Uredniški odbor: Rački Viktor — predsednik, Kapela? Albert,; Gornik Slavko, Baurheim Pavle,. Zaletel Adi, dipl. ing. Bakonovič Ivan, Bež-govšek Anton, Kobal Milica,. Ger-hard Jože. — Odbor za. informiranje: Zaletel Adi predsednik, Petrič Vili, Greben Krista, Zorc Miro II., Cigler Janez, Habjan Gize-la, Kirhmajer Rudi, Rački Viktor, Bezgovšek Anton. — Odgovorni urednik: Gerhard Jože. — Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu.. Naslov.: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, -tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO, kemična, grafična in papirna industrija Celje. Leto XV. Hrastnik, 6. 4. 1979 Št. 4 Predsednik ZSS tovariš Vinko Hafner v Steklarni Hrastnik V torek, dne 27. marca je obiskal našo delovno organizacijo predsednik republiške konference Zveze sindikatov Slovenije tovariš Vinko Hafner ter sekretar tovariš Ivan Godec. Najprej sta si v spremstvu predstavnikov naše delovne organizacije ogledala .proizvodnjo in predelavo steklene mase v TOZD 1, TOZD 2 in TOZD 4, ob 9. uri pa je bil organiziran skupen razgovor s predstavniki naše delovne organizacije, zacija pri tem srečuje: to pa je Na razgovoru je bil prisoten tudi predsednik medobčinskega sindikalnega sveta tovariš Vinko Kovačič, predsednik občinskega sindikalnega sveta tovariš Viktor Ramšak, sekretar OK Zveze komunistov Hrastnik, tovariš Marjan Pergar, v. d. direktorja Poslovne skupnosti, direktor DO Steklarne Hrastnik in vodja TOZD, predsednik IOK OOS. in predsedriiki osnovnih; organizacij sindikata, predsedniki delavskih svetov, sekretarji, osnovnih organizacij ZK ih predsedniki 00 ZSMS. Na začetku je namestnik predsednika IOK OOS DO tov. Risto čičič podal kratek pregled stanja in položaja naše delovne organi- Tov. Hafner v spremstvu' pomočnika direktorja za tehnična vprašanja in namestnika predsednika IOK OOS pri ogledu tovarne - zacije, tov. Hafnerja so seznanili z ekonomskim položajem in rezultati poslovanja. Goste je posebej zanimalo, kako je stekla akcija obravnave zaključnih računov. V razpravi sp predstavniki naše delovne organizacije podali mnenje, da so bili materiali strokovnih služb kvalitetni in ustrezno pripravljeni. Vodja.TOZD 1 je pojasnil, da so razpravo zaradi izmenskega- dela in težav v proizvodnji organizirali izven delovnega časa in tako je bila udeležba neustrezna. Ko smo obravnavali ekonomski položaj DO Steklarne. Hrastnik, smo opozorili tudi na težave, s katerimi se delovna organi- predvsem velika podražitev osnovnih surovin. Prav tako pa ima naša DO tudi precejšnje težave pri preskrbi s surovinami, tako da je že obstajala nevarnost, da proizvodnjo ustavimo. Tu se kot problem pojavlja predvsem dobava sode iz Lukavea, slaba pa je tudi preskrba s kremenčevim peskom. Oviro pa predstavlja tudi skrajno počasen prevoz po železnici. Sedanje ekonomsko stanje; gledano v celoti, je rezultat dveh faktorjev: sanacijski: program iz leta 1976 in situacija, ki -je ni bilo mogoče v tako kratkem času v celoti razrešiti. Drugo vprašanje, na katerega so v razgovoru opozorili pa je zasnova nadaljnjega razvoja Steklarne Hrastnik, kako se usmeriti in poiskati boljšo perspektivo ža delovno organizacijo v prihodnosti. Direktor DO je pojasnil, da je za področje priprave tega koncepta že imenovana delovna Skupina. Predvideva Se nadaljnja avtomatizacija proizvodnje na čim višjo možno stopnjo, prav tako pa tudi možnost odpiranja novih dejavnosti, tako na primer izdelavo različnih orodij za potrebe DO, pa tudi ostale zunanje odjemalce, v TOZD 4 — orodjarna s stru-garsko-dzelersko delavnico ter možnost dokončnega kompletira-nja embalažnih izdelkov, tudi s plastičnimi deli. Prav zaradi tega je bila izvedena razširitev sanacijskega programa, dokončno pa bo to področje definirano v letu 1979. Ugotovljeno je bilo, da so v podobnem položaju kot Steklarna Hrastnik, tudi ostale steklarne v Jugoslaviji, razen steklarne v Li-piku in Rogaški Slatini, zaradi njune specifične proizvodnje. Podobno pa je tudi v svetu. Položaj steklarn se je namreč začel slabšati z energetsko krizo v letu 1973, prav zaradi vedno novih podražitev energetskih virov pa je DO v izredno težkem \položaju. Cene naših proizvodov So še na primer povečale za 1,7-krat, surovine in energija pa približno 10-krat. Neurejen pa je tudi odnos med jugoslovanskimi steklarnami, ki se kaže v medsebojni kon- kurenci, dvojnosti asortimanov in podobno. , Prisotni predstavniki delovne organizacije so seznanili tovariša Hafnerja tudi s sistemom nagrajevanja v delovni organizaciji. Dosedanje delo na tem področju nam je že dalo določene zaključke, rezultate, lahko smo ugotovili določene napake. Še v nadalje se bo ta sistem izgrajeval, pripravlja se tudi nov pravilnik, s katerim naj bi zmanjšali vlogo subjektivnega ocenjevanja, prav tako pa se srečujemo s problemom, kako najti primerne kriterije za ocenjevanje opravljanja dela pri delavcih strokovnih služb. Spregovorili smo tudi o sodelovanju med sindikatom in Zvezo komunistov v Steklarni Hrastnik. To vprašanje je bilo tudi te- ma skupnega sestanka predstavnikov sindikata in sekretarjev 00 ZK. Ocenjeno je bilo, da je bilo to sodelovanje na ustrezni ravni; posebno v akciji obravnave zaključnih računov-. Zavedamo se, da imata tako sindikat kot tudi Zveza komunistov iste cilje in tudi dolžnosti za njihovo uresničitev. Napačno pa je vedenje ne- katerih posameznikov, ki želijo osebne spore prenašati na forume. Na skupnem sestanku je bilo tudi ugotovljeno, da se nekateri člani Zveze komunistov premalo zavedajo svojih dolžnosti, čemur pa bomo v bodoče posvetili več pozornosti. Čas tega tovariškega razgovora je vse prehitro minil, ob tako plodni diskusiji, ki se je razvija-(Nadaljevanje na 2. strani) Tov, Hafner v razgovoru s predstavniki DO, ki so mu razkazali proizvodnjo Predsednika ZSS je zanimal proizvodni postopek predelave steklene mase Kako smo poslovali v lelu 1978 Sredi marca 1978 so bili na zborih delovnih ljudi po TOZD in v DSSS sprejeti plani proizvodnje, prodaje, ugotovitve in razdelitve celotnega dohodka in čistega dohodka po TOZD. V teh planih so bile upoštevane spremembe kot nova delitev premoženja, vrnitev pregledalk iz DSSS nazaj v TOZD-1, 2 in 3, ter priklju- S temi zaposlenimi pa smo proizvedli in uskladiščili proiz- čitev TOZD-6 k DSSS. Rezultati poslovanja v letu 1978 so izdelani za vsako temeljno organizacijo posebej in za DO kot celoto. V tem poročilu pa navajamo le najpomembnejše skrajšane podatke. Kot prvi podatek si oglejmo podatke o zaposlenih v rednem delovnem razmerju. vodnjo, ki nam jo prikazuje tabela. Prikaz je izdelan v . tonah. la prejeli neto 14.644,62 din, v letu 1978 pa 17.310,54 din. Če primerjamo dosežene neto prodajne cene, vidimo, da smo dosegli plansko neto prodajno ceno 99,81 %, doseženo neto prodajno ceno za leto 1977 pa presegli za 18,20 °/o. TOZD-1 je prejel za tono prodanega stekla 30.300,44 din, od tega na domačem trgu 38.772,25 din za tono, na tujem trgu pa le 25.663,10 din za tono. Letošnja dosežena cena je 18,27 % višja kot v letu 1977, in 5,29 % od planske cene za leto 1978. TOZD-2 pa je prejel za tono prodanega stekla. .13.408,80 din; , od ' tega _ na domačem _ trgu 13.389,37 din za tono in na tujem trgu 13.563,45 din za tono. Na rezultat poslovanj a . vpliva: ; tudi višina proizvodnega odpadka — loma — steklenih izdelkov. Za leto 1978 je bil planiran lom v višini 20,61 % za TOZD-1 jrf 14,89 % za TOZD-2. Dosegli pa so ga v TOZD-1 v višini 12,17 % in ga tako znižali za 40 % od predvidenega. V TOZD-2 pa je bil dosežen v višini 13,4 % in tako znižan za 10 % v primerjavi s planiranim. Pregled naštetih stroškov za proizvedene steklene izdelke, nam pokaže, da je lastna cena proizvedenega za leto 1978 539.584 tisoč din, kar je za 17,73 % več kot y letu 1977 in 5,39 % več kot smo planirali za leto 1978. Za tono stekla znaša lastna cena proizvodnje 22.260,26 din in je za •42,73-% višja o& lastne cene proizvodnje za leto 1977 in za 29,86 % večja od planirane za leto T57S. " ' N a j pomembne j še . stroške prikazuje naslednja, tabela v tisoč din: TOZD Plan za leto 1978 Stanje 31. 12. 1978 Povprečje Povprečje: planu TOZD-1 762 768 770 101,05 TOZD-2 390 414 420 107,69 TOZD-3 72 73 , 70 97,22 T0ZD4 107 96 102 95,33 TOZD-5 152 158 158 103,95 DSSS 176 185 173 98,30 Skupaj 1,659 1,694 1,693 102,05 TOZD Doseženo v letu 1977 Plan 1978 Doseženo v letu 1978 1 % ;■ 1977 % l planu TOZD-1 TOZD-2 5.774 16.705 5.693 17.696 5.649 18.853 97,84 1 112,86. 99,26 106,56 Skupaj 22.479. 23.389 24.502 109,00 104,76 TOZD-1 TOZD-2 TOZD-3 TOZD-4 TOZD-5 DSSS surovine 12.622 26.800 V istem obdobju pa smo na domačem in tujem trgu prodali na- Če primerjamo proizvedeno in prodano količino stekla, vidimo, da smo v letu 1978 prodali vso proizvodnjo in: znižali, zaloge za 242 ton. Od tega je TOZD-1 znižal zaloge za 67 ton, TOZD-2 pa za 175 ton. Od vseh prodanih količin odpade na izvoz 5.818 ton stekla, za kar smo prejeli 6,720.912,44 dolarja. slednje količine stekla. Prikaz je izdelan v tonah. : S povečanjem cen inozemskim kupcem in zaradi, spremembe tečajev tujih valut, smo pri skupnem izvozu idosegli 25,61 % viš j e cene kot v letu 1977, in 27,11 % več kot smo predvideli v planu za leto 1978. V planu za leto 1978 smo predvideli, da bomo za tono prodanega stekla iztržili 17,342;62 din. V lanskem letu smo za tono stek- pomožni material 11.927 19.934 izdelavni material delavnic- 4.385 2.946 mazut 11.052 20.579 butan 4.800 4.722 električna energija 7.316 6.159 transportne storitve 1.216 583 režijski material 1.906 7.490 prevoz stekla , v državi 616 . -3.910 Prevoz stekla v tujini 4.473 526 4.674 Skupna realizacija stekla na domačem, in tujem trgu je bila dosežena v. višini 428.336 tisoč dinarjev in je za 30..% višja od dosežene v letu 1977 in za 5,60 % od planirane za leto 1978. Če k tej realizaciji dodamo še interno realizacijo med TOZD, realizaci- 45 76 369 3.562 173 794 ' . 381 : 6.370 9 — 270 : 479 644 jo uslug, realizacijo prodanega: materiala . in izredne. dohodke, dobimo celotni prihodek :v višini; 574,349.309,96 din za delovno organizacijo. Po TOZD pa je bil dosežen. celotni prihodek, dohodek in čisti dohodek kot nam ga .prikazuje: tabela: TOZD Doseženo v letu 1977 Plan za 1978 Doseženo v letu 1978 % : • 1977 % : • planu TOZD-1 TOZD-2 5.697 16.583. 5.693 17.696 5.716 19.028 100,32 114,75 100,40 107,53 Skupaj 22.280. 23.389 3! 24.744 111,06 105,80 Predsednik ZSS tovariš Vinko Hafner v Steklarni Hrastnik (Nadaljevanje s L strani) la. Tovariša Hafnerja so pričakovali ob 11. uri tudi na REKU Zasavje.. V svojem zaključku .je. tovariš Vinko Hafner poudaril, da sezno-ra delovna organizacija pri razrešitvi svojih problemov: opirati v pretežni , meri na svoje lastne sile, s poudarjanjem faktorjev, kot dobro gospodarjenje delavcev, racionalnost proizvodnje, izkoriščanje notranjih rezerv itd. Dobro pripravi j eni sestanki, na katere pozivamo: delavce, so. tudi prispevek k njihovemu lastnemu napredku. Sestanki.naj bodo široki, zahtevni, pa tudi smotrni; tako organizirani so namreč tudi prispevek; k boljšim učinkom. Poudaril je pomen pravilno oblikovanega sistema nagrajevanja po delu in informiranja delevcev, kajti čim bolj bodo razviti samoupravni odnosi, tem bolj se bodo tudi delavci mobilizirali za še večja prizadevanja pri napredku kolektiva. Posebej se je pozanimal, tudi za vprašanje ureditve benifieira-ne delovne dobe za natikalke in izpihalke. Pojasnil je, da bo v mesecu aprilu organizirana pri republiškem sindikatu posebna razprava na to temo.: Ko je spregovoril o vlogi sindikata’ v delovni organizaciji, je poudaril, da ne sme biti v obrambo ■nedisciplini, ampak mora organizirati svoje vrste za podporo vodstvu, pri prizadevanjih- za napredek delovne organizacije; Na koncu je podal ugotovitev, da je Steklarna Hrastnik po letih krize dosegla že precejšnje rezultate. 