Han Din 1*-* V £iutU|ani, 2. innunrjn 1936 ffctc 4. ■se^r Abcsincl Krepko prodiralo Rafijam izgubili že polovite osvojenega ozemlja - Abcsincl se bližajo Aitui - Slave italijanskih letalcev na ulicah v Rutarju "■ 'Addis Abeba, 1. jan. DNB. Po obvestilih s severne fronte Abesinci kljub silni delavnosti, ki jo razvija italijansko letalstvo, trdovratno osvajajo kilometer za kilometrom ozemlja, ki je bilo dozdaj v oblasti Italijanov. Zatrjujejo, da je že skoraj vsa provinca Sire v njihovih rokah. Poznavalci računajo, da so Italijani dozdaj izgubili polovico pokrajine Tigre, ki so jo v začetku vojne vso osvojili. Prve abesinske čete so že, kakor poročajo zadnje vesti pri Abi Danou, jugovzhodno od reke Medene. Abesinske prve čete se bližajo Makali, abesinsko desno krilo pa se giblje proti Adui. Jedro abesinske vojske nastopa malce počasneje kakor krila. Zdi se, da se Italijani zadnje dni izogibajo večjih bojev in se marsikje umikajo. Zadnji čas so Italijani oživili svojo delavnost edino pri zračnih silah. V najkrajšem času pričakujejo, da bo na severno fronto prišel cesar Haile Selasie. Po vesteh iz Londona sklepajo, da namerava v zvezi s tem prodiranjem abesinskih čet italijansko vrhovno poveljstvo v Vzhodni Afriki vsekakor začeti veliko ofenzivo v Abesiniji, še preden se začne deževna doba. Ta ofenziva, ki je potrebna za rehabilitacijo italijanske armade na bojišču, bi imela kot glavni cilj to, da pretrga železniško zvezo med Addis Abebo in Djibutijem. Ofenziva bi se začela na južni fronti, zato so Italijani že začeli premikati bete domačinov iz Eritreje v Somalijo. London, 2. jan. AA. Reuter porota: Prazen '-azile bitke pri Danami na somalskem bojišču začetek novega leta nikjer ni prinesel nobenih posebnih izprememb. Tudi še ni nobenega znaka, ki bi napovedoval ofenzivo v širšem obsege tako ne eni kakor na drugi strani, niti na severu niti na jugu. Mesto Danama, o katerem pravi rimsko poročilo, da je zavzeto, leži zapadno od Gorahaja in mislijo, 3a je zelo važno zaradi prometnih zvez. Danama je bila zavzeta po hudih borbah. V teku teh borb so se nasprotniki večkrat borili mož proti možu z noži. Italijanski opazovalci, ki so letali nad mestom, ocenjujejo abesinske izgube nad sto mrtvih in mnogo ranjenih, dočim so izgube Italijanov mnogo manjše. Italijanske čete so proslavile novo leto s posebnim kosilom in večjim obrokom vina, pa vendar niso prav nič popustile -v pazljivosti, ker so pričakovale napada od strani. Teh abesinskih napadov so italijanske čete zmerom bolj navajene. V pokrajini Tembijen, kjer je položaj še zmerom nejasen, spijo vojaki ž nabasanimi puškami in močni reflektorji osvetljujejo vso okolico. Čete rasa Mu-higete so izvedle novo grupacijo na jugu od Adia-bija. Ptoinjfl italijanskega kralja angleškemu kralju Pariz, 1. januarja. Hauas poroča: V današnjem *>Oevru piše ga. labouis o novem obisku belgijskega kralja v Angliji ter pravi, da po njenem mišljenju ta obisk nima tolike politične važnosti, kolikor jo je imel prvi. Razvedelo se pa je, da je belgijski kralj ob tej priliki obiskal angleške oblasti v istem smislu, kakor ob prvem svojem bivanju v Angliji pred 15 dnevi. Dopisnica zatrjuje, da je kralj Leopold ob prvem obisku prinesel kralju Juriju angleškemu lastnoročno pismo italijanska kralja. V teni pismu italijanski kralj izraža sožalje, da britanska politika žene Italijo v skrajnost s tem, da z ene strani priporoča sankcije, z druge strani pa po-maga, da se vojna nadaljuje s tem, da odbija vse predloge, ki bi omogočili sklep miru. Osebna vloga belgijskega kralja je v tem, da prepriča odločilne angleške činitelje, da je treba vsaj odgoditi prepoved za uvoz petroleja, kar bi Italijane ogorčilo in kar bi moglo predsednika italijanske vlade Mussolinija pripeljati do korakov, .ki bi ogrožali svetovni mir. Po obvestilih dopisnice francoskega lista je Nj. Vel. kralj Leopold na predlog svojega zunanjega ministra zahteval, da v eventuelnih razgovorih med Anglijo in Francijo na eni ter med Nemčijo na drugi strani sodeluje tudi Belgija. Belgija stoji na stališču, da ima kot podpisnik Iokarnske pogodbe pravico, da pri tem sodeluje. Belgija naglaša, da je ona v največji meri zainteresirana pri ponovnem oboroževanju Nemčije. Italijani popravijo)« mučen vtis Rim, 1. januarja. Bombardiranje na somalijski fronti, ki so ga izvršili italijanski avijoni, je bilo upravičeno, ker se je dokazalo dejstvo, da sta bila sestreljena dva italijanska letalca v Dagaburju in od Abesincev ubita, nato obglavljena, nakar so njuni glavi v triumfu nosili po cestah v Hararju. Italijanski avijoni si niso nikdar vzeli za cilj bombardiranja šotorov švedskega, niti katerega drugega Rdečega križa, pač pa se je dognalo, da so pobegnil' abesinski poglavarji, čim so se pokazala italijanska letala, pod šotore Rdečega križa. Vesti o številu mrtvih so nezanesljive. Abesinci izrabljajo ta dogodek za propagando proti Italiji, čeprav so vse te vesti brez podlage, nasprotno pa so se pred Društvom narodov dokazale grozote, ki jih počenjajo Abesinci tako na eritrejski, kakor na somalijski fronti. Asmara, 1. januarja, o zadnjih italijanskih letalskih napadih ni natnačnih jroročil o številu mrtvih. Društvo narodov je informirano o vseh teh abesinskih poskusih, ki niso drugega, kakor zvijača, ki naj bi dokazovala, kake grozote vprizarjajo Italijani po Abesiniji. Kirn, 1. jan. Ministrstvo za-propagando je izdalo 85. komunike, ki se glasi: Maršal Badoglio javlja: Naša avijacija razvija na eritrejski fronti veliko izvidniško delavnost. Na somalijski fronti, odsek Ogaden, so se nam podali vojaki glavarja Husseina Haileja, da smo nasedli dolino Baua, pritoka reke Uelii Šebeli. Tem četam so^se^včeraj pridružili vojaki sultana Olola Dinluja, glavarja rodu Šiavelijev, hoteč s tem pokazati svojo pripravljenost in zvestobo, kakor tudi svoječasno zvestobo etiopskih vojakov, ki so se nam podali. Ncpš popravila Addis Abeba, 1. jan. Abesinski cesar je poslal na Zvezo narodov brzojav, s katerim javlja, da so metali italijanski avijoni v ponedeljek oh priliki bombardiranja v Dolu bombe s strupenimi plini. Ob tej priliki je bila, kakor znano, hudo rizadeta tudi bolnišnica švedskega Rdečega križa, ki se nahaja v sestavu armade rasa Deste. Ta brzojav abesinskega cesarja navaja, da je bil pri tem bombardiranju težje ranjen le šef švedske