V e s t n i k. Osobna rest. Gosp. L. Abrara, nadučitelj v Kostanjevici, jo dobil naduditeljsko službo v Senožečah. Dar. BDruštvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani" je podaril gosp. Peter Mayr ml. posest.nik i. dr. v Kranji 200 K ter postal v smislu § 0. društvenih pravil pokrovitelj društvu. Bog povrni stotero vrlemu rodoljubu in iskrenemu prijatelju ljudskih učit.eljev ta velikodušni dar, društvu pa nakloni še mnogo tacih dobrotnikov! Občni zbor »Uruštva za zgradbo učiteljskega konvikta" bode dne 27. grudna ob 6. uri zvečer v poletnein salonu BPri Maliču11. Po občnern zboru bode pa ravno tu ,zabavni večer" na čast vsem zborovalcem. — Drugi dan, t. j. dne 28. grudna, ob 9. uri dopoludne bode pa občni zbor ^Slovenskega učiteljskega društva" v mestni dvorani. Po zborovanji — ob 1. uri — bode »banket". Kdor se ga želi vdeležiti, naj se blagovoli zglasiti pri tajniku Slov. učiteljskega društva gospodu Jak. Furlanu. Ljubljanski mestni svet je sprejel v svoji javni seji dne 5. t. m. sledeči predlog: ,Kot vidni spomin na veliko naklonjenost Njega Veličanstva cesarja za naše, po potresu tako hudo piizadeto rnesto in Njega osrčevalno navzočnost v Ljubljani, postavi se spomenik na javnem mestu". V isti seji bili so imenovani častnimi občani: bivši minister, sedanji štajerski namestnik Baquehem, deželni predsednik Hein, Jan grof Harrach, baron Schwegel in Šuklje. Grofu Hohenwartu pa se je izrekla zahvala kot staremu občanu. Svoj čas se izreče priznanje in zahvala tudi drugim, kateri so delovali v korist Ljubljane o priliki potresne nesreče. Pravila za življenje. Sloveči francoski pisatelj Aleksander Dumas, sin, veli: Hodi vsaki dan po dve uri; spi vsako noč po sedem ur; leži k počitku, kadar si zaspan; ustani, čirn se prebudiš; jej le tedaj, kadar si lačen in pij le tedaj, kadar si žejen, a oboje vedno le polahko. — Govori le, kader je treba; ne piši ničesar, kar ne bi mogel podpisati in ne stori ničesar, kar ne bi smel povedati v javnosti. Ne zabi nikdar, da se bodo drugi zanašali na te, a tebi ni nikdar treba zanašati se na druge. — Ne ceni denarja ne več ne inanj nego je vreden: denar je dober služabnik, toda slab gospodar. Odpuščaj vsakemu v naprej, ne preziraj ljudi, ne sovraži jili i ne posrnehuj se jim. Trudi se, da bodeš v vsem jednostaven, da postaneš koristen, da ostaneš svoboden. Kadar mnogo trpiš, poglej svojemu trpljenju naravnost v lice, ono te bode vsikdar mnogo naučilo. Naznanilo. Za od družbe sv. Mohorja letos izdano Jožef Stritar-jevo knjigo BPod lipo" se dobivajo lepe platnice pri knjigovezu Ivanu Bonaču v Ljubljani komad po 20 kr., s poštnino vred 25 kr. Kdor vzame več komadov na enkrat, pošljejo se mu franko. * Denar naj se blagovoli poslati ob jednem z naiočiloin gosp. Ivanu Bonaču v Ljubljano. Prečastki gospodje poverjeniki družbe sv. Mohoija so uljudno prošeni, to čjistitini udom te družbe ob priliki razdeljevanja knjig blagohotno naznaniti. Sredstva za vzbujenje genija. Sloveči in tudi nesloveči pesniki in pisatelji so rabili časih prav čudna sredstva za vzbujenje svojega genija: Kadar je hotel Montagne o kaki stvari premišljati, je zapustil svoje stanovanje in se zaprl v stolp nekega razpadajočega gradu, Rousseau pa se je zaril v seno in tain