© ČOSPOPAKKI K£l*\/fi/AL 0> 19 (A 196^ / S s tl SL _ štirje dnevi dela VI. kon-^esa SZDLJ v beograjskem ge rtlu sindikatov so bili mogo-nr ^ključek razprav in priliti'" na®e najbolj množične po-cne organizacije za dogovor o njenih nadaljnjih nalogah pri razvijanju samoupravljanja, za dogovor o nalogah, ki jih bo izpolnjevala v času naše gospodarske in družbene reforme. Priprave za VI. kongres ^*aBwaHMeGBMeHBaBaeaaMMMMeneMBHeeM ! i ! I ! i •Bi »Poduk« in poduk Sodnik za prekrške v Tolminu je kaznoval podjetje Metalflez z denarno kaznijo 200.000 starih dinarjev, direktorja podjetja pa s kaznijo 15.000 starih dinarjev. To pa ie v nekaterih organih v podjetju in pri posameznih elanih Meialflexa povzročilo precej hude krvi, po tolminskih kuloarjih pa so se razširili očitki na račun občinskega sindikalnega sveta, češ da je s tem, ko je sodniku za Prekrške predlagal postopek zoper podjetje, škodil interesom. delovne organizacije in da s tako zr.ščiio delavcev zavira prizadevnost podjetja za gospodarjenje in za izvajanje reforme. Tak je bil razplet. Toda preden povemo k vsemu še nekaj naših misli, naj v kratkem ponovimo sam potek dogodkov. Ob koncu marca je zasedal delavski svet podjetja Metalflex in sklenil, da je treba opraviti notranjo reorganizacijo dela. Da pa ne bi nekateri delavci bili med tem časom brez dela, je tudi sklenil, da morajo nekateri zaposleni na redni dopust. Naslednjega dne je odločbe res dobilo kakih dvanajst delavcev, ki so še istega dne tudi morali nastopiti svoj redni letni dopust. Lahko so se sicer zoper to odločbo pritožili, ker pa so že bili na dopustu, ]e v tem primeru veljalo tisto: najprej opravi, potem se Pritoži. Ena izmed prizadetih delavk je na upravnem organu občinske skupščine in pri občinskem sindikalnem svetu zavoljo te odločbe zaprosila za pravno pomoč. Upravni organ občinske skupščine je zahteval seznam delavcev, ki So morali nastopiti dopust, ter ugotovil, da je podjetje storilo prekršek po 86. čl. TZDR, ki določa, da mora pod-Jotje najmanj 30 dni pred nastopom dopusta obvestiti delavca o terminu in višini letnega oddiha. Vendar upravni organ občinske skupščine ni zahteval uvedbe kazenskega postopka z motivacijo, da bi denarno kaznovanje delovne organizacije negativno vplivalo na finančni položaj podjetja, da pa naj delavski svet ta Prekršek obravnava — to naj mu bo v poduk — in naj u9otovi krivca. S tem pa ni soglašal občinski sindikalni svet u.Tolminu in na osnovi 141. čl. TZDR predlagal pri sodniku a prekrške uvedbo postopka. Razplet dogodkov je tako znan. Ker pa dolgujemo še ekai naših misli, potem tole: Ce ne bi občinski sindikalni svet v Tolminu v zaščito tanoy sindikata zahteval pri sodniku za prekrške uvedbo P stopk0 zoper podjetje Metalflex, bi bilo treba najprej P°k^C£tIi na zagovor in mu izreči nezaupnico. Dolžini s^n^}Jcata namreč je, da tudi pred sodnikom zaščiti do^re-Sf ’n Pra,,tce delavcev — čeprav smo bili morda da h' f JPaJo navajeni take zaščite. Očitek na račun tega, zadp1 °®činski sindikalni svet v tem primeru zaviral pri-Rol^f10^ P°djetia za gospodarjenje, pa je le iz trte zvit. delavčevih’ ^ Pokrije nezakonite postopke in kršitev In kar velja zapisati v zaključek temu našemu pri- meru ■ i i J 77*"°v,u v zukljucbk. i emu našemu vriskih VI x-7 *pr*č° čedalje bolj pogostih kršitev zakon-upornKif001’ ^ sploh veljalo v sindikatih bolj pogosto tolminsv- rifl°do, kot se je je v našem primeru poslužil 'minski občinski sindikalni svet. Četrtek, 10. junija 1966 št. 23, leto XXII — Gospodarskega kriminala je bilo lani nekaj manj kot predlanskim... strokovnjaki so izračunali, če bo šlo talco naprej, ga leta 2116 sploh ne bo več... Karikatura: ANDREJ NOVAK KONGRES SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE: . Naša socialistična demokracija je globoko povezana z vsakdanjo prakso Kako zagotoviti vsestranski vpliv delovnih ljudi na celotna dogajanja v naši družbi. kako zagotoviti, da bo plodove sociastične izgradnje uživala ne samo bodoča gene-radja, temveč tudi naš sedanji delovni človek? Ti dve vprašanji sta bili v središču vseh razprav na VI. kongresu SZDLJ, ki je v Domu sindikatov v Beogradu zasedal minuli teden štiri dni in svoje delo zaključil s sprejemom novega statuta te organizacije, z izselitvijo zvezne konference, novega naj višjega organa osemmilijonskega članstva SZDL, in s sprejemom šestih resolucij, ki bodo članstvu te naše najbolj množične politične organizacije pomagale pri njegovi politični in samoupravni dejavnosti. Kongresu je prisostvovalo kakih 1400 delegatov in gostov, med katerimi so bili tudi predstavniki 54 inozemskih naprednih strank in gibanj, uvodni govor pa je imel predsednik tepublike in generalni sekretar ZKJ tovariš Tito. .. r. SZDLJ so trajale skoraj eno leto in skoraj prav toliko časa je minilo, odkar smo začeli izvajati gospodarsko reformo. Zato je razumljivo, da je tako v pripravah na kongres, kakor tudi na kongresu samem bil v ospredju zanimanja spopad med ostanki etatizma in birokratizma z vse širšim razvojem samoupravljanja. Ta boj naprednega z zaostalim bijemo z ostro kritiko vsega, kar ni v duhu naše socialistične skupnosti. Toda kritika sama še ni dovolj: potreben je bil tudi naš skupni dogovor o nadaljnji poti naše družbe —in takšen dogovor smo dosegli te dni na kongresu SZDLJ. Omenili smo že, da je kongres sprejel nov statut SZDLJ, ker je dosedanji zastarel in ne ustreza več današnjim pogojem naše največje politične organizacije; na podlagi tega novega statuta smo dobili tudi nov najvišji organ te organizacije — zvezno konferenco SZDLJ, ki šteje 185 članov, na čelu z Lazarjem Koliševskim kot predsednikom in Milentijem Popovičem kot generalnim sekretarjem. Povedali smo tudi že, (Nadaljevanje na 3. strani) CEZ DAN ALI DVA SE BODO ZAPRLA SOLSKA VRATA. SICER PA SO REDOVALNICE ZE TAKO ALI TAKO ZAKLJUČENE. ~ FOTO SLUŽBA DE 0 5 6 <*> | ! & 1 STR 2 ■ REZERVIRANI STOLPEC STR. 3: IZ OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV STR. 4: ZA ENOTEN UTRIP MESTA STR. 5: NA NOVIH, BOLJŠIH TEMELJIH STR. 6: TEŽKO JE, CE SE MAČKA NI V VREČI STR. 7: LINEARNA DELITEV - MEDVEDJA USLUGA ODDIHU RAZGOVOR VOLIVCEV Z ZVEZNIM POSLANCEM MARJANOM ROŽIČEM V IDRIJI______________ m v#w Tezisce še ni v podjetjih Občinski sindikalni svet v Idriji je v petek popoldne v dvorani krajevne skupnosti pripravil razgovor volivcev z zveznim poslancem gospodarskega zbora Marjanom Rožičem. Razgovora so se udeležili sindikalni delavci iz podjetij in drugi družbeno-politični delavci v idrijski občini. V dveurni razpravi so največ govorili o osnutku srednjeročnega plana razvoja Jugoslavije, ki bo v zvezni skupščini v kratkem sprejet. DVE STRUJI MED PODJETJI V uvodnih besedah je poslanec Rožič naštel nekaj značilnosti našega gospodarskega razvoja. Gospodarsko reformo, ki je važen mejnik v našem gospodarskem in družbenem razvoju, smo do sedaj izvajali precej liberalno. Pogoji gospodarjenja , v gospodarskih organizacijah se niso še bistveno spremenili. Nekatera podjetja gospodarske reforme še niso občutila. To pomeni, da smo izbrali počasnejši način vključevanja gospodarstva v nove pogoje. Reformo smo izvajali do sedaj pretežno z restrikcijami, ki so prizadele najbolj osebni standard. Rezultati, ki smo jih pri tem dosegli, so zasluga delnega odpovedovanja delovnih ljudi. To pa ni pravi smisel gospodarske reforme. (Nadaljevanje na 4. strani) STR. 8: ZA IZVOZ DOBRO - ZA NAS SLABO STR. 9: 3 + 2 IZ ŽALCA STR. 10: NAŠLI SO KLJUČ DO STANOVANJ Pismo predsedstva RS ZSS sindikalnim organizacijam o problematiki časopisa »Delavska enotnost« BOJAN SAMARIN m S Predsedstvo RS ZSS je na 13. seji 11. maja razpravljalo o uredniški politiki, razširjenosti in financiranju časopisa Delavska enotnost ter sprejelo naslednja stališča in priporočila: katov, ki je z njegovo pomočjo mogoče uspešneje in bolj demokratično izmenjavati mišljenje o Posameznih družbenih pojavih in problemih kot na zaprtih sestankih, je časopis, ki ga izdala republiški svet ZSS — Delavska enotnost. Potreba po specializiranem glasilu za razreševanje samo-upravljalskih problemov in za obravnavanje aktualnih vprašanj dela sindikalnega članstva in sindikalnih organizacij ni utemeljena samo s prepričanjem sindikalnih delavcev, da je treba posodobiti oblike političnega d^a, ampak tudi z določili statuta Zveze sindikatov, ki govore ° tem, da mora biti delo sindikalnih organizacij in organov javno. Določila statuta nalagajo sindikalnim organom dolžnost usposobiti svoj časopis za izpolnjevanje omenjenih nalog. Republiški svet ZSS, predsedstvo republiškega sveta in drugi organi in organizacije sindikatov so v razpravah o vsebini, oblikah in metodah dela sindikatov že nekajkrat ugotovili, da se oblike politične dejavnosti sindikatov razvijajo počasneje kot družbeno samoupravni odnosi. Ugotovili so tudi, da je treba — če želimo vsebinsko poglobiti dejavnost sindikalnih organizacij ter povečati njihovo učinkovitost — opustiti zastarele metode političnega dela ter se posluževati sodobnejših, takšnih, s katerimi je na današnji stopnji našega družbenega razvoja mogoče bolj učinkovito kot z doslej uveljavljenimi uresničevati stališča in sklepe sindikalnega članstva, sindikalnih organizacij in izvoljenih organov sindikata. Eno takšnih sredstev političnega dela sindi- Izdajanje lastnega glasila sindikatov, časopisa Delavska enotnost, je utemeljeno tudi z njegovo izobraževalno vlogo spričo povečane politične aktivnosti sindikalnih delavcev na vseh področjih. Ker bo v voljenih organih sindikatov vse več sindikalnih delavcev, ki se bodo lahko usposabljali za svoje politično delo le v prostem času, jim bo nujno treba na ustrezen način posredovati gradivo o perečih družbenih pojavih in problemih, izkušnje pa kažejo, da je takšno gradivo mogoče najkoristneje posredovati v takšnih oblikah, kot so Pogovori Delavske enotnosti, sindikalna knjižnica in tudi preko samega časopisa Delavska enotnost. Prizadevanja za izboljšanje vsebine in razširjanje naklade časopisa Delavska enotnost so torej sestavni del političnega dela sindikatov, časopis sam s svojimi izobraževalnimi in akcijsko-mobilizacijskimi prilogami pa je na sedanji stopnji našega družbenega razvoja po svoji vlogi in funkciji eno najučinkovitejših sredstev političnega dela. Predsedstvo RS ZSS ugotavlja, da časopis sindikatov Delavska enotnost zaradi nizke naklade ne opravlja v celoti vloge in funkcije, ki jo ima kot glasilo sindikalnih organizacij, predvsem pa ne kot glasilo članov sindikatov — samoupravljavcev. Povprečna naklada 14 tisoč izvodov časopisa je v primerjavi s približno 500 tisoč člani sindikata izredno nizka, razen tega pa je tudi razširjenost časopisa v posameznih občinah zelo različna. V ilustracijo velja omeniti podatek, da je npr. v nekaterih občinah naročen na Delavsko enotnost vsak 11. zaposleni, v drugih pa le vsak 283., medtem ko je v Sloveniji naročen na Delavsko enotnost povprečno vsak 39. zaposleni. Za tako nizko naklado časopisa ni kriva v tolikšni meri uprava časopisa kot sindikalne organizacije, ki niso vrednotile časopisa sindikatov Delavska enotnost kot sredstvo svojega političnega dela in se niso sistematično zavzemale za njegovo (Nadaljevanje na 2. strani) Oto Srefoof predsednik 10 sindikalne podružnice Pivovarne Laško Počitniški domovi se počasi polnijo. Sezona dopustov se približuje svojemu višku. In kako ste v vašem kolektivu rešili vprašanje regresov in nadomestila za K-15? Dopust delimo pri nas na dva dela. Po sklepu centralnega delavskega sveta dobi sleherni član našega podjetja pred odhodom na oddih regres in nadomestilo za K-15. Regresi so za vse člane kolektiva enako visoki: po 15 tisočakov na vsakega zaposlenega. Nepreskrbljeni ožji svojci po po sklepu naših samoupravnih organov ne dobijo ničesar. Glede nadomestila za K-15 smo sklenili, da prejme sleherni član našega kolektiva 1,5 % od svojega čistega letnega osebnega dohodka. Tisti z najnižjimi dohodki, ki zaslužijo mesečno le kakih 40 tisočakov, bodo prejeli torej približno 7000 dinarjev kot nadomestilo za K-15, tisti, kot pravimo, s povprečnimi dohodki pa nekaj več kot 12.000 dinarjev. Po moje pa bi bilo še najbolj pravično, da bi prejel vsak zaposleni regres v višini ene mesečne plače in imel brezplačno vožnjo za potovanje na letni oddih. predsednik sindikalnega odbora KGP Brežice Kot sem slišal, predvidena ukinitev živinorejskega oddelka pri poljedelskem obratu močno razburja vaš kolektiv. In stališče sindikata? Franci Volčanšek Že več let uvajamo intenzivne nasade topolov. Zato potrebujemo veliko hlevskega gnoja, ki nam ga daje pitališče, namenjeno za 1000 glav govedi. Krmo za to živino naj bi dobivali tudi s tistih zemljišč, kjer urejamo topolove plantaže in kjer kot drugo kulturo pridelujemo koruzo in še nekatere druge krmne rastline. Omenjeni proizvodni ciklus še ni v celoti stekel. Hkrati imamo določene prodajne cene za živino, ki se nam je zaradi vsega tega in ob sedanji organizaciji podjetja ne splača rediti. Tako so hlevi skoraj prazni, fiksni stroški pa nespremenjeni, medtem ko je posledica vsega tega izguba. Sindikat se je zavzel, da je treba čimprej izdelati objektivno analizo gospodarjenja, predvsem pa pravilno razčleniti stroške, da bi dobili pravo podobo rentabilnosti. Hkrati s tem bi bilo treba čimprej uresničiti 77. člen našega statuta, ki govori o samoupravnih pravicah ekonomskih enot. Kolektiv poljedelskega obrata pri tem meni, da sedanji proizvodni ciklus ni deljiv in da bi bila vsaka drugačna rešitev dražja. Hkrati pa je prepričan, da bi navzlic vsem težavam poslovali brez izgube tudi pri živinoreji, če bi zares imeli status ekonomske enote v tistem 'smislu, kakor je opredeljena v našem statutu. Sindikat ta stališča v celoti podpira, čeprav drži, da z njimi težko prodira. Albin Zevnik predsednik 10 sindikalne podružnice Avtopromet »Gorenjska«, Kranj V vašem podjetju je vsak tretji delavec naročen na Delavsko enotnost. Zanima nas, kaj vas je vodilo, da ste se v tako velikem številu naročili na naš list? Prejšnja leta so prihajali v podjetje samo trije izvodi Delavske enotnosti. Pred kratkim pa smo sklenili, da naročimo nanjo vse člane delavskega sveta in upravnega odbora, pa tudi vodstva sindikalne podružnice in drugih političnih organizacij v podjetju. Tako dobiva zdaj od 320 zaposlenih delavcev 90 članov Delavsko enotnost na dom. Delavci morajo biti naročeni na delavski tisk. To pa ni glavni razlog, da smo se naročili. Tudi vsebina lista se je popravila. Gradivo, ki ga prinaša, nam pomaga, da se bolje znajdemo v upravljanju in da se znamo opredeljevati za napredna stališča. Marsikaj koristnega zvemo iz časopisa o napakah in zatiranju samoupravnih pravic. Tudi pri nas v podjetju smo imeli težave, o katerih ste pogumno pisali. Zdi sc mi, da molk o problemih in zapletih, ki v podjetjih nastajajo, najbolj ovira razvoj. To smo tudi pri nas spoznali in marsikaj se je popravilo, ko smo začeli odkrito govoriti. Ljudje, ki so izvoljeni, da bi upravljali, se največ naučijo iz izkušenj. Te izkušnje pa nam časopis, kot je Delavska enotnost, prinaša v obliki zanimivega bralnega čtiva. Andrej Hrblan sindikalni delavec v podjetju Brest, Cerknica Cerkniška občina ne more iz svojih proračunskih sredstev zadostiti vseh potreb. V tej stiski ji je večkrat pomagal tudi kolektiv Bresta. Tako pravijo občani. Kaj pa vi menite o skupni skrbi za potrebe v komuni? Veliko je potreb, ki bi jih želeli občani čimprej rešiti. Radi bi poživili kulturno dejavnost, zdramili klube, društva, ki po večini životarijo, obogatili učilnice, kabinete in zgradili telovadnice pri šolah. Morali bi ustvariti osnovne pogoje za razvoj turizma. Ta gospodarska dejavnost