*» o iV ETA UiaáeMH ta MITIU Am ¡TO-YBARXX. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE I * I ill —a^s—— JTSÏJ^Î^TÎÏ Chicig©; BL, pondeljek, 26. septembra (Sept. 26), 1927. tvbMriptíM |Mt Offlee ef Pubh««tioai M97 South LâwiuUk Am Telephon«, Rockwall 4904. STE V.—NUM EBR 226 rat« ef fer Ii UN, AH «f Ote. ». lilt. m Jera 14, ItIA lakote barvajo vettivki ^ časopisju I imhim« RNA Fi KIT Jiloga tega časopisja je, da skrbi, da ljudstvo ne izve resice. — Pri spopadih »«d gtavkujočimi delavci in policijo so vedno pobarvane veati tako, da so delavci prikazani kot krivci. New Yortt, N. Y. (F. P.) -federalizirani tlak je uvodel reiskavo glede napada državne olicije na shod v Cheswicku De 22. avgusta. Preiskava je dkrila, kako so pittsburški dnevniki barvali vesti, da Ijud-itvo v Pittsburghu ni izvedelo Bele resnice. Ko je policija brez vsake pro-lokacije v Cheswicku metala iinske bombe qa 1,600 udele-encev shoda, jih pretepala s »lički in jahala a konji prek Bjih, so pittstyiriki listi zabelili le en dogodek, tega tragič-legn dneva. Po razbitem shodu so državni polit a j i še vedno udrihali po udeležencih shotfa na javni cesti. Neki policaj je srečal človeka in 4vipnrl je količek, ne da bi'sinil stedico, in pričel udrihati po «em. Tujec ga je prosil, da aaj neha. Policaj je pa le bolj trdo udaril. To je neznanca tako ujezilo, da je potegnil samota* in ustrelil policaja, nakar m je izgubil med ljudsko mno-ico. jj To je jedro dogodka, ki ga je pitt*burško dnevno časopisje obdelalo po svoje in način, kakor da so bili policaji jkrotka jagnjeta, ki nikomur nJo ska* lila vode. Časniki so pozabili omeniti, da je bilo do tristo delavcev, delavskih žen in otrok ranjenih, preden Je bil oddan •trd na policaja in da so bili nekateri policaji pijani. Časniki niso izpustili te resnice iz svojih vesti. Na licu mesta so imel »voje poročevalce. Poročevalc so videli brutalen napad na shod. Ta prizor je nanje tako vplival, da so prestrašeni hiteli v privatna stanovanja in poročali svojim listom, kaj se godi. Sporočili so detajle tega brutalnega napada. Državljani v okolici Clies wika so mislili, da bo ta brutalen napad opisan do pičice v listih prihodnji dan. Z zanimanjem so segli po listih, a čudili in jezili so se, ko so se prepričali, da je. bil brutalen napad od strani policije na ljudstvo popolnoma izpuščen, ves dogodek je bil tako okrajšan, da je bila omenjena le smrt policaja, ki je bil po razbitem shodu u-streljen. Ko je b9 izvršen napad na zborovalce s plinskimi bombami in policijskimi količki, so se zborovale! razpršili na vse strani. Nihče izmed zborovalcev se ni upiral policiji. 2ene napol slepe od plinskih bomb so nesle svoje malenčke v naročju ali so jih pa vlekle za roko. Dnevnik "Sun-TelegraplC. in drugi so to opisali kot vpor proti oblastim. Policaj, ki je padel, je bil stavljen kot junak. Njegova smrt je bila opisana, "da je dal svoje življenje za pomirjenje Sacco-vih nemirov"» Časnikarski poročevalci so pa videli nekaj drugega. Policaj je bahavo nastopil 35 minut po razbitem shodu na javni cesti. Udaril je vsakega, katerega je srečal s svojim količkom po glavi. 3rez provo-kacije je napadel enega človeka preveč, ki ni prenesel mirno napada. v Aretiranih-je bilo 24 rudarjev še tisti dan in tisto noč. Poroštvo je bilo zanje določeno od |600 do $6,000. Veleporota je zadnji teden dvignila obtožnico proti /deset izmed njih. linija za ameriške civilne svo-bodščine je oskrbela zanje o-brambo, ki bo imela zelo težko stališče, ker je pittsburiko časopisje nahujskalo javno mnenje proti rudarjem. Dvanajst mož padlo mrtvih II-1 rom dežele, ko so poslušali na radio. '"Gentlamaa** ki je pobiral atave od bedakov, odnesel pol milijona. Papež ae jest, ker je bU "fajt" tam, kjer | je stala "sv. Evhartetija". Militarist! so ss dtífovortti. — Koliko čaaa bs držal U dogovor? f u ^ I" I Stavka taksHIaNi Jalara» v Naateraoaal koaiaaa z oMjabaml M »d* al blU povUana. — SUv-karjl ao Milil dnin pridobitve, ki tudi nekaj Majajo. Velika podjetniška zarota pipti radarski uniji / Nova poročita o sovjot- sko-fr _ > Rusija bo plačevala 62 let po 60 milijonov zlatih frankov, dobi pa sto milijonov letnih frankov kredita. Nnssollai podžiga p Grb k novi rovolti Rad bi videl, da je Pangaloa apel diktator. Moskva, 24. sept. — Uradna vest iz zunanjega komisarijata * |K»K)vno glasi, da je pogodba med Sovjetsko unijo in Francijo fliHlc odplačevanja predvojnih dolgov Rusije sklenjena in čaka samo še na podpis v Parizu. l'fwodba se v gúvnem glasi, da novjeti plačujejo 60 milijonov zlatih frankov ($12,000,-Wki) letno skozi 62 let, na dru-v »trani pa dobi Rusija sto mi-i lijonov frankov letnega kredita [od Francije. Moskva smatra pogojjbo za ▼ol i k <> zmago sovjetske diplo-^macija, kajti do boljleviike revolucije je Rusija plačevala Franciji «amo v obrestih 400 mi-: fijonov frankov letno. Z nanji urad poroča, da bo fa' novana (»osebna komisija, ki I ®i*»iovi veljavnost predvojnih | ^kih bondov, ki so v rokah irnucozov. l^Hi. 24. sept — Franooski Uradni krogi ée vedno zanikajo »ki« nitev kake pogodbe s sovje-t' /Me dolgov na podlagi pogoja. kakršne navaja Moskva. r»*i»tl ne Mnsjs Atene, 25. sept. —Policija je danes aretirala 40 podčastnikov, večje število častnikov, dva avl-jatika in nekaj telegrafistov, ki so zapleteni v rebelno gibanje za vzpostavitev diktatorja Pan gal'jaa. London, 24. sept. - Tukaj vztrajajo poročila, da se v Grči i kuha nova revolucija, katere namen je/vzpostaviti diktaturo generala Pangalosa. Italija podpira rebelno gibanje. Mussolini je bil naredil pakt s Pangalosom, ko je bil U še na krmilu Grške. Kolikor je znano, se pakt glasi, da Italija vrne Grkdhn Dodekandške otoke, če Grčija pomaga Italiji v vojni proti Turkom. Mussolini je tudi preskrbel grški vladi poao-jilo 60 milijonov lir. Vse te načrt* je pa potem zmešala grška vstaja, ki je pometla f Psnga-losovo diktaturo. Od tistega časa Mussolini neprestano ruje v zvezi s Pangaloaoviml pristaši na Grškem za vzposUvitev diktatorskega režima. Chkfago. — Dvanajst mož, o-bolevalcev Tunneyja ali Dem-pseyja, je zadnji četrtek svečer med potekom boksarske bitke v Chicagu, padlo mrtvih, ko so poslušali detajle na radio. Zadela jih je kap vsled razburjenja. Ena Žrtev je bil tovarniški delavec James J. Dempsey v Detroitu, ki se je zgrudil mrtev, ko se je prepiral s svojimi tovariši o porazu svojega imenja-ka. Omenjene žrtve so sledeče: Theodore C. Cairon, starost 66, Henry Koenig, 62 in James J. Dempsey, 64, vsi v Detroitu, Midi. t— William J. Reardon, 76, Valley Falls, N. Y.' — Joseph M. Deegan, 38, Bridgeport, Conn. —- Spencer W. Crowell, mirovni sodnik, Algona, Iowa. — Chas. F. Brown, 64, Water-town, N. Y. — Reuben J. Glick, Shamokin, Pa. — James K. Chilson, TT, in George A. Johnson, Los Angeles, Cal. Chicago. — Več sto oboževa-teljev Geneja, ki so stavili večje in manjie vsote na svojega junaka, je v petek uprizorilo izgrede v prostorih Lake Shore Trust à Savings banke, kamor so prišli po dobljene stave. Mož z imenom Charles B. Chrysler, «et jr poWwrt sta*«,'Jim Jenazna-nil, da bo omenjena banka tapla-čala denar. Ko so prišli tja, jim je manager banke povedal, da je mož iker naložil ftekaj denarja, a ne toliko, da bi se pokrile vse stave. Chryslerja ni bilo od nikoder in policija je šla na lov za njim. Policija domneva, da js Chrysler pobral blizu pol milijona dolarjev v stavah in potem odnesel pete. Rim, 24. sept. — Papežev list "Osservatore Romano" srdito protestira, ker se Je "furijozni in necivilizirani Tunney-Dem-pseyjev pretep vržil na ravno tistem mestu, kjer je lani za ¿asa evharistlčnega kongresa »tala sveta Bvharistlja." (Tunney Je katoličan. Lani, ko Je Tunney prvič potolkel Jacka, mu je newyorški kardinal čestital!) ___i sik po dnesja. Him, ¿4. sept* Fašisti v rsz-«j» rtii'Mtlh Italije, ki so hotel Snovati ulice in trge po Mua-Miniju, so bili danes razoča-Mussolini Jim je to pre-MdJ Sovjatskl avijatlk fc- . sagal tvotovii rakartf Dovršil je nepeteo polet Is Moskve v Tokio la nazaj v 150 a-rah. Moakva, 24. sept. — Rdeči s-vijatlk SesUkov Je včeraj srečno dovršil polet iz Moskve v T9-kio in nazaj v Moskvo, fteatakov je prtletel 12,000 milj daljave sem in tja v 160 urah, kar je rekoč za svetovno avijacljo. Hoclallstlčas konvencije vržena Caagia, Kitaj. — Prva. faza kitajska revolucije je, sodeč po sedanjih dogsdklh, končana. Zaključili so js mttUaristi, ki so gospodarji nnd fcanoni, puškami in drugam ord*jam. To pomeni^da fsakcija zopet dviga bolj prsdririo svojo glavo in da nižji uradnflii, ki so se poskrili ali so p» igrali velike revolucionarje ob isbruhu revolucije v vaseh, odprto govore, da pomore vodHtlja " delavstva in kitajskih kmttov; ako jim pridejo v roke. Obnašajo se, kakor so m po veliki francoski revoluciji obnašali vaški gospodje, ki so sprvtfll pod giljotino vsakega revolucijonarja, ki jim je prišel v pest. Ako se je prva faza kitajske revolucije zaključila ; po volji militaristov, ni s tem še rečeno, da je kltaaka revolucija tudi končana. v Prva faza kitajska revolucije ni