premišljal. Buffon se je jako lepo oblekel in opasal sabljo, predno je sedel k mizi. Milton se je zavil v star plašč in rnogel delati le, če je oglavnica pokrivala njegovo glavo Kadar je Cliateaubriand narekoval kak spis, je bodil bos po kanienitern tlaku svoje sobe; Cooper pa je inogel pisati le, če je imel v ustih slaščico. Byron je imel vse žepe polne gomoljik, kadar je pisal; Flaubert je pokadil pipo slabega tobaka, predno je sedel k pisalni inizi; Balzacu pa je tudi po dnevi morala svetiti sveča, sicer ni rnogel pisati. Velika Pratika za prestopno leto 1896., ki ima 366 dui. Na svetlo dala c. kr. knietijska družba. V Ljubljani Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki. Gena 15 ki*. Priporočamo to BPratiko" s prepričanjem in prav toplo gg. tovarišern, da jo blagovole širiti in priporočati rned naširn narodom, ternbolj. ker je to tista stara nPratika", koju je naš ode Janez Bleiweis izdaval. Pred ljubljansko c. kr. izpraševalno koinisijo so se vršili izpiti učne usposobljenosti od 4. do 11. novembra t. 1. Za meščanske šole sta napravila izpit: g. Kerschbaumer Jurij (II. sk.), in gdč. Pfau Klara (III. sk.), oba z nemškim učnirn jezikom. Za francoski jezik : gdč. Laurenčič Olga. Za ljudske šole z nemškim učnim jezikoin po čl. V. t. 1. g. Matko Martin; Za ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom: g. Čuk Fran, Grailand Fran, Rosenstein Ferdinand, Sadar Adolf, Scblenz Rudolf, in gospodične: Augustin Antonija, Bračko Maiija, Gidricli Gabrijela (z odl.), Cimperšek Marija, Gasperin Olga (z odl.) Gherbaz Emilija, Globočnik Marija, š. s. Gosak Uršula, Hayne Josipina, Hfibal Roza (z odl.), Jeglič Rafaela, Jereb Ana, Krašovic Ana, Kren Emilija, š. s. Krulc Nikolaja, Leinfellner Marija, Mally Ida, MiAkuscli Antonija, Piller lvana, Piich Klotilda, Tomec Jakobina, Vasič Marija, Wruss Emilija, Zwirn Friderika. Z nemškim učnim jezikorn : g. Makovetz Fran, in gdč. Krobath Ana (z odl.). Učiteljstvo g*orišk. okraja, zbrano pri uradni konferenci v Št. Petru pri Uorici je jednoglasno sklenilo: 1. Prositi visoko c. kr. vlado, da blagovoli sprejeti šolo v svojo področje, t. j. ljudska šola naj se p o d r ž a v i. 2. Prositi c. kr. oki*. šolski svet, da poviša. doneske za kurjavo in za snaženje šolskih prostorov — sicer se s prihodnjim šolskim letom učiteljstvo odpove oskrbovanju v tem obziru. 3. Prositi preslavni c. kr. deželni šolski svet, da razveljavi t. 1. izdani ukaz, s katerim se učiteljstvu nalaga, da rnora po ziini zarnujene šolske dneve (radi vremenskih nezgod) nadomestiti koncem šolskega leta, ker s t.em ukazorn se jemljejo učiteljstvu pravice, ki mu jih zagotavljajo državne postave. Spominek. V Homotavu na Češkem se je ustanovil poseben odbor, ki nabira denarne doneske za spominek za na Triglavu se ponesrečenega prof. Al. Schmida. —a. V pokoj moiajo vsled najnovejše naredbe na Francoskera stopiti vsi oki*. šolski nadzoiniki in seminarni ravnatelji, ko dosežejo 60. leto starosti. —a. Pokopališče psov se nahaja — kakor bode le maiokat-eriiri znano — v Hydeparku v Londonu. Vstanovilo se je to pokopališče 1. 