ima v naših krajih veliko prihodnost in vsi bi se lahko z njo »bogatili«. Vendar trenutno vodijo v »to prihodnost« samo makadamske ceste... Se bi lahko našteval; to pa pomeni, da občani, ki smo hkrati proizvajalci v naših delovnih organizacijah, vemo, kje nas čevelj žuli. O tem govorimo na zborih volivcev in na sejah samoupravnih organov. Naš kolektiv je vedno rad pomagal, zlasti so bile deležne pomoči šole. Delovne organizacije imajo sredstva prav za takšne namene. Vendar imam občutek, da jih pogosto najbolj smotrno ne izkoristimo. Dobro bi bilo, če bi se v okviru celotne občine dogovorili in bi delovne organizacije vlagale del sredstev na en račun, da bi bili tako številni problemi prej rešeni. Pismo predsedstva RS ZSS sindikalnim organizacijam o problematiki časopisa »Delavska enotnost« (Nadaljevanje s 1. strani) vsebinsko izpopolnitev in stalno rast naklade. Tako od 4 tisoč sindikalnih podružnic, kolikor jih imamo v Sloveniji, skoraj polovica sindikalnih podružnic nima naročenega niti enega izvoda časopisa Delavska enotnost. V Sloveniji dela v sindikalnih organizacijah približno 70 tisoč sindikalnih aktivistov — članov izvršnih odborov. sindikalnih podružnic, plenumov občinskih sindikalnih svetov itd. Ce to številko primerjamo z naklado Delavske enotnosti oziroma s številom njenih naročnikov, potem lahko ugotovimo, da vodstvo slovenskih sindikatov ni povezano preko svojega glasila niti s četrtino sindikalnih aktivistov in da v veliki meri tudi zato ne more z realnostjo pričakovati uresničitve svojih ciljev oziroma realizacijo nalog, ki si jih vsi skupaj zastavljamo. Povrhu vsega so začele v času reforme tudi nekatere sindikalne organizacije »varčevati« na ta način, da so množično odpovedovale svoje glasilo, takšno »varčevanje« pa političnemu delu nedvomno zelo škoduje, zato ga predsedstvo ostro obsoja. Na osnovi teh ugotovitev priporoča predsedstvo RS ZSS vsem organom in organizacijam sindikata kot eno glavnih nalog doseči, da bodo vsi izvoljeni sindikalni delavci naročniki časopisa Delavska enotnost — v delovnih skupnostih vsi člani izvršnih odborov sindikalnih podružnic, v občinah vsi člani predsedstva in plenuma ObSS ter člani občinskih odborov sindikatov, v republiki pa vsi izvoljeni člani organov RS ZSS in republiških odborov. Sindi-, kalne organizacije v podjetjih naj si prizadevajo, da se bo prek sindikalnih podružnic na Delavsko enotnost naročilo tudi čimveč članov samoupravnih organov, saj jim bo gradivo, ki ga bo objavljala Delavska enotnost skupno s svojimi publikacijami, nujno potrebno pri opravljanju samoupravljalskih dolžnosti. Odpošiljanje časopisa naj sindikalne organizacije v sodelovanju z upravo časopisa Delavska enotnost organizirajo tako, da ga bodo naročniki prejemali na dom; kako plačevati naročnino, pa naj odločijo Sindikalne organizacije same. Za plačevanje naročnine je več možnosti: od te; da __ plačajo polno naročnino sami člani izvršnih odborov sindikalnih podružnic, sindikalni delavci občinskih sindikalnih svetov in člani organov RS ZSS in republiških odborov, do te, da sindikalne organizacije že v svojih proračunih namenijo del sredstev — kot prispevek za izobraževanje sindikalnih delavcev — samoupravljavcev — plačevanju naročnine za Delavsko enotnost. Predsedstvo RS ZSS priporoča vsem republiškim odborom, občinskim sindikalnim svetom in sindikalnim podružnicam, naj izvolijo ali imenujejo posebne komisije ali poverjenike, katerih glavna naloga bi bila vsebinsko ocenjevati, kako uporablja sindikalno članstvo oziroma v kolikšni meri se poslužujejo sindikalna vodstva časopisa Delavska enotnost kot sredstva svojega političnega dela ter v tej zvezi skrbeti za stalno vsebinsko bogatitev in razširjanje glasila sindikatov. Predsedstvo RS ZSS tudi priporoča izvršnim odborom sindikalnih organizacij in sindikalnim organom v občinah in republiki, naj na posebnih sejah in kot svojo prioritetno nalogo obravnavajo probleme urejanja, vsebinske usmeritve in naklade Delavske enotnosti ter sprejmejo konkretne akcijske načrte, kako nameravajo raz- širjati glasilo sindikatov ter obvezo, za koliko naročnikov bodo lahko v določenem roku povečali naklado časopisa. Predsedstvo priporoča, naj bi si v občinah prizadevali doseči, da bo naročenih na časopis Delavska enotnost ob koncu letošnjega leta najmanj 10 % zaposlenih. Predsedstvo meni, da akcija za izboljšanje vsebine in povečanje naklade časopisa Delavska enotnost ne sme biti enkratna, kampanjska, marveč je stalna naloga sindikatov, zato sprejema obvezo, da jo bo prek svo» je komisije za organizacijsko kadrovska vprašanja in v sodelovanju z občinskimi sindikalnimi sveti, z izdajateljskim svetom in kolektivom Delavske enotnosti redno analiziralo in pospeševalo. Predsedstvo RS ZSS Ob koncu minulega tedna je celjski občinski sindikalni svet na razširjeni seji predsedstva obravnaval probleme in možnosti izboljšanja kvalifikacijske strukture zaposlenih ter probleme zaposlovanja. Tema je obširna in težko bi se mogli odločiti za trditev, da celjsko gospodarstvo pretresa en sam kadrovski problem. Analitični popis- kadrovske strukture v dvajsetih celjskih industrijskih podjetjih, ki zaposlujejo skupno 12.075 delavcev, razkriva, da je v neposredni proizvodnji zaposlenih le 50 odstotkov, medtem ko preostalih 50 odstokov zaposlenih predstavlja tako imenovani režijski kader: 10 odstotkov ® CELJE: Kadrovski zapleti . uprave podjetij, 11 odstotkov tehnične službe in vodstva proizvodnje, 29 odstotkov pa vzdrževanje in pomožne službe. Taka struktura pa pravzaprav pomeni veliko obremeni' . tev za neposredno proizvodnjo. Ob tem pa so člani predsedstva zastavili vprašanje: ali more taka struktura kadrovske zasedbe v delovnih organizacijah zagotoviti tudi dovolj produktivno delo? Odgovora celjskih sindikatov na to vprašanje ni potrebno ponavljati. Namesto tega raje nekaj besed o drugem kadrovskem problemu celjskega gospodarstva. Za tole gre: strokovno neustrezno usposobljenih delavcev je v upravah de-- lovnih organizacij kar 53 od-stotkov, v tehničnih službah 39 odstotkov, v službah za vzdrževanje in pomožnih službah 10 odstotkov. In ne da bi se spuščali v podrobnejšo analizo teh oštevilčenih podatkov, ponovimo raje s celjskimi sindikati: ali lahko spričo takšne zasedbe te službe v delovnih organizacijah zagotove zares sodobno organizacijo dela ter ekonomičnost in rentabilnost V proizvodnji in poslovanju. Tretji problem pa pomeni razkorak med potrebami in pa dejanskim kadrom, ki ga zaposluje celjsko gospodarstvo. Tako je priučenih delavcev zaposlenih 70 odstotkov, potrebe po njih izpričuje odstotek 64i s poklicno ali nižjo strokovno šolo je zaposlenih 22 odstotkov delavcev, potrebno pa bi jih bilo 24 odstotkov, kadrov s srednjo šolo je zaposlenih 6 odstotkov, potrebno bi jih bilo ® odstotkov, z višjo in visoko izobrazbo je zaposlenih 2 odstotka delavcev, sedanje potrebe pa izpričujejo odstotek 4. Tako bi tudi tokrat morali P°' noviti za celjskimi sindikati vprašanje, ki so si ga zastavil* že ob prvih dveh problemih. A kot rečeno, to še zdaleč niso vse težave -in vsi kadrovski zapleti, ki tarejo celjsk0 gospodarstvo. Zato so se član1 predsedstva tudi odločili. __ da razpravo prenesejo na bližnj1 plenum občinskih sindikatov. S. B. Iz urednikove pošte: • KRANJ: Iz Kranja sporočajo, da so v nekaterih delovnih organizacijah začeli razmišljati o tem, da bi bili v prihodnje naročeni na Delavsko enotnost vsi člani samoupravnih organov. In o tem so tudi ^e sklepali nekateri delavski sveti. Tako je delavski svet Avtoprometa sklenil, da iz sredstev podjetja naroči na naš list vse člane samoupravnih organov. Iz kranjske SAVE pa je prišla podobna vest. V tej delovni organizaciji je namreč upravni odbor podjetja razpravljal o potrebi razširitve Delavske enotnosti med člani samoupravnih organov, ter sklenil na prihodnji seji predlagati in priporočiti delavskemu svetu, naj bi iz sredstev podjetja naročil Delavsko enotnost za vse člane samoupravnih organov, ker to ni le list sindikatov teipveč vseh upravljavcev. • ŽALEC: Minuli teden so razpravljali predsedniki sindikalnih podružnic žalske občine o ukrepih za razširitev Delavske enotnosti. Pred leti je bilo na območju žalske komune 800 naročnikov glasila Zveze sindikatov Slovenije, danes pa prihaja sem le še 274 izvodov. Analize na področju žalske komune so pokazale, da je razmeroma precej naročnikov Delavske enotnosti le v tistih kolektivih, kjer delujejo sposobni in prizadevni poverjeniki. Zato so na posvetu sklenili, da bodo sindikalne podružnice poskrbele za poverjenike povsod 'tam, kjer jih delovne organizacije" danes še nimajo, da bi dali akciji za razširitev Delavske enotnosti čim večjo podporo. Na posvetu v Žalcu so tudi sklenili, da bo moral imeti v bodoče sleherni aktivni sindikalni delavec svojo Delavsko enotnost. Nadalje so v Žalcu sprejeli še sklep, da opozorijo samoupravne organe, da je Delavska enotnost tudi glasilo samoupravljavcev in da bi zato morali postati naročniki Delavske enotnosti tudi vsi člani samoupravnih organov. Predsedniki sindikalnih podružnic pa so se obvezali, da bodo že do 20. junija sporočili ObSS imena poverjenikov in zaenkrat poskrbeli, da bo imela vsaka delovna organizacija vsaj 5 % naročnikov Delavske enotnosti od skupnega števila zaposlenih. . -a. ........................... .............................. PREDSEDSTVO ObSS LJUBLJANA-CENTER O SREDNJEROČNEM PLANU OBCTNE Z lepimi besedami okrog vroče kaše Ko je predsedstvo ObSS Ljubljana-Center pred nedavnim razpravljalo o osnutku srednjeročnega plana razvoja občine, je ugotovilo, da so strokovne službe občinske skupščine to gradivo pripravljale še v času, ko še ni bilo resnejših razmišljanj o usklajevanju zadev širšega, to je mestnega pomena in ko hkrati še niso bila znana osnovna izhodišča zveznega in republiškega plana. Nič čudnega torej, če obstoječe gradivo zelo spominja na stare metode planiranja in če ob tem premalo upošteva vlogo ožjih družbeno političnih skupnosti. Zaradi vsega tega predsedstvo ObSS Ljubljana-Center meni, da bi morali v dokončni predlog srednjeročnega plana vnesti več konkretnejših projektov in določil, predvsem na tistih področjih, ki so v izključni pristojnosti občinske skupščine in ki hkrati lahko bistveno vplivajo na razvoj družbenega standarda in življenjske ravni slehernega občana. Pri tem gre zlasti za področja, kot so obrt, komunala, stanovanjska izgradnja, šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kultura, družbena prehrana. Ker se velik del gospodarske in družbene dejavnosti ne odvija zgolj v občini, pač pa je tesno povezan s ce- lotnim območjem mesta Ljubljane, bi morali razvoj občine obravnavati s stališča potreb mesta kot celote. Seveda pa bi morali pred dokončno odločitvijo občinske skupščine o srednjeročnem planu razvoja občine opredeliti tudi to, katere zadeve in po kakšni poti naj bi urejali v okvirih skupnih mestnih potreb in kolikšen delež nalog preostaja prizadetim občinskim skupščinam. Razprava na seji predsedstva ObSS Ljubljana-Center je opozorila, da so sestavljavci gradiva sploh »pozabili« na podatke in predloge, ki bi obravnavali razvoj sodstva, razvoj in modernizacijo organov občinske uprave, razvoj komunalnih služb in stanovanjske izgradnje, zdravstvenega zavarovanja, zavarovalništva, problematike kadrov in politike zaposlovanja. Pri tem je bilo slišati precej kritičnih besed na račun metodologije planiranja. Sestavljavci gradiva pa so hkrati pojasnili, da so nekatera področja »izpadla« enostavno zato, ker je med delom prišel nalog, naj takoj prekinejo zbiranje gradiva za srednjeročni plan občine in namesto tega začnejo pripravljati letni plan ... Predsedstvo ObSS Ljubljana-Center ob tem sicer ni razpravljalo o odgovornosti posameznikov in služb v občinskem upravnem aparatu, ki po svoji presoji tako odločajo. Očitno pa je, da zavoljo takega načina dela razprave marsikdaj ostajajo samo na pol poti. Konkretneje: ali je bilo res nujno potrebno, da mora ravno predsedstvo ObSS Ljubljana-Center ugotoviti, da v gradivu o srednjeročnem planu občine manjka finančni del, ki naj bi — n g, osnovi rasti narodnega dohodka v občini, na osnovi povečanega obsega prodaje na drobno, od česar priteka najvev proračunskih sredstev — Prt:fl videl vire financiranja in nad delitve sredstev? Ob tem ne zgolj za to, da bo ali pa ne 0 občinska skupščina s temi sren stvi vplivala na razvoj tist* področij, ki so v občini najbo pomembna, ampak predvse za to, ker gre za tisti del prpU čunskih sredstev, ki se oblik jejo na podlagi instrumenta*"1’ ’ ki ga določa občinska sk**P ščina. i, Takih in podobnih priP0"!0 je bilo še veliko. Predseds* ^ jih je zbralo in. utemeljilo tel obliki priporočila že poslalo 0 . činski skupščini. V tem g*"a vu se kar naprej ponavlja sel, da je treba v srednje*’ nem razvojnem programu °Jj0-ne konkretneje opredeliti bo čo politiko razvoja. Samo to P dsedstv na?' mnenju prei ObSS Ljubljana-Center v gospodarsko in družbeno ^ tovanje vneslo več načrtnost* s tem stabilnosti pogojev g05^. darjenja, hkrati pa organe činske skupščine tudi oCNe v valo, da tako politiko tudi vajajo. -ino * i' \ ! O PTUJ: Minulo soboto se je sestal razširjeni plenum občinskega sindikalnega sveta v Ptuju, na katerem so člani sindikatov obravnavali problematiko stanovanjske izgradnje v prihod-niem obdobju. Po nekaterih Podatkih bodo letos gospodarske organizacije v občini razpolagale v svojih stanovanjskih skladih skupno s 550 milijoni starih dinarjev, od česar pa bo 40 % namenjenih za subvencioniranje stanarin zaposlenih. Člani plenuma pa so opozorili na nevarnost, ki preti v letošnjem letu občutno paralizirati stanovanjsko grad-hjo. Ta sredstva, ki bi združe-ha sicer pomenila precejšnjo Materialno osnovo za' gradnjo stanovanj, so namreč razdrobljena v občini, tako da ima le TGA Kidričevo 'v svojem stanovanjskem skladu Približno 20 milijonov starih dinarjev, dve drugi organizaciji po 10 milijonov, velika večina pa celo manj kot 5 milijonov starih dinarjev. S tako skromnimi sredstvi na svojih stanovanjskih skladih pa se delovne organizacije ne bodo Mogle lotiti stanovanjske izgradnje in bodo sredstva ostaja ali zamrznjena ali pa jih b°do razdrobile za kredite za individualno gradnjo. Zato so člani plenuma priporočili, naj kanke zagotovijo dovolj trdno materialno bazo za nadaljnjo stanovanjsko izgradnjo. nn Ob zaključku redakcije * LJUBLJANA: Minuli ponedeljek je bilo v ■iubljanj na pobudo Mestnega °dbora zveze sindikatov posvetovanje o gibanju in značil-nSXSX'XXV,XXXXNNXW,'A>XXXXX\Vx Pravna posvetovalnica DE * ®7' VPRAŠANJE: ltyi. a'?,>sJena sem na osnovni šoli kot kuharica šolske mlečne Urh? že več let. Moj delovni čas traja dnevno od 12 do 13 bi{0 1 se več, kar je odvisno od dela. Delo v šolski kuhinji je oprav?rmirano za 1 in % kuharice, vendar sem vse to delo *Ueseč • a sama do dneva, ko sem zbolela, in za povprečni cine •, osebni dohodek 36.808 starih dinarjev. Skupščina ob- PiesLV i at?ri ima naša šola sedež, je za leto 1965 za to delovno česar “olocila denarna sredstva v višini 52.000 starih dinarjev, Proxi ‘ia n*sem Prejela, čeprav sem delala za 1 in % kuharice. Čiio ra_.Y.as’ da mi pojasnite, ali imam pravico zahtevati izpla-ike osebnega dohodka za nazaj in za koliko časa? ŠIFRA: 7-15 ^©bni dohodek se določa na podlagi njegovega de-enote v v'lsp®v'5a> glede na delovne in poslovne uspehe delovne z osnovam^'?1'* dela, ter delovne organizacije kot celote v skladu osebne ni in merili delovne organizacije o delitvi sredstev za Praviliiik0h0^e" osebni dohodek bi moral biti določen v bi skladn11 ° delitvi osebnega dohodka vaše šole, po katerem »d satnee° z,merili in osnovami bili