misije dr. Hilander. Sklepali bi, da so bile prve vesti, ki so prišle iz Addis Abebe o žrtvah, ki jih je bombardiranje zahtevalo od švedskih zdravnikov, močno pretirane. Opozarjajoč na bombardiranje abesinske bolnišnice v Dessiju in na uporabo strupenih plinov za časa bitke na Takazi, je abesinski cesar s to brzojavko formalno protestiral proti grozotam, ki jih Italijani delajo z nedovoljeno uporabo teh morilnih sredstev, Uorncst v Abesiniji Djibuti, 31. jan. Ra. Po vsej Abesiniji so zadnje čase opazili veliko šievilo p.upadov v.z karavane, ki sc vse bolj množc. Karavane so v Abesiniji edino transportno sredstvo, ki omegeča trgovski promet, pa tudi za premikanje vojaštva in prevoz erozja. Karavan niso riaoadale roparske toipe, marveč prebivalci abesinskih provinc sami, ki jih v to silita revščina in lakota. Posamezne pokrajinske oblasti pošiljajo pritožbe in prošnje v Addis Abebo. Iz teh poročil in prošenj je razvidno, da je bilo v zadnjih tednih napadenih nič manj kakor 800 karavan, pri čemer so najjadalci pobili nad 500 ljudi. Z ozirom na ta dejstva je abesinska vlada osnovala posebne spremljevalne čete, tako zvane zabanias, ki morajo spremljati vsako karavano. Teh spremljevalcev ne plačuje država, marveč lastniki karavan, ki so pa z vladno odredbo prisiljeni, da jih vzamejo za spremstvo. Zato pomeni ta nova ustanova spet težko davčno dajatev za abesinske trgovce. Sredi lšte}c resnico Stockholm, 1. jan. Vesti, ki so naznanile smrt zdravnikov švedske misije Rdečega križa, so vzbudile v Stockholmu veliko ogorčenje proti Italijanom. V vseh cerkvah so se na Novega leta dan vršile maše zadušnice za ubite zdravnike in strežnike, zaradi česar so izostale vse slovesne službe božje za Novo leto. Javljajo tudi, da mnoge organizacije pripravljajo velike protestne shode. Stockholm, 2. januarja. AA. Havas poroča: Mednarodni Rdeči križ je obvestil švedski Rdeči križ, da bo zaradi zračnega napada na poljsko bolnišnico švedskega Rdečega križa naročil svojemu posebnemu odposlancu v Abesiniji dr. Junodu, da naj na lice mesta in pregleda vse okolnasii, v katerih se ie izvršil napad, da bi zbral podatke za morebitni uradni protest. Dr. luncdu j- b;'o naročeno, da naj sc potrudi in p'.skrbi za ranjene svsoske član n razbitega Rj.ecega križa. Stockholm, 2. januarja. AA.DNd apuzeča: I riu-cu Karlu, preaseuniku švedskega Raecega križa se nadalje prihajajo iz vseh delov sveta mnogobrojne tople brzojavne izjave sočustvovanja zaradi smrti članov švedskega Rdečega križa pri Dolu. Minister dr. Belunen o gospodarskem delu otade V sedanjih hudih gospodarskih razmerah vodili o tem zagrizeno teoretično politiko, je v resnici luksus. Ljudstvo odklanja prazne teorije. Pač |ia zahteva več kruha, več pravice, zakonitosti, rav-nopravnosti, več reda v državni upravi. Vlada g. dr. Stojadinoviča se zaveda nujnih ljudskih polreb iij je zato zbrala vse svoje sile v tej sineri. Oživeti hoče narodno gospodarstvo, širokim ljudskim slojem pa hoče preskrbeti delo in zaslužek. Začela so se mnoga javna dela, ki so za naše kraje velikega jioinena. Med temi deli sta najvažnejši gradnja železniške proge Biliač-Knin in Usli-prača-Foča. Pri tem delu bo našlo zaslužka na tisoče ljudi. Kraji, jx> katerih bodo tekle te proge, pa se bodo gospodarsko dvignili. Vprašanje tobaka v Hercegovini in v drugih tobačnih jiredelih naše države je bilo takisto ugodno rešeno. Letošnje odkupne cene so takšne, da bodo kmetje svoj tobak, ki so ga zakopali v zemljo, da bi ga tihotapili, svoj tobak zopet spravili na dan. Prodali ga bodo monojiolski upravi, ker sc jim bo to zdaj izplačalo. Na ta način bodo ti vladni ukrepi jiosjiešili gospodarski dvig teh krajev, na drugi strani obenem |ia odstranili zlo-tihotapstvo, ki se je zaradi dosedanjih slabih odkupnih cen že bohotno razširilo. Vlada je z dolgoročnimi |X)goU-bami dvignila odkupne cene, tako da bodo naši pridelovalci in sejalci za desetletja preskrbljeni. Nato je g. minister govoril o socialnih vprašanjih in poudarjal velike jx)trebc rudarskih krajev in delavstva. Dejal je med drugim: Tudi zanje se je storilo veiiko. Posebna zahvala gre sedanjemu prometnemu ministru g. dr. Meh- uiedu Sjiahi, ki je iz naših bosanskih državnih rudnikov preskrbel mnogo večje premogovne kontingente za državne železnice kakor doslej. To velja posebno za rudnik Kakanj... S splošnega državnega stališča je važno skrbeti ne samo za možnost dela, temveč tudi za jx>-goje dela. Ni vseeno, jiod kakšnimi pogoji delajo naši delavci, kakšne so jim mezde in higijenske razmere. Svojo posebno pozornost smo posvetili poljskim delavcem in delavstvu v mestih, kajti puške, tO|xivi, letala in druga tehnična sredstva so zaman, če zanje ne primejo krejike in zdrave mišice. Zato posveča kraljevska vlada delavskemu stanu svojo posebno skrb. Delavsko zavarovanje je pri nas šele v jsovoju. Manjkajo n. pr. zavarovanje za starost, za brezposelnost in druge zavarovalne |ianoge. Možna je kritika zavarovalne organi acijc, zavarovanje kot tako pa mora ostati. V to pridobitev našega delavstva ne sme nihče segati. Važno vprašanje se tiče minimalnih mezd. To vprašanje se pravkar nahaja pred kraljevsko vlado. V kratkem bo dobilo svojo končno rešitev. To vprašanje je prav tako važno, kakor zamotano, vjiošte-vati je treba najrazličnejše momente. S tem v zvezi hočem apelirati na našo industrijo. Grešil bi nad našim gospodarstvom, kdor ne bi znal spraviti v sklad svojega zaslužka z delavskimi |iotrebami. Imamo mlado, toda močno industrijo, ki se zelo ugodno razvija. Zato pa mora kazati večje razumevanje za svojega slabejšega partnerja, za- delavca, tako da njeno blagostanje ne bo na škodo delavca. febnuutt ncitdefnl gcuct Pariz, 31. dec. A A. Havas jioroča: Predsednik francoske republike Albert Lebrun je danes sprejel v navzočnosti predsednika vlade in zunanjega ministra Lavala člane diplomatskega zbora ki so mu čestitali novo leto. V imenu diplomatskega zbora je pozdravil državnega poglavarja pronuncij kardinal Maglione, ki je med drugim dejal: Naše najtoplejše želje spremljajo neutrudljivo prizadevanje vaše vlade za čim pojiolnejšo in trajnejšo pomiritev med narodi, pomiritev, po kateri hrepene vse poštene duše. Vse si želi nuru med naroai, miru temelječega na pravici in pravičnosti in bratskem razumevanju vzajemnih življenjskih potreb. Bolj kakor