Arheološki vestnik 
(Arh. vest., AV) 39-40, 1988-1989, str. 367-386 
POSOČJE V BRONASTI DOBI 
DRAGO SVOLJŠAK 
Narodni muzej, Prešernova 20, YU-61000 Ljubljana 
Praznina, ki zeva v Posočju na kartah razprostranjenosti bronastodobnih najdišč 
v Sloveniji,2 nas, vajene istovetnosti Posočja s svetolucijsko halštatsko kulturno 
skupino,3 vajene njene ustvarjalne živahnosti in teritorialne ekspanzivnosti, najbrž 
hudo preseneča in nam zastavlja vrsto zanimivih vprašanj. 
Ta so toliko bolj upravičena ob pogledu na zgoščenost bronastodobne poselitve 
na Krasu in tudi v sosednji Furlaniji, v dveh geografskih okoljih, ki v primerjavi s 
Posočjem nimata posebnih prednosti, niti klimatskih, pa tudi ne ekonomskih. Razlog 
Za takšno stanje je povsem preprost - bela lisa v Posočju je posledica slabše 
raziskanosti, nekakšnega ogibanja problemom bronaste dobe, kar ima, vsaj zdi se 
tako, vzgibe v favoriziranju raziskovanj železne dobe na Tolminskem in antike na 
ViPavskem. 
Do sedaj znano bronastodobno gradivo iz Posočja je pravšnji dokaz o absurdnosti 
takega stanja (si. 7). Povečini naključne, največkrat tudi le posamične najdbe 
asovno sicer zapolnjujejo vse stopnje bronaste dobe, vendar so za poglobljena 
razmišljanja o bronasti dobi v Posočju še vse premalo povedne. Izjema sta morda 
epoja iz Grgarja in Šempetra pri Gorici,4 ki pa o naselitveni podobi v Posočju, prvi 
kot livarski zakop, drugi kot votivni depo, ne dajeta prave podobe. Edini načrtni 
Poseg je bilo v preteklosti Marchesettijevo izkopavanje v Turjevi (Kovačevi) jami 
Pri Robiču,5 od koder izvira verjetno najstarejša bronastodobna keramika v Posočju, 
e sodimo po objavi v katalogu razstave Preistoria nell'Udinese (Udine 1981, 51), 
morda celo iz zgodnje bronaste dobe (bronzo antico).' 
plavutasta sekira s Kobariškega stola v Breginjskem kotu (si. 2: l)1 sodi v skupino 
P avutastih sekir z nepoudarjeno peto, značilnih za pozno bronasto dobo (bronzo 
de<jen(e, br. doba D, Ha Al)," kar velja tudi za sekiro iz Hlodiča (Clodig) v Nadiških 
oiinah. Pri sekiri s Kozmeric (si. 2: 2) se zdi, da je peta že ločena, da sodi zato v 
Upino plavutastih sekir s poudarjeno peto (bronzo finale), kar velja še toliko bolj 
a sekiro iz Barnasa (Vernassino) v Beneški Sloveniji. O sekiri iz Bodreža kaj več 
0 Posplošenih sodb o pripadnosti bronasti dobi ni mogoče izreči, skupaj z že 
ko °Ijjenimi Pa tvori zanimivo skupino sekir iz hribovja med Sočo in Nadižo, medtem 
iii V Pre°stalem Posočju zaenkrat še ni. 
Pred Upa Illertissen- oz- njegova bližnja različica (Ha Al/A 2) iz Strmca pod 
A ^delom (si. i) in depo bronastih srpov iz Grgarja, ki sodi prav tako v stopnjo Ha 
p0D°/ne bronaste dobe in je opredeljen kot zakop orodij, namenjenih pretalitvi in 
^Pravilu, sta lahko kažipota na prazgodovinski poti iz Vipavske doline (zveza s 
v GS"m in Furlanijo) mimo gradišča na Sv. Katarini nad Novo Gorico in Gradišča 
ter 'H (odlomki kaštelirske lončevine), preko Banjške planote na Most na Soči 
fteka ^ P° dolini SoCe Cez Prcdel na Koroško. Nekaj mlajši je ob tej poti Tolmin," 
al starejši, v odnosu do obeh opisanih najdb iz stopnje Ha A, pa Most na Soči. 

SI. Is Meč iz Strmca. Bron. 1 : 3. 
