območja že kar številne stranke, ki so se jim želeli približati.
Z oplemenitenim denarjem nam je marsikaj bližje
Banka ponuja vse vrste bančnih storitev, prilagaja se vsaki stranki posebej, če je potrebno tudi izven delovnega časa, ki jc sicer od ponedeljka do petka od 8.30. do 13. ure in od 14. do 16.30. ure. Posebej skrbno načrtujejo tudi storitve za potrebe podjetij in obrtnikov ter podjetnikov. Obrestne mere so primerljive na vseh področjih, posebej pa opozarjajo na številne akcije skozi vse leto, kjer so najemi kreditov še posebej ugodni.
Poudarjajo, da je varčevanje najbolj preprost, donosen, predvsem pa zelo varen način oplemenitenja
vašega premoženja, zato vas vabijo k varčevanju z tolarsko ali devizno varčevalno knjižico, omogočajo vezavo tolarskih depozitov z nominalno letno obrestno mero, z valutno klavzulo ali vezavo deviznega depozita. Vprašajte jih, svetovali vam bomo in lahko boste ugotovili, daje razlika lahko občutna.
Naj se zdijo vaše želje še tako nedosegljive in ncurcsničljive, hipotetično je mogoče uresniči vse. To je slogan HYPO ALPE-ADRIA-BANK na področju gotovinskih kreditov, kjer vam ponujajo: vse vrste gotovinskih in namenskih kreditov, kreditov na podlagi posebnega sporazuma banke in trgovca, kredite za nakup avtomobila, kot posebno ugodnost pa ponujajo večvalutni kredit. Verjeli ali ne, doba odobritve kredita je odvisna od vaše želje; kredit lahko, če želite, odobrijo tudi v enem dnevu.
Stanovanje ali stanovanjska hiša so sanje vsakega Slovenca.
v slovenskem prostoru pa so posebej znani po ugodnih stanovanjskih kreditih, nenazadnje je HYPO ALPE-ADRIA-BANK prva, ki je tovrstne kredite ponudila vezane na švicarski frank.
Stanovanjski kredit je namenjen plačilu katerihkoli obveznosli, ki so povezane z gradnjo ali nakupom stanovanj, za pridobitev potrebne dokumentacije, za izboljšanje stanovanjskih razmer, pa tudi za odplačevanje starih, manj ugodnih stanovanjskih kreditov. Ponudijo pa vam lahko zelo dolgo dobo odplačevanja, saj kredit lahko odplačujete tudi do 30 let, kar je zlasti ugodno za mlade družine. V stroške odobritve kredita vključijo tudi stroške kompletnega pregleda dokumentacije o nepremičnini, potrebne za najem kredita.
Nove finančne možnosti, ki 10 v skladu z vašimi željami Ker v IIYPO ALPE-ADRIA-BANK vedo, da si vsak od nas želi kar najbolje oplemeniti svoje prihranke in si
tako omogočili čim boljše življenje, vas vabijo, da se pri njih pozanimate, kako bi svoje prihranke naložili v vrednostne papirje oz. vzajemne sklade.
Za Domžalčane še posebne ugodnosti
Prvi dnevi poslovanja so pokazali, daje bila njihova odločitev pravilna, saj so z obiskom zadovoljni. G. Marat Čikič pa poudarja, da so že ob prihodu v Domžale izpolnili tudi svoje načelo, da na območje ne prihajajo le tržiti, temveč se želijo celovito vključiti v življenje in delo občine. Zato so se takoj povezali z našim Košarkarskim klubom Helios ter pripravili nagradno igro, o kateri boste več izvedeli, če jih boste obiskali. Hkrati pa vas obveščajo, da je do 30. septembra 2005, posebej za njihove nove obiskovalce, vodenje računa do konca leta brezplačno, plačali pa boste tudi le polovico stroškov odobritve kateregakoli kredita, za elektronsko poslovanje (IIYPOnet) pa ni potrebno plačati pristojbine.
Pa to še ni vse. Ker IIYPO ALPE-ADRIA-BANK ni vseeno, kakšno je naše okolje, ponuja tudi možnost kreditiranja ekoloških projektov in prav vsem občanom in občankam ponuja tudi zelo ugoden kredit za stroške povezane s plinifikacijo (obnova ogrevalnih sistemov in napeljava plinovodnih omrežij).
In če se boste odločili za HYPO ALPE-ADRIA-BANK v Domžalah, ne pozabite, da lahko poslujete s kalero koli njihovo poslovalnico v Sloveniji.
Zato dobrodošli v IIYPO ALPE-ADRIA-BANK v Domžalah, M Ljubljanski cesti 82, kjer bodo poskrbeli, da bo od slej vaše življenje prijaznejše, predvsem pa vam bodo dokazali, da cenijo vaš denar in da so ga pripravljeni skupaj z. vami oplemenititi na varen in donosen način.
Na podlagi 41. {lena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, K, 24/05 - uradno pi ečisčen« besedilo - ZRLI-UPBl), izdaja Okrajna volilna komisija 10. volilnega okraja 4. volilne enote
SKLEP
O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
Na podlagi 41. {lena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list KS, it. 24/05 - uradno preCiSfeno besedilo - ZRLI-UPBl), izdaja Okrajna volilna komisija II. volilnega okraja 4. volilne enote
SKLEP
O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1), v 10. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bo v nedeljo 25. septembra 2005.
VOLIŠČE 4.10.01 - KRAJEVNA SKUPNOST dob I, Ulica 7. avgusta
št. 9, Dob
Dob: Aškerčeva ulica, Bevkova ulica, Cankarjeva ulica, Češeniška ulica, Čopova ulica, Erjavčeva ulica, Gub-čeva ulica, Kajuhova ulica št. I, Ljubljanska cesta št.l, 2, 2a, 3, 4, 5, 5a, 6, 7, 7a, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 13a, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 25, 27, 29, 31 in 33, Prešernova ulica vsa, razen št. 36, 36a, 38 in 40, Šolska ulica, Tavčarjeva ulica št. 4, 5, 6 in 8, Ulica 7. avgusta št. 1, la, 2, 3,4, 5,6, 8, 10, 12,14,16 in 45, Vegova ulica in Zupančičeva ulica št. I, 3, 3a in 5. Gorjuša in Turnše.
VOLIŠČE 4.10.02 - KRAJEVNA SKUPNOST dob II, Ulica 7. avgusta
št. 9, Dob
Dob: Finžgarjcva ulica, Kajuhova ulica vsa, razen št. 1, Kersnikova ulica, Kidričeva ulica, Linhartova ulica, Ljubljanska cesta št. 22, 24, 24a, 26,
28, 28a, 30, 32, 34, 36, 38, 40, 42 in 44, Prešernova ulica št. 36, 36a, 38 in 40, Staretova ulica, Stritarjeva ulica, Tavčarjeva ulica št. 1,2 in 3, Trdinova ulica, Ulica Mirana .larca. Ulica 7. avgusta št. 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 29a, 30, 30a, 31, 32, 33, 34, 36, 38, 40 in 40a, Vodnikova ulica in Župančičeva ulica vsa, razen št. 1, 3, 3a in 5. Cešenik in Želodnik.
VOLIŠČE 4.10.03 - DOM KRAJANOV V ŽEJAH, Žeje 30, Žeje
Brezovica pri Dobu. I.a/e pri Domžalah, Sv. Trojica in Žeje.
volišče 4.10.04 - osnovna
ŠOLA KRTINA, Krtina 41, Krtina
Brezje pri Dobu, Kokošnjc, Krtina, |ača, Račni vrh. Studenec pri Krtini. Kocjan in Zalog pod Sv. Trojico.
VOLIŠČI 4.10.05 - GASILSKI DOM HOMEC, Bolkova ulica 46, Homec
Homec: I. ulica. 11. ulica, III. ulica, IV. ulica, V. ulica, VII. ulica - del št. 13 in od 16 do 35, VIII. ulica vsa, razen št.: I, 2 in 3, Bolkova ulica, Gostičeva cesta in Vaška pot št.: 28,
29, 30, 31, 31 a, 32, 33, 34, 34a, 35, 36 in 37.
Nožice: Gostičeva cesta, Grašičeva ulica, Partizanska ulica. Pionirska ulica in Šcskova ulica.
VOLIŠČE 4.10.06 - OSNOVNA ŠOLA IHAN I, Šolska ulica 5, Ihan
'han:v Bistriška cesta, Brcz.nikova cesta, Cešminova cesta, Dragarjeva ulica, Drinova cesta, Emonska I. ulica, Emonska 11. ulica, Emonska III. ulica, 'griska cesta, Ihanska cesta, Lipova ulica. Na ledinah, Pokopališka cesta, ''"I na žago. Šolska ulica in Taborska cesta.
Selo pri Ihanu.
volišče 4.10.07 - osnovna
ŠOLA IHAN 11, Šolska ulica 5, Ihan
Brdo, Dobovlje, Goričica pri Ihanu, Prelog: Bistriška ulica, Brcz.nikova cesta, Drinova ulica. Krožna pot, Pod "ribom, Prečna pot, Preloška cesta. Stara cesta, Tnblarjeva ulica in Ulica Slavka Pengova.
Volišče 4.10.08 - samostan
MALA LOKA, Mala Loka 8, Mala Loka
Bišče in Mala Loka.
Volišče 4.10.09 - gasilski
■K>M DOMŽALE, Savska cesta 2, Domžale
Domžale: Cankarjeva ulica vsa, ra-'•cn št.: 1, 2 in 3, Kajuhova cesta št.: L, 2, 3, 4 in 5; Ljubljanska cesta št.: 69 in71, Radio cesta vsa, razen št. 9, Savska cesta št.: 2, 4, 6, 12, 20, 20a, *2, 24, 24a, 24b, 28, 28a, 30, 3()a, 32, 34, 36, 37, 38, 38a, 38b. 40, 408, 4<>b, 40c, 42, 42a, 45a, 45b, 46, 46a, 47, 47a, 47b, 49, 51 in 51 a. Tabor St-: 13, 14, 15 in 15a in Ulica Simona Jenka.
Volišče 4.10.10-AMD dom-zale,
Krakovska 18, Domžale
Domžale: Aškerčeva ulica, Brcjčeva V'ica, Karantanska cesta vsa, razen SL: ' > 3, 5 in 13, Karlovškova cesta, Karlova ulica. Kopališka cesta. Krakov-*a cesta, Mačkovci, Savska cesla št.: h 3,5,7, 11, 13, 13a, 15, 17, 19,21, 21 a, 23,25,26,27,29,31,31a, 33,35,
39, 41, 43, 44, 45, 48, 55 in 57, Stranska ulica, Študljanska cesta št. 1
Ulica Antona Skoka, Usnjarska Ulica in Vodnikova ulica.
VOLIŠČE 4.10.11 - GASILSKI DOM STUDA, Študljanska 39, Domžale
Domžale: Brezova ulica, Hrastova ulica, Ji-vorjeva ulica, Jesenova ulica, Radio cesla št. 9, Savska cesta št: 50, 52, 53, 53a in 54 in Študljanska cesta vsa, razen št. 1 in 5. Šentpavcl pri Domžalah.
VOLIŠČE 4.10.12 - KULTURNI DOM
RADOMLJE I, Prešernova cesta 43,
Radomlje
Radomlje: Cesta Radomeljske čete vsa, razen št. 1 in 3, Gregorčičeva ulica, Opekarniška ulica, Pernetova ulica. Pod hribom. Prečna ulica, Prešernova cesta št. 21, 21 b, 23, 25, 25a, 27, 27a, 29, 31, 33, 34, 35, 36, 37, 38 in 41, Ravnikarjcva ulica, Šlandrova ulica vsa, razen št. 1, 3, 5, 7 in 8 in Trata.
VOLIŠČE 4.10.13 - KULTURNI DOM
RA DOM L.I E11, Prešernova cesta 43, Radomlje
Hudo: Hujska cesta. Kovaška cesta. Mlinarska ulica, Na loki. Ob Mlinščici, Potočna ulica, Prešernova cesta št. 70, 71, 72, 73, 75, 77, 79, 81 in 83 in Vrtnarska ulica.
Radomlje: Bukovčeva cesta. Cesta borcev, Cesta Radomeljske čete št. 1 in 3, Dermastijeva ulica, Prešernova cesta št. 1, la,' lb, 2, 3, 4, 4a, 5, 6, 7, 7a, 7b, 7c, 8, 8a, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22, 24, 28, 30, 32, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 46a, 46b, 47, 47a, 47b, 47c, 48, 49, 50, 51, 52, 53 in 54, Šlandrova ulica št.l, 3, 5, 7 in 8 in Triglavska ulica. Škrjančevo.
