List za slovenski narod v Amerik« in glasilo K. S, K. Jednote 33 številka • Joliet, Illinois. 2-4. julija 1908 ......... I . I i— Letnik XVII STANDARD OIL GO. NE BODE PLAČALA. Razsodba, po kateri je bila družbi naložena globa $29,240,000, neveljavna. ZVEZNO PRIZIVNO SODIŠČE. Sodnik Landis, pred katerim se vršila pravda, ostro presojen. Chicago, 111., 23. jul. — Zvezno prizivno sodišče je včeraj ovrglo razsodbo zveznega okrožnega sodnika Ke-senaw M. Landisa, po kateri je bila Standard Oil-kompaniji iz Jndiane zaradi sprejemanja nepostavnega po-pustka (rabata) naložena globa v znesku $29,240,000; in pravda je obenem zavrnjena na prvo sodišče v zopetno obravnavo. Odlok je v več nego enem oziru že zato eden najznačilnejših a-meriške sodnosti, ker sodnika nižje stopnje osebno, če tudi posredno kritizira ali prerešetava. S tem odlokom zveznega prizivnega sodišča se pokopava ponos ameriškega naroda, da se nahaja najvišja globa, ki se je kdaj komurkoli kjerkoli prisodila, zaznamovana v kazenski razpredelnici Zdru Ženih držav. V taboru Standard Oil-kompanije so odlok, ki razveljavlja pravno veljavnost razsodbe prvega sodišča, pozdravili z očitim veseljem, in pravni zastopniki milijonske družbe niso ¡meli dovolj rok, da bi stisnili vse one. ki so se jim stegale naproti. John JI. Rockefeller je prekinil igrati golf, ko ga je dosegla vest in se je smehljal, kolikor si pač mož njegove imenitnosti sme dovoliti smehljanja. In smehljanju svojega gospodarja so bile pokorne delnice Standard Oil-kompa-nije, tako da so od veselja poskočile za 14 stopinj. Njihova pisana vrednost je znašala včeraj ob zaključku borze $664, najvišji znesek, ki so ga dosegle izza razsodka poleti lanskega leta. Poražena stranka je imela malo povedati. Zvezni sodnik Landis je bil videti presenečen, zvezni distriktni pravdnik Sims je nakratko izjavil, da bo že še govoril. Stric Sam obžaluje izgubo 29)4 milijona dolarjev. Splošno za včeraj pričakovani odlok so imeli v rokah zvezni sodniki P. S. Grosscup, F. E. Baker in W. H. Seaman, ki tvorijo prizivno sodišče zveznega okrožnega sodišča. Kot eden prvih vzrokov, ki so vedli do ovržbe prvotne razsodbe, se navaja način, kako je zvezni sodnik Landis odločeval o posamnih točkah tožbe, nadalje način obravnave, ki bi se bil moral nadomestiti z drugim, bolj nepristranskim. Obsežni razsodek prehaja potem na višino odmerjene globe in pravi, da je bila zadostna, vesoljno lastnino tožene tvrdke znižati na nič. Rečeno je, da ni bila združena Standard Oil Co. klicana na odgovornost, nego samo Standard Oil Co. of Indiana. Kot logična posledica, bi se bila morala kaznovati samo zadnjeomenje-na družba, ne pa cela tvrdka. To je ravno tako, kakor če bi se kaznovala kaka oseba, proti kateri ni nihče podal tožbe in ki ni bila nikdar pozvana pred sodnika. Na prekršek meddržavne kupčijske postave prehajajoč izjavlja odlok, da se te kršitve ne more dovolj grajati. Ampak so še druge postave tu, ki se niso vpoštevale. Posledice odloka, po katerem je bila razsodba zveznega sodnika Landisa ovržena, so začasno še nedogledne. Poučila prizivnega sodišča se pač glase, naj se določi čas za novo pravdo. V dogledni bodočnosti pa je nova o-bravnava z njeno novo odbiro ogromnega materijala in z vsemi njenimi brezštevilnimi podrobnostmi zelo neverjetna. Odvetniki za “Standard Oil Co. of Indiana” tudi odkrito izražajo svojo trdno nado, da je zopetna obsodba nemogoča. Voda kriva. St. Paul, Minn., 21. jul. — Posebna brzojavka iz Mankata~ na “Dispatcha” poroča, da straši mesto vročinska bole zen. Nič manj nego 1500 oseb je baje zbolelo. Vse bolnišnice so prenapolnjene, in da se napravi prostora za bolnike, se je morala pripraviti katoliška šola, ki meji ob katoliško bolnišnico sv. Jožefa. Preiskava pitne vode v Mankatu je dognala, da je zelo okužena po bacilih, ki povzročajo vročinsko bolezen. Niso za vojno rabo. New York, 18. jul. — Poveljniku vzhodnega vojaškega okrožja, generalmajorju Fred D.Grantu, sta danes podpolkovnik E. F. Glenn od 23. pešpolka in kapitan W. T. Johnson od 15. konjiškega polka izročila lastnoročno podpisano poročilo, v katerem je rečeno, da so se avtomobili po poskusih, napravljenih med manevri v Pine Plains, N. Y., izkazali kot popolnoma nepraktični in ničvredni za vojno službo. Nesreča v jeklarni. Chicago, 111., 19. jul. — V jeklarni “Wisconsin Steel”-kompanije ob Torrence Ave. in 106. cesti se je včeraj zjutraj pripetila nesreča, pri kateri je bilo pet oseb hudo ranjenih. Ponesrečence je opekla žareča kovina, ki je tekla iz plavža. Dva delavca sta bila. tako strašno zdelana, da je malo upanja, ohraniti ju pri življenju. Sprejeta sta bila v bolnišnico v South Chicagi, dočim so bili ostali trije možje prepeljani domov, ko so jim bile rane očiščene in obvezane. Ranjenci so: Steve Braninski, 25 let star, South Deering, leva stran ožgana; Mihael Baulich (Pavlič?), 28 let star, South Deering, obraz in vrat ožgan; Vincent Ciolock, 34 let star, 8387 Bond avenue, roke, hrbet in glava ožgana, menda umre; Steve Manion, 39 let star, 8835 Buffalo avenue, opekline na glavi, hrbtu in rokah, menda umre; Daniel Wagner, 37 let star, 8257 Superior avenue, desna stran in roke opečene. Imenovanci so odstranjevali žarečo kovino iz topilne peči, ko se je pripetila nezgoda. Iz neznanega vzroka je kovina prekipela in se vlila na delavce, stoječe pod plavžem. Manion in Ciolock sta se zgrudila in bi bila bržkone zgorela, da ju niso rešili drugi vposlenci. Wagner, Baninski in Bar-lick (?) so hitro zbežali, ko jim je čudno zvizdanje v plavžu naznanilo nevarnost, in utekli z lažjimi, dasi tudi prav bolestnimi speklinami. Ponesrečenci so vsled velike vročine nosili samo najpotrebnejšo opravo. Život jim je bil popolnoma razgaljen in žareča kovina se je vžgala globoko v meso, bržko se je dotaknila kože. Nevaren prehod. Buffalo, N. Y., 20. jul. — Med polnočjo in svitom so danes železniški vlaki povozili in usmrtili 6 delavcev inostrancev, ko so v gosti megli na poti k svojemu delu korakali preko tira. Proti Gompersu. Toledo, O., 18. jul. — Bivši predsednik zveze “International Allied Metal Mechanics” John Mulholland je izdal danes kot odgovor na Gompersov nastop za demokratskega predsedniškega kandidata Bryana sledečo izjavo: “Gospod Gompers je po mojih mislih ravnal zelo prenaglo in nepremišljeno, ko je gospodu Bryanu ponudil in obljubil podporo organiziranih delavcev. Noben delavski vodja nima pravice, izročati kaki politični stranki delavske glasove. Gospod Gompers bo prav kmalu na jasnem, da obljubljenega blaga ne more oddati. Mi imamo svoje lastno mnenje in glasovali bomo prav tako, kakor je nam všeč. Njegov sedanji nastop za Bryana nam je prelahko razložljiv in vzroki so nam le predobro znani, ampak delavci ne bodo nikdar pozabili, kako je demokratska stranka dane jim obljube prelomila.” Farmarji iščejo delavcev. Minneapolis, Minn., 21. jul. — Farmarji v Minnesoti in North Dakoti stoje pred obilno žetvijo, do katere je le še nekaj tednov, ter potrebujejo približno 30,000 poljskih delavcev, a železnice doslej še niso voljne ponuditi cenejšo prevožnjo. Prohibicionisti proti inozemcem. Columbus, O., 17. jul. — Prohibicionisti imajo tukaj konvencijo, na kateri sestavljajo svojo platformo. Seveda zahtevajo, naj kongres predloži državam Unije v glasovanje popravek k zvezni ustavi, po katerem se prepoveduje izdelava, prodaja, pošiljava in izvoz alkoholičnih pijač itd. Med drugim pa tudi zahtevajo omejitev volitvene pravice na take, ki znajo angleški pisati, citati in govoriti. Iz Chicage v Butte, Mont. Butte, Mont., 17. jul. — Vpričo predsednika E. D. Sewalla in drugih visokih uradnikov