šla mimo kitajsksga ljudstva brez učinka« V teku te faze so se dogodile stvari, o Jcaterih se kitajsko ljudstvo šs -^rod izbruhom revolucije nI up4k> misliti, še manj pa sanjati, % se kdaj uresničijo. Kajti ta faza revolucije je naučila kmete, ako so organizirani, d* s» močni in lahko dosežejo vslike pridobitve. Kitajski kmet a* j« pHčel zanimati sa ■anwsts»io vlado. V liko siromakov — kmetov ln delavcev, — Id niso znali pisati in čltati, so ss naučili pisati in čitati. Ti dsiavci in kmetje so prepričani zdaj, da ima vsak človek pravico do izobrazbe. Kitajske žene so ss vzbudile in spoznale, da so, človeška bitja s istimi pravicami do življenja kot možki ln da imajo bogatini in siromaki enake pravice do življenja. Katero pot pojde revolucija v bodočnosti v Ki taji: nasilno ali mirno, je odvisno od onih, ki ae bodo vgnesdili v vladi po tej fazi revolucij Ce bodo sl*lali s silo potisniti kitajsko ljttlltvo nazaj v stare razmere, **&> oblastvenlkom to zgodilo, ka» so sedsj doživeli. Vihar na Kitajskem bo zopet zavihral, toda ls njegova sila bo močnejša, kot je bila sedaj. Ako bodo ofašaetvenlkl uvideli, da se mora MtUj razviti in dohiteti druge Msžele v rszvoju, tedaj Je mogoče, da se bo revolucija v Kitaju mirno rszvljala v dobro kitajskega ljudstva New York, N. Y. — Sem so dospela poročila, da je stavka tekstilnih delavcev v Henderso-nu končana Mezda ni bila povišana- ampak kompanlja Je obljubila, da odpravi najgoro-stanejše krivice. y Obljubila je čevlje in knjige za vse otroke, katerih starlšl delajo v tovarni. Stanarine za pet tednov, ki jo dolgujejo stav-karjl, ni treba plačati. Tovarniška vrata ostanejo odprta. Dosdaj je bilo v navadi, da so bila tovarniška vrata sapsta od časa, ko je parna piščal klicala delavce na delo, do časa, ko je tulila delopust. Vodnjaki se očistijo in sa delves vse napelje voda iz mestnega vodovoda. V stanovanja tekatilnih delavcev se napelje Slektrična razsvetljava. Glede ravnanja preddelav-cev ln detaviklh vodij ae uvede preiskava, ampak nobena beseda ne omenja povišanja m*sde. Stavka v Cooperjevih tovarnah je pričela nepričakovano. Kompanlja je lani vtrgala mezdo za dvanajst odstotkov ln pol, čaš, da so pošli slabi ln da Ima kompanlja izgubo. Letos so delavci opazili, da Je kompanija napravila dobiček. Čakali so kdaj kompanlja prJčns plačevati ddavce po start ln nevtrganl mezdi, kajti obljubila Je, da vpostavi ^opet staro mezdo, ko pridejo zanjo boljši časi. Delav ci so čakali ln čakali, končno m se pa naveličali čakati (n čez noč je izbruhnila stavka. Organizacija nogovlčarsklh delavcev Je takoj poslala svojega organizatorja delavcem na pomoč, dasiravno dMavci niso pletli nogavic, da Jim pomaga organizirati stavko in pomoč za atav-karje. Ko se Je organizator nahajal na severju ln Js prisostvoval konvenciji svoje organizacije, je stavka končala. fiedem sto stavkarjev ss je vpisalo v organizacijo tekstilnih delavcev "United Textile Workers" v teku stavke. Obdržava-II so se po trije Javni shodi na teden. Organizator nogovlčarsklh delavcev se nahaja na Jugu, kajti organizirani delavci, ki spadajo v tekstilno Industrijo so sklenili, ds orgsnjzlrajo ha Jugu delavce te industrija. Glavni sarotnlk ae zanima sa ustanovitev, trusta na polju mehkega premoga. — Tako pričajo odborniki rudarske , , organizacija Indianapolis» lnd. (Fed. P.) —. Strokovno glasilo organiziranih rudarjev "United Mine Workers Journal" prinaša za prisežene Izjave John L. Lewlsa, Philip Murrayja, predsednika in podpredsednika rudarake organizacije, ln P. T. Fagana, pred-senlka, dlstriktne organizacije štev, 6. Frank Taplln, predsednik Pittsburgh Terminal Goal korporacije, Izjavlja, da te zaprisežene Izjave niso resnične. Taplln je predlagal to, kar trdijo zaprisežene lsjave, v Mla-mlju, ko ss Je vrtllla konferenca med zastopniki r*.j«vn'Vov ln rudarjev meaeaa februarja. Taplln Je priporočil, da se Lewis dogovori (skuje zaroto) tako, da se bo produkcija v njegovih premogovnikih nadaljevala, delo pa preneha v premogovnikih Pittsburgh Coal kom panlje, ln gotovih kompanlj, ki lastujsjo premogovnike v drža vi Ohlo. Tako trdi Lewia. V premogovnikih," pod kontrolo Taplina, bi ae nadaljevala produkcija brez pogodbe do goto* vega čaaa. da zadobl še kontrolo nad premogovniki omenjene kom panlje. Nato bi Taplln spra- vil pod svojo kontrolo premogovnike Pittsburgh Terminal Coal kom panlje, - Pittsburgh Coal kompanije In premogovnike gotovih kompanij v državi Ohio. Murray In Fagan izjavljata, da je bila ta ponudba stav-1 jena v njuni navsočnoati. Zaprisežene lsjave so bile položene na zveznem sodišču, kjer so Taplln In drugI vprašali sa sodnij-sko prepoved. Fagan In Murray sta dalja zaprisegla, da nI res, kar Tap^n navaja v svoji Izjavi. Na vprašanje, kakšen pomen ima unija, odgovarjata oba: "Rudarska unija ss sa-nlma le za to, da se produclra premog po unljski lestvici, ne umešav^ «s pa v prodajo ln konsum premoga. O Tapllnu gredo govorloe, da bi rad ustvaril na polju mehkega premoga trust, kakeršen po-stojl na antracltnem polju. Is Mala la m M I)va tiso« voznikov je stavkalo le 80 «r. — Posledica stavke j je bila povišanje tedenske mezde sa psšidslarjsv. Baron von MaJtaan In Mtrjs dru-ïg! obležali mrtvi med poletom Is Monakovs v Berlin. Levlasv psM v Indijo Izjslsrik" Dunaj, 24. sept - Ameriško klalo ^Columbia", v katerem sta Charles K. Uvln ln sn^e-ški pilot Hisrhcllff* letela v Indijo. je včeraj P^pris^o na Dunaj« m«d silno ploho dežja. Levin je pot*m naznsnll. ds js H* * Mattolia^M mm Ml ialfas v Jagoslavifl I Bogota, Kolomblja, 2\. sept. — Vsi delegatje In odborniki konvencij« socUlistlčne stranke v Kolombiji so bili včeraj aretirani ln vrženi v zapor, ko ao •prejeli resolucijo, katero vlada smatra za preveč revolucijo-narno. _ * Nova napelsst med Peljsko is sovjstL Varšava. 24. septa — Poljska vlada zahteva» da sovjeti takoj izpuste nekega poljskega voja-/ k**gs častnika, ki je bil aretiran na meji In odprljsn v zapor na ruskih tleh. * Cirkus je moral oditi, ko je klovn amežil diktator js lullje. Sarajevo, Boana. 24. sept. — V tem mestu, kjer Je atentat na avstrijskega preatolonaslsdnftca izzval svetovno vojno, Je bil1 včeraj dlplomatk«n Incident, ki je bil srečno zaključen brez nevarnosti nove vojne. Sem Je prišel cirkua in klovn js pel pesem, a katero js smešil Museoli-nlja. Italijanski konzul je brž protestiral Is zahteval, da se klovn kaznujs. M«»tnl oblaat-nikl sicer niso dali klovna zapreti, odredlH pa so, ds mors rirkusns dmžbs s klovnom vred tskoj zl0usl it I mesto. n*MaXa MSSn uomace fini — Rojak Paul Vesel, ki stanuje na 22. cesti blizu Millsrd ave., je pred kratkim izgubil avtomobil. Nekdo mu ga Je ukradel, ko ga je pustil pred hišo, ko Je obiskal prijatelja. Zadnji trden so ps roparji, ki So sa vozili z avtom, oropali oklopnl voz JU-sparjeve banke. Odnesli so 000. Psr dni kasneje Je policija ugrabila avto, iz katerega so zbežali banani bandit I. BllJeVess-lov avtomobil, kaUrega so mu lopovi ukradli in gs pozneje porabili za druge rope. Veael je I-mel precej sitnosti, preden Js policiji pojasnil svojo smolo In dobil svoj svto nazaj. Naval ss kemssletlčae dijake v Molaadljl. Ilaagsept — Policija js vtersj aretirala vsčje štsvllo dijakov v Amsterdamu, Haagu In Uydenu. Wjskl so obtoženi, da so v zvail z neko komunistično kampanjo v Vzhodni Indiji. Aretiran Je bil tudi Mohamed Hstta, predsednik komunistične 1 organizacije Indijskih I študentov. ____« New York, N. Y. — Taktika, ki »adene v črno, ako se vporabl ob pravem času ln. ugodni priti-ki, Je dva tisoč newyoršklm voznikom in šoferjem prinesla novo zmago. Ti voinlkl, ki pre-vatajo za vsletržce in komlsi jonske trgovce ipoljske In vrtne pridelke, so po tridessturni stavki dossgll pet dolsrjsv ts-denskegs mezdnegs povlUnJs. Sedem tisoč voznikov ln šoferjev je pridobilo enako povišanje mezd* teden preje. Vssh voznikov, ksterlm Je bila povišana mezda je zdaj devet tisoč In od njih zaslužka Je odvisnih 60,000 svojcev. Tedenska mezda voznikov ln šoferjev je idaj f46, nekaj manj pa zaslušljfc njih pomočniki. Zelenjavo, sadje in druge vrtni* in poljske pridelke dovsžajo v New York Iz New Jerseyja prek reke z barkami. Trgovci so prodajali bušelj Jabdk po deset centov, ker Jih niso mogli prodati. Paradižniki so bili po 25 centov zakol/fižol po 60 c«n-tov In melons so šle skoraj zastonj. Pred o^mi gospodarjev Je zaplesala Izguba milijonov dolarjev v trgovini z grozdjem, Jabolki, paradižniki, melonami, fižolom, jsgsdaml Itd., pa so komaj Zakadil da se stavka kon ia. Doživeli so prvi dan stavke, kaj Jih čaka, ako se stavka nadaljuje in hiteli so s pogajanji. Najprvo so ss sestale z zastopniki voznikov lokalne organiza-tlje štev. 2tri naj veje družbe. Unija Je zahtevala sedem dolarjev tedenskaga mezdnega povišanja. A 1 »o sestanku Je s za-•topnlki voznikov prišlo hitro do sporazuma Obe stranki eta pristali na kompromisni pre*, log, da se tedenska mezda povi-ša za pet doisrjev. Vzrok u hitro tzrsvnsvo stavke povedo napisi v listu "Journal of Commerce": "Pro-dukti, podvrženi pokvarjenju, rešeni"i "Velika Izguba prepre-£ens, ker se Je voznikom povi-Sala mezda "' Tako se čltajo aapisj v listu goepsdsrjev. Beril* at sept, — Baron Ago von Maltzan, nemški poslanik v Ameriki, se js včeraj ubil, ko je letalo, v katerem je potoval lz MonaHova v Berlin, padlo na tla blizu Schlelis t Turingi jI. Z nJim vrsd so ss ubili tudi pilot ln njegov mehsnlk ter Rolle, direktor nemških drtsv-nih železnic ln Vensrnlm, prometni nsdzornlk Luthanss, nsm-ške irskoplovne družbe. ■ Nesreča Je prišla v visočini 1S00 čevljev, ko Je levo krilo nensdoms odpadlo s letals, kakor da Ja bilo odrezsno. Lstalo Je potem psdlo na tla kot kaman. Oblasti sumijo, da je nekdo nalašč poškodoval lstalo. Poslanik Maltzan js bil prsv-ksr dokončal počitnice v Nemčiji ln prihodnji teden js hotsl odpotovsti nazaj v Waahlng- ton. Zima prihaja • \ H neg je pobelil centralne Hi ss-vernosspadne države. Tudi v Chlesgu se nam obeU Is jutri _ Chlcsgo. — V noči od nadalje na pondeljek ^je sneg pobeli Wyomlng, Mlnnesoto, Colorsdo, Gornji Mlchlgan, centralni Wls-consin In del lowe. Veliki sns-ženi viharji so napovedani Sa dsnes na Gornjem, Huronskem in Mlchlgsnskem Jezeru. Za Chlcsgo in okolico Js nspo-vedano sledeče vreme: Padec temperature na okrog 60 v pondeljek ponoči In na 40 do torka svečer. __l-V Mre. Hareetin oproščena. Mount Vernon, III. — Mrs. KUle Sweetln, ki je bila pred tremi leti spoznana krivi, da je v družbi njenega ljubimca ps-storjs Lawrenca M. Hlghta. zastrupila svojega soproga, ru-darja Wllforda Sweetlns. It W-la v soboto pri prinovni obravnavi oproščena. Pri prvem procesu Je dobila 36 let Ječe. Press-, dela je tri leta. nakar jI Js vrhov so sodišče dovolilo novo obravnavo. Pastor Hight je v dosmrtnem zaporu. «j PROSVETA GLASILO SLOVENS»» WAKOPWB PODPOR*! IKTOfOT» LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPOENE JEPNOTE Z« to pa strokovno organigirano delavstvo ne sme držati križem svojih rok, ampak mora organizirati ne' organizirane delavce v južnih državah, ako hoče obdržati pridobitve, ki jih je izvojevalo tekom let z velikimi žrtvami. , 1 Nstianka h Matal OOOO offlAMV PO Eokeplft oo as N»r<*nin»: Z«dioj«M driav« (lzv«i Chic«««) $9M no loto, W-00 t* I pel Uto; Chicafo m Ck«ro $7J0 o* Isto, 18.7» m pol leta. to M ino-| MHUtTO 99-00. Nukf H rik, kir Im (Al "PB08VBTA IliT-M LmwuUh A»«§ THE ENLIGHTENMENT ta« Owm04 by tkš SIo*mm MU» AdvcrtMla« r»m f II ■ !■■————— Subscriptions UniUd StotM U»c«Dt rta/; Chicago >7^0, ond foroign coontrj— t Chicago) and Canada 9* 00 por $9.00 por joar. _j MEMEEE of TEE FEDEEATED PEESS" — •EE FEDERi IS» Datum v ok Upanju s. pt. (Aafuet 11*1017) polog vašsga ^bmI, 4» tm I* i («■ ta*vM poiokto aarotataa. PomorHo h pra da oo vam ao ootavl U*. SLIKE IZ NASELBIN .. ■ i i Nazadovanje delavskih organizacij radi brezbrižnosti. St. Loafs, Mo. — Dosti je de* lsvcev, Id poznajo St. Louis in se zanimajo za dela v »ko gibanje v tam meetu; zato bom nekoliko opisal, kako obstoje delavske razmere zadnjih par let. Znano ja tistim, ki so prej živeli tu ali pa so le v St. Louisu, da je svoječasno igralo nemJko nasel-ništvo veliko vlogo v tem kraju, posebno pa v delavskem gibanju in socialistični stranki. Spominjamo ae, ko je sodrug Eugene V, Debs zadnjič govoril na Labor day leta 1925 v St. Louieu. Le dve teti eta pretekli od tedaj stvom našega mesta. Kar se pa tiče dela v 8t. Louieu, moram tudi reči, da je veliko delavcev brež posla in posel dobiti je zelo težko.—Jacob Stančič. Delavske razmere v South- viewu, Pa. Mogoče bi kdo mislil, da tu-caj redno delamo, čeelr pa nikakor ni. Stavkamo Že leto in dan in med to stfvko sem vsaki dan prikoval, dp se bo kdo oglasil in poročal o našem po-ožaju. Kar pa do sedaj ie nisem videl poročila, sem se namenil sam pieati o položaju, v katerega nas je spravil dolgotrajni boj a podjetniki. Lato je pretekk) od tedaj,, ko Pltteburgh Coal Co. začela (Življenj« in «vot) Zadnje tedne sa mnogo in govori o Madžarih. Akcija, ki jo je sprožil lord Rotfcermere, bila vzbudila v živahni politični sezoni neznatno pozor- Delavčeva opazovalnica Pila Ivaa Molek. in dobro že vemo, kako je bilo. jpajati odprto delavnico in s TEDENSKA mezda dvanajst dolarjev in 35 centov! Delavstva ae je bito zbralo veliko število, kajti/hoteli eo eti«ati starega borca. Človek bi bil mislil, da delavski razred vendar To je nemogoče, bo dejal marsikateri ČItatelj "Pro-k« nek™ ¿¡ffjjS^Si^ i» i i x i i. i -j a__»/„i ia^,, ekonomski borbi za svoj obstoj. svete," da se plačuje taka mezda v Ameriki. Kaj takega nt delmvgkl p^ret je zadnji je mogoče v Evropi, ni pa v Ameriki, kjer se hrana, sta- dve popolnoma zaspal. novanje, oblaka in vse življenske potrebščine plačujejo Podimo, da mesto St. Loui» z dolarji ne pa s franki, šilingi ali markami. Taka mez-| šteje 900,000 prebivalcev in ima da aadostuje korflaj za čedno stanovanje in tobak, ne pa okoli 150,000 delavcev. Od teh za prehrano delavske družine. ^Jihje>^i75;000 om* CJf ■ ri ziranih po raznovretnih unijah. Kljub tej resnici in takim pomislekom se plačuje ta- Prožlega leta delavetvo eploh ni ka mezda v Ameriki in sicer v južnem kraljestvu tekstil- bilo proalavilo deUvskega prež nih baronov. Nihče drugi kot Paul Banshard je dognal, »"»' J» \eF?ntr*] J7**' da je povprečni letni zaslužek tekstilnega delavca $64^,1^^ ali $12.85 na teden, ko je študiral razmere tekstilne indu-ipriznik ln dg prisotvujejo slav-»trije na jOgu. Prepotoval je štiri države:' Jpžno in Se- Loeti vse strokovne organizacije verno Karolino, Georgijo in Alabamo. Rezultat njego- korporativno. Ali na mestu,' kjer vih študij je bil U, da bi južni tovarnarji lahko plačevali«Jvahno deUv-veliko boljše mezde in še se jim ne bi bilo treba bati kon- kurence tekstilnih podjetnikov v severnih državah Unije. ^ ^poaieni U dan, da si niso Južne države so že večkrat oglašale v severnih listih, mogii utrgati par ur časa, med da privabijo severne pod jetnike na jug, Češ,da so de/av- fc^ ci pohlevni in krotki, mezde nizke in da ni postav za za- med vgeh tisočev imenovanih ščito delavcev. Ti klici so privabili podjetnike na jug, ki delavcev jih je priilo komaj 800. so tam uvedli red v svojih tovarnah, kot je bil oglašan Pomislimo, delavci vpijejo, da v listih. Našli so nevedne delavce brez najmahjšega poj- "imaJo . ... . .( .... - .. - V i x 7 i j bi se udeležili svoje manifesta-ma o organizaciji, ki so bili v začetku še hvaležni indu-|eije Po viem tem b! Upravičeno atrijskim gospodarjem, da bo zgradili tovarne, dokler ni so zapopadli, da se z mezdo, ki so jo določili gospodarji, I pa vendar delavci vživajo preveč ne more prehraniti še samski delavec, kaj šele delavčeva| prosperitete, ki jo delipredsed- . družina. • • Ti industrijski gospodarji so zgrabili po cele vasi, v katerih prebivajo njih mezdni sužnji, da tako kontro-1 resnici tako zaposleni, da nima-lirajo življenje svojih sužnjev tudi zunaj tovarne. Ako P0 **nimati se za delavsko kateri članov delavske družine sprejme delo kje dru^J^ in ne v tovarni, kompanija, ki kontrolira tovarno in vas,|lkI Be»unek. takoj pošlje družini sodnijsko odpoved stanovanja. Tovarnarji vidijo v delavcu, ki si poišče drugje delo, prevečlda je mogel delavec pustiti vse samostojnega duha in se zategadelj boje, da ta 8amo-|r^ 8tr»n' k^Je prakticirsl leta stojni duh okuži še druge delavce, ki so*zadovoljni s svojo suženjsko usodo.1 Z $12.35 tedenskega zaslužka se ne da prehraniti I samo vozi v svojem fordu al družina tudi na jugu. To je vzrok, da mora v tovarni) chevroletu in mogoče misli, da garati cela družina, tudi otroci, ki imajo še mlečne zobe. Delavci, ki žive v takih razmerah, o katerih se lahko _ _ _ reče, da so nečloveške in peklenske, nimajo Časa za raz-j^j^nikT' tem prelomila pogodbo z unijo. Ves ta čak se borimo rudarji čvrsto kot prvi dan, vsi razen enega Slovaka in štirih Italijanov, Drugi se držimo trdno stavkarskih vrstah. Bratje, le tako atopajmo v boju naprej, roko v roki in zmaga ja gotovo na naši etrani. Ne ustrelimo se, akorav^o prihaja , aima in Čeprav so nam že jKjpf prihranki. Bo pa potem toliko bolj le za ko bo prilel dan in bomo dejali: Stavka je končana. Le to moramo minlitd, da je veake reči enkrat konec,pri tej stav-pa moramo zlasti pomisliti le na to, da ima Pitteburgh Coal Co. preveč stfeoikov, da b mogla vzdržali le dolgd. Tud tompanijo sUne eUvka veli kanake vsote. Poročati moram le o na! članici Boži Perenič, ki je umrla dne avgusta t. 1., po težki in mučni bolezni treh tednov. Imela je pljučnico. Za eeboj zapuiča moža in leet nedoraslih otrok, katerim izreka mo najgloblje sožalje, pokojri članici pa bodi lahka zemlja.