VOLIŠČE 4.10.14 - GASILSKI DOM ROVA, Žiška c. 10, Rova
Dolenje, Jasen, Kolovcc, Rova: Brezovica, Cesta k cerkvi, Cesta v Dolenje, llrastičjc, Ko-lovška cesta, Na klancu. Pod klancem. Pot na Blata, Pot ob Rovščici. Rovska cesta in Žiška cesta. Zagorica pri Rovah in Žiče.
VOLIŠČE 4.10.15 - DELAVSKI DOM VIR I, Šaranovičcva cesta 19, Vir
Vir: Bevkova ulica. Borova ulica, Bukovčeva ulica št. 2, 5, 6, 7, 8,'). KI. 11, 12, 12a, 13, 14, 15, 15a, 16, 17, 17a, 17c, 18, 18a, 19, 19a, 20, 21, 22, 23,23a, 24,25,26,26a, 27,28,29,30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 40, 42.
44, 44a, 46, 46a, 48 in 54, Čufarjeva ulica, Dvoržakova ulica, Erjavčeva ulica, f'inžgarjcva ulica, Gubčcva ulica, I lubadova ulica št. 6, 6a, 8,9 in 10, Ipavčeva ulica, Šaranovičeva cesta št.lOa in Zoisova ulica št. la, 3, 4, 6, 7. 8. 18,19,20,22,24,30,30a, 32,33, 34,35, 36,37,38,39,40,41 in 43.
VOLIŠČE 4.10.16 - DELAVSKI DOM VIR II, Šaranovičcva cesta
19, Vir
Vir: Aljaževa ulica, Bukovčeva ulica št. 1, 3 in 4, Koliška ulica, Lilijskn ulica. Rožna ulica. Sončna ulica, Šaranovičeva cesta vsa, razen št. I Oa, Tkalska ulica in Zoisova ulica št. 1, 2, 2a, 4a, 4b, 5, 6a, 9, 10, II, 12, 13, 14, 14a. 15, 16, 17, 21,23, 25, 25a, 26, 27, 28, 31, 49, 49a, 49b, 49c, 50, 50a in 50b. Področje.
VOLIŠČE 4.10.17 - VRTEC VIR I lubadova ulica IS, Vir
Vir: Bukovčeva ulica št.: 39, 41, 43,
45, 47, 49, 49a, 50, 53 in 53a, I lubadova ulica vsa, razen št. 6, 6a, 8, 9 in KI, Jurčičeva ulica, Kuharjcva ulica, Linhartova ulica, Maistrova ulica, Metelkova ulica, Nušičeva ulica. Osojna ulica, Parmova ulica. Robova ulica, Stritarjeva ulica, Šubičeva ulica, Tolstojeva ulica in Umekova ulica št: 1, 3, 7, 9, 13, 15, 17, 19, 21, 22, 24 in 25.
VOLIŠČE 4.10.18 - KOLIČEVO KARTON d.o.o. UPRAVA, Papirniška cesta I,Vir
Količevo,
Vir: Papirniška cesla, Umekova ulica št.: 2, 4, 8, 10, 10a, 12, 14, 16, 18 in
20, Valvazorjeva ulica, Zrinjskega ulica in Žnidaršičeva ulica.
VOLIŠČE 4.10.19 - PODRUŽNIČNA ŠOLA KRAŠN.IA, Krašnja 14 A, Lukovica
Kompoljc, Koreno, Krašnja, Spodnje I ,oke in Zirovše.
VOLIŠČE 4.10.20 - PRI V1NCEN-CU URBANI.il, Krajno brdo 3, Krajno brdo
Krajno brdo in Vrh nad Krajnjo.
VOLIŠČE 4.10.21 - KULTURNI DOM LUKOVICA, Lukovica pri Domžalah 46, Lukovica pri Domžalah
Brdo pri Lukovici, Čcpljc, Gradišče pri Lukovici, Lukovica pri Domža-
lah, Preserje pri Lukovici, Spodnje Koseze, Spodnje Prapreče, Trnjava. Videm pri Lukovici in Zgornje Prapreče.
VOLIŠČE 4.10.22 - KULTURNI DOM ANTON MARTIN SLOMŠEK, Šentvid pri Lukovici 30. Šentvid pri Lukovici
Imovica, Prevalje, Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici in Vrba.
VOLIŠČE 4.10.23 - PRI AMALIJI DOBRŠEK, Rafolče 32, Rafolče
Dupeljne, Rafolče, Straža in Vrhov-Ue.
VOLIŠČE 4.10.24- ŠOLA ZLATO POLJE, Podgora pri Zlatem polju 1, Zlato Polje
Brezovica pri Zlatem polju. Mala Lasna, Obrše, Podgora pri Zlatem polju, Preserje pri Zlatem polju, Trnovče in Zlato polje.
VOLIŠČE 4.10.25 - PODRUŽNIČNA ŠOLA BLAGOVICA, Blagovica 33, Blagovica.
Blagovica, Gabrje pod Špilkom. Golčaj, Jelša, Korpe, Mali .1 cinik. 1'oclsnircčje, Prevoje, Prilcsje, Spodnji 1'elelinjek, Veliki Jelnik. Vošce. Vranke, Zgornje Loke, Zgornji Pet-clinjck in Zlatenek.
VOLIŠČE 4.10.26- ŠOLA ČEŠ-NJICE,
Češnjice 9, Blagovica
Češnjice, Lipa, Poljane nad Blagovico in Selce.
VOLIŠČE 4.10.27 - ZADRUŽNI DOM TROJANE, Trojane 6, Trojane
Hribi, Trojane, V Zideh in Zavrh pri Trojanah.
VOLIŠČE 4.10.28 - PRI RAJKU KERŠIČU, Učak I,
Bršlenovica, Gorenje, Javorje pri Blagovici. Log, Podmilj, Prvine, Suša, Šentožboltin Učak.
VOLIŠČE 4.10.29 - KULTURNI DOM MORAVČE, Vegova 9, Moravče
Moravče: Čebulovna ulica, Detelova cesta, Malova ulica. Marokova ulica. Partizanska cesta. Šlandrova cesta, Tomanova pol, lig svobode in Vegova ulica.
Podstran, Rudnik pri Moravčah, Straža pri Moravčah in Zalog pri Moravčah.
VOLIŠČE 4.10.30 - GOSTILNA NAD LOGOM MORAVČE, Cesta heroja Vasje 13, Moravče
Češnjice pri Moravčah, Drtija, Moravče; Cesta heroja Vasje, Cesta na Grmače in Masljeva cesta. Spodnja Dobrava in Zgornja Dobrava.
VOLIŠČE 4.10.31 - PRI U RANKA RJI), Gabrje pod Limbarsko goro 6,
Gabrje pod Limbarsko goro, Hrastnik, I imharska gora, Mošenik, Ples ves, razen št. 8 in 9 in Selce pri Moravčah.
VOLIŠČE 4.10.32 - PRI FRANCU MAJDIČU, Negastrn 8,
Ncgastrn, Pogled, Serjuče, Soteska pri Moravčah in Vinje pri Moravčah.
VOLIŠČE 4.10.33 - ZADRUŽNI DOM KRAŠCE, Krašce 2,
Dole pri Krašcah. Dvorje. (ioriea. Ime-nje, Krašce, Prikrnica in Sv. Andrej.
VOLIŠČE 4.10.34 - GASILSKI DOM PEČE, Peče 50,
Križate, Peče, Gora pri Pečali. Ples št.: 8 in 9, Podgorica pri 1'ečah, Pretrž in Zgornje Koseze.
VOLIŠČE 4.10.35 - DOM KRAJANOV HRIB, Hrib nad Ribčami 7,
Dešen, Hrib nad Ribčami, Katarija, Spodnji Prekar, Velika vas. Zalog pri Kresnicah in Zgornji Prekar.
VOLIŠČE 4.10.36 - KRAJEVNA SKUPNOST VRIIPOLJE PRI MORAVČAH,
Vrhpolje pri Moravčah 14, Dole pod Sv. Trojico, Goričica pri Moravčah, Selo pri Moravčah, Spodnja Javoršica, Spodnji Tuštanj, Stegno. Vrhpolje pri Moravčah, Zgornja Javoršica in Zgornji Tuštanj.
VOLIŠČE 4.10. "01 - KNJIŽNICA DOMŽAL! (STARA ŠOLA VI NCLJA PERKAj, Ljubljanska cesta 58, Domžale
Predčasno glasovanje.
Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 4. VOI.II.Nf; ENOTE K), volilnega okraja
Šifra: 042-2/2005 Datum: 24.8.2005
PREDSEDSEDNIK OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE Pater Golob l.r.
za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1), vil. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bo v nedeljo 25. septembra 2005.
VOLIŠČE 4.11.01 - SREDNJA ŠOLA DOMŽALE, Ljubljanska 105, Domžale
Domžale: Kamniška cesta št.:   7, 11,
12, 13, 14, 16 in 18, Levstikova cesta, Ljubljanska cesta št.: 96, 100, 101, 102, 103, 104, 106, I06a, 108, 110, HOa, 112, 114, 114a. 116. 118 , 120, 124, 126, 128, 130, 132, 134, 134a. 135.136, 138 in 140. Ulica Ivana Pengova. I Hica Nikola Tesla, Vodopivčeva ulica in Župančičeva ulica št.: 4 in 6.
VOLIŠČE 4.11.02- GALERIJA DOMŽALE, Mestni trg 1, Domžale
Domžale: Karantanska cesta št.: 1, 3, 5 in 13, Ljubljanska cesta št.: 73, 81, 83, 85, 87, 89, 91, 93, 95, 97 in 99, Lohodo-va ulica. Mestni trg. Slamnikarska cesta št: 1, la, lb, lc, Id, 3, 3a, 3b, 5, 7, 8, 9, 14, 16, 18,21,23,25 in 27, Ulica Matije Tomca in Župančičeva ulica št.: 1, 3, 5, 7, 9 in 11.
VOLIŠČE 4.11.03 - ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE, Mestni trg 2, Domžale
Domžale: Cesta talcev, Miklošičeva ulica ŠL: la, lb, lc. Id, le,3,5,7,9,9a, II.
13, 15, 17 in 19 in Slamnikarska cesla št.: 2,4 in 6.
VOLIŠČE 4.11.04 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE I, Bistriška cesta 19, Domžale
Domžale: Gregorčičeva ulica ŠL: 1, 3, 5 in 7, Miklošičeva ulica ŠL: 2a, 2b, 2c, 2d, 4a, 4b, 4c in 4d in Slamnikarska cesta ŠL: 17, 19 in 20.
VOLIŠČE 4.11.05 - OSNOVNA ŠOLA IK)MŽALE II, Bistriška cesta 19, Domžale
Domžale: Bistriška cesta, Detelova ulica, Gostičeva ulica, Gregorčičeva ulica vsa, razen št.: 1. 3. 5 in 7; Ješetova ulica, ljubljanska
cesta It: los. 107, lil, 113,117, M9.119a, 121,123,127, 129, 131,133 in 137, Miklošičeva ulica št. 35, Mumova ulica, Plečnikova ulica, Potočnikova ulica, Rojska cesta, Sejmiška ulica, Slamnikarska cesta ŠL: 22, 26,28 in 29 in Vegova ulica.
VOLIŠČE 4.11.06 - OSNOVNA ŠOLA RODICA, Kettejeva ulica 13, Domžale
Domžale: Adamičeva ulica, Bernikova ulica, Breznikova ulica, Cešminova ulica, Fajfarjeva ulica št. 15, Jarčeva ulica št.: 1, 2, 7, 12, 13, 18 in 23, Kettejeva ulica št.: 13,14,14a, 15,16 in 22, Rodi-ška ulica, Staretova ulica. Šolska ulica št.: 1, la, 12, 14, 17, 19 in 21, Trdinova cesta, Triglavska ulica in Zoranina ulica.
VOLIŠČE 4.11.07 - SREDNJA ŠOLA DOMŽALE GIMNAZIJA, Cesta talcev 12, Domžale
Zaborst. Ihanska cesla, krumperška ulica, Pot pod hribom, Pot za Bistrico in Šumberška cesta.
VOLIŠČE 4.11.08 - ČISTILNI SERVIS (ZORI C), Depala vas 5,
Depala vas.