'Izrazil je mnenje, da steklarska mdustrija ni neperspektivna. Trdo delo vseh odgovornih in zaposlenih v delovni organizaciji, opiranje na lastne sile in vključevanje predvsem lastnih naporov pa bodo dali tudi še boljše rezultate. Jasna Kosm TOZD-1 TOZD-2 TOZD-3 TOZD-4 TOZD-5 DSSS Skupaj Celotni prihodek 199.440 256.815 15.653 18.382 50.132 33.927 574.349 Porabljena sredstva 107.994 196.330 8.112 4.231 27.437 16.125 360.229 Dohodek 91.446 60.485 7.541 14.151 22.695 17.802 214.120. Pogodbene obveznosti 4.853 - 9.263 . 77 - 605 ■'740 78 15.616 Zakonske obveznosti 5.799- 3.441 417 738 1.504 1.212 - 13.111 Del za DSSS 9.845 8.892 1.408 1.802 3.510 ’ —f 25.458 Čisti dohodek 7Q.948 38.889 5.639 11.006 16.941 16.512 ;159.935: Za osebne dohodke 62.918 33.916 5.050 9.945 15.327 15.591 142.757' Za stanovanjski prispevek 3.655 2.099- 295 586 L , 903 921 8.459 Regres za prehrano 3.004 1.420 » 226 358 '547 - 5.555- Ostanek čistega dohodka 1.371 ’ 1.454 68 4 117 154 --3.164: .Ves ostanek čistega dohodka pa se po sklepih delavskih svetov. TOZD in DO da v rezervni sklad. V letu 1978 smo ves ostanek čistega . dohodka porabili za rezervni sklad, ki se formira-2,5 % od doseženega^ dohodka. Tako smo pokrili le delno obveznost do rezervnega sklada, nismo pa ustvarili dovolj ostanka Čistega dohodka; da bi si zagotovili sredstva za formiranje sklada skupne porabe in za poravnavo obveznosti po predpisanih samoupravnih sporazumih. Regres, za letni .dopust in regres za prehrano, bomo _ tudi v letu 1979 še naprej pokrivali iz tekočega dohodka doseženega v letu 1979, Katarina Roškar Iz tlela organov upravljanja • Sklepi, ki so bili sprejeti na skupnem zasedanju DS delovne organizacije Steklarne Hrastnik in DS TOZD in DSSS dne 20. 2. 1979 OBRAVNAVA INVENTURE 1978 Popis v počitniških domovih Delegati delavskega sveta DO Steklarne Hrastnik in člani DS TOZD in DSSS so potrdili popis inventure v počitniških domovih Bohinj in Portorož. Ugotovljeno je bilo, da ni viškov, kakor tudi ne manjkov. Zaradi dotrajanosti drobnega inventarja se izvrši -odpis -in sicer: — Počitniški dom Portorož od št. 1 do. 66 . (po priloženem Seznamu) — Počitniški' dom Bohinj od št.-1 do 60. Popis zalog prehrambenih izdelkov v menzi Delegati' delavskega -sveta DO Steklarne Hrastnik in člani DS TOZD in’ DSSS so potrdili popis zalog prehrambenih izdelkov v menzi. Popis nedovršenih investicij Delegati delavskega sveta DO Steklarne Hrastnik in člani DS TOZD in DSSS’ So' potrdili .popis nedovršenih «investicij1-.-v ¿skupni vrednosti 18,487.100,60 din. Delegati delavskega sveta DO Steklarne -HrastMk in"‘ 'člani DS: TOZD in DSSS- so- v zveži- z nedovršenimi- investicijami-sklenili naslednje: 1. Od odgovornih se zahteva,, da se investicija Trafo postaja TP 4 zaključi do meseca maja 1979. 2. Zadolžita se vodja tehničnega sektorja in direktor TOZD, da se zaključi začeta investicija v zmesami. Rok: 1. 9. 1979! 3. Vodja tehničnega sektorja se zadolži, da zagotovi popolno' aktiviranje strojev v TOZD I po sanacijskem programu, in sicer do 1. 9. 1979. Popis gotovine, Znamk in vrednostnih papirjev Delegati delavskega sveta DO Steklarne.,Hrastnik in člani DS TOZD ih DSSS so potrdili popis gotovine; znamk in vrednostnih papirjev na dan 31. 12. 1978. Zaradi izrabljenosti- bonov za prehrano se izvrši odpis v vrednosti 4.451,80 din. Popis obveznosti in terjatev Delegati delavskega sveta DO Steklarne Hrastnik in člani DS TOZD in DSSS so potrdili popis obveznosti in terjatev. izvrši se odpis terjatev,5 ki so manjše od’ 50 dinarjev. Popis osnovnih’sredstev v TOZD in DSSS - ■ Delegati delavskega sveta DO Steklarne- Hrastnik in člani DS TOZD in’ DSSS so potrdili popis osnovnih- -sredstev. Zaradi -neuporabnosti se izvrši odpis naslednj ih ? osnovnih sredstev; Invent* st. Naziv osnovnega- sredstva Nabavna ' Vrednost’ g ’ Gdpišahi del 1. 1. 1978 TOZDI 322 -r Sušilec peska 151.671,05 151.671,03 816 Diesel viličar VD 1500 . 127.746,85 127.746,85 175 Reduktor • 5.202,35 -5.202,35 671 ' ' Avtomatske itehtnice - 3.682,65 3.682,65 521 Diamantna žaga 26.496,30 26.496,30 540 Baterijski viličar VE-600 77.680,50 77.680,50 1160 v Vozički za prevož zmesi. ’. 19.592,50 19.592,50 mali :-(5'komo 1099 Vozički ža prevoz 'zmesi . . . . • 72.486,00 72.486,00 veliki1 (18 kom.) 1150 Ventilatorji za. obeske , . . . 24'IOQJH).. 24.500,00 elektromčftorj em - 509:058,20 509.058,20 TOZD II 374 : : CentrifugalnT -ventilator . - - 6.880,10 6.880,10 1056 i Stro jček-ža 'rezan j e-lepi j en j e 3.886,15 3.886,15 1057 ' Stroj čtek! ža rezanje’ In’ lepi j en j e 3.886,15 '3.886,15 1058 š ■Strojček ža režanje-in lepljenje. 3.886,15 3,886,15 1059 Strojček ža-iezanjeln- lepljenje f» 3.886,15 - 3.886,15- 266 Kalorifer - 3.621,20 ■ 3.621,20 1001 Viličar-—-švedski- BT RSS-10 - • ’ 132-.49_3,40 -132.493,40 158.593,30 158:539,30 TOZD III 162-7 Vrtljivi stoli (3 kom.) 2.836,60 2.836,60 1680 . Aparat za stezanje folij 29.335,20 H 29.335,20 32.171,80 32.171,80 TOZD IV 5.64 - Verižno-dvigalo 3 tone 3.248,45 3.248,45 992 Tirfor dvigalo 3,5 ton 9.495,90 9.495,90 1862 Pnevmatski brusilni stroj 4.354,75 4.354,75 1863 Pnevmatski brusilni stroj - 4.354,75 ' 4.354,75 652 Fotoaparat »Leica« 3.535,50 3.535,50 24.989,35 24.989,35 Invent. št. Naziv osnovnega sredstva - Nabavna vrednost Odpisani del 1. 1. 1978 TOZD V 184 Vrtalni stroj do 40 mm stoječ' 62-, 139,45 62:139,45 191 Priprava za vulkamžiranje 4.713,05 4.713,05 952 Tirfor dvigalo 1,5 tone 5.637,80 5.637,80 877 Merilni transformator 8.144,05 8.144,05 183 Namizni vrtalni -stroj do 13 mm ' 7.064,60 7.064,60 153 •Komandna omarica 23.845,25 23.845,25 941 Vodni filter 15.279,65 15.279,65 1097 . Vodna črpalka CVP-1-14 11.093,05 '11.093,05 223 Namizni vrtalni • stroj MVS 6 mm 4.905,20 4.905,20 908 -Kabel Emo 35 K št. 147 7)594,55 ■7.594,55 1139 Zobčasta črpalka ZP-1 4.418,80 4.418,80 937 é Zidni kalorifer K-50 4.363,25 4.363,25 117 Prevozni kompresor Trudbenik 20.290,15 20.290,15 128 Prevozni .-kompresor Trudbenik 18.209,10 ! 18.209,10 293 -Vakuumska črpalka 28.415:75 28.415,75 464/5 É Kompresor Vittig -z -elektroni. 129:192,65 129.192,65 463/5 ■ Kompresor Vittig 'z elektrom. 129.192,65 129.192,65 730 Gasilska motorka 600-1/min. 3.698,45 8 3.698,45 1036 Aparat M-140 ‘4.804,10 -4.804.10 1036 & Aparat -M-140 - 4.804,10 4.804,1 1830 Lokomotiva 550.121,05 550.121,05 1)047,926,70 1,047-926,70 DSSS Televizor -Portorož 7.835,00 7.835,00 Oprema poč. dohiä Bohinj 43.413,40 43.413,40 Oprema poč. doma Portorož 12.308,00 12.308,00 Miza za namizni'tenis 2.169,20 ’21-69,20 65:725,60 65.725,60 OSNOVNA SREDSTVA SKUPNE PORABE TOZD I Oprema samskega doma TOZD III " 13 ' Diaprojektor ; 5.482,60 5)482,60 14 Fotokamera 3.890,00 _ ! 3.’390,60 8.873)20 8.873,20 DSSS Pralni stroj ZOPAS . 5.760,95 5.760,95 (Portorož) Televizor Panorama 4.087,45_____ 41:087,45 9.848,40 9.848,40 152:895,60 , - 152;895,60 152.895,60 151395,60 PRODANA OSNOVNA SREDSTVA TOZD V Avto prekucnik ' ....- ..../ - Delegati delavškega sveta DO Steklarne Hrastnik ih člani DS TOZD 'iri DSSS šo 'sklenili, da se televizij ski1 aparat s stabilizator-jem, ki je predlagan za' odpis iz počitniškega doma v Bohinju, dodeli Svobodi II—- pevskemu zboru. Televizijski, aparati s stabilizatorjem, ki je tudi-prelagan za odpis, se dodeli---»Brodarskemu društvu« Hrastnik. Radijski aparat, ki. je,- predlagan za odpiSj. se dodeli KŠ ZSMS Steklarne Hrastnik, ko-bodo urejeni prostori DPO v novem u-prSvnfem poslopj u. Vodje TOZD naj poskrbijo, da se nadomestijo vse manjkajoče Délegati delavskega sveta DO Steklarne Hrastnik in člani DS TOZD in DSSS so v zveži s pro- ali: poškodovane evidenčne’ .tablice na osnovnih sredstvih. IO opravljenem delu jé’ potrebno podati poročilo tía delavski svet delovne Oigahizacije. ''Komisija za- ocenitev in odprodajo osnovnih sredstev se zadolži, da v roku 2 mesecev poda poročilo o odstranitvi odpisanih o-snovnih -srédstev. - Komisija- za popis kartonske embalaže Delegati delavskega sveta DO Steklarne Hrastnik in člani DS TOZD in DSSS so potrdili popis kartonske embalaže. Sprejet je bil sklep, da se izvrši odpis kartonske embalaže, in sicer: - 984,00 din 7.723.00 din 1.386,45 din 4.298.00 din 1.098.00 din -15.489,45 din blematiko kartonske embalaže sprejeli naslednje sklepe: (Nadaljevanje na 4. strani) T-17 (za kozarce E 111) kartoni so stari neuporabni 800 kom. E-1102:— kartoni šo neuporabni 9.-000 kom. R-1125 — kartoni so neuporabni 2.760 kom. H-18-K —uhičehi zaradi požara v TOZD II 700 kom. H-21-K — uničeni zaradi požara v TOZD II 200 kam. 13.460 kom. (Nadaljevanje s 3. strani) 1. Vodja skladišča kartonske embalaže se zadolži, da v roku 1 meseca odstrani odpisane kartone iz prostorov skladišča. Poročilo o realizaciji sklepa se mora podati na DS delovne organizacije. 2. Komercialna služba se zadolži, da v zvezi s kartoni firme »Lihtoyler« v roku 1 meseca ugotovi ali se kartoni lahko vrnejo kupcu. Če jih ni mogoče vrniti, se naj izdela predlog za odpis. 3. Nadalje se komercialna služba zadolži, da od dobaviteljev kartonske embalaže zahteva, da obvezno vse kartone dobavljajo na paletah zašrumfirane. 4. Kartoni, ki ne odgovarjajo naročenim normativom, naj se reklamirajo oziroma zavrnejo. 5. Komerciala mora bolje sodelovati s proizvodnjo glede naročanja kartonske embalaže, ker se Ugotavlja, da se naročila duplira-jo, potrebnih kartonov pa ni na razpolago. V zvezi z navedenimi sklepi se mora podati poročilo na delavski svet DO. Popis drobnega inventarja v pisarnah Delegati delavskega sveta DO Steklarne Hrastnik in člani DS TOZD in DSSS so potrdili popis inventarja v pisarnah. Popis gotovih izdelkov Delegati delavskega sveta DO Steklarne Hrastnik in člani DS TOZt) in DSSS so potrdili popis gotovih izdelkov. Delegati delavskega sveta DO Steklarne Hrastnik in člani DS TOZD in DSSS opozarjajo odgovorne v TOZD I, II in III ter vodstvo skladišča gotovih izdelkov, da zahtevajo dosledno odgovornost delavcev, ki so zadolženi za primopredajo izdelkov, da tekoče in dosledno izpolnjujejo »tekoči list«. Popis pomožnega materiala in surovin Delegati delavskega sveta DO Steklarne Hrastnik in člani DS TOZD in DSSS so potrdili popis pomožnega materiala. Izvrši, se odpis pomožnega mar. teriala ni sicer: Kovinski vijaki raznih dimenzij 2.493 kom. 42,60 din Razni elektro material 166.44 kom. 2.746,80 din Brusne plošče raznih dimenzij 138 kom. 3.664,00 din Ležaji raznih dimenzij 588.75 kom. 2.500,85 din PVC vrečke 319.850 kom. 14.680,05 din Odgovorni v TOZD III se zadolži, da se pregledajo odlepke, ki so v skladišču pomožnega materiala. Če so odlepke neuporabne, se naj v letu 1979 poda predlog za odpis. Vodstvo TOZD V se zadolži, da uredi vse potrebno za dokončen prevzem skladišča pomožnega materiala v TOZD V — energetika s ključavničarsko delavnico. Popis nedovršene proizvodnje Delegati delavskega sveta DO Steklarne Hrastnik in člani DS TOZD in DSSS So potrdili popis nedovršene proizvodnje na dan 31. 12. 1978, in sicer: TOZD I 2,177,064,15 din TOZD II 1,857.178,70 din Skupaj 4,034.242,85 din Delegati delavskega sveta DO Steklarne Hrastnik in člani DS TOZD in DSSS so sklenili, da se popis, nedovršene proizvodnje vrši vsake tri (3) mesece. Za popis nedovršene proizvodnje se zadolžijo naslednji člani: TOZD I Adi Perc — predsednik Milka Zorec,#- član Štefka Milevšek —; član Erika Zaletel — član Nada Šuštar — član TOZD II Anton Kreže — predsednik Slavi Vretič S- član Anton Peršič — član TOZD ra Magda Perpar — predsednik Ingrid Meterc — član Jadranka Nesladèk — član Popis sive litine Delegati delavskega sveta DO Steklarne Hrastnik in člani DS TOZD in DSSS so potrdili popis sive litine. Izvrši se odpis modelne litine, ih sicer: 0539 1/2 modela — teža 21,5 kg — 52 kom. = 118 kg 0346 predoblik. — teža 15,5 kg — 4 kom. = 62 kg T 4 str. del — teža 15 kg — 3 kom. = 45 kg Skupaj modelna litina 1.225 kg a 18,55 din — 22.723,75 din Popis drobnega inventarja v TOZD in DSSS Delegati delavskega sveta DO PREJŠNJA VREDNOST Odpisani del 25 % SEDANJA VREDNOST Steklarne Hrastnik in člani DS TOZD in DSSS so potrdili popis drobnega inventarja. 