vaši osebni dohodki odvisni sa dela- ki ga opravljate, zahtevnosti nalog, vpliva,1 ki ga imate na uporabo sredstev glede na delovno mesto in na delovne pogoje. Če je vaš osebni dohodek določen po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov s 36.808 din mesečno, lahko od organov upravljanja šole, v kateri ste zaposleni, zahtevate, da pravilno ovrednoti vaše delo, še posebej z ozirom na to, da je občinska skupščina določila denarna sredstva za delo, Iti ga sami opravljate. Ker pa je vaše delo trajalo več kot polni delovni čas, ste vsekakor upravičeni, zahtevati od delovne organizacije, da vam plača tudi vaše delo preko polnega delovnega časa. Po čl. 44 temeljnega zakona o delovnih razmerjih predstavlja čas, ki ga je delavec prebil na delu dalj kot poln delovni čas, poseben delovni pogoj, ki ga mora delovna skupnost upoštevati pri merilih, po katerih odmerja pravice, odvisne od dolžine delovnega časa. Te pravice so predvsem pravica, do osebnega dohodka in do letnega dopusta. Vaše delo, opravljeno preko rednega delovnega časa, je bilo vsekakor opravljeno v interesu delovne organizacije, v kateri ste zaposleni,; kar je razvidno tudi iz sredstev, ki jih je namenila vaša občinska skupščina za delo, ki ga opravljate. Pravica do tega osebnega dohodka vam pripada že samo po načelu, da ima delavec pravico do osebnega dohodka po uspehu, katerega je dosegel s svojim osebnim delom. Višina osebnega dohodka, katerega lahko zahtevate zaradi dela preko rednega delovnega časa, pa je seveda odvisna od časa, ki ste ga prebili na delu po rednem polnem delovnem času, od uspeha tega dela in končno od meril, določenih v pravilniku vaše delovne organizacije o delitvi osebnega dohodka za delo v podaljšanem delovnem času. Plačilo za neizplačani osebni dohodek lahko v smislu člena 120 odst. 4 TZDR zahtevate v 2 letih od dneva vročitve odločbe prve stopnje, s katero ste zahtevali plačilo za opravljeno delo. A. POLJANŠEK V zadnjem času so na nekaterih razgovorih delavci opozorili na vse bolj pogoste primere, ko posamezni delavci na odgovornih položajih ob razreševanju določenih problemov v delovnih skupnostih dajejo ali grozijo z ostavkami. Tako direktor Luke Koper grozi z ostavko vselej, ko se zaostrijo notranji odnosi; nazadnje je do takšne grožnje prišlo 1. junija letos, neposreden povod zanjo pa je bila kritika večine kolektiva na račrun podelitve nagrad nekaterim posameznikom. Podobnih groženj se \-eekrat poslužuje tudi direktor hotela Adria Ankaran. Nedavno tega — 12. maja — je ostavko dal tudi direktor podjetja Iplas, 10 dni kasneje pa še tehnični direktor. To se je zgodilo v času, ko sta se kolektiv in delavski svet nedvoumno izrekla proti prevzemanju novih obveznosti za investicijske načrte. Ositavke vodilnih delavcev pa je treba ocenjevati predvsem z dveh vidikov. Prvič pomeni ostavka lahko prostovoljni umik z raznih vodil- Stališče ol »primem IPLAS«' RAZGOVOR Z MARJANOM BIZJAKOM, PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA TRZlC nlh mest, in sicer tedaj, če prizadeti spozna, da zaradi objektivnih ali subjektivnih okoliščin ne more realizirati svojih konceptov in načrtov v delovni organizaciji. Pravico do takšne ostavke je treba nedvomno vsakomur priznati in spoštovati, saj se z njo izraža med drugim tudi občutek odgovornosti posameznika pred kolektivom in družbo. Dosedanja praksa pa opozarja, da je v ozadju ostavk največkrat poskus zavestnega pritiska na samoupravne organe iin delovne kolektive v celoti, da bi ti sprejeli rešitve, v katere niso prepričani. Osnova za ostavke v kritičnih trenutkih je -pojmovanje posameznikov o njihovi nezamenljivosti in nenadomestljivosti. Predsedstvo in komisija za samoupravljanje takšne po-jave najodločneje obsojata, ker predstavljajo resno oviro normalnemu delovanju in razvoju samoupravljanja ter so zato v nasprotju s temelji naše družbene ureditve. Se posebej pa jih fcot sredstvo za reševanje problemov zavračamo v sedanjem času, ko takšne ali podobne metode manifestirajo o-stanke starega ter preživelega v zavesti in delovanju posameznikov, kair ovira prizadevanja delovnih kolektivov za izvajanje reforme. Predsedstvo im komisija za samoupravljanje ObSS sodita ter zato tudi priporočata delovnim ko-lektivo-m in samoupravnim organom, da ostavke sprejmejo in s tem v kali zatrejo vsak poskus, da bi na tak način nekateri izsiljevali določene rešitve. Vsakršno zavlačevanje in popustljivost v takšnih primerih vodi v nove pritiske, ti pa spet v nove koncesije in kompromise. PREDSEDSTVO IN KOMISIJA ZA SAMOUPRAVLJANJE OBČINSKEGA SVETA KOPER > S ■o s ti 'ti A Glasilo RepubiiSKegu sveta />V za Slovenijo izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List le ustanovljen novembra 1942, Urejuje urednlAkj odbor Glavni In odgovorni urednin MILAN POGAČNIK Naslov uredništva ln uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4. ooštni nredai 313/VI. telefon uredništva 31 66 72, 31 24 02 in 31 00 33, uprave 31 00 33. Račun pri Narodni banki v Ljubljani št. NB 501-1-365 - Posamezna številka stane N. 50 par — 50 starih din - Naročnina je četrtletna N. 6,50 din — 650 starih din - polletna N. 13 din — 1300 starih din in letna N. 26 din — 2600 starih din - Rokopisov ne vračarm - Poštnina plačana v gotovini — Tisk In 'klišeji CZP »Ljudska oraviea* Ljubljana »... JE TO ZATIŠJE FRED NEVIHTO ?« Marjana Bizjaka, predsednika občinskega sindikalnega sveta v Tržiču, smo najprej povprašali: »Znano je, da gorenjski sindikati precej sodelujejo med seboj. Zavoljo tega nas zanima, v čem se odraža to sodelovanje in kakšne koristi imajo od tega tržiški sindikati?« »Predsedniki petih gorenjskih občinskih sindikalnih svetov — Jesenic, Radovljice, Tržiča, Kranja in Škofje Loke — se skoraj redno mesečno sestajamo. To so bolj ali manj neuradni sestanki.« pravi Marjan Bizjak. »Pa vendar si vsakokrat izmenjamo v teh nevezanih pogovorih koristne izkušnje ali posredujemo različne materiale. Tako smo v. Tržiču pred nedavnim s pomočjo delavske univerze in družbeno političnih organizacij pripravili podrobno analizo .ti strukturi zaposlenih v tržiški občini. Le-to smo posredovali vsem gorenjskim sindikatom na zadnjem sestanku na Jesenicah. Seveda pa smo pri tem rekli marsikatero kritično na račun zavodov za zaposlovanje, ki bi na vsak način morali delati veliko boljše. Morali bi temeljiteje analizirati prosta delovna mesta in skrbeti, da bi nezaposleni tudi hitro dobili delo. Zdaj pa zavodi za zaposlovanje, vsaj za tržiškega lahko trdim, le "evidentirajo prosta delovna mesta m nezaposlene ...« »Je morda v vaši občini precej nezaposlenih?« »V občini približno sto de- blemi. Tako z otroškim varstvom in šolstvom, ki nikakor ne moreta na boljšo pot. Najpogostejši izgovor za to je: »Ni denarja...« Toda Tržičani so optimisti. Pravijo: »Bomo tudi to rešili!« Toda, kdaj? In tako se je vprašal tudi predsednik tržiških sindikatov v našem razgovoru. Po pravici povedano, pravega odgovora na to vprašanje nam ni povedal. Pa ne po njegovi krivdi. Zavoljo tega smo z Marjanom Bizjakom raje pokramljali o najobčutljivejšem področju, to je o odnosih med ljudmi. »Ni slišati, da bi bili v tržiških podjetjih slabi odnosi, medtem ko časopise polnijo stolpci o najrazličnejših oblikah samovolje vodilnih uslužbencev, včasih celo samoupravnih organov v drugih občinah?« »Res ne vem povedati, ali slabih odnosov v tržiških delovnih organizacijah ni, ali pa je vse skupaj le zatišje pred nevihto. Najbolj vesel bi bil, če bi bili odnosi v redu. Toda dvomim v to. Mnogokrat namreč, ko na občinskih sindikatih spremljamo življenje v delovnih kolekti- ko smo ga vprašali, kako gledajo na deprof esionalizaci j o sindikalnih delavcev v njihovem občinskem sindikalnem svetu. O tem zdaj namreč -precej govorimo. »Na. deprof esionalizaci j o se v našem sindikalnem svetu.že dlje časa pripravljamo in menim, daje umestna. Najprej bomo razrešili tajnika, ki je hkrati opravljal tudi vse administrativne posle. Seveda pa popolne de-profesionalizacije ne moremo opraviti čez noč. Težko je nam- lavcev. Toda ne zavoljo tega, da vih, opazimo posamezne nepra-delovne organizacije ne bi spre- vilnosti v delovnih organizaci- ,---1- - • - j ah. Seveda jih nanje tudi bpo- zarjarho. Toda v podjetjih le malo s,tore, da bi te medsebojne odnose tudi izboljšali. Prevečkrat se v delovnih organizacijah odločajo za tako imenovano ob jemale novih delavcev, marveč zaradi tega, ker so ti taki, da jih nobeno podjetje, po pravici povedano, ne mara. Veste, Tržič je majhen kraj, pa se vsi med seboj poznamo. In tako vsi preveč »poznamo« napake drugih. To pa je osnovni vzrok, da rie dobijo dela. Prav je, da podjetja gledajo, koga bodo zaposlila, toda vseeno se mi zdi zaprtost tržiških delovnih organizacij do zaposlovanja ljudi, po večini domačinov, le malce prptirana« ■Tako kot drugod še tudi v tržiški občini mimo zaposlovanja srečujejo še z drugimi pro- reč spremeniti sistem dela samo na sindikalnem svetu, medtem ko se drugje, na občini in v drugih političnih organizacijah delo odvija po starem v glavnem dopoldne. Zavoljo tega dvomim, v kateri delovni organizaciji bi me dovolj dolgo gledali, ko bi moral kot predsednik Ob SS skoraj vsako dopoldne na ta ali oni sestanek?« M. Ž. Težišče še ni v podjetjih (Nadaljevanje s 1. strani) Tako je danes naše gospodarstvo v precepu. Veliko gospodarskih organizacij upravičeno zahteva, da gremo bolj dosledno v reformo. To so predvsem podjetja, ki imajo pogoje, da se v novih razmerah hitrejše razvijajo in ki so že dosegla visoko stopnjo produktivnosti. Delovne organizacije se za reformo, ki pomeni stabilizacijo gospodarstva, konvertibilnost dinarja, oblikovanje cen na tržišču in po zakonih tržišča, spremembe v deviznem sistemu in vključevanje v mednarodno delitev dela, ne opredeljujejo samo v naši republiki, ampak tudi v drugih republikah. KOLIKO DENARJA ZA NERAZVITA PODROČJA Razvoja gospodarsko nezadostno razvitih področij nihče ne zanika. V zadnjih letih smo za nerazvita področja v državi izdvajali 4,5 % nacionalnega dohodka. Sistem je bil tak, da je zveza ta sredstva centralizirala in po svoji presoji delila. v nerazvita področja za pospeševanje gospodarstva. V pogostih kritikah pa slišimo, da sredstva za nerazvita področja večkrat niso bila smotrno izkoriščena in naložena. Prejšnji sklad po splošnem mnenju ni dosegel cilja, ki bi ga bil moral. Z novim družbenim načrtom pa bo delitev drugačna. Za razvoj nerazvitih področij je v načrtu predvideno 2 % nacionalnega dohodka.. Iz dveh republik pa so postavili zahtevo, da bi stopnjo v ta namen povišali od 2 na 3%. Takšen način zagotavljanja sredstev za razvoj nerazvitih področij pa ni v duhu gospodarske reforme. Najti bi morali namreč ekonomski interes med razvitimi in nerazvitimi. To bi bil najpravilnejši vidik ekonomskega sodelovanja, ki pa se ne bi smel omejiti samo na gradnjo novih tovarn, ampak tudi na proizvodno sodelovanje in pripravo kadrov. Nekatere gospodarske organizacije so pti tem dale že lep zgled. Ekonomsko povezovanje razvitih in nerazvitih področij pa bomo lahko dosegli le, če bodo delovne organizacije dobile več sredstev, s katerimi bodo lahko gospodarile. Zviševanje stopnje prispevka za nerazvita področja je torej v osnovi neprincipial-no, ker vztraja na starem načinu mehaničnega pretakanja denarja. Razvoj nerazvitih področij pa moramo postaviti na bolj ekonomske temelje. Če bodo namreč v nerazvitih področjih še naprej gradili tovarne, ki nimajo gospodarskih pogojev, morajo predvsem sami čutiti posledice tega. Na strogih ekonomskih načelih pa naj bi temeljila mimo prostega pretakanja sredstev gospodarskih organizacij tudi delitev iz sklada, namensko za naložbe v gospodarstvo, ki se vračajo po enakih zakonih kot drugod v gospodarstvu. VPRAŠANJA VOLIVCEV Med vprašanji, ki so jih idrijski volivci postavili zveznemu poslancu, je bilo nekaj prav zanimivih. Med te sodi predvsem vprašanje, zakaj je bila potrebna nova emisija denarja? Ali to ne pomeni, da so bili s tem pokopani upi za konvertibilnost dinarja, emisija denarja pa bo prej ali slej povzročila le nove inflacijske tendence v gospodarstvu. Poslanec Marjan Rožič je na to vprašanje odgovoril, da bodo odslej v skupščini obravnavali ekonomsko upravičenost vsake emisije denarja. Zadnja emisija pa je bila pripravljena brez takšne razprave. Denar je natisnila narodna banka na zahtevo zvezne uprave, »razlogi pa so več ali manj znani.« Z. T. srednjo pot, to je, da ob napetem »ozračju« malce popustijo vodilni uslužbenci, malce samoupravni organi in malce politične organizacije in seveda tudi sindikat. To pa še ne odstiranja vzrokov za slabe medsebojne odnose,« je že skoraj nejevoljen rekel predsednik Marjan Bizjak. Predsednik tržiških sindikatov pa nam ni prav nič zameril, DELAVSKI SVET TOVARNE TPLAS KOPER RAZREŠIL ŽELEL UMAKNITI OSTAVKO NA SVOJ POLOŽAJ DIREKTORJA, KI JE Našli so samega sebe Ali ironfo Ah veste. ... da uvajamo na večjih obdelovalnih površinah 40 novih sort pšenice, 15 sort krompirja, 35 sort koruze, 15 sort paradižnika in 10 sort fižola, na manjših površinah pa strokovnjaki preizkušajo tudi po 10-krat več sort, ki jih pri nas še ne gojimo. Obetajo se nam, kakor kaže, lepši časi — ob vpeljani agrotehniki daje boljša sorta najmanj 25 °/o več pridelka, ob izboljšani pa 50 do 100 °/o več — namreč, če bodo kmetijci pri prodaji upoštevali za 25 do 100 •/. znižane proizvodne stroške; ... da Jugoslavija po številu vreten na 1000 prebi- valcev daleč zaostaja za industrijsko razvitimi državami. Velika Britanija jih ima na 1000 prebivalcev 350, Švica 25.9, Belgija 230, Francija in Japonska več kot 160, mi pa 43; ... da tekstilna industrija še zdaj — to je v začetku junija — ni sklenila z Jugobanko niti pogodb Za izvoz niti pogodb za dodelitev deviz, s katerimi bi nakupili surovine za domačo potrošnjo in da je zato ogrožena realizacija družbenega plana za letošnje leto; ... da je kranjska Iskra' nakupila s komercialnim kreditom v višini 400.000 dolarjev opremo za novo orodjarno. Še preden je pošiljka prišla, pa je objekte, namenjene za orodjarno, prodala zaradi finančnih težav... V prejšnji številki našega lista smo že poročali o tem, da v koprski občini zadnje čase direktorji nekaterih delovnih organizacij z grožnjami z ostavko skušajo vplivati na samoupravne organe, da bi sprejeli takšne odločitve, kakršne jim predlagajo. V tovarni IPLAS pa se je primerilo, da je direktor potem, ko niso sprejeli njegovega predloga za izdelavo predprojekta za novo tovarno terilena — veljala bi kakih 40 milijard S. din — tudi dal ostavko na svoj položaj in hkrati odpovedal delovno razmerje. Ostavko in odpoved direktorja^ podjetja je delavski svet podjetja IPLAS sprejel v vednost, s tem da bo o obojem — če je to spričo predpisov potrebno — sklepal v nadaljevanju seje, ki so jo zavoljo nepričakovane direktorjeve odločitve prekinili in odložili za teden dni. Neposredno pred nadaljevanjem seje je direktor pismeno umaknil ostavko na svoj položaj. Vendar se delavski svet s tem ni strinjal. Od 11 izmed 15 članov delavskega sveta, ki so ,se seje udeližiii, le eden glasoval za to, d^ upoštevajo direktorjevo željo o umiku ostavke. Drugače povedano: direktorja so s tem razrešili tudi formalno in hkrati imenovali komisijo za razpis, delovnega mesta direktorja. Velja poudariti, da v tem primerni niso bistvene podrobnosti o formalnem poteku dogodkov. Veliko pomembnejše je to, kakšno je dejansko ozadje dogajanj v kolektivu in kako je ta kolektiv skupaj s samoupravnimi organi našel samega sebe. Udeležili smo se zadnje seje delavskega sveta v tem podjetju in lahko povzamemo naslednje: Že ob osamosvojitvi obrata v Podgradu in tudi potem, ko je bila uveljavljena gospodarska reforma, je bilo očitno, da si od dosedanjega vodstva — odpoved je namreč dal tudi tehnični direktor — ne morejo obetati, da bi podjetje popeljalo iz težav, ki se iz dneva v dan stopnjuje- jo. Dokaz temu je tudi direktor-jeva ostavka v trenutku, ko se je kolektiv z veliko večino izrekel proti prevzemanju novih obveznosti za investicijske načrte, ker se hoče prej postaviti na svoje noge, ker noče še naprej ekstenzivno gospodariti in živeti' v negotovosti, da jih bo »rešila-' nova tovarna, za katero pa je popolna neznanka, kdaj bo zgrajena ter kdo bo dal sredstva zanjo, čeprav je zapisana v občinskem in načelno tudi v republiškem družbenem planu gospodarskega razvoja do 1970. leta-Pri teh prizadevanjih pa lahk® samo škodujejo tisti posamezniki, ki ne znajo, ne morejo al> nočejo spoštovati samoupravnih odnosov. V teh mejah so v IplaSlU »tehtali« svojega direktorja ih po dolgem odlašanju in kolebanju le prišli do spoznanja, da j® treba odločno povedati svoj® stališče, da morajo odbiti direktorjevo vlogo, s katero urnik** odpoved, če hočejo uresničiti cl' Ije, h katerim težijo in če n o Sejo, da bi dokončno odločit®_ zgolj preložili na kasnejši- ter min, ko bi spet po nepotrebne!