kdajkoli pomeni ustvaritev teh -želja neobhodno potrebo za moralno in materijalno obnovo sveta. Pri delu za dosego tega velikega cilja smo vaša vlada računati z najprisrčnejšim in najiskrenejšim sodelovanjem vseh narodov, ki jih mi tu zbrani zastopamo. Predsednik republike g. Albert Lebrun je v svojem odgovoru dejal med drugim: Francija je zvesta svojim tradicijam in hoče, kakor v preteklosti, izpolniti vse svoje dolžnosti ki jih ji nalaga načelo vzajemne pomoči in solidarnosti. Vlada francoske republike se zanaša na složna vzajemna prizadevanja vseh in črpa iz tega zaupanje, moč za nadaljno delo za zagotovitev pogojev za mir, ki brez njega človeški rod ne more uživati dediščine, ki jo je dobil od minulih pokoljenj. Mir se da zagotoviti samo z zanesljivo in vzajemno voljo vseh narodov, s po-|X)lnim zaupanjem in sodelovanjem vseh narodov. Zagotovitev miru zahteva od vseh narodov najstrožje spoštovanje načela pravičnosti in zavest Vsakega naroda o njegovih dolžnostih. - Eua slovenska flflffTtflff Belgrad, 2. januarja. S kraljevim ukazom sta napredovala v čin brigadnega generala sanitetna polkovnika: dr. Ante Hočevar in dr. Rudolf Kobal. Noret iricegureraetjn Nat. Iranke Belgrad, 31. decembra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. in z ukazom kr. namestništva in- na predlog finančnega ministra sta imanovana: za prvega viceguvernerja Narodne banke dr. Jovan Lovčevič, drugi viceguverner Narodne banke, za drugega viceguvernerja Narodne banke dr. Ivo Belin, tajnik zagrebške borze za blago in vrednote. Proralun bclora|skc obline Belgrad, 2. januarja. Predsednik belgrajske občine Ilič je podpisal predlog proračuna za proračunsko leto 1936-37 za belgraisko občino. Proračunski predlog znaša 311.5 milijonov dinarjev. Poštna zreta med (težavami M. A. Belgrad, 31. decembra. AA. Minister za Pit. dr. Branko Kaludjerčič je danes poslal pozdravne brzo-brzojavke češkoslovaškemu ministru za Pit. in resornim ministrom Romunije, Turčije in Grčije ob uveljavilvi (1. januarja 1936) posebnega dogovora o pošti in brzojavnih zvezah med državami Male zveze ter posebnega dogovora med državami Balkanske zveze. Minister izraža v brzojavki svoje zadovoljstvo nad doseženimi uspehi ter željo, da nadaljnje uspešno delo za zbiižanie in tc-rio sodelovanj? med zavezniškimi državami. / dogovorom, ki sioni ioiri v • eliavo. -e ustvarit« dve -ožj-i zvezi med našo državo in državami Male zveze, oziroma državami Balkanskega sporazuma, ki se bodo po aogov-oru v kratkem zlile v eno zvezo z enim poštnim področjem in tako odprle široko ftolje za delo vzajemnega zbllžanja in sodelovanja med državmi obeh skupin. Po tem dogovoru bosta naša država in Romunija dotlej, dokler se ne doseže ta spojitev, izvajali v medsebojnem razmerju določbe 'dogovora Balkanskega bloka, ker sta obe članici obeh zvez. Med važnimi določbami teh dogovorov je treba omeniti vzajemno znižanje poštnih pristojbin, s čimer bo gospodarstvo zveznih držav imelo ugodnosti nasproti državam, ki so zunaj teh zvez. To znižanje ne bo večjega |xmiena za dohodke jiošte, ker bo imelo posledico povečanja poštnega prometa. Ti dogovori so samo osnova, za nadaljnje vzajemno delo med članicami zveze, ker določajo ustanovitev stalnega odbora strokovnjakov pri vsaki upravi članic zveze. Cilj teh odborov je ustvaritev enotnosti delovanja teh ustanov in sikupnega nastopanja na vseh mednarodnih poljih. Zato smerno jutrišnji dan uveljavitve teh dogovorov smatrati za pomembnega za gospodarstvo in intelektualno sodelovanje, pa tudi za pošto in brzojavne zveze med zveznimi državami. Takšna ožja jioštna zveza je znana samo še ena, irr sicer pod imenom vseameriške in španske unije. Okoliščina sama. da sta oba dogovora sklenjena v Belgradu, je le v prilog našega jiravilnega pojmovanja zadanih nalog v svrho vzajemnega zbli-žanja in sodelovanja med državami Male zveze in Balkanskega bloka. Zemlja grozi Grcnoble, 2. januarja. A A. Havas poroča: Med vasmi Rosans in Eyguns okoli »Gornjih Alp« je nastalo premikanje zemlje v velikem obsegu in to na prostoru 250.000 kvadratnih metrov. Približno 4 milijone kubičnih metrov zemlje se giblje. Državna cesta, ki pelje tam mimo, je razdejana v dolžini nad 500 m. Dasi je ta prirodni pojav nastal v skorajda popolnoma nenaseljenem kraju, je vendarle škoda zaradi katastrofe velika. Med drugim sta uničena tudi neki most in mlin. Korito neke rečice je bilo potisnjeno za nekaj sto metrov. Nekaj jila-ninskih vasi je odsekano od prometa z okoliškimi kraji. ¥ Berlin, 31. decembra. A A. DNB poroča, da je koelnski kardinal nadškof Suite poslal državnemu kanclerju Hitlerju brzojavko s čestitkami za novo leto. Madrid, 31. decembra. A A. Ministrski svet je imel sejo. Predsednik vlade je prečital ukaz o imenovanju nove vlade, nato pa na kratko poudaril, da bo nova vlada skušala obnoviti državo. Vlada je izrazito republikanska, brezpogojno pa bo delala za ohranitev miru in reda. Upoštevala bo upravičene potrebe delovnega stanu in osebno svobodo vseh, Vlada bo pripravila vse potrebno za svobodne volitve. Rio de Janeiro, 31. decembra. A A. Agencija Stefani pioroča 'iz Santosa, da so braziljske oblasti prejiovedale skupini 750 japonskih izseljencev, da se izkrcajo, češ, da je naselitveni kontingent Japoncev za Brazilijo že izčrpan. Newyerk, 31. decembra. AA. Del republikancev se glede prihodnjih jiredsedniških volitev zavzema za to, da bi za predsednika kandidiral senator Bqrah, za podpredsednika pa nevvyorški župan Lagfuardia^ ,.