1,108.863,45 din 277.853,95 din 831.009,50 din Za osebe, ki imajo v uporabi o-rodje individualno ali skupinsko v posameznih TOZD in se je pri popisu ugotovil primanjkljaj, se za istega obremenijo in sicer: — za orodje v uporabi do 1 leta se obračuna 1.00 % ' — za orodje v uporabi do 2 let se obračuna 75 % — za orodje v uporabi nad 2 le- -ti se obračuna 50 % Osebe, ki imajo primanjkljaj, se obvestijo o tem sklepu, da so dolžne poravnati določeno vrednost manjkajočega orodja. Vodje TOZD in gospodarsko računski sektor so dolžni, da u-krepajo po tem sklepu. Popis orodja in modelov, izdelanih v lastni režiji in od drugih v TOZD I in II 1 Delegati delavskega sveta DO Steklarne Hrastnik in člani DS TOZD in DSSS so potrdili popis lastni režiji in drugih v TOZD I orodja in modelov, izdelanih v in II, in sicer: TOZD I — Orodje izdelano v lastni režiji — Orodje od drugih TOZD II — Orodje izdelano v lastni režiji — Orodje od drugih rezervni deli 7.488.882.40 din 7.488.882.40 din 5,472.219,00 din 926.441,20 din 6,398.660,20 din Popis gasilskega orodja Delegati delavskega sveta DO Steklarne Hrastnik in člani DS TOZD in DSSS so potrdili popis gasilskega orodja. Tlačne sintetične cevi »C« 90 m Tlačne sintetične cevi »B« S 30 m Navadni ročniki »C« 2 kom. Reševalne konopljene cevi 1 kom. Požarni kavelj 1 kom. Lopate 2 kom. Gumijasti škornji 6 par. Motika za gozdni požar 1 kom. Vedra za vodo 3 kom. Hidrantne omarice 2 kom. Kramp 1 kom. Brentača 1 kom. Ročni gasilni aparat VH 6 kom. Ročni gasilni aparat PH-t-15 9 kom. Ročni gasilni aparat »S« 92 kom. Popis inventarja in opreme CZ in SLO Delegati delavskega sveta DO Steklarne Hrastnik in člani DS TOZD in DSSS so potrdili popis inventarja in opreme CZ in SLO. Delegati delavskega sveta DO Steklarne Hrastnik im člani DS TOZD in DSSS so potrdili popis inventure 1978. S tem se razrešijo vse popisne komisije, razen komisij za popis nedovršene proizvodnje, ki so zadolžene, da vršijo popis vsake tri (3) mesece. Predsednik delavskega sveta Janez Cigler, 1. r. SKLEPI, ki so bili sprejeti na VIII. redni seji delavskega sveta delovne organizacije Steklarne Hrastnik, skupno z delavskimi sveti TOZD in DSSS, dne 28. 2.1979. Pod prvo točko dnevnega reda je bil obravnavan ZAKLJUČNI RAČUN ŽA LETO 1978 ZA TOZD in DO STEKLARNO HRASTNIK. Na podlagi razprave je bil sprejet naslednji SKLEP: Delavski svet DO Steklarne Hrastnik in DS TOZD in DSSS so soglasno potrdili zaključni račun za leto 1978 in ostanek dohodka namenili v rezervnn sklad. Pod drugo točko dnevnega- reda je bil obravnavan predlog za podaljšanje nočnega dela žena in sprejet naslednji SKLEP: Na podlagi soglasja IOK OOS delovne organizacije Steklarne Hrastnik in predhodne obravnave na delavskih svetih TOZD in DSSS, delavski svet potrjuje potrebno število izvršiteljev na delovnih nalogah in opravilih, in sicer: TOZD I — ročna in polavtomatska predelava steklene mase: a) neposredna proizvodnja, b) kontrola kvalitete steklenih izdelkov. TOZD II — avtomatska predelava mase: a) kontrola kvalitete steklenih izdelkov. DSSS — delovna skupnost skupnih služb: a) obrat družbene prehrane, b) kopalnice in sanitarije. Delavski svet delovne organizacije daje vlogo za izdajo soglasja za 394 delavci za tri (3) in štiri (4) izmensko delo. Pod tretjo točko dnevnega reda je bil obravnavan predlog gospodarsko planskega sektorja glede prenosa sredstev amortizi- ranih osnovnih sredstev ter sprejet naslednji SKLEP: I Za odpisana osnovna sredstva, ki nimajo več sedanje vrednosti,! se pa še uporabljajo v proizvod-] nem procesu v vseh TOZD in je obračunana amortizacija po mi-] nimalni stopnji, se ta sredstva’ prenesejo v poslovni sklad. Pod četrto točko dnevnega re-‘ da je bil obravnavan predlog za imenovanje delegatov v enoto Izobraževalne skupnosti, katero tvori Center strokovnih šol Zagorje ob Savi. Sprejet je bil SKLEP: Delavski svet DO in DS TOZD in DSSS so soglasno imenovali dva člana v enoto Izobraževalne skupnosti, , katero vodi Center strokovnih šol Zagorje ob Savi, in sicer: 1. Alojza Janežiča in 2, Ervina Predovnika Pod peto točko dnevnega reda je bil obravnavan predlog za imenovanje delegatov v organe Gospodarske zbornice Slovenije in Medobčinske gospodarske zbornice Trbovlje. Sprejet je bil naslednji SKLEP: Na podlagi soglasja IOS OOS delovne organizacije Steklarne Hrastnik je DS delovne organizacije potrdil predlog o imenovanju članov v organe Medobčinske, gospodarske zbornice Trbovlje. Imenovani so bili naslednji člani: 1. Dipl. pravnik Brane Milino-vič :— direktor DO, 2. ing. Anton Žagar --- vodja TOZD II, 3. Franc Vidovič — v. d. vodje splošno kadrovskega sektorja, upravljanja 4. Adi Zaletel — vodja službe za AOP. V organe Gospodarske zbornice Slovenije pa so bili imenovani naslednji člani: P dipl. ing. Niko Kavšek — vodja TOZD I, 2. ing, Anton Žagar — vodja TOZD II, 3. ing. Karl Dragar — vodja TOZD IV, 4. ing. Jože Tušar — vodja komercialnega sektorja. Predsednik delavskega sveta Cigler Janez, 1. r. * 1 * 3 4 Delavski syet SKLEPI, ki so bili sprejeti na IX. redni seji delavskega sveta delovne organizacije Steklarne Hrastnik, dne 12. 3. 1919. Pod prvo točko dnevnega reda je bil obravnavan predlog kriterijev za izračun dopusta ter sprejet naslednji SKLEP: Delavski svet delovne organizacije Steklarne Hrastnik je potrdil kriterije za izračun dopusta za leto 1979, in sicer: 1. Zahtevnost dela dni — Delavci, ki imajo pri opravljanju delovnih nalog in opravil posebna pooblastila in odgovornosti (individualno poslovodni organ, vodje sektorjev 12 — Delavci, pri katerih je potrebna visoka, višja, srednja in VK izobrazba za opravljanje del in nalog 10 — Delavci, pri katerih je po- trebna KV strokovna izobrazba za opravljanje delovnih nalog in opravil 9 -- Delavci, ki opravljajo Ostale delovne haloge in opravila 8 A ' | H' 2. Delovna doba -— do 5 let — od 5 do 10 let — od 10 do 15. let — od 15 do 20 let od 20 do 25 let — od 25 do 30 let — nad 30 let 3. Vpliv dela in delovne okolice na delavca, telesna in duševna napetost'pri delu — Fizični napor (skupni seštevek točk iz rubrike fizični napori v opisu delovnih nalog in opravil) maksimalno število točk 7,7 a) do 3,5 točk- 1 dan b) od 3,5 do 7,7 točk 2 dni — Psihični napori (psiho-senzorni napori in stiki z ljudmi) maksimalno število točk 6 a) do 1 točke 0 dni b) od 2 do 3 točke 1 dan c) od 3 do 6 točke 2 dni 4. Posebni socialni in zdravstveni pogoji — delavec, delavka-samo- hranilka z otrokom do starosti 10 let 3 dni — za vsakega naslednjega otroka do 10 let 1 dan — delavka, mati z otrokom do starosti 7 let 1 dan — za vsakega naslednjega otroka do 7 let 1 dan — delavci-invalidi 2. in 3. kategorije invalidnost, ki je posledica poklicne bolezni ali nesreče pri delu 2 dni invalidnost, ki je posledica nesreče izven ■ dela ali bolezni 1 dan 5. V skladu z 91. členom Zakona o delovnih razmerjih, ki omogoča, da delavci, ki imajo najmanj 50 let starosti, imajo povečan letni dopust do 5 delovnih dni, glede na delovno dobo v DO, se prizna: Delavci Delavke Dni do 15 let do 10 let 1 od 16- -20 let od 11- -15 let 2 od 21- -25 let od 16- -20 let 3 bd 26- -30 let od 21- -25 let 4 od 31 let dalje od 26 let dalje 5 6. Delavci, ki imajo status invalidne osebe po posebnih predpisih (vojni in vojno mirnodobski) in delavci s telesno okvaro nad 60 %, v obeh primerih. Stopnja invalidnosti v % Dni 60% 2 70% 3 80 % • 4 90 % 5 7. Nočno delo Dni — stalno nočno delo 3 — izmensko nočno delo 2 — več kot 6-mesečno izmensko delo 1 8. Da bi bil izračun dopustov enostavnejši, predlagamo, da se upošteva dejanske delovne dneve po 8 ur s tem, da se odštejejo proste sobote po naslednji predlagani lestvici: Do 20 delovni dni 2 Od 21 do 27 delovnih dni 3 Od 28 do 34 delovni dni 4 Za 35 delovnih dni 5 II. Izredno plačani dopusti do 7 delovnih dni Dni — sklenitev zakonske zveze (v nočni izmeni velja dopust ža prejšnji dan) 1 — rojstvo otroka v zakonski zvezi 2 — za primer smrti' (zakonec, otrok, brat, mati, sestra, oče, posvojenec, očim, mačeha) 3 — za primer smrti, če živijo v skupnem gospodinjstvu: tašča, tast, stari starši 2 — za primer smrti strica, tete, bratranca, sestrične, svaka, svakinje, tasta, tašče, starih staršev 1 — če je delavec oskrbnik pogreba — sorodnik 3 — krvodajalci (na podlagi plana, razen v nujnih primerih) 1 Če dogodek vpade na prost dan, se izredni dopust ne more prenašati. O teh in drugih primerih odloča vodja TOZD, starešina DSSS, v primerih njihove odsotnosti pa oseba, ki jo pooblasti. Delavcem iz drugih republik in pokrajin, ki so oddaljeni op! doma več kot 250 km, se odobri izredni NEPLAČANI dopust za čas, ki ga prebije na vožnji. III. Udeleženci NOB Dni — od leta 1941 5 — bd leta 1942 4 — od leta 1943 3 — od leta 1944 2 — od leta 1945 1 IV. Izredno neplačan do 30 delovnih dni' dopust Delovnih dni — za nego bolnega družinskega člana 30 — za udeležbo na prostovoljnih akcijah, razen MDB do 30 — za poziv organom, ki opravljajo javno službo do 30 — pred odhodom v JLA do 30 — za nujno in opravičeno udeležbo na športnih, kulturnih, in drugih javnih prireditvah do 30 — za strokovno izpopol- njevanje in izobraževanje, kadar delavec nima pravice do nadomestila do 15 — poseben primer o katerem odloča odbor za razmerja iz združenega dela in kadre do 7 V. Odsotnost z nadomestilom, ki je posebej urejena — udeležba na vojaških vajah in vajah CZ in izobraževanje s področja SLO in DS ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj se' iskreno zahvaljujem uslužbenkam in uslužbencem delovne skupnosti skupnih služb, ki so me ob tej priložnosti presenetili z lepim darilom in šopkom. Vaša pozornost me je zelo ganila, darilo pa me bo spomnijalo na vse vas, med katerimi sem preživela toliko delovnih let. Posebej se za izkazano pozornost in darilo zahvaljujem tudi sodelavki Anici Kolenc. Vsem želim pri nadaljnjem delu še obilo uspehov, medsebojnega razumevanja in zadovoljstva. Angela BAJDA — odziv vojaškim organom h katerim so poklicani delavci brez svoje krivde — kadar TOZD ali DSSS napoti delavca na izobraževanju ob delu do 15 dni — udeležba na sestankih samoupravnih organov, DPO in na skupščinah DPS (za čas trajanja sestanka) Pod drugo točko dnevnega reda je DS obravnaval predlog za najetje kredita za nakup opreme za upravno poslopje ter sprejel naslednje SKLEPE: Delavski svet delovne organizacije Steklarne Hrastnik je sklenil, da se zagotovijo sredstva za nakup opreme, in sicer iz'lastnih sredstev TOZD oziroma DO ali z najetjem kreditov pri Ljubljanski banki oziroma pri proizvajalcu opreme. Potrebna sredstva za nakup opreme, tako nepremičnine in premičnine, v upravni zgradbi je zagotoviti v višini 3,900.000,00 din. Nadalje naj se na enak način zagotovijo predvidena sredstva v višini 1,500.000,00 din za nakup opreme za usposobitev jedilnice v isti zgradbi. V zvezi s prejšnjim sklepom' je delavski svet sprejel tudi sklep, da se z» potrebe financiranja nabave opreme najame kredit pri delovni organizaciji »STOL« Kamnik za dobo 3 let s 7X obrestmi. Pod drugo točko dnevnega reda je bil obravnavan tudi predlog za najetje dodatnih sredstev za postavitev pritlične stanovanjske hiše. Sprejet je bil naslednji SKLEP: Delavski svet delovne organizacije Steklarne Hrastnik je sklenil, da se najame dodatna sredstva za postavitev lesene montažne stanovanjske zgradbe, v višini 270.000,00 din, tako da znašajo skupaj odobrena sredstva za ta namen 1,400.000,00 din. Predsednik delavskega sveta Cigler Janez, 1. r. ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem kolektivu TOZD 4 —■ orodjarna s strugarsko-cizel^sko delavnico za izkazano pozornost in prelepo darilo, ki mi bo v trajen in prijeten spomin na leta, ki sem jih preživela med vami. Vsem članom temeljne organizacije želim tudi v‘bodoče čim več in čimbolj še delovne rezultate in uspehe pri delu. W- vida MALIS 10 dni 12 dni 14 dni 16 dni 18 dni 20 dni 22 dni Iz dela občinske skupščine Predsednik skupščine občine Hrastnik je dne 1. marca 1979 sklical 1. izredno skupno zasedanje delegatov- zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Hrastnik, ~ Delegati vseh treh zborov so po določilih statuta občine odločali enakopravno o naslednjih točkah dnevnega reda: — o poročilu o delu zborov skupščine občine Hrastnik | za obdobje april—december 1973 ter programu dela zborov skupščine občine Hrastnik za leto 1979; — o informaciji o poročilu o delu izvršnega sveta skupščine občine Hrastnik za obdobje april —december 1978 ter o predlogu zadev oziroma nalog, iz programa dela izvršnega sveta skupščine občine Hrastnik; — o predlogu resolucije o izvajanju družbenega plana občine Hrastnik za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu . 1979. Delegati zborov občinske .skupščine so sprejeli poročilo o delu zborov skupščine občine Hrastnik za obdobje april—december 1978 v besedilu, kot ga je predložilo predsedstvo skupščine občine in sekretariat skupnih služb skupščine in izvršnega sveta skupščine občine Hrastnik. Poročilo zajema v prvem delu oblikovanje skupščine in določitev delegatskih mest v posameznih zborih skupščine občine Hrastnik, v drugem delu pa so povzete najvažnejše naloge, M jih je opravila občinska skupščina v navedenem obdobju, na področju gospodarstva,, družbenih dejavnosti, krajevnih skupnosti, 1 j udske obrambe, delovanj a delegatskega sistema ter 6 sodelovanju s samoupravnimi, interesnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami. Delegati so se strinjali z mnenjem predlagatelja, da se je skupščina kot celota, posebej pa njen izvršni svet in nekatere-njene komisije, resnično angažirala in s svojimi praktičnimi rešitvami skušala v največji možni -meri pri svojem delu upoštevati obveznosti, ki so tem organom naložene z ustavo in zakonom o združenem delu, pa tudi z vsebino političnih izhodišč družbenopolitičnih organizacij. Kljub ugotovitvi, da je bilo vloženega mnogo truda in da je bila angažiranost posameznih organov dobra, pa so tudi delegati zborov ugotovili, da bi nekatere rešitve lahko po svoji vsebinski zasnovi imele za. posledico še boljše rezultate, če bi jih lahko v praksi dosledno urejali. Ker pa smo na žalost mnogokrat pri dobrih rešitvah in predlogih o-stajali na pol poti, bo zaradi tega nedvomno ena od osnovnih nalog skupščine in njenih organov v tem, da zahtevajo po sprejetju ustreznih zaključkov tudi njihovo dosledno izvršitev v praksi. Delegati zborov občinske skupščine so sprejeli program dela zborov skupščine obline Hrastnik zajeto 1979, v besedilu, kot ga je predložilo predsedstvo skupščine občine Hrastnik. Program je časovno opredeljen na koledarsko leto, čeprav je v njem cela vrsta elementov in pa takih nalog, ki bodo prisotne pri delu skupščine občine Hrastnik ves čas njenega mandata. Menimo, da je pomembno, da je program predloga za sočasnost programiranja dela tudi v republiški" in zvezni skupščini (zvezni zbor), predvsem zaradi uresničevanja temeljnega smotra, da olajšamo delo delegaci jam v temeljnih samoupravnih skupnostih in organizacijah, da olajšamo opredeljevanje delovnih ljudi in občanov v TOZD in v krajevnih skupnostih. Sočasno programiranje dela v zborih republiške skupščine in v zveznem zboru skupščine SFRJ, je pomembno zlasti takrat, kadar mo: ra nastopati občinska skupščina v funkciji konference-delegacij. V ta namen je bil opravljen razgovor med člani predsedstva občinske skupščine in delegatom iz SR Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ, na katerem so biia usklajena nekatera področja, katera se bodo v teku izvajanja programa zborov -občinske skupščine, vklapljala v ta program. Občinska skupščina pa bo vključila v svoj program tudi del nalog iz programa zborov republiške skupščine. V programu je navedeno, da bo potrebno vse dosedanje oblike delovanja skupščinskega delegatskega sistema še nadalje do-polnjevati in iskati nove, še. primernejšo. in učinkovitejše metode dela (obravnava vsebinsko zaokroženi]! sklopov vprašanj, uveljavitev načela zamenljivosti delegatov, podalj šanj e časa za ob ravnavo sejnega, gradiva, kvaliteta pripravljenih gradiv, vprašanje informiranja, sodelovanje s skupščinami SIS ipd.), V programu so zadeve oziroma naloge, ki naj bi jih obravnavah v naslednjem letu,’ opredeljenih po trimesečjih, vsebina nalog oz. zadev iz programa pa so razdeljene na šest poglavij,, im sicer: — teme s področja družbenoekonomskega jn družbenopolitičnega sistema; — zadeve s. področja samoupravnih interesnih skupnosti; — področje informativne dejavnosti; — družbeni dogovori oz. samoupravni sporazumi; . — poročila in informacije; — druge naloge. Delegati so ob obravnavi poročila p delu zborov občinske skupščine -predlagali, da v kolikor bi bilo potrebno k programu dela določneje opredeliti zadeve inna-loge iz programa dela zborov republiške skupščine, katere so že ’ opredeljene v programu za delo izvršnega sveta skupščine občine Hrastnik in se predvidevajo za razpravo na zborih , občinske skupščine, da se sprejme na eni izmed prihodnjih sej dopolnitev (aneks) k navedenemu programu. Delegati zborov občinske skupščine so vzeli na znanje informacij o_ izvršnega sveta skupščine občine Hrastnik o delu tega organa za obdobje april—december 1978 ter o pregledu zadev oz. nalog iz programa dela izvršnega sveta skupščine občine Hrastnik za leto 1979. Poročilo o deiu izvršnega sveta vsebuje šest-poglavij,.in.sicer: — organizacija izvršnega sveta, . njegovih organov in organizacija upravnih organov; — pregled pripravljenih predlogov za sprejem na občinski skupščini; | — opravljene naloge, na področju gospodarstva; — opravljene naloge na področju družbenih dejavnosti, krajevnih skupnosti, ljudske obrambe; ; — delovanje delegatskega sistema, sodelovanje s. samoupravnimi interesnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami; — neizvršene ali delno oprav-Ejene naloge iz sprejetega programa za delo izvršnega-sveta za obdobje junij 1978—julij 1979. V poročilu šo zajete le važnejše naloge iz leta 1978, izvršni svet pa je seveda opravljal še druge naloge iz svoje pris to j nos ti (redno spremljanje gospodarskih in negospodarskih gibanj, spremlja-nje- izvajanja sprejetih dogovorov. in samoupravnih , sporazumov, spremljanje izvajanja zakonov in občinskih predpisov- itd.). Upravni organi pa bodo o svojem delu pripravili posebno poročilo za leto 1978. Pregled zadev oz. nalog iz programa dela izvršnega sveta skupščine občine Hrastnik za leto 1979 pa vsebuje teme, ki se nanašajo na posamezne zadeve oz, naloge, in sicer: — teme s področja družbenoekonomskega in družbenopolitičnega sistema; — zadeve s področja samoupravnih, interesnih skupnosti; področje, normativne dejavnosti; , — družbeni dogovori, o?,, samoupravni sporazumi;,, , — poročila in informacije;. , — druge naloge. Delegati vseh treh zborov so Sprejeli resolucijo o politiki izvajanja družbenega, plana: občine Hrastnik -za obdobje 1976—1980 v letu 1979, v besedilu, kot jo je predložih izvršni svet skupščine občine Hrastnik.. Po sklepu zborov skupščine občine je bil osnutek resolucije poslan v javno razpravo delovnim ljudem v združeno delo, obča-nom v .krajevnih skupnostih, in interesnim skupnostim tpr družbenopolitičnim . organizacijam. Pripombe iz javne razprave so bile v glavnem sprejete ter upoštevane pri pripravi predloga resolucije. Spremembe in dopolnitve so se nanašale na dopolnitev poglavja o problematiki kadrov, dodatno vključitev medobčinsko dogovor j enih investicij, izva j an j e investicij v posodobitev in popravilo obstoječih telesno-kulturnih objektov, natančnejšo opredelitev dejavnosti posameznih TOZD KOP Hrastnik in SKIS, dodatna usmeritev, da je treba doseči dogovor o skupnem pristopu zainteresiranih delovnih organizacij za rekonstrukcijo kamnoloma in koriščenje kapacitet skupne nove betonarne, dopolnitev glede razširitve primarnega telefonske- ga omrežja, o predvidenih lokacijah za individualno gradnjo ter usmerjeno gradnjo domov za samce.- Glede na to,: da je investicija v TKI Hrastnik zajeta v srednjeročnem programu SRS za obdobje 1976—1980 ter da je TKI nosilec planske obveznosti v republiški resoluciji v letu 1979 na področju kemične industrije, predlagatelj ni mogel v celoti osvojiti predlaganega ■ besedila TKI,, ki predvideva enostransko podaljšanje roka izgradnje do leta 1982. Upoštevajoč tudi širši interes pospešitve izgradnje II. faze proizvodnih zmogljivosti natrijevega tripolifosfata, je izvršni svet sprejel novo dopolnitev resoluci-je. v poglavju, ki obravnava investicijo- v tej delovni organizaciji. Delegati so v razpravi izpostavili potrebo po večji odgovornosti delavcev, predvsem članov ZK, v združenem delu, krajevni]! skupnostih in SIS, in sicer na področju sistema samoupravnega družbenega planiranja, zlasti planiranju kadrov, kar zavezuje .tudi - sistem usmerjenega izobraževanja ter pojav, da strokovni-kadri z višjo in visoko, izobrazbo odhajajo in se zaposlujejo na področju negospodarstva, , Na ta način se prekomerno za? posluje administrativni kader, zaradi česar bo potrebno ugotoviti glavne vzroke za takšno stanje ter jih odpraviti. V ta namen . bo potrebno posvetiti več pozornosti okrepitvi kadrovskih;služb v GZD, saj je znano, da je v teh službah najmanjše število zaposlenih,- Delegati so nadalje opozorili, da je za nadaljnji razvoj hrastni-Škega združenega dela izredno pomembna investicijska dejavnost nosilcer' gospodarskega razvoja naše skupnosti (TKI, Rudnik), ter pri tem opozorili, da se z investicijo v TKI . Hrastnik, ki je zajeta v srednjeročnem programu SRS za obdobje 1976—1980. ter dejstvom, da je TKI nosilec planske obveznosti v republiški resoluciji v letu 1979 na področju kemične industrije, zamuja za 3. leta in pol, za kar je potrebno poiskati razloge za takšno stanje. Navedeno bo ugotovila komisija za družbeno-ekonomske odnose pri komiteju OK ZK. Hrastnik, skupaj z izvršnim svetom, na kar . bo o Ugotovitvah obvestila občinsko skupščino. Delegati zbora so bili nadalje obveščeni, da je sicer; akcija sprejemanja zaključnih računov v občini Hrastnik dobro potekala, da. pa bi se morale v zaključnih računih prikazati tudi obveznosti po sprejetih SS oz. DD po posameznih TOZD,'kar bi v mnogih primerih pokazalo drugačne- rezultate, tudi izgube pri posameznih TOZD oz. OZD. Delegati so se v teku razprave dotaknili tudi vprašanja usposobitve orodjarne v Steklarni. S tem v zvezi so bili delegati s strani predstavnika izvršnega sveta obveščeni, da se je izvršni svet skupščine občine Hrastnik vključil v.to akcijo zaradi tega, ker ima Steklarna omenjeno investicijo vključeno v srednjeročnem (Nadaljevanje na 7. strani) VTISI S ČSSR Nasi delavci so letos pozimi prvič letovali v zimskem športnem domu tovarne aluminija Žiar nad 'Hronom na Slovaškem. Od skupno 48 dopustnikov je v času od 23. januarja do 2. februarja in od 2. februarja do 12. februarja 1979 letovalo na Slovaškem 11 članov našega kolektiva, devet je bilo družinskih članov teh delavcev, 28 pa je bilo delavcev iz drugih delovnih organizacij, katerih prijave smo sprejeli, ker ni bilo dovolj prijav med našimi delavci, dogovor pa smo morali izpolniti. In kakšni so vtisi naših dopustnikov, ki so jih prinesli s snežnih poljan Slovaške? Povprašali smo nekaj naših sodelavcev in posredujemo vam njihovo mnenje. Mogoče bodo opogumili še koga, da se bo v naslednjem letu znašel med prijavljenimi. SLOVAŠKA Zakaj ne bi dopustovali enkrat drugače? Čehoslovaška zagotovo ni samo Praga, Karlovy Vary, Bratislava. Čehoslovaška ima še kaj drugega, kar je vredno videti in doživeti. Moj namen je, da vam v kratkem .opišem osrčje Slovaške, kjer ima naš sindikat dobre stike z Aluminijskim kombinatom Žiar na Hronom o menjavi dopustnikov. Kapacitete, ki