*® izgubljali voljo, čas in svoJ sile. M. GOVEKAR NAŠE IZKUŠNJE ZA ENOTEN UTRIP MESTA V procesu deeiatizacije se spreminja ploga občin in njihovih organov. Delovne organizacije se popolnoma osamosvajajo — seve tudi družbene službe — in proizvajalci odločajo samostojno brez zunanjih vplivov o preprosti in razširjeni reprodukciji. Potemtakem nalagamo občinam nove naloge: večjo skrb za razvijanje vseh oblik samoupravljanja v komuni in s tem tudi skrb za skladen razvoj družbenih služb in vseh potreb družbenega standarda občanov. V obeh slovenskih mestih, Ljubljani in Mariboru, kje* je na mestnem področju več občin, so potrebe po skladnejšem razvoju mesta toliko večje in zato nas zanima, kakšno vlogo ima pri teh prizadevanjih mestni svet. O tem smo se pogovarjali s podpredsed- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii nikom Mestnega sveta Ljubljane dr. Viktorjem Damjanom,: »Novela zakona o mestih, ki so razdeljena na občine, našteva zadeve, ki so skupnega pomena za mesto. Mnogo jih je medobčinskega značaja in zaradi tega jih je bilo potrebno združiti zavoljo smotrne, racionalne in enotne funkcionalnosti. V Ljubljani smo že davno občutili potrebo po združevanju in poenotenju nekaterih služb. Tako smo združili pod eno streho ■ službe notranjih zadev, narodno obrambo, v kratkem bomo pa 'združili še inšpekcijske službe, sodnike za prekrške in javno pravobra-. nilstvo. Uspehi že združenih služb nam kažejo, da smo s tem predvsem ugodili občanom. Ni jim potrebno več izgubljati delovnega časa po občinskih hi- šah, kajti v vsakem dnevnem času lahko dobijo potrebne dokumente in ni se jim treba nekajkrat vračati ponje, kajti postopki so hitri in službe hitrp rešujejo vloge. Doslej so večino sicer skupnih potreb mesta krpale občine vsaka zase. Mesto pa terja enoten razvoj in po videzu ne bi smelo biti razdeljeno na pet področij. »Nujno bo potrebno osnovati analitično-statistično službo za celotno mestno območje, ki bo proučevala potrošnjo, tržišče, komunalne potrebe in tako prikazala razmere, pri tem pa ugotavljala potrebe za različna področja: - za šolstvo, otroško varstvo, zdravstvo, socialno varstvo, zaposlovanje in podobno. Brez ustrezne analize namreč ni mogoče načrtovati nadaljnjega razvoja mesta. iiiiiii Izkušnje kažejo, da je nasploh, ne samo v mestu, za naše delo značilno, da ne izdelamo ustreznega koncepta in sistema dela za posamezne probleme, ki bi jih morali, če so realni, tudi dosledno uresničiti. Prevečkrat si postavimo le cilj, ki ga želimo doseči; ne določimo pa poti, metod in načinov, kako bi prišli do cilja. Primerov za to je mnogo. Naj omenimo samo priprave za financiranje strokovnega šolstva...« Sestavni del takšnega načrtovanja je nedvomno skupni statut mesta Ljubljane. Kot je slišati, ga prav zdaj snujete. »Če želimo, da bo mesto dihalo v enotnem ritmu, potlej ga bo potrebno tako uravnavati, da ga bodo dohajali vsi občani. Uvod v to bodo teze za nov statut mesta Ljubljane. V komisijah, ki pripravljajo te- ze, sodelujejo predstavniki 0 vseh petih občin. O njih bodo jj razpravljali občani in želeli bi, g da bi pri oblikovanju statuta tu- J di čimbolj dejavno sodelovali. jj Novi statut predvideva in za- | jema vsa področja. Ena od g podkomisij proučuje vlog0 0 mesta v nadaljnjem družbeno- | političnem razvoju. Razumlji' j ^vo je, da bo ta statut posve- | v čal vso pozornost razvoju jj družbenih služb. Menim, da j moramo zagotoviti družbenim g službam kvalitetno drugačen g razvoj. Vendar ne bo dovoli, | če tako rečemo samo v Mest- g nem svetu, v občinskih skuV' | ščinah, temveč moramo t° J vprašanje družbenih služb te- g siti kompleksno tudi v okviru g širše družbene skupnosti. En- g krat bi vendarle morali sp°' | znati, da bo dosezal naš proiZ' | vajalec višjo produktivnost, ce g bo imel dobro zdravstveno g varstvo, kvalitetno šolsko iz' | obrazbo, urejeno varstvo sv°' g jih otrok, skratka vse tiste P°' | goje, ki so potrebni za g malno delo in življenje na d®' | našnji stopnji družbenega ra»' g voja.K L V- | I ..;..........................umi# I Ustanovitvena skupščina skupnosti za zaposlovanje srs Razgovor s prof. Ivanom Bertoncljem, predsednikom skupnosti za zaposlovanje SRS, in Rudijem Mahkoto, direktorjem republiškega zavoda za zaposlovanje Sem ter tja še slišimo razlage, da zavodi za zaposlovanje pomenijo zgolj borze dela. Vendar se vse bolj utrjuje prepričanje, da ves sklop problemov, ki se navezujejo na pojem zaposlovanje, pomeni zadevo posebnega družbenega pomena. Na tak način opredeljujeta vlogo in naloge zavodov za zaposlovanje tudi novi zvezni in republiški zakon o zaposlovanju. Nova zakonodaja— razen drugega — razširja in poglablja samoupravljanje tudi na tem področju družbene dejavnosti, saj namesto dosedanjih svetov zavodov, ki so bili zgolj družbeni organi zavodov, uvaja skupščine skupnosti za zaposlovanje, ki naj bi usmerjale celotno politiko zaposlovanja na posameznih področjih. Z vsem tem želimo doseči boljše delo zavodov za zaposlovanje in hitrejše razreševanje problemov zaposlovanja, pri čemer doslej — predvsem zavoljo napačnega pojmovanja vloge te dejavnosti — nismo imeli srečne roke. gotovo ni niti potrebno', niti smotrno. Velja poudariti, da je analiza poklicev osnova vsega dela in da morajo pri tem bolj učinkovito kot doslej sodelovati razen šolstva, gospodarstva in drugih organov še zlasti tudi službe za zaposlovanje. Na podlagi ugotovljenih gospodarskih in družbenih potreb po kadrih bo mogoče izdelati modele strok oziroma panog in reči: upoštevaje stanje tehnologije, razvoj tehnike itd. bi morala imeti neka dejavnost takšno kadrovsko strukturo, čez 5 let spet drugačno itd. Nemogoče je na primer danes povedati, kaj bo na primer z našo kemično industrijo čez 10 ali 20 let. Če bi na omenjeni način poiskali strukturo potrebnih kadrov, bi jih lahko tudi pravočasno izšolali. Samo to dovolj zgovorno opozarja na nujnost tesnejše povezanosti med vsemi, ki sodelujejo pri načrtovanju politike zaposlovanja. S pomočjo skupščin skupnosti za zaposlovanje je zdaj poskrbljeno za učinkovito povezavo med vsemi organi in institucijami, ki imajo ali bi morali imeti svoj delež tudi pri oblikovanju politike zaposlovanja. Vse to pa pomeni, da smo službo za zaposlovanje reorganizirali zato, da bi jo postavili na boljše, so-lidnejše temelje,« sta odgovorila tovariša Bertoncelj in Mahkota. —mG RUDI KRANJC (GG LJUBLJANA) — NAJBOLJŠI MED POSAMEZNIKI NA LETOŠNJEM TEKMOVANJU GOZDNIH DELAVCEV FOTO SLUŽBA DE ZAPISEK S III. REPUBLIŠKEGA TEKMOVANJA GOZDNIH DELAVCEV V POSTOJNI Posamezne skupnosti za zaposlovanje so med seboj povezale v republiški skpnosti za zaposlovanje, ki se je pred kratkim zbrala na ustanovitvenem zasedanju. Ob tej priložnosti srno naprosili za kratek razgori- predsednika republiške skupnosti za zaposlovanje profe-serja Ivana Bertonclja in direk-fotrja republiškega zavoda za zaposlovanje Rudija Mahkoto. »•Kaj se bo po vašem mnenju spremenilo v praksi, ko bodo uveljavljene inten-cije novih zakonov o zaposlovanju?« »Za dosedanje delo je bila značilna velika razdrobljenost kadrov in materialnih sredstev, SaJ smo imeli kar 38 zavodov za zaposlovanje, bolj ali manj ^Petih v občinske meje. S tem, da so se najprej ustanovile skoposti za zaposlovanje za območ-Več občin, se je tudi število vaVodov za zaposlovanje zmanj-na 9. Novi zavodi, ki so mi-1110 drugega — tudi selekcionirali |Voje ka(jre, so pa vseeno obdržali še 21 izpostav, tako da je ta ™užba občanom še vedno dovolj kzu. prj tem izpostave skrbijo lasti pa operativno tehnične po-ali z drugimi besedami: sezam jajo državljane z možnostmi Zaposlovanja, izdajajo napotni-% sicer pa izvršujejo tudi dru-naloge službe za zaposlova-i®- Studii j sko-anali tsko delo pa e 3e ob tem v celoti preneslo a zavbde za zaposlovanje. Po-arnezne skupščine pri skupno-J-m _ zaposlovanja pri tem us-®riajo delo zavodov in oblikujejo politiko zaposlovanja. V teh ^rganizaoijsko - tehnično - samoupravnih okvirih je republi-r1 zav°d za zaposlovanje postal 0 orai v celoti samo študijski vgan, ki skrbi za razne razi-. ave, proučuje metode dela in _ medtem ko republiška kupščina razen drugega skrbi m . za koordinacijo dela. Do-®J se je namreč dogajalo, da Je po več zavodov hkrati oprav-J,™? enake raziskave, analize in n a medtem ko so druga Področja ostajala zanemarjena, emu se bomo v prihodnje na Sak način izognili, zato pa se °mo dogovarjali za delitev de-a med zavodi.« "Vprašanje je že kar malo obrabljeno, ampak vseeno: katere so — s stališča vsakodnevne prakse — najvažnejše naloge, ki bi jih morala opravljati organizacija službe za zaposlovanje?« "V praksi je delo lahl s lY’to le tedaj, če tem “Ohdmh temeljih, če to k ',a študijsko gradivo, azuje dolžnosti in smer Po posameznih področ, jJ"*0 Pa sistematično Jati tekoče in perspektiv st”e P« kadrih, izdelo ain° dopolnjevali dol ^mgrame potreb za pos bp„r®cia gospodarskih i "ih dejavnosti in za < sit, ameznih družbeno pi kupnosti. je še veliko SiSS*. Ve?dar j® ta ne va n?ia ali TOai m jsiTni na Področju do ?n.alitične dejavnosti na3 b:i PrišH dr viana kadrov«, repnih'-51 Airiara>r ~lova:nje že i nallza kadrovskih s Tokrat: Delo kot šport kot ena sestavin tega programa, na primer lahko pomeni neprecenljivo gradivo in pomoč pri poklicnem usmerjanju. Z druge strani analiza profilov in poklicev zaposlenih terja še prav posebno pozornost pri delu, če se hočemo vsaj v prihodnje izogniti temu, da nekaterih vrat kadra sploh ne bi izobraževali, čeprav ga potrebujemo', za druge vrste kadrov pa bi šole rastle kot gobe po dežju, kar Delo v gozdarstvu je bilo vselej težko. Šele zadnja leta, ob uvajanju mehanizacije, postaja nekoliko lažje. Poleg telesne sposobnosti in fizične moči gozdnih delavcev tako vse bolj prihaja do izraza njihova spretnost ter sposobnost upravljanja z razno mehanizacijo, predvsem pa z ročnimi motornimi žagami, ki gozdnim delavcem prihranijo veliko truda in znoja. Na tretjem republiškem tekmovanju gozdnih delavcev, ki je bilo minulo soboto in nedeljo v Postojni, je 61 najboljših slovenskih gozdnih delavcev iz 12 gozdnih gospodarstev in kmetijskih gozdarskih podjetij pokazalo svoje znanje in spretnost. Tekmovali so ekipno in posamezno v devetih disciplinah: v točnem zadevanju in sekanju s sekiro, enostavnem in kombiniranem rezu z motorno žago, zaseku in podžagovanju z motorno žago, potem pa še lupljenju smrekovih in bukovih debel, sortiranju in zlaganju okroglic, naposled pa še obračanju »meča« in zamenjavi verige na motorni žagi. Tekmovalne discipline so torej zajemale vsa opravila, ki jih mora poznati gozdni delavec in kar praktično tudi dela vsak dan. Žal, tudi letos na tekmovanje, niti kot gledalci, niso prišli delavci GG Maribor. Soglasno mnenje udeležencev tekmovanja pa je bilo, da so zaslužili, da bi jih podjetje poslalo vsaj na ogled tekmovanja, če že za samo tekmovanje niso zainteresirani. Tako bi imeli vsaj priliko, da si izmenjajo izkušnje s tovariši, ki so zaposleni pri sorodnih podjetjih in ki se pri delu srečujejo s podobnimi problemi. V ekipnem tekmovanju je bilo tudi letos, kakor prešnji dve leti, najboljše moštvo GG Postojna v postavi: Janez Kranjc, Vinko Leskovec in Ivan Puc. Osvojilo je 2265 točk. Z 22 točkami manj se je na drugo mesto uvrstila ekipa GG Ljubljana. Tretje je bilo moštvo Soškega gozdnega gospodarstva iz Tolmina. Med posamezniki pa smo bili priče izredno napeti borbi med lanskim državnim prvakom Janezom Kranjcem (GG Postojna) in lanskoletnim republiškim prvakom Rudijem Kranjcem (GG Ljubljana). Zanimanje za končni izid je bilo toliko večje zavoljo tega, ker je bil prvi dan, ko so tekmovali za ekipni plasma, za 15 točk boljši »postojnski« Kranjc, ki pa z »ljubljanskim« ni v sorodu. Ko je že vse kazalo, da bo Janez Kranjc ponovil uspeh prejšnjega dne, pa je Rudi Kranjc iz discipline v disciplino osvajal vse več možnih točk in na koncu tudi zmagal z 11 točkami prednosti, skupno pa osvojil 1.531 točk. Drugi je bil, kot že rečeno, Janez Kranjc (GG Postojna), tretji pa Franc Krč (GG Kranj) z 1.474 točkami. Prve tri plasirane ekipe so prejele denarne nagrade, prvo-plasirani posamezniki pa praktična darila. Tako sta Rudi in Janez Kranjc dobila motorni žagi (vsak po eno sta osvojila že lani), Franc Krč pa je dobil televizor, ki ga nima in je bilo zato veselje še toliko večje. —mG SORTIRANJE IN ZLAGANJE OKROGLIC CELULOZNEGA LESA JE BILA ENA NAJBOLJ NAPORNIH DISCIPLIN TRETJEGA TEKMOVANJA GOZDNIH DELAVCEV V POSTOJNI FOTO SLUŽBA DE USKLAJANJE POSAMIČNIH INTERESOV S SKUPNIMI INTERESI MORA TUDI V ZASAVJU DOBITI NOVO VSEBINO ČE NE VEČ PO STAREM, KAKO PO NOVEM? NA KONGRESU SZDL JUGOSLAVIJE: JOSIP BROZ-TITO: »Treba je izpolniti sklepe o zmanjšanju investicij in uveljavljati orientacijo na modernizacijo gospodarstva, treba je dajati več sredstev za šolstvo, zdravstvo, dati več sredstev na voljo za postopno zboljševanje življenjskega standarda delovnih ljudi. Vsa naša skrb mora biti posvečena človeku.« Odbornik neke občinske skupščine v Zasavju je on-dan na vprašanje: »Kaj pa naj še sploh počne komuna, če nima denarja?«, dobil takle odgovor: »Uresničevanje novega gospodarskega sistema in doslednejši način delitve po delu, k čemur je bistveno pripomogla gospodarska reforma, pa dejansko večja materialna osnova delovnih organizacij, hkrati s tem pa vse manjša vloga občinskega proračuna, terja od občinske skupščine, da vnašamo v dosedanjo politiko usklajevanja osebnih s skupnimi interesi v komuni novo vsebino.