Chicago, Milhvaukee & St. Paul-železnice je bil včeraj zabit zadnji klin v ogromni jekleni most čez reko Blacktail. Naravnostna črta železnice iz Chicage v Butte, Mont., se izroči prometu dne 23. julija. Zaslužena kazen. Troy, Mo., 18. jul. — Dr. H. W. Hemphill, ki je izvršil hudodelsko operacijo na gdčni. Elizabeti Gleason, da je na njenih posledicah umrla, je bil po porotnikih spoznan krivim uboj-stva in obsojen v kaznilnico za 3 leta. Mestna zbornica se pogreza. Philadelphia, 18. jul. — Delavci so danes odkrili, da se ena izmed pod-slomb sedem nadstropij visokega vzhodnega zida mestne zbornice pogreza. Takoj so se uradni prostori nad njo zaprli in jele graditi podpore. Tudi se imajo preiskati ostali stebri. Grad-ba poslopja je stala $30,000,000. PRAVCATE BITKE Z RAZBOJNIKI. Šeststo policajev bostonskih oblegalo park, kamor se skrila hudodelca. USMRTILA 3, RANILA 14 OSEB. Boston tacih bojev še ni doživel izza leta 1776. Boston, Mass., 22. jul. — Trije mrtvi, pet umirajočih in devet drugih resno ranjenih je posledek štirih pravcatih bitk med policaji in meščani ter dvema razbojnikoma. Ta dva sta u-tekla nepoškodovana in se sedaj skrivata v Forest Hill Cemetery, kjer sta obkoljena po policajih. Oddelek radovoljcev zasleduje skrivališče razbojnikov, in peta bitka se utegne vsak hip začeti. Mestni gasilci so se pridružili zasledovalcem in z iskalnimi lučmi se razsvitlja pokopališče. Da razbojnika nista dalje zbežala, je razvidno iz tega, ker se čuje streljanje, in pravkar je bil še en policaj ustreljen, ko se je drznil preblizu tolovajema. Bitke so bile posledica več vlomov in ropov, ki sta jih zasledovanca z nekim tretjim pajdašem izvršila od sinoči v pozni uri. Vsi trije, na videz inozemci, so se prvič pokazali v Jamaica Plains, bostonskem predmestju, ob 11. uri sinoči. Bostonski saluni se zapirajo ob 11. uri, in salunar John A. Winterston je baš štel dnevni skupiček, ko so razbojniki vstopili. Deset gostov, bartender in salunar so bili v salunu. Tujci so se ustavili ob vhodu za hip, potem so vrata zaprli. Desetorica ob bari se je obrnila in zagledala je šest revolverjev, namerjenih proti sebi. Gostje so poskušali zbežati, in ko so tekli, je trojica začela streljati. Deset strelov je bilo sproženih, in ko je bilo streljanje končano, je bartender ležal mrtev na tleh', salunar je bil smrtno ranjen, eden gost je umiral, drugi je bil prestreljen skozi glavo in dva druga sta bila nevarno ranjena. Eden izmed razbojnikov je nato skočil za baro, odprl blagajno in pobral denar, skupaj kacih $20. In potem so se jeli umikati v naglici. Alarmi so bili razposlani na vse strani. Policaji in meščani so se zbrali in razpršili na vse strani lovit razbojnike. Zasledovali so jih do Franklin Parka, kjer se bržkone skrivata dva. Kajti tretjega so zasačili na kolodvoru, ko je ravno kupoval vožnji listek za New York. Bil je natančno spoznan kot eden izmed trojice razbojnikov. Imenuje se Giuseppe Devico in je rodom Italijan. Od ostalih dveh se ni ničesar culo do 7. ure nocoj. Potem se je začela vrsta bitk, kot jih bostonska zgodovina ne pomni izza leta 1776. Do polnoči se še ni posrečilo, ujeti ju živa ali mrtva. Šeststo policajev bonstonskih oblega pokopališče, in nova bitka se pričakuje vsak hip. Quebec slavi 300 letnico. Quebec, Kanada, 19. jul. — Slavije 300 letnice izza ustanovitve tega mesta se je danes začelo s parado mladih francoskih Kanadcev. Največji dogodek v tem tednu bo dohod princa Waleskega, ki pripluje v luko prihodnjo sredo na krovu nove britanske bojne ladije “Indomitable”. Veliko vojaštva bo zbranega v čast bodočemu vladarju. V pristanu je že vsepolno vojnih ladij. Četverčki. Argentine, Kas., 19. jul. —- Ga. Suzana Turner je danes obdarila svojega soproga s četverčki, tremi dečki in eno deklico. Deklica je kmalu po porodu umrla, a dečki so čvrsti. Mount Olive, 111., 19. jul. — G. in ga. Martin Oltmanns sta včeraj dobila trojčke, enega dečka in dve deklici, ki so tehtali skupaj 16)4 funta. f Moskiti more živino. High Island, Texas, 16. jul. — Moskiti more živino na debelo po kmetijah tod okrog. Nevarni so kakor še nobeno leto v teh obrežnih krajinah. Velikanski oblaki moskitov pokrijejo pašnike, kjer je živina. Kri izpijejo takorekoč živini, da pogine vsled slabosti. Neki kmet v Chambers Co. je izgubil v zadnjih desetih dneh nad 200 glav živine po moskitih. Nekateri pašniki so kar posejani z živinsko mrhovino. Ognji gore noč in dan okrog hiš, da morejo ljudje sploh prestajati. Gozdni požari. Portland, Maine, 19. jul. — Več večjih dežjev je nazadnje pogasilo gozdne požare, ki so že nekaj časa pustošili gozdove v državi Maine in napravili škode za več stotisoč dolarjev. Priseljevanje. Washington, 20. jul. — Meseca junija je bilo priseljevanje, posebno iz Rusije in Japonije, mnogo manjše, nego med istim mesecem lanskega leta. Po danes objavljenem vladnem poročilu se je priselilo skupaj 31,947 oseb, proti 154,734 y juniju 1907, ali zmanjšanje za 79 odstotkov. Iz Rusije sta došli 6202 osebi, proti 32,112 v lanskem Zletu, zmanjšanje za 81 odstotkov, in iz Japonije 960 priseljencev, proti 1264 leta 1907. Prvih šest mesecev tega leta se je izkrca/o 192,656 priseljencev, proti 734, 952 v štej dobi lanskega leta. Nesrečni izletniki. Warsaw, Ind., 18. jul. — Charles Sherman King iz mesta Fort Wayne, Ind., njegova soproga in dve hčeri, šofer C. Fimmons in gdčna. Fayma Bradshaw so bili danes usmrčeni, ko se je v njihov avtomobil zaletel vlak Pennsylvania-železnice zapadno od Columbia City. Šestorica v avtomobilu se je nahajala na poti v Lake Wava-see, da tamkaj prebije nedeljo. King je bil agent životne zavarovalnice Prudential in se je vneto udeleževal političnega življenja. Njegovi hčeri sta bili stari 12 ozir. 16 let. Gdčna. Bradshaw, tudi šele 16 let stara, je bila hči sosedova. Avtomobil se je bil na u-sodnem mestu ustavil, da oddrdra tovoren vlak mimo. Komaj je bil zadnji vagon mimo, ko se je avtomobil pomaknil na tir, ne da bi njegov voznik opazil, da je v nasprotni smeri, zakrit po tovornem vlaku, pridrdral tjakaj brzovlak. Taft in pitno vprašanje. Hot Springs, Va., 18. jul. — Republikanski predsedniški kandidat Taft je omenil danes v nekem razgovoru, da je glede pitnega ozir. prohibicij-skega vprašanja istega mnenja kakor W. J. Bryan, namreč, da to ni narodno vprašanje, marveč vprašanje, če-gar reševanje pripada raznim državam. V časopisih, ki zastopajo korist pi-vovarnarjev, se je baje trdilo, da nasprotuje'prohibiciji. Na to ima odgovoriti, da ni še nikdar v javnosti razpravljal nravstvene strani prohibicije. Gospod Taft je tudi naznanil, da tl ,jni ’-kanski volitveni odbor ne bo sprejel nobenih denarnih prispevkov v volitvene svrhe od korporacij. Nadalje bo odbor objavil zapisek vseh prispevkov. Govoril v 20. okrajih. Peoria, 111., 18. jul. — Na vlaku, obstoječem iz štirih avtomobilov se je podal davi ob 8. uri guverner Deneen s svojimi tukajšnjimi pristaši na agitacijsko potovanje po okraju Peoria. Današnji dan bo posetil 20 krajev in imel tamkaj kratke govore, V avtu Deneenovem sedeč trobentač bo dal znamenje, kadarkoli se bo vlak približal kacemu kraju, v katerem se ima “govoriti”. Prepreien upor. Nome, Alaska, 18. jul. — Samo po naglem dohodu' dveh mitninskih brzo-parnikov "Thetis” in “McCulloch” je bil danes preprečen punt mornarjev tukaj vsidranega parnika “Ohio”. Zaroto mornarjev je izdal eden izmed njih in potem sta bila pozvana v bližini križajoča brzoparnika. Njun nepričakovani dohod je zelo blagodejno deloval na razburjene duhove ladijskega moštva. Nevihte v Galiciji. Dunaj, 19. jul. — Iz Galicije dohaja vsepolno žalostnih poročil o .velikih škodah, ki so jih napravile nevihte v mnogih okrajih na avstrijskem Poljskem. Najhuje prizadeta je bila 1800 prebivalcev broječa občina Juszecyn v okrajnem glavarstvu Myslenice. Tamkaj se je oblak utrgal, vsled česar je nastala povodenj, in več otrok in starčkov je utonilo. Rdeče vino. V tistih okrajih na Francoskem, kjer pridelujejo takozvano burgundsko vino in kjer ga vsakdo pije izza otroških let, ni najti pijancev in resna obolenja prebavnih organov so skoro neznana. To vino je samoposebi zelo dobro zdravilo. Naše vino iz Califor-nije je iste vrste vince in iste izborne zdravilne kakovosti. Na njem temelji proslulo želodčno zdravjlo, Triner-jevo ameriško zdravilno grenko vino. Najboljša grenka zelišča so edini pri-mesek in predstavljajo skupno z vinom vzorno zdravilo pri boleznih želodčnih in črevesnih. To vince ti hitro uravna želodec in čreva, da vrše svojo naravno nalogo in ti podele zdravo slast. Tisti, ki lahko sprejemajo in prebavljajo dovolj tečne hrane, so zdravi in krepki. Če si bled, slab in bolehav, brez slasti in čemeren, te Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino ozdravi. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 So. Ashland Ave., Chi-I cago, 111. FRANK ZOTTI POD POROŠTVOM. Prisilno bankrotno postopanje uvedeno proti newyorški tvrdki Frank Zotti & Co. BAJE ZARADI P0NEVERJENJA. delavcev pridržaval. New York, 16. jul. — Po odredbi zveznega okrožnega sodišča je bila danes zatvorjena zasebna banka Franka Zottija, proti kateri je vpeljano bankrotno postopanje, in v zastražbo banke je bilo odkazano veliko število policajev, da se razburjeni vlagatelji, večinoma Hrvatje, občuvajo pred izgredi. New York, 17. jul. — Zasebni bankir Zotti, -lastnik tvrdke Frank Zotti & Co., v Greenwich ulici, ki je v sredo prešla v roke oskrbnika imovine, nakar je Zotti izginil, je bil danes tukaj prijet in pod poroštvom $25,000 prepeljan v Tombs (newyorško temnico). Zotti je po izjavi tajnega policaja, ki je podal tožbo, poneveril nad $100,000. Bankir pa trdi, da obstaja zarota, njega in njegovo "bankovno kučo” uničiti. Chicago, 111., 17. jul. — Kacih 100 Italijanov, zaposlenih pri železnicah, je izgubilo velik del svojih prihrankov vsled zaprtja chicaške podružnice Frank Zotti & Co. ob Washington in Dearborn cestah. Davi so prišli nekateri vlagatelji po svoj denar, pa so našli banko zaprto, a le čudili so se, razbijali niso nič. “Ti ¡Italijani so imeli čudovito zaupanje v Zottija,” je rekel zastopnik newyorškega oskrbnika imovine. “Čutili so, da je njihov denar tako varen v njegovih rokah kakor v njihovih lastnih. Nobeden ne verjame, da je Zotti propadel.” New York, 18. jul. —- Frank Zotti se je danes pritožil zastran zarote uničiti ga. Ob svojem zaslišanju na sodišču je tudi obljubil, da hoče boj izbojevati do konca. Zotti je izjavil, da so njegovi sovražniki, ki bivajo v Pittsburgu, nekoč poskušali razdejali parnik brodarstvene črte, ki jo je on ustanovil, in da sedaj isti možje poskušajo razdejati njegovo banko. Njegov zagovornik je predlagal, naj se njegovo poroštvo v znesku $25,000 zniža, ampak zaslišavši obe stranki je oblastvo sklenilo, določiti poroštvo na $8,000 za vsako izmed trojih obtožeb, skupaj samo $1,000 manj nego prvotno poroštvo. Pittsburg, Pa., 18. jul. — Zottijeva odvetnika Sachs & Hirschfield sta danes na tukajšnjem sodišču vložila pismene zaprisežene izjave proti namišljenim Zottijevim zarotnikom, ki so baje pred leti skovali zaroto v svrho, da uničijo Zottija, katerega so baje tudi dali aretirati pod obtožbo velikega poneverjenja. Zotti je rodom Dalmatinec in star 37 let. Prišedši v Ameriko, je začel v New Yorku svoj “business’ v malem. Ko mu je v starem kraju bogati oče umrl, je prišla njegova mati za njim in mu pomagala pri kupčiji, ki se je sčasom tako razširila, da so mnogo-terniki smatrali Zottija za prvaka ameriških Hrvatov. Nazadnje je bil tudi izvoljen predsednikom H. N. Zajedni-ce. Pa polagoma se je začel prevze-tovati, kar se je dan za dnem lahko opazovalo v njegovem dnevniku N. L. Vsacega Hrvata, ki mu je bil na poti, je skušal ugonobiti, in prišlo je vsled njegovega spletkarjenja do skoro neozdravljive nesloge med brati Hrvati v Ameriki. Pa prišlo je naposled tudi do Zotti jevega poloma. “Šifkart” ne bo več prodajal in še manj bo pošiljal v stare kraje tuj denar. 2000 ljudi utonilo. Carigrad, 18. jul. — Zasebna pisma iz Samsuma ob Črnem morju poročajo, da je ob zadnji povodnji v okraju Tokat, Mala Azija, utonilo 2000 ljudi, med njimi 300 jetnikov in 500 od 600 novincev v vojašnici. Pozor volilci! Slovenski in hrvatski volilci se ljud-no vabijo, da se udeleže velikega političnega zbora, ki se snide v torek, dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer v Golobičevi dvorani v Jolietu, 111. Na tem zboru se bo govorilo o prihodnjih volitvah, ki so važnega pomena za ves narod. Na seji bo tudi nekaj kandidatov. Pridite vsi! Odbor. Naznanilo. Gosp. Jos. J. Pešel, naš zastopnik, je na potovanju v Minnesoti. Rojakom ga priporočamo. Uprav. “A. S.” — Kupujte "Honest John Horseradish”. Dobite ga pri grocerjih in mesarjih. John Ottowitz, izdelova-telj, Joliet, 111. t2 Osebne vesti. Nobeno leto ni šlo še toliko sloven-cev iz Amerike na obisk v staro domovino, kakor letos. Izmed slovenskih duhovnikov so se podali tje naslednji čč. gg.: J. M. Sobice, Anton Vilman, Alojz Mlinar, T. A. Režek, John Kranjec, F. X. Bajec. Prihodnji teden pa odpotuje tje zlatomašnik Msgr. J. F. Buh. Srečen pot in na veselo svidenje! Podržavljenje železnic. Dunaj, 17. jul. — Podržavljenje železnic, ki je bilo že dokaj časa “na že-levnem listku” merodajnih oblasti, je sedaj vresničeno. Edino izjemo dela Južna železnica. Država je pridobila skupaj tritisoč kilometrov železniških prog. Vzrok, zakaj je bila Južna železnica izključena od nakupa, je jasen kot beli dan. Južna železnica “se maja”, in zato vlada mirno čaka trenotka, ko ji to podjetje vsled stiske samoposebi pripade. Roždjestvenskij umrl. Bad Nauheim, Nemčija, 20. jul. —* Podadmiral Roždjestvenskij, poveljnik ruskega brodovja, katero so Japonci razdejali v Japonskem morju maja meseca 1905, je tukaj umrl sinoči za srčno hibo. S. Petrovič Roždjestvenskij je bil rojen v Moskvi pred 60. leti. V pomorski bitki z Japonci, v kateri je storilo junaško smrt 4,000 Rusov, je bil koj. v začetku tudi ruski poveljnik ranjen, vsled česar so bili Rusi poraženi. Zahvala. Za vse tolažilne dokaze iskrenega sočutja ob smrti naše preljube hčerke Marije Smrekar, kakor tudi za številno častno spremstvo preljube ranjke k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem prijateljem, rojakom in znancem, kakof tudi mnogim Amerikancem najtoplejšo zahvalo. Še posebno se pa zahvaljujemo našemu čast. g. župniku A. Hillebrandu, ki je ranjco tako lepo počastil s svojim sprevodnim govorom. Prav iskreno se tudi zahvaljujemo onim rojakom, ki so podarili prekrasen venec, križ in sidro z napisi in vsem, ki so ji podarili tako mnogo cvetlic. Prav toplo se tudi zahvaljujemo vsem društvenikom sv. Jožefa št. 76. J. S. K. 0-, kakor tudi društvenikom Gorenjec št. 46. S. N. P. J., ki so se udeležili sprevoda v cerkvi in na pokopališču. Prisrčno hvalo vsem skupaj ! Oregon City, Ore., 14. julija 1908. Jožef Smrekar in družina. Zahvala. Ob priliki prerane smrti moje nepozabne soproge Neže mi je veliko prijateljev in znancev izreklo svoje sožalje. Ker se pa vsakemu ne morem posebej zahvaliti, zato se tem potom vsem skup iskreno zahvaljujem. Posebno pa še onim, ki so se pogreba udeležili. Zahvaljujem se tudi društvu sv. Petra in Pavla in g. Mih. Wardjanu, kef je oskrbel, da je društvo oskrbelo pogreb. Bog plačaj vsem! Joliet, 111., 15. junija 1908. Mart. Volan z otroci, Slovenci kupujte zemljo vedno od posestnikov, ne od kompanij in agentov. Dobite vedno kar stane in ne plačate več. Vsak Sloyenec kupi po meni od gospodarja. Ako mene ne rabi povem mu kje jo kupi in kaj je zemlja vredna v teh krajih. Vsaj nima nobeden denarja za proč metati. 