VOLIŠČE 4.11.09 ZSČ DOMŽALE Ljubljanska 36, Domžale
Domžale: Kosovelova ulica. Krožna cesla. I iuhljanska cesta od št. 1 do 46 ter ŠL: 47, 49, 49a, 49b, 51, 53, Na Zavrteh, Poljska pol. Pol na Pridavko, Kavnikarje-va ulica. Slobovska cesta. Tabor št.: 6,6a. 8, 12, 16, 17, 18 in 19, Taborska cesta št.: 4,6,8,10,12,14,16, 18,22,24,26 in 28, Trubarjeva ulica in Trzinska ulica.
VOLIŠČE 4.11.10 - KS VENCUA PERKA DOMŽALE, Ljubljanska 58, Domžale
Domžale: Cankarjeva ulica št.: 1, 2 in 3, Kajuhova cesta vsa. razen št.: 1, 2, 3, 4 in 5, Kersnikova ulica. Ljubljanska cesta št.: 48, 52, 54, 54a, 55, 56, 58, 58a, 59,60, 61,61 a 62,63, 63a, 65, 65a, 67 in 67a, Masarykova ulica vsa, razen ŠL: 18, 19, 20, 21, 22 in 23, Nova ulica. Obrtniška ulica, Partizanska ulica, Prečna ulica, Prešernova cesta. Roška ulica, Tabor ŠL: I, 2, 3, 3a, 4, 5, 7, 9, 9a, 10 in 11, Taborska cesta ŠL: 3, 7. 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25 in 27, Ulica Urha Stenovca, Varškova ulica. Vodovodna cesta in Železniška cesta.
VOLIŠČE4.II.II - VARNOST L.IUB LIANA d.d., PE DOMŽALE, Ljubljanska 68, Domžale
Domžale: Kamniška cesta ŠL: 2,3,5, 5a,
6, 8, 9 in 10, Kolodvorska cesta, Ljubljanska cesta ŠL: 64, 66, 68, 70, 72, 72a, 74, 76, 76a, 80, 80a, 82, 84, 84a, 86, 88, 90 in 92 in Masljeva ulica.
VOLIŠČE 4.11.12 - OSNOVNA ŠOLA DRAGOMELJ, Dragomelj 116, Dragomelj in Pšata. VOLIŠČE 4.11.13 - OSNOVNA ŠOLA JARŠE, Šolska I a, Spodnje Jarše Rodica: Dragarjeva ulica, Fajfarjeva ulica. Groblje, Jarčeva ulica. Kamniška cesta ŠL: 15, 17 in 19. Kettejeva ulica ŠL: 1. 2, 4, 7, 8. 9, K), 11, lla, llb. 12 in 14b, Masarvkova ulica št.: 18, 19, 20, 21, 22 in 23, Miševa ulica, Perkova ulica, Pet-rovčeva ulica in Slomškova ulica. Spodnje Jarše: Čevljarska ulica, Jarška cesta, Jelovškova ulica. Kamniška cesta št. 2. Prežihova ulica. Šolska ulica, Šub-I jeva ulica.
VOLIŠČE 4.11.14 - GASILSKI DOM SREDNJE JARŠE, Jarška cesta 37, Srednje Jarše
Srednje Jarše: Čevljarska ulica. Gasilska pot. Golčajska ulica, Jarška cesta. Kamniška cesta, Kokaljeva ulica. Mlinska cesta, Rožičeva ulica, Ručigajeva ulica. Rudniška ulica, Volfova ulica. Zgornje Jarše: Brigadirska ulica, Gregorčičeva ulica, Industrijska cesta. Kamniška cesta. Krožna cesta.
VOLIŠČE 4.11.15 - OŠ PRESERJE PRI RADOMLJAH, Pelechova 83, Preserje pri Radomljah
Preserje pri Radomljah: VI. ulica, VII. ulica od št. 1 do 14, razen št. 13. VIII. ulica št.: 1, 2, in 3, Bistriška ulica. Gajeva ulica. Igriška ulica, Kajuhova ulica. Kamniška cesta, Levstikova ulica, Pelechova cesta. Staretova ulica. Tovarniška ulica. Vaška pot od št. 1 do 27, ter št. 27b in 28a.
VOLIŠČE 4.11.16 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, I Mengeška cesta 7b, Trzin
Trzin. Habatova ulica vsa, razen št. 20, Jemčeva cesta, Kmetičeva ulica, Ljubljanska cesta SL: I, 2, 3, 3a, 4, 4a, 5, 5a, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 12a, 12b,12c,12d, 12e, 12f. 13,13a, 13b, 13c, 13d, 13e, 13f, 13g in 14, Mengeška cesta in Za hribom št.: 6, 7, 8. 8a, 9, 9a. 10. II, lla, llb, lic, 12, 12a, 12b, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22, 26, 28 in 30.
VOLIŠČE 4.11.17 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, II, Mengeška cesta 7b, Trzin
Trzin: Cankarjeva ulica, Habatova ulica št. 20, Kidričeva ulica št. 10 in 12, Ko-šakova ulica št. 1 in 2, Ljubljanska cesta št: 15, 16, 18, 18a, 20 in 24, Lobodova ulica, Mlakarjeva ulica vsa. razen ŠL: 4. 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Na jasi, Onger ŠL: 5,15,17, Partizanska ulica ŠL: 1, 6, 8, 10. 11, 12, 14, 16, 18, 20, 21 in 26, Ploščad dr. Tineta Zajca, Prešernova ulica, Reboljeva ulica, Ulica kamniškega bataljona. Ulica OF, Ulica pod gozdom. Ulica Raši-ške čete vsa, razen ŠL: 1, 5 in 5a, Vegova ulica. Za hribom št: 1, la, 2,3,4, 4a in 5 in Župančičeva ulica.
VOLIŠČE 4.11.18 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, III, Mengeška cesta 7b, Trzin
Trzin: Bergantova ulica, Blatnica. Borovec, Brezovce, Brodišče, Dobrave, Gmajna, Hrastovec, Kidričeva ulica vsa, razen št. 10 in 12, Kratka pot, Mlakarjeva ulica št.: 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Motnica, Ljubljanska cesta ŠL: 17, 19, 19a, 21, 23, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 42, 43, 44, 46, 48, 49, 50, 51 in 52a, Pernetova ulica. Peske, Planjava, Prevale, Špruha, Trdinova ulica. Ulica Bratov Kotar, Ulica Rašiške čete št.: 1, 5 in 5a in Zorkova ulica.
VOLIŠČE 4.11.19 - GASILSKI DOM TOPOLE,Topole 21.
Topole
VOLIŠČE 4.11.20 - OBRTNA ZADRUGA ZORA MENGEŠ, Prešernova c. 33, Mengeš
Mengeš: Aljaževa ulica, Čopova ulica. Dragarjeva ulica. Drnovo, Erjavčeva
ulica, Finžgarjeva ulica. Glavarjeva ulica. Glavni trg 8 in 9, Gorenjska cesta, Gostičeva ulica, Jalnova ulica. Jama, Japljeva ulica, Jurčičeva ulica. Kamniška cesta. Kolodvorska cesta vsa, razen ŠL: 2a, 2b in 2c, Kopitarjeva ulica, Krekova ulica, Lavričeva ulica, Levstikova ulica. Medvedova ulica, Novakova ulica, Prelovškova ulica, Prešernova cesta, Sadnikarjeva ulica, Staretova ulica, Steletova ulica, Svet-čeva ulica, Valvazorjeva ulica, Vese-lovo nabrežje. Zavrti SL: 45 in 47 in Zupanova ulica.
VOLIŠČE 4.11.21 - DOM POČITKA MENGEŠ, Glavni trg 13. Mengeš
Mengeš: Glavni trg ŠL: 13, 15 in 17, Kolodvorska cesta ŠL: 2a, 2b in 2c, Levčeva ulica, Slamnikarska ulica št. 2, 2a, 4, 6, 8,10, 12,14 in Zavrti št. : 33, 35, 36, 37, 39,41 in 43.
VOLIŠČE 4.11.22 SEJNA SOBA OBČINE MENGEŠ, Slovenska cesta 30, Mengeš
Mengeš: Balantičeva ulica, Detelova ulica. Glavni trg ves, razen ŠL: 8, 9, 13, 15 in 17, Janševa ulica, Jarška cesta, Kersnikova ulica, Linhartova cesta št. 33. Mehletova ulica, Ogrinovo. Slamnikarska ulica št: 1, 1 a, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19 in 21, Slovenska cesta od št. 1 do 57, Šolska ulica, Šubljeva ulica. Trdinov trg št. 18 in Zavrti od št. 1 do 32 in št. 34.
VOLIŠČE 4.11.23 - GLASBENA ŠOLA MENGEŠ I, Trdinov trg 8, Mengeš
Mengeš: Dalmatinova ulica, Glasbilar-ska ulica, Orobeljska cesta vsa razen št. 100, Jelovškova ulica št.: 2, 2a, 11, 13 in 15, Linhartova cesta št. 24, Lipar-jeva cesta št.: 2, 3, 4, 4a, 5, 6, 7, 7a, 9, 11, 13 in 15, Slovenska cesta ŠL: 38a, 40, 42, 44, 46, 48, 50, 52, 59, 61, 63, 65 in 67, Stara pot, Šubičeva ulica, Trdinov trg ves, razen št. 18, Trubarjeva ulica št.: 4, 6 in 8, Vodnikova ulica in Zoranina ulica.
VOLIŠČE 4.11.24 - GLASBENA ŠOLA MENGEŠ II. Trdinov trg 8, Mengeš
Mengeš: Baragova ulica, Cankarjeva ulica ŠL: 2, 4, 6, 8, 8a, 10, 12, 14, 16, I6a, 16b, 18, 21 in 23, Glavičeva ulica, Gregčeva ulica, Jelovškova ulica vsa. razen št. : 2, 2a, 11, 13 in 15, Koblarjeva ulica, Linhartova cesta št.:
I, la, 2, 2a, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13. 14, 16, 17, 18, 20 in 22, Liparieva cesta ŠL: 8. 10, 12, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21. 22, 22a, 22b, 23. 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 32a, 33, 34, 35, 36, 38, 40 in 60, Muljava, Pristava, Raši-ška cesta, Ropretova cesta. Slovenska cesta št.: 54, 56, 58, 60, 62, 64, 66, 68,
70, 72. 74, 76 in 78 in Trubarjeva ulica ŠL: 1,3,5, 7, 9 in 11.
VOLIŠČE 4.11.25 - VRTEC SONČEK Zoranina 5, Mengeš
Mengeš: Cankarjeva ulica št: 3, 5, 7, 9,
II, 13, 15, 17 in 19, Orobeljska cesta št. 100, Hribarjeva ulica, Liparjeva cesta št: 37, 39,41,43,45,47,49, 51, 53, 55,
57, 65. Maistrova ulica. Mumova ulica, Slomškova ulica. Slovenska cesta št: 69,
71, 73, 75, 77, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88,90, 92,94, 96, Ulica dr. Zajca in Zadružniška ulica.
VOLIŠČ L 4.11.20 - GASILSKI DOM LOKA PRI MENGŠU, Gasilska cesta 46, Loka pri Mengšu
Loka pri Mengšu: Gasilska cesta. Grajska cesta. Na gmajni. Pot na Dobeno, Te-stenova ulica. Trzinska cesta. Za Pšato.
VOLIŠČE 4.11.27 - PRI BLAŽU PREMKU, Dobeno 9, Dobeno
Dobeno
VOLIŠČE 4. 11.901 - KNJIŽNICA DOMŽALE (STARA ŠOLA VEN-CLJA PERKA), Ljubljanska cesta
58. Domžale
Predčasno glasovanje.
Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 4. VOLILNE ENOTE 11. volilnega okraja
Šifra: 042-1/2005 Datum: 24.8.2005
PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE Anlta Janjoi l.r.
	OPTIK
	^ Martina
L/ V	*-/ Škofic
Ljubljanska 87	Slovenska 24,
Domžale	P.E. Mengeš
01/72M0-06	01/723-89-80
SRED*JA fiOLA DOMŽALE
Cuii tile* f* (330OOM2AH
Ta-.OtJE-«-632
F*r. Otl73-*}-650
g-.Tii.i : i.'cvti^'.'iitS'ii^iT.TirJlii-i'
.•jCCo \Hvmvi ii.-'o.TirjIiJ i'
Izobraževanje odraslih
Na srednji šoli Domžale je mogoče IZOBRAŽEVANJE in PREKVALIFIKACIJA odraslih za poklice iz strojništva, trgovine na nivoju poklicne stopnje in tehnika. Izobraževanje poteka na Srednji šoli Domžale v popoldanskem času in med delovnim procesom dopoldne.