Abb. 1: Schwort aus Strmoc. Bronze. 1 ; 

S1- 2: 1 sekira s Kobariškega stola (po C. Marchesettiju), 2 sekira s Kozmeric, 3 nož 
iz Solkana - Gluštarca. Vse bron. 1 = približno 1 : 3; 2-3 = 1 : 3. 
Abb. 2: 1 Beil von Kobariški stol (nach C. Marchesetti), 2 Beil von Kozmerice, 3 Messer aus 
Solkan-Gluštarca. Alles Bronze. 1 = etwa 1 : 3; 2-3 = 1 : 3. 
Prav z Mostom na Soči v gornjem Posočju, na Vipavskem pa z gradišči pri 
Ajdovščini, Gojačah in na Sv. Pavlu nad Vrtovinom, s Kozmacem, pa s Sv. Katarino 
rjad Novo Gorico in nekaterimi dolinskimi najdbami v Solkanu in v Lokah se je 
bistveno zgostila mreža bronastodobnih najdišč v Posočju. Ta nimajo podrobnih 
stratigrafskih razmejitev, vendar pa zavoljo večjih količin lončenine in iz nje 
izhajajočih objektivnih primerjav dajejo možnost in priložnost za dovolj podrobne 
kronološke odločitve in tudi za umevanje nekaterih bivanjskih prv.in. 
Gradivo, gre izključno za lončevino, z omenjenih najdišč, odkrito vse po letu 
65- je, gledano povsem splošno, tipično kaštelirsko, zanj so najboljše in tudi 
ajbližje primerjave na Krasu in v sosednji Furlaniji in še dlje v venetskem prostoru. 
a ročaje različnih tipov - največ je trakastih (Gradišče nad Ajdovščino, t. 3: 13, 
Most na Soči, t. 5: 3; 6: 1, 6) in cevastih (tubularni; Gradišče nad Ajdovščino, t. 
'. l0- 11; Most na Soči, t. 6: 4, 7, 10, 13), za jezičasta prijemala z odtisom ali brez 
^ga (Gradišče nad Ajdovščino, t. 2: 1-4, 6-12; Gojače, t. 3: 1, 7; Most na Soči, t. 
Ce 5- 8. 9, 12), plitve skledice (ciotole carenate) z navzven nagnjenim ustjem in 
l4V^im ročajem na spodnjem, konveksnem delu (Gradišče nad Ajdovščino, t. 1: 13, 
( Most na Soči, t. 5: 4-6, 8, 10), pa za rebrast okras, gladek ali razčlenjen z odtisi 
s adek: Gojače, t. 3: 3, 5; Most na Soči, t. 7: 1; 8: 1-5, 8; razčlenjen: Gojače, t. 3: 
•Gradišče nad Ajdovščino, t. 3: 12, 16-18; Most na Soči, t. 7: 4-6) je obilica 
PUH 'Brjav P° kraških kaštelirjih, na pr. na kaštelirjih Njivice,10 Griža," Slivje,12 v 
kaši v1^' npr' v Pozzuolu13 ali na gradišču Castions di Strada,14 v Posočju pa na 
' /"'hrju Most - Ponte S. Quirino pri Čedadu.18 
in n Prvi p°8led se zdi, da imajo posoška bronastodobna gradišča več sorodnosti 
lone °Zav na Kras in v Furlanijo ter v Benečijo kot pa v Istro. Vsa obravnavana 
Sredevina je po izgledu in po načinu izdelave t. i. kaštelirska, značilna za čas od 
nJe bronaste dobe (bronzo medio) do mlajše bronaste dobe (bronzo recente), torej 
Afhtolom,, 
VMtnlk 369 

0 100cm 
1 r , , "i 1 
SI. 3: Most na Soči. Prerez stojke 1 (S 1). 
Abb. 3: Most na Soči. Querschnitt des Pfostenlochs 1 (S 1). 
Bd Cl, 2 in D po srednjeevropski delitvi. Prav takšno datiranje najdišč v Posočju Pa 
nosi v sebi dvoje pomembnih sporočil: 
- povsem na novo postavlja začetke utrjenih naselbin (gradišč ali kaštelirjev) v 
Posočju najmanj v mlajšo bronasto dobo, če že ne morda na prehod iz srednje 
mlajšo. To zagotovo ne velja za vsa posoška naselja, tako kot tudi vsa kraška v svoji 
koreninah niso bronastodobna."1 Zagotovo pa velja, da so, razen Mosta na Soči -P® 
še tu je med kaštelirsko stopnjo in kulturo žarnih grobišč še nepojasnjena praznin 
- gradišča v Gojačah, nad Ajdovščino, na Sv. Pavlu nad Vrtovinom (slednji je znoV(. 