42 Slovencev kupilo po meni. Vse recorde in prepise pregleda moj advokat gosp. O. B. Young, sodnik zveznih držav. Gozd od $1-—15 aker. Kmetije od $7—25 tol. aker. Predno kupiš kje drugje v Tvojo korist poglej te kraje! Na razpolago okrog 60,000 akrov zemlje. F. Gram, Naylor, Mo. Prvi in edini slovenski samostojen posredovalec zemlje in kmetij v Ameriki DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 50 kron, za 20.45 100 kron. za 40.90 200 kron, za 102.25 500 kron, za 204.00 1000 kron. za $1018.00 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Lank Draft. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. / Joliet, 111., 22. jul. — Pasji dnevi so tu. Ampak na vročino smo se že privadili. In ne bo več dolgo, pa jo bomo prestali za letos. V parke na piknike nas to leto ne vabijo razna naša društva kot po navadi, ker so se vsi naši parki "posušili"; zato pa prirejajo večje ali manjše zasebne druščine tem več izletov v bližnje hoste, v katerih še ni zavladala Carrie Nation. — Ga. Julka Rus, roj. Honvat, je koncem zadnjega tedna zapustila naše mesto, kjer je prebila poldrugi mesec pri svojih starših, ter odpotovala s svojo hčerko v Pueblo, Colo., kjer jo je njen soprog že težko pogrešal. V slovo so ji priredile njene tukajšnje prijateljice animirano razhodnjo, ki se je zaključila z iskrenimi klici; Na svidenje! — Najboljših časov pač še nimamo tudi v Jolietu ne, vendar so se prav zelo zboljšali izza poslednje zime. “Business” je začel spet prospevati na vseh črtah, in “panika” vsled denarne stiske, ki je ob Novem letu strašila tudi po našem mestu, je popolnoma izginila, in mnogoterniki se je komaj še spominjajo. In dočim so bila druga mesta iste velikosti kakor Joliet zelo prizadeta po finančni stiski, ki se je začela oktobra meseca lani, jo je naše mesto mnogo manj občutilo. Tukajšnje jeklarne in tovarne so skoro vse ‘ronale’ in skoraj istotoliko denarja se je izplačalo v tem mestu na zaslužkih zadnje tri mesece, kakor v istej dobi lanskega leta, ko so vse tovarne poslovale na vse kriplje. Jo-lietsko največjo industrijo ali obrt ima v rokah “Illinois Steel Company”. In ta družba je svojim delavcem v tukajšnjih tovarnah izplačala: Aprila meseca—lani $231,000, letos $222,000; maja meseca — lani $235,000, letos $225,000; junija meseca — lani $227,-000, letos $224,000. Iz teh številk je razviden razloček med lanskim in letošnjim poslovanjem. Plačilne knjige mnogih drugih velikih podjetij v Jolietu kažejo slično razmerje. Zidarji imajo letos tudi dovolj posla. In gradnja kokovih peči prav lepo napreduje in se bliža dovršitvi. In baš gradnja kokovih peči je mnogoternikom nadomestila delo in zaslužek, ki so ga ali bi ga sicer izgubili v tovarni Illinois Steel-kompanije. Poleg te družbe daje največ zaslužka našim delavcem “American Steel and Wire Company”. Ti obe korporaciji sta izplačali na zaslužkih v tem mestu zadnjih šest mesecev do $2,000,000. “Joliet je najboljše mesto v Združenih državah,” je vzkliknil neki jeklarniški uradnik te dni. “Prejemal sem pisma od tovarniških uradnikov v Clevelandu, Pueblu, Pittsburgu in mnogih drugih mestih zadnjih šest mesecev in vsa so si bila slična, češ, da “business” peša in da se delavci odslavljajo. Nekatere tovarne so bile popolnoma zaprte. V Jolietu pa smo to res hudo krizo komaj občutili.” — Newyorški bankir Franjo Zotti, ki je po svojem dnevniku Narodnem Listu zadnja leta uprav po turško bobnal sebi v korist a prišel zadnji teden sam na boben, ima na vesti mnogo žrtev tudi v Jolietu. O tem izprego-vorimo več, ko vdobimo več zanesljivih podatkov. Osleparjeni so bili menda sami bratje Hrvatje. Mislimo pa, da je tukajšnji Zottijev agent pri vsem tem humbugu prav čisto nedolžen. — Predzadnji torek je neznanokam izginil 54 let stari rojak Frank Kastelic, ki je stanoval na N. Broadway in delal v podkvami (Phoenix Horseshoe Plant). Bil je zadnje čase zelo potrt, ko ga je zmešala vročina. — V ponedeljek zvečer so šele rešili brod s hišico, ki se je dne 15. t. m. zvečer pogreznil v reki nad jezom ob Jackson cesti, izgubivši svoj motor, kateri je splaval čez jez in izginil v vodi. Z “barko” bi se bila skoro potopila njena lastnika, dva Chicažana, pa so ju rešili dobri Jolietčani. V —Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Hudulin Franc, Vidovič Mirko, Oštir Terezija. prvo naznanjam rojakom, da jim ne svetujem sem hoditi dela iskat, ker se ne dobi, vzrok je, ker se bolj pomalem dela in drugi je, ker Marž Ron Coal Co. je prav na slabem stanju, v teku enega meseca se je skoro vsa jama podsula, tako da dela samo par enter. Bile so dve entri ta najboljši v tej jami. Ali naenkrat je prišel stisk med plači in ^se je tako zasulo dne 10. julija ob 10. uri zjutraj, da noben človek ni mogel nikamor. Bilo nas je 30 ljudi in smo potem našli eno staro votlino, da smo se izplezali na svitlo v velikem strahu in sicer smo šli po votlini kakih 75 jardov. Vsak človek je mislil, da ni mogoče priti po takih krajih, ali vse se proba. Pregovor pravi: huda sila kola lomi. Tako je tudi na takem potu, človek se poda, ali pride ali ne. No pa hvala Bogu se ni nič naredilo nobenemu. Prišli smo zopet zdravi na svitlo solnce. Zasuta je mašina za kopanje in orodje 28 ljudi, ker ne bodo dobili ven pred, kot čez 3 do 4 tedne, ker so zastavili nove entre. 'Iz druge strani. Tukaj je nas delalo okoli 250 ljudi do 30 marca, ali sedaj je nas še kakih 50 do 75. In še teh ljudi ne dela polovica. Kdaj bo bolje, se ne ve. Krivda temu je glavni boss, ki ne da timbrov noter, dokler ne pade skup. Bila je enkrat dobra majna, ali sedaj slaba. In upanja nimamo, da bo kdaj še dobra, dokler bo ta kompanija, ker unija je hud udarec zanjo, še hujši kod ogenj. Zato ne svetujem nobenemu sem hoditi, dokler se ne obrne boljše. Jožef Hočevar. Chisholm, Minn., 20. jul. — V nedeljo 12. julija zjutraj se je kakih 6 milj od tukaj prigodila velika nesreča. Enajst Primorcev je šlo k nekemu jezeru proti Buhi, da bi se malo kopali in ribe lovili za kratek čas. V ta namen so trije vstopili v eno pokvarjeno ladjico in se po jezeru vozili, dasiravno niso znali plavati. Naenkrat pa se jim čolnič prevrne in dva nesreč nika sta precej utonila, tretji se je prijel za čoln in se je rešil. Pogreb utopljencev se je vršil v sredo zjutraj od cerkve sv. Jožefa. Oba sta bila iz Kastve blizu Reke. Eden se je pisal Frank Matatič, ki je bil samec, 17 let star; drugemu je bilo ime Frank Babič, ki je bil 27 let star in zapusti v starem kraju ženo in dvoje otrok. Rev. John 'rscholl. Delagua, Colo., 13. jul. — G. urednik “Am. Slov.”