jih imamo vnji-hovem rekreacijskem centru Do-Bovaly, niso izkoriščene tako kot bi želeli naši gostitelji. Težko je ugotoviti zakaj je temu tako. Mogoče naši zaposleni niso dovolj informirani ali jih moti pot, ki je res dolga 600 km, je pa lahko zelo prijetna in zanimiva, če si jo znamo tako tudi načrtovati. Slovaška je dežela, ki je v marsičem zelo podobna naši Sloveniji. Meri nekaj manj kot 50.000 m2, prebivalstvo je pretežno slovaško in jih je okrog 4,500.000. Interesantno je tudi, da jih živi v tujini 2,500.000, kar je več kot 50 %, Pred vojno je bilo izseljevanje množično, kot tudi pri nas, Za boljši kos kruha so odhajali večinoma v Kanado. Do druge svetovne vojne je imela Slovaška še fevdalno ureditev, industrije je bilo malo, zemlja pa siromašna in še to v rokah tedanje gospode, ki je bila v glavnem iz tujine. Danes si Slovaška utira drugačno pot, ki ni lahka, osebni standard ljudi še kmalu ne bo tak kot je na primer naš, toda imajo nekaj velikih stvari, ki jih pa človek, ko obišče njihovo deželo ne sme- spregledati.: Prva skrb pri njih so otroci in zanje je urejeno tako, da je v zadovoljstvo vseh prizadetih. Družbeni standard pa je poglavje zase, dostopen vsakomur, stane pa zelo malo, v večini primerov pa je to zastonj. Ko človek spozna osnovne stvari o tej deželi, preprostost ljudi in ugotovi, da jezik, ki ga govorijo ni ovira komuniciranja, bo morda začel misliti čisto drugače in tudi odločitev, za tak dopust ne bo več ovira. | Kaj nudi Slovaška dopustniku, ki jo želi obiskati? To sta dve varianti dopusta — zimski in letni. Začel bom z zimo, ki sem jo pred kratkim doživel. Slovaška je poznana, da ji snega nikoli ne manjka, saj kar zadeva njihovih smučišč, ki so vsa vzorno ureje-‘ na in tudi cene so pristopne našemu žepu. Zimski dopust naj bi bil v glavnem namenjen tistim, ki si želijo smučanja ali sankanja, kajti tereni so neposredno' pri hotelu, ki je tudi tako urejen, :da smučarju-nudi vse, kar je za šport potrebno, če se najde sku- IZ DELÀ OBČINSKE SKUPŠČINE (Nadaljevanje s 6. strani) programu razvoja DO, zaradi česar je spobudil njene samoupravne organe, da realizirajo omenjeno nalogo. S tem v zvezi so bili tudi obveščeni, da bo v prihodnjih dneh izdelan ekonomski izračun stroškov, ter posredovan samoupravnim organom omenjene DO v dokončno odločitev. Za realizacijo omenjene investicije bi se seveda namenila, poleg lastne udeležbe DO, tudi sredstva sklada za razvoj novih gospodarskih dejavnosti, investitor. pa bi bila DO Steklarna oz. TOZD IV. - Delegati občinske skupščine so ob zaključku razprave ugotovili še naslednje:, . Da bo potrebna za dosledno realizacijo nalog in ciljev, začrtanih v resoluciji o izvajanju družbenega plana občine Hrastnik za obdobje od 1976—1980 v letu 1979, maksimalna angažiranost vseh ih vsakogar na vseh področjih življenja in dela (delegatska Skupščina, družbenopolitične organizacije, nosilci planiranja ipd.). Da bi to dosegli je vsekakor potrebno spremeniti tudi medsebojne odnose, saj smo lahko prepričani, da prenekatere ideje, zaradi premajhnega sodelovanja propadajo, kar ima za posledico, da gospodarstvo stagnira, zato je potrebno, več resničnega sodelovanja, v skrajnih primerih pa bo potrebno zaostriti odnos do posameznikov, če gre za neizpolnjevanje dogovorjenih ciljev oziroma nalog. Sekretariat skupnih služb skupščine in izvršnega sveta skupščine občine Hrastnik pina smučarjev, ki si želi smučarskih avantur,-nekaj več tveganja, bi jim lahko priporočal goro Chopok, ki je oddaljena od hotela 60 km. Tu imajo, sistem žičnic nad 2000 m višine, ki povezujejo Nizke. Tatre. iz. severne strani s svetovno znano Jasno, z južne pa Srdiečko. Če je lepo vreme, lahko z .vrha Chopoka vidite na SeVeru Poljsko, na jugu pa Madžarsko. Tu je tudi nekaj zelo lepih hotelov z mnogimi turisti. V kolikor bi vas pot zapeljala tja, se ne ustrašite vstopiti, kajti cene so primerne: pivo 4 din, kava 4 din, čaj 2 din, kompletno kosilo 20 din. Letni dopust v Nizkih Tatrah je odvisen predvsem od človeka samega, kako si ga bo uredil, možnosti je veliko, zanimivosti pa nič manj. Dopustnik, ki se bo odločil za ta dopust, naj ga ne skrbi že danes, ko je še doma, kako. bo vse to uredil. V, hotelu Donovaly je naša rojakinja go-' spa Spišakova, ki bo vsakemu posamezniku znala svetovati. V vsaki knjigami pa vam je na voljo dovolj brošur in zvezkov o Slovaški, so zelo poceni in dobro opremljeni tudi z zemljevidi in slikami. Tisti, ki so pač manj zahtevni, bodo lahko kot skupina po dogovoru obiskali razne kraje, se kopali, imeli zunaj pred ho.-, telom piknik itd. Tako' riaj gredo v Nizke; Tatre tisti,- ki si. želi jo aktivnega dopusta,, naj bo to zima ali poletje. Mislim, da vam moram nekaj povedati tudi o bivanju v samem hotelu. Hotel je B kategorije, zelo lep, kar pa. je posebno važno,;' funkcionalno urejen. Šobe so či- lepa, primerna, za krajše in daljše izlete, zrak je čist, rek in potokov je povsod dovolj in kot domačini zatrjujejo, je rib na pretek. Sam hotel je na višini 980 m, zgrajen je bil pred šestimi leti. Osebje, v hotelu je enkratno prijazno, ustrežljivo, .tako da imaš občutek, da si pri njih res. cenjen gost. Organizacija dopusta ! je urejena tako, da cena 1.300 din, ki si jo yplačal za desetdnevni oddih, res ni velika. Povedati moram, da dopustnik ko. pride v ho.-tel, dobi bone tudi posebej za pijačo, organizirajo enodnevni avtobusni; izlet, predzadnji dan skupni banket in ko odhajate, prejmete še. spominsko darilo.. Kako priti na Slovaško ali bolje rečeno v same Nizke Tatre, ni recepta. Poti in smeri je več, odvisno od tega, kaj. si dopustnik želi in v katerem letnem času bo šel na pot. Ceste so kar dobre, nekaj celo odličnih, tako da s te Strani ni bojazni.'Čas potovanja je približno 9 do 10 ur, vseeno katero'varianto boste izbrali. Tisti, ki si želijo še kaj več kot samo vožnjo in primaknejo še en dan dopusta, bi jim priporočal, da potujejo skozi Madžarsko in se med potjo ustavijo v kakem letovišču ob Blatnem jezeru. Tu je mnogo cenenih privatnih prenočišč ali pa tudi hotelov. Cene -niso pretirane,- spali, in zajtrkovali boste že lahko za ca. 80 din. «Zvečer si privoščite v kaki Čardi (gostilni) dobro večerjo in tudi vina. so dobra, kar pa je najvažnejše,- cigani vam bodo z njihovimi vižami naredili večer nepozaben. Zjutraj pa na pot in imeli biste še nekaj časa za ogled Budimpešte, ki jo je vredno videti, ; pa čeprav samo za uro ali dve. » ste, kopalnice. s toplo in hladno vodo in WC. Jedilnica je velika, tako da je za vse dovolj prostora. Klubska soba je podobna lepemu kavarniškemu prostoru, kjer se dobi tudi vsa pijača, kava, cigarete in drugo. Ta prostor lahko gostje koristijo, kadar so pri volji, tudi do jutranjih ur brez bojazni, da bi motili tiste, ki si želijo spanja. Hotel ima tudi svoj bazen s toplo vodo, ki ga gostje lahko koristijo brezplačno. če koga pozimi zanese pot tja brez smuči ali sani, mu jih lahko v hotelu posodijo. Za poleti je na razpolago tudi dovolj športnih rekvizitov. Okolica hotela je zelo Tako torej, pot si boste izbrali sami in ni potrebno; da vam igrajo cigani in pijete vino, ki mu Madžari pravijo bor ali palinko (žganje), toda, če imate priložnost, si pa le na hitro oglejte vsaj staro Pešto, ki je tega vredna. Vrnimo se na Slovaško in poglejmo, kaj je o tej deželi še vredno povedati. Če govorimo ali slišimo o čehoslovaški, potem pomislimo največkrat na pivo, ki je tu nacionalna pijača in se pije ob vseh priložnostih in letnih časih ,je poceni, dovolj ga je in baje 100 vrst, vsa so okusna in vred- (Nadaljevanje na 8. strani) , VTISI S CSSR (Nadaljevanje s 7. strani) na svojega imena. Borovička, to je žganje, ki je na Slovaškem zelo cenjeno in spada v vrsto domačih zdravil, kot pri nas brinjevec. Vina so različna, pač odvisno od okusa. Hrano imajo Slovaki dobro, moram pa pripomniti, da gotove jedi tudi sladkajo, kar našemu okusu ne odgovarja, toda v hotelih in restavracijah s tem človek nima problemov, samo če zna prav naročiti, kaj želi in kako naj mu pripravijo hrano. Slaščice pa znajo narediti in tudi receptov jim ne zmanjka. Kaj se izplača kupiti? Res ne bi znal svetovati, so pač različni okusi. Spominke imajo lepe: les, keramika, steklo. Domača obrt je razširjena, uporabljajo poceni materiale kot so slama, žica, črepinje itd. Nekaj je za vsakega, toda mi nismo prišli na Slovaško za to, da bi za vsako ceno morali kupovati. Spoznajmo deželo in ljudi in prepričan sem, da bo sleherni bogatejši za eno čudovito doživetje. Morda mi bo kdo očital, da sem to deželo hvalil bolj kot ji gre, naj mi pač oprosti, napisal sem tako, kot sem jo doživel sam. Ko sem se poslavljal, sem imel najlepše občutke in bodite prepričani, da nisem bil osamljen. To kar sem napisal ni veliko, je pa oris nam bližnjih, ljudi in dežele, ki bi nam Slovencem morala pomeniti gotovo nekaj več. Franc Klenovšek SPOMINI NA SLOVAŠKO Dva meseca bo, odkar sem se vrnil z zimskih počitnic, ki smo jih preživeli v slovaškem zimskem centru Donovaly. Deset dni prijetnega smučanja po zelo ugodni ceni nam je omogočil sindikat naše delovne organizacije. Donovaly leži v Nizkih Tatrah v bližini Banske Bistrice. Skozi njega drži glavna slovaška magistrala. Vas leži na prelazu na višini okrog 1.000 m in kraj je zelo dostopen zaradi dobrih cestnih povezav. V drugi skupini, s katero sem letoval na Češkem tudi sam, nas je bilo iz Steklarne 10, ostali pa so bili iz drugih hrastniških kolektivov. V hotelu so poleg nas letovali tudi delavci iz tovarne Emo Celje, ki so prav tako navezali stike š to tovarno aluminija Žiar nad Hronom. O naših 10-dnevnih počitnicah bi lahko napisal marsikaj pohvalnega, v svojem sestavku pa se bom dotaknil le nekaterih stvari. Hotel je zelo prijeten in prostoren. Na razpolago je pokriti bazen, manjša telovadnica, klubski prostori in ob taki razporeditvi najde vedno vsak nekaj zase. Hrana je bila za naš okus v začetku malce presladka, vendar se je z dogovorom kmalu vse uredilo. Postrežba je bila odlična in hitra in bi bila lahko za zgled marsikateremu našemu gostinskemu delavcu. Smučišča v neposredni bližini hotela so nam omogočila, da smo se smučali resnično več kot dovolj, k temu pa je pripomoglo tudi lepo vreme. Vrst pri vlečnicah, za razliko od slovenskih smučišč, ne poznajo. Z EMO avtobusom smo si šli ogledat tudi smučarska tekmovanja za-svetovni pokal v Jasno. Seveda smo tam navijali za Križaja in Stenmarka, onadva pa se nam nista izneverila in sta dosegla odlične uspehe. Bili smo med najglasnejšimi navijači. Domačini-gostitelji so nam pripravili izlet na Chopok, to je največje in najvišje ležeče smučišče v Nizkih Tatrah. Zimovanje na Slovaškem v Do-novaly mi je ostala v lepem in prijetnem spominu. Če bo mogoče, naslednje leto gremo ponovno zimovat v ta prijeten kraj. Boris Učesanek 1 j Ali si se morda odločil? OZD STEKLARNA HRASTNIK TE VABI OZD Steklarna Hrastnik spada med večje steklarne, tako v naši domovini kot v svetu. Po dohodku in številu zaposlenih pa med srednja podjetja. Trenutno je zaposlenih več kot ena tretjina vseh zaposlenih v okviru Hrastnika. Skoraj vsak drugi občan si je zagotovil svojo socialno varnost v STEKLARNI HRASTNIK. Razvoj podjetja je nihal tako, kot je značilno za vsa podjetja v Zasavju. Nastanek steklarne Hrastnik pa sega daleč nazaj. Skoraj pred 120 leti so začeli taliti steklo in izdelovati steklene izdelke v naši dolini. Od začetka, ko so poznali le lesene modele za posamezne oblike izdelkov, pa obstaja danes samostojna TOZD v okviru OZD STEKLARNE HRASTNIK, ki izdeluje izključno samo modele za potrebe redne proizvodnje. Steklarna Hrastnik proizvaja predvsem razs veti javno, gostinsko in drobno embalažno steklo. Steklarna Hrastnik je naredila izreden skok v svojem razvoju po letu 1959, ko je pričela z rekonstrukcijo starih obratov. Danes obsegajo njeni proizvodni prostori nad 10.000 kvadratnih metrov površin. Steklarno Hrastnik sestavlja 5 TOZD in DSSS. Steklarna Hrastnik ima svoja počitniška doma v Portorožu in v Bohinju. Prav tako ima svoj rekreacijski prostor na Savi. Člani naše delovne skupnosti se udeležujejo letnih športnih iger proizvajalcev stekla Jugoslavije. KAKŠEN POKLIC LAHKO PRIDOBIŠ? — STEKLARSKA STROKA — krogličar, strojni steklar; ;— KOVINSKA STROKA — strugar, rezkalec, kopirni rezkalec, orodjar, cizeler, klepar in ključavničar, ključavničar v avtomatski proizvodnji; — ELEKTRO STROKA — elektrikar, elektromehanik, instrumentarec; :i— LESNA STROKA — lesostrugar in modelni mizar. šolanje traja 3 leta. Učenci L in TL letnika imajo razen cizeler j a teoretični in praktični pouk v Centru strokovnih šol v Zagorju ob Savi, III letnik pa že na delovnem mestu v delovni organizaciji. UGODNOSTI, KI VAM JIH NUDI STEKLARNA 1. V času . šolanja prejemajo učenci mesečne nagrade. Nagrade so deljene na stalni in gibljivi del, višina pa je odvisna od uspeha tako pri praktičnem kot teoretičnem pouku. Stalni del nagrade znaša mesečno: 1.116 din za I. letnik 1.395 din za II. letnik 1.674 din za III. letnik Gibljivi del nagrade pa je vezan na študijsko pogodbo, višina' pa lahko doseže 70 °/o stalne nagrade. 