oživel v zgodnji antiki!) živela le svoj bronastodobni, kaštelirski vek in se ni 
nadaljevala v posoško železno dobo (prim. si. 6); 
- do sedaj nabrana materialna zapuščina vključuje Posočje v okvire še ne povs 
definirane kaštelirske kulture,17 katere matično ozemlje je Istra in tržaško - sežan* ^ 
- goriški Kras, s posebno izrazito izraženo ločnico na prelomu kraške piano e 
Vipavsko dolino. . v 
Že zavoljo tega zemljepisnega pojava ni moč Posočja preprosto vključi^, 
interesno območje kaštelirske bronastodobne kulture, pač pa mu je treba lS ^ 
znotraj nje posebno mesto. Ob upoštevanju kulturno geografske prelomnice ^ 
kaštelirskim Krasom in posoško Vipavsko dolino so za takšno opredelitev Prl 
tudi različnosti pri nastajanju gradišč (to velja tudi za tolminski del P°s° 

Temeljni vzroki za to so drugačne geološke in geomorfološke okoliščine (v primerjavi 
s Krasom in ravninsko Furlanijo) - temeljna značilnost posoških gradišč je, npr., 
hranjenje ene same, pristopne strani. Drugi ločitveni element je odsotnost gomil na 
izpostavljenih kotah, značilnih za pokopavanje v srednji bronasti dobi v Istri, na 
Krasu in v Furlaniji, katerih niz je kot mejnik postavljen prav na severnem obrobju 
Krasa, ki že obvladuje Vipavsko dolino. Pa tudi plitvim skodelicam s cevastim 
ročajem na konveksnem spodnjem delu (t. 1: 13, 14; 5: 4, 6, 8, 10) vsaj med 
objavljenim gradivom iz posoške soseščine ni najti povsem ustreznih primerjav.18 
Te skledice so bile, skupaj z obiljem druge, prav tako za bronzo recente značilne 
lončevine, najdene v izraziti stavbni ruševini na Mostu na Soči (pril. 2), ki je 
Pripadala trem še ohranjenim konstrukcijskim delom bronastodobne stavbe - dvema 
vogalnima stojkama (si. 3, 4) in stojki središčnega podpornika (pril. 1). Njihova lega 
kaže na nepravilen, oglat tloris stavbe, ki so jo sestavljali vogalni stebri in središčni 
Podpornik (si. 5), kar daje misliti na štirikapno streho. V lesenih stenah je bil preplet 
zanesljiv sestavni del, kar zagotavlja ohranjeni glinasti premaz z odtisi lesa. Stavba 
le bila postavljena na teraso, vsekano v breg. Samo ta način priprave stavbišča in 
Pa njegova orientacija spominja na kasnejše železnodobno stavbarstvo v Posočju. 
Med obema zaenkrat še ni stičnih točk, pa čeprav je osrčje posoške železne dobe 
bilo obljudeno tudi v pozni bronasti dobi, v času kulture žarnih grobišč (bronzo 
finale, Ha Al, 2 - Ha B 1-3), kar dovolj prepričljivo ilustrirajo najdbe iz Strmca, 
100cm 
SI. 4: Most na Soči. Prerez stojke 2 (S 2). 
Abb. 4: Most na Soči. Cjuerschnitt des Pfostenlochs 2 (S 2). 

Grgarja, Tolmina in Šempetra pri Gorici. Tudi ta čas se vedno bolj utemeljeno 
uokvirja v novo, zahodnoslovensko, posoško skupino kulture žarnih grobišč. 
To pa je že snov posebne obravnave začetkov železne dobe v Posočju, njenega 
formiranja v KŽG in, to želim še posebej poudariti, razreševanja razmerij s 
kaštelirsko razvojno stopnjo in vzrokov za nenavadno oster prelom na spoju 2. in 1. 
tisočletja pr. Kr.19 
Katalog 
1. Strmec. Od tu hrani Naravoslovni muzej na Dunaju (inv. št. 23738) bronast meč. Najden 
je bil pri obdelavi polja na posestvu Štruklja, Strmec 32. Moser, Mitt. Anthr. Ges. Wien 14, 
1884, 10. O meču prim. C. Marchesetti, I castellieri preistorici di Trieste e della regione Giulia 
(1903) 89, op. 1; K. H. Wagner, Nordtiroler Urnenfelder, Rom.-Germ. Forsch. 15 (1943) 157; S. 