«• - - Madrid, 2. jan. AA. Havas poroča, da je ministrski svet sklenil, da se imenujejo za državnega podtajnika tile politiki: Lopez Varala, radikalni disident, v ministrstvu za delo; Rubio Ciavari, naprednjak, v ministrstvu za promet: Qucto Lambics, radikal, v ministrstvu za industrijo. Zelo podjeten netak Stricu ukradel 70.000 Din. Celje, 1, jan. 1936. V Sv. Petru pod Sv. gorami je odnesel svojemu bogatemu stricu 70.000 Din. Odpeljal se je v Celje in kmalu dobil družbo, kateri je plačeval buteljke. Na nekem silvestrovanju je. plačal skupaj 17 buteljk šampanjca. Sreča v nesreči je pa bila, da je tatvino hitro opazit stric in se z vodjo orožniške postaje pripeljal že danes zjutraj s tovornim avtomobilom v Celje. Tatvino je takoj javil oblasti, toda podjetni nečak se je medtem že, kakor bi vedel, da so mu za petami, v družbi sinu nekega celjskega trgovca odpeljal v avtotaksiju v Kranj. Celjska policija je pa nato takoj obvestila ljubljansko, ki je kmalu prijela celjskega avtoizvoščka, ki je izpovedal, da se nahaja ta in ta mladenič tam in tam v Kranju, kjer so ga res dvignili in našli pri njem še 60.000 Din — 10 jurjev je pognal v veseli družbi v enem dnevu. Poneoeebe e skop Hunski oblini Tamkajšnja policija je zaprla občinskega kazenskega referenta Danila Popoviča, ker so prisfi na sled denarnim poneverbam velikega obsega. Aretirani je bil nameščen v skopljaneki občini za referenta kazenskega oddelka, ki so niti pa dodali zaradi pomanjkanja delovnih moči tudi še redne dolžnosti izvršilen razsodb v meščanskih in sanitetnih kazenskih primerih. Zadnje čase pa se je v mestu širila govorica, da vseh izplačanih denarnih kazni ni izročal občinski blagajni, temveč da je del pridržal za sebe. Ko so na podlagi teli vesti uvedli preiskavo in pregledali zadevne knjige ter akte, se je potrdila ljudska govorica, kajti Popovič je v resnici izvrševal take poneverbe tudi v majhnih in večjih vsotah. Da bi kril svoje ravnanje, je jiopravljal akte. Preiskava je našla v njegovem stanovanju tudi večje število službenih aldov, ki jih je imel najbrž pripravljene, da v njih spremeni višino vsot. na katere so bile izrečene posamezne razsodbe. 7,a sedaj je državno tožilstvo obložilo Po|>oviča za dvoje dejanj. Uprava policije ga namreč dolži poneverbe v višini 80.000 Din, a mestna občina za 18.000 Din. Vendar izgleda, da se bo našlo še marsikaj. Preiskava in pregled , dej a osumljenčevega se nadgjjujeta. Silvestrovo v b Odkar je bilo v Ljubljani prvo javno slovensko silvestrovanje — kronika pravi, ila je bilo to nekako pred fk) leti — se šo ni '/.godilo, da Ljubljančani prihoda novega leta ne bi praznovali kolikor mogočo veselo in hrupno. Izvzeta so bila samo vojna leta, ki so to tradicijo za nekaj časa prekinila. S tem večjim pompom pa so. vsi praznovali Silvestra v povojnih letih. Silvestrovi večeri, kakršne je imela Ljubljana v letih po letu 1920 pa do 1925 in še naprej, so bili višek velikopoteznih in najrazkošnejših nočnih prireditev. Ni je bilo dvorane, ki tega večera ne bi bila nabito polna razigranih gostov, ki so vztrajali vse do jutra ter se selo okrog šeste ali sedme uro začeli v frakih boriti za garderobe svojih dam. Letošnje ljubljansko silvestrovanje po mnenju priznanih strokovnjakov ni več niti senca nekdanjih ljubljanskih silvestrovanj. Pred vsem so izostale on hrupne in razkošne veselice, katere so včasih prirejala društva, ki so si .lastila nekak monopol bodisi kake strokovnosti bodisi kulturnosti. Ta društva so imela v prirejevanju bučnih silvestrovanj že nekako tradicijo, ki je zadnja leta začela pojemali, letos pa je tako rekoč že izostala. Za to sta pred vsem dva vzroka. Prvi je tisti, ki vpliva na vseh področjih in pri vseh udejstvovanjih, to je: kriza. Ljudje nimajo denarja, kar vc- V nebotičniku... lja prvenstveno za okoličane in uradniške sloje. V mesto ne prihaja zdaleč toliko denarja, kakor v prejšnjih letih, kar vedo tudi društva, ki so v prejšnjih letih prirejala razkošne silvesterskc veselice. Drugi vzrok opustitve teh društvenih veselic pa je deloma tudi v tem, da so la društva v zadnjih letih izgubljala na svoji pomembnosti ter se polagoma pretvarjala bolj v nekake »Kraiizl-vereine«. Ljudje, ki se na prirejanje veselic kaj spoznajo, pravijo, da sta imela pri letošnjem silvestrovanju torej dva činiteija prste vmes : tisti, ki je poslal krizo in pa tisti, ki je povzročil, da razna ljubljanska strokovna in kulturna društva izgubljajo na svoji pomembnosti. Ljubljančani so izgubili smisel za bučna silvestrovanja iz različnih vzrokov: nekateri radi tega, ker je tako zahteval njihov žep, tisti pa, ki bi si lahko privoščili najrazkošnejše zabave, so jih deloma opustili zaradi tega, ker so prišli do spoznanja, da se lahko času primerno zabavajo tudi pri par litrih vina v gostilni ali kavarni ali pa kar celo doma pri čaju. Tako letos m bilo opazili pred vsem onega pokanja šampanjskih steklenic, ki je bila že nekaka silvesterska tradicija. Tudi ni bilo opažati nikaldh večernih pojedin ali skupnih večerij po javnih lokalih, kar je bilo še do nekaj let nazaj udomačeno. Namesto v razkošno opremljeno dvorane, kakor nekdaj, so ljudje letos oddajali v gostilne in kavarne. Tu in tam je po gostilnah zaškripala harmonika, ponajveč pa gramofon na plošče, le v kavarnah so bile godbe. V baru... .Te pa v Ljubljani nekaj modernih lokalov, v katerih je prebila Silvestrovo noč ljubljanska »smetana -družba, in res je, da je ta družba uničila eksistenco marsikateri šampanjski steklenici, da je odbila vrat številnim buteljkam, da je bilo tu dovolj godbe in petja ter sploh vseh stvari, ki so (Hjlreime za čim bolj zabavno in čim bolj pompozno pričakovanje novega leta. Iz teli družb so je rogrutiralo največ tistih, ki. so zgodaj zjutraj na novega leta dan skušali posnemati Dunajčane v — objemanju kandelabrov. Splošni, vtis* letošnjega silvestrovanja je, da stara in za Ljubljano najbrž no najbolj častna tradicija bučnih in razkošnih^ silvestrovanj pojema, ker pojema tudi vsebina žepov. Kriza je vedno bolj problematična in vedno bolj občutna zadeva, ki je dala svoj pečat tudi načinu silvestrovanja. Je pa seveda v Ljubljani še vedno dovolj takih, ki se jim tudi kljub sedanjim razmerum ni treba bati ustavljati pred najdražjimi šampanjskimi steklenicami, ki se niso zadovoljili z enim lokalom in ki so v eni noči na deset najrazličnejših načinov praznovali Silvestra. Zjutraj pa so si preganjali mačka še na star način, to jo z »absintom.:, na katerega je večina Ljubljančanov^ že pozabila, ker se — v svesti si vsebine svojih žepov — gasi mačka sedaj samo Sc z mlekom ali v najboljšem primeru s pivom. Povprečen opazovalec seveda vsega toga ni ©pazil in zanj je bilo letošnje ljubljansko silvestrovanje ‘morda bučnejše in živahnejše kakor katerokoli dosedanjo. Kes je, da je bilo letos po lokalih vso noč izredno mnogo ljudi. Po ulicah §o stalo skupine, ki so so po pol ure posvetovale, v kateri lokal bi zavile. Ko je bilo na koncu vseh koncev doseženo soglasje in ko so se podalo v gotovo lokal, so navdno obstale že pri vhodu: večina prostorov, kjer je bila godba, je bila nabito polna in v najbolj znanih kavarnah že okrog desetih ni bilo mogoče