2. Učenci prejemajo vsako novo šolsko leto delovno obleko in vsa potrebna zaščitna sredstva. 3. Učencu Se pbvrne tisti del stroškov prevoza, ki presega 100 dinarjev. 4. Zdravniški pregled pred šolanjem in pred sklenitvijo razmerja iz združenega dela plača podjetje. 5. Učenci imajo pravico do regresov pri družbeni prehrani (malici) in nadomestilo za letni dopust. 6. Učenci so zdravstveno in nezgodno zavarovani. KAJ PO KONČANEM ŠOLANJU? Po uspešno zaključenem šolanju in opravljenem zaključnem izpitu pridobijo učenci izobrazbo kvalificiranega delavca ustrezne stroke oziroma poklica. Vsem je zagotovljeno ustrezno delovno mesto. S pomočjo podjetja (šolnina, štipendija, plačan .dopust itd.) pa ima vsak realne možnosti za nadaljevanje šolanja in dopolnilnega izobraževanja. ZA SPREJEM V UČNO RAZMERJE MORATE PREDLOŽITI: 1. Prošnjo za sprejem v učno razmerje 2. Zaključno spričevalo 8. razreda osnovne šole 3. Izpis iz rojstne matične knjige 4. Za poklic strojnega steklarja in krogličar j a zadostuje nedovršena osnovna šola. KADROVSKA ŠTIPENDIJA — strojni tehnik 7 PROSTA UČNA MESTA cizeler io klepar 1 elektrikar 3 ročni pihalec 15 ključavničar 3 strojni klepar 15 elektromehanik 2 krogličar 20 ZADNJI ROK ZA PRIJAVO JE 30. 5. 1979 ČE SE BOSTE ODLOČILI ZA UČNO RAZMERJE V STEKLARNI HRASTNIK oddajte svojo prijavo — PROŠNJO V KADROVSKI SLUŽBI STEKLARNE HRASTNIK. Lahko pa se osebno zglasite, nudimo pa .tudi informacije po telefonu 814-622, interno 53 in 56; ODLOČITE SE — PRIČAKUJEMO VAS! OZD STEKLARNA HRASTNIK HRASTNIK ara© (Nadaljevanje iz prejšnje številke) TAJNIŠKO POROČILO Tajnik društva tov. Jože Franko-vič je poročal, da je stanje članstva v IGD Steklarne Hrastnik z dne 31. 12. 1978'-lij 46 aktivnih članov operativcev. V letu 1978 smo sprejeli v naše vrste 5 novih članov, od katerih so štirje položili izpit za izprašanega gasilca ter se lahko vključujejo v vse akcije. Iz društva je bil izključen 1 član zaradi neobiskovanja vaj. • V tekočem letu smo prejeli več dopisov in zapisnikov sej občinske Svoje poročilo je podal tudi taj-g nik društva Jože Frankovih | gasilske zveze Hrastnik, sej štaba foperative, vabil sosednjih društev in organizacij itd. i Vse dopise in zapisnike smo ob-j? ravnavali ter po potrebi takoj od-i govorili oz. poslali zahtevane po-1' datke. raj katastrofalni in gredo v milijardne škode, .zato nam je primer Ljubljanska tovarna Rog in vidimo, da je v vsakem primeru povzročitelj požara človek. Zato moramo tudi v letošnjem letu največ pozornosti posvetiti preventivi in znanju uporabljati gasilna sredstva in rokovanje z ročnimi gasilnimi aparati. Gasilci vidimo le takrat našo uspešnost in beležimo uspeh, če ne beležimo nobenih požarnih škod. Kar se tiče tekmovanja, so vaši fantje na tekmovanju dosegli lep rezultat saj, če je ena desetina sposobna izvesti trodelni napad v 70 sekundah, je to odličen rezultat in od prvega mesta pa do sredine , j e morda le kakih 6 točk razlike, kar pa vemo, da ni veliko, zato ste lahko glede tekmovalnih rezultatov povsem zadovoljni. Vaš občni zbor bi pozdravil še v imenu' gasilskega društva Rudnik in bi želel še več sodelovanja med društvi in veliko skupnih uspehov. Roman Špacapan: Velikokrat smo že govorili o vodnih rezervar-jih in zalogi vode za gašenje v tovarni, a narejenega še iz te strani ni bilo nič. V tovarni nam primanjkuje vode, v primeru kakšnega požara pa v tovarni nimamo nobenega črpališča, kjer bi bilo dovolj vode na zalogi za gašenje požara ali ža primer, če teče katera od banj, kar je že bil primer in videli smo hidranti so za to pre-mali. Zato bi bilo treba enkrat za vselej ta problem vode rešiti in ga urediti, da bi bilo za primer katerega koli požara dovolj vode v tovarni in se nam ne bi bilo treba bati, da nam vode zmanjka. Janko Kavzar: Delal se je v lanskem letu že načrt za postavitev stabilnega cevovoda od reke Save pa do Steklarne, kako in do kam smo s tem prišli bi morda več povedal tov. Rudi Kirhmajer, ki je na tem tudi veliko delal - in je s tem najbolje seznanjen. RAZPRAVA PO POROČILIH Darko Majcen: Najprej bi pozdravil vaš občni zbor v imenu OGZ Hrastnik in bi vam čestital k uspehu, ki ste ga. dosegli v društvu in mislim, da je to že uspeh, če v celotnem letu 1978 niste imeli nobenega večjega požara in, če ni požara tudi ni škode, zato je to za nas gasilce .velik uspeh. Če samo pogledamo leto 1978 v republiškem merilu, vidimo da so bili le 4 veliki požari, ki pa so bili' sko- Sil Ä /pr P||: -• w,. Jppp gill [i P a .-' ä§i UH 1 $ Jk Rudi Kirhmajer: Ge v, tovarni pride do požara in če je to manjši požar to hitro pogasimo. V primeru, da pride do večjega požara in kot smo že omenili, v tovarni nimamo zadostnih količin vode, smo prisiljeni vodo črpati iz reke Save, kajti potok, ki teče zraven tovarne ne nudi zadostne ■ količine vode in tudi ta voda ni uporabna za gašenje. Preden dobimo vodo iz Save do tovarne in napeljemo cevi traja to 20 minut, če pa bi prišlo do požara ponoči in, če je vmes le. malo panike traja to 40 minut, takrat pa se ogenj že tako razplamti, da ponavadi že ni več kaj ža-gasiti. Kot smo rekli v hidrantih ni dovolj pritiska in, če pride do ■ požara v 7 nadstropju skladišča, smo tudi skoraj ¿,nemoč-ni. Zato smo lani poklicali iz tovarne Pastor strokovnjaka, da bi nam napravil proračun za Sprinkler naprave na ostrešju TOZD II. in stabilni .cevovod od Save do tovarne :bi "potem imel tam montiran en elektromotor in enega ha diesel za črpanje.vode iz Save in problem z vodo bi bil rešen, pa tudi zastran strehe bi bili brez skrbi; ker1 vemo, da-je tam streha zelo mastna in do požara pride lahko vsak trenutek. Darko Majcen je pozdravil občni zbor v imenu OGZ Hrastnik ter jim čestital za usepšno delo v letu 1978 ; Predračun za to bi znašal 500 starih milijonov din. in to brez gradbenih del, kar je pa za našo tovarno glede na njen položaj za sedaj nemogoče/ da bi to financi- rala. Vodovod od Save do tovarne pa bi moral imeti, kajti še enkrat poudarjam, da za nas gasilce je voda še zmeraj prvo in osnovno sredstvo za gašenje in brez nje je nemogoče pričeti kakršno koli akcijo. Na tem projektu se sedaj še dela in upam, da se bo tudi nekaj, naredilo. Ing. Jože Guzaj: Kar se tiče del na stabilnem cevovodu od Save do tovarne tu je treba vložiti mnogo del in pa sredstev, če bi naša DO hotela to izpeljati sama. Mislim, da bi morali za ta plan stopiti v stik z TKI, da bi sofinancirali ta projekt, da bi si streoške delili obe DO saj bi potrebovale ta vodovod tako TKI kot mi in da bi v letu 1979 ta sredstva zagotovili, saj vodo sedaj res nujno potrebujemo, ker sedaj se nam tudi že bližajo dela za dovod novega plina, kateri pa zopet poveča požarno nevarnost. Vsi vemo, ko se nam je vžgala streha v TOZD II, da smo imeli srečo, da je bil požar hitro lokaliziran in da ni bilo prevelike - gmotne. škode. V etaže skladišča pa z 4 atm. pritiska res ne moremo gasiti in sploh, če je tu še sušno obdobje,'ko že tako primanjkuje vode vsepovsod. Zato je treba ta dela v letošnjem letu še bolj pospešiti., S službo varstva pri delu pa smo naredili sporazum glede odlaganja in shranjevanja odpadnega olja v kontejnerja za odlaganje olja, da ne bo več sodov po tovarni, kar pa vam 'bosta 'podrobneje obrazložila naša varnostnika. Iz skladišča pomožnega materiala smo odstranili vse vnetljive te-,kocine, pline in nevarne snovi, glede olja pa bo v letu 1979 del tega problema tudi urejenega. V letu 1-978 pa smo imeli srečo in večjega požara nismo imeli, kar pa je predvsem odraz dobrega dela na preventivnem področju. Janko Kavzar: Iz obrazložitve ing. Guzaj a, vidimo, da sam cevovod;, od Save do Steklarne, ne bi bil tako drag in upam, da bomo letos res pristopili k temu, da ta, projekt realiziramo. Kako pa je s kontejnerji za odpadno, olje. . Slišali smo,, da- gre v tak kontejner 6 ton odpadnega olja. ... Ing. Aleksander Sivec: Ugotovili smo kritično stanje v obratih ih delo z. vnetljivimi snovmi, katerih pa je po celi DO veliko in pogostokrat ljudje, ki delajo s temi snovmi niso o njih dovolj poučeni in seznanjeni. Prva stvar, ki smo jo predvideli je program dela po TOZD in to preventiva, teorija in praksa, uporaba ročnih gasilnih 'aparatov za gašenje začetnih po-žarov, tako da delavce teoretično in praktično seznanimo z osnovnim delom tj. gašenjem in da vsak delavec ob praktičnem prikazu sam aktivira aparat in z njim .tudi gasi, tako da ga bo potem, če bo res potrebno, znal pravilno uporabiti. Druga stvar, ki smo Si jo zadali je bila rešitev .nevarnih in vnetljivih snovi. Imeli smo razgovore in posvetovanja s strokovnjaki iz Razvojnega centra v Celju in sklenili smo, da bomo nabavili enega ali dva kontejnera za odpadno olje, "kar naj bi se v letošnjem letu realiziralo in problem glede odlaganja olja rešilo. Izdelati se bo moral tudi proračun zajetja vode. vodne zavese na strehi TOZD II ih pri pretakališču mazuta bi se morala urediti stabilna Sprinkler na-, prava na peno, seveda pa so za to potrebna velika sredstva, pred-, vsem p a . razumevanj e s Strani vodstva podjetja. Urediti je treba tudi dežurno gasilsko službo v tovarni. Vsi vemo, da mora za to delo biti usposobljena oseba,- strokovno izobražena, predvsem pa je za to delo treba’ dobiti mlad kader. Mi vsi vemo, da pa tega pri nas nimamo in ko smo poslali naše ljudi, ki to delo sedaj opravljajo na zdravniški; pregled smo videli, da tudi zdravstveno niso sposobni za to delo. S tem ne bi hotel" prizadeti starejših, ki verni da so strokovno "sposobni, saj so že vrste let na teh delovnih mestih, ampak če so zdravstveno nesposobni in ko je treba pri intervenciji izvesti prvi udar, mora biti.ga-gasilec hiter, okreten in gibčen, kar pa je lahko le zdrav človek in lovati. Vemo pa, da pri nas, če ni pritiska, tudi ne dosežemo efekta in ta dežurna služba, se . mora tudi" enkrat urediti. V imenu službe varstva pri de-' lu se vam za vabilo lepo zahvaljujem, vam pa želim še veliko uspehov v naprej in skupnega delovanja. Dominik Knap: Vidim, da je gasilstvo pri nas Od lanske konference pa do letošnjega občnega zbo-ia zelo napredovalo in vidni so uspehi ter prizadevanja za večjo, požarno varnost. Se pred leti smo se za preventivo v tovarni borili in opozarjali samo mi gasilci, sedaj vidim, da tudi vodje TOZD veliko bolj posvečajo preventivi, kar je korak k boljšemu izpolnjevanju požarnovarnostnega načrta. V letošnjem jubileju 50-letnici našega društva sem pripravljen še naprej voditi tekmovalno desetino. Morali bomo malo prej pričeti z vajami. Imam tudi prijatelja, z katerim sva bila skupaj v šoli, ki je sedaj poveljnik gasilskega društva. To društvo 'dela posebno vajo z lestvami, na katerih so menda edini v Sloveniji. Če se strinjate, bi