! Ker se nisem že dolgo časa nič oglasil, prosim, da mi blagovolite uvrstiti ta moj dopis. Poročati nimam kaj veselega, pač več slabega. Najprej hočem omeniti kar se tiče dela. Delamo po 3 dni na teden, toliko, da izhajamo. Zaslužek je uprav slab; kdor zasluži $50 na mesec, je srečen; dosti je tukaj rojakov, ki še toliko ne zaslužijo za hrano in stanovanje. To-raj rojakom ne svetujem sem hoditi; kadar bo kaj bolje, če bo kaj kmalu, bom že sporočil. Tukaj je ponesrečil pred nekaj tedni rojak Albin Logar, doma iz Knežaka na Notranjskem. Ker ni bil omenjeni rojak pri nobenem podprnem društvu, smo morali zanj kolektati, kar pa je zelo težavno v teh slabih časih. Toraj rojaki, kateri niste pri nobenem društvu, pristopite k istim, da Vam ne bode treba trpeti pomanjkanja ob času bolezni. Saj kjer je količkaj Slovencev, imajo svoja društva, ki spadajo k raznim Jednotam. Kjer pa Vas je več rojakov, združite se in napravite si svoje društvo; kajti oni denar, kar se ga plača za društvo, je bolj obrestonosno naložen, kakor naj si bo v katerikoli banki. Mi smo si tudi vstanovili društvo sv. Barbare št. 45, spadajoče v Forest City, Pa. Ker vem, da se bode nekaterim bralcem “Am. Slov.” zdel ta dopis predol-gočasen, končujem za danes s pozdravom vsem rojakom širom nove domovine, kakor tudi onim v stari domovini. Tebi, dragi mi “A. S.", kot najboljemu slovenskemu listu v Ameriki želim obilo vspeha kakor tudi dosti naročnikov predplačnikov. John Požar, Box 115. — Svoje čitalce opozarjamo na podrobno poročilo Joliet National banke, ki se nahaja v ti številki. Isto kaže'v lahko umljivih besedah stanje te banke, na podlagi katerega se priporoča naklonjenosti rojakov. Pohvalno je omeniti, da je to jedina banka v Jolietu, ki vslužbuje Slovence, tako da lahko vsaki izmed rojakov opravi svoje posle pri njih v svojem materinem jeziku. — Ako se ponesrečite; ako kupite hišo ali posestvo in rabite pojasnila; ako rabite pojasnila glede evropskih ali ameriških postav—; obrnite se na me, ki sem edini avstrijski advokat v Jolietu in sem namestnik konzula. S. E. Freund, 320 Barber Bldg. — Ali ste bolni? Pridite ali pišite slovenskemu zdravniku: Dr. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet. 111. . Bridgeport, Ohio, 13. jul. — Ljubi mi Amer. Slov., prosim vas nekoliko predalčkov v listu, hočem rojakom naznaniti nekoliko novic. Žalibog naj- East Helena, Mont., 13. jul. — Kar se dela tiče, nimam kaj dobrega sporočati, zato ker je tudi nas tukaj huda kriza obiskala. Minulo zimo so nam delodajalci plačo znižali in težje delo naložili. Bilo je res malo dela in majhen zaslužek, pa še tistega ni bilo dobiti. Dosti -ljudi je tukaj še zmerom brez dela. Zato opozarjam, da kateri so pri boljših “placih”, jim ni treba sem hoditi. Tukaj ne bo več dobra, kar so se Črnogorci naselili. K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, a tebi, vrli list A. S., pa želim veliko naročnikov in predplačnikov. Martin Ovniček. Ely, Minn., 13. jul. — Dne četrtega julija je bil na obisku rojak John Grebenc iz tukajšnjega mesta v Aurora, Minn, pri svojih sorodnikih. Dne 5. julija se je vračal s svojo soprogo in otroci domov, čakajoč na kolodvoru vlaka, kateri ima priti ob 10. uri predpoldne. Vlak res pridrdra, a ni se namenoma ustavil in tudi šprevodni- kov ni bilo nič izstopilo, da bi pospravili potnike v vlak in o pravem času dali znamenje za odhod. Ko je soproga Johna Grebenc podavala čez stopnice soprogu otroke, v istem hipu strojevodja vlaka z vso paro porene vlak in nesrečna žena pade vznak ob drdrajoči vlak, le malo je manjkalo, da ni prišla s svojim telesom pod vlak na tir. Zadobila je opasne telesne poškodbe na več krajih. Ko je bil vlak oddrdral kakšne pol milje ali več, se je zopet vrnil na isti kolodvor in vzel potrto ženo. Ali ni to skrajna malo-brižnost železničnih vslužbencev? Danes se je tu poročil g. France Zaverl z gdčno. Antonijo Žitnik. Obilo blagoslova! Jos. J. Peshell. Gary, Ind., 20. jul. — Cenjeno uredništvo Am. Slov.! Ker se nisem vže dolgo časa1 oglasil, sem gotov, da mi boste odločili kak kotiček za moje vrstice. Gotov sem, da si je že marsikateri mislil, kaj se je zgodilo z dopisnikom iz peščenega mesta Gary. Saj ni čuda, bil sem tako tih, kakor res bi me več ne bilo. med živimi; zakaj? Vzrokov mi ni treba dolgo iskati, prav lahko vam jih navedem na ducate, funte in galone, pa bi vzelo preveč časa za pisati in preveč stroškov za papir in črnilo. Naj le omenim, da za se hvaliti ni bilo dosti, a tožiti se nisem hotel, ker bi mi ne pomagal drugi kakor 500 dobrih pivopivcev. Mnenja sem, da veliko bralcev tega lista skrbno pregledujejo strani tega lista, da, bodo videli rešitev one uganke, ki je bila objavljena pred nekoliko meseci,'in gotovo so mislili, da je to bilo le izmišljena laž; pa nataknite si naočnike in berite pazno, in videli bodete, da je to bila sama čista resnica. Ker vdobiteljica lote, katera je bila dana v dar od gosp. W. S. Ross & Comp. za uganko, je gospa Jennie K. Morrison, 624 Broadway, New Orleans, La. z odločilnim številom 7,500, katera je bila najbližja pravega števila po mestnem štetju 7,499, torej je zgrešila za 1 osebo. Svojo odgonetko je poslala 24. apr. Da se je bilo število prebivalcev znižalo na pomlad, je bila kriva brezposelnost, kar je izne-nadilo tri četrtine vseh zagonetnikov, kateri so dali število med 10,000 in 15,000. Najbolj smešne odgovore so poslali John Richards iz Grand Rapids, Michigan, s štev. 85,000 in gospa P. Jurich, žena tukajšnjega mestnega policaja s štev. 728. Na ime vdobi-teljice je že W. S. Ross vknjižil loto in jo proglasil kot posestnico onega lota — najsrečnejo med vsemi. V četrtek dne 23. t. m. je prišlo v tukajšno luko prvih 12,000 ton železne rude na parniku E, H. Gary, kateri je bil spremljan od 4 držav, vojnih brodov, kateri so izstrelili 21 strelov v pozdrav, ko je prišel v luko. Na parnik E. H. Gary so vstopili v So. Chicagu člani Commercial Cluba iz tukajšnega mesta, kongresnik James R. Man iz 111., E. D. Crumpeker iz Ind. in John W. Kern, kandidat za podpredsednika dem. stranke, poleg višjih uradnikov jeklenega trusta. Med potjo so bili pogoščeni s slastnimi jedili in gotovo ni manjkalo tudi šam-panjavca pri tej priliki, ko so dospeli v luko. Po govorih so pokazali navzočim, s kako hitrostjo in umetnostjo bodo razlagali rudo kakor nikjer drugje. Potem so šli si ogledat plavže in jeklarno, nakar jih je potem na vhodu čakal oddelek vojne mornarice z godbo na čelu, da so odkorakali po Broadway v Gary Hotel, kjer se je vršil banket, in zvečer na verandi razni govori in velike obljube dobre bodočnosti v Gary. Posebno John W. Kern je obetal bele gradove svojej stranki. In s tem se je končala slavnost dohoda prve rude, pri katerej si bode tudi veliko rojakov potilo svoj obraz. Da ne pozabim omeniti, da tudi še mlado mestice niso pozabili Vodopivci nadlegovati in vsledktega bodo morali morda pivopivci se jim pokoriti, ako tako določi višje sodišče v oktobru mesecu. Torej Gary zopet lepa prilika tistemu, ki hoče delati in hraniti denar. Kar se tiče delavskega položaja, se je izdatno zboljšal in dobri delavci imajo dovolj dela, samo omeniti moram, da plače niso preveč velike. Kar je najbolj važno za omeniti po mojem mnenju, je: temelj—slovenski naselbini v tem mestu, katerega «mo postavili, ko smo vstanovili društvo sv. Jakoba z 20 člani ter predlog enoglasno sprejeli, da se priklopi K. S. K. Jednoti, katera je med našim narodom najbolj sloveča in trdna. Konečno pozdravljam vse brate K. S. K. Jednote in tebi, Am. Slov., želim veliko vspeha v prospeh slovenskega naroda. Rudolf Maraž. La Salle, 111., 16. jul. — Slavno uredništvo Am. Sl., naznanjam, da se je dne 13. julija poročil g. John Martinčič z gdčno. Terezijo Klanšek v tukajšnji cerkvi sv. Roka. Novoporočen-cema čestitam ter želim vse najbolje. Še nekaj. .Ravno včeraj sem se sešel z dvema rojakoma, ki sta prišla iz Colorade ter mi pojasnila tamošnje razmere, da se tam prav slabo dela, zato sta prišla v La Salle dela iskat. Že cel teden iščeta dela, pa ga jima ni mogoče dostati. Torej opozarjam rojake, naj ne zahajajo semkaj, ker tukaj se slabo dela. Sem že blizo 10 let tukaj, pa da bi bilo tako slabo, še ne pomnim. Ogromno rojakov kakor tudi druzega naroda je brez dela. V premogokopih se dela 3 ali 4 dni v tednu, pa še tisti čas samo po 3 ali 4 ure. Tovarne nam tudi počitnice obe- * Navadite se rabiti Severova