Foltiny, Ein Vollgriffschwert der Urnenfelderzeit von Fumarogo, Provinz Sondrio, v: CiviltU 
del Ferro (1960) 587 s, si. na str. 589: 2 a, b, c (Ha A, B); H. Muller-Karpe, Die Vollgriffschwerter 
der Urnenfelderzeit aus Bayern, Miinch. Beitr. z. Vor- u. Fruhgesch. 6 (1961) 18 (št. 19, Bovec), 
Taf. 16: 3 (bližnja varianta tipa Illertissen, HaAl-A2). Strmec omenja med žarnogrobiščnimi 
najdišči JV Alp S. Gabrovec, v: Praist. jugosl. zem. 4 (1983) karta 3: 13. SI. 1. 
2. Kobariški stol. Naključna najdba bronaste plavutaste sekire. C. Marchesetti, Boli-
Soc. Adr. Sc. Nat. Trieste 15, 1893, 319. Risbo sekire objavlja C. Marchesetti v I castellieri 
preistorici (1903) tav. 11: 14 (palstab di bronzo dal M. Stou presso Sedla). V Arheoloških 
najdiščih Slovenije (1975) 115 je kot najdišče pomotoma navedena Žaga. Prim, še O. Montelius, 
Die vorklassische Chronologie Italiens (1912) T. 9; U. Furlani, II ripostiglio di San Pietro presso 
Gorizia, Trst 1983-1984 (rokopisna disertacija), 38 (plavutasta sekira z nenaznačeno peto, 
mlajša bronasta doba - bronzo recente). SI. 2: 1. 
3. Robič - Kovačeva (Turjeva) jama. Leta 1890 je v jami sondiral C. Marchesetti 
in našel bronastodobno lončevino in bronasto iglo (šivanko). C. Marchesetti, Atti del Museo 
Civico di antichitd in Trieste 8, 1890, 32; isti, Boll. Soc. Adr. Sc. Nat. Trieste 15, 1893, 268; 
isti, I castellieri preistorici (1903) 89 s, op. 3. Prim, še katalog razstave Preistoria nell' Udinese, 
Udine, 16. 3.-3. 5. 1981, 51 in članek F. Bressan v tej št. Arheološkega vestnika. Najdbe hrani 
Museo Friulano di Storia Naturale v Vidmu. 
Robič - Sv. Volar. Na gradišču je leta 1892 našel C. Marchesetti bronastodobno 
lončevino. C. Marchesetti, Boll. Soc. Adr. Sc. Nat. Trieste 14, 1893, 14. Prim še D. Vuga, Robič. 
Var. spom. 17-19/1, 1974, 96. * 
4. Most na Soči. Na parceli št. 21, k. o. Most na Soči, je Goriški muzej (D. Svoljšak' 
leta 1975 raziskal bronastodobno stavbo. D. Svoljšak, Most na Soči, Var. spom. 21, 1977, 184 s 
(zmotna datacija v Ha C). Najdbe hrani Goriški muzej, Nova Gorica, inv. št. P 3350-3933. Izbor 
najdb na t. 3: 17-19; 4; 5; 6; 7 in 8; si. 3-5; pril. 1-2. 
5. Kozmerice. Leta 1915 so pri kopanju strelskih jarkov vojaki našli bronasto plavutasto 
sekiro. Časop. zgod. narodop. 21, 1926, 152. Sekiro hrani Pokrajinski muzej v Ptuju, inv. *>*• 
3729. V inventarni knjigi je v rubriki izvor podatek: Kos Marica, Selo pri Sv. Luciji, 1915-
SI. 2: 2. 
6. Bodrež. Severno od zaselka Loga so pri gradnji ceste našli v kamniti razpoki bronasto 
sekiro in koničasto palico. Mahnič, Mitt. Zentr. Komm. 25, 1899, 145; Arheološka najdišč'1 
Slovenije (1975) 124 (pod Kanal). J. Szombathy, Dnevnik, Btichleiv 50, 1898, 12 in 17. . 
7. Solkan-Gluštarca. V strugi Soče je bil leta 1982 najden bronast nož. D. Svoljšak' 
Nova Gorica - Solkan, Vor. spom. 26, 1984, 203; si. 11. Nož hrani Goriški muzej, Nova Gorica-
inv. št. P 4144. SI. 2: 3. in 
Solkan - Meriševo, Čahlne, Ščedne. Na več mestih na podnožju Sv. Kutari?,e va 
na skalnem rtiču nad cerkvijo je bila najdena t. i. kaštelirska lončevina. D. Svoljšak, No 
Gorica - Solkan, Var. spom. 23, 1981, 226s. > 
8. Šempeter pri Gorici. Leta 1867 je bila na zahodni strani hriba Sv. Marka (227 \ 
najdena več stotov težka zakladna najdba. F. co. Coronini, Antichiti, Atti e Memorie deli »• 
SI. 5: Most na Soči. Poizkus rekonstrukcije bronastodobne stavbe. 