« Odbornik očitno z odgovorom ni bil zadovoljen, ker je hotel vedeti, kakšna bo ta nova vsebina, če stara ne velja več? Res! Po starem ne gre več. Minili so časi, ko se je bilo moč o usklajevanju posamičnih s skupnimi interesi dogovarjati več ali manj med štirimi očmi. Ko je v tej ali oni glavi »zrasla« sicer zdrava ideja, da je treba dograditi ta ali oni objekt družbenega standarda, in ker občina nima sredstev, bodo dale te in te delovne organizacije. In če po starem ne gre več, kako pa naj bo po novem? Ka- ko uveljaviti novo vsebino, ki bo temeljila na bolj neposrednih odnosih proizvajalec — komuna? Občinske skupščine v Zasavju so si v razvijanju teh odnosov zastavile čisto praktično vprašanje: kaj storiti, da bi delovne organizacije, ki so lani ustvarile približno 3 milijarde starih dinarjev skladov skupne porabe, namenile nekaj teh sredstev za tiste zadeve, ki jim po navadi pravimo, skupne P°" trebe? Predvsem ni nobenega dvoma, da bo vse razvitejša materialna osnova celotnega zasavskega gospodarstva eden cd bistvenih elementov, ki bodo vse bolj zmanjševali razdaljo med posamičnim in skupnim interesom. Drug, prav tako pomemben element bo dosledno razvijanje subjektivnih sil, ki se bodo morale mnogo bolj kot doslej zoperstavljati miselnosti, da je za urejanje skupnih zadev odgovorna zgolj občina, komuna in to v najbolj abstraktnem Pomenu te besede. Občinske skupščine, zlasti njeni odborniki bodo zdaj, v novih pogojih, morali postati še večja vez med komuno in občani, volivci oziroma neposrednimi proizvajalci. Prav tako bo vse bolj razvejan sistem družbenega samoupravljanja pogoj, da bo proizvajalec popoldan v teh organih tud; občan, ki mu skupne zadeve ne bodo nič manj pri srcu, kot tiste v delovni organizaciji, tedaj, ko proizvaja. Ob vseh teh 'elementih pa bo vsekakor treba do največje mere razviti stopnjo obveščenosti neposrednih proizvajalcev o vseh tistih stvareh, ki so v komuni bistvenega pomena, in ki jih niti najboljša občinska skupščina sama, brez vsestranskega sodelovanja občanov, ne more uresničiti. V tem pa je odgovor na vprašanje, kakšna je tista nova vsebina, ki jo bo treba tudi v Zasavju uveljaviti. Občinske skupščine zdaj odgovarjajo vse bolj za to, da se bodo občani dogovarjali z delovnimi organi-zacijami, kako in s kakšnimi sredstvi urejati življenjska vprašanja v komuni. M. V. LAZAR KOLIŠEVSKI: »Eno od zelo pomembnih gospodarskih in političnih vprašanj je ustvarjanje neizogibnih družbeno-ekonomskih in pravnih pogojev za svobodno kroženje družbenih sredstev po vsej Jugoslaviji. Od tega je v marsičem odvisen izid reforme. Bolj moramo ceniti znanstveno delo, njegov pomen za reformo. Znanost občuti danes reformo predvsem kot problem, odkod dobiti denar, kajti gospodarstvo še ni prišlo v položaj, ko brez znanstvenega dela ne bi moglo obstajati.« MILENTIJE POPOVIČ: »Na področju delitve je treba v družbeno-politični dejavnosti predvsem skrbeti za uveljavitev delavčeve pravice do odločanja-o delitvi. Se posebna skrb velja razvijanju takšnih odnosov v družbenih službah, ki krepijo vlogo dohodka in zagotavljajo sodelovanje delovnega človeka pri odločanju o višini in načinu porabe sredstev, ki gredo iz njegovih dohodkov v te namene.« LIDIJA ŠENTJURC: »Skladen razvoj vseh družbenih služb 'je mogoče zagotoviti samo z doslednim uveljavljanjem načela dohodka in delitve po delu. To pa postavlja v ospredje potrebo po oblikovanju meril za družbeno vrednotenje dela po prispevku posameznih dejavnosti v celotnem procesu družbenega dela, ugotavljanje elementov, ki sestavljajo ceno posamezne storitve in podobno.« RATO DUGONJIC: »Mednacionalni odnosi se nenehno razvijajo skupaj z družbenim razvojem. Ko preurejamo celotni družbeni sistem, ko vzpostavljamo ali izpopolnjujemo ekonomske odnose na samoupravni podlagi, ko izvajamo reformo na vseh področjih družbenega življenja, se mora to brezpogojno odraziti tudi na mednacionalnih odnosih.« KDO KROJI OSEBNE DOHODKE ZAPOSLENIM V ZDRAVSTVENEM DOMU V KAMNIKU? TEŽKO JE, CE ŠE MAČKA NI V VREČI Odnosi med zaposlenimi v Zdravstvenem domu v Kamniku so zašli v slepo ulico. Če hi bilo drugače, ne bi prišlo do tako razburljivega sestanka zbora delovne skupnosti minuli petek, ki je bil sklican na željo 22 članov delovnega kolektiva. Mnogo je bilo pripomb na delo vodilnih uslužbencev, zlasti pa na delo pomočnika upravnika in upravnika Zdravstvenega doma. Ne bi se vmešavali v to, kdo ima prav, kajti iz oči v oči je bilo na zboru delovne skupnosti marsikaj povedanega. Prizadeti člani kolektiva Zdravstvenega doma zatrjujejo, da se je v zadnjem obdobju občutno zmanjšal interes zaposlenih za sodelovanje v samoupravnih organih- Besede in mnenja zaposlenih na nižjih delovnih mestih v ustanovi so bila skoraj redno preglasovana ali »prekrižana«, kot pravijo, z avtori- Dodatki škodijo storilnosti teto tistih, ki so v sistematizaciji delovnih mest na višjem klinu službene lestvice, Še posebej je zbodel očitek, da so sklepe samoupravnih organov posamezni vodilni uslužbenci pripravljali že pred vsakim zasedanjem za zaprtimi vrati ali na zasebnih ožjih sestankih izven delovnega Časa in izven delovnih prostorov. Sklepi so bili vedno sprejeti taki, kot so jih predlagali vodilni uslužbenci. Ali pa: svet delovnega ko« lektiva in upravni odbor sta bila v času, ko je bilo treba v predpisanih rokih sprejeti samoupravne akte, mnogokrat postavljena pred dejstvo, da sta dobila materjal tik Bred potekom roka za sprejem tega ali onega akta. Zavoljo tega je za pripombe ostalo bore malo čaša. In akte so samoupravni organi sprejemali skoraj »na pa« met«. Člani kolektiva, vsaj veči« na njih, je prepričana, da je tako sprejemanje samoupravnih aktov vse prej k Ut zakonito. — Zakaj sindikat gradbincev kar naprej pogreva terenske dodatke? Kakor da bi ne imel v poreformnem času drugih problemov čez glavo.: zmanjšanja obsega investicijskih gradenj, odliva visokokvalificiranih gradbenih delavcev v tujino, zastoja v stanovanjski gradnji itd., bo morda kdo zajedljivo vzkliknil, ko bo z očmi preletel naslov našega sestavka. — Terenski dodatki menda jia niso najvažnejši problem v gradbeništvu ... Seveda niso, so pa največja cokla, da ne uspe' > v gradbeništvu dosledno uveljaviti načela delitve po delu in tako spodbuditi gradbene delavce in organizatorje dela za večjo produktivnost dela, kar je edini ključ za izboljšanje življenjske ravni zaposlenih v gradbeništvu. Podatki namreč govorijo, da znašajo terenski dodatki v nekaterih delovnih organizacijah do 42 odst. osnovnih osebnih dohodkov, to pa ni majhen delež v strukturi osebnih dohodkov. Če dobi nekdo na roke tolikšen delež osebnega dohodka ne glede na to. kolikšen je rezultat njegovega dela, oziroma sama zato, ker je oddaljen toliko in toliko kilometrov od delovišča ali ker dela na terenu, si ne bo prizadeval pri delu tako, kot bi si, če bi bil njegov dohodek v celoti odvisen od delovnega uspeha. Za ilustracijo, kolikšen je delež terenskega dodatka v osebnih dohodkih visokokvalificiranih delavcev. nekaj primerov: v gradbenem podjetju Mostogradnje prejemajo visokokvalificirani delavci 40 odst. osebnih dohodkov na naslov terenskih dodatkov, v gradbenem podjetju Rad 42 odst., v gradbenem industrijskem podjetju Gradis 39.5 odst., v splošnem gradbenem podjetju Slovenija ceste 33 odst., v gradbenem podjetju Tehnika 18 odst, itd.... Skunno smo v državi odšteli lani za terenske dodatke več kot 21 milijard starih dinarjev. Ob tem je treba še ve« deti, da v gradbeništvu načela delitve po delu ne deformirajo le terenski dodatki, ki jih lahko po novih predpisih v skladu s svojo poslovno politiko določa vsaka gospodarska organizacija samostojno in jih daje, komu? jih hoče (od tega ima samo gospodarske koristi, saj odšteva na račun te oblike izplačila osebnih dohodkov mnogo manjše družbene obveznosti!), ampak tudi različni drugi dodatki. V Gradisu so se na primer odločili, da bodo zaposlenim razen terenskega dodatka izplačevali še dodatek za stalnost, ki znaša od 1800 do 8000 starjh dinarjev na mesec, in dodatek za ločeno življenje poročenim, ki znaša od 7 do 9 tisoč starih din. V nekaterih drugih podjetjih pa so šli še dlje: regresirajo tudi stanarine v delavskih naseljih, prehrano v delavskih menzah, celoten prevoz na delo itd. itd. Če prejema delavec tolikšne zneske osebnih dohodkov v posredni obliki, brez prave zveze z rezultati njegovega dela, tako-rekoč samo zato, ker je zaposlen, je jasno, da bo skušal večino delovne energije prihraniti za delo v popoldanskem času, za svoj dodatni zaslužek. In nič čudnega ni, če je produktivnost dela v nekaterih gradbenih podjetjih tako nizka, kot je, saj gradbeni delavci ob takšni delitvi osebnih dohodkov niso materialno zainteresirani, da bi dosegali večje dejavne rezultate. Ne samo to: izplačevanje terenskih in drugih dodatkov brez povezanosti z delitvijo po delu in na račun prihranka pri družbenih dejatvah ustvarja neenake pogoje gospodarjenja med gradbenimi podjetji, deformira politiko cen. Tista gradbena podjetja, ki v kalkulacijah upoštevajo nizke osnovne osebne dohodke in visoke terenske dodatke, so lahko na trgu bolj konkurenčna kot tista, ki so se odločila za postopno odpravljanje terenskih in drugih dodatkov in za povečanje osebnih dohodkov z boljšo organizacijo in večjo produktivnostjo dela. To pomeni, da so terenski in drugi dodatki potuha slabemu gospodarjenju ali, z drugimi besedami, da si z njihovo pomočjo podaljšujejo gospodarsko življenje tista podjetja, ki bi jih sicer zaradi nizke produktivnosti dela morali zapreti. Najbrž bi se republiški odbor sindikata gradbenih delavcev ne zavzemal s tako odločnostjo za odpravo terenskih in drugih dodatkov, če bi tgkšna delitev osebnih dohodkov ne škodovala gradbenim delavcem v času, ko odhajajo v pokoj. Po dosedanjih predpisih se jim šteje v pokojninsko osnovo le stalni del osebnih dohodkov, ki znaša, kot smo že omenili, le dve tretjim njihovega meseepega zasjuž« ka ali pa še manj. Lahko si samo mislimo, kako je gradbenemu delavci? pri srcu, ko. dobi v roke odločbo za neprimerno niž« jo pokojnino kot njegovi delovni tovariši v drugih gospodarskih panogah. Vsi dodatki, še posebno pa terenski, ki jih gospodarske organizacije (ne le v gradbeništvu — tudj v gozdarstvu, kmetijstvu ib celo v industriji) izplačujejo kot del osebnih dohodkov, torej niso le ekonomsko neutemeljeni, ampgk ima njihovo izplačevanje v takšni obliki tudj politične in socialne posledice. Zato je treba K * eincnifi -L takšne delitev spremeniti v korist delavcev, in sicer take, da bi delavci tudi PP odpravi terenskih dodatkov prejemali tolikšne osebne dohodke, kolikor jih prejemajo sedaj s terenskimi in drugimi dodatki vred. Ključ za rešitev tega problema pa je predvsem v družbenih instrumentih delitve. Dokler obstaja možnost, da se od terenskih dodatkov ne plačujejo prispevki, jih, razumljivo, v delovnih organizacijah ne bodo odpravili. v. B, SKROMEN INTERES ZA ORGANIZATORJE REKREACIJE Danes izrablja človek svoj prosti čas na zelo raz- sicer še nekaj interesa v koiek- licne načine. Pri tem pogosto škodi sebi in s tem tndi dutk za strokovnjake na pod- družbi, Prav odtod izvira tako veliko zanimanje številnih držav ne samo za izrabo delovnega časa, ampak tndi za koriščenje prostega časa. I? tega se je rodila nova znanost, znanost O rekreaciji in tudi nov poklic - poklic rekreacijskega delavca, »Visoka šola za telesno kulturo v Ljubljani vzgaja še vrsto let strokovnjake za organizacijo aktivnega oddiha,*' pravi docent LJUBO JOVAN, predavatelj na tej ustanovi. »Že t> drugem letniku dobijo študentje najosnovnejše pom? o tem, kaj je rekreacija, kako se razvija in kakšne so njene perspektive.« »Vzgaja šoja le kadre za potrebe delovpih organizacij?« »Sploh ne. Diplomanti Visoke šole za telesno kulturo, posebno tisti, ki se usmerjajo na drugi stopnji v rekreacijo, lahko potlej uspešno delajo tako na la. šol s: S kladivom • • • jim političnim izobraževanjem sk-i prosvetarji niso sprejeli, kap menjalo v logaški občini, nam je zopet razumljive. Bili pa so ni znano, dejstvo pa je, da zdaj toliko uvidevni do svoje bivše ne vedo, kaj bi z njo. delavne tovarišice, da so raz- Na osemletki v Žireh je učila ... '0 vs?j sili.so i° hoteli spra- pisano delovno mesto razredne dve leti. Pravijo, da je imela naza] na 2lf in Unovči so razpisali delovno me- pogojem, da zaradi višje poli« j «. . , , ‘ sto za predmetno učiteljico zem- tične izobrazbe ne zahteva pri- vfiab J, •er',et”0v ®casoma raz" Hepisja in zgodovine, ne pa za vilegijev pri osebnih dohodkih, vila v odlično učiteljico. učiteljico političnih ved. In ker Do jeseni, ko se začne novo Prosvetni problem št. 1 in 2 zidaj pa je prav ta učiteljica se je priglasila ustrezna učna šolsko leto. je še dolgo, In časa prosvetni problem št. 1 v logaški moč s končano pedagoško aka- za premislek na pretek-prosveti. demijo in nekajletno prakso, so Govori se, da bi veliko raje Občinska skupščina ji je naj- jo, seveda, sprejeli, Prosto je kot v žlrovsko osemletko, odšla brž zaradi njene perspektivnosti ostalo samo še delovno mesto na delavsko univerzo v Logat- namenila odgovornejše delovno razredne učiteljice, ki se ga pa cq, toda ta je logaški prosvetni mesto (in delo), kot je mesto raz- višje politično izobražena učite- problem št. 2, ker nima denarja. redne učiteljice, ker jo je poslala ljica brani, Razumljivo, višje **—- •-----------------3-1- na višjo politično šolo v Ljub- politične šole vendar ni končala ljana in jo ves čas šolanja šti- zato, da bi delala isto, kot po- pendirala. Študij je resno jema- prej. la, tako da štipenditorji vse do Da bi bil volk sit in koza diplome z njo niso imeli nobenih cela, so logaški štipenditorji ht o” F"" preglavic. predlagali, naj bi prosvetni \ in 2 sta potemtakem Prosvetni problem je postala problem št. 1 zasedel mesto raz- reslJlva- *la potem, ko je štipenditorjem pri- redne učiteljice, opravljal delo nesla dokaz o končani višješol- razredne učiteljice, osebne do-ski izobrazbi in zaprosila za hodke pa prejemal kot prednaet-delo. Kaj se je med njenim viš- na učiteljica. Predloga pa žirov- Denarja nima, ker ne dela. Ne dela, ker nima delavcev. Delavcev nima, ker nima denarja.,, Kadrovski in prosvetni ...po prstih področju turizma, šolstva, kot v delovnih organizacijah, ali na primer v zdravstvenih ustanovah ...« »Obstaja torej tudj možnost usmerjanja v specializacijo?« »Obstaja. Že v tretjem letniku imajo slušatelj) obvezen se« minar, kjer morajo svoje znanje dokazati s posebnimi seminarskimi ngiogam.i- Na teden imajo dve uri predavanj in dve urj seminarjev. Naloge so zahtevne, za poznejšo prakso pa zelo koristne. Usmerjanje v specializacijo se prične že v šestem semestru ip je združeno z obiski v delovnih organizacijah.« »Kakšen je interes med študenti za delo na tem področju?« »Razmeroma velik. Šolo je zapustila že 11 ljudi, ki so vzeli za usmerjanje prav rekreacijo. Trenutno se jih usmerja šest...« »Kaj lahko napravi strokovnjak za oddih in rekreacijo v delovni organizaciji?« »Na kratko povedano: zelo velika Mnoga več, kat pa si mislijo samoupravni organi, ki menijo, da je ta služba še vedno odveč. Naloge organizatorja rekreacije v podjetju so predvsem V naslednjem; da vodi in organizira aktivni počitek in oddih zaposlenih; da izobražuje in formira koristne navade Pri Izkoriščanju prostega časa; da skrbi za kulturne In športne priredile in tekmovanja; da raziskuje, izdeluje akcijski program, planira sredstva za osnovno dejavnost, gradnjo objektov, vzgojo amaterskega kadra itd.« »Pa možnosti za zaposlitev?« »Od vseh ljudi, ki so na naši šoli usmerjali rekreacijo, danes nihče ne dela na tem področju. Do reforme je bilo roč ju rekreacije, danes pa niti tega ni več.« »Je kaj razpisov,..?« »Trenutno niti enega.« »Pa štipendij za organizatorje rekreacije...?