dobili nobenega prostora. Ljudje so vse rezervirali naprej, zamudniki pa so morali lokali po ulicah od lokala do lokalu ter se zadolvoljili z vsakim mestom in z vsako družbo, v katero so padli. Tako so se pretakale po ulicah celo trume ljudi, ki so — namesto da bi se zabavali in postajali razigrane volje — zabavljali, da ne morejo dobili prostora. Jz prenapolnjenih lokalov se je valil trušč, da so se jedva razlikovali zvoki godb. V lokalih samih so bili meščani vseh vrst. stanov in starosti; na plesnih odrih, kjer so bili pač postavljeni, pa je prevladovala skoraj izključno mladina. Godbeniki, posebno oni np harmonike, so bili topot najpomembnejše osebnosti. Od njih je bilo odvisno, kako se bodo množice razgibale in v kakem razpoloženju bodo prestopile v novo leto. Iteči moramo, da je je splošno razpoloženje neprestano Vsak po svoje... stopnjevalo in doseglo svoj višek že takoj po nastopu novega leta. Povsod so se poglabljala prijateljstva in navadno jc poslal on lokal tudi ona sama družba. Le najbolj zakrknjeni so ostali v zaključenih družbah v stranskih ložah in se brigali samo za svojo najbližjo okolico. Novo leto jo našlo na nogah še skoraj vso Ljubljano, julro pa vsaj polovico. Po ulicah je bilo takole ob kaki tretji uri živo. kakor malokdaj pri dnevu. Da ni manjkalo mičnih prizorov, ko sia se n. pr. sprla .zakonca, ko je nepoboljšljiv politik hotel imeti politično zborovanje, ko je zopet drugi smatraj stražnika za nekak strelovd pasantovega razpoloženja itd. itd., je razumljivo. Stražniki so morali topot res temeljito mežikati, če so hoteli prihraniti v policijskih prenočiščih še kaj prostora za prve dni novega leta. V vinu je resnica, to je pokazalo tudi jutro novega leta. Po ulicah je uveljavljal vsak svoje stare navade, ki so mu najbolj pri srcu. Vojak, ki je prišel na dopust in je zlezel za Silvestrovo »v civik, si ni mogel kaj, da ne bi nekje iztaknil leseno puško in komandiral okrog po ulicah svoj »mirno! • Da so se najbolj vneto uveljavljali seveda tisti, ki si silvestrovanja niso mogli privoščiti, ki pa so kljub temu hoteli od silvestrovanja kaj imeli, je razumljivo. Vendar pa njihovi uspehi niso bili zavidljivi, ker pasanti, ki Včeraj zjutraj... so se v prvih popolnočnih urah majali po ulicah, za take stvari niso nič kaj razpoloženi. Ni torej čudu, če ti je berač, ki le je že tretjič nadlegoval in ko si ga opozoril, da si mu že snoči dal dinar, odvrnil: »Saj sle res vi tisti, čisto dobro so spominjam ... Vsak začetek je težak — pravi star pregovor. Novo leto dela v tem izjemo: začetek, torej če ne drugega, vsaj začetek leta, mora bili lahek, prožen in vsaj kolikor toliko brezskrben. To je stara tradicija, kateri sledi ves svet, torej tudi Ljub- ljana — vsak pa času in svojim razmeram primerno ... Silvestrovo na policiji Naša policija je s Silvestrovim prav zadovoljna. Pred vsem: nikjer nobenega tepeža, ki bi bil tako velik, da bi morali o njem izvedeti čuvarji postave; nikjer nobenih registriranja vrednih prestopkov javnega reda. Razumljivo in nekaj neizogibnega in za slovenske razmere žal skoraj tipičnega seveda ni moglo izostati: po ulicah je obležalo nekaj preuapitih moških — bilo jih je menda osem — ki so jih morali stražniki spraviti na brezplačna prenočišča v policijskih zaporih. Ge teh žalostnih slučajev ne bi bilo, bi mogli zapisati, da jc Ljubljana proti dosedanji tradiciji topot pričakovala novo leto sicer veselo in razpoloženo, toda razmeroma še dovlj dostojno. Maribor je silvestroval, kakor že dolgo ne Maribor, L januarja. Silvesler je srečno za nami. Pa ne vem kaj ali jo Maribor praznoval la večer ali iz veselja nad srečnimi, ali iz obupa nad hudimi časi, vsekakor ga je slavil tako, kol ga že dolgo ni. Bil jo res ves Maribor na nogah. Pozno v noč so bile mestne ulice živahne, kakor po dnevi. Množice so vrele po mestu sem in tja mimo razsvetljenih dvoran, kavarn, restavracij in gostiln, so prelivale iz lokala v lokal vso noč do jutra. Silvestrovalo se je silno šunmo in hrupno, kar pa gre sicer bolj na račun kvaliteto letošnjega vinca in ne kvantitete. Posledice so bile vidne najbolj v zgodnjih jutra-njih urah, ko so sc pomikale po ulicah proti domu majajoče se sence v takem številu, da so stražniki morali res gledati skozi prste, ker bi imeli dru-gace Graf do vrha naphan s samimi pijančki. Dobivali smo vtise, da v Mariboru krize ne poznamo m šele lastniki javnih lokalov so nas poučili, da je to še vse premalo, da jc silvestroval Maribor Pred . cli so vse drugače. Pogrešali so namreč po lokalih letos pokanja šampanjk, naročanja dra-&ih večerij in ostalih takih zadev, ki dajejo nekaj profita. Ljudje so žulili pollilerčke in četrtinke, pa so bili kljub temu dobre volje in veseli, kakor če bi bili samega šampanjca. Najbolj veselo je bilo menda silvestrovanje Maribora« v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Ve-• selo pa zaradi tega, ker je »Maribor« pod svojim kapelnikom Gašperičem pripravil mnogoštevilnim svojim prijateljem tako zabaven spored, kot ga res nismo pričakovali, dasi poznamo že nekaj let sem uspele Silvestrove proslave »Maribora«. »Opora , ki so jo vrli pevci izvajali na odru, je res vžgala m pripravila ljudi v izredno razpoloženje. Švedski demanti---------- Addis Abeba, 31. jan. Švedski konzul v Addis Abebi poroča, da prva poročila o letalskem napadu na šotore švedskega Rdečega križa niso točne, zlasti ne, v kolikor se tičejo števila mrtvih in ianjenih. J’o število, ki ga dozdaj še ni bilo moči ugotoviti, ni toliko kakor je poročal abesinski zunanji minister. Demonstracije v Stockholmu — — — Stockholm, 1. jan. Ogorčeno prebivalstvo je pred italijanskim konzulatom vprizorilo danes burne demonstracije, ki so bile v zvezi z novoletnim sprejemom na italijanskem poslaništvu. Zaradi tega so morale švedske oblasti postaviti pred italijansko poslaništvo ojačene policijske čete in vrhu lega še posebno oboroženo stražo, ker so se vso noč vrstile demonstracije raznih patriotičnih društev, tako da je bila nocojšnja noč v Stockholmu burna, kakor že dolgo ne nobena. Madjari so zadovoljni — ------ Budu pest, 1. jan. Bivši predsednik ministrskega sveta Bethlen je izjavil svoje zadovoljstvo nad vedenjem madjarske vlade V ilalijansko-abe-sinskein sporu in izrazil upanje, da sankcije ne bodo poslalo strožje ter da Lavalova zmaga pomeni, da