jih ob jubileju povabili na sodelovanje ih bi nam demonstrirali ta prikaz vaj z lestvami! Direktor — dipl. pravnik Branko Milinovič: Najprej bi se vam lepo zahvalil .za vabilo na vaš občni zbor. Iz poročil sem slišal, da je bilo vaše delo plodno, da je IGD (Nadaljevanje na 10. strani) Direktor DO dipl. pravnik Branko Milinovič pozdravlja navzoče gasilce IGD Steklarne Občni zbor IGO Steklarna (Nadaljevanje z 9. strani) bilo zelo, delavno; v. preteklem letu in da smo. na požarno varnostnem področju le dosegli nekaj vidnih uspehov. Kar pa se tiče • požarne varnosti v TOZD. vem, da je kritična in se strinjam s poročilom vašega poveljnika. Vsi mi se moramo zavzemati, da to situacijo izboljšamo, da našo DO še bolj zavarujemo in mislim, da bo z naše strani dovolj razumevanja za požarno varnost saj v to nas-silijo predpisi, katerih se bomo tudi dosledno-držali in-jih še v naprej izpolnjevali. Zahvaljujem Se vam za vaše délo in želim, da bo tudi letos tako uspešno in plodno kot je- hilo v preteklem letu. Glede 50-letnice obstoja vašega društva, se morate na- ta jubilej pripraviti; pomoč morate iskati pri družbenopolitičnih organizacijah, ki so vam pripravljene pomagati, da-bo vse steklo po planu, ki ste si-ga zadali. Naše-delo bo šlo še v-naprej' tako kot to- zahtevajo predpisi in moramo ga še bolj vestno 'izpolnjevati, ter ne smemo popustiti, da bi nam propadlo to kar smo na požarno varnostnem področju že dosegli in mislim, da ne bomo' prišli-nikoli v tako situacijo ih;-težavo', ha-jih ne bi mogli premostiti. ■ »Rudi Kirhmajer: Rad bi vam dal še eno; poj asnilo . k današnj emu občnemu zboru. Današnji občni zbor bo potekal predvsem delovno. Mir!vedno»:povedñmo na naš občni zbor tudi vse naše stare- člane in veterane. Na-,občnih zborih ponavadi i podeljuj emo -.pohvale-, ib» odlikovanja; kar pa» danes ne bomo, ker. smo--.sklenili,', da vsa'odlikova- ljati v celjsko, bolnišnico.. Avto je bil še dokaj primitiven, ni imel ležišča za bolnika; toda mi smo se znašli, v avto smo nastlali slame, jo prekrili z rjuho in nanjo položili bolnika. Tako smo bili ob enem tudi na pomoč zdravstveni - službi. Kmalu za tem pa smo kupili nov .avto in nadaljevali smo z našim delom in pomagali vsem, kdor je to potreboval. Povedati moram, da smo bili takrat v društvu delavni Vsi,-da smo vsi enako delali in tako smo tudi prišli na zeleno vejo. Martin Pfeifer: Da takrat-je bilo čisto drugače, kot.pa je.danes. Leta 1-939 smo dobili potem res pravi rešilni avto Sukaterim smo potem vozili bolnike in z njim dežurali. Seveda smo te usluge delali brezplačno in nismo zato zahtevali nobenega dinarja. Takrat smo žrtvovali vse proste ure in- dneve, da smo. prispevali k boljšemu- delov-vanju tega‘ našega društva. V jmeiiu TO OO sindikata je pozdravil- občni zbor tov. Risto Čičič: Pozdravljam vaš občni zbor v imenu IO OO Sindikata- in moram vas pohvaliti; ker - ste veliki entuzija-šti. Vse vaše delo, ki ga opravljate-temelji ; na prostovoljni; bazi, skrbite--za varnost v naši DO. Iz poročil smo slišali, kako se v podjetju - neodgovorno obnašamo, da se na prepovedanih mestih. kadi in-da je veliko mest, ki so onesnažena in da je povsod polito odpadnih snovi, ki so požarno nevarne in. spadajo na kak drug za to določen prostor. Sam nisem član vašega društva in nisem seznanjen z vsemi problemi z.katerimi sev vašem.. društvu .. borita,. . vem pa, da opravljate humano, in koristno de» ® j a f lete-S : podelimo;'; oh našem-jubileju 50-le.tnici. j Toliko ; -vobvestilo, ida ne bi bil kdo zaradi tega, ker ni dane^ ¡prajelkodlikpvaitja nžalj en, < Ladko Cestniki Reasletos« pote-, kaže 50-leto . obstoj a našega- društva.;. rSpojmnjamt-ses-ae' zelo. dobro našega začetka..kako Smo.kupili v Colju, star . avto za potrebe gasilskega š društva ter - *;• njim tdežu-rali-v-Hrastpikn. P-ovedati vam moram; da. takrat v-celeimZasavju niso;. imeli -šb;. nobenega > avtomobila in -ta avto je bil ponos našega društva- Kmalu, p o tistem smo. imeli že primer, da smo. naleteli na bolnika, ki, ga je bilo. potrebno prepe- lo, -kar -je vdobro-. naše celotne DO. Zato -vas^-je'treba--podpreti in vam pri vašem delu -pomagati. -Ob vaši obletnih!, ki jo boste-letos pripra-vilip pa-če boste-'kaj-potrebovali se obrnite-na ;nas-in mi smo vam pri-pr-avljsni-pomagati. Zoran Klemen: ,Ob. koncu se zahvaljujem-. vsem. delegatom sosednjih.društev. in. zveze . kakor tudi članom -. in. veteranom ter. gostom ža .polnoštevilni ‘ obisk, tov. direktorja,.pa, prosim, . ,da (Sprejmei DO pokroviteljstvo, ohprazno.vanju 50-letnice,.obstoja, in delovanja našega. društva. Aktiv novinarjev Zasavja USTANOVNA SKUPŠČINA V TRBOVLJAH V sredo, dne 28. marca 1979 je bila v Trbvoljah ustanovna skupščina aktiva novinarjev, ki so jo v svojem novosprejetem pravilniku opredelili kot Revirski aktiv novinarjev. . Skupščine se je udeležil tudi predsednik republiškega odbora sindikata za obveščanje tov. Boštjan Pirc in predstavnik Društva novinarjev Slovenije tov. Igor Longyka. Pobudo za ustanovitev tega aktiva je podal Revirski komite ZKS. V uvodu je o delu in pripravah iniciativnega odbora spregovoril vodja, tega .odbora tov. Jože Guna, predstavnik uredniškega odbora glasila OZD Rudis Inženiring iz Trbovelj. Poudaril je pomen dobrega, pravilnega in pravočasnega informiranja tako delavcev v združenem delu, kot tudi občanov. Glavna naloga aktiva je skrbeti za napredek in razvoj novinarstva’ v Revirjih, utrjevanje in : poglabljanje njihovega. idejrib-političnega in strokovnega; znanja;; vključitev aktiva v sistem informiranja v Zasavju, prizade-, vanje,za.njegovo^poglobitev, doseči tudi redno izmenjavo glasil med uredništvi OZD, kakor tudi analizirati dosedanjo učinkovitost in raven glasil,, ki shajajo. V. aktivu naj bi se .mjegovi;-člani seznanili.zt informačijamh-kakor naj bi. si tudi izmenjavali izkušnje pri. delu na tem tako pomembnem področju. V razpravi so vsi prisotni pozdravih to;, obliko povezovanja novinarjev, .urednikov glasil v združenem delu. Podobna je bila tudi- ugotovitev, da -je s strani družbenopolitičnih .organizacij premalo podpore’ problematiki obveščanja,, izdajanja informacij: in glasil, premalo je tudi vključevanja le-teh pri delu v uredniških odborih. Na sedanji stopnji dejavnosti informiranja še zaostaja za samoupravnimi potrebami delavcev. Ko smo.pregledali informacijo p številu in načinu izdajanja glasil, ali drugih oblik informacij organizacij združenega dela v Zasavju, smo ugotovili, da je bilo precej glasil, ki so bila na solidni ravni, izhajala so vrstoTet, potem pa; so nekatere OD to obliko posredovanja, informacij delavcem,. opustile. Vse prevečkrat je izdajatije‘'glasil vezano le iia posameznike, ko pa teh ni več, delo zamre, obuditi glasilo znova pa je precej težko in povezano z različnimi zaviralnimi dejavniki, kot npr. s težavami, kako znova prodreti' iz mislijo, da je takšna oblika obveščanja delavcev potrebna, če smo jo že enkrat opustili. Razlogom, ki> privedejo do nihanja, kriz ali celo prenehanja izhajanja glasila, bi se morali veliko; bolj posvečati in j ih.poskušati tudi razreševati..Znova je bil izrečen1 predlog o potrebi' izdajanja ; osrednjega revirskega. časo-pisa, ki bi bil za vse revirske občine^ kljub temu,' da bi se ob njegovi"; realizaciji odprla številna vprašanja,;;, pomembna i pridobitev. Na tem sestanku ;je bil sprejet tudi pravilnik; aktiva revirskih novinarjev, kot. tudi kodeks novinarjev Jugoslavije> pravilnik o sprejemanju v članstvo društva novinarjev Slovenije - h* u statut društva novinarjev Slovenije. Za uresničitev in vodenje zastavljenih nalog aktiva je bil- ime» novam izvršni odbor aktiva,- in sicer: Jože Grma — predsednik ter člani: Milan Vidic, Janko Savšek, Ervin MateŠiž, Jože' Gefhafd, Tine 'Lenarčič, Rudi Špan. Jasna Kosim OBVESTILO - Vse upravičence otroškega -dodatka ponovno obvešča-mo, da si uredijo svojo dokurnentacijovkadrovskislužbi, rok je . že potekel, vsak posameznik kr tega ne bo storil si bo sam kriv, če mu bo dodatek? ustavi jen. « . . .Kadrovska ■ služba -ZAHVALA ' Ob boleči izgubi dragega moža, očeta: imdedka MIHE KOMATA ; ’se iskreno zahvaljujemo vsem svojcem, prijateljem to znan| .c’emr ki.so nam v najtežjih trenutkih; stali 'Ob- Strani in nam podlagali. Posebno še zahvaljujemoTovarišuMirku Rotoča| nu in nam nepoznanim tovarišem, terNčtriMagdi Sukljič za Takojšnjo pomoč ha kraju nesreče;'Iskrena hvala dr. Bredi Urbančevi za nudeno pomoč. Zahvaljujemo Se govornikom a še posebno predstavniku hrastniških. godb, ki so- orisali lili pokojnika, hvala tudi hrastaiškim'godbam in pevdern Svoj .bode. II za žalostihke ter vsem, ki'so.: dragega Miho' spremi ljah v. takoTvelikem .šieyilu na njegovi zadnji poti'ria;'dolsko; pokopališče. * 1 žalujoči: žena Matilda, hčerka'Zdenka z družino, sestra Lojzka z družino in ostalo sorodstvo. K. Z. Upokojili so se Jožefa Rajer Dne 15.' marca 1979 je bila upokojena tudi tovarišica Jožefa Rajer, čistilka modelov v TOZD 1. Rodila, .se. je 1. februarja 1924 v Brezovici, v občini Mirna, v šte- vilni kmečki družini, kjer je bilo skupaj osem otrok; Njeno otroštvo je bilo skromno, botrovalo mu je pomanjkanje in revščina velike družine.... Prvič se je tov. Jožefa zaposlila leta 1950 v Domžalah, v tovarni klobukov Univerza!. Kljub precejšnjemu uspehu pri delu, ki jo je tudi veselilo, jo je premagalo domotožje, tako se je po letu iri pol vrnila domov- k staršem. Tako je pomagala doma; na kmetiji, dokler je ni leta 1955 dokončno,, zapustila in ' tako prispela, ,v_ Hrastnik. Dne 2. septembra 1955 je začela delati v Steklarni Hrastnik, kjer je ostala vse do svoje upokojitve. -- Spominja se, da je tisti-prvi-te-den opravljala nočno delo. Nekaj več kot eno leto je bila odnašal-ka stekla, potem pa je nekaj časa delala tudi-kot skladiščna delavka v skladišču gotovih iz,del;, krov. Zdravje je tov. Pepci .začelo* nagajati že zelo zgodaj. Zato. jV bila po vrnitvi; iz zdravilišča prestavljena na delovnd mesto .čistilke modelov v TOZD 1, to delo pa je opravljala tudi vse do svoje upokojitve. Svoje delo .je rada opravljala in prav težave z zdravjem so bile "tiste, zaradi katerih , si je želela upokojitve, počitka. Tudi tovarišici Pepci želimo, da bi še dolga-leta svoje upokojitve preživela V zadovoljstvu, v ..čini | boljšem' zdravju. Karti, Grčar 28. februarja je bil starostno upokojen naš sodelavec —stek-s-ki mojster Kar K : Grčar, rojen 17. 3. 1927 v Toplicah. Zagorje ob Savi, v stari steklarski družini. Po končani osnovni šoli se Je Karli, tako ,kot večina njegovih: vrstnikov, takoj- zaposlil, že. 9. 4., 1941 je prestopil prvič prag Steklarne Hrastnik, N j egovcr prvo - delovno mesto je bilo odnašalec stekla, že pol leta zatem je napredoval v krogličarja v brigadi svojega očeta, dve leti pozneje pa za pomočnika v isti brigadi. Po odsluženju kadrovskega roka se je Karli ponovno zaposlil v Steklarni Hrastnik, vendar le za kratek čas. Z dekretom je bil namreč premeščen v tovarno papirja Radeče za personalnega referenta. To delo je opravljal nekaj več kot eno leto, nakar se je ponovno vrnil v Steklarno. V letu 1959 se je po sklepu tovarniškega komiteja Zveze komunistov tovariš Karli Grčar vpisal v srednjo politično šolo pri Centralnem komiteju ZKS v Ljubljani. Po vrnitvi iz politične šole je bil zaradi kadrovskih potreb imenovan za tajnika občinskega sindikalnega sveta, po izteku man- -data pa se je ponovno vrnil v naš kolektiv, v katerem je ;ostal vse do svoje upokojitve, r V všem tem času je bil izredno aktiven, še posebno takoj po Osvoboditvi naše domovine, ko je od leta 1945 pa do, vstopa v- -JLA opravljal funkcijo sekretarja SKOJ. V poznejših letih je bil predsednik upravnega odbora, predsednik CDS; sindikata, skratka, deloval je v vseh organih upravljanja naše delovne organizacije. - Prav tako oziroma še bolj pa je bil Karli,aktiven v športnih društvih, predvsem pri »Bratstvu«, kjer je bil aktiven-nogome-taš, -pozneje pa je opravljal- -v društvu razne funkcije. Nobena športna manifestacija ni bila izvedena, da ne bi svoj prispevek dal tudi tovariš Grčar; športne igre steklarjev -Jugoslavije,- občin*-■ ska tekmovanja itd., povsod je delal in svetoval in prenašal svoje bogate izkušnje,na mlajše,„ta.