družinska zdravila ob vsaki priliki * t* zdravilne potrebe, ker so zanesljiva. * % * * ZDRAVILNO MILO * * za ohranjenje, čistenje in lepšanje kože, obraza, las in rok. Za čistenje- * * maziljenje in za vse druge potrebe v univalnici - ' 1 ■ ■- 1-..U! * Severovo zdravilno milo za kožo * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * To milo je najboljše sredstvo zoper vse gorinavedene nerene, je precenjljive vrednosti pri kopanlv otrok, tndi možje naj ga rabijo pri britin- Gena 25 centov- “Severovo Zdravilno milo za kožo je izborno priporočim osobito pa takemu, ki ima kaj pokvarjeno kožo; na primer, da ima kateri lišaj, ali kakšne kraste ali mozolce. Ako se z Vašo milo umiva tri do štiri dni potem čisto izgubi vse nesnage iz obraza. Naredi tudi lepo in gladko kožo. Naj se rabi v vseh slučajih kožnih neredov.” LOUIS RUDMAN, 312 South River Street. Aurora, 111. Prodaje se v vseh lekarnah. Vprašajte samo za “Severova.” PRIJETNA SAPA. DRAGOCENI PREPERAT, KI SE NAJ BI VEDNO IMEL V HIŠI JE SEVEROV ANTISEPS0L. Ta preparat naj se rabi za izpirenje grla in ust. Dela sapo prijetno in zdravo, zdravi grlo in odstrani vse slabe nasledke bolezni v krko. Tudi je dobro za odstranje vnetja- Cena 25 centov- Zdravniški svet pošljemo brezplačno. * * * * * * * * * * * * * * W. F. Severa Co. tajo, katerih se pa kaj malo veselimo. Toraj pozdravljam vse rojake po širnej Ameriki in v naši mili domovini, Am. Slovencu pa obilo naročnikov. John Šebat. Milwaukee, Wis., 20. jul. — Kakor smo že naznanili, priredila se bo dne 2. avgusta v Berningerjevem parku veselica na korist slovenski cerkvi. Udeležbo prijavila so dr. sv. Janeza, sv. Jožefa, Sloga, Zvon, hrvatska Nada. Igrala bode slovenska godba pod vodstvom g. Heima. Društva zbirala se bodo na Grove Street, med Park in So. Pierce St., ob 1. uri pop. Zanimanje za pic-nic je splošno, zato je tudi pričakovati obilne udeležbe, vsaj se vrši le v blagor slovenskega naroda. Zato pa: Slovenci in Hrvati! 2. avgusta na dan! Odbor. (Nadaljevanje na 7. strani.) GEORGE A. BARR. Ta gornja podoba predstavlja gosp. Geo. A. Barr, ki je republikanski kandidat za državnega prevdnika (States Attorney) za Will Co. Gosp. Barr je bil rojen in zgojen v tem okraju in deluje kot izvrsten ad- vokat že 9 le' v tem okraju ter ima največjo prakso v jolietski okolici. Za to si lahko mislimo, da je res sposoben za ta urad. Gosp. Barr je deloval na to, da se postavi tudi urad državnega pravdni-ka, kot okrajna služba in ne kot je bilo doslej na komisijo. On je delaven v republikanskih krogih. Rojakom se priporoča, da ga bodo volili pri prvotnih volitvah ter ga nominirali za ta urad. Joliet National Bank začasno se nahajajoča v Hotel Munroe North Chicago St., Joliet, 111. Največja banka v Jolietu in jedina banka v mestu, ki ima slovenske uslužbence. Poročilo o bančnem stanju ob zaključku poslovanja dne 15. julija 1908 kot poslano zveznemu bančnemu kontrolorju: AKTIVA: Posojila ..............................f.......................$ 989,142.73 Prevzdigi, zavarovani in nezavarovani.......................... 13,352.77 Obveznice Združ. držav v zavarovanje cirkulacije............... 100,000.00 Obveznice Združ. držav v zavarovanje ulog Združ. držav..,...... 50,000.00 Obveznice Združ. držav na roki...................... .......... 3,500.00 Obveznice, vrednostne listine, i. dr........................... 110,166.68 Vrednost bančnega zemljišča in oprave............................ 65,000.00 Vrednosti imetja drugih zemljišč................................. 11,777.45 Dolgovanega od narodnih bank (ne rezervnih zakladnic) 157.13 Dolgovanega od državnih bank in bankirjev............ 247.50 Dolgovanega od odobrenih rezervnih zakladnic....... 302,818.42 Čeki in druge listine izpremenljive v gotovino....... 16,956.41 Note (papirnati denar) drugih narodnih bank.......... 10,000.00 Drobni papirnati denar, niklji in centi............... 1,799.65 Postavna denarna rezerva v banki: ‘Specie’ (zlati in srebrni denar, ter zlati in srebrni certifikati) ........................................... 98,205.60 ‘Legal-tender notes’ (papirnati denar imajoč postavno vrednost) -...................................... 16,324.00 446,508.71 Odkupninski sklad pri blagajniku Združ. držav (5 odst. cirkulacije) .................................................. 5,000.00 Skupno .........................................$1,794.448,34 PASIVA: Uplačanega kapitala ...........................................$ 100,000.00 Prebitni sklad (surplus fund) .................................. 90,000.00 Nerazdeljeni dobiček po odštetju stroškov in davkov........... 37,915.84 Nedotečene obresti (unearned interest) .......................... 3,954.50 Narodne bančne note (papirnati denar te banke) v kroženju...... 100,000.00 Dolgovanega drugim narodnim bankam..................... 412.38 Dolgovanega državnim bankam in bankirjem............ 2,766.34 Dolgovanega odobrenim rezervnim zakladnicam......... 5,421.37 Neplačane dividende .............................................. 369.00 Uloge posameznikov podvržene čekovnemu vzdigu.. .. 1,220,226.13 Certifikati ulog, vzdigljivih na zahtevo............ 181,340.41 Odobreni čeki (certified checks)....................... 845.00 Kasirjevi čeki (scrip) v kroženju................... 185.00 UlOga vlade Združenih držav......................... 50,000.00 1,461,196.63 Odločenega za plačanje davkov ................................... 1,012.37 Skupno ...................................................$1,794,448.34 Država Illinois, okraj Will, ss: Jaz, Robert T. Kelly, kasir gori imenovane banke slovesno zaprisegam, da je gorenje poročilo resnično po mojem najboljšem znanju in verovanju. ROBERT T. KELLY, kasir. Resničnost potrjujejo: T. A. MASON, GEO. M. CAMPBELL, GEORGE H. MUNROE, ravnatelji. Podpisano in zapriseženo pred menoj 18. julija 1908. EDMUND S. MUNROE, javni notar. Po primerjanju gorenjega poročila s poročili drugih narodnih bank v Jolietu o njih stanju dne 15. julija 1908 je razvidno, da je imela ta banka onega dne ČEZ $330,000.00 VEČ DENARNIH ULOG KAKOR NJENA NAJBLIŽJA TEKMOVALKA. Na ti banki ulagajo denar velike korporacije kot: Illinois Steel Co., American Steel & Wire Co., E. J. & E. Ry. Co. in veliko drugih družb, ki vslužbujejo na stotine delavcev. Gorenje poročilo svedoči o varnosti in velikosti te banke ter se pripor» čarno naklonjenosti Slovencev i» Hrvatov v Jolietu kot Združenih državah. Pošiljamo denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. — V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 30. junija S Hrvatov in 4 Slovenci. — Iz Amerike v staro domovino na obisk sta prišla koncem junija meseca dč. gg. Ivan Kranjec iz South Chi-cage, 111. in Anton Režek iz Hough-tona, Mich. — Železnica Št. Janž—Trebnje. Dne 30. junija je pripeljal vlak iz Št. Janža prvi premog v Trebnje. Železniški stroj je bil tem povodom okrašen. — Železnica Kranj-Tržič se je 6.' julija izročila splošnemu prometu. Postaje ima ta 15 km dolga krajevna železnica 3 (Naklo, Duplje, Tržič) in postajališče Sv. Križ. — Silna toča je 1. julija v Gotnici na Kočevskem vse pobila. — Huda ura. Iz Krškega se poroča: Dne 30. junija smo imeli hudo uro okoli 3. ure popoldne s ploho. Med S. in 9. uro je bilo pa strašno. Strela je udarila na mnogih krajih. Pogorela je hiša Petričeva v Ivandolu. Cerkljanski kaplan Kreč se je peljal iz Brežic, par korakov pred vozom udari, konj se splaši, voznik pade med konje, ne da bi se kaj poškodoval, kaplan si je pa nogo zlomil nad členkom in se zdaj zdravi v brežiški bolnišnici- — Iz Suhe Krajine, 2. julija. Strašna suša je pri nas. Sena ni skoro nič. Le