se bo vprašanje sankcij ustavilo na tistem mostu, do katerega jo zdaj dospelo. Glas iz megle »Bilo jo na Silvestrov večer leta 1914,- pripoveduje zdravnik Morton, »ko sem šel s stanovanja v severnem delu Londona, da se odzovem prijatelju, ki me jo ta večer vabil na večerjo. Gosta, londonska megla je ležala tisti večer nad mestom, tako da sem le s težavo našel hišo, v kateri naj bi stanoval prijatelj. Vprav, ko sem hotel prijeti za kljuko vežnih vrat, sem tik za seboj iz megle zaslišal moški glas: »Vi ste doktor Morton. Presenečen sem «'e ozrl, a nikogar videl, glas pa je nadaljeval: ono tam je hiša, katero iščete, ter mi velel, naj stopim na drugo stran ulice. Uvala lepa za uslugo, sem dejal, a tudi zdaj ga nisem videl, vendar pa sem imel vtis,-da mora biti mlad človek. Sel sem po stopnicah in pozvonil. Ko sem čakal pred vratini, sem zaslišal iz tniine: Recite Flori, da je bil Bertram. Še preden sem mogel kaj odgovoriti, so se vrata odprla in pred menoj je stal človek, katerega Se nikdar v življenju nisem videl. Zelo jo bil razburjen, ko je vprašal: : Ali ste vi zdravnik? »Moje ime jo doktor Morton, sem dejal, »a zdi se mi, da nisem prišel prav. .0, prav, prav, livala Bogu, da ste prišli. Še jc živa.« Povedel me je y sobo, kjer je v postelji ležala mlada, lepa ženska. Njen obraz jo bil bled kol zid iti bila je v nezavesti. Takoj sem spoznal značaj bolezni, še četrt ure brez zdravniško pomoči, in izdihnila bi bila. Pol ure nato. ko je bila nevarnost odstranjena, me je njen mož spremljal do vrat; dejal sem mu: Sreča vaša in vase žene, da me je vaš prijatelj tako hitro našel. Vendar, čudno, kako je poznal moje ime in vedel, da sem z d ravnik. Moj prijatelj? se je začudil moj spremljevalec. I, seveda, našel me je v megli in me napotil, v katero hišo nuj vstopim.« »Tu nimam nobenih prijateljev, ne znancev, šele pred dobrini tednom sem se vselil. V hiši ni drugega človeka poleg naju, kot naša služkinja, katera pa je pred eno uro odšla po zdravnika. To jo pa vendar čudno. Saj mi je vendar razločno povedal, nuj povem Flori, da je bil Bertram,« Mladi mož je nekoliko pomolčal, nato pa pojasnil: ' Bertram. — — — tako je bilo ime bratu moje žene, ki pa jo padel na francoski fronti. Flora je njeno ime. Carigrad, 31. decembra. A A. Turška vlada je izvršila koledarsko reformo in proglasila za novo leto I. januar po Gregorijanskem koledarju. Novo leto im državni praznik. »Resnica z lažjo ko vino z vodo“ Sedanji potopisci, najsi so pisani še s tako obdarjeno bujno domišljijo, komaj morejo svojim bralcem nanizati novih odkritij, kajti preveč že poznamo svet. Starejši — čeprav niso zmeraj govorili resnice — so pač znali tešiti radovednost ljudi. Resnico so mešali z lažjo, kot vino z vodo; kdo bi njihovim pismom sicer verjel, da so res odšli v daljni svet. John de Mandcvillc, angleški plemič, je v 14. stoletju videl do 10 metrov visoke ljudi’, pole" pa pritlikavce, ki so plesali okoli njih. Prebivali so v velikanskih školjkah. V tej pravljični deželi so rasle ovce kar iz melon, ljudje pa so jih uži-vali s sadovi vred. Trdil je, da' Indija sestoji iz otokov sredi reke, ki izvira v raju. Rupsbroock, ki je v 13. stoletju obiskal Srednjo Azijo, je prepovedoval o mestu, ki je bilo obdano s srebrnim zidom, stolpi pa so bili iz čistega zlata. Pavel Lucas je spotoma obiskal zapuščeno mesto Saniaran med Aleppom in lspnhanom. Ko je hotel priti v kraljevo palačo, mu je sto rogatih kač. zastavilo pol. Te golazni bi se pač ne zbal, če bi vedel za brazilsko čarovnijo, ki jo je proti kačam še leta 183(3 priporočal Anglež Gard-ner: Pet listkov z latinskimi napisi »ijulor — A repo — Tenet — Opera — Rotas .. Davity je poročal o meslu zena sveta v I erziji. V 19. stoletju je bilo tamkaj 1,70(3.00(1 hiš, 0400 sol, 1(3.000 kopališč, J5.CU0 mošej in 12.(XX> mlinov. Bržčas ga je omamilo ondotno podnebje. Struyg se je vzpel na goro -Ararat. Spočetka tako je pripovedoval — je bilo mrzlo, nad prvimi oblaki pa je že zobal grozdje, na vrhu pa liani*! Noetovo barko. Dvajset let |>o/.neje — leta 1(390 — je Francoz Tournefort videl tamkaj tigre kot ovco krotke..i Pigaffotu so na oloku Arušeto imeli domačini ušesa do tal. eno jim je služilo za ležišče, drugo za odejo. Megoslen pa jc videl ljudi brez ust, ki so so prcživljuli zgolj z vonjem iz roz . . , Marto Polo jo na otoku Angaman videl pasje-glavce in repnic ljudi. Martini pa želve, ki so v vodi spominjale na otoke, na njih je rastla trava in drevje. Francoz de. PIslo. — 17. stoletje — je trdil, da v siamskih gozdovih živi bitje z ženskim obrazom in dolgimi lasmi ter škorpijonovim repom, ki že s pogledom mori ljudi... Nekateri so videli velikanske zmaje, s krili in več glavami. Celo francoski general Duquesiie na otoku Cejlonu. Plini j piše o ribi, ki govori. Desbnrough doni oy pa o Juvanih, ki ob morju kličejo ribe na kopno, sy ihl. V znamenju 1936 ■ Gasetlu del Po polu- objavlja poslanico znane-pa. )utnrista Murinctlija, članu italijanske akademija, o estetiki vojnega klanja. Navajamo samo nekoliko izmed dolgega. niza kitic z uvodnim pripevom: Vojna ima lastno lepolo :. Ker zedini Moč in Dobroto — Ker povzdigne do vsemogočnosti strojnega. človeka s plinsko masko in ognjemetom — Ker poživi pisano trato a žarečimi orhidejami, strojnic — Ker strne v eno simfonijo strele, vojaško pesem in smrad gnijočih mrličev — Ker dovršeno zgnete s pomočjo lopov in. lorpedovcev varavo o nedosežno lepe pokrajinske stike itd. ' „ i , Ptuj Poboj. V večini slučajev je vino neposredni vzrok tem žalostnim dejanjem, mnogokrat pa se ljudje napijejo nalašč,, da potem lažje obračunajo s svojini nasprotnikom. Vesti o pretepih sc glase kakor kakšna vojna poročila, saj moramo samo pretekli teden beležiti dves uirtni žrtvi, šest težko in šest lažje ranjenih. Preteklo soboto so pri takem pretepu ubili posest, sina Martina Žnidariča iz Pc-stikev pri Zavrču. — Orožniki so radi tega uboja zaprli pet oseb, med njimi eno žensko; pravega ubijalca e niso dogali, ker vsak vali krivdo na drugega. takim razmeram bo treba prej ali slej napra- .............. ' Tcba upoštevati, da krivda viti konec. Takrat pa bo I___ ne leži samo pri alkoholu, ampak še bolj pri vzrokih, radi katerih naša kmečka mladina ob vsaki priliki sega po alkoholu. Divji lovci so na veliko zaceli ogrožali divjačino, zlasti pa zajce, ki jih večinoma