— Poročevalec. nik Cool idge in katero razbob-nava kapitalistično časopisje. Nič čudno ni, da ao delavci Ali ne pripada več proletarske-mu razredu in ali ne opravlja več . težkega dela, temveč se zato, ker Ima avtomobil, ne spada več v delavski razred ter da ni več razlike med delavci in State Federation oCl^ahor v mišljanje in nvt)jo izobrazbo. Kajti delavci morajo za to bomo mezdo, ki je bolj podobna -beraški napojnini, kotlUHnoisu je obdržavala svojo pa delavski mezdi, garati podnevu po enajst ur dnevno J k®nv®n^J® v EMt St ponoči pa dvanajst ur. Delavec pride od dela tako izmu J ^ ^ čen domov, da si hitro napolni želodec z nezabeljeno "pla-1 delavce in za borce delavskega žo," nukar poišče svoje borno ležišče, da se saj malo od pokreta. To bi eodUi iz razloga poči je od trdega in mukotrpnega dela. Zjutraj gredo ti ker i® v,1uclJi kl je' ?red na delo. Se bolj izmučeni prihajajo domov oni delavci J,tga1' ^ bl v ^^ uiUn°-ki delajo ponoči po dvanajst ur. . Ako se življenski položaj teh delavcev ne izboljša, bolf*1*™*1 ,"t€r€?,1 * vplival tudi na življenske razmere delavcev v severnih! ^<____»- ^u/ državah. Najprvo bodo občutili vpliv teh razmer teka- _______________ tilni delavci, nakar se ta vpliv razširi tudi na delavce, kllsta/kjei'¿¡Te UibioMrtavd delajo v drugih industrijah. 1 rudarji na sUvki že od 1. apr Tovarnarji v severnih državah bodo pričeli kričati.Lo UniH ddst V d^Uv.S na se morajo znižati delavske mezde in odpraviti zakoni astopniki pa za hrbtom svoji za zaščito delavk, da bodo lahko brezmejno izkoriščali h**tov tfaaujejo proti delavske-delavke, katere sedaj v dobi strojne produkcije najema- ?u naj le go- ioMbznjimi nadomeščajo delavce. ¿Jf ^ Kako vpliva nizki standard na razmere delavcev v|!m<|J0 kapitalisti radi ?«evernih državah, pokazuje premogovna industrija. Rudarska organizacija j«- bila najprvo strta v Alabami in _ sicer kmalu po skl,n,,n,« miru. Nato sta pa na nJüZZ» ZZ™ ZZZ prilli državi Kentucky in Zapadna Virginija. Zdaj ako-h»rffsni«acije ie a«dej pada na minja premogovniške p Del mesečnika je poevečen modi za molke in ženske, precej ga je posvečenega celo diletanteklm odrom, radi čeear je mesečnik priporočljiv tudi za alovenske dile-tantske ndre v Ameriki. Kdor ee aanlma aa družabno življenje v Sloveniji ter ei želi bogatih in izredno okusnih ilustracij Rlovenskih krajev ter poleg tega zan|m|vo gradivo, mu priporočamo, da ei naroči "Razgled". Za Ameriko etane revija $2.50, kar je malo v primeri s cenami aličnih amerUkih revij. nepoučen ČItatelj spoznal, öd- leU Gospodovega 1*27: kod «ta hrup in kaj hočejo Ma-| V tam lotu 1» hflfl džari. ^ V tem letu je boksarska bitka v bila*' velika Chicagu, in Sedanje Madžarska Itejt 7,- gicer m ^ kjer je v 960,148 prebivalcev, ki pa niso mojlh dn^vih gUl veliki amfi-sami čisti Madžari. Tako je o- teater z imenom So4dier'a FieW. stalo v sedanjih madžarskih me- j^^nee.tam, na vam. Ti že jah približno 200,000 Slovakov ipar tieoč Bumunov, Nemcev in vel, kje je ta prostor. Gene Tunney In Jack Dethp- Jugoelovenov. Ker pri določa-1 iey> dve tfoveiki gorUi, sta bila nju novih državnih mejah (1. JunakA bitke. Amerika in 1919. v Parizu; pogodba je bilaL^ Evrope je tisti dan mislilo podpisana v Trianonu) niaolfamo ^ nJu# Ameriško čiove-mogli odločevati izključno na- |tvo je bilo razdeljeno v dva rodnoatnl razlogi (prebivalstvo I tabora. In 150,000 ljudi epornih ozemelj je narodnostno jega apola Je gledalo bitko. Pri-preveč pomelano), je po službe- 41I „ ^ Vseh krajev Amerike ni etatistlki prello v-sestav če- po železnici, po zraku in v avtih ikoalovaike republike 900 tisočbi dva najajavnejša am#-Madžarov. Le-ti so naseljeni risl£A učenjaka debatirala ti«t večinoma v slovaških mestih, ki|dan in na tistem mestu o naj lo k pomadžarila na podoben | važnejlem znanstvenem vprašanju, ali misliš, dragi moj potomec, da bi bili pridrveli v toli- način, kot eo se meeta na slovenskih tleh ponemčfla. Okoli-ta je'Povsod slovaška; ondi pa,|kem iteviluTNiti ¿OOjihneb kjer eo madžarske vasi, gre za poznejia kolonizacijska selišča. Take madžarske vasi so zlasti na vzhodnem Slovaškem, v oko-1 Minneeote. lici Bratislave, ob Dunaju in podobno. Isto velja o Madža rih v Vojvodini. Tu jih je na- bilo!" (Prišlo je tudi nekaj mojih in tvojih rojakov iz daljne Ko je naš edini slo-i.....i venski delavski umetnik Peru-lek imel pred neksj meseci raz-stavo svojih lepih slik v dvorani S. N. P. J."v Chicagu»— jih ni Mo.) V tej strašni množici je bil cvet amerilke civilizacije: n ,»{ milijonarjev, par tisoč bankir-ev, par tisoč kapitanov indu. atrij, bili so predsedniki železnic, univer» u. 4 -»Hrotvomih zavodov, trgovski baroni, voditelji Wall Sreeta, magnatje olja, kraji in kraljice filmov, zvezde gledaliških odrov; nadalje je bilo deset governerjev, stotine županov, kongresnikov in senatorjev, sodnikov in advokatov, profesorjev in dijakov. Čikaški župan je imel dva sedeža. Množica je plačala okroglo ♦2,800,000 vstopnine. Od te vsote je dobil Tunney $900,000, Dempeey $450,000, država lili-nois je dobila 1252,000, zvezna vlada $280,000, mesto je dobilo za oddajo stadijona $100,000, največ je pa vzel Tex Rickard, ki je organiziral bitko, namreč okrog $1,000,000. Množica je tulila kot pobesnela med pretepanjem in to tu-ljanje je bilo raznešeno po radiu po vsej Ameriki, da ga je slikalo 50 milijonov ljudi. Konč-np so dovoliH obsojencem na smrt v New ^orku in Spn Fran-ciscu, da so smeli v svojih celicah poslušati to tuljenje človeških živali, nakar so obsojence fj(v Kaliforniji) obesili. Časopisi pa niso dva dni prej in dva dni poslej pisali nič drugega kot samo o tem "velikem fajtu". Kaj si misliš, dragi potomec? Upam, da bo tvoja sodba mila. Moja -ni, ampak sporočiti jo mojim sodobnikom plača ... ; , se ne iz- dale! veliko Nemcev in celo Slovanov, o čemer se lahko prepri- seljenih 472,409. Banat je pra- £amo, če pregle4amo imenike vi mofsajk raznih narodnosti. |današnjft madžarskih aristo- Ne pozabimo, da ao vse naselbine nastale s kolonizacijo prej neobljudenega ozemlja, zato kratov. Madžarski jezik, ki jo v Evropi osamljen (ne spada k indo- imamo v Vojvodini slovaške va- evropskemu jezikovnemu deb-si blizu srbskih, srbske v sosed- hu in ^ ie nekaj sorodnega s zelo izdaleč tudi s je sprejel vase razne stvu madžarskih in toemških, finščino, rumunske v bližini srbskih. V turščino) Rumuniji (Banat in bivšA Er- slovanske izraze. Slovenski uče deljska) so rumunske vasi taki- njak Miklošič je bil med prvi-sto pomešane z madžarskimi in mi, ki so dognali slovanske nemškimi. Na Madžarskem pa življe v madžarščini. Ce si jih najdemo slovaška selilča sredi ogledamo, spoznamo, da so Ma-med madžarskimi. Z mirovno džari, prvotno vojaško-pastfr-pogodbo niso zmagale do zadnje eki narod, vzeli od Slovanov podrobnosti narodnostne zahte- predvsem poljeddljske izraze, ve, ni zmagal zemljepisni polo- kar priča da so bili Slovani žaj: besedo je imela zgodovina, njih učitelji v poljedelski orni-Pri relevanju tako dalekoeežnih ki. Madžarsko ljudstvo, ki se je in zapletenih zadev tudi ni šlo kmalu vo naselitvi ob dujav-drugače. Vrhu tega ee je mo- »kIh močvirjih pokrUtjanilo, ni ralo računati z gospodarskimi do8^!o ^SJ0^^ ^^ momenU. Rešitev je bila v H** Okoliški narodi> so ga splošnem nasproti Medžar^n u' t Pv^ st vovan j u! N. Tdžarskem čli-mogli biti vsi Zadovoljni. Prav ^^ meUnhol|^ posebnonezsdovoljn ao moralil^ ^ „ tlhe ln ototne b U Madžari, to pa is razlogov, madžarske ravni s svojimi pu ki jih bomo kmalu spoznali. gtmmI( čredami živine in cesta-Zgodovina Madžarov m kdo mi z jagnedi. Mnogo je kriv ve kako elaVna, če je namreč ne fevdalni eistem, ki ni pustU ma-preeojamo po aamem viteštvu, lemu človeku do razmaha. Ce zavojevanjih in krvolitjlh, tem-1 ste bili v Prekmurju, imate ne- SMEŠNICE Zdravnik, ki je svojemu kli-jentu zabranil piti: Toraj ste nehali piti vino? Bolnik: Seveda — saj je pivo bolje. • • • Profesor Zidan ja bil jako raz-mlAljen in posabljiv. Zgodilo se je (kot vsakemu namišljenemu človeku), da |s sklenil ofte-niti se. Ne dan poroke Je aedel pri evojih knjigah, kar pride »lužkinja: "Neveata čaka in ■vetje, pojdita, «eepod profesor P' On pa tavodrnja aaj pHdeU jutri. ^ čase! več zahtevamo od naroda doka-{koliko pojma o tem: zov, kaj in koliko je etoril za svojo in za občo omik6 in kulturo. Madžari so turansko-1 ranega* plemstva, finsko pleme; obstoje pa le ne-Jeloj je imel celo ogromni kompleksi najlepše in najboljše zemlje so bili last privilegi-Ta družabni tisočletje v katere teorije, ki si njih izvoz I rokah usodo medžarskega na-razlagajo drugače. Te teorije | roda.. On je vodfl politiko, usto- nas na tem mestu ne zanimajo. V 10. etoletju so se ti AziJatI po dolgih pohodih in vojnih pustolovščinah ustalili na sedanjem ozemlju, kl je bilo pred njimi — čeprav zel* redko — naseljeno s Slovani. Zabili so se kakor klin med severne in južne Slovane in uničili v Panonski Sloveniji pod Priblno in Koceljem cvetočo stoveneto omiko; premagali so tud! Moravsne in se polastili slovailrfh pokrajin. Se dolgo potem eo ee vrfili obmejni boji e sosedi; med drugim je šlo tudi te vittodno Štajersko. Podrobnosti o njih na-daljni zgod Politični pregled po Jugoslaviji |»rve vesti o iiidu volitev v Sloveniji. ( Isvii no Pro« ve ti. ) Izid skupščinskih volitev 11. septembra: Socialistična stranka v Sloveniji je izvojevala en mandat. Petejan je izvoljen v Mariboru, kjer so socialisti dobili 1527 glasov — največ med vsemi strankami. Komunisti so tam dobili 412T glasov. Komunisti niso v vsej Sloveniji dobili niti enega mandata. V Ljubljani jo izvoljen demokrat dr. Kramer. Volilni i$id v Ljubljani je bil bledeči: vseh vo-lilcev 15,126, oddanih glasov 10,101,globili sordemokratje (liberalci) 4604, klerikalci 4381, komuhisti 478 in sociališti 438. Klerikalci so obdržali svojih dosedanjih 20 mandatov.