Upravljanje v stanovanjski skupnosti
Upravljanje v stanovanj-ski skupnosti temelji na na-čelih samoupravljanja.
Organi stanovanjske skup-nosti so skupščine stanovanj-ske skupnosti, ki jo izvolijo:
-  delovni ljudje v združe-nem delu - na vsakih 1000 za-poslenih enega delegata, kar znese 60 delegatov,
-  delovni ljudje zaposleni pri občanih prek občinskega sindikalnega   sveta   storitve-nih dejavnosti 1 delegata,
-  stanovalci, samoupravno organizirani v zborih stano-valcev in hišnih svetih, zdru-ženi v krajevnih skupnostih -enega delegata na 1000 stano-valcev, kar znese 35 delega-tov,
-  organizacije   združenega dela, ki pristopijo k samou-pravni stanovanjski skupno-sti izvolijo delegacijo, ki šteje 10 odstotkov od števila   dele-gatskih mest, kar znese 9 de-legatov,
-  delegati družbenopolitič-nih in drugih zainteresiranih organizacij in skupnosti:
vsaka krajevna skupnost enega delegata, to je 8 delega-tov,
občani, ki namensko varču-jejo za stanovanje prek zbora varčevalcev, enega delegata,
občinski sindikalni svet enega delegata,
občinska organizacija Zve-ze sočialistične mladine Slo-venije       enega       delegata,
občinski odbor ZZB NOV enega delegata,
društvo upokojencev enega delegata.
Mandatno dobo, volitve, od-poklic delegatov in druga vprašanja ureja statut stano-vanjske skupnosti.
Skupščina stanovanjske skupnosti voli izvršilni odbor stanovanjske         skupnosti,
predsednika stanovanjske skupnosti, ki jo tudi predstav-lja in njegovega namestnika.
Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti šteje 15 članov. V njem morajo biti zastopani delegati iz vsakega interesnega področja stano-vanjske skupnosti. Izvaja po-litiko in druge odločitve ter sklepe skupščine stanovanj-ske skupnosti.
V prizadevanjih, da bi sa-moupravno stanovanjsko skupnost organizirali tako, da bi lahko uresničili interese delovnih ljudi, je zakon o sa-moupravni         stanovanjski
skupnosti prvotno predvidel posebne samoupravne enote za posamezna področja njene-ga delovanja, in sicer za gradi-tev stanovanj, za gospodarje-nje s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini in za druž-beno pomoč v stanovaniskem gospodarstvu. Zakon o sa-moupravni         stanovanjski
skupnosti je dotedanje samo-stojne solidarnostne sklade prenesel v enote za družbeno
pomoč pri stanovanjski skup-nosti, ki so imele isto vlogo kakor bivši solidarnostni skladi.
Obdobje od 1978 dalje
Vendar pa so izkušnje zad-njih let pokazale, da je eden izmed vzrokov zaostajanja v razvoju samoupravnih od-nosov v stanovanjskem go-spodarstvu tudi, da samo-upravne stanovanjske skup-nosti s svojimi delegati niso zadovoljivo opravljale svoje vloge v širši delegatski osno-vi. Splošne delegacije so bile po svojem sestavu preozke za temeljito in ustvarjalno obravnavaijje stanovanjske politike. S temeljito oceno ra-zmer v samoupravnih stano-vanjskih skupnosti so repu-bliški organi dosegli, da se za stanovanjsko področje obli-kujejo posebne delegacije v TOZD in KS, kar je bilo izpe-ljano v lanskem letu. V okviru posebnih delegacij pa imajo stanovanjske zadiruge, priča-kovalci stanovanj in varčeval-ci zajamčeno mesto za svoje-ga delegata.
Sočasno je skupščina SR Slovenije marca 1978 uskladi-la dosedanji zakon o samou-pravnih stanovanjskih skup-nostih z zakonom o združe-nem delu in pri tem upošteva-
la izkušnje iz dosedanje samo-upravne prakse na tem po-dročju. Bistvena razlika med že opisanim starim in novim zakonom, je, da novi zakon drugače oblikuje stanovanj-ske skupnosti. Odpravljeno je organiziranje treh samou-pravnih enot in določa enotno stanovanjsko skupnost ter dvozborno skupščino, ki jo sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Zbora v bi-stvu sklepata enakopravno na način kot je določeno s sa-moupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravnih stanovanjskih skupnosti in statutom skupnosti.
Zakon pa posebno ureja, da zbor uporabnikov samostojno odloča o družbeni pomoči, določanju stanarin in naje-mnin, prispevkov etažnih lastnikov ter o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Zakon tudi izrecno odreja, da zbor izva-jalcev ne more sodelovati v zadevah, ki se urejajo na osnovi poslovno-tržnih ra-zmerij.
Stanovanjska skupnost opravlja svoje naloge s sred-stvi, ki jih temeljne organiza-cije združenega dela in drugi zavezanci združujejo za kredi-tiranje stanovanjske graditve na podlagi družbenega dogo-vora; s sredstvi obveznega prispevka za družbeno pomoč
v stanovanjskem gospodar-stvu; z delom stanarin od sta-novanj v družbeni lastnini in z delom najemnin za poslovne prostore, ki se združuje v sta-novanjski skupnosti za ure-sničitev programa investicij-sko - vzdrževalnih del in dru-gih večjih posegov na stano-vanjski hišah in stanovanjih; s prostimi sredstvi odpravlje-nega občinskega sklada; ki jih pridobi stanovanjska skup-nost s prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj in s prodajo poslovnih prostorov v stano-vanjskih hišah v družbeni lastnini; posojil organizacij združenega dela in poslovnih bank; obresti od denarnih sredstev stanovanjske skup-nosti; občine, ki jih iz svojega proračuna in drugih skladov nameni za dejavnosti stano-vanjske skupnosti, iz drugih virov, ki jih določa zakon, od-lok občinske skupščine, druž-beni dogovor ali samoupravni sporazum ali pogodba.
Tudi poslovni stroški za de-lovanje stanovanjske skupno-sti se krijejo iz naštetih sred-stev.
Finančni načrt in poslovno poročilo s sklepnim računom mora skupščina stanovanjske skupnosti predložiti ustanovi-teljem, hišnim svetom in kra-jevnim skupnostim ter druž-benopolitičnim organizacijam.
Beta Olup