lovijo z zanj-kami. Ko je še pritiskal mraz in je divjačina iskala hrane v bližini človeških naselij, takrat so polovili zajcev kar na debelo. Zanimivo je, da se s tem poslom ne ukvarja morda siromak iz potrebe, temveč skoraj izključno le premožnejši. Orožništvo' je pridno na delu, da tem škodljivcem onemogoči to brezvestno ubijanje divjačine. Osnovna šola v Vurbcrgu pri Ptuju že poldrugo leto nima svojega moškega šolskega upravi-telja. Upravitelj šole je sedaj učiteljica, ki “pa ne stanuje v šoli. Radi tega je šolsko poslopje, kadar ni pouka, brez vsakega nadzorstva in varstva. To ugodno priliko so že enkrat izkoristili vlomilci, ki so skozi kletno okno vdrli v šolo in upraviteljici nemoteno izropali pisarno in povzročili precejšnjo škodo. — Potrebno bi bilo za 1o, da se v interesu varnosti šole imenuje za šolskega upravitelja učitelj, po možnosti starejši in oženjen, ki bi stanoval v šoli, v kateri jc za upravitelja lepo stanovanjc. Vinska razstava v Ivanjkovcih XI. vinski sejem in razstava se vršita dne 7. januarja 1936 v Ivanjkovcih. Prijavljena so vina z najboljših vrhov in leg 1 j utomersko-or moškega vinarskega okolišu. Prvič prevladujejo letos sortirana vina iu bodo štiri petine vseh razstavljenih vin sortirane. Zastopane so prav vse znamenitejše vrste. Vina so se prav lepo obnesla in so povečini že vsa čista. Razstavni prostor je v sredi vinogradov tik kolodvora, tako da eventualno slabo vreme ne bo nič motilo. Prometne zveze so ugodne, Itazstava je odprta od 8—19 ure. Tri dni umiral radi strupa Maribor, 2. januarja, Na Sejmiškem vrhu je umrl po strašnih bolečinah, ki so ga mučile tri dni, posestnik Avgust Ozmec. Pokojnik si je sam povzročil smrt z mišnico in to radi rodbinskih prepirov. Dne 29. decembra je odšel po hudem sporu v hlev in spil večjo količino mišnice. Imel jc grozne bolečine, kar pa ni povedal, da te prihajajo od sirupa, mi niso mogli pomagali s kakim protisredstvom. Za zastrupljcnje so doznali šele, ko je bilo prepozno. Po treh dneh, to je na Novega leta dan, je v strašnih bolečinah umrl. Dva dni — dve poškodbi Oba dni, od sobote do danes, je imela tudi bolnišnica zelo malo ppravka. Včeraj so pripeljali v bolnišnico ortopedskega pomočnika Janka Pogorevca. ki so ga nekje neznanci napadli ter mu prizadejali poškodbe na obrazu in ramenih. Danes pa so pripeljali v bolnišnico 4-letnega Janezka Čebaška, ki mu je doma spodrsnilo, tako da si je pri paacu zlomil levo nogo. Šport Racing: Moskva 2:1 Reprezentanca Moskve je igrala včeraj v Parizu proti »Ratingu«, tekma sc je končala z rezultatom, 2 : 1 za Razing. Za to srečanje je vladalo veliko zanimanje, kajti ruski nogometaši iu njihova igra je evropskim klubom dokaj neznana. Racing pa je tudi eden najboljših klubov iu tako je bila ta tekma nekako neofi-cijelno merilo Pariza iu Moskve v nogometu. Najboljši mož v sovjetskem fcamu je bil Nikolaj Uljin. ki ga smatrajo obenem tudi za najboljšega nogometaša v Sovjetski Rusiji. Kapitan ruskega moštva je bil Aleksander Starostim Japonski zimski olimpijski tekmovalci. Ne samo v plavanju, kjer igrajo Japonci vodilno vlogo, tudi na ledu hočejo dokazali, da nekaj znajo. Japonci bodo jioslali v Garmisch-Partetikirchen 7 hitrostnih drsalcev, ki so že na potu v Evropo. V Mukdenu, kjer bodo ostali do 3. januarja iu trenirali, se bodo sestali z ostalimi člani, ki bodo tekmovali na zimskih olimpijskih igrah; nato bodo skupno preko Sibirije odpotovali v Evropo. V Berlin pridejo 14. jan. in tu se bodo zopet razdelili. Tekmovalci v hitrostnem, v umetnostnem drsanju in hokey-igra!ci bodo vsak za sebe odšli v različna mesta v Avstriji in Nemčiji. Ni jim dovolj, da [uidejo samo tekmovat v Evropo, ampak si hočejo natančno ogledati športne razmere v večjih mestih. Hitrostni drsalci bodo nastopili 25. in 26. jan. v Oslu in 1. in 2. febr. v Davosu, kjer bodo tekme za svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju. Team za hokcy bo še preje odigral par tekem v Pragi, Budimpešti in na Dunaju. Tekmovalci v umetnem drsanju pa sc gredo preje preizkusit 25. iu 20. jan. v Berlin, kjer se letos vrši evropsko prvenstvo. Japonska prvakinja v umetnem drsanju jc 12-letna Etsuko Inada iz*Osakc, ki bo nastopila tudi 21. in 22. febr, v Parizu, kjer bo evropsko damsko prvenstvo. Upajmo, da Japonci ne bodo na ledu tako presenetili Evropejcev, kot so jih presenetili v J.os Angelesu, kjer so ja|X>nski tekmovalci pobrali skoraj vsa prva mesta v plavanju. Smrtna nesreča na novo leto V hrastnišhem rudniku je strmoglavil mlad rudar 120 m globoko in obležal mrtev Hrastnik, 2. jan. Ni še utihnilo polje Silvestrovega večera, ko je v jutro novega leta udarila kakor strela ir. jasnega neba novica, ila je novoletno jutro okrvavljeno « krvjo mladega rudarja. Na Silvestrov večer je odšel na delo v jamo mlad rudar Viktor Sinod ič, kjer je na tretjem horicontu, v globini 90 iti, potiskal vozičke premoga na dvigalo, ki jih vršje. Ko je zvečer odhajal na delo, ne .jo od vseh domačih poslavljal z. nasmehom na ustih iu jim segal v roke, češ, v lem letu se ne vidimo več. Nekaterim rudarjem, ki jili je srečaval med potjo na delo po koloniji, je govoril: Lani sem na novo leto sukal puškico, lo leto boru pa začel v jami. Svoje delo je srečno opravljal do pol petih novega leta zjutraj. Takrat pa je pozabil zapreti zaporo proli jašku. In ko je pripeljal ponovno voziček premoga proli jašku, da bi ga potisnil na dvigalo, katerega pa še ni bilo spodaj, tedaj se je gibajoči se voziček zagnal proti jašku in |>adel v odprli jašek. Voziček je potegnil za seboj mladega vozača, kateri je z groznim krikom strmoglavil za vozičkom v globino 120 m. Drugi rudarji so slišali samo padec polnega vozička, potem je pa zavladala smrtna iišina. Takoj so se spustili za ponesrečenim prijateljem. Toda našli so ga ležati v globini z razbito glavo, strašno polomljenimi udi, vsega oblitega s krvjo. Nobenega znaka življenja ni bilo več pri njem opaziti, ker se je pri padcu že smrtno poškodoval. Ko je vzhajala zarja novega leta, so s krvjo oblito truplo dvignili iz jame in nesli po zdravniškem pregledu na dom k svojcem. Tako leži v novem letu kot prva žrtev na mrtvaškem odru. Vsi globoko sočuvslvnjejo z nesrečno družino, ker je ludi oče tega mladega ponesrečenega rudarja nesrečno končal pri rudniku. Maribor sedež nove gasilske župe Mariborski