* Demokratje imajo štiri mandate. Radič je v Sloveniji popolno-ma pogorel, ravno tako radikali. Glasovi po srezih: Novo mesto: radtčevci 1827, klerikalci 4891, demokrati 718, socialisti 68, komunisti 106. Logatec: rad. 434, kler. 2669, dem. 1269, soc. 110, kom. 30. . Kranj: rad. 853, kler. 6574, dem. 1799, soc. 283, kom. 317. Črnomelj: rad. 900, kler. 2028, dem. 378, soc. 21, kom. 72. * Radovljica: rad. 489, kler. 11297, dem. 14t05, soc. ¿85, kom. 713. Kočevje: rad. 9S& kler. 5131, dem. 801, sqc. 78, kom- 66. L j ubij. okolica: rad. 1344, kler. 7322, dem. Í479, soc. 635, kom. 932. — Litija: rad. 551, kler. 4431, dem. 985, soc. 217, kom. 759. Kamnik: rad. 611, kler, 4761, dem. 555, soc. 76, kom. 8"54. Krško: rad. 1937, kler. 5704, dem. 708, soc, 47, kom. 148. Skupaj vseh glasov v ljubljan ski oblasti: Radičevci 9900, klerikalci 47,-169, demokrati 10,136, socialisti 1820, komunisti 3504. Zagrebške občinske volitve so se izvršile tako, da nima nobena stranka večine. Hrvatski blok (proti Radiču) je dobil od 50 mandatov 25. Radič je dobil le 7 mest. Napredovali so komu nisti. Socijalisti so ostali pri sfarem številu. Beograd ima vedno kakšne senzacije. Zadnje tedne imajo veliki ápas s fanatiki, ki trde — da je lakota edino spasonosna. Parola ^e: "gladujmo, če hoče mo biti srečni". In res hodijo po ulicah ljudje tej- pridigajo to parolo. Zgledajo kot — mumije. Zopet drugi hodijo z^ ne kim suvorenom, ki trdi o sebi, da je drugi — Kristus . . . Vmes pa prirejajo volilne shode, da je veseljé ... I V Mariboru je stavkalo 6. septerfibra delavstvo v tekstilni tovarni E. Zeflenka & Co. Sprva je nastala stavka radi osumni-cenja nekega delavca, češ, da je nekaj ukradel. Delavci 90 bili prepričani, da je to osumničenje napačno, so se izjavili solidarni z obdolženim, ter, so zapustili delo. Pri pogajanjih so delavci zahtevali póleg tega, da se preneha s sumničenjem delavcev še l«vilanje plač delavkam, ki so /elo slabo plačane. Podjetnik je poboljšal plače in obljubil l>oljše ravnanje na sploh. — Pri tej priliki se je pokazalo, da tovarna ne drži oaemurnika, in da tfa — delavci tudi ne drže, ker • «o se udali podjetnikovim zahtevam, da morajo dalje delati. Po tej stavki bo menda malo bolj ne. Kje si, delavska zavest? f»dni — čudni ljudje. Med socijalisti in zlasti železničarji je svoj čas zelo agilno deloval Htrojevodja Jfsip Petrič. L. 1910 je prešel med komuniste, i*»tem se je zapil In zanemaril. Te dni je pa na klerikalnem shodu v Ljubljani izjavljal, da je "razredno zaveden komunist • ki toplo priporoča voliti dr. Korošca, ker je Korošceva stranka ••dina za delavce. Ob enem na je kandidat — namestnik na radikalni dr. Ravnikarjev! liat — Kaj i; Človeka pijača naredi?! Jtekord 'v Beogradu. Ne v avijatiki, ne v boksanju — ne plavanju — o, ne, ampak v tem, da so te dni na ražnju spekli prašiča, ki je tehtal 130 kg. Trije delavci so vrtili ra-ženj, pokurili pa so en meter drva in tri cepanice. Gostilničar Mališa Cokič ima delavce na stanovanju in hrani; zgradil je zanje posebne barake. Ker majo radi "prašičje pečenje" , im je pekel male prešičke. No, vse je Slo za med; zdaj je začel peči velike — in dosegel rekord s 130 kg prašičem ... , Vi, Izvoz iz Jugoslavije. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je izvozila Jugoslavija blaga v skupni»' vrednosti Din. 3,490,-844,035 — manj kot lani v tej dobi za 899 miljonov dinarjev manj, ki seveda v gospodarstvu naših ljudi manjkajo. Edino mesec julij je bil ugodnejši kot lani. V juliju, letošnjega leta se je več izvozilo kot lani v tem mesecu. Največ se je izvozilo lesa in sicer za 89 miljonov Din., potem živine za 91 miljonov, jajc za 42 miljonov, opijuma za 20 in pol miljona, koruze za 18 in pol miljona dinarjev; surovega bakra za 18 in pol miljona din., drugih železnih rud za 16 in milj. din., cementa za 15 in 1/2 milj- din., žel. švefleriev za 15 in % milj. din. itd. — Opium se prideluje y Južni Srbiji in Macedoniji.v precej velikem obsegu. Baker se kopije v srbskem rudniku BORU;, med bakrom je tudi zlato, lei se seve kot baker izvaža na Francosko, kjer ga šele eliminirajo. — Statistika izvoza je zelo zanimiva za vsakega, ki hoče poznati gospodarstvo Jcake države. Železni rudnik Ljubija v Bosni izvaža železno rudo na Če-hoslovaško, Madžarsko in Italijo. Dnevno izvozijo 1*200 do 1,400 ton rude. Rudnik Ljubija je v^Bosni med Banjaluko 'in Bosanskim Novim. Po cenitvi je odkrite železne rude nad 15 miljonov ton. Ruda ima do 60% železa. Danes dela 880 d» lavcev in 13 uradnikov. Ruda se v surovem stanju izvaža. Pri rudniku ni nobene visoke peči za topljenje rude. V Ljubiji je precejšnja bodočnost vanske industrije. Peti kongres gospodarskih zbornic in organizacij je bil 0-tvorjen 3. sept. v Beogradu. Gospodarske zbornice so po mnenju naše javnosti le — trgov ske, obrtne in industrijska ("Delavske" za našo javnost niso gospodarske, ali kakor pravijo Srbi "^privredne") Zanimiv je potek teh kongresov, ker podajo referati mnogo podučnega Ministri in politiki bi se moral nad temi referati zamisliti. Podpredsednik trgovske zbornice Beogradu se je n. pr. obširno pečal z dejstvom, da izvoz blaga v zadnjih letih pada in je energično zahteval, da se uradno ugotovijo vzroki tega dejstva — Podpredsednik trgovske zbor niče v Skoplju je razpravljal gojitvi duhaita (tobaka). V južni Srbiji ga sade že 60 let. Podnebje je ugodno. Danes je kul tura tobaka za tamošnjega kme ta akoro glavni vir dohodka. Do I. 1912 (dokler ni Srbija teh kra jev okupirala) se je smelo sadi ti tobak neomejeno. Turki so v pogledu sadenja duhana pu je razpravljal o vprašanju toba-^firatko Kreft: ka iz Stališča Bosne in Hercegovine, ki tudi trpita vsled nerazumnega postopanja monopolne uprave. Terja svobodno sajenje, neomejeno na količino strokov, vendar naj se uredi na zadru-i garskih načelih: zadružna skladišča robe, zadružni pouk, gojitve, saditve itd. -— Tajnik splitske (dalmatinske) zbornice se je pečal s aadenjem duhana v Dalmaciji, kjer pridelek stalno pada vsled monopolske uprave. Monopolsko -upravo je branil Mi-lijevič, ki je razvijal, da je v Orijentu prevelika kultura tobaka, ki je konkurenčna, (prodaja za nizke cene itd. je proti svo-oodnl saditvi. Z njegovim govorom se bomo pečali še, ker podaja mnogo statističnega ma-terijala. Za delavce je potrebno, da pazno slede razpravam podjetnikov. Propadanje industrije. Iz Ši-benika poročajo: Znana tovarna Sulfid je znova odpustila veliko število delavcev in reducirala sto>j obratradi vedno večje stagnacije. Sedaj zaposluje podjetje, ki sicer da zaslužka 1200 delavcem, samo Še 100 ljudi. V Krašnji pri Moravčah je v nedeljo 4. sept. 1.1. pogorela rojstna hiša pisatelja Josipa Pod-meljšaka, ki se pozna pod imenom Andrejčkov Jttte: Skoda je precejšnja. Sedaj je last Mihe Cerarja, ki mu je zgorel še edini konj. STRŠ21M ferjan Boj slovanskemu tiska dnine Frarrrtl.) Trst, dne 5. septembra, 19t27. Primorski prefekti so si na deli nalogo, ki pač ni težka, da najkrajšem čaau zatro vse slovansko časopisje v Italiji. Danes doznavamo, da je tudi "Goriška Straža" dobila svarilo. stili ljudstvu vso svobodo. Tudi niso zahtevali, da se prodaja pridelek le otomanski (turški-carigrajski) roži jI. Sedaj pa je narobe: saditev je omejena is vse pridelke se mors oddati monopolni uprsvl v Beogradu. V državi potrosimo sami 9,000.000 kg duhana na leto. Državna uprava monopola pa nima. nobenih rezerv. Celo uvaža ae tobak iz Bolgarske. Turške. Grške In Holandije — Iz statistike vemo, da se je uvotilo leni za 200 miljonov din. tobaka. Ako bi se dovolila svobodna produkrija to-baka, bi ne potrebovali nobenega uvoza. Ureditev aejenja duha-na pomeni rešitev ljudstve južnih krajev H b*de. — I>elegat Goriški prefekt ne mara torej nobenem ozlru zaostajati za tržaškim, ki je dal že vsem slovenskim in hrvaškim listom, ki se tiskajo v Trstu, svarilo, ene mu listu celo dvakrat v teku 14 dni I O motivaciji svarila, ki ga je prejela "Straža", ni vredno govoriti,. Vsi slovanski listi se dolžijo, da je njihovo pisanje naperjeno proti "državnemu redu". Mi bi rekli: da pripravljajo državni udar, revolucijo I Fraze, neumne fraze, s katerimi se hoče opravičiti zatiranje na-jugoslo-y)šega življa! Kaj mislijo o za držanju našega ljudstva v Itall ji napram državi m državnemu redu primorski prefekti in faši stovski oblastniki v Rimu, nam je dobro enšno* Ti dobro .vedo, da ga morda ni ljudatva, ki 6i bolj ljubilo mir in spoštovalo zakone, ki bi bolj redno plačevalo naravnoat neznosne davke, ki bi bolj vdano prenašalo najhujšo gospodarsko bedo, ki jo je kdaj poznalo, kakor slovensko ljudstvo v Italiji. In vendar fa-šistovski oblastniki neusmiljeno bije jo po njem. Zdi se, da se prav v času te strašne go*i>o-darske bede nalašč še višje dvi ga bič. Ce že fašistovski oblastniki ne marajo nič storiti za u blažitev . gospodarske bede nesrečnega ljudstva, naj ga vfa pustijo na miru; naj mu pustijo njegova društva, njegove liste, iz katerih črpa vsaj moralno oporo! — Tržaški prefekt je dal zapleniti Četrtkovo številko "Edinosti", ker je list posnel po italjan. fašietovskih listih vsebino "Tlmesovih" člankov rszmerah v fašistovski Italij "Tlmesovlm" izvajanjem je bil dodan tudi komentar italjan sklh listov, a vse to ni nič izda lo. Slovenski listi ne smejo pi sati niti to kar italijanski. Tržaški prefekt je zaplenil tud tednik "Istarsko Riječ". Zaplembe in svarila se kar vrstijo. To je (nič znak. da hoče fašistov-ska vlada popolnoma uničtl slovanski tisk v Italiji. No. in kaj bo imela od njega? *a IjubljafU.