3 LETNIKE POKLICNEGA ŠOLANJA LAHKO OPRAVITE V DVEH LETIH.
Izobraževanje se odvija 4 dni v tednu (ponedeljek, torek, sreda in četrtek) v mesecih, ko ni gradbene sezone.
Poklici z organiziranim izobraževanjem odraslih: STROJNIŠTVO
avtomehanik, avtoklepar. instalater strojnih inštalacij (ogrevanje in klima, vodovod in plin), klepar - krovec, strojni mehanik, konstrukcijski mehanik.
V poklicno izobraževanje se lahko vpišejo kandidati, ki imajo končano osnovno šolo s skrajšanim programom:
• strojni tehnik (PT1), za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo strojno smeri.
TRGOVINA in KOMERCIALA
• trgovec za kandidate, ki imajo končano osnovno šolo
• ekonomsko - komercialni tehnik (PT1), za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo trgovske smeri.
Izobraževanje za vse programe, razen prekvalifikacije, traja 2 leti. Vse informacije: Branko Vrtek na tel: 031 - 222 - 302 ali 01- 72 - 06 - 32
NOVE URICE, ki bodo potekale od oktobra do maja. Starši in njihovi otroci za vse informacije lahko pokličete v enote:
CICIBANOVE
URICE
Otroke stare nad tri leta, ki niso vključeni v redni program vrtca, vabimo, da se vključijo v C1C1BA-
CICIDOM	72 41 691
KEKEC	72 27 105
KRTEK	72 14 891
MLINČEK	72 27 180
OSTRŽEK	72 11 843
PALČEK	72 42 870
SAVSKA	72 48 300
Vabljeni!	
DRUŠTVO LIPA" Dom žalc
Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale
Ljubljanska 80, Domžale, tel.722 66
70; 041 727 873
el. pošta, univerza.lipa@siol.net
PROGRAM
Vsak krožek je delček celote, v kateri se učimo in odkrivamo svoje sposobnosti. Vsaka ura, vsako srečanje je možnost za zbližanje, xa smeh in dobro voljo. V zrelih letih znamo ohranjati mladost v duši. Povezuje nas skrita energija vedoželjnosti in ustvarjalnosti.
JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE:
angleščina,  nemščina, italijanščina, francoščina, španščina in ruščina; Pouk poteka na vseh stopnjah: začetni, nadaljevalni in konverzaciji; ZGODOVINA
Zgodovina in kultura drugih narodov; Po sledeh naših prednikov; Umetnostna zgodovina. Pouk se izvaja z uporabo AV sredstev in z ogledi kulturnih znamenitosti doma in v tujini; RELIGIJE SVETA Spoznali bomo dežele   sveta: Tibet, Daljni vzhod, Egipt, Grčijo, Afriko, Severno, Srednjo in Južno Ameriko, Avstralijo, Polinezijo in Mikronezijo ter verovanja ljudstev, ki so nekdaj živela tam. Spoznali bomo hinduizem, budizem, judaizem, krščanstvo in islam; RAČUNALNIŠTVO osnove dela z računalnikom, organizacija datotek, delo z dokumenti, iskanje po internetu, elektronska pošta; KULTURNO PODROČJE Literarni krožek: literarna in študijska srečanja članov, srečanja z literarnimi ustvarjalci drugih univerz za tretje življenjsko obdobje, razgovori s sloven-skimi literarnimi ustvarjalci, sodelovanje na natečajih za seniorje, kulturni večeri, izdaja literarnega zbornika;
KULTURA LEPEGA IN PRAVILNEGA GOVORA, LIKOVNI KROŽEK
začetna in nadaljevalna stopnja, eks-tempore, likovne razstave. Delo poteka v učilnici in v naravi;
KERAMIČARSKI KROŽEK MEŠANI PEVSKI ZBOR
Ohranjamo slovenske narodne pesmi in pesmi drugih narodov, nastopamo na kulturnih prireditvah, sodelujemo na srečanjih pevskih zborov; KROŽKI ZNANJA IN ROČNIH SPRETNOSTI
krožki ročnih del: šivanje, pletenje in kvačkanje, kuhinja za seniorje, oblikovanje slanega testa, oblikovanje lesa-rezbarstvo, slikanje na svilo in steklo, izdelava čestitk in voščilnic, izdelava ikeban in prazničnih aranžamjev; UNICEF-PUNČKE IZ CUNJ Lepe punčke iz cunj bomo izdelovali pod okriljem UNICEF-a. Vsaka izdelana punčka pomeni, da bo en otrok v nerazvitih državah cepljen proti nalezljivim boleznim in bo imel večje možnosti preživetja; NAŠ DOM
osnove sadjarstva, nega okrasnega drevja, grmičevja in rezanega cvetja, setev, sajenje, gnojenje, zaščita in ko-lobarjenje v zelenjavnem vrtu; POMAGAJMO SI SAMI nega in masaža, skrb za bolnika, zdravstvene težave zrelih let;
ZDRAVILNA ZELIŠČA - DAR NARAVE
SENIORJI V PROMETU - VARNA VOŽNJA
spoznavanje zakonskih in tehničnih novosti v prometu, obnavljanje znanja cesto-prometnih predpisov, praktično obnavljanje varne vožnje z motornimi vozili in kolesi; ŠPORT IN REKREACIJA telovadba in fitnes, pohodništvo, kolesarjenje, joga v vsakdanjem življenju, šah, šola v naravi: letna m zimska; PLESNI VEČERI Pod vodstvom plesnih učiteljev se bomo vrteli v klasičnih in modernih plesih. Naša druženja bodo napolnjena z dobro glasbo, smehom in veseljem; STROKOVNI IZLETI Vsak mesec vsaj en ogled zgodovinskih in kulturnih znamenitosti;
Pridružite se nam, vaše življenje bo zanimivejše, lepše in bogatejše.
URADNE URE V SEPTEMBRU:
Ponedeljek in sreda
od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure.
Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, na podlagi 4. člena Odloka o dodeljevanju poslovnih prostorov v najem (Uradni vestnik Občine Domžale, štev. 6/01) objavlja
RAZPIS
Za oddajo poslovnih prostorov v najem
Predmet razpisa so poslovni prostori:
I. Ljubljanska 34, Domžale, drugo nadstropje
1. pisarna (južno) v površini 20,96 m2, s souporabo sanitarnih prostorov v površini 4,72 m2 in internega hodnika v površini 6,58 m2,
2. pisarni (severno) v površini 16,58 m2 in 18, 20 m2, s souporabo sanitarnih prostorov v površini 4,72 m2 in internega hodnika v površini 6,58 m2.
Poslovni prostori pod zaporedno št. 1 in 2 se lahko oddajo ločeno ali skupaj. Izklicna višina najemnine za poslovne prostore znaša 1.590,00 SlT/m2.
II. Ljubljanska 76, Domžale, drugo nadstropje
1. pisarna v površini 28,23 m2, s souporabo sanitarnih prostorov v korigirani površini 2,39 m2,
2. pisarna v površini 18,72 m2, s souporabo sanitarnih prostorov v korigirani površini 2,39 m2. Poslovna prostora pod zaporedno št. 1 in 2 se lahko oddata ločeno ali skupaj. Izklicna višina najemnine za poslovne prostore znaša 2.450,00 SIT/m2.
Poslovni prostori se oddajajo za nedoločen čas. Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednje dokumente:
1. Izpisek iz sodnega registra za opravljanje dejavnosti oz. dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti.
2. Program oz. vrsto dejavnosti, ki se bo izvajala v najetih prostorih.
3. Višino najemnine za m2, ki jo je ponudnik pripravljen plačati (izraženo v absolutnih številkah).
Ponudbe z označenimi dokazili od 1 do 3 naj ponudniki pošljejo priporočeno na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za prostor in varstvo okolja. Ljubljanska 69, Domžale s pripisom: »ZA JAVNI RAZPIS P.P. - NE ODPIRAJ«.
Rok za oddajo ponudb je 15 dni od objave razpisa. Ponudbe bodo po preteku razpisnega roka komisijsko odprte. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Pri odločitvi o oddaji poslovnega prostora bo komisija upoštevala predloženi program dejavnosti ter ponudbeno višino najemnine.
Pred prevzemom poslovnega prostora je izbrani ponudnik dolžan plačati varščino za čas uporabe poslovnega prostora. Varščina znaSa Sest mesečnih najemnin za poslovni prostor, ki bo oddan v najem. Po prenehanju najemnega razmerja se varščina, valorizirana z indeksom rasti življenjskih stroškov, vrne upravičencu. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite po telefonu št. 7241 110, int. 182 (mag. Sonja Spruk).
Udeleženci razpisa bodo o njegovem izidu obveščeni praviloma v 15 dneh po izbiri.
OBČINA DOMŽALE
Na podlagi 12. člena Odloka o štipendiranju v občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/20-04) Oddelek za družbene dejavnosti Občine Domžale objavlja
RAZPIS
Celoletnih štipendij za dijake in študente dodiplomskega študija v občini Domžale za šolsko leto 2005/2006
PREDMET RAZPISA
Občina Domžale za šolsko leto 2005/2006 razpisuje celoletne štipendije za
1. nadarjene dijake in študente,
2. socialno šibke dijake in študente,
3. dijake deficitarnih poklicev s področja obrti za poklice: zidar, tesar, mizar, pečar, avtoklepar, avtoličar, orodjar, oblikovalec kovin, obdelovalec kovin, elektrikar-clektronik, elektrikar-ener-getik,
4. dijake in študente kmetov,
ki so državljani Republike Slovenije, imajo stalno bivališče v občini Domžale, niso zaposleni in nimajo druge štipendije.
Vsi kandidati morajo predložiti:
- izpolnjen obrazec: Vloga za dodelitev štipendije,
- življenjepis,
- dokazilo o vpisu v tekoče šolsko leto, dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika
predhodnega izobraževanja.
Kandidati, ki kandidirajo za štipendijo za nadarjene, poleg navedenega obvezno priložijo še:
dokumentacijo, s katero izkazujejo posebno nadarjenost (izjemni dosežki na tekmovanjih, bibliografija objavljenih del, potrdilo o sodelovanju pri znanstvenih raziskavah, priporočila in podobno),
- dokaze o vključevanju v delo društev in organizacijah v občini Domžale.
Kandidati, ki kandidirajo za štipendijo za socialno šibke dijake in študente ter štipendijo za dijake in študente kmetov, priložijo še:
dokazila o dohodkih oziroma prejemkih na družinskega člana ter dokazila o premoženjskem stanju,
- dokazila, da se starši preživljajo izključno s kmetijstvom (velja le za dijake in študente kmetov).
Zgoraj navedena dokazila lahko pridobi uradni organ sam na podlagi uradnih evidenc, če vlagatelj poda ustrezno pisno soglasje v izpolnjenem obrazcu Vloge za dodelitev štipendije.
Merila, ki se upoštevajo pri podeljevanju štipendij:
-   za kandidate pod točko I .-nadarjenim di-
jakom in študentom se štipendija lahko dodeli dijaku in študentu od vključno drugega (2) letnika dalje, s prav dobrim ali odličnim uspehom v preteklem šolskem letu oziroma študentu, ki ima vsaj prav dobro (8) povprečno oceno vseh številčno izraženih ocen.
Prednost pri izbiri imajo kandidati z. višjo oceno oziroma kandidati, ki dosegajo izjemne rezultate v smislu nadarjenosti.
- za kandidate pod točko 3. dijakom deficitarnih poklicev se štipendija lahko dodeli dijaku od vključno drugega letnika (2) dalje, praviloma s prav dobrim uspehom.
Prednost pri izbiri imajo kandidati z. višjo oceno.
- za kandidate pod točko 2. in 4. - socialno šibkim dijakom in študentom ter dijakom in študentom kmetov se štipendija lahko dodeli, če dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred prijavo na razpis ne presega celoletnega zneska 130 % zajamčene plače in redno opravljajo svoje šolske oziroma študijske obveznosti.
Pri dodeljevanju štipendij socialno šibkim dijakom in študentom ter dijakom in študentom kmetov se upošteva dijakov oziroma študentov socialni položaj (dohodek na družinskega člana in premoženjsko stanje).
Pravico pridobiti štipendijo za dijake in študente kmetov ima kandidat, katerega starši se preživljajo izključno s kmetijstvom.