Ahh. 5: Most na Soči. Rekonstruktionsversuch des bronzezeitlichen Gebfludes. 



. Society agraria in Gorizia 22, 5. supplemento, 1867, 22 ss, fig. 9. Najpopolneje U. Furlani, 
II ripostiglio di San Pietro presso Gorizia, Tesi di laurea in protostoria euroasiatica, University 
degli studi di Trieste, 1983-1984 (rokopis; od mlajše bronaste dobe - bronzo recente do 6. stol. 
pr. n. š.). Prim, tudi S. Gabrovec, v: Praist. jugosl. zem. 4 (1983) 79 s; si. 9: 27, 28; karta 4: 1 
(Ha B). 
9. Grgar. Leta 1889 je bilo v Grgarju, v kamnolomu na ledini Podklanc, najdenih 14 
bronastih srpov. Mitt. Zentr. Komm. 16, 1890, 137 s; Mitt. Anthr. Ges. Wien 21, 1891, 11. Srpe 
je objavil U. Furlani, II ripostiglio di Gargaro, Atti Civ. Mus. St. Arte Trieste 8, 1973-1975, 
51 ss. Prim še S. Gabrovec, v: Praist. jugosl. zem. 4 (1983) 75; karta 4: 2 (Ha Al). Srpe hrani 
Museo Provinciale v Gorici (Gorizia), inv. št. 234 MST. 
10. Gojače. V gradišču na ledini Boršt je bila v sondah 4 in 5 ter v sondi 8, izkopani v 
»gomilo« (izkopavanja Goriškega muzeja; T. Knific), leta 1974 najdena bronastodobna lončevi-
na. T. Knific, Gojače, Var. spom. 21, 1977, 283 s. Najdbe hrani Goriški muzej v Novi Gorici, 
inv. št. P 2808-2850. Izbor na t. 3: 1-9. 
5 
t 
— 700 — 
2* 
Is 
Ha B 3 
Iti 
§*8 
tU 
< 
t, 
hI 
i 
l 
f 
ii 
8 s 
li! 
i i H i 
j j t j i j i! ] i j j i j 
.iiniiiiiiiiiij 
! (I 
l 2 w * 
jiiij 
Ma B 2 
Iti 
§*8 
tU 
< 
t, 
hI 
< 
i 
1 
j 
5 
— 1000 -
— 1100 
— 1800 — 
HaBl 
Ha A 9 
Ha A 1 
»D 
tli. 
< 
i 
1 
j 
> 
1 
-4- i- -L J 
• 
BrC 
1 
£| 
§«i 
lis 
... 
— 1900 
H' B 7 
£| 
§«i 
lis 
... 
B. H . 
Hi 
lis 
... 
»Al 
Hi 
i 
iiiil 
B» A 1 
Hi 
i 
iiiil 
i 
JUHI JANBK A 
onu^A 
1000 
i 
JUHI JANBK A 
onu^A 
SI. 6: Časovna razmerja bronastodobnih najdišč v Posočju. 
Abb. 6: Zeitstellung dor bronzezeitlichen Fundstellen im SočagobH-t. 

7: Karta razprostranjenosti bronastodobnih najdifič v Posočju. Pika: posamična 
najdba; krog-pika: naselbina; trikotnik-pika: zaklad. 
Abb. 7: Verbreitungskarte der bronzezeitlichen Fundstellen im Sočagebiet. 
punkt: Einzelfund; Kreis mit Punkt: Siedlung; Dreieck mit Punkt: Dopotfund. 

11. Gojače - Kozmac/ Na prazgodovinskem gradišču je bilo leta 1985 najdene nekaj 
»kaštelirske« lončevine. J. Zavrtanik, Malovše, Var. spom. 28, 1986, 256 s. Leta 1986 je na 
gradišču izvedel manjša zaščitna izkopavanja Zavod za varstvo narave in kulturne dediščine 
Gorica iz Nove Gorice (Z. Harej, Gojače-Kozmac, Var. spom. 29, 1987, 237; druga polovica 
trajanja KŽG). 