« občinske volitve, aarajevake trg. zbornice Jetevič Tudi "Mali liat" zaplenjen. Poteg "Edinosti" In "latarake Riječi" je tržaški prefekt dal zapleniti zadnjo številko "Male-ga list". Vzroki zaplembe niso znani. Bo pač tudi "Mali list" proti "državnemu redu" In torej za revoludjo. — Ali. ali > . .. Pri stražniku Ferjanu je bil zopet krik. Se nekaj minut je manjkalo do dvanajste, obed pa še ni bil pripravljen. Zato je Ferjan zarohnel in se razkoračil sredi kuhinje. V tistem trenutku pa so se vse, fccna in starejši hčerki, (najmlajša je preetra-šena slonela ob oknu), zagnale proti njemu in očitkov ynjegovi surovosti ni bilo ne konca ne raja. Vse, kar ae je kdaj zgodilo in kar so smatrale za nele-po in krivično od njega, vse so znosile predenj. Sprva se je branil toda, ko je uvidel, da vsa-a njegova beseda rodi desetero drugih, sikajočih in sovražnih, umolknil in mirno poslušal, kar so mu predbacivale. Ko je ura začela biti dvanajst, jih je skušal, pomiriti in prosil vsaj za krožnik juhe. 2ena' pa se je obrnila vstran in namrdnila: "Se ni kuhano! Lahko greš!" Ob dvanajsti uri je moral že nastopiti službo. Že večkratne radi netočnosti' dobil opomin. Opasal je dol «i plašč s samokresom in šel. Nikdo se nI ozrl za njim, nikdo ga ni poklical nazaj. 2ena'fa hčerki so imelo drug opravek in težko so čakale na njegov odhod. Zakaj ta dan e bil pust In zvečer maškerada. I Dolg In širo/ oplečat mož je bil stražnik F4<*jan in kadar je stražarll pO ulicah In so ga zagledali otroci, so ae ga na veliko ognili, zakaj zdel ae jim je ka-cor pravljični Repoštev ali ne* premagljivi BrdaVs. Doma, svoji .lastni družini, pa je bil vse drugo, samo družinski poglavar te. Kot mlad stražnik v Trstu e imel večkrat službo v ulici, kjer je bila znana .postilna, za točišče vseh mogočnih ljudi. Mornarji in potujoči agenti, ve-rižniki, zapiti uradniki, zgub» jeni študentje in dekleta slabe ga glaau, vse to se je shajalo am. Mnogokrat je» imel neljub posel, da je poklican moral de-ati rod med pijanimi go*ti, večkrat "celo voditi zapunik. V avojl službi je bil reden In strog in za nikogar se nI brigal, dokler ni prišla lepa Maša za natakarico. Nihče ni vedel, odkod se je vzela, tudi vpraševal ni nikdo po tera, ker njena lepota ni dajala ¿asa za take polica j ske misli in vprašanja. Marsikdo se je napil rt/ii rje do onemoglosti zato, ker bila tako skopa ,in draga s svojo lepoto. , Kajti komurslbodi se ni približala. "Jaz nisem kar tako!" je de-jala vsiljivcem. Neko noč« bik» je Že proti jutru, policijska ura je bila že zdavnaj prekoračena, pa je radi nje nastal med gosti prepir in zgodilo bi st skoraj, da bi v svo-ji neugnani prevzetnosti izku-pila tudi Maša. 2e so leteli kozarci in se ob stenah aH glavah razbijali, ko je našla Še toliko izhoda, da j# zbežala po mladega etražnika Ferjana. Mnogokrat v jutrlh, ko je neprespane stopila na |>rag ter se ozrla po ulici, je gledala za njim, kako je korakal gor in dol, veetno izvršujoč svojo službo, Na skrivaj je ob kopici drugih mislils tudi nanj, toda v šumu in naglici življenja, ki ga je morala živeti, ni bilo dovolj časa zanj. Ona In vsi v gostilni so bili sami poosebljeni trenutki, vedno ae menjajoči, a kratkimi prealedkl, bežno prežlvljenl, v megli go atilnlškega dims in pijanega petja ae večno vrtešl. Tisto noč pa je kar naen krat v to vrtenje vgnezdll mladi stražnik Ferjan. Ko je videl, da Je spor precej srdit In gostje pri prs v I jen i na krvavi boj, Je pograbil najprej enega, potom drugega ter teko v kratkem ča su postavil najhujše na res to v aveži jutranji srak. Potegni ni niti aablje, niti samokresa. A pestjo In z zvenečim glanom Jih je vatrahoval. In ko eo bili pomirjeni in najhujši pregnani in je Ferjan potegnil it plašča zapisnik. Je .stopila predenj črno-razkuštiana Maša. mu pogledala v stroge, vsstaoati al aveate oč ter ga prekata naj ntf-essr n* *$ppiše in ničesar ne javi. Tako se je začelo. Strogosti in vestnosti poln Ferjan je takrat prvič prelomil svojo dolžnost. Podlegel je žarečemu pogledu divje natakarice. Končalo pa se je nekega jutra, ko se je ob prvem svitu odpravljal iz njene sobe In ga je ona tik pred pragom zgrabila za roko ter mu pošepnila, da se počuti mati. In on jo je poročil. «- 'Narodila se je prva hčerka, kma po porodu je umrla druga in se zopet narodila tretja, četrta. Ferjan pa ai je želel Sina. Po brezskrbnem, veselem, neveakdanjam življenju prvega leta je nastopilo, kakor vedno, vsakdanje življenje, tekoče v teku vsakodnevnih skrbi in dela. Mlada natakarica pa je ostala Maša tudi v zakonu. Vsaj hotela je ostati. Vajena denarja, naklonjenosti in prešernih pogledov gostov, dsrll in napitnin, je imela vedno premalo denarja in ko sta živeli dve hčerki, ni več izhajala s moževo plačo. Premalo je oatalo zanjo, za obleko jn bebavo. Ferjan, ker jo je ljubil, Je molčal do tistega dne, ko ga je hišni gospodar opomnil radi neplačane stanarine. Takrat sta se prvič resno spria s Mašo. Pa je bilo joka in soli In histeričnih napadov. Se hčerki sta se postavili po robu In Ferjan je prvič občutil v sebi ono airsšno bol, ki se je od takrat ponavljala dan na dan. Kljub vaej krivici, ki jo je zakrivila napram njemu, je spoznal, da je vendar ta ko tte močan, tako majhen, da J! ne more ničesar. Njegova lju bezeh ae je alcer zmanjšala, vendar iskrica onega mladostnega hrepenenja, polnega razkošnega čustva do Maše nata karlce, je vedno tlela v njegovi notranjosti. Kolikokrat se Je radi nje razvnel, vedno je sredi prepira obnemogel. Pa rav ta Lojzko. Njeno pa naj obfeč« Pepca." lx»Jtka se Je uprla In t Jezno JokaJočim glasom zavrnila oblastno Mašo: "Na bom noaile vedno te tabo Tudi Jaz hočem novo!" Pepca ki so jo vzbudili sredi noči iz trdpega apatijar, Je sedela v noč nI srajci ne postelji, se otlrsls 7. zsspsnlml očeacl okrog sebe ln nI mogla razumeti nlčeaer Tako so čakali zarjo novega dne. 1 IV. Tako čudno brezsrčno se m zazdi včasih življenje In ne vem sli sem žalosten ali gnevspoin takrat, ko bi imel toliko dl nam i ta, bi razgnal avet —, ko vidim kako vsega mogočno, bol bogovsko od bogov samih, posegajo nekateri s trdo roko v živ 1 Jen Je drugih In zro z dobroreje-nimi, lokavimi očmi preko vae-ga človekovega trpljenja t vas-vednim, brezarčnlm pogledom avoje razumnosti, V. Stara, gobezdeva hišnlra in njen podnajemnik ter varova-ner Ito raimerj* si Je izmlalila kopavamo mrliča v cerkvenem spremstvu, v mogočno zvenečem pogrebnem petju lupnikovem sli tudi kaplanovem) in raz-«kavo cvilečem odpevanju sloke-ua mežnarja. Maša je hotela "polniti zadnjo dolžnost svojemu možu {n ga čim dostojnejše pokopati. Mož pa je bil samomorilec in takih grešnikov ne sprejema cerkev v svoje okrilje. S svojim dejanjem so se tik pred smrtjo prodali samemu satanu. Vendar, kakor še marsikje drugod tudi, se nahajajo v sv. cerkvi pošteni, dobri ln človeško u- ^ smiljeni ljudje. Zato ao JI svetovali, da ae naj potrudi h gospodu monalgnioru - kanoniku. Dober človek je ln ako jI ne bo' pomagal, vaaj potolažil jo bo. n rea! Vaa vesela se je vrnila Uaša In Šlo je od ust do ust, da >o pogreb vendarle cerkven, da )o grob blagoalovljen itd. Ni-kaklh ovir ni proti temu, je de-al gospod monslgnior —, ko mu Maša tadevo približno razložila, — saj ja bil blaten Farjan n blazen človek ne ve kaj dela. ' Vsakdo pa tudi ve, da Je tam in tam zapisano: 'Blagor ubogim na duhu, ker njih je nebeško kraljeatvo —!" In blazen je bil, kar ae je uatrelll. Normalen človek ae ne atrelja. Zato je vsak samomorilec blazen. Tudi Ferjan je bil blaten. Saj ae ja ustrelil. r Tako je menil gospod ln nihče ni oporekal. Njegove besede so bile vsem razrešitev uganke «r Ferjknove smrti ln cerkvenega pogreba, če tudi ao tjutrsj ml-* •11)1 preeej drugače ni mnogo-besedna hišnica in kar ni* mogla štediti t obrekovanji Male >ivše natakarice in pravtaprav Ferjanove , , . Tega nI upala it-govoriti. Gospodove besede pa so tudi njej zamašile usta in «ato ae nI malo čudila, ko Ji je pri obedu ugovarjal aelenl gimnazijec, študent, in njen varovanec. "Le pojdite, gledat. Stopiti tik k mrliču in mu pnulojt« v oči. Nikdo mu Jih ni zatisnil jn kot tiva priču pričajo zločin nad življenjem svojega življenja, ki so mu ga zagrenili ljudje. Nje-govl najbližji in tudi drugi. Ali niste