Prednost pri dodelitvi štipendije imajo dijaki oziroma študenti, ki prihajajo iz. družin z več otroki in katerih dohodek na družinskega člana je nižji in katerih premoženjsko stanje je slabše.
Obrazec Vloga za dodelitev štipendije z ustreznimi prilogami naj kandidati pošljejo najkasneje do petka, 14. oktobra 2005 na naslov OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
Obvezni obrazec Vloga za dodelitev štipendije lahko kandidati dvignejo na vložišču Občine Domžale oziroma je objavljen na spletni strani občine Domžale (www.domzale.si) pod rubriko razpisi.
Strokovna služba bo obravnavala popolne in v roku razpisa prispele vloge v skladu z merili in kriteriji določenimi v Odloku o štipendiranju v občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale št.9/2004)
O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljenem izboru.
Vse dodatne informacije lahko kandidati za štipendije dobijo na telefonski številki: 7241-305.
OBČINA DOMŽALE Oddelek za družbene delavnosti
9
Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 79/99), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2005 (Ur. vestnik Občine Domžale št. 02/05) ter Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za izobraževanje na področju obrti in podjetništva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale št. 13/02), ponovno objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje izobraževanja vajencev ter sofinanciranje izobraževanja samostojnih
podjetnikov nosilcev dejavnosti, s sedežem v občini Domžale
1. RAZPISANA SREDSTVA IN PREDMET JAVNEGA POZIVA
V proračunu Občine Domžale za leto 2005 so na postavki »Spodbujanje obrti in podjetništva - dualni sistem; izobraževanje podjetnikov« ostala nerazporejena zagotovljena sredstva v višini 2.240.000 SIT za finančno pomoč k šolnini samostojnim podjetnikom za različne smeri izobraževanja, s ciljem pridobitve dodatne splošne izobrazbe ter enkratno finančno pomoč za izobraževanje vajencev, ki se izobražujejo za obrtne poklice. Sredstva se dodelijo po pravilu de minimis, kot to določa Zakon o spremljanju državne pomoči (Uradni list RS, št.37/04).
2. UPRAVIČENCI
Finančno pomoč za izobraževanje vajencev ali šolnino samostojnim podjetnikom, ki so nosilci dejavnosti, lahko uveljavljajo samostojni podjetniki, ki imajo najmanj 6 mesecev pred oddajo vloge sedež na območju občine Domžale.
3. POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV IN POTREBNA DOKUMENTACIJA
Upravičenci lahko pridobijo sredstva na podlagi tega razpisa le pod pogojem, da za isti namen niso prejeli sredstev iz državnih ali mednarodnih virov.
a.) Za pridobitev finančne pomoči k šolnini morajo prosilci predložiti naslednjo dokumentacijo:
- izpolnjen obrazec, ki ga pridobijo na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi,
priglasitveni list, obrtno dovoljenje,
- potrdilo o vpisu za šolsko leto 2004/05 ,
- potrdilo o plačanih stroških izobraževanja za Šolsko leto 2004/05, na katero se glasi vloga za finančno pomoč, •
- predmetnik in potrdilo o vsaj polovici opravljenih izpitih za šolsko leto 2004/05.
b.) Za pridobitev enkratne finančne pomoči za izobraževanje vajencev morajo prosilci predložiti naslednjo dokumentacijo:
izpolnjen obrazec, ki ga pridobijo na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi,
- priglasitveni list, obrtno dovoljenje oziroma fotokopijo sklepa o vpisu družbe v sodni register,
- fotokopijo sklenjene pogodbe z vajencem (pogodba o izobraževanju).
4. VIŠINA SUBVENCIJE
a. ) Višina finančne pomoči k šolnini se določi glede na obseg vlog in v skladu z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi in lahko znaša največ 50% stroškov šolnine (upravičeni strošek).
b. ) Enkratna finančna pomoč za izobraževanje posameznega vajenca se določi glede na obseg vlog in v skladu z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi, vendar največ do višine 110.000,00 SIT oz. 70% upravičenih stroškov.
Prednost pri dodeljevanju finančnih sredstev imajo prosilci, ki še niso prejeli sredstev za namene iz tega Pravilnika.
V primeru nenamenske porabe sredstev je prejemnik dolžan takoj vrniti prejeta sredstva, skupaj z, zakonitimi zamudnimi obrestmi. Navedene obresti se obračunavajo od dneva prejema do dneva vračila sredstev.
5. OBRAVNAVANJE VLOG
Prispele vloge bo obravnaval Oddelek za finance in gospodarstvo. Prepozno prejete vloge bodo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene. Vlagatelji nepopolnih vlog bodo pisno pozvani, da jih dopolnijo v roku petnajst dni od prejema poziva. Nepopolna vloga, ki jo vlagatelj v navedenem roku ne bo dopolnil, se zavrže.
Prosilcem, katerih vloge bodo odobrene, bodo izdani sklepi o odobreni višini sredstev in po pravnomočnosti sklepa predložene v podpis ustrezne pogodbe.
6. NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG
Prosilci oddajo vloge do vključno 30.09.2005 dol2.00 ure na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, soba št. 4 ali pa pošljejo priporočeno po pošti, na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
Občina Domžale ŽUPANJA Cveta ZALOKAfl OBAŽEM
SMUČARSKI KLUB IHAN
obvešča vse krajane in ostale udeležence v prometu, da bo v soboto, 24. septembra 2005 od 13. do 17. ure na območju Ihana potekalo
tradicionalno tekmovanje na tekaških rolkah: »ROLKANJE - IHAN 2005«
V /vezi s tem bo v času tekmovanja delna oziroma popolna zapora cestišča na odseku Ihan - (»oričica - Žabar- Goropeče.
Vse udeležence v prometu zato naprošamo, da upoštevajo navodila redarske službe in prometno signalizacijo oziroma ureditev v času zapore.
Zahvaljujemo se Vam za Vaše razumevanje in Vas seveda vljudno vabimo na ogled tekmovanja.
Organizacijski odbor SK IHAN
VRTNARSKE STORITVE
flU fjU|J|   Triglavska 9b, 1230 Domžale UU*"IVlfi   GSM: 041 589 090
- OBŽAGOVANJE, podiranje in odvoz
DREVJA V VSEH OKOLIŠČINAH
- OSTALE VRTNARSKE STORITVE
Slaščičarna OGER
stiiri Tr/in, Mengeška 26
Nudimo vam veliko i/biro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, torte velikosti od 8 kosov naprej, tone tudi r.\ OIARI IIKl domačo potico, rouio izdelane domače piškote in ostale sI.im h e
Če imate posebno zeljo prinesite sliko in po njej naredimo torto.
ITel.: St>4 20 SO, odprto vsak dan od 7. do 2M0 ure
SIMPLY CIEVFR
T
/CODOViNI AVIOMOBILSZMA
ŠkodaFabia Clever+ ZA TISTE, KI IMAJO VSE PRED SABO
i^HRH^BaRHHHal \
zjemno ugodne cene | in kreditni pogoji ~
SPC Škerjanec, Krumperška 21, Domžale, tel.: 01 724 40 85
OPTIKA BRICITA
Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida:
t nO OČ'
• okulisticni pregled
• veliko izbiro okvirjev
• kakovostnih stekel
• sončnih očal Delovni čas od pon. do pet. od 10. do 18. ure
S5>
AGRDSERVI S
Tel.: CM/563 93 2D
WWW.At3RaSERVIS-VDDE.SI
SERVIS
PRODAJA SVETOVANJE
• Motokultivatorji LABIN PROGRES -GOLDONI, BCS, MUTA In v»i priključki
• Dvostopenjske snežne rolbe
• Pogonske prikolice
• Rezervni deli ■ pošljemo tudi po pošti
• Dostava na dom
• MOŽNOST NAKUPA STARO ZA NOVO!
• MOŽNOST KREDITA
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER ZA SLOVENIJO
Maksimiuan Vode s.p., Osredke 44, 1262 Dol pri Ljubljani
FIZIOTERAPIJA IN MASAŽA
MANUALNA TERAPIJA
- bolečine v hrbtenici
- športne poškodbe
Višja fizioterapevtka Mirjam ŠPAN
Kersnikova 27, 1234 Mengeš
Tel.: 723 05 91, gsm: 041/617 108
PEDIKURA PANČUR
RENAULT
USTVARJAMO AVTOMOBILE
OL Z DAVKI!
12. septembra z 2% DDV-jem,
13. septembra s 3% DDV-jem,
4. septembra s 4% DDV-jem,
5. septembra s 5% DDV-jem.
Ne zamudite posebne, štiridnevne akcije, v kateri lahko svojega novega Renaulta vsak dan odpeljete po znižani davčni stopnji! Razliko med navedeno davčno stopnjo in 20% DDV krije Renault v obliki popusta na najvišjo priporočeno ceno.
Vlasta PANČUR ,v kleti zdravstvenega doma Domžale)
popoldne: ponedeljek, sreda "opoldne: torek, četrtek, petek
Prodaja vozil: 01/56 27 111,041/648 166 Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Nadomestni deli: 01/56 27 222, Avtovleka: 041/648 166 Internet: www.avtoset.si, E-mail: info@avtoset.si
AVTO SET d.....
Dragomelj 26,1230 Domžale
DELOVNI ČAS: SALON: od B. do 18. ure, SERVIS: od 8. do 17. ure, SOBOTA: od 8. do 13. ur
KEMIČNA ČISTILNICA MM
DOMŽALE, Ljubljanska 80
ČIŠČENJE
•vseh vrst tekstilij »USNJA »KRZNA »pranje odej •pregrinjal • merinos posteljnine »zaves...
Tel.: 724-31-60, 041/671-677, albert.bembict&email.si
Možnost prevzema in dostave na domu
AMD ZVEZDA
AVTOŠOLA AMD ZVEZDA
Kategorije: B, C, E, EkB
Urnik tečajev CPP:
• 12. 9. 2005 ob 18.00 ari -19.9. 2003 ob 18.00 ori
• 3. 10. 2005 ob 18.00 uri Tečaji trajajo 15 iolakih ari
ZELO UGODNI STUDENTSKI PAKETI NOVO!
Simulacija izpita na internetn.
AMD Zvezda, PE Domžale, Ljubljanska cesta 87 (na lokaciji ZŠAM) Tel., fax: 01/721 31 80, GSM 041/518 726, e-pošta: amd.zvezda@siol.net, http://www.avtosola-amdzvezda.com
STOMA CENTER SANA DOMŽALE, Ljubljanska c. 106 Tel.. 01/729 58 40
Spremenjen delovni čas: pon - pet 8h - 16h sob 8h- 12h
Inkonurtcnvtit ftrtiHtuKH'ia. prtpumo&i B> oela&O tSMH
to-niatJalh
Onest pMtjaajaka THUASNE (a* i
iZZZS
• lltraivoćiK SONTCAJtK** mahat •£•*» al prbe
• Ntsjfsvic* t a (itiltc tptvvrttr.tvtMr m kitr*ttVfHr)
• Merilci tlaka m rifcrTttfflrffr
• X% mrxuru%*ki popu»i ta upofcpfrncc (L - S. t mtmm)
• OaVibdboai
AKCIJA meni« iladkoria M X V< MIK (A>
>
o
tgra|e, c#vl, robniki
travne in prane ploice korita i o roie ...
v,p »rite tlakovce-v
ftebrl to oporni i>d karttnic* la ebf»lino
vodnjaki
O
■»RODA J A
ESTETSKA OBLIKA KAKOVOST
VGRADNJA
ODPORNOST TRDNOST
MOSTE »3, 1310 Komenda, te>lt 01 834 30 B5, 034 10 03, tafcst Ol 034 30 00 e-mallt tn<»" Jvhant.com, htt|»://www.|wh«mt.«oii»
Sušenje smrek na območju občine Domžale
V zadnjih treh letih gozdarji na območju Domžal - zlasti v nižinskih gozdovih - beležimo povečano sušenje smreke. Zaradi suše in močnega semenenja smreke, ki sta v preteklih letih oslabila življenjsko moč gozdov, so se prekomerno namnožili smrekovi lubadarji. Največje škode v gozdovih gozdnogospodarske enote Domžale letos beležimo na področju Krumperka, v dobensko mengeškem predelu, okrog Jabel in na Kolovcu.