12. Sv. Pavel nad Vr t o vin o m. Leta 1966 je bilo odkritih nekaj odlomkov bronastodob-
ne lončevine (sonda 9). D. Svoljšak, Sv. Pavel nad Vrtovinom, Arh. vest. 36, 1985, 220; t. 4: 
57-63; 7: 113; 8: 140. Najdbe hrani Goriški muzej, Nova Gorica, inv. št. P 2199-2202; 2206; 
2207/5, 6, 14; 2238. 
13. Gradišče nad Ajdovščino. Z zaščitnimi izkopavanji (Goriški muzej; D. Svoljšak) 
leta 1966 v dolini z mlako je bilo odkrite obilo bronastodobne lončevine. D. Svoljšak, Gradišče 
nad Ajdovščino, Var. spom. 12, 1969, 82 s. Najdbe hrani Goriški muzej, Nova Gorica, inv. št. 
P 3026-3341. Izbor na t. 1; 2; 3: 10-16. 
14. Loke. Bronastodobna (»kaštelirska«) lončevina je bila najdena na ledinah Pavlini in 
Kolenovca ter na ravnici med novo cesto Nova Gorica-Ajdovščina in pobočjem z vasjo Loke. 
Za Pavline B. Žbona Trkman, Loke, Var. spom. 26, 1984, 235. 
15. Visoko. Na njivah južno od ceste Nova Gorica-Ajdovščina so bili najdeni odlomki 
grobe »kaštelirske« lončevine. D. Svoljšak, Visoko, Var. spom. 28, 1986, 247. Najdbe hrani 
Goriški muzej, Nova Gorica. 
16. Sv. Katarina nad Novo Gorico. D. Svoljšak, Sv. Katarina, Var. spom. 17-19/1. 
1974, 101 s. 
17. Vitovlje - Sv. Peter. V vodovodnem jarku vzhodno od cerkve sv. Petra je bila 
najdena leta 1955 groba prazgodovinska lončevina. Neobjavljeno. Goriški muzej, Nova Gorica, 
inv. št. P 2717/1-3. 
V Posočje (porečje Soče) sodijo še 
18. Velika jama v dolini Arbone (Alberone). Prim, katalog razstave Preistoria nett 
Udinese (1981) 50-52 in karto najdišč na str. 60 (št. 48). 
19. Most - P on te S an Quirin o. R. Gerdol, G. Stacul, II castelliere di Ponte S. Quirino 
presso Cividale, v: I castellieri di Nivize, Monte Grisa, Ponte S. Quirino, Monogr. di Preist. 2 
(1978) 65 ss. 
20. S an Lorenzo Isontino. U. Furlani, Testimonianze storiche ed archeologiche a 
Lucinico, Mossa, San Lorenzo Isontino, Capriva e Medea, Marian e i pais dal Fri&l orients 
Numero unico, 1986, 42 ss; fig. 4, 5 (Ha B). 
21. Hlodič (Clodig), plavutasta sekira z nenaznačeno peto (mlajša bronasta doba-br°n' 
zo recente). F. Anelli, Bronzi preromani del Friuli, Atti deli' Accademia di Udine, 1956, 4'. 
tav. 13: 3. M 
22. Barnas (Vernassino), plavutasta sekira s poudarjeno peto (bronzo recente-fin^'' 
F. Anelli, Bronzi preromani del Friuli, Atti deli' Accademia di Udine, 1956, 39, tav. 13: 4. 
23. Ažla (A z zida), bronast nož z valovitim rezilom (pozna bronasta doba). G. de Pier°' 
II Friuli nella preistoria (1985) 207 (št. 125). 
1 Za risbo in za dovoljenje za objavo se 
zahvaljujem kustosinji Pokrajinskega muzeja 
na Ptuju M. Tomanič-Jevremov. 
2 S. Gabrovec, Jugoistočnoalpska regija, v: 
Praist. jugosl. zem. 4 (1983) 21 ss. 
s Prim. S. Gabrovec, D. Svoljšak, Most na 
Soči (S. Lucia) I, Kat. in monogr. 22 (1983) si. 
15 na str. 22 (upoštevaje popravek za Nemški 
rut, ki je na karti označen previsoko v dolini 
Bače). 
* Za Šempeter pri Gorici prim, v opombi 8 
navedeno delo U. Furlanija. 
1 Boll. Soc. Adr. Sc. Nat. Trieste 13, 1892, 
14; o. c. 15, 1893, 268. 