malo se nakosi, in še to ni mnogo vredno. Ljudje in živina trpe vsled pomanjkanja vode. Po več ur daleč morajo voziti slabo vodo, kajti kapnice so večinoma izsušene. Voda, ki je prej ne bi bili privoščili niti živini, mora biti zdaj dobra za ljudi. Pri tem pa strašna pota, po katerih se mučijo ljudje in živali! — Vročina in suša je neznosna. Pod tem naslovom piše ljubljanski “Slovenec” z dne 3 julija: V Črnomlju pazijo ponoči čuvaji, da se kje ne zažge. — Iz Bohinja prihaja poročilo: Suše tako dolgotrajne, kakor letos, niti stari ljudje ne pomnijo. Zemlja je povsod — tudi po močvirnatih krajih, razpokana več centimetrov na široko. Lju dje so v silnih skrbeh; saj ne bo ne krme ne žita.' Vse zaupanje stavijo v tej stiski nele Bohinjci, temveč tudi bližnji in daljni sosedje iz Kranjske in Primorske v sv. Janeza pri jezeru. Dan za dnevom hodijo v procesijah prosit dežja k sv. Janezu. V torek je bilo zbranih pri sv. Janezu pet župnij, ne da bi se bili kaj domenili. Ve- _ ličasten je bil prizor tolikih stotin zbranega ljudstva, ki je prišlo prosit dežja in klicalo k Bogu: .Daj svojim vernim potrebnega dežja! Iz blejskega kota prišli so s svojim župnikom Mrakom Belani, iz Tolminskega: Stržiča-ni s svojim vikarjem, nadalje župljani iz Podbrda tudi s svojim župnikom. Vaščani iz Nemškega Ruta prihiteli so s križem čez sedlo “Suha”. Da bi bili le kmalu uslišani! — Sena bo prav malo. Trave je vsled suše vedno manj. Z obupom gledamo v prihod-njost. Vsak, kdor je mogel druga leta prezimiti pet glav goveje živine, preredil bo letos komaj eno. — Umrl je 29. junija zjutraj č. g. Frančišek Mekinec, župnik v Črnučah. Pokojnik je bil rojen v Ljubljani 2. avgusta 1845 in v mašnika posvečen 31. julija 1871. Služboval je kot kaplan v Srednji vasi na Kočevskem, Brezovici, Dobravi, v Dolu, v Dobu, pri D. M. v Polju, v Št. Juriju pri Kranju, v Št. Vidu nad Ljubljano, kot župnik v Ihanu in v Črnučah. — Nesrečen padec s črešnje. Dne 2. julija je padla Polona Perušek na Novi poti pri Velikih Laščah tako nesrečno s črešnje, da je priletela na kol in ji je kol predrl trebuh. — Uboj v Vodmatu. V Vodmatu je nekdo s kolom udaril po glavi postopača in žganjarja Pokovca. Ranjenec se je privlekel v bolnico, kjer je umrl. — Umrl je v Ljubljani bivši solici-tator odvetnika dr. Kovačiča v Celju, g. Fr. Mohorčič. — Za steklino je umrla omožena Marija Zima iz Radolne, občine Dovje. Dne 10. maja jo je vgriznil njen lasten psiček, ko mu je odvzemala nagobčnik, da mu da hrane. Pa se za to ni dosti zmenila. Roka ji je sicer nekoliko otekla, potem pa zopet splah nila. Navidezno zdrava, je po navadi hodila na polje. Nedavno je pa nana-•gloma zbolela, hudo jo je vilo, imela je divji pogled, srce je zelo močno utripalo in bele pene je tiščala iz ust. Bila je drugi dan previdena. Poklicani dr. Kogoj iz Jesenic je konštatiral steklino. V groznih mukah je v petek dne 26. junija zjutraj umrla. Bila je sodnijsko raztelešena. — Umrl je 3. julija v deželni bolnici v Ljubljani Franc Mahorčič, hišni in zemljiščni posestnik v Senožečah na Notranjskem, v 53. letu svoje starosti po daljšem bolehanju na želodcu. — V prvi polovici letošnjega leta je v Ljubljani umrlo 629 ljudi—55 manj nego lani, in 51 manj kakor predlan- skim. Dobro znamenje je, da pada število mrličev, dasiravno narašča število prebivalcev. — Smrtnonevaren padec s črešnje. Dne 28. jun. je na Suhi pri Kranju padel s črešnje Janez Arnuš in se tako poškodoval, da bo le težko okreval. — Na Babnem vrhu pri Kranju je padel s črešnje Luka Zupan in si zlomil roko. — Nesreča na cirkularni žagi. V Boštanju je prijela cirkularna žaga Jo žefa Kuharja ter mu raztrgala roko. — Slovensko pevsko društvo “Lira“ v Kamniku slavi dne 15. in 16. avgusta 1908 svojo petindvajsetletnico. — Za blejske pogorelce je daroval cesar 5000 K. — Požar na Bledu. Kakor smo že zadnjič poročali, je na Petrovo, dne 29. junija izbruhnil ogenj na Bledu, v vasi Grad tik jezera. Goreti je začelo ob 3. uri pop. Ogenj se ni dal' lahko omejiti vsled vetra, ter je upepelil 36 posestnikom hiše in gospodarska poslopja. Zažgali so otroci, kateri so kadili cigarete. Škodo, ki jo jo je povzročil požar, cenijo nad 500,-000 kron. Pogorelo je vsega skupaj nad 80 zgradb, hiš, hlevov itd. V vasi vlada grozna revščina, ljudje nimajo ne obleke ne živeža ne poljedelskega orodja. Ustanovil se je odsek blagih gospa, kateri kuha v starem župnišču na Gradu za revne pogorelce. Ogenj je nastal po otrokih pri Kajževcu. Odtod se je razširil z neznansko hitrostjo na obe strani. Ob stari cesti so pogorele prav vse hiše do gostilne Potočnik, od katere je ostal samo vrtni salon, ob cesti proti Zasipu pa hiše do Krevljiča. Med zgorelimi hišami so štiri trgovine in dve gostilni. Požarnih bramb je prišlo poleg domače do dvajset iz vseh krajev. — Nadalje se poroča: Goreti je pričelo v šupi ondotnega pismonoše, pri katerem sta bila dva fanta, ki sta iz Radovljice k stricu prišla na obisk. Fanta sta skrivaj kadila cigarete ter pri tem zažgala. Ogenj se je z velikansko hitrico širil od strehe do strehe do Potočnikove hiše, kjer je pogorela streha ondotne kapelice. Tudi občinska ubožnica je bila hipoma v plamenih. Ogenj se je razširil tudi v bližnji gozd in ga hudo poškodoval. Hišo Sekovaniča, kjer je bilo precej smodnika, so z veliko težavo rešili. Strašen požar, ki je vzbruhnil ob dveh popoldne, se je videl daleč na okrog, kajti posamezni plameni so švigali 20 m visoko. Ljudje, ki so se peljali z vlakom, so že v Javorniku videli o-genj. Koj ko je ogenj izbruhnil, se je brzojavilo na vse strani po pomoč. Dokler ni bilo brizgalen, so poleg domačinov pomagali gasiti letovičarji, ki so iz jezera nosili vodo. Kmalu je došla požarna bramba iz Jesenic, potem iz Radovljice, Beljaka, Gorice, da celo iz Trsta. Iz Ljubljane je odšlo najprej 40 vojakov 27. pešpolka potem pa je poseben vlak pripeljal vojakov istega polka 300 mož — od vsake stotnije po 25 mož — in brizgalna lju-bljan. požarne brambe. Ker na Bledu ni bilo konj, da bi vozili brizgalne, vpregali so se ljudje sami in jih peljali. Zgorelo je poleg poslopij tudi mnogo živine, človek se k sreči ni noben ponesrečil. Pogorelci, že itak reveži, so vsled strahovitega ognja, ki še 30. junija ni bil pogašen, silno udarjeni in so bili zavarovani le za prav nizke zneske. Bližnji hoteli in vile so ostali popolnoma nepoškodovani. — Za ljubljanski Grad bo jeseni veselica. Čisti dobiček se bo porabil za restavriranje poslopij in olepšanje parka. — Desetletnico “Društvenega Doma” na Vrhniki je praznovala dne 29. junija, na praznik sv. Petra in Pavla slovenska krščansko-socialna organizacija z veliko slavnostjo. — Nova šola na Savi pri Litiji je dodelana. Stavba je prav čedna in bode kras Save. — “Slovenska Sokolska Zveza” je imela v nedeljo dne 28. jun. v Ljubljani svoj občni zbor, Navzočih je bilo 121 odposlancev raznih sokolskih društev. “Zveza” šteje sedaj 37 društev s 3932 člani. — Poslanec Hribar in tovariši so interpelirali v državnem zboru, da se naj pokličejo v razna ministerstva možje, ki bodo zmožni tudi slovenskega in hrvaškega jezika. — Bojkot pivu izvršujejo vsled po-draženja po Ljubljani mnogi pivopiv-ci ter pravijo, da hočejo vztrajati toliko časa, da se pivo poceni. Bojkot se v nekaterih gostilnah precej pozna. Gostilničar pri “štev. 6” na Dunajski cesti, ki navadno iztoči na dan po sedem sodčkov pive, je 1. jul. iztočil samo en sodček. Podraženo je pivo za 2 vinarja pri vrčku, tako da stane vrček piva 24 v. — Popolno abstinenco so proglasili baje pivopivci v Domžalah na Kranjskem. Samo kako dolgo se je bodo držali? — Na sejmu okraden kmet. Iz Črnomlja se poroča: Na sejmu dne 