Posledice namnožitve smrekovih lubadarjev so dobro vidne že z glavnih prometnic. Po gozdovih, pa tudi po vrtovih in obmejkih opazujemo po-rumenele krošnje do pred kratkim še zelenih smrek, ki jih je bilo koncem julija iz dneva v dan več. Samo v letošnjem letu smo tako na območju gozdnogospodarske enote Domžale evidentirali že približno 15.000 kubičnih metrov z lubadarji napadene lesne mase, medtem koje v letih brez večjih namnožitev lubadarjev ta številka pod 2.000 m3. Dinamiko evidentirane lesne mase zaradi napada
POSEK »RADI LUBADARJEV V GGE D0M3ALE
8-
LETO
smrekovih lubadarjev za zadnjih 15 let prikazuje preglednica. Gospodarska škoda se odraža na več nivojih: zaradi predčasnega poseka dreves, zaradi manjše vrednosti posekanega lesa in zaradi povečanih stroškov obnove takega gozda.
S čim imamo opraviti
Smrekovi lubadarji so običajni prebivalci gozda, ki se ob ugodnih razmerah zelo hitro razmnožujejo. Najprej se naselijo v manj odporna drevesa, v pogojih, kakršne imamo letošnje poletje, pa napadejo tudi mogočne zdrave smreke. Takim drevesom, imenu-
jemo jih lubadarke, ni več pomoči, posušijo se in odmrejo. Rumenenje in odpadanje iglic, zlasti pa odpadanje lubja, je znak, da je lubadar že zapustil drevo in se zavrtal v druge, še zdrave smreke. Pri takih smrekah opazimo le rjavo črvino, podobno cimetovemu prahu, ki se nabira za luskami skorje in na pajčevinah ob koreničniku. Ta prah in pa večja količina zelenih iglic pod drevesom nam pričata o tem, daje smreka že močno napadena in jo je potrebno čim prej posekati.
Lastnik gozda je odgovoren za izvedbo sanacije gozda
Delavci Zavoda za gozdove Slovenije evidentiramo lubadarke in izdajamo lastnikom gozdov odločbe za sanitarno sečnjo lubadark, s katerimi določamo način sanacije in rok za izvedbo sanacije žarišča. Za pravočasno in pravilno izvedbo sanacije so odgovorni lastniki gozdov. Učinkovit varstveni ukrep, s katerim lahko zmanjšamo škodo v gozdovih, napadenih od lubadarjev, je čim hitrejši posek lubadark, odstranitev lesa iz gozda na lesna skladišča ter požig vr-hačev in vej. Če posekanih lubadark ni mogoče pravočasno odpeljati iz gozda, je treba debla olupiti in po-žgati tudi lubje. V izrednih primerih Zavod za gozdove izda dovoljenje za uporabo kemičnih sredstev za zatiranje lubadarja. Lastniki gozdov naj tudi sami redno pregledujejo svoje gozdove. Ob morebitnem odkritju žarišča lubadark o tem obvestijo kra-
'   t Domžale
Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje DOMŽALSKO - KAMNIŠKEGA območja
Program
Sobota 10. september med 9. in 15. uro na Pogačnikovem trgu v centru Ljubljane Eko praznik - v slogi je moč. Promocija in prodaja domačih eko in Demeter živil, bogat kulturni program, brezplačna predavana, delavnice in degustacij. Predavanja bodo potekala v Waldorfski šoli (pod gradom), v Rotovžu, v TIC (turistično informacijski center)- nasproti lutkovnega gledališča. Teme: o celostni prehrani, razlika med EKO in konvencionalnimi živili, eko oznake na živilih, ali kozmetika neguje ali škoduje, o miroljubnem poljedelstvu, o medu in rdeči pesi in še veliko zanimivega.
Zloženko z naslovom: Živeti dobro - živeti eko in zdravo, s celotnim programom dogodkov lahko dobite javnih mestih in na spletni strani www.itr.si
Torek, 13.09. ob 19. uri - Knjižnica Domžale Predavanje ga. Mavre Arh: "Kako pripraviti biološko-dinamično hrano".
Torek, 11.10. ob 19. uri Knjižnica Domžale Predavanje mag. Andreja Noseta: "Energije-informacije in energetski preparati".
Dobrodošli!
DRUŠTVO
JOGA
V VSAKDANJEM ŽITVLJENJU DOMŽALE
vabi k vpisu, od 12. do 28. septembra
DOMŽALE: Stara OŠ Venclja Perka (za knjižnico), ponedeljek in sred« od 18. do 20. ure KAMNIK: O* 27. juttj (zraven policije), Tomšičeva 9, ponedeljek in sreda od 19. do 20. ur«
Rezultati redne vadbe so*.
• sposobnost, da si pomagamo v vseh življenjskih okoliščinah;
• izboljšanje zdravja in počutja;
• povečana sposobnost koncentracije"
• samozavest in spokojnost;
• osvoboditev nezaželenih navad in vezanosti;
• samospoznanje.
V začetni stopnji je vadba preprosta, primerna za vse generacije in priporočljiva za vse tiste, ki imajo težave s hrbtenico in se težko zberejo.
Informacije:
ta telefonu 031 231 440, od ponedeljka do petkn. od lih do I5h in na *irww.joga'V-vaakdanicni-zivlJcniu.orli;/domzale/
v TMlMMuijem infjjcnjn j« nepinUtnm. bum«nif*ru* in nevl*-Jn« ->r ■;«»)/■<, tj«.
Če bi solza te zbudila, ne bi te zemlja krila.
V SPOMIN
Vsak dan boli, še najbolj osmi september, ko nas je pred tremi leti mnogo prezgodaj zapustil naš oči
MARJAN GROJZDEK
iz Domžal
S tvojim slovesom smo izgubili mnogo preveč. Hvala vsem, ki z lepimi mislimi postojite ob njegovem grobu.
Sin Marjan, hčerki Metka in Marta z družinami
jevno pristojnega revirnega gozdarja ter se takoj lotijo poseka. Potrebno je redno pregledovanje gozdov Le redki lastniki redno pregledujejo svoje gozdove, zato sanacije niso pravočasno izvedene. Redno pregledovanje v normalnih razmerah pomeni pregled gozdov v zimskem času vsaj enkrat do konca februarja, v pomladnem in poletnem času pa vsaj enkrat mesečno v normalnih razmerah. Ob namnožitvah lubadarjev je pregledovanje potrebno zgostiti na dvakrat mesečno v poletnem času. Lastniki naj ne bodo pozorni le na že osuta drevesa, ampak tudi na odpadanje še zelenih iglic /. dreves in na črvino, ki se pojavi za skorjo na deblu in na koreničniku. To sta zgodnejša znaka za lubadar-ko. Zaradi povečanega obsega dela delavci Zavoda za gozdove sami ne zmoremo pravočasno evidentirati vseh žarišč lubadark, zato smo letošnje poletje redno pozivali lastnike, da sami pregledujejo svoje gozdove. Hitro ukrepanje je nujno Za učinkovito varstvo pred lubadarji in zmanjševanje škode je najbolj pomembna hitra sanacija žarišč lubadark. Lastnik ravna najbolje, če poseka vsa označena drevesa za posek ter tudi tista, ki so se pokazala kot lubadarke šele v času poseka. O dodatno posekanih drevesih mora obvestiti revirnega gozdarja. Še zelene lubadarke je težje prepoznati, zato je nujno, da lastnik, četudi je sam odkril lubadarke, pokliče revirnega gozdarja.
V poletnih mesecih imamo od najdbe lubadark naprej le 2 - 4 tedne časa za izvedbo sanitarne sečnje, odvisno od tega, ali smo lubadarko odkrili bolj na začetku napada lubadarjev ali kasneje. Od zaleganja jajčecev pa do izleta novih hroščkov v vročih poletjih, kakršno je bilo letošnje, mine lahko tudi samo 5-6 tednov. Sanacija je hitra in pravilno izvedena zlasti pri lastnikih, ki takoj najamejo
za izvedbo potrebnih del usposobljena gozdarska podjetja ali samostojne podjetnike. Največji problemi so z lastniki, ki želijo sami i/.vcsti potrebna dela, pa odlašajo s sanacijo. Pogosto so to lastniki kmečkih posesti, ki odlagajo sanacijo zaradi opravil na travnikih in poljih. Zaradi tega lastniki zgubijo na vrednosti lesa ravno toliko ali pa še več, kolikor bi jih stala sečnja in spravilo, če bi najeli za izvedbo tujo delovno silo. Hkrati v svojem gozdu redijo lubadarja, ki jim lahko povzroči še več škode. V primeru zelo velikih žarišč lubadarja, kakršna so se v začetku avgusta pojavila na Krumperku, bo za pravočasno sanacijo nujno najeti izvajalce, ki razpolagajo s posebnimi stroji za sečnjo in spravilo lesa iz gozda, s čimer se bo bistveno skrajšal čas sanacije napadenih gozdov. Sanacija mora biti pravilno izvedena Sanacija mora biti torej pravočasna in pravilno izvedena. Najbolj pogosta napaka pri izvajanju sanacije je, da lastnik poseka samo lubadarke, ki so se že popolnoma osule; še zelene lubadarke pa pusti v sestoju, češ, da si bodo morda še opomogle. S takim ukrepanjem lastnik veliko izgubi. Res je les osutih dreves manj vreden, vendar njegova cena ne pada več bistveno. Huje je, daje lubadar z osutih dreves že odlctel na druga drevesa. Lastnik bo imel v naslednjem tednu ali dveh še več osutih lubadark v sestoju. Če bo lastnik tako nadaljeval s sanacijo, lahko hitro izgubi večino smrek in si nakoplje jezo lastnikov sosednjih parcel, kamor se bo lubadar v ugodnih razmerah razširil; zagovarjati pa se zna tudi pri sodniku za prekrške. Če bi lastnik pravočasno posekal vse za posek označene lubadarke, bi bil njegov izkupiček od lesa večji, hkrati pa bi zaustavil širjenje lubadarja.
Bogdan Bartol vodja KE Domžale Zavod za gozdove Slovenije
Tako liho, skromno si trpela, takšno tudi življenje si imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal je lep, a boleč spomin.
V SPOMIN
Dragi /eni. mami. babici in prababici
ANGELI SASSO roj. PLANINEC
Sedemindvajsetega julija mineva žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila in v nas pustila praznino in bolečino. Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in ohranjate spomin nanjo.
Pogrešamo jo vsi njeni.
Že telil In V g/vbu Spiš,
a v našem srcu še živiš. Ni dneva, ni noči, itn ur hi bil z nami ti. A žal ostala ji' praznina, ki hudo boli in vat molči, odkar tebe več ni.
V SPOMIN
Devetindvajsetega avgusta so minila tri leta, odkar nas je v cvetu mladosti zapustil naš dragi sin, brat in vnuk
ANDREJ ZIBERT
iz Radomelj
Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate svečke ter postojite ob njegovem preranem grobu. Vsi njegovi
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. le daleč je....
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj je odšel od nas naš dragi mož, oče, dedi, brat, stric, tast in svak
FRANC IVMK
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se vsem zdravnikom, gospodu župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen pogrebni obred, gospodu Matjažu Brojanu za lepe poslovilne besede, pevcem za zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino, pogrebni službi in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
In memoriam
Franci Ivnik
Ko človek pride v zrela leta, tedaj zagotovo ne spoznaš, kdaj pridejo ponevedoma tudi pozna leta; tedaj se ti ne-nenoma dogaja, da si za sklepanje novih prijateljstev nekako nezaupljiv; tedaj ti čas neusmiljeno odnaša prijatelje; enega za drugim. Tako se je zgodilo, da nas je v začetku poletja zapustil prijatelj, gradbenik, dolgoletni oblikovalec domžalskega urbanega okolja Franci Ivnik. V zasavskem Kisovcu je bil doma, tam, kjer se začenja Zasavje. Po kratkem obdobju dela na domači zagorski občini, se je zaposlil v Betonu Zagorje. Bilo je to njegovo daleč najbolj ustvarjalno obdobje, ko je iz sebe v delo usmeril vse svoje delovne moči, saj je, koje prišel v Domžale, seboj tudi v našem mestu pustil globoke, trajne ustvarjalne sledi. V Domžalah je bil Franci Ivnik med glavnimi nosilci gradbenega obdobja urejanja mestnega središča. Celodnevno delo, zanj nelahko, posebej zaradi razviharjenih odnosov znotraj občine, ni dovoljevalo, da
bi mislil nase, da bi mogel svoj čas namenjati osebnim ali obrobnim stvarem.
Odločil seje, da bo v Domžalah ostal. Ob Kamniški Bistrici si je ustvaril dom in svojo prihodnost očetovsko naslonil na oba sinova Borisa in Dušana. Delo v gradbeništvu je seveda nadaljeval in pred koncem aktivnega obdobja devet let še v samostojnem statusu gradbenika preživel »svoj na svojem«.