1878. Vojvoda kambrid-ški je dal nekega dne starernu vratarju, ki iina svoj vrt v tistein parku, mrtvega psa, proseč ga, da ga pokoplje v vrtu. To se je zgodilo; od tistega časa pokopavajo tam londonski bogataši svoje pse. Sedaj je tam uže do 30 pasjih grobov, a jeden lepši od druzega. Na mnogih grobih so spominki s prav ,,ganljivimi1' napisi. Tu je čitati tudi sledeče: ,Mojemu ljubernu Centi-ju, ljubljenemu, edinemu prijatelju 12 let." — ,,Ubogi Tapy! julija 92 1. si končal življenje. Tvoj revni gospod, Lord Peter, preživel te je le 2 dni.1' — ,Našemu Ijubernu ,,hudičku1' 7. mal. travna 1886." — Najboljši (!!) je pa sledeči: ,,Jak, rojen 2. listopada 1878, unirl 15. vel. srpaua 1892. Ljubil je, trpel in — umrl!" Na rnnoge grobove zasajajo vsako pomlad dragocene cvetice in polagajo lepe vehce. — To je ^prava** pasja ljubezen! , — a. Učitelji in orožniki. Pod tetn naslovorn narn pišejo iz goriške okolice : Zadnja leta država vsem svojirn utadnikom in služabnikom povišuje plače, sedaj sn prišli na vrsto ces. kr. orožniki. Kakor je znano, ni treba za ta stan tiikakih posebnih predštudij. Ko rnladenič dovrši tri leta vojaške službe, laliko ustopi v službo k orožnikotn. Orožnik dobiva takoj plačo 400 gld.. ki se mu že po preteku vsacih treh let povišuje, tako da ima orožnik (vodja) po preteku 16 službenih let lepo plačo 750 gld. Poleg tega dobiva tudi obleko zastonj in še celn več, nego je potrebuje, da si na račun tega še kaj prihrani. Pri orožnikih je posebno dobro tudi to, da jih živi po več skupaj, kar omogočuje, da imajo primerrlo družbo in prhnerno hrano. Ža uživanje popolne penzije služijo menda le 30 let vštevši tri leta vojaške službe. Sedaj pa poglejmo, kako je z učitelji. Oče mora sina najinanj 10 let šolati, kar prizadene ohilo stroškov očetu, mnogo truda in skrbi sinu. Končavši študije, dobi službo učitelja in plačo 360 gld. Služba mu je navadno odkazana v kaki vasi, kjer za svojo plačo ne more dobiti niti primerne hrane. (Meni se je n. pr. računalo 30 novč. za kosilo: krožnik ječmena brez kruha in vina; kje so zajutrek in večerja, stanovanje, svečava, perilo, kurjava? itd. itd.) 0 kaki družbi, ki je vendar vsakemu potrebna, niti ne govorim. Grenke, tužne ure. Ubogi kandidatje, kako vse drugače si slikate pribodnjost! Srečen oni, ki pride službovat v kak večji kraj ali mesto. In britkosti in nevšečnosti, boj v službi z upornimi stariši, kdo vain more t.o opisati ? In za vse to dobite le 360 gld., ki vam zadostajejo komaj za najpotrebnejše. Orožnik, omenil sern že, dobiva po 161etnem službovanji 750 gld., koliko pa učitelj, ki irna veliko več potreb??? — — 530 g,d. Pri takih razmerah pač ni nikako čudo, ako je pomanjkanje učiteljskih moči vedno večje, ako se mladeniči posvečujejo raje kateremukoli drugemu stanu, nego pa učiteljskernu in stavini, ako bi jim bile znane grenkosti. težave in trpljenje ueiteljskega stanu, le redek bi bil, ki bi se odločil za ta stan, dokler uživa tako sramotno, poniževalno plačo. Učiteljstvo bi se moralo pritoževati.naravnost pri visokem c. kr. naučnem ministerstvu, ker že vse prošnje pri dež. poslancih nič ne potnagajo. Ako nas dežela ne more plačevati, naj nas država sprejme v svoje podroeje. Učiteljska diuštva, zganite se! Ljudska šola naj se podržavi!" „_Ł*. Zavetišča za — pijauce. Naše rninisterstvo pravosodja je ravnokar završilo jako znamenit zakon, po kojein se bodo snovala zavetišča za pijance na račun