30. junija t. 1. sta dva nepoznana lopova ukradla nekemu Belokranjcu 400 K. Peljala sta ga proti loži “Svibenj”, češ, da imata tu svoje volove, ki mu jih hočeta prodati. V Svibnju sta ga pa oropala denarja. — Kravo prodala za tri — krajcarje. Širi se govorica, da je neka žena prodala na sejmu v Črnomlju svojo kravo za tri krajcarje; krajcarji so bili čisto novi in ženica je mislila, da so dvajsetkronski cekini. —Gozd je gorel na Ručevnici v Bohinju. Pogorelo je skoraj cel hektar krasnega gozda. — Župan velike mošenjske občine je vsled soglasne izvolitve postal g. kipar Ivan Resman. — Ogenj. Na praznik sv. Petra in Pavla zjutraj ob četrt na sedmo uro je začelo goreti v župniji Ajdovec pri Žužemberku v Malem Lipovcu pri Mihaelu Hren. Ljudje so bili ravno v cerkvi ter so vsi preplašeni zapustili cerkev, da je moral deželni poslanec dr. Lampe, ki je prišel na shod, pridigo prekiniti. Goreti je začelo na podu in se je ogenj razširil na kozolec in kaščo, ter pokončal tudi ulnjak, kjer je bilo 14 lepih panjev čebel. V kašči je zgorela tudi denarnica z denarjem v vrednosti približno 600 K. Da niso o pravem času priskočili ljudje na pomoč, pokončana bi bila v kratkem času cela vas. — Smrtna kosa. Umrla je v Litiji kontoristinja Albina Mešek. — Umrl je gospod Viktor Inglič, star 39 let. — Naravnost nepričakovan uspeh je doseglo pripravljalno delo za “Zvezo narodnih (nepolitičnih) društev na Šta jerskem in Koroškem”. 58 društev je že naznanilo svoj pristop “Zvezi”. Mogočna in krasna organizacija je to, pra va ponosna armada narodnega slovenstva na Sp. Štajerskem in Koroškem. —Družbe sv. Cirila in Metoda glavna skupščina bode letos 8. sept. v Ptuju. — Za “Sokolski dom” v Celju je darovala “Češka sokolska zveza” 1000 K, kar je vsekakor zaznamovati kot velikodušen čin slovanske vzajemnosti. — Na slov.-nemški spodnji gimnaziji v Celju je bilo letos koncem šolsk, leta 164 učencev (lani 191); od teh je bilo 156 rojenih Štajercev. Učenci so vsi Slovenci. — Sadna letina utegne biti na Štajerskem letos zelo ugodna. Računi se, da bo letos na izvoz odpadlo do 4000 vagonov sadja. — Cena surovemu sladkorju je povišana za 50 vin. — Iz Celja, 3. julija. (Suša.) Po vsej savinski dolini vlada grozna suša in ako ne bo dežja, v kratkem, je lakota neizogibna. Više vasi v hribih nimajo že tri, štiri in pet tednov nobene vode; ure daleč jo morajo dovažati. Kmetje prodajajo živino. — Toča je pobila dne 5. julija okrog slovitih Krapinskih toplic. Vinogradi niso veliko trpeli, pač pa polja in sado-nosniki. — Toča je istega dne hudo pobila v Konjicah in po okolici ter povzročila silno škodo. — Imeli so jo tudi v Svetini nad Celjem in okrog Cirkovc na Dr. polju. — Umrl je v Trbovljah Jožef Plev-čak, posestnik, mesar in gostilničar na Vodah. — Električni tok je ubil v Trbovljah 29-letnega minerja Ivana Zwieckerja. Tragična je njegova nagla smrt tembolj, ker bi imel v par dneh stopiti pred poročni oltar. — Pameten nemški župan. Pri Sv. Antonu blizu Ivnice je ujel neki posestnik lopova, ki je ravno vlomil skozi okno v njegovi hiši. Izročil ga je županu Fuerpasu, da ga odda orožnikom. Ta je pa vlomilca najprej pogostil z domačim hruševcem, potem pa ga je pustil, da se gre na črešnjo nazobat zrelih črešenj. Seveda je vlomilec zginil. ANSON W. FLEXER. Gosp. Flexer je že več let v uradu supervizorjev tega mesta. Med tem časom je veliko storil za revne meščane, da so dobili pomoč od mesta ne — Na celovški gimnaziji je bilo minulo šolsko leto med 474 učenci 82 Slovencev. Sv. Višarje. Božja pot sv. Višarje letos dosti bolje uspeva in je obilnejše obiskana kakor lansko leto. V mesecu juniju t. 1. je bilo 8500 obhajancev. Do 1. julija je 19 tujih duhovnikov počastilo romarsko cerkev. Koroška se probuja! Iz Škoci-jana pri Sinčovasi se poroča: Mladinska organizacija prodira na Koroškem na vse strani. Kdor je še pred kratkim jokal nad tužnim Korotanom, se N. mora res razveseliti, ker se naša mladina tako zaveda. To nam je pokazal mladinski shod v Škocijanu, dne 28. junija. Veliko število mladeničev je prihitelo iz daljnih krajev, da se spoznamo s svojimi tovariši drugod. Pa ne samo mladeniči, tudi mladenke in možje so bili častno zastopani. Bil je to takorekoč mal ljudski tabor. Posebne simpatije so si pridobili mladeniči in mladenke v narodnih nošah. — V slovenski šoli sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu v Trstu je’ bilo v pretečenem šolskem letu 850 učencev in učenk. Letos je 20 let, odkar obstoji ta šola. — Na nemški državni gimnaziji v Trstu je bilo med 456 učenci 138 Slovencev, v Gorici med 541 učenci 272 Slovencev. — V goriško “Kršč. soc. zvezo” je včlanjenih 34 društev. Dne 2. julija je imela ta “Zveza” v Gorici svoj občni zbor. —Goriška “Zveza narodnih društev” šteje sedaj 80 društev. — Laške trgovce napodijo po Goriškem povsod s sejma po slovenskih vaseh in trgih. — Slovenske napise na postajah je upeljala Južna železnica sedaj tudi na Primorskem. Doslej jih je imela samo po Kranjskem. Ali se ne bi dali doseči tudi po Štajerškem? Cela dežela bi dobila naenkrat bolj slovensko lice. — Nova jahta družbe “Dalmatia”. Te dni je prispela v tržaško luko nat Francoskem kupljena jahta “Nada” za pristanišče Šibenik. Imeni “Nada-Si-benik” bodeta tržaške iredentarje grozno v oči. “Piccolo” pretaka grenke solze nad nedolžnima hrvatskima besedama. — V Zagreb pride začetkom avgusta podpredsednik ogrske ustavne stranke, Franc Nagy, da začne pogajanja z mrodajnimi politiki. Spor med Hrvatsko in Ogrsko zaradi službenega jezika na državnih železnicah hočejo na ta način poravnati, da čimpreje ustanove železniško ministrstvo, katerega bo vodil grof Batthyanyi, ki se bo glede na uradni jezik na Hrvaškem postavil na drugačno stališče kot Kossuth. — Zagreb, 30. junija. Iz Orjavca je pobegnil 20 letni poštni ekspeditor Frančišek Mazek, ki je poneveril 60,-000 K. % j( 'T* «v* *t{v •rjv* * * * * * * Poročilo o stanju Will County National Bank-e JOLIET, ILL. OB ZAKLJUČKU POSLOVANJA DNE 15. JULIJA 1908. * * * * * * * * * VIRI: Posojila .......•.........$ 953,996.91 U. S. in druge obveznice. 317,227.57 Zemljišča in premičnina.. 42,651.16 Presežki .................... 2,105.34 Gotovina ................ 369,273.82 Skupno ..............$1,685,254.80 OBVEZNOSTI: Glavnica plačana.........$ 200,000.00 Preostanek in dobiček... 156,558.11 Gotovina v cirkulaciji.... 200,000.00 Uloge ................... 1,128,696.69 Skupno ..............$1,685,254.80 Ta banka ima največjo glavnico in preostanek od vseh bank v Will County-ju. Vsakdo je vabljen, da se obrne na nas, ko želi delati trgovino z banko. ¿2». Vloge sprejemamo po $1.00 in več . J5 Naši bančni prostori so krasno u rejeni; najmodernejše v tej državi. i» Naši uradniki in direktorji so zna čajni možje, ki jamčijo poslovanje. ¡C URADNIKI: ** C. H. TALCOT, podpreds. HENRY J. WEBER, kašir. ^ D1RECT0RJI: , J. A. Henry. C. H.Talcott. J. G. Elwood. Robert Meers. J. S. Carlson. J. C. Flowers. F. W. Werner. C. E. Wilson. E. T. Deist, ^ J. A. HENRY, preds. £ ViViViVWAViViWiWAVA1. VAWAWWVW.W.VA'.VV.S V.V/AVA%W.\VWAWAWV glede na drugo kakor na stanje revežev. Med časom ko je bil supervizor, se je seznanil z subdivizijami tega okraja in to je kar je treba vedeti kdor hoče biti dober mož za ta urad urekor-derja, za to sme pričakovati, da ga bode volil vsak rojak ob prvotnih volitvah dne 8. avg. M CEHE! Vse parobrodne družbe so znižale cene za prek-tnorsko vožnjo. Kdor rojakov želi potovati v staro domovino, naj se v tej zadevi obrne na Frank Sakser Co. 109 Greenwich St., New York 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio VJWUMfl^WWAAAMWVWVVVUVWW^MMAVWVWVVHAAMVVVA