« »Teh je nekaj, Železarna Jesenice ima sicer že profesionalnega organizatorja rekreacije, po kljub temu štipendira še enega. Tudi Tržičani štipendirajo enega izmed naših študentov, ki bo po končanem študiju delal v Tekstilni tovarni, v Ra- dovljici pa s» podelili štipendijo za delo na področju turizma,« »Kako to, da je šola poskrbela tudi za dopisno obliko šolanja kadrov za delo na področju oddiha? « »Dopisno šolanje je namenjeno predvsem amaterskim kadrom, ki nimajo možnosti, da bi se vpisali na Visoko šolo za telesno kultura. Interes je precejšen, predvsem s strani teies-navzgojnih društev. Doslej se je vpisalo v dopisno šolo že 11 ljudi« »Kljub vsemu so možnosti za zaposlitev na moč skromne ,,,« »Prepričan sem, da bo v kratkem mnogo večji interes za sposobne organizatorje oddiha organizatorje in razvedrila. Potrebovali jih ku so povedali, da ima svet kolektiva kot pomožne organe samo komisijo za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti, kadrovsko komisijo in komisijo delitev osebnih dohodkov. Komisija za delitev osebnih dohodkov pa je delala' le do sprejetja novega pravilnika v decembru lani, medtem ka pravilnik izvaja kar kadrovska komisija. ENAKO DELO NAJ IMA ENAKO VREDNOST PREVEC PRISTOJNOSTI POMOČNIKU UPRAVNIKA Člani kolektiva Zdravstvenega doma v Kamniku so tudi povedali, da je upravnik Zdravstvenega doma prenesel vse preveč pravie vodenja na svojega pomočnika. Mnogi elani kolektiva se sprašujejo, ali je upravnik to storil namerno, da si sprosti več časa za, strokovno dela, ali pa se je botei s tem rešiti vseh »neprijetnih zadev«, ki jih je zaupal v reševanje diplomiranemu pravniku, kakršno izobrazbo ima pomočnik upravnika. Toda čas upravnikovega strokovnega dela se kljub temu ni povečal. Člani kolektiva Zdravstvenega dnma menijo, da gre pri tem le za upravnikovo izogibanje pri reševanju raznih »neprijetnih zadev«, kot jih nekateri imenujejo. Te »neprijetne zadeve« pa so za kamniški zdravstveni dom osebni dohodki zaposlenih in njihova delitev. Nekateri člani kolektiva' Zdravstvenega doma v Kamni- Člani kolektiva kamniškega zdravstvenega doma menijo, da tako odgovorno delo, kot je delitev osebnih dohodkov, ne more opravljati samo kadrovska komisija, čeprav jo je svet kolektiva poblastil. Trije zdravniki, ki so bolj ali manj naklonjeni željam upravnika in pomočnika upravnika, po mnenju članov kolektiva ne predstavljajo pravega profila delavcev zdravstvenega doma. Kje so predstavniki medicinskih sester, laborantov, bolničarjev, zobnih asistentk, tehnikov, babic in administrativnih slpžb, se sprašujejo. Člani kolektiva pravijo, da sicer ni potrebno, da so vsi zastopani v komisiji za delitev osebnih dohodkov, vendar pa so odločno proti, da bi samo kadrovska komisija, zraven pa še pomočnik upravnika, krojila osebne dohodke zaposlenim. Takšen način delitve osebnih dohodkov pa so v zadnjih mesecih najbolj občutili zaposleni na nižjih delovnih mestih v Zdravstvenem domu. Res je, da socialno zavarovanje ne izpolnjuje vseh obveznosti tudi do kamniške zdravstvene ustanove, res je, da v zadnjem času tudi ni dovolj denarja za zdravstvene storitve, toda to še ne bi smelo biti vzrok, da se recimo enako delo različno vrednoti. Te P« se je ves čas dogajalo v kamniškem Zdravstvenem domu. Zaposleni na vodilnih mestih so dobivali večje osebne dohodke na račun zaposlenih na nižjih delovnih mestih. To pa razumljivo nj bilo prav prizadetim. Zategadelj so se tudi odločno oglasili na sestanku zbora delovne skupnosti. Vodilni uslužbenci, najbolj pa pomočnik upravnika, nikakor niso hoteli »razumeti«, kaj pravzaprav hočejo prizadeti. Povsem jasno pa je bilo, da se je večina prizadetih članov kolektiva zavzela, da hi v okvjru sredstev, ki jih imajo, izoblikovali taka merila nagrajevanja, da ne bi bili zaradi preskromnih sredstev prizadeti le zaposleni n»' nižjih delovnih mestih, marveč vsi v enakem sorazmerju. Seveda tega ni bila mogače razrešiti takoj na sestanku zbora delovne skupnosti, marveč so se v zaključkih dogovorili, da bodo posamezne službe pripravile yse potrebna za sprememb0 pravilnika q nagrajevanju. MILAN ŽIVKOVIČ bodo delovne organizacije, rekreacijski centri in pa turistična društva. Čisto nemogoče se mi zdi, da bi bil na primer Bloudkov park v Ljubljani še dolgo brez človeka, ki bj načrtno in strokovno skrbel za rekreacijsko dejavnost.« precej pred nami, mar ne?« »V svetu so v teh stvareh »Ne samo v svetu, ampak tudi pri nas. Določene delovne organizacije na jugu, na primer Varteks, Železarna Šisak in druge, imajo že po dva pa tudi več izšolanih ljudi, ki uspešno delajo na področju koriščenja prostega časa, Pri nas pa največje delovne organizacije oklevajo, da bi nastavile enega samega človeka, ki bi skrbel za oddih in razvedrilo zaposlenih.« U. " ■'■r-u,' v; TTT Tv;L, v/ , A • N I G NA I I 14.000 OTROK PRED ZAPRTIMI VRATI Kam po osnovni šoli, ni samo slovensko vprašanje. » tem se ukvarjajo tudi v SP Hrvatskj. Letos 14.000 uče11" cev, ki bodo končali osemT' ke, praktično ne more nikamor naprej v šole niti v uk Drugostopenjske šole ne m°' rejo sprejeti niti polovico t1" stih, ki bi se želeli šolati 5 naprej. Gradnja šol ozirom dopolnjevanje njihovih kapacitet je že več let na mr1 _ točki. Vzroki so znani — ne' rešen sistem financiranja zapiranje drugostopenjskih s° v komunalne meje. Letos imajo na Hrvašk^ največ vpisov v vajenskih 5 lah «— 36,7 %, na drugem me atu po vpisu so gimnazije -srednje tehnične šole. Sledni so sprejele 26,5 % vseh V le- tošnjem letu na novo vpisaT učencev. Se vedno pa bo 14"^ otrokom onemogočena da se kakorkoli šolali naprej- "..m ko letos, kaj pa v nasledil letih, če šolskih kapacitet povečamo, opozarja preds® stvo Zveze mladine Hrvat8* Nujno bo pospešiti povezo' ^ nje izobraževalnih ustan°v p delovnimi organizacijami, p, kadre potrebujejo, kajti ^ kušnje kažeja da tam, kjef^ sodelovanje obstaja, mate1"1 na vprašanja šol niso tako P reča. 'y lin Pogovori z upravljavci © Pogovori z upravljavci lll|lllll!llllllllll||lll|lll||]|ll||llllll|[||||||||llllllllllllllllllilllllllll[|lllllllllllillllllllllllll!IIIIIIIIIllllllllllllllllllllililU OD BESED DO DEJANJ Predsednik vrhniških sindikatov je že poldrugo leto volonter, sicer pa načelnik oddelka za gospodarstvo občinske skupščine. Zato smo tovarišu Cedu Vugi za uvod zastavili bolj osebno vprašanje. Zanihalo nas je, kako sta po n j ego-Vem mnenju združljivi ti dve funkciji in pa, ali je dejavnosti občinskega sindikalnega Sv©ta koristilo ali škodovalo, d-i nimajo več profesionalnega predsednika. »•Pri nas se je pokazalo, da le dobro, če predsednik občinskih sindikatov ni profesioina-toc," je odvrnil tovariš Vuga. »Prej, dokler sem bil profesionalni sindikalni delavec, sem stalno poslušal pripombe, da s®m plačan za svbje delo iin naj zato nikar ne obremenjujem drugih. Zdaj pa simo se zlahka pogovorili o delitvi dela, skratka — razmahnili smo se v širino. Moji sodelavci iz vrst sindikalnih delavcev razumejo1, da horamo poprijeti vsi, če hoče-ho uspeti in kaj pokazati. Drugo pa je združljivost teh dveh funkcij. Po eni strani h-oram kot uslužbenec občinske uprave zagovarjati in izdati občinsko gospodarsko Mitiko, kot predsednik sindikatov pa nisem zmeraj prepri-ca,n, da je najbolj prav tisto, kar delam kot načelnik oddelka za gospodarstvo. To terja kompromise in zato mislim, da ni dobro, če je predsednik sindikatov hkrati tudi občinski uslužbenec. No, včasih prav pride, da laže na občinsko skupščino prenašam stališča sindikatov, da z njimi tudi laže prodiram. Vseeno pa tudi na svoji koži občutim, zakaj je včasih pot od besed do dejanj tako dolga." »S katerimi problemi pa so se vrhniški sindikati v zadnjem letu največ ukvarjali?« »Upam si trditi, da smo zares pomagali delovnim organizacijam pri urejanju interne zakonodaje. Politične organizacije v občini so v zvezi s tem imele tri skupne plenume, še posebej pa smo pripravili dva sestanka s strokovnjaki za te zadeve. Lahko se pohvalimo, da so v delovnih organizacijah prisluhnili znanim stališčem sindikatov in da se jih tudi v praksi zvečine držijo. Poudariti moram, da tokrat — za razliko s prejšnjimi pojavi — ni bilo raznih prepisovanj pravilnikov, ampak so jih delovne organizacije dejansko prilagodile svojim pogojem in potrebam. Še to: večina delovnih organizacij se je pri pripravljanju raznih pravilnikov l!lllll!lllll!lllll!lllllllll!ll!illlllll držala prvotno dogovorjenih rokov, ka^ pomeni, da so se zares intenzivno lotevale dela. Izmed vsega, kar štejemo za področje notranje zakonodaje podjetij, bo zdaj treba spraviti v življenje, kot temni rečemo, le še pravilnike o prehodu na skrajšani delovni čas. Vrhniški sindikati menijo, da je prav, če znova opozorijo kolektive, naj bodo pri tem previdni. V podjetju Elektron smo namreč že imeli primer, ko so ta prehod tako slabo pripravili, da so potem zašli v hude težave, iz katerih so se izkopali šele v zadnjem času. Hočem reči: bolje je, če se vsega lotevamo s strpnostjo in dobro pripravljeni, pa čeprav so pravilniki že izdelani, potem pa z nekajmesečnim poskusnim obračunavanjem. Menimo namreč, da sleherna reorganizacija ali večja sprememba pri delu ali čemer koli drugem mora doprinesti k boljši mrezultatcm — če v to nismo prepričani, raje še malo Šim rezultatom — če v to ni-krat preučimo.« »Kako pa je s problematiko delitve po delu?« »Mislim, da so te zadele v naši komuni še kar zadovoljivo urejene. To ne pomeni, da po kolektivih ne razmišija- llllllll jo o izboljšavah, predvsem o oblikah večjega stimuliranja za še boljše delovne uspehe. Povedati pa moram, da imamo iz lanskega leta nekaj očitnih dokazov, da je treba spodbuditi uspehe včasih tudi vnaprej, torej brez nekega pokritja.: Navedel bi samo podjetje LIKO, kjer so lani povečali osebne dohodke za 23 %, ne da bi spremenili delovne obveznosti. Že v prvem mesecu pa se je produktivnost dvigni- la kar za 45 odstotkov. V enem letu pa se jim je — hkrati z višjimi' osebnimi dohodki — tudi ostapek čistega dohodka povečal cd 90 na-250 milijonov : starih dinarjev. Veliko vprašanje je, če bi to dosegli, ko bi vztrajali piri dotedanjih nizkih osebnih dohodkih." »Za konec še vprašanje: kateri je tisti problem, ki ga nikakor ne morete premakniti z mrtve točke?" »O tem ni treba premišljevati! To so problemi v zvezi s samoupravljanjem v dislociranih obratih. Z izjemo kamnoloma Verd, ki deluje v sklopu ŽTP Ljubljana ter poslovalnice kombinata Borovo nikjer drugje ne morejo o ničemer sami odločati, niti ne poznajo podrobnih rezultatov gospodarjenja.. Če se za trenutek postavim v položaj načelnika oddelka za gospodarstvo občinske skupščine, moram povedati, da tudi v tej funkciji na primer v obratu kranjske Save ne morem izvedeti nič drugega kot fizične pokazatelje gospodarjenja ter višino izplačanih osebnih dohodkov. Pri pripravljanju občinskega plana pa bi potrebovali še marsikateri drug podatek. Bolj ali manj podobno je v ostalih obratih, ki imajo svoj sedež podjetja v drugih občinah — z izjemo prej omenjenih dveh delovnih organizacij. Prav zato smo prosili republiški svet ZSJ, naj bi nam ,pomagal, da to zadevo vendar že uredimo, da se ne bi k njej vnovič in vnovič vračali brez .uspeha," je zaključil tovariš' Cedo Vuga. M. GOVEKAR -.1 ;• Servirano za kozerijo e rezervirano za kozerijo • za k; qB POSVETU PREDSEDNIKOV SINDIKALNIH PODRUŽNIC OBČINE ŽALEC § ti ti Š s § 3 8 g § 0 5 1 § 5 N 0 S S P | I § s E § ti § -'o Ondan me je miličnik zbudil z novico, da mi je nekdo Ponoči z nitro lakom pobrizgal avto in zraven v takšni °bliki dokazal svojo kulturno nepismenost, da so napisi ^budili vsesplošno pohujšanje med sosedi. »To je maslo' huliganov,« je reklo oko postave. »Imate koga na sumu?-" Skomignila sem z rameni in se ozrla okrog sebe, iskaje dolgogrive fante v zvončastih kavbojkah. »V tehle blokih okoli vas jih je nekaj," je nadaljevalo °to> postave. »Sitnosti imamo z njimi." »Že mogoče," sem zamrmrala, »ampak jaz se čisto dobro razumem z njimi. Prijazno me pozdravljajo, če jih to j prosim, so uslužni, sploh so zame fejst fantje... Bo-®tte, prosim, previdni pri poizvedbah." Ker je avto že očiščen in spet uporaben, se ne zanimam yeč, kako poteka lov na neznane storilce, pač pa sem se Začela zopet malo bolj zanimati, kako je z vzgojo naše madine. Naši ljubi otroci ,. Med drugim sem ta čas brala, da imamo premalo vzgo-y.teljev. Trideset do petdeset otrok na enega, da je ve- liko Preveč, »morali pa bi se" z vsakim posebej ukvarjati. w "IIOUI Ubil yu- UL O c. a, voirivnm -----V sem brala natanko isto, kar sem že sama napisala °b uvedbi ekonomskih cen v otroških vrtcih pred nekaj efij da »je treba varstvo omogočiti vsem otrokom, ne ®l®de na S0Ciaini položaj staršev, da otroci ne bodo prepuščeni cesti in nevarnosti huliganstva." Modre besede! Slišala sem očitke na račun staršev, ki jih lov za za-s užkom trga od otrok. ,. Potem sem slišala graje na račun prosvetnih delavcev, se med šolskimi počitnicami nočejo več ukvarjali z Učenci. \ Modra kritika! Slišala pa sem še marsikaj. Na Ledini pri Idriji je župnik nabavil vse rekvizite ■ ° odbojko in nogomet, uredil v župnišču klubski prostor J} So opremil s televizorjem in kino projektorjem, za tri-oletnico župnije je organiziral razstavo, na kateri je llkazana tristoletna kronika vasi in faranov... Vsa mla-ina se zbira okoli tega župnika, ki ni končal ne vzgo-l totjske šole ne učiteljišča, ampak »samo" fimzofsko in e°toško fakulteto. O, imeniten župnik! Če je treba, na-.o^esti nogometnega vratarja. Njegove pridige ne vse-Jaei° »Treba bi bilo in morali bi", ampak, na primer: Nhodnjo nedeljo priredimo romanje k tržaški Materi potem si skupno ogledamo mesto in zanimivosti... . a°ljeni mladi in stari...« Tako. S takšno metodo dela ■>e zbral okoli sebe tudi odrasle farane. * nečak, ki ni bil versko vzgojen, ne more prehva-£ Metliškega kaplana. Kadar fantje »lumpajo", je vse le s^n?eBa z njimi. Pije, poje, daje za pijačo, stresa šale, - Pleše ne. »O, pa bi, če bi smel... Imeniten fant, tale pravi moj nečak. Ko se gostilne zaprejo, jih po-1 v župnišče in jih do jutra gosti. * za ®°lg°letni ljubljanski komunist, ki dela na tajništvu siv,!lot,ran?e zadeve v Ljubljani, se strašno jezi na: svojega T. ’ ker mulec trmasto sili v — bežigrajsko župnišče, jo ~ I1® yleče versko nagnjenje, ampak telovadnica, ki ZUPnišče ima, njegova šola pa ne ... * kritieka komunistka iz Grgarja pa je svoji prijateljici od-izlet da hodi s tamkajšnjo Marijino družbo na e> ker jih nihče drug ne prireja... * hajn P°^tona7i kmetje udarniško gradijo cerkev, žene ku-sbraji^p Pa delajo. Material so večinoma prostovoljno Pri tem kakopak pomagajo tudi otroci. Se * tike v°am-ne zdi, da je že dovolj uradnih parol in kri-k-izaln1 ra®un staršev, vzgojiteljev in otrok in da bi se tolikšnimPet dela z mladino, s srcem in z vsaj topia-^i? pos^ltkom za njene interese, /cof ga imajo razni MARIOLA KOB/ Ri;2erviraN0 K < N O Z < S > w N H 05 S > 05 W N H 05 O D 05 H N O ti < N O , Z < M > 05 M N H 05 O 5 (ti N O ti < N S > 05 (ti N (ti 05 O M E (ti N O ti < N g > O M E w N O ti < N O Z < M > 05 W N W 05 Linearna delitev - medvedja usluga oddihu ZA KOZERIJO e REZERVIRANO ZA KOZERIJO • • Dosedanje analize delovnih organizacij o letnem oddihu zaposlenih opozarjajo, da bo v letošnjem letu izkoristilo precej manj proizvajalcev svoj dopust za dejanski oddih. Večina delovnih ljudi bo preživela proste dni kar na svojih domovih, v povprečju še več kot preteklo leto. • Vsaj dosedanji podatki pravijo tako. • Čemu letos korak nazaj v oddihu in rekreaciji naših proizvajalcev ...? e Na to vprašanje je skušal med drugimi odgovoriti nedavni posvet predsednikov občinskih sindikalnih podružnic na območju komune Žalec. »Vprašanje regresiranja letnega oddiha in nadomestila za K-15 so reševale delovne organizacije zelo različno," je dejal JANEZ MEGLIČ, predsednik občinskega sindikalnega sveta. »Temu primerni so rezultati. Dejstvo je, da bo v letošnjih počitnicah marsikdo ostal doma zaradi kratkovidne politike sindikalnih podružnic, ki so izbrale pri izdelavi pravilnikov najkrajšo in obenem najmanj stimulativno pot. Povsod tam, kjer so razdelili sredstva po načelu »vsem enako«, bodo ostali ljudje v glavnem doma. V tistih delovnih organizacijah pa, kjer imajo stimulativne pravilnike, kjer so se zmenili, da bo regres v počitniških domovih takšen, da bo dejansko nekaj zalegel, tam je situacija bistveno drugačna. V tem smislu ima zelo dober pravilnik Kmetijski kombinat, ki ima prav na ta račun že skoraj povsem zasedene