Potem smo se srečevali samo še kot prijatelji, nič več v somraku konferenčnih dvoran. Redko, vendar s prijateljsko besedo smo se lotevali pogovorov o naših konjičkih in o stvareh, ki v zrelih letih krasijo proste trenutke. Fran-cijn je bilo v veliko veselje zbiranje in urejanje starih predmetov naše kulturne dediščine, posebej pa mu je la leta okrasila vnukinja Urška.
Žal seje potem priplazila bolezen. Vanj seje zalezla potiho in počasi uničujoče. Prijateljev ni bremenil z njo, četudi smo se bali zanj, kako se izide ta njegov boj z usodo. Potem smo ga izgubili, dobrega prijatelja iz časov, ki so kot vse, kar je človeško - za vselej minili. V sončnem poletnem dnevu seje preselil med one Domžalske, ki so s svojim delom za vse čase zaznamovali naš kraj. Tam bo ostal: med vrednimi in opaženimi ustvarjalci našega mesta, v zavesti prijateljev pa kot človek, za katerega lahko rečemo, da smo imeli srečo biti med njegovimi prijatelji.
Matlaž Brojan
V SPOMIN
Šestega septembra je minilo petnajst let od smrti
MATEVŽA, y FLORJANCICA
iz Radomelj
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi
		
		
	€ lii	Ljubemu
		Tomažu FRANKU
		25. 9. 1978-5. 8. 2000
		V SPOMIN
Mama Zinka in sestra Janja		
Ko slišimo šelest vetra v vrhovih belih brez, mislimo, da si tO ti in se pogovarjaš z nami.
V SPOMIN
Osmega septembra mineva 25 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ati, dedek in pradedek
VINKO GRABNER, st
iz Domžal
nam pa zapustil bolečino in praznino Ostal si velik med tistimi na Sutjcski, ki so na meji smrti prerasli sami sebe. Zelo te pogrešamo.
Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi tvoji ljubljeni.
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj je tiho odšel naš ljubi mož, ati, dedi, brat in svak
JANEZ OREHEK
iz Domžal, Brejčeva 9
Dragi sorodniki, sosedje, prijatelji in znanci, nastalo praznino tolaži vaše globoko sočutje. Hvala vam za občutek, da kljub izgubi našega Janeza nismo ostali popolnoma sami. Vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovo zadnjo pot, iskrena hvala za vsestransko pomoč, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala kolektivu Mlinostroj Domžale za darovano cvetje. Hvala g. župniku Šimencu za lepo opravljen obred, pogrebni službi Vrbančič za vso organizacijo pogreba, pevcem in trobentaču.
Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala!
Z bolečino: žena Zorka, hči Tina in sin Robert z družinama
Ostali so spomini, bolečina,
ostala je praznina
in pogled v nebo,
kjer upamo, da ti je lepo.
ZAHVALA
		Iščem te v travah, licem te v morjih, Najdem te v zvezdah, ki sijejo name. (M Kačič)
		
		V SPOMIN
		Osemindvajsetega avgusta je minilo leto dni, odkar te ni več med nami naš dragi
	V	Simon JEMEC Iz Skocjana
		
Hvaležni smo, ker smo te imeli.		
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče.		
		Vsi njegovi.
Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, med nami si.
V SPOMIN
TONČKI KOKALJ
iz Domžal, Rojska cesta 9
Osemindvajsetega avgusta 2005 je minilo deveto leto, ko si nas tako nesrečno in tragično zapustila. Še vedno te imamo v živem spominu. Hvala vsem, ki seje še vedno spomnite s kakšno rožico in prižgano svečko. Vsi njeni
Teplo pesem življenja je minila. Hvaležni smo za ros i dobrosrčnim človekom...
ZAHVALA
V devetdesetem letu nas je zapustila naša draga mama
MARIJA RESNIK
/ Želodnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki sle n;im v leh lezkih trenutkih stali ob strani, nas tolažili in darovali cvetje, sveče in sv. maše. Posebno zahvalo izrekamo g. župniku Slavku Judežu za lepo opravljen obred slovesa in sveto mašo, pevcem in g. I irbanČiČu.
Hvala osebni zdravnici dr. Babic, glavni sestri Danici Gostinčar, sestri Nadi Smerkolj ter vsemu osebju Doma upokojencev Domžale, kjer je preživela zadnjih pet let. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili k večnemu počitku. Vsi njeni
i-.
Vsi bomo enkrat zaspali,
V miru počivali vsi. Delo za vselej končali,
V hišo očetovo šli.
ZAHVALA
V soboto, 30. junija 2005, smo spremili k večnemu počitku našo drago ženo, mamo, babico, sestro in teto
IVANKO GROŠELJ
roj. Lukman
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, darove za maše ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Hvala pogrebni službi Vrbančič, zahvala g. Mirku Šlibarju za darovano sveto mašo in g. Slavku Judežu za pogrebni obred.
Za dolgoletno zdravljenje in skrb se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Domžale.
Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi! Vsi domači
V SPOMIN
Dvajsetega avgusta je minilo leto dni, odkar nas je zapustila
ANICA PETERKA
roj. Jereb iz Stude
Hvala vsem, ki seje spominjate.
Vsi njeni
		Kako prazen je dom. dvorišče, oko zaman te moje išče. ni tvojega glasu, smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja
		
	•	V SPOMIN
		Avgusta je minilo deset let, odkar je odšel od nas dragi mož. oče, ata, tast, brat, sorodnik in prijatelj
VINKO MUKAVEC iz Lipove ulice 9, Ihan		
Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi		
Srce je omagalo in dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj se je končalo življenje našega dragega moža, očeta, brata, svaka in strica
KARLA BOKALICA
1939-2005 iz Domžal
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Zahvala gospodoma župnikoma za poslovilni obred in pogrebni službi Vrbančič.
Vsi njegovi
Vprebujajočem se poletnem jutru se prekmalu je ustavilo tvoje srce: ostala je praznina in večna misel nate!
V SPOMIN
MARKU LOŽARJU
i/ Stude
Težko je doumeti, da te že tri leta ni več med nami, vendar v naših srcih boš vedno ostal.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate svečke na njegovem grobu. Vsi njegovi
Ob boleči, mnogo prezgodnji izgubi našega dragega sina, brata, strica, nečaka, bratranca in prijatelja
BOJANA LI POVŠKA
i/. Prcscrij pri Radomljah, Igriška 26
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem , ki so se dne, 11.8. 2005, poslovili od njega, mu podarili cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje.
Posebno zahvalo izrekamo gospodu župniku Antonu Dobrovoljcu in gospodu župniku Janezu Šimencu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem /a lepo zapete žalostinke, trobentaču Tišine, pogrebni službi Vrbančič Andrej, predvsem pa motorističnemu klubu Vaški boysi, ki so v sodelovanju z ostalimi motorističnimi društvi v tako velikem številu pospremili Bojana na njegovi zadnji poti v njegov prerani grob.
Še enkrat iskrena hvala vsem!
Žalujoči: mami Tončka in oče Jože, sestra Danica in brat Emil z družinama ter vsi njegovi
I llihnil je tvoj glas, obstalo je srce,
a ostali so sledovi pridnih rok in spoznanje, da se ne vrneš več.
ZAHVALA
V devetinpetdesetem letu starosti nas je nenadoma zapustila draga žena, mati, mama, tašča, sestra, teta in svakinja
DOROTEJA LOZAR
iz Štude
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem za vso pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Zahvala tudi župniku Janezu Šimencu, PGD Studa, pevcem za občuteno petje in pogrebni službi za organizacijo pogreba.
Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
SLAMNIK -junij 2005
Ponudba meseca
CITROEN C3 prihranek do
700.000 SIT
CITROEN V MENGŠU!
AVTO DETR, d.o.o. Mengeš
Slovenska cesta 66,
1234 MENGEŠ tel.: (01) 7237-313 fax: (01) 7230-297
e-mail: avtodetr@siol.net
KAIRO
INŽENIRING d.o.o. Mengeš
Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic
Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/ 72-30-986, 72-30-987 Fax 01/ 72-38-015
OTELO
Ul E L L n E S 6  C £ E1T E R
PLESnA SOLA
PRJCEtEKJTECAJEV V POnEDELJEK^,
12.9.2005
ČAKAJO VAS DARJLA!
www.mikiples.com
Brezniriova 17. 1B30 Domžale, tel: 01 72 92 727
Uilni mil I   IIJif 1IJilni
ujujuj.otelo.si
SIBON
CENTER ZA TUJE JEZIKE
Vabi k vpisu v tečaje tujih jezikov začetek 3. oktobra 2005
Vpis in informacije od 1. do 30. septembra vsak dan od lOh do 18h, ob ponedeljkih in sredah do 20h.
Ljubljanska 76/11, Domžale, tel.: 01 7220-240, 7220-360 taks: 01 7220-245, 7220-364, e-pošta: sibon@siol.net, sibon.oftice@siol.net
Dobimo se na Verovškovi!
Vabljeni na:
SPOZNAVNI DAN NOVEGA CENTRA PORSCHE Verovškova,
ki bo v petek, 23. 9. 2005 in soboto, 24. 9. 2005
• testne vožnje za vse blagovne znamke
• predstavitev novega Seat LEON-a
• trening varne vožnje Braneta Kuzmiča
Naslednja številka Slamnika izide 30. septembra, zato vaše prispevke pričakujemo do vključno 19. septembra 2005, tako kot
navadno -po elektronski pošti in na disketah.
zaposlimo
MONTERJA PREZRAČEVALNIH NAPRAV stimulativen osebni dohodek
GSM: 041/649-765, Srečko Radulović s.p., Linhartova c. 4., 1234 Mengeš
JE AN S STORE
BREZA CENTER ŠPAR DOMŽALE BUTIK TANJA PRESERJE
1000 SIT
BON OB NAKUPU NAD 10.000 SIT I M C
TEL: 01/7211 683
AVTOSERVIS VODNIK
Anže Vodnik s.p.
AVTOMOBILSKA ZAVAROVANJA
GENERALI
• SERVIS VOZIL • SERVIS KUM • VLEKA VOZIL
• PRIPRAVA VOZIL ZA TEHNIČNI PREGLED
• PREMONTAŽA IN CENTRIRANJE PNEVMATIK
KERSNIKOVA 12, DOMŽALE, Tel.: 01 721 03 61, GSM 041 633 075
CENTER
KAMNIK
RUDOLFA MAISTRA
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Vaibto® k vpS&y v pmgmm®
za pridobitev izobrazbe
TRGOVEC/PRODAJALEC (4. stopnja) in EKONOMSKI TEHNIK (5. stopnja),
se udeležite tečaja tujega jezika (NEM., ANGL, (TAL., FRAN.) aH
različnih RAČUNALNIŠKIH TEČAJEV.
VPIS in INFORMACIJE: od 6. do 23. septembra, od 11h do 16h, torek In četrtek do 17.30. Tel.: 01-830-32-28
AKCIJA - OTVORITVENI POPUSTI
- pri nakupu novega vozila
- na nadomestne dele in dodatno opremo servisne storitve
G00O
Audi
PORSCHE
VEROVŠ KOVA www.porscheverovskova.com
MIKI uživamo celo leto
Mikijcvci smo že nazaj s počitnic, plesnih taborov in priprav in vas že pričakujemo v Mikjevih Plcsalnicah. Uspešna plesna sezona se je za Mikijevce zaključila 18. junija. /. zaključno prireditvijo Melodije morja in sonca v hali Komunalnega centra v Domžalah. Plesni spcklakcl so obiskali navdušenci plesa med njimi tudi starši naših plesalcev, ki so bili krasni navijači. Prireditev je povezoval Konrad Pižom Kondi, ki je nasmejal tako mlade kot starejše, kot presenečenje pa je za vse zbrane nastopila Rc-heka Drcmelj. Družinsko plesno popoldne seje prelevilo v zanimiv plesni večer, ko je na plesišče stopilo kar sto plesalk trebušnega plesa, ki so se pod vodstvom Andreje /anardi in Katarine Bcrvar celo leto polile na treningih v Mikijcvih plcsalnicah, za končni nastop pa so združile znanje in izkušnje in skupaj zaplesale Ples tančic in Ples luči. Če ste zamudili letošnji zaključni plesni spcklakcl, si lahko naslednjega ogledate junija 2006, če pa vam samo ogled ni dovolj in bi radi na takem plesnem spektaklu tudi nastopali, se pridružite naši plesni zgodbi čim prej. Ne odlašajte in se vpišite v kakšnega od Miki plesnih tečajev, kjer boste ob vpisu z malo sreče dobili tudi darilo. Vpisi in tečaji se pričnejo v ponedeljek 12.9. 2005. Če pa imate posebne želje in bi radi trenirali sami in ne v skupini ali pa bi radi imeli trening skupaj s prijatelji, nas pokličite in omogočili vam bomo tudi to. Ce želite odgnati ta dež, ki kvari lepe poletne in jesenske dni, pridite v Mikijovc Plesalnce, kjer je vsak dan sončen in veder. Tukaj vam lahko pričaramo najlepše počitnice, ki trajajo celo leto.