" Gradivo iz te jame hrani Museo di Storia 
Naturale v Vidmu (Udine, Italija) in je s 
člankom F. Bressan v tej številki Arheološke-
ga vestnika prvič strokovno objavljeno. ,, 
' V Arheoloških najdiščih Slovenije 
115 je kot najdišče navedena Žaga. V '< 
Soc. Adr. Sc. Nat. Trieste 15, 1893, 319,Paade 
Marchesetti pravi: »Appresso a queste sti ^ 
principal i, altre secondarie congiungevi"1 
singole locality tra di loro, salendo 'in° .jj 
pianori piti elevati, come ci fanno fede > g 
trovati a Pecina, a Monte S. Vito, a '-j'^j«, 
Luico e perfino sul varco del Monte 'jel 
ben 1667 metri, che da Sedla nella v«1'* jn 
Natisone, conduce direttamente a ®aAnjj. 
quella dell' Isonzo, e d onde possedo un 
simo palstub di bronzo a piccole alette.« 
na tabli 11: 14 svoje knjige I castellieri v 

istorici (1903) navaja kot mesto najdbe M. 
Stou presso Sedla! 
8 U. Furlani, II ripostiglio di San Pietro 
presso Gorizia, Tesi di laurea (rokopis), Trst 
1983-1984, 38 s. 
8 Prim. D. Svoljšak, Tolmin, Inv. Arch. 
Jug. 18 (Y 169-Y 178) (1974); najstarejši gro-
bovi sodijo v stopnjo Ha B3 po kronologiji B. 
Teržan, N. Trampuž, Prispevek h kronologiji 
svetolucijske skupine, Arh. vest. 24, 1973 
(1975) 419 s in 436. 
10 M. Moretti, Nivize, v: I castellieri di Nivi-
ze, Monte Grisa, Ponte S. Quirino, Monogr. di 
Preist. 2 (1978) 11 ss, fig. 1-10. 
11 Eadem, Monte Grisa: area inferiore, o. c., 
4i ss, fig. 1-7. 
12 G. Stacul, II Castelliere C. Marchesetti 
Presso Slivia, nel Carso triestino (Scavo 1970), 
"»»• S c. Preist. 27/1, 1972, 145 ss. 
13 Pozzuolo del Friuli 1980 - Relazione pre-
liminare (več avtorjev), Atti Civ. Mus. St. Arte 
Trieste 12/1, 1981, 37 ss. 
14 S. Vitri, Alcuni dati recenti sugli insedia-
•nenti protostorici della alta pianura friulana, 
Atti Civ. Mus. St. Arte Trieste, Quaderno 
13/1 (1983) 105 ss. 
p R Gerdol, G. Stacul, II castelliere di 
onte S. Quirino presso Cividale, v: I castellie-
ri di Nivize, Monte Grisa, Ponte S. Quirino, 
Monogr. di Preist. 2 (1978) 65 ss. 
16 A. Cardarelli, Castellieri nel Carso e 
nell'Istria: cronologia degli insediamenti fra 
media eta del bronzo e prima eta del ferro, v: 
Preistoria del Caput Adriae (1983) 87 ss (prim, 
časovno razpredelnico na tav. 23). Prim še V. 
Karouškova-Soper, The Castellieri of Venezia 
Giulia, North-eastern Italy, BAR Internat. 
Ser. 192 (1983). 
17 Prim. S. Gabrovec (op. 2) 46. 
18 Po obliki so jim podobne skodelice iz 
Castions di Strada (S. Vitri [op. 14] fig. 6: 12) 
ali iz Pozzuola del Friuli (op. 13, fig. 9: 3). A. 
Cardarelli, o. c., tav. 19: 47 jih uvršča med 
tipične predmete 2. faze »bronzo recente«, 
vendar so vse brez ročajev (primerek iz Ca-
stions di Strada ima na prelomu ostenja luna-
sto prijemalo). Vse skodelice z Mosta na Soči, 
pa tudi z Gradišča nad Ajdovščino pa imajo 
cevast ročaj; zaradi slabe stojnosti je zelo 
verjetno, da sta bila ročaja dva, nameščena 
simetrično. 
19 Risbe načrtov, lončevine in meča so delo 
Snežane Tecco-Hvala, obe sekiri in nož pa je 
narisala Dragica Knific-Lunder. Obema se 
lepo zahvaljujem. 