-, ko kot steklarski mojster, kot tudi družbenopolitični delavec ali ' športnik. Za vse njegovo delo se mu zahvaljujemo in mu želimo, da bi pokojnino užival veliko let srečen in zdrav.v. krogu, svojih na-j-dražjih. Slavica Majcen Dne 28. februarja je bila starostno. upokojena tovarišica tSlavica Majcen, zaposlena v TOZD 1 kot pomožna delavka, ,v .brusilni,, cL ■ Tovarišica Slavica se . je rodila . 1. oktobra 1924 v Jablanici, v Jablanici, v Bosni, v revni kmečki družini. Svojo mladost je vse do vojne v skromnih- razmerah preživela na skromni domači kmetiji. Vojna vihra • in krutost okupatorja nista prizanesla tudi njihovi družini.. Leta 1942 je bila cela družina, razen, Slavicine sestre, ki je, odšla-v partizane,: iz-. sel j ena, v. Nemčija. Tam so jih. razbili in Slavica je ostala sama v taborišču- sredi, nenehnega pomanjkanja, zatiranja in mučenja ljudi, kjer sta jih pestila mraz in lakota. Delati je morala v tek-, stihu, tovarni. Ko se je .ob koncu vojne leta 1945 vrnila;-na. svoj, dom, je našla le ruševine in pogorišče. Starša se nista več vrnila, ampak je njuno življenje v trpljenju usahnilo -v okupatorjevih .taboriščih.-JKot množico drp-.: gih požrtvovalnih mladjhijudi je tudi tovarišico Slavico pot zanesla na gradbišča -delovnih akcij pri gradnji proge Šamac—Sara-, jevo; Po dveh mesecih in pol se je morala tudi ona ozreti na, svojo nadaljnjo pot, njeno delo v brigadi se je izteklo, potrebno si je bilo najti delo, za kar pa' je bilo v rodni Bosni takrat le malo možnosti. Tako jo je pot zanesla.v Dvorsko vas, kjer je delala nekaj časa v opekami, nato pa je prišla v Hrastnik in se 13. decembra 1948 zaposlila v Steklarni Hrastnik, kjer je ostala vse do svoje upokojitve. Delala je v brusilnici stekla^ Njeno življenje je teklo skromno, V skrbi za dom, za otroka, ki jima je veljala njena skrb in trud. Čas in dan upokojitve je napo- ■ čil tako tudi zanjo, da užije počitek, po tolikih opravljenih letih. Tovarišica j Slavici želimo, da bi pokoj uživala v zadovoljstvu in čimboljšem zdravju še dolgo vrsto let. Stanko Šmagelj V februarju Je bil starostno upokojen STANKO ŠMAGELJ, steklarski mojster na polavtoma--tu. Rojen 15. 7. 1925 v Trbovljah v številni rudarski družini, ;Pp končani osnovni šoli se je tako kot večina mladih, v tistih časih zaposlil v steklarni . Hrastnik, saj v rodnem Trbovlju ni bilo dela za mlade; 12. 10. 1939* je prvič prestopil prag tovarne in se zaposlil kot odnašalec stekla- pri mojstru Johanu .Perclu na kiko stroju. Veselje in zanimanje za- steklarsko delo mu je omogočilo hitro napredovanje. Kmalu zatem je postal izpihalee stekla na kifco stroju pri mojstru Alojzu Abramu, že leta 1942 pa je zaradi pomanjkanja steklarjev* veliko jih j e bilo - mobiliziranih .v nemško vojsko, postal : nabiralec stekla pri mojstru Alojzu Žagarju.-Voj-na vihra je tudi S.taneta odtrgala od dela za nekaj časa. Takoj po končani vojni se Je Stane ponovno zaposlil v steklarni, sedaj že-kot brigadir-na pol-avtomatu, kot zelo uspešen mojster je svojo brigackKvodil celih 23 }et. V tem času je izučil veliko- število mladih fantov steklarskega dela, mnogi izmed njih so danes priznani mojstri na raznih steklarskih strojih. Za svoje uspešno delo je bil velikokrat proglašen za udarnika, leta 1951-pa ga je- tovariš TITO odlikoval za uspešno delo v mladinskih brigadah z medaljo dela. Tovariš Šmagelj Je napravil tudi 800 ur udarniškega deia v kolektivu in izven njega ob raznih delovnih akcijah. Vsa njegova zagnanost ob steklarskih pečeh, hitri tempo dela v brigadi so Stanetu zrahljali zdravje v letu 1969 je bil od invalidske komisije v Ljubljani ocenjen za invalida III. stopnje. Po nastanku invalidnosti se je zaposlil v oddelku slikamice; kot varilec folije, to delo je. opravljal nekaj let. Zadnja leta pa je Stane delal na delovnem mestu nočnega čuvaja po potrebi pa je bil tudi vratar. Pri vsakem delu, ki ga je opravljal je bil vesten in natančen, zato so ga njegovi predpostavljeni tudi cenili, enako njegovi sodelavci. Ko. sedaj odhaja v res zaslužen pokoj mu vsi želimo še veliko zdravih in srečnih let, ki naj jih preživi v krogu svojih dragih. Angela Bajda : '15. marca T979- -je bila -starostno- upokojena tovarišica Angela Bajda, rojena 16. februarja 1923 v Pilštanju pri Kozjem, Otroštvo je .preživela doma v skromni kmečki družini. Ko; je prišla vojna, je, tudi sama kot mladinka delovala v naprednih vrstah v boju proti okupatorju. Postala je vaška obve-ščev.alka,.zbirala in prenašala je podatke za partizane in še tako tudi sama vsak dan znova izpostavljala nevarnosti, da jo odkrijejo: Ko je bila vojna ¡končana,J e zapustila domači kraj in leta 1946 prišla v Hrastnik,- Zaposlila se - j e v Steklarni Hrastnik kot odna-šalka stekla, kot 23-letno dekle.. •j Obveznosti v družini, ki si jo Je ustvarila v Hrastniku in, neurejeno varstvo otrok so jo leta 1948 prisilile, da je pustila delo -in -se posvetilar-domu; -Doma je ostala kot gospodinja vse do leta 1961, ko se je 1. 4. 1961 znova zaposlila .v pašem kolektfani. Takrat je začela delati kot čistilka upravnih prostorov, na. tem delovnem mestu pa smo jo zaposleni v delovni skupnpsti, pa tudi ostali, srečevali vse do njene; upokojitve. Vedra iri vedno 'dobre volje je prihajala na delo vsako popoldne, ko se je naše delo. že končalo.- Kot prav-i- tudi sama, je delq opravljala res z vesoljen);. V zadnjih letih ji je ponagajal^ zdravje, zato je delo precej čask težko opravljala; Kljub temu je njena narava in značaj ostajal, takšen kot prej, vedno je našla prijazno besedo, nasmeh, ko nas je srečevala. če pa človeku ponagaja zdravje, kar se po številnih letih dela in drugih naporov zgodi skoraj vsakemu izmed nas, potem si za-, želiš, počitka,; In tudi tovarišica Angela si’.zasluži,., da po tolikih; letih dela v .naši delovni sredini tudi sama-zaključi svojo, aktivno; delovno dobo med nami in si odpočije, se znova posveti . svoji družjni, domačim, Phranilijp bo-'. mo v spominu. Tudi sama nain je v razgovoru v smehu dejala,; da je pripravljena še 'priskočiti' na pomoč, če bodo seveda potrebe. Naši sodelavki, tovarišici Angeli,, želiirio v letih njene upokojitve še-obilo zdravja, dobre vo-' Ije in sreče v krogu-: svojih domačih, prav tako pa se ji zahvaljujemo za-ves Trud, ki ga je leta vlagala pri svojem delu. . Uredništvo MAČKAMA KRIŽANKA MESTO VMINNE* ŠOTI (ZDA) PIVSKI VZKLIK SKEPSA AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (ROBERT DE) ARSEN DEDIČ ITALIJANSKI SLIKAR IN ARHITEKT (SANTl) KIS SOZVOČJE, KI NEZVENI .PRIJETNO" NIKA JUVAN OCVIRK ANTON . SESTAVIL', KARLI DREMEL DEL -TEDNA ČEŠKA PRI» TRDILNICA KRAJ PRI MARIBORU MESTECE V SRBIJI PAPEŠKA DRŽAVICA POLiTIČNO MTOCISČE • DEL -TELESA MESTO V SLAVONIJI PORAVNA» yA MEOSE» BOJNIH OB» V6ZN0STI T OPIS BOJNEGA POHODA BELOUŠKI SLIKAR, VIZIONAR (JAMES) ORIENTALSKO POKRIVALO FRANCOSKI SKLADATELJ OČE NAUKA 0 HARMONIJI (JEAN) IGRALKA ZUPANČIČ TEMNI DEL DNEVA DELOVNA SKUPINA MADRIDSKI ŠPORTNI KLUB JUGOSLOV. LETALSKO PODJETJE REDEK NEBESNI POJAV \ TUNIZIJA ODLOG PLAČILA ameriško MOŠKO ÍME PISATELJ ZOLA . ROBERT ZIM» MERMANN PREPROST PLUG SKANDI* NAVSKI DROBIŽ BLAŽILNIK (V TEHNIKI) ERNEST EapPER . INDIJANSKO PLEME HRV.PUBLICIST, PADEL V NOV (VESELIN) RUDI „ KOSMAČ AMERIŠKI ASTRO« NAVT RUSKO MOŠKO IME ZELENICA V PUŠČAVI VSEUČILIŠČE. UNIVERZA RIBA STOJEČIH voda PEVEC PESTNER ČLOVEK- AVTOMAT tone PAVČEK OTOŽNI TONOVSKI NAČIN DALMATIN* SKO ŽEN* SKO IME PALADIJ ŽUPNIK (ZANICLJ.) GERMANSKI OREL NAJVEČJI PTIČ, NE» LETALEC STISNJENA DLAN AVSTRIJSKI KIPAR MOČAN HRUŠČ, TUMULT GALEBU SORODNA PTICA STRATEŠKI ZALIV V OTOČJU ORKNE9 OTAKAR OSTRČIL PODROČJE POD OBLAST* JO IMAMA OTOK OB JUGOZAHOD5 Ni OBALI FRANCIJE AVSTRIJSKI DIRKAČ FORMULE *t IGRALEC NA OBOO PRODAJALEC OLJA ŽENSKO IME (KLARA> SLIKARSKI ČOPIČ BOKSAR FRAZIER ŽENSKO | IME ZNANOST RIHARD., JAKOPIČ TUJE MO* ŠKO IME OTOK V MA» LIH SUNDSKIH OTOKIH 100 MESTO V Piemontu (PENEČA VINA) VRH NAD SOLČAVO LEPOTNA CVETICA MAKEDÛN* SKO KOLO, VEČNO* MESTO STAR SLOVAN RIMSKO PODZEMLJE gTEKLAWA VINK0VC1 ANTON 1 VRATUŠA VPLIV VLA» GE INZRAKA NA ZELEZ0 GNUSEN ZLOČIN 'lili JAKA AVŠIČ ■ NEMŠKI FILOZOF, MARKSIST (THE0D0R) LUKA OB JADRANU . V ITALIJI ZADNJA DOBA V GEOLOŠKI ZGODOVINI ZEMLJE H NOETOVA BARKA na najmanjši DELČEK SNOVI Zanimalo vas bo NAGRADNA KRIŽANKA Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili 7 nagrad: H nagrada 80 din 2. nagrada f 50 din 3. do 7. nagrada 30 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, STEKLARNA HRAST- NIK. Pri žrebanju bomo upoštevali samo pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do petka 20, aprila. NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko, ob javljeno v »STEKLARJU« št. 3/1979 smo sprejeli 37 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada 80 din: Osenjak Milan; .2. nagrada 50 din: Gričar Aleksandra; 3. do 7. nagrado po 30 din: Rotar Vojka, Grčar. Karl, upokojenec. Stepinšek Nande, Miklič Jože, upokojenec in Po-slek Anica. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: revolucionar, Toto, etiketa, ekstremizem, deba-kel, M. E., čutara, von, pojedina, Cerar, Arion, enakost, Lena, re-klamant, erg, D, T., Greta, mednarodni, ki, avla, Dido, mera, P, A. K., kaplja, oba, Edgar, R, kalo, Ank, Ogino, Na, Dare, marža, Vi-ren, Hz, Egej, Erben, ate, Aron, Lima, Naonis, .KN, Novi, Joan, Ekland, A. E., cmok. D. K. Za nagradni kviz znanja Za »NAGRADNI KVlZ ZNANJA« iz prejšnje številke smo prejeli 19 rešitev. Pravilni odgovori glasijo: 1. B predsedstvo CK ZKS, 2. C svet federacije, 3. A Francesco Robba, 4. B Ciper, 5. A 175 do 140 milijonov let. Za pravilne odgovore so bili z žrebom nagrajeni: DREMEL ZVONKA 30 din; OPLOTNIK VIKICA 20 din, GRČAR. KARL, upok. 10 din. ZAHVALA Ob odhodu na drugo delovno mesto se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem izmene Lipar, Fabjan, Go-milar za dragoceno darilo, ki me bo spominjalo na čas ha-' šega skupnega dela. Metka BEVC Prišli v podjetje v februarju: TOZD I: Dominkovič Ivo ■—od-važalec zmesi, Mikulčič Ivan — odnašalec stekla, Tišljar Marijan — pobiralec črepinj, Lipič Nada — odnašalka stekla, Sivac Muha-rem — odnašalec stekla, Džurič Dušana — odnašalka stekla, Prah Ivan — ročni pihalec, Papp Edvard — odbijalec stekla. TOZD II Kljajič Dragan — strojnik II, Akmačič Ivan — strojnik II, Lihovac Mevlid —r kontrolor stekla, Lukovič Šačir — kontrolor stekla, Oreč Milan — kontrolor stekla, Germadnik TOZD — V: Mahnič Šukrija — Danica — kontrolor stekla, priučitev za lesostrugarja. Odšli iz podjetja na lastno željo: TOZD — I: Amedi Enver.— odnašalec stekla, Leskošek Jože — ročni pihalec. TOZD — IH: Zupanek Ilinka — žgalka. DSSS: Teršek Milojka— salda-kontist, Šinkovec Marijana — finančni knjigovodja, Brunček Milena — materialni knjigovodja, Perklič Olga — knjigovodja izvoza. Samovoljno zapustili podjetje: TOZD — I: Pirič Fazila — od- našalka, Sivac Muharem — odnašalec stekla, Tavčar Vincenc; — ročni pihalec. TOZD — V: Kajič Stipo — de-, lavec težak. DSSS: Vukovič Vida — čistilka samskega doma. Izključeni: TOZD — I: Dominkovič Ivo — odvažalec zmesi. Upokojeni: TOZD — I — brusilnica: Majcen Savka — pomožna delavka. TOZDIV: Malis Vida — ob-računovalec delovnih nalogov. DSSS: Grčar Karl — urejevalec vzorčne sobe, šmagelj Stanislav — nočni čuvaj. Odšli v JLA: TOZD — II: Liščevič Mirko — strojnik II. Poročili so se: Lukovič Amir — kontrolor stekla TOZD II in Purišič Saljka — gospodinja, Vogrinec Marta — skladiščna delavka v kartona-ži in Cestnik Alojz. Prirastek v družini: Kirhmajer Rudolf II — hči DARJA, Sticher Drago — sin TOMAŽ, Mrkaljevič Jašar — hči HAVA, Lukovič Amir — hči AL-MA.