Na vas in vaše želje čakamo Miki predajamo, ki smo so med počitnicami izobraževali vsepovsod po svetu Las Vcgas, Los Angeles, Brno na Češkem, in doma. To znanje bi sedaj radi predali vam, da boste tudi vi tako uživali V plesu kot to počnemo Miki predajamo. Miki plešemo i" Miki uživamo.
Miki osvajamo so letos že osvajali, in sicer na Državnem prvenstvu, ki je bilo 11, junija v Ljubljani v organizaciji Plesne šole Kazina. Odlična Maja Sonc je s točko llorscs ubranil lanskoletni naslov mladinske državne prvakinje. Mikijevki Ana Černivcc in Manca Cucek sta v kategoriji pari prepričljivo zmagali, lakoj za njima pa sta se uvrstila Maja Masclj in Uroš Pavlin, ki sta dokazala, da bosta čez dve leti lahko osvajala najvišja mesta v članski disciplini-Lanskoletne svetovne mladinske prvakinje so na letošnjem državnem prvenstvu v kategoriji shovv male skupine zasedle drugo meslo, konec novembra pa bodo v Riesi v Nemčiji poskusile ubraniti naslov svetovnih prvakinj, Odlično uvrstitev je zasedel mlad plesalec Malic Šuštar, ki seje med solisti uvrstil na tretje mesto. Po zasluženih počitnicah, konce avgusta, so se Miki osvajamo v Kranjski (iori pripravljali na tekmovalno obdobje na skupinskih pripravah, kjer so nabirali kondicijo in osvajali nove plesne gibe pod vodstvom trenerke in koreografinjc Ane Velepič in trenerja in koreografa Blaža (iodca. Mladinska skupina pod vodstvom Blaža (iodca letos brani naslov državnih, svetovnih in svetovnih pokalnih prvakov, zalo so bile njihove priprave še posebej naporne. Državno prvenstvo pionirskih, mladinskih in članskih velikih formacij, si lahko letos ogledale 6, novembra v Ljubljani.
Romana Pahor
SLAMNIK-julij 2005
K-DOM, d.o.o.
Rusjanova ulica 6, IOC Zg. Jarše Telefon: 01/ 7216 876, www.k-dom.si
Odprto: ponedeljek • petek od 8"-11, sobota zaprto
S t   I.    «-*■ «-
• vrtna tekstilna pokrivala AGRO-FLIS
• geotextil za drenaže Ge-dren" *fiC^ /
• geotextil za ceste Gete/
• strešne folije Tay-soii*
• polnila in flisi za tapetnike
• vvolneni filci in polirni koluti
i. iaiea9
(d) REJA PERUTNINE
Stfio Žatjec i.p.
I»t< 041/3*8 2T2
Ali si želite vzrediti piščanca na svojem dvorišču? Potem smo pravi naslov za Vas. Pri nas lahko naročite dan stare piščance ali pa si omislite štiri tedenske. Za vaš vrtiček Vam nudimo kokošji gnoj v vrečah ali razsuto. Na vašo željo Vam naročeno dostavimo.
Oglasite se na Breznikovi cesti v Ihanu (kokošja farma) ali nas pokličite na tel.: 01 724 33 38, gsm.: 031 561 009
- vveishaupt -
gorilniki in ogrevalni sistemi
Ml USTVARJAMO TOPLOTO
VVeishauptov infomobil predstavlja najnovejše ogrevalne sisteme in komponente za ogrevanje individualnih  ali  večdružinskih objektov.
Infomobil bo v soboto, 24. septembra, med 9. in 18. uro, v Domžalah, na parkirišču Mercator centra Domžale.
TOPLO VABLJENI!
www.weishaupt.si
HORMANN
gar&ina ift tTMiu&ni&k® vrata
PRIDITE PO SVOJA VRATA
8 < i
garancij«
V n« ponovljivi saiemski akcip v času sejma MOS od 7.-14. septembra Vam? standardu« dtmeniij« stkdjskiti gara*««* vrat EPU:
"♦ 2375x2000 2375x2125 ~* 2500 x 2000      2500 x 2125
nudimo že za 199.900,00 SIT
Con« čajema (jroiw*nn gmmtnu vnrta flPU |vt)đornwnf mnttv nam. w«edorMn), motnrm po^or menuifo h* » ft % DTJV,
Pooblaščeni prodajalec:
Cesta talcev 10,1230 Domžale ▼ tel: 01 722 88 71, fax: 01 722 88 72, gsm: 04160 28 60, e-mail: radox@siol.net, www.radox.si
mali oglasi
V0D0TERN
Izposojam vrtičkarske stroje: prezra-čevalec trave, motokultivaior, vrtalec za stebre, odpeljem veje in prodam mleti stiropor Praznim greznice. Prodajam prepeličja jajčka. EKO AGRAL, d.o.o. Mob.: 031 787 865
MATEMATIKO za osnovne in srednje Sole instruiram po ugodni ceni. Gsm.: 041 605 391
IIRMAR d.o.o. - strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni Tel : 01 8327 190.041 642 097
INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157, 041 322 571
Računovodske storitve in davčno sve-tov:injc po ugodni ceni nudi računovodski servis PRS NAHTIGAL, do.o. Domžale. GSM 041 732267.
Jahanje konj in ponijev za otroke in popolna oskrba za vašega konja v Domžalah. Mob.: 041 903 610
Podjetje Veppo d.o.o. iz Kamnika (Perovo 30) zaposli monterja vodovodnih instalacij (8 urni delavnik). Zaposlitev je mogoča takoj. Kontaktni osebi, g.Petek in g. Balantič: 041/03164 74 90.
Breda Smolnikar - avtorica knjige »Ko se tam gori olistajo breze« se opravičujem družini Nakrst, predvsem hčeram 1'rančiške Nakrst, za vse v svoji knjigi zapisane neresnice, predvsem pa zaradi blatenja spomina in dobrega imena njihove matere in očeta.
»Na Limbarski gori prodam zazidljivi parceli, primerni za vikend ali stanovanjski objekt. Informacije na gsm: 031 327 115 Milena.«
Brezplačno oddam 160 rabljenih pranih plošč, velikosti 40 x 40 cm. Tel.: 041/752 251
Nudim pomoč v gospodinjstvu, čiščenje, likanje na mojem ali vašem domu, nudim tudi varstvo otrok. Tel.: 031457 156,01/7210 640
iviviu.vodotcrm.ii
Za popolno udobje toplote v vašem domu. Napredna tehnika, sodobna oblika.
za razumno varčne.
De Dietrich^
T    M    I    R    M    I    O    U E
www d»dietricMhermiqi>f) com
Da bo odločitev lažja, smo v
Banki Domžale d.d  skupina NLB
za vas pripravili ugodne kreditne pogoie
TALNI OLJNI IN PLINSKI KOTLI
KONDENZACUSKA PLINSKA PEC VARČUJE ZA VAS!
DOMOPLUS
Plinske naprave od 15 do 50 kW z integrirano flHBB najsodobnejšo kondenzacijsko lehnologiio, ki 'iSaS^^^m
zagotavlja tiho in okolju prijazno delovanje
Izkoristek do 109 %. , BM '- 4?*
Vremensko vodeno regulacija krmili gorilnik, ki se I %< " s svojim modulirnim delovan|em prilagajo trenutni ■ potrebi po toploti, saj deluje v razponu med 20 in 100 % svoje maksimalne moči.
PONUDBA PLINSKIH PECI ZA VSE VRSTE STANOVANJSKIH HIŠ
IZREDNO UGODNO!
1.24-11 FF brezbojlerjo............... 235.555,00 SIT
24 BICII FF + 551 akumuloc. bojler.... 320.075,00 SIT
CITY C0NDENS 1.24 brez bojlerja...... 290.166,00 SIT
C!TY C0NDENS 1.24 + 801 bojler...... 409.045,00 SIT
D0M0LIGHT C0ND. 3.18 +1301 bojler 425.211,00 SIT
■■■■      ■«eP"*3| Organiziromo projekt, montažo, servis! Ugodni krediti!
§ |ji      Zbiramo prednaročilu, za 70% avans nudimo dodatni 5% popust!
ipoštevajo 8,5% DDV za stanovanjsko gradnjo!
IV (0NDINS dobava »»pust • seplemb« 2005
b       Uli ■    SOLARNA TEHNIKA DIETRIS0L ■ ,|Sf
■I          .m Sodobni koleklorji in hranilniki tople vode z vgrajeno
I ,,,                vorčno kondenzatijsko plinsko pečjo.
• ,     v           Sonce greje najceneje
V0D0TERM Radomlje d.o.o., Škrjančevo 8, SI - 1235 Radomlie
Tel.: 00 386 1 722 89 20, 722 74 96, U/hx: 00386 1 72289 19, Emil: vodo1erm.rodomlje@siol nei DELOVNI ČAS: ponedeljek - petek: 7 -19, sobota: 7 -1230
"D top dom
•kupma
sam
- dodatni 20% popust
NA IZBRANE BARVNE TELEVIZORJE PHILIPS, PANASONIC IN GORENJE.
Naslednja številka Slamnika Izide 30. septembra, zato vase prispevke pričakujemo do vključno
10. septembra 2005. tako kot navadno - po elektronski posti In na disketah.
t>€>
#
*
SAM d.o.o. Domžale Preserska cesta 1. 1235 Radomlje PRODAJNI CENTER SAM JARŠE
Preserska cesta 1 Zg. Jarše. 1235 Radomlje tel.: 01/729 88 02; fax: 01/729 88 32
www.sam.si
STREHOVEC dr. Jagoda
Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90
Laserska terapija Radiovizlografija
Ordinacijski čas:
Ponedeljek od 13. -18. ure
Torek od 9.-12. ure
Sreda od 13. -18. ure
Četrtek od 13. -18. ure
Petek od 9.-12. ure
SLAMNIK - maj 200S
94
wd Mercator Center Domžale
Prireditve v septembru 2005
SOBOTA. 1O.9., ob 11. uri
Igrana predstava -... In zopet šolska malica
SREDA, 14.9., od 17. do 19. ure
Otroška ustvarjalna delavnica
SOBOTA, 17.9., ob 11. uri
Zabavna prireditev - Po domače
SREDA, 21.9-, od 17. do 19. ure
Otroška ustvarjalna delavnica
SOBOTA, 24.9., ob 11. uri
Zabavna prireditev - Čarobne besede
SREDA, 28.9., od 17. do 19. ure
Otroška ustvarjalna delavnica
Hipermarket ib^EiJSJSB
ercator
Vabimo Vas v nov
Salon Pohištva v Kranj,
111. Mirka Vadnova 7»
tel.. 04../:.201 I
J?j?/*jfat idi
Ponudba velja od 15. 9. do 1
Prisrčno rabljeni!
V ponudbi Salona pohištvo vam nudimo še dodatne ugodnosti:
• 5 % popust 7.a gotovinsko plačilo ob nakupu nad 20.000 Sil • moJ.nost nakupa na 1*5 obrokov na čeke brez obresti • možnost nakupa na potrošniške kredite in kreditne kartice ' Brezplačen prevoz kupljenega blaga do vhodnih vrat objekta, ki ga navede kupec • Ob koristenju 5 % gotovinskega popust/t ne velja bonitetni sistem Mercator Vika.
HYP0 ALPE-ADRIA-BANK
odpira 24. avgusta 2005 novo poslovalnico v Domžalah
Vsakdo, ki bo do 30. septembra 2005 odprl transakcijski račun v novi poslovalnici Domžale, bo deležen PAKETA UGODNOSTI:
- BREZPLAČNO VODENJE NA NOVO ODPRTEGA TRR-ja
do konca leta 2005
- HYP0net BREZ PRISTOPNINE
- VSE KREDITE S POLOVIČNIMI STROŠKI ODOBRITVE   ,'
in še . -jW    >''""**        . - - *▼
^ A , -