kapacitete svojih počitniških domov." Razprava v Žalcu je pokazala, da so odgovorni ljudje v podjetjih dejansko posvetili premalo pozornosti vprašanju oddiha in rekreacije. Vse preskromne so bile razprave okoli teh pravilnikov, premalo ljudi je sodelovalo pri reševanju tega pomembnega vprašanja. V ne-* katerih delovnih organizacijah mnogi sploh niso bili obveščeni o novih pogojih regresiranja in o tem, da se je situacija v tem pogledu z letošnjim letom bistveno spremenila. V zelo neugodnem položaju so spet šolske ustanove, ki še danes ne vedo, če bodo lahko odrinile kak dinar kot nadome- stilo za K-15. O regresih za dopust pa seveda ni govora. Daje vprašanje x zares pereče in da skoraj ni izhoda, priča med drugim tudi podatek, da šole v žalski občini niso dobile v letošnjem letu še niti dinarja za materialne izdatke. Tudi na občinski upravi imajo podobne težave. Ker skladov ni, bodo dobili uslužbenci le nekaj tisočakov za K-15 in za regres, vse skupaj pa bo tako malo, da si s tem nihče ne bo mogel pomagati. Šest ali sedem tisočakov je res za kakršenkoli podvig, pa naj bo še tako skromen, le malce premalo. < Tako je tam, kjer ni sredstev, kjer ni skladov... Zanimivo je, da je moral rudnik MONTANA izdelati pravilnik o regresiranju oddiha povsem na novo, čeprav ga je imel — vzeto po vseh načelih in priporočilih — naravnost vzornega. Odločno so se namreč uprli tisti, ki sploh niso imeli namen, da bi šli kamorkoli na dopust. Zahtevali so, da se sredstva raz-dele linearno, po principu: vsem enako. Nezadovoljnost s prvotnim pravilnikom je tudi pripomogla, da je prišlo v Montani do prekinitve dela in številnih zaporednih zborov delovne skupnosti. Spremenjen pravilnik je danes sicer povsem nestimulativen, vendar je z njim zadovoljna večina rudarjev, saj jim zagotavlja nekaj več kot prejšnji. Da novi pravilnik zares ni spodbuden, pove podatek, da bo šel na letni oddih samo vsak peti rudar. Zaključek posveta o vprašanju oddiha v letošnjem letu je bil enoten: ker je veliko počitniških domov že polnih, naj bi tisti, ki nimajo šoloobveznih otrok, koristili kapacitete izven glavne sezone; v kolikor imajo delovne organizacije še prosta mesta v svojih počitniških domovih, naj to čimprej sporoče tistim kolektivom, ki nimajo svojih počitniških domov ali pa jih imajo že zasedene; odpreti domove in dati možnost letovanja slehernemu človeku, me. glede na to, od kod prihaja. A. ULAGA Reelekcija direktorjev v cerkniški občini je preživela ognjeni krst. Prizadela je le tri delovne- kolektive. V dveh ob ponovni izvolitvi direktorja niso doživeli nobenih presenečenj. Razpisni pogoji so bili silno raztegljivi in so ponujali v neki gospodarski organizaciji na primer, delovno mesto direktorja vsem: tistim s fakultetno izobrazbo in tudi tistim s priznano izobrazbo visokokvalificiranega delavca — seveda z ustrezno prakso na vodilnem delovnem mestu in z živimi dokazi o poslovnih in strokovnih uspehih v vodenju podjetja. Razpišita komisija pa vkljub širokosrčnim razpisnim pogojem ni imela težkega dela. Prijavil se je le prejšnji direktor... Zares pa je šlo v tretji delovni organizaciji. Ravnatelj je šel v pokoj in ponujalo se je resnično prosto delovno mesto ravnatelja osnovne šole. Na občinski upravi so pogledali v statut šole in razpisalume-sto ravnatelja. Za pogoj, so napisali v razpisu, mora biti kandidat učitelj s strokovnim izpitom in 10-letno prakso ali profesor s strokovnim izpitom in tudi z 10-letno prakso. Razpisno komisijo sta obdarovala dva prosilca, učitelj z 10-letno prakso in profesor geografije s petletno prakso. Razpisna komisija je odkljukala kandidata in primerjala njune pogoje z razpisnimi ter se odločila za učitelja, ker je imel več pogojev, profesorja pa je obvestila, da, žal, ne ustreza razpisnim pogojem, ker nima 10-letne prakse. Učiteljski kolektiv, ki je zadevo spremljal »od zunaj", se je nenadoma ove-del. »Profesorja smo izpustili iz rok," so vzkliknili učitelji, »in to v cerkniški komuni, ko jih že tako ni dovolj in povrhu še geografa in speleologa in naša Križna jama... kakšna škoda!" Potem je prišlo na uho razpisni komisiji, da se bo odklonjeni profesor pritožil. In popustila je. Prvotni sklep je preklicala in v kratkem bo baje izšel nov razpis. Ta čas pa si bodo šolniki skupno z občinsko upravo še enkrat ogledali svoj statut. Takrat, ko so ga potrjevali, je šlo na hitro in določila reelekcije so kar spregledali. Pravijo, da ga bodo zdaj tako popravili, da se jim njegove pomanjkljivosti ne bodo več otepale v praksi. I. V. VPRAŠANJA OKOLI REGRESIRANJA ODDIHA V GRADISU Zakaj prednost v lastnem domu »Ohranimo to, kar imamo« Gradis ima tri počitniške domove: po enega v Ankaranu in v Poreču, ki sta odprta le v poletnih mesecih, in tretjega na Pohorju, v katerem nabirajo gradisovci nove moči vseh dvanajst mesecev v letu. Ob novih in bolj elastičnih pogojih za regresiranje letnega oddiha se je porodilo v Gradisu precej predlogov, vsak pa je imel seveda svojo dobro in tudi slabo stran. Vse skupaj je povzročilo hudo kri, saj ni bilo rešitve, s katero bi soglašal sleherni član kolektiva. Zadnja beseda osrednjega delavskega sveta je bila torej na moč pomembna. »Ekonomska cena dnevne oskrbe je v naših počitniških domovih 2500 starih dinarjev," pravi Milan Galič, predsednik sindikalne podružnice. »Ker se zavedamo, da je takšna cena previsoka za naš žep, smo sklenili, da bomo prispevali iz skupnih virov po 1500 dinarjev na dan za vse člane našega kolektiva, pa tudi za njihove nepre- skrbljene svojce..." Penzion za tisoč dinarjev je danes vsekakor sprejemljiv. V pravilniku je tudi rečeno, da dobi regres samo tisti, ki gre na oddih za najmanj tri dni. Več kot za dva tedna pa v Gradisu ni nihče deležen regresa. Razen tega je osrednji delavski svet podjetja sklenil, da sprejme vsak član kolektiva le 700 dinarjev regresa na dan, če ne bo preživel dopusta v enem od domov podjetja. Sklep je povzročil veliko pripomb. Cernu razlika...? Zakaj enkrat višji regres v domu kolektiva, kot drugje...? Cernu manj ugodni pogoji za oddih, če se ■ je človek že naveličal določenega okolja in si je zaželel po nekaj letih spremembo ...? »Po temeljitem premisleku smo prišli do tega, da je navsezadnje sklep osrednjega delavskega sveta za večino nas še najbolj ugoden," pravi Milan Galič. »Zakaj ne bi ohranili tega, kar že imamo, kar smo na- pravili pred leti s toliko truda?" Lani je dalo podjetje za kritje izgube v počitniških domovih in za regrese 20 milijonov' dinarjev, oziroma 5 tisočakov na zaposlenega. »Ce pa bi dali vsakemu na roko po 1500 dinarjev za vsak dan in to za dva tedna oddiha, potlej bi potrebovali 84 milijonov, ki pa jih nimamo, in tudi kaj malo je verjetno, da bi biil s tem naši počitniški domovi zasedeni," pravijo v Gradisu. »Najbolj verjetno je, da bi domovi ostali prazni. Torej bi morali ob bilanci plačati še izgube, ki bi nastale v počitniških domovih zaradi nezasedenih kapacitet. Seveda bi bili potlej upravniki počitniških domov prisiljeni iskati goste drugje, vendar se potlej moramo vprašati, zakaj sploh imamo počitniške domove?" Glede nadomestila za K-15 je osrednji delavski svet sklenil, da prejme sleherni član kolektiva, preden gre na oddih, po 12 tisočakov, nezaposleni svojci pa po 2 tisoč dinarjev. U. ! ■Muho gnspadarimo- I \ Najboljša v v zaščita je konkurenca! vozovnice — na vseh koncih in krajih višje cene! Hkrati pa poslušamo trditve, da te cene še vedno niso »ekonomske«! Poziv »zaščitimo potrošnika« ima torej precej poslušalcev in ob skrbi za potrošnika se vsi raznežvmo; vprašanje pa je, če je takšna zaščita potrošnika, kakršno organiziramo, v času, ko uresničujemo reformo, res najbolj primerna in zato tudi najbolj učinkovita. Poziv za zaščito potrošnika namreč kliče na pomoč finančne in druge inšpektorje, ki naj bi to zaščito uradno zagotovili, to pa pomeni, da kliče na pomoč upravne organe, kar pa najbrž ni najbolj primerno v času, ko si prizadevamo poglobiti samoupravne odnose. Če hočemo zaščititi potrošnika, potrebujemo čuvaja njegovih interesov in ta ne more biti, vsaj kakor kaže praksa, nihče drug kakor državni organ, saj potrošniški sveti niso imeli nikoli prave moči in veljave. In vendar, mar kaže ob izdelkih slabe kakovosti, ki jih pošilja na trg naša'industrija, ob slabo grajenih stanovanjih, ob neupoštevanju reklamacij in dobrih poslovnih navad, zaradi česar je naše gospodarstvo v svetu na slabem glasu, itd. vreči puško v koruzo? Nikakor ne! Bolj učinkovita kot deklarativna, zaščita potrošnika, ki mu je treba »pomagati pri izbiri blaga«, ga »za roko voditi po trgovinah, da se bo lahko pri nakupih pametno odločil«, in ga opozarjali na slabe izdelke, so lahko dosledna prizadevanja za uresničitev reforme. Z reformnimi ukrepi smo ustvarili razmere, seveda če jih bomo dosledno uveljavili v praksi, v katerih morajo gospodarske organizacije s podpovprečno produktivnostjo dela ostati brez življenjskega prostora in jih bomo morali zapreti, to pa pomeni, da se bo morala večina gospodarskih organizacij bojevati za svoj življenjski prostor in s temi tudi za naklonjenost potrošnika ne samo z reklamo, ampak s kakovostjo in cenenostjo izdelkov in uslug, ki jih ponujajo na domačem in tujem trgu. Naš potrošnik, za katerega vsi tako radi skrbimo, bo torej najbolje »zaščiten«, ko bodo začele učinkovati ekonomske zakonitosti, ko bo hkrati z delovanjem zakona ponudbe in povpraševanje čutiti na našem trgu konkurenco med gospodarskimi organizacijami in boj za čimvečjo kakovost izdelkov, ko bo ponudba večja, kot je povpraševanje in ko ne bodo potrošniki več tekali iz trgovine v trgovino, da bi poiskali tisti izdelek, ki ga nameravajo kupiti, ampak bo trgovina potrkala na potrošnikova vrata in bo PONUJALA SVOJE BLAGO. Osnovni ukrep za zaščito potrošnika je torej URAVNO-VESENJE GOSPODARSTVA, to pa je premišljeno tiskanje denarja, preudarna poraba »razpoložljivih sredstev«, dosledna odgovornost organov in ljudi, ki odločajo. V. B. Ze ves čas reforme, skoraj leto dni, smo priče besednemu dvoboju gospodarstvenikov, ki ga lahko ilustriramo z naslednjimi nasprotujočimi si stališči. »Cene naj bodo ekonomske«, zahtevajo brezkompromisni zagovorniki delovanja tržnih zakonitosti. »Ekonomske že, toda previsoko ne smejo zrasti! Z reformo ne smemo ogroziti standarda delovnih ljudi,« menijo tisti gospodarstveniki, ki se boje, da bi zaradi visokih cen potrošnih dobrin nastal splošen zastoj v gospodarstvu. Eni in drugi pa so za reformo! Težko bi rekli, da za potrošnikov žep ne kaže skrbeti, saj je glavni namen reforme ustvariti z večjo produktivnostjo dela več dobrin in s tem izboljšati naše življenjske razmere. Toda zastavlja se vprašanje, če je mogoče to doseči le s pozivi ZAŠČITIMO POTROŠNIKA in s sprejemanjem ukrepov, da bi to nam,ero uresničili. Res je, potrošniki čutimo na svoji koži iz dneva v dan večji pritisk. Cene kljub temu, da jih ni nihče urad.no »odmrznil«, počasi, vendar vztrajno rastejo, kakovost blaga, ki je naprodaj, pa se kljub reformi še ni bistveno izboljšala. Tudi občinske skupščine si na najrazličnejše načine prizadevajo, da bi z razpisi različnih davščin zamaši-■ le vsaj glavne luknje v svojih proračunih, komunalna podjetja povečujejo cene svojih uslug, železnica je podražila Z OBISKA PRT CELJSKIH »SRAJCARJIH* ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■Ml Za izvoz dobro - za nas slab« Precej skrbi povzročajo Topni naši tekstilci, M skrbe preveč za kilometre in premalo za kvaliteto, in & veda naši trgcfei, ki odklanjajo to, kar kupujejo trgovine na Zahodu Rekonstrukcija v Topru je v glavnem pri kraju. Z lastnimi sredstvi je podjetje zgradilo potrebne nove prostore in moderniziralo svoj strojni park. Za ta veliki korak Top er ni dobil od zunaj niti dinarja. Vse je šlo izključno iz njihovega žepa. »Z rekonstrukcijo sicer še nismo povsem končali,« pripoveduje Franjo Plevnik, direktor podjetja. »Vendar se nam vložena sredstva že obrestujejo. V primerjavi z lanskimi prvimi štirimi meseci smo letos dvignili produktivnost za 50 odstotkov, povprečni osebni dohodki pa so narasli od 40 tisočakov pred reformo na 65 tisoč dinarjev. Naj še dodam, da v zadnjih desetih letih nismo znižali niti enkrat samkrat osebne dohodke niti za dinar in da rastejo prejemki vzporedno s storilnostjo. Do dinarja natančno vemo, koliko nam bo prinesla vsaka srajca in da bomo več zaslužili le, če bomo več proizvajali.« Že lani je vlagalo podjetje da je ta dandanes v tekstilni industriji najpomembnejši« pravijo v Topru. »Tudi bombažne tkanine bi lahko plasirali na zahodnem tržišču, če bi naši tekstilci zagotovili visoko ople-menitev. Sodobni kupci želijo danes stvari, ki jih ni treba več likati, ki se dobro in lepo nosijo. Zavedamo se sicer, da imajo naši tekstilci težave. Toda, tudi na Zahodu nihče ne upošteva naših težav in naših problemov. Hočejo le dobro kvaliteto, sprejemljive cene in nič drugega.« V Topru so prepričani, da bo ekonomika kmalu prisilila naše tekstilce, da bodo posvetili več pozornosti oplemenitvi in kvaliteti in da se ne bodo zadovoljevali le s kilometri tkanine. Vsaj upajmo! »Močno si prizadevamo, da bi zmanjšali probleme, ki jih imamo s poslovnimi partnerji in pa seveda s trgom,« je dejal direktor podjetja Franjo Plevnik. »Se vedno zgubljamo številne kupce zaradi zamude, ki pa je pogosto nismo mi krivi. Na primer: že pred dvema mesecema bi morali dobiti nove vzorce, a jih še danes nimamo. Tako po 'nepotrebnem izgubljamo partnerje.« Potrošniki se zelo pritožujejo, ker v naših tregovinah ni mogoče kupiti srajc sodobn* kroja, kakršne nosi vsa za*1°c na Evropa že leta in leta. »Tega je kriva izključno 6:, ša trgovina,« pravijo »srajčafl; v Celju. »Če bi bili naši trg°'‘ zadovoljni s tistim, s čimer _ uspešno zalagamo trgovine * hodne Evrope, potlej nam ne bilo treba delati dvojnih se*1' eno za nas, drugo pa za tržišče. Z vsemi štirimi se b* nijo naši trgovci sodobnih ar klov, s 'katerimi so zadovolJj tisti, ki so v oblačenju že fl1®, ce naprej od nas. Tako smo J prisiljeni delati posebne serf1 i za naš trg, ki so značilne ? starem kroju. Zato smo dražji doma!« In kako po nepotrebnem! A. ULAGA PRITOŽBA DELAVSKEGA TEKSTILNE INDUSTRIJE SVETA RAŠICE POSLOVNEMU ZDRUŽENJU celih 21 odstotkov čistega dohodka v sklade, v letošnjem letu pa jih bodo okrepili še z novimi odstotki. Na račun povečane proizvodnje so zaposlili v Topru po gospodarski reformi 8 odstotkov ljudi. To je zahteval rekonstrukcija in prenovljeni strojni park, ki omogoča že zelo visoke serije. Podjetje danes veliko izvaža. Srajce celjske tovarne nosijo moški po vsej zahodni Evropi. »Izvažamo rentabilno v okviru potreb našega podjetja,« pravi Marko Jezernik, pomočnik direktorja. »Veliko je vzrokov, ki nas silijo, da prodajamo naše proizvode na tujem trgu ceneje kot doma. Srajca, ki stane v naši trgovini na primer 4 tisočake, velja na zahodu vsaj tisoč dinarjev manj. Seveda pa se nam kljub vsemu izvoz še vedno izplača. Z našimi cenami krijemo svoje stroške, o kakšni ekstra akumulaciji pri izvozu pa jasno ni govora.« Toper danes izvaža na Zahod približno 70 odstotkov svoje proizvodnje. »Devize potrebujemo za uvoz kvalitetnih tkanin, ki jih pri nas ne proizvajamo ali pa so cene tako visoke, da za nas niso sprejemljive. Uvažati moramo tudi številne pomožne materiale.« »Mar ne proizvajajo naše tekstilne tovarne že vrsto sodobnih sintetičnih tkanin?« »Domače tkanine, predvsem sintetične, so tudi do 70 odstotkov dražje kot na tujem tržišču,« pravi Marko Jezernik. »Zato se moramo opirati na tuje proizvajalce. Pomembno vprašanje je tudi kvaliteta. Naša tekstilna industrija da veliko na kilometre, na kvaliteto pa premalo. Približno do leta 1963 smo prodajali vse naše proizvode na Zahodu, ki so bili iz domačega reprodukcijskega materiala. V nekaj letih pa naše tkanine že ne zadovoljujejo več tujega kupca.