videli onih krvavo nabrok-lih žilic, ki so ob trpljenju itkr-vavele, izmučena ae Itmučile, u-trifjene se utrudile. Ni bilo več moči v njih, da bi ae upirale, da bi kljubovala in Ši nadalje prinašali breme, ki mu ga je naprtilo življenje. O, gospa, Ferjan ni bil blasen, Izmučen, pri tresnem rasumu Izmučen in Is-assan od trpljsnja svojsga šiv-Usnja." Tako js govoril blsdi študent in se prerekal e svojo gospodinjo, ki Ji po jutrlh tgodaj vata-Jala, budila še nJega in hodila v eerkev k prvi maši. Rastogotll jo Ji, da ji udarila t nogo ob tla in ga tavrnila s pikro biiido, ki ga ji umolknila. "Ze zopet M Vtikati v stvari, ki vaa nič ne brigajo. - Učite ea rajši, učite, da ne bosti sopet opominjani, dame neumne misli vam roje po glavi. Saj so dejali gospod monslgnior, ds ne vedo, ksj bo t vami, ker iti ts-ko uporni in kir imste svojo besedo povsod trsvsn. Kaj pa vi vaata! Komaj (par let noalte hlače, pa bi rsdl vedeli veš kakor goapod, ki so dolgo študirali In so postal! monslgnior. (Kaj to pomeni, ni vedele.) Kaj vaa briga Ferjan in kaj veeta vi o življenju In amrtl. Goapod bodo ži videli, ao že dolgo na avetu In so gospod —" Tako je dejala ln zgloputnila vrsts ts aeboj. Študent js oatsl asm arsdl sobe In as zsmialll v gospoda monsigniora, avojegs profesorje veronsuka. debelega, okrogfoličnega človeka, ki Je obsodil stražnika Ferjana na blaznost, k'»rekov dol. Ilodl ln streži vso «mal blerfollčnl študent se pr* golazen, ki šopi zs divje rst- pirata. Upe krščensk« inej-evetljenlml okni. In on je la ( t>rže tudi mohained*n»ka, 41-an. Idovska itd ) navada Je, da ik^ IftfEM ZENHKO. Rad bi dobil lansko v starosti ftft do 40 let. želim spoznanja v svrho ženltve pozneje. Jsz *em star 45 let In »em »emec.* Vsa pisma In slike je i«>alat! na naslov: John Majcen. 117 Heaard Ave., Grand Rapide, Mlrh. (Adv.) NÀROCITB M KNJWJO "AMFWSKI «MIVRNCL* Joseph Leskovar fija Ehrenberg: "JAZ SEM MAU KOMUNARD" (Iz nemščine A. K obal.) Ko se je Franco i» d'Emognan pripeljal v meato in ae voiil mimo «vojih vojakov, je povpra- šal, kje ae nahajajo ujetniki z utrdbe Vinceneške. In ko eta ae pripeljala v Lukaenburški vrt mimo vodometa Medici in kipov poleg aleje, je zaradovalo arce mlade Gabrijela in kakor je čutila, je stisnila roko avojega ljubega ter mu dejala: "Najljubši, kako krasno je Življenje!" Ko so ujetniki zagledali v vrtu generala d'Kmognana, ao ae prestrašili, kajti vsako uro so iz njih vrst odpeljsli kakega tovariša in ga ustrelili. Vsakdo si je mislil, da je prišel na vrsto. Toda Francoia d'Emognan ae ni zmenil zanje, iakal je malega komunarda. Ko ga je našel ape-čega, ga je zbudil z lahko brco. Otrok ae je prebudil, začel pred vsem jokati, ali nato, ko je opazil obraz Gabrijele, ki je bil tako zelo drugačen od obrazov drugih žensk, je takoj stavil pipi-co v usta, ae zasmejal in dejal: "Jaz aem pristen komunard." Gabrijela je bila zadovoljna. Rekla je: "Zares? tako majčken pritlikavec. Zdaj pa verjamem, da ste bili rojeni morilci in da morate biti vsi pobiti; še kot dojenčki." "Zdaj si gs videla In lahko naročim, da ga ustrele," je pritrdil Frsncois in poklical vojaka. Ali Gabrijela mu je svetovala, naj bi še malo počakal. Se malo je hotela viiti radost in veselje tega brezskrbnega dne. Spomnila se je, da je nekega dne na sprehodu po bulonskem bošketu, ko je bil semenj, na stojnici videla take piplce za balončke iz mila. Mladi ljudje so iz risanic streljali na pipice. Čeprav Gabrijela ni ljubila priprostih ljudi, ji je vendar ugajala zabava na ljudskih veselicah in zato je pri spominu na oni semenj dejala svojemu ljubimcu: "Jaz bi se sedsj lahko naučila streljati. 2ena aktivnega častnika narodne garde mora znati rabiti orožje. Dovoli ml, da poizkualm, če lahko izstrelim pipico temu mslemu lupežu. Francois d'Emognan še nikoli ni odrekel svoji nevesti. Se nedavno ji je podaril ovratnico iz biserov, ki so stali trideset tisoč frankov. . Zakaj bi ji torej ne ugodil tega nedolžnega zadoščenja. Vzel je vojaku puško in jo izročil svoji ljubici. Ko ao jetniki ¿sgledali dekle LSI* smehljal. Gabrijela pa je ho-Ubil mali Pavelček Roue Pier tela pipico Ustreliti pri premi- Lautrec ae je tistega majske- kanju, kakor je to videla na U» dne, ko je bila štiriletnega I Želim se spoznati z žensko stojnicah na semnju; zato je j komunarda ustrelila Gabrijela farmarico ali ono, ki ima kako ukazala malčku medtem ko je em sta Gabrijela de Bonivet ni od- Zdi se mi kot bi bila pipica sve- ^^"^dor ni ^oTj^v^m govorila. Pri pogledu na male, ža od nedolžnega otroškega dihaj denar. Peiiljam 6 funtov in več. rdeče pege, je globlje zadihala, hn da so na nji sledovi pred dav pa se je naalonila na praa svo- nim časom razblinjenih balon-, jega ljubčka, ki jo je objel in jo čkov. Ali ravno ta igračica ma- r^üÜ; wtaT odpeljal na svoj razkošni dom. lega komunarda v najlepšem Pt g.: d^m »«topnika sa Pavelček Roue, ki Je živel šti- izmed najlepših mest, Parizu, Chicago in okolico in sa Müwaokee rl leta in ni ničesar na avetu Paula Roueja, ki ga je ustrelila in okolico. Pilite sa pogoj«.—(Adv.) tako ljubil kakor balončke iz najlepša med gospemi in gospo- UjTTIavirn mila, katere je izpuščal iz avoje dičnami, Gabrijela de Bonivet, ŽENITVENA PONÚDBA! ¡KAMPANJA! za pridobivanje novih naročnikov dnevnika Prosveta Se vedno je čaa da začnete z agitacijo za razširjenje največ jega alov. dnevnika v Ameriki, Prosveta, ki je pfaan v naprednem duha sa izobrazbo in podnk naših rojakov. Sedaj se vam nudi lepa priMka, da si sa dolge zimake večer« nabavite lepih in podnčnih knjig, katere dobite za nagrado zl nove naročnike. Za enega novega polletnega naročnika dobite knjigo "Jimmy Higgine" vredno $1.00. Za enega novega celoletnega naročnika dobite knjigo "Stovcnsko-aagleflta Slovnica," zelo primerna knjf ga za razširjenje znanja angleščine, vredna $2.00 ali kako drim> knjigo Iz zaloge "Književne matice." Za dve novi ceMetni nan* nini dobite veliko in kraano vezano knjigo "Ameriški Slovenci" v kateri bodete našli mnogo zanimivega in podaiaega, ne samo o razvoju naše S. N. P. Jednote, temveč tudi o razvoju našega naroda v Ameriki, in drugih zgodovinsko-važnih dogodkih. Vred noet knjige je $5.00. Ako še niste, začnite z agitacijo takoj. Idite na delo in pri-dobite listo kar mogoče več naročnikov, ker čimbolj bo list razširjen, temvečji bodo uspehi na knltnrnem in gospodarskem polju Slovencev v Ameriki • : * f Cena je: na lete $6.0$ za pol leta $340; sa Chicago in Cice-ro za eno leto $7.50, $9.00, za pol leta $4.50. Ispelaite ia IsrežHe te 0 $6.00, i 1 za pbl lete $3.75. Za Evropo: za eno leto puško, so se izmikali in se trli v kote obkroženega prostora. Samo Pavelček je mirno stal in se pipice, je obležal mrtev, e Pred kratkim sem srečal vi Bruslju stsregs komunarda Pierre Lautreca. Sprijaznila ava se in sivi starček mi je po-j DRUŠTVENIM TAJNIKOM IN POŠILJATELJEM RAZNIH NAZNANIL. CVETKO COLAR. Prerokovanje (Dalje.) "Polno peat srebrnih žarkov bom nabrala zate, moj dragi, in glavo ti ovijem s srebrnim solncem, in potem boš ves moj." "O, draga, kako bleščeča je zvezda, ki sem jo skoval zate. Dam ti glorijo za ljubezen In tako bom zveat, da niti luna ne bo več smela poljubiti mojega čela." 'Tvoja suknjiča je strgana, ali neveste še ni bilo, ki bi imela lepšega ženina kakor je moj." "Klara, meni je baba prerokovala, da mi bo kraljična postlala postelj." "Ali nisem lepša od kraljlčne? Ali te ne bom venčala, svojega kraljiča, s srebrno rožo?" In Klara je hitela in trgala lunine žarke. • H. f Pogodin je bil lačen. KrušU je in glodal beli zid. Stisnil se je v kot in potegnil koleno prav do brade; stisnjeni želodec Je miroval nekaj časa. a potem ee je začel viti in vzdihati. Ni bil zadovoljen s svojim gospodsrjem, ali Pogodin je zatisnil ušesa, zaprl je oči, wda ne bi videl samega sebe, da bl zaspal in prespal to žalost in bi vse to ne bila resnica, temveč aamo sanje. Samo sanje naj bl to bile, ko bl se pa zbudil, glej pred seboj ns mizi pečenko, odreti si kolač, nspij se vina! — Čakal je mraka. V uredništvu političnegs glasila je imel zaslužen denar, ker je uredniku že pred dnevi poslal literarno razpravo: "Romantika v moderni noveli." Minili je, da urednik njegovega spina ne bo Ural, ali ga vaeeno honoriral. A zunaj Je še sijalo aolnce, strehe so bile obsijane od ognja in škrlata in Pogodin ae je arsmovsl o belem dnevu me<) lepe goapodične. Njegova auknjica je bHa uboga. Blekd Jo Je in z žalostjo Je gledal njeno podobo; rok s v jo bil raztrgan, robovi m> bili nsčeti in od njih so viaele Črne nitke. "Cigani ae tepo," ae je veselo pošalil pisatelj Pogodin s svojim imetjem. "llrate, ne bij, pusti dušo človeku!" Sedel Je k mizi in se nI ganiL Prazns je bHa gls-va, šle so misli in sanje in od snoči se niao vrnile. Gotovo Je bila cesta blatna in nad oblaki je sijalo aolnce in rumena je bila livada in tam na vrtu Je stal čaren grad. In zato ae niao vrnile, in Pogodin je bil mrtev v srcu. ZasNšal je zunsj korske, ki ao prihajali, utihnili pred njegovimi vrsti, Odprla so se vrsta in ns prs-gu se je pokazala krlvs