DAS SOČAGEBIET IN DER BRONZEZEIT 
Zusammenfassung 
zu den bereits bekannten bronzezeitlichen Fundstellen im Sočagebiet (Strmec, Schwert 
vom Typ IUertissen [Abb. 1), Ha A1/A2; Kobariški stol, Lappenbeil [Abb. 2: 1], Robič-Turjeva 
irma- Keramik der alteren Bronzezeit, Bz Al,2, bronzo antico; Robič-Sv. Volar, bronzezeithche 
£eramik; Kozmerice, Bronzebeil [Abb. 2: 2], Grgar, Depotfund von Bronzesicheln, Ha Al; 
j^mpeter bei Gorica Votivdepotfund, Ha B) kamen in den letzten Jahren neue Fundstellen 
(Z-B. Most na Soči |Taf. 3: 17-19; 4-8], Tolmin, Gojače [Taf. 3: 1-9], Gradišče iiber 
^Jaovščina |Tuf. 1-2; 3: 10-16], Sv. Pavel iiber Vrtovin, Kozmac bei Selo, Solkan [Abb. 2: 3], 
im durch die das Besiedlurigsbild in diesem bisher ziemlich leeren Raum am Rande des 
",e"S)v besiedelten Karstgebiets und Friaul (Abb. 7) nicht nur wesentlich vervollstandigt 
b urde, sondern sie zugleich eine Moglichkeit genauerer chronologischer Bestimmungen und 
BP?,S!^en verstehens ciniger Wohnelemente (das Haus in Most na Soči [Abb. 3-5, Beil. 1-2]) 
BBW&hrleisteten. 
Ca»Pif ne"esten Erkenntnisse wcisen darauf hin, daB auch die Ringwiille im Sočagebiet (als 
astellieri konnon sie nicht bezeichnet werden, da sie sich auBerhalb des klassischen Gebiets 
B,.f Castellieri in Istrien und im Karst befinden, und da sie sich in der lorm und der 
.J'ftigungsart von ihnen unterscheiden; auch war die toponymische Benennung »kaštelir« 
'°Weniseh| im Sočagebiet nicht bekannt) vielleicht bereits am Ende der mittleren Bronzezeit 
brni!2" mt'dio, Bz B C I Abb. 01) im Entstehen waren, zweifellos aber in jUngerer Bronzezeit 
im v 0 recer>te, Bz D), wie sich das in einern guten AusmaB filr die Castellieri m Istrien und 
d"i lUrs,1 (Slivjc, Schicht 6, C" 1440 T 50), sowie auch in Friaul (Ponte S^ Quirino Pozzuolo 
tur H Uli) bl>statigt hat. Das Sočagebiet solite aber auf keinen Fall einfach der Castelhen-Kul-
mittlerei, Bronzezeit angeschlossen werden: vielmehr solite man im Rahmen dieser 
^"»eineii Be/.eichnung die lokalen Besonderheiten anerkennen und die hiesigen Fundstellen 
n° Sočagebiet-Variante der Castellieri-Kultur einschlieBen. DafUr sprechen nicht nur 

einige logische geographische Abgrenzungen, wie z.B. einige sehr klar erscheinende kulturgeo-
graphische Trennbruche zwischen dem Karst mit den Castellieri und dem Vipava-Tal im 
Sočagebiet, oder die Unterschiedlichkeiten im Vergleich mit den Verhaltnissen in der Ebene 
von Friaul, vielmehr bestatigt sich das vor allem in den typologischen Besonderheiten der 
Ringwallgestaltung und in einigen selbstandigen Formen der materiellen Kultur, wo jedoch 
die Elemente und Bestandteile der istrischen und der Karstkultur uberwiegend sind. 
Ahnlich wie im Karstgebiet und in Friaul haben auch im Sočagebiet einige Ringwalle bzw. 
Siedlungen (z.B. Gradišče liber Ajdovščina, Gojače-Boršt, Sv. Pavel fiber Vrtovin) nur ihr 
mittell- und jungbronzezeitliches Leben durchgestanden (Abb. 6), der Kernraum der spateren 
Hallstatt-Kulturgruppe von Sv. Lucija wurde aber auch in der spaten Bronzezeit durch eine 
Kulturgruppe besiedelt (Strmec, Ha Al/2; Tolmin Ha B2/3), die immer fester als die eigenstan-
dige westslowenische oder besser Sočagebiet-Gruppe der Urnenfelderkultur bezeichnet wird 
(nebst den Kulturgruppen von Dobova-Ruše und Ljubljana), und die ununterbrochen in die 
Eisenzeit im Sočagebiet fortgesetzt wurde.