« Potrošnik terja vsak dan nekaj novega. Za proizvode, s katerimi smo še nedavno lepo trgovali na evropskem tržišču, danes ni več interesa. Vse je šlo naprej. Od kvalitete do krojev... »Zares škoda, da odpovedo naši tekstilci v finišu, ko vemo, Naj za 60 odstotkov zmanjšajo proizvodnjo? V tovarni pletenin Rašica naj bi po letošnjem proizvodnem planu izdelali 250 ton pletenin. Samoupravno vodstvo pa je pred nedavnim ugotovilo, da bodo ob koncu junija primorani za 60 odstotkov zmanjšati proizvodnjo, če ne dobijo še 206.000 dolarjev avansa za uvoz volnene in sintetične preje. Zahteva tega pletilskega kolektiva je sicer v popolnem nasprotju z novim deviznim režimom, po katerem je uvoz reprodukcijskega materiala skoraj v celoti vezan na izvoz in na realiziran devizni priliv od izvoza, vendar argumenti, s katerimi kolektiv utemeljuje svoj zahtevek po dodatnem avansu, gospodarsko opravičujejo »privilegij«. kajo od lanskega izvoza , 430.000 dolarjev, avansov v #7 gem polletju ne bo — tako , zastavlja vprašanje, s čim L plačajo uvožene surovine ? tretje četrtletje? Ostanek avansa za prvo EOri--,, ne bo zadoščal niti za pla® letje, M ga še niso izkoristi?. že uvoženih surovin. Če ne fjj bi j o dodatnega avansa v vi' 0 206.000 dolarjev, ki bi ga P°v< nili ob koncu letošnjega UL začetku prihodnjega leta, \ inozemski kupci plačajo dob3,, Ijene pletenine, bo Rašica PL Predvidoma bi morala Rašica, uvoziti 170 ton volnene in deloma sintetične preje, kar bi stalo 594.000 dolarjev. Po veljavnem deviznem režimu bi tovarna zmogla ta nakup, če bi izvozila za 745.000 dolarjev pletenin, kar pa, sodeč po dosedanjem izvozu na Zahod, skoraj ni mogoče. Rašica -je lani izvozila štiri-najstkrat več izdelkov kakor 1962. leta in ji zato ni mogoče odrekati izvozne prizadevnosti, zelo težko pa 'bi sedaj — sredi leta — skoraj podvojila lanski izvoz, ker so si zahodni kupci večinoma že zagotovili potrebne količine pletenin za letošnje leto. Kljub temu bi kolektivu morda le uspelo dobiti inozemska naročila za" 745.000 dolarjev. Ta uspeh pa bi zaostril vprašanje, kako in s čim plačati surovine. Izvoz na Zahod je izrazito sezonskega značaja in je skoraj v celoti realiziran v drugi polovici leta — celo v višini 85 odstotkov — devize pa se natečejo šele štiri mesece zatem. Predvidoma jih bodo 38 odstotkov dobili v četrtem kvartalu, 62 odstotkov pa prihodnje leto. Prve devize, s katerimi bi Rašica lahko kupila na tujem prejo, bodo torej na voljo kolektivu šele proti koncu letošnjega leta. Jugobanka je zasegla vse devize, ki se letos ste- morana zmanjšati proizvi od# Zmanjšanje proizvodnje “ združeno z drugim, še bolj b°J, čim ukrepom: z odpusti deV cev v enakem sorazmerju. I ! g | | A e# Spričo tega je delavski s \ sporočil Poslovnemu združb tekstilne industrije: ^ »Za odpuste ne bo hotel ig če v naši tovarni cdgovaA ker jih ne bomo mi zakrb'* Kakih 30 odstotkov naših g lavcev se sami preživljajo,, ^ pa v 900-članskem kolekh1 ni malo« Pismo se zaključuje z osLjj! protestom zoper zunanjetrgo^ s ki režim: j »Sprašujemo se, kaj lanskega izvoza na Za*U od lanskega izvoza na od katerega se letos stekajo vize, in kaj bomo imeli od ’fj tošnjega, ki bo veliko večjU, od katerega bodo devize P3* zane šele prihodnje leto? v--Zavoljo nejasnih vsakodjjjjj nih menjav deviznega rez* , plavamo in životarimo. SP1"3 ^ jemo se, kdo je odgovoren ^ takšno politiko do tekstilne dustrije in kakšen je nameb^j. politike. Sprašujemo se, ali ® J PLETILJA IZ RAŠICE sploh upravljavci, če ne n*0^, mo upravljati s sredstvi, ki SL jih ustvarili, niti ne mofLji vplivati na politiko pristni / činiteljev do našega pod.ie; ‘ M. K Mnenja in kritika • Mnenja in kritika e Mnenja in kritika • Mnenja in lllllll iiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii DELITEV PO DELU IN TRŽNO GOSPODARSTVO SE NE IZKLJUČUJETA Delo z dne 3. junija 1966 je v pogovoru, ki mu je dalo naslov »Delitev po delu v tržnem gospodarstvu«, načelo eno najvažnejših vprašanj gospodarske reforme. Ne gre za navaden pogovor, temveč za pogovor ob pripravah na eno prihodnjih sej centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, na kateri bodo obravnavali delitev dohodka. Naj takoj v začetku povem, da sodim, da je delitev po delu v tržnem gospodarstvu ne le možna, temveč tudi edino upravičena. Tiste, ki so proti taki delitvi, moti predvsem tako imenovani ekstra dohodek. Za dražbo pa ekstra dohodek nikakor ne pomeni minusa, kot ga pomeni ekstra izguba. Čeprav ta izraz še ni v rabi, naj mi bo dovoljeno, da ga uporabljam. V omenjenem pogovoru je Roman Albreht kar dobro označil ekstra dohodek, ko je o njem dejal: »... da je elementarna gonilna sila, ki predstavlja ekonomsko spodbudo v sistemu tržnega gospodarjenja. Prizadevanja, da bi izločili ekstra dohodek iz dohodka delovnih organizacij, bi bilo mogoče istovetiti s prizadevanji zoper dobro gospodarjenje, zoper uspešne gospodarske naložbe, zoper napore za integracijo v gospodarstvu itd. ysi dosedanji poizkusi, da bi odvzeli delovnim organizacijam ekstra dohodek, so se doslej slabo izkazali, delovali so nespodbudno, pokazali so se kot posebne oblike uravnilovke.« »Sporna pa je usoda tistega dela ekstra dohodka, ki nastaja zaradi monopolnega položaja posameznih proizvodov, ali zaradi izredne konjunkture na trgu, ki ni rezultat lastne investicijske politike gospodarske organizacije, ampak je rezultat večjih motenj na trgu in podobno. Pri nas obstajajo tudi v tem pogledu,« — ugotavlja Roman Albreht — »različna mnenja. Nekateri vidijo osnovno rešitev v tem, da bi bilo potrebno tak ekstra dohodek delovnim organizacijam enostavno odvzemati. Dragi pa menijo, in tem mnenjem se pridružujejo tudi teze, da bi bilo potrebno prvenstveno odpravljati motnje, ki omogočajo nastanek omenjenega ekstra dohodka.« S tem se strinjam, dodajam le, da bi bilo potrebno odpraviti tudi motnje, ki omogočajo nastanek ekstra izgub, ki so družbi v veliko breme in daleč presegajo vse doslej ugotovljene in odvzete ekstra dohodke. Todaj zakaj bi razpravljal le načelno, ko pa vem za primer, da je bil ustanovljen izravnalni sklad z edinim namenom, da vzame ekstra dohodke pridnejšim za kritje ekstra izgub tako imenovanim pasivnim. Na idejo takega izravnalnega sklada so prišli pri JUGEL že pred desetimi leti, uza- S0. koniti pa jim ga je uspelo 1. januarja 1958. Kljub novi in kljub novemu zakonu o elektrogospodarstvu pa dejanj e velja še danes, saj je služba družbenega knjigovodstva zafLri ekstra dohodke odvzela likvidacijski masi Elesa aprila 1 Proti takim ukrepom se je upravni odbor Elesa zaman obri^ na Zvezno ustavno sodišče, na Vrhovno sodišče v Beograda^, Zvezni sekretariat za industrijo, na Zvezni sekretariat za ce in ne vem še kam. 1( 0 Čeprav so ekstra dohodki pri aktivnih skupnostih znU;/ milijardne zneske, niso mogli pokriti še večjih ekstra izgub, *. V liko je moral dodati še zvezni proračun. Taka delitev pa skladu z ustavo, kar potrjujejo tudi naslednje Albrehtove de: »V naši ustavi je razglašeno samo delo kot osnova za Krf , heri svajanje rezultatov dela. To se pravi, da ustava zanika sle»^ž' prisvajanje rezultatov dela zgolj na podlagi posedovanja benih sredstev za delo. Tako pojmovanje je bilo ponovno y loženo in sprejeto na III. plenumu CK ZKJ. S teh izhodP^jii stvari n bajajo tudi teze, ki se zavzemajo za to, da pripada ust dohodek v celoti itstim delovnim skupnostim, ki ga ustva • Nekateri to tezo še vedno odklanjajo. Sklicujejo se na t Ld' imajo pomemben vpliv na količino dohodka razpoložljiva -stva za delo, naravni pogoji itd. V zvezi s tem odpirajo vo o ekstra dohodku kot o tistem delu dohodka, ki bi 6a treba delovnim organizacijam, ki ga dosegajo, odvzemati-* Nhj zaključim: v interesu našega gospodarstva in na^e a# nostr sploh je nujno potrebno, da opustimo prakso odvzch1 ^ ekstra dohodka, sicer bodo tudi druge gospodarske panog stagnirale, kot že stagnira slovensko elektrogospodarstvo- IVAN KR 3^ 0 i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiie Štirje možje spijo v garderobah, da o stanovanjih gledaliških igralcev ne govorimo... TS iyši igralec Celjskega ljudskega gledališča mi je jj pred letom dejal, da »celjska skupščina tudi slabo jj skrbi za stanovanja članov delovne skupnosti gleda- j§ lišča«. Pa je sam odšel lansko jesen v Ljubljano igrat, 1 stanovanje (ki ga je on v Celju imel) pa je še obdržal, B saj ga v Ljubljani nima... g Bivši režiser Celjskega gledališča je odšel v Ljubljano, g »ker Ljubljana nudi pač drugačne možnosti«, stanovanje g v Celju pa je obdržal, dokler ga ne bo dobil v Ljub- E Ijani... g Bivši direktor Celjskega ljudskega gledališča mi je fj pred dobrim letom potožil, »da so poleg nizkih osebnih jj dohodkov za celjske igralce problem tudi stanovanja«, saj g imajo celo igralca, ki prenočuje kar v gledališki garde- 1 T, senci kopališča v Preboldu smo razgrnili odejo in posedli. y A da ne bi kdo mislil, da se je pet učiteljiščnikov tik pred matura brezskrbno kopalo. Od hišnih številk Žalec 101 in '3 do Dolenje vasi pri Preboldu sem jih »pobrala«, tri dekleta in dva fanta, abituriente celjskega učiteljišča. Pri Marti je v hladni sobi sredi knjig bila »zakopana« tudi Lizika iz Sevnice. Marija se je doma sama »borila z vročino«. Oba Janeza pa sta »ob Finžgarju« vzdržala vsemu navkljub kar na domačem sončnem dvorišču. Čeprav je časa zmanjkovalo vsem (le kateremu izpitniku ga ne!), se mi zdi, da so mi bili za Urico klepeta v hladni senci drevesnih krošenj kar hvaležni. Le starše je skrbelo, da ne bi ostali zdoma in od knjige predolgo. Ta teden ne morem drugega, kot da držim pesti, da bi molih pet mladih tovarišev kar najbolje opravilo maturo. To je zdaj najpomembneje. Čeprav je res, da me je v razgovoru z nji-zanimalo tudi vse tisto, kar »niso jemali v šoli«. Vse tisto, kar v svojem jeziku govori o njihovi zrelosti, izpitu za življenje, za poklic. — Ste poslušali pred meseci na TV »aktualne razgovore«, v katerih so beograjski učiteljiščniki zastavljali vprašanja? Marija REHAR: Poslušala vj11- Razpravljali so o tistem, teM' tudi nas. A občutek g“am, da ta razgovor ne bo ni-k'sšr spremenil. Se celo ne zato, Jj .se je vsemu, kar so mladi pedali, ost precej opilila. cetici pa so govorili zelo ar-Unieritirano in prepričljivo. v °BClNI ŽALEC SAMO DVE PROSTI UČITELJSKI DELOVNI MESTI — V tej oddaji so mladi "Ugotavljali, da zanje ni delovnih mest. Kaj mislite vi o tem? le1. JANEZ DOMITROVIČ: Štiri iimam štipendijo občine Ža-Ca1: Pred 14 dnevi so nas skli-~~ štipendiste. Rad bi štu- S°N^aŠČin°’ Pa štipendijo jj0. dinarjev in mamino po-Cei>n° ne moreva živeti. »Do-Ije1 so me osnovni šoli Ža-Jr’ ki ima na razpolago eno delovno mesto in 12 kan-ttiM^’ov zanj. Jaz sem sicer $Q » ujimi edini štipendist, pa ^■prepričali, naj dam predaj. } učiteljici iz Vinskega vrha, lu v žaicu poročena. JANEZ KROFLIČ: Kot petletni štipendist občine Žalec sem kandidat za drugo (zaenkrat tudi še edino) delovno mesto na podružnični šoli v Marija reki. Na občini so dejali, da me bodo kot štipendista priporočali, kajti tudi tu so žre zdaj trije kandidati. Nas fantov pa se nasploh otepajo, ker še nismo odslužili vojske. Ko pa prideš od vojakov nazaj, je zopet vprašljivo, ali boš lahko šel nazaj na staro delovno mesto. MARTA KORENT: Nisem štipendistka in v domačem okolišu zato nimam perspektive. Lahko upam le še na junijski razpis. Sicer pa počakajmo maturo, saj bi končno šla tudi naprej študirat. .. MARIJA REHAR: Ker nisem štipendistka, so zame perspektive samo v Prekmurju in na Primorskem. LIZIKA KOPRIVNIK: Sem ena izmed 8 štipendistk Sevnice, delovnih mest pa je malo. Vsekakor nas je preveč. Kaj bo, bomo videli po maturi. Saj nas tudi na občino še niso poklicali. ZAKAJ TOLIKŠNE RAZLIKE? — In kako gledate zdaj, tik pred vstopom v samostojno življenje, na svoj poklic? JANEZ DOMITROVIČ: Govori se o tem, da učitelji nič dve knjižici , za samoupravljavce "r>j ri CZP »DELAVSKA ENOTNOST« bo v mesecu juniju v dveh knjižicah izšla zbirka sodobnih ekonomskih tem, ki so v prvi vrsti namenjene samoupravnim organom v delovnih organizacijah ltot aktualno gradivo, ki naj prispeva b usposabljanju samoupravljavcev. Vsebina obeh knjižic Predstavlja zaključeno celoto. Zlasti pomembno je to, da vsebujeta knjižici metodične napotke, ki bodo bralcu omogočili Proučiti aktualno gradivo, še posebej tisti del, ki je pomemben za upravljanje v delovni organizaciji. Tako vsebinsko in metodično pripravljena knjižica , lahko služi kot gradivo za različne organizirane oblike družbeno-ekonomskega in političnega izobraževanja ter usposabljanja tako predavateljem slušateljem. Knjižici vsebujeta avtorizirana predavanja, so jih imeli avtorji za predavatelje pri delavskih univer-2ah za razpravo seminarjev z delavskimi sveti, in vsebujeta Naslednje teme: a"e Marinič: „ hv1; Mesto in vloga V Porr)N,i ORGANIZACIJE GOwJIH URESNIČEVANJA OUARSKE REFORME , Avto- i^Uip nf Poljuden način pri-,. širš-J10 °žaj naše ekonomike ^|tev n ,,smislu, od teh ugoto-» Zactip , ia do delovne orga-iavhava’ in kai naj se ob-‘°vni a Kot Problematika v de-Ses rgamzaciji in katere so >Brave Temeljne naloge samo-- na ekonomskem pod- 7 Trinkaus: UvoaELlTEV PO DELU nTp 80 °Pisane razne J*? PogniuSra:,evania v različ-H,h' V§n* !n družbenih siste- 5s>ane ?Svanju °b- SMtVe dpiu azllcne metode in bim-njih PoZrf0 dela v naših h J11 Prik-,-®°Jlk z več tabelarne tto> da samlaSti Pa °P°zai’ja dohlm pravilmk, če je ne. more uspešno J e van j a in notranjih odnosov, če niso ustvarjeni nekateri pogoji. Prikazani so tudi razni primeri, kako naj se razrešujejo načela in rešitve delitve po delu v sedanjih pogojih uresničevanja gospodarske reforme v delovni organizaciji. Jože Valentinčič je za I. in II. del napisal nekaj metodičnih napotkov, kako naj vsebino knjižic uporabljajo organizatorji in predavatelji za družbeno izobraževanje in še posebej, kako naj jo uporabljajo samoupravljavci, kako naj se usposabljajo za čimbolj učinkovito neposredno samoupravljanje. Za drugo knjižico avtorjev: dr. Ivan Kristan in Vlado Vodopivec, ki bo izšla deset dni kasneje, pa bomo obrazložitev vsebine objavili v prihodnji številki DE. Obe knjižici bosta izšli v drugi polovici junija. Cena obeh bo ca. 8 N. din. Prednaročila sprejema uprava DE, Ljubljana, Dalmatinova 4/II. konkretnega ne damo družbi. Tega ne razumem, saj brez nas ne bi bilo izobraženih delavcev. JANEZ KROFLIČ: Ce bom odšel učit v Marija reko, bom tam sam za štiri razrede. Občutek pa imam, da nikogar preveč ne zanima, kako se bom lotil dela. Znajti se bom moral v novem okolju sam, čeprav sem začetnik, in to v kraju, kjer je malo narejenega, saj je vsako leto tam nov učitelj. MARIJA REHAR: Ne razumem, zakaj mora hribovske otroke vedno učiti začetnik, ki ima sprva sam s seboj dosti opravka. JANEZ KROFLIČ: Preboldski učitelji so še celo zelo izpostavljeni kritiki občanov. Kritizirajo zlasti, da se hribovski otroci malo »tam gori« nauče in vso krivdo za to mečejo na učitelja. MART JA REHAR: Ne razumem tudi, zakaj so tolikšne razlike v osebnih dohodkih učiteljev — začetnikov. Na Ljubnem zasluži začetnik 850 N. din, v Žalcu le 650. Pa se zdi, da je žalska občina boffateiša. JANEZ DOMITROVIČ: Nam nerazumljive razlike so tudi v štipendijah. V Velenju dobi uči-teliiščnik 200 N. din štipendije, midva pa sva dobivala .nazadnje od občine Žalec le 90 N. din. Razlike pa so tudi znotraj občine TJčitetiiščnik 4. letnika ima v občini Žalec 150 N. din šti-pendiie, a ne zaradi boli šega učnega uspeha ali drugačnih socialnih prilik. Štipenditorji niso