baba. Uila je Vrsbčev-ks. "Kako pa Je, mladi gospod?" je zavrešČa-la. "AH so rože še rdeče, ali Ae pojejo Akrjan-čki? Oči imam alve in lase tudi, ali srce je minilo. Ko sem bila prvič zaljubljena, nisem bila mlaJU." "Kapa kosmata, komu bi se to sanjalo mati Marija! Takoj bi se zaljubil v vas. da nisem te videl Abrahama.'1 V avoji žaloatl je bil dobre volje In veselil se Je svoje lakote. "Eh. vrabec, že dva dni van nisem videla, pa nem rekla, grem pogledat, kaj Je ž njim. Ali ga še nI ukradla kraljičina, ali mu ne no-atilja jk,atelje?" • Pogodin j« brez odgov«»ra strmel vanjo in staruha je sedla k mizi. ' Mama sem ae povabila. še na svatbo pride n«*|iovabljen Jaz imam pa svstovsko obiščite." Piastelj ae je naslsnjsl na Mena in mol. čar Ti>srl ae je od slabo«ti in migljslo mu Je pred očmi. daril najdražji spomin, ki ga je imel: pipico za balončke iz mila,I svetu ne izročimo Vinceneške katero je pred petdesetimi leti (utrdbe, v kateri seiše nahajajo trije napol mrtvi komunardi in mi pripoveduje o strašnem Vrtenju. Pri pipici bt pokleknil in "»ba zaplapolala bela zaata-L^^^ *** va, ne pustimo, da bi omahnilo Lhyale o smrti, tedai vaelel no-orožje, kakor je storil ubogi L* r p£T SnUTift Louis Roue, in za vSe veselje na I plačan oglas pM kot "Kako ste lepo beli, gospod, tako ste rdeči / kakor sveča. Zakaj pa plešete vse noči in zakaj rajate po mesecu?" Gledal jo je začuden in v njem se je budila nejevolja. Vrabčevka ni marate za to in je govorila: • • "Slabi ate, gospod; pojdite z menoj, rada vas imam, ker ste tako lepi in mladi." Pomaknila je svoj stol k njegovemu in mu ^ačela z drgetavimi koščenimi prsti brisati lase raz potno čelo. Zgrabil jo je za roko in ko je vstal, eo se odprle duri in vstopila je Klara. Lasje so igrali v burni sapi in prsa so ji valovila. Obstala je presenečena in njen pogled je bil vprašujoče vprt na starko, ki se je urno dvignila. "2e vidim, da bi motila, ah, beli lasje in mlado srce I. Lepa je ljubezen, kadar cvete bezeg in kadar Čebele bero med v zeleni gori. Glejte» glejte, to je lepa gospodična za lepega gospoda. Ne zamerite, odpustite svoji sestri!" GrČave in razkopane deske so zaškripale pod njenimi stopinjami in Klara je gledala proti vratom, skozi katera je izginila starka. "Kdo pa je bila?" je vprašate Pogodina. "Krasna baba je to in nič se je nisem* ustrašila." "To je Vrabčevka, srečo prerokuje, že trikrat me je ženila. Povedala mi je tudi, da mi bo kraljična poetlala posteljo." "Kako govoriš! In ves si oblit, znojen al, kod si hodil?" . "Čakal sem tebe in noči," Sedla mu je na kolena in ga objela okoli vratu. ■ ; n , "Ali tako ljubiš temo, ti sin noči?" "Ne bl je ljubil, sko bi ne ljubil tebe. Veselim se noči, ker pripelje zvezde, ker mi pošlje tebe in tvoje oči." Narahlo ga je poljubila, a naglo odmaknila ustnice. , "Kako si mrzel, kskor da sem poljubila mrliča." Pogodin ae Je stresel po vsem telesu, odvil*! je njeno roko od vrstu in vzel ljubico na roke. "Je že rea, Klara, zlata gora me čaka. Tam ja v tiskarni. Saj t¡ je znano, da aem izročil uredniku prelepo pesen. "Ljubezen kneginje Klare." ifAh, tvoja pesem! Kako krasno opiSSI! Zvezde 'Imam v očeh so duša makovega keliha." "Lepa si kot ssronsks roža. kot lilije vrta Getzemanl, ali sdaj ml Podaj roko, ker sem slab od velike sreče in pijan od bolečine." Klara je podpirala Pogodina, da je mogel po strmih in nerodnih at^njicah. Kadar se je oglsail glad v njegovem Želodcu, je zakašljal, «ia je prcvpll krik trpljenja. Vsa zasopla sta priletela na prag. Klsrine oči so prestrašeno •^ale in Pogodin si je otiral hlsdno znojno Bil je večer. Po mestnih ulicah pa je bilo vse živo. „Množice praznično oblečenega ljudstva so valovale sem in tja, iz hiš so visele zastave, rožne girlande so ae vzpenjale ob oknih In vse je bilo čarno razsvetljeno. Časih se je zaslišal navdušen klic In oglasil se je \ en narod: "Živela naša kraljična!" "Naj živi!" "Naj živi naša Vaailjica!" • Klara in Pogodin sta hitela med ljudatvom. zakaj obema se Je mudilo. Klara Je morsls domov, a literst se je naprav« k uredniku. «5° J» šumela okoli njih. rasli so viharni klici, mnošic* so hrumele In vriskale, razpeljena lica so gorels sreče in navdušenja, ¿akej vršili ao se slsvndktni dnevi: KraljKna *e je vrnila v deželo. (Kneee jatri.) en otrok s pipico za balončke iz I mila. KONSO. IZVOR PRSTANA. vest. Ako je pršobčano kot navadna vest, ee izpusti iz nila vae osebne zahvale in ime-eznikev, ter ee take naznanilo priobči brezplačno. Kadar pa hočete imeti prlobče no celo vrste raznih imen in drugih atvari, > pa to oglas, za katerega se mora V mračni kovačnici bogov jellja za člane In ^'n^ae^NT vihtel Vulkan mogočno kladivo dalje vetya isto tudi za razne in nabijal z njim po žareči žlah- prireditve, veselice, shode, Itd tni kovini, iz katere je hotel Vselej je treba povedati aU ho-skovati verigo za porsženega I ¿ete imeti plačan oglas ali samo Prometeja. Kodra vi Eros je navadno časnikarsko'vset, tod držal očetu fcftkljo in se' veselil K takem alučajn ae sa navadno bleščečih kapljic, ki so kakor K«1» naredi stvar bolj na lcrat-zlat potok drsele preko nakova- ko •• P«ve le važnejši del. Cs la. Ko je tako stal, in strmel, ^ da na j ho plačan o-ga je obšla prešerna" volja, da ^ " k» salite- bi tudi storil,kot njegov umetel- r* ^? T<1Jf ni oče. Sicer se mu ni pobilo, da bi spel člen za členom k silni I J™*, P™*** verigi, vendar je zobličil nekaj ** kapljic v zlat obroček, ki g. je ZZ^^^^J^St Vulkan posmehljivo nazval otro- ™^ ^^^ čarUo. Eros pa je smehljaje jaanTdlj^Jdite^ ker^ rif^tkT1 V!' ga, ^^ to Bk^lUrZae^ dfm pSe» ril na vitki ,prst in odgovoril ravmuno vsi, društva, flanTna-samozavestno: 'Ti ae posmehu-1ročniki in uprnvnlštf« ješ, oče, vendar pa ti povem, da Prorim, da tp upoštevate te ae bo ta otroška igrača vezala arce potem ravnate. —- Filip Godina na srce, in sicer krepkeje ko | upravitelj. ' težke verige Vuikanove." In rožni prsti Amorjevi so zagnali I Naročita Mladinski liit, bleščeči obroček na zemljo, npjboljii mesečnik ^za slo- Smrtniki pa eo imenovali obro-ček pratan. Tisoči so občutili njegovo moč in spoznali vezi, kil jih je zviti bo? z to igračo skoval okoli njihovih src: nekateri kot cvetno vez drugi kot težke okove, ki jih je zvaril Vulkani za poraženega Prometeja. PROBVBTA. S667 Sa Lswndsle Ave« Chicago, Hiladla. Priloženo debito naročnino f....*..----^ aa katera poüjite Proeveto: --------•—-------------—------ Naalov ........... Naalov ^.MMM.«. Naalov iiii.ny vensko mladino! AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsege 082 strani, trdo vezana, vredna svoje osne, stane. .$5.00 Skrrenako-Anglekka Skrvnica-zelo poučna in lahko razumljiva knjiga sa učenje angleščine, s dodatkom raznih koristnih informacij, stane samo..~............J2.00 Zaken Biogenezije—tolmači naravne zakone in splošni rasvoj, knjiga Is katere zamorete črpati mnogo naukov za telesno in duševno dobro„___ Pater Malaventura—V Kabaretu—zanimiva povest is življenja ameriških frančiškanov, In doiivljaji rojaka, izvrstno spopolnjena s slikami... »•••••••••••••»«•««•••••••MM** .$1.50 Zajedalci—resnična povest in prava ilustracija doslej skritega dela življenja slovenskih delavcev v Amerild..$1.75 Jimmie Hlggina—krasna povest, ki jo je spisal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil ps Ivan Zapianik 8. redne konvendje S. N. P. 258 strani mehko vezana, stane aamo....^..»^..,,,,,.^,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,^,,,.^ ___50c "Hrbtenica"—drama v trdi dejanjih s prologom in epilogom—mehko vezana, stsne aamo......................________26c "Informator^—knjižica s vsemi potrebnimi podatki o S.N. J.—zelo priporočljiva sa člane—stane ssmo..20c Pilite ponje na: KNJIŽEVNA MATICA & N. P. J. 2657 So. Lawndale Ave, Cliicago, Ifl. a a a. POZO« si me in moje ustnice NAROČNIKI „ ; — Znamenje (August 31-27) pomeni, da vam je naročnina po-¡tekla te dan. Ponovite je| pravočasno, «ša vam liste ne ustavimo. Ako llate ne prejme-1 te, je mogoče vstavljen, ker nl| bU plačan. Ako je val Ust plačan in ga ne prejmete, je roče vstavljen valed napačnega I naslova, pišite n^m dopisnico in navedite stari la n Naši zastopniki ao val društveni tajniki In dragi zastopniki. Pri katerlk naročnino. Naročnina sa celo leto je $6.001 In za pol l«te pa $3.00. Claal S. N. P. J. doplačajo $4.80 leto, sa pol lete $2.40. Za meeto Chlcago In___ «a leto $7.50, pel lete $2.75, ss| člane $6.30. 1 Za Evrope stane aa pel $4.50, sa vae lete pa $«.00. .N.P.J. SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA , Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, kiyige, koledaije, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO a N. P.J^ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene zmerne, majsko delo prve vrste. Vsa pojasnila daje vodstvo titkarne Mladinski lete $1.20. Narečntao pošljete aa | ÜPRAYNÄTVO * PROSVETA w 2657 & Lawndale Ara. CHICAGO, ILL. Pttte po informacije m S. N. P. J. PRINTERY 2057-59 Sa Uwndnla Avetrae CH1CAGO, ILL. TAM SB DOBE NA tELiO TUDI VSA USTMENA POJASNILA