gasilci dobili zadoščenje — Odlikovanje zaslužnih gasilcev Maribor, t. januarja. Veselo so bili presenečeni danes zjutraj mariborski gasilci, ko «o zvedeli, da je nadrejena oblast u|ioMevala upravičene predloge mariborske gasilske župe, ki bo obsegala Maribor z najbližjo okolico. Vse gasilske čete iz v poštev prihajajočega področja se izločijo iz župnih uprav Maribor desni in levi breg. S tem se je končno zaključila borba med mariborsko gasilsko četo, ki je znana kot najboljša prostovoljna gasilska edi-nica v vsej državi ter tako moderno oborožena, kakor ni nobeno poklicno gasilsko društvo v naših mestih — ter med vodstvom župe Maribor levi breg, pod katero je mariborska če,ta dosedaj spadala. Čislo iz osebnih razlogov je začela uprava župe mariborsko gasilsko četo ovirati v delovanju s tein, da dvakrat ni potrdila izvolitve četnega vodstva ter je skušala vriniti na krmilo maribor- Veličasten pogreb v Radovljic da Radovljica, 2. januarja. Globoko je razgibala vso Gorenjsko rest. je umrl v Radovljici Vinko Resman, ena nuj-murkantne jšili osebnosti Gorenjske. Zato ni čuda. da so sc včeraj k pogrej)« pokojnika Zgrnile v Radovljico množice, ne samo i/, ožje okolice Radovljice, marveč iz vse Gorenjske in celo iz najoddaljenejših krajev Slovenije. l’o-greb je dokazal, kak ugled in kake vsestranske simpatije je pokojnik užival med prebivalstvom. Tako veličastnega pogreba na Gorenjskem že dolgo ni bilo, v Radovljici pa najbrž še sploh nc. Tudi šuma Ljubljana le redko doživi take pogrebne svečanosti. Udeležbo računajo na pet tisoč oseb, meri katerimi so bili sami pokojnikovi prijatelji, dalje stanovski tovariši in politični somišljeniki; številni pa so bili zlasti oni, ki jim je pokojnik v življenju storil kaj dobrega. Med odličniki smo opazili predvsem bana dravske banovine dr. Marka Natlačena z gospo soprogo. Ban je obenem zastopal tudi ministra za notranje zadeve tir. Antona Korošca. Dalje se je pogreba udeležil šcT apclacije dr. Vladimir Golia z gospo soprogo, prorektor univerze dr. Matija Slavič, predsednik mestne občine ljubljanske dr. juro Adlešič z gospo soprogo, glavni urednik »Slovenca« dr. Ivan Ahčin, vse-učiliška profesorja dr. Lukman in dr. Vurnik ter drugi najvidnejši predstavniki slovenskega javnega življenja. Zastopane so bile po svojih odposlancih vse krajevne oblasti, kakor tudi organizacije JR/ iz vse Gorenjske. V sprevodu je korakala častna četa gasilcev, učiteljstvo pa je vodilo ljudskošolsko mladino. Bila je zbrana celokupna jeseniška Krekova godlja., ki je igrala v sprevodu žalostinke. ° Ob odprtem grobu je spregovoril pokojniku v slovo najprej domači dekan Jakob l’atur, ki je opisal pokojnika kot vzor katoličana, ki je vedno in povsod tudi dejansko uveljavljal svoje katoliško prepričanje. Nato se je poslovil od pokojnika ban dr. Marko Natlačen, ki je govoril o pokojniku kot možu najlepšega značaja. V imenu političnih organizacij je govoril dr. Albin Šinajd, ki je orisal pokojnika kot neustrašenega in marljivega javnega delavca. Vmes je zapel pevski zbor iz Radovljice, ojačen z okoliškimi pevci, nekaj posebno čustveno izvajanih žulostink. Redki so možje, od katerih se narod poslavlja na način, kakor se je včeraj poslovil orl Vinka Resmana. Vinko Resman je tako slo\o zaslužil. Gledališki pomenki Da je ta ali oni sovjetski avtor vreden, da ga spoznamo tudi na odru našega Narodnega gledališča. spričo našega pojmovanja nalog in poslanstva Narodnega gledališča, kot smo ga očrtali v zadnjem pomenku, nc osporavamo. Ako delo pasira oblastveno cenzuro, se nam ni bati nevarnosti nedovoljene propagande in lahko svojo pozornost osredotočimo na kvaliteto dela. Seveda nastane pri odrski realizaciji gre novo vprašanje: odziv in odmev pri gledalstvu. Pri tem sc nevarno zamaje naš lepi princip... Recimo, da se v gledališču ob takih prilikah zbirajo neodgovorni elementi. Vsekakor sn» doživeli ponovno, da je ta ali ona igra izzvala spontano tleskanje, minifestativno vzklikanje na mestih, ki bi jih pri branju vsakdo prezrl in 'jih je tudi cenzor brez pomisleka dopustil. To daje misliti. C® neodgovorni ljudje v mladostnem zanosu ali jx» predhodnem dogovoru spreminjajo to ali ono igro v manifestacijo in demonstracijo, je krivda samo in zgolj na njih, če se proti igri vzbudi nerazpoloženje, če se jameta dvigati sum in nezaupanje in če mora igra naposled — s sporeda. Ta ugotovitev se mi zdi potrebna zaradi jasnosti. Nazori so danes v bojnem stanju. Ce ena stran toleranco izrablja in zlorablja, se kaj rado in nujno primeri, da s teni toleranco kot tako zapravi in onemogoči. Življenjska nuja nasprotne strani namreč zahteva, da nevarnost odstrani, ako ima moč za to. Ta preprosta logika je danes v rabi v Rusiji kkor pri nas. Vse to je treba imeti pred očmi, kadar se človek loti pisanja o igri, kot je Bulgahovljev Moli e r e«. /e to je sporno, ali je Bulgakov s svojim m0- i -"jlmJUAr -A škili gasilcev ljudi, ki o gasilstvu niso imeli |K»j-nia. Omogočen je sedaj zopet še večji razmah mariborskega in okoliškega gasilstva. Novica v dovoljenju za’ ustanovitev nove gasilske župe je močno povzdignila današnjo lepo slavnost, ki se je vršila ob 11 dopoldne v gasilskem domu na Koroški cesti. Pet članov čete je prejelo kot odlikovanje spominske diplome, in sicer .losip (’erny za 25 letnico delovanja, Cerče Ivan za 10 letnico delovanja, Janžek Drago, Kri-vanek iu Giber Josip pa vsak za tisočero vožnjo z reševalnim avtomobilom. Odlikovanja jim je vpričo vsega moštva izročil predsednik čete, bančni ravnatelj Pogačnik. Navzoča sta bila med drugimi pri podelitvi odlikovanj mestni župan dr. Juvan in podžupan Žcbot. Dr. Juvan je odlikovancem in čeli čestital v imenu mestne občine ter pozival gasilce k vztrajnemu delu za blagor bližnjega. lierom« bil vreden, da ga dobimo pri nas in to celo v Narodnem gledališču. Z več strani sem /c pri predstavi slišal spontane oznake dela: To je dramatiziran «Jutrov» roman, Michel Zčvaco na odru!« Dejansko Bulgakov ni čist »sovjetski« avtor, zastopa namreč libcralno-buržuazno pojmovanje snovi, kar izrazito dokazuje voltaircjanski značaj njegovega »Moliera«. Po vsem tem je že vnaprej jasno, da katolik dela ne bo mogel sprejeli. Priznati moram sicer, da se je to in ono črtalo in da je bila režija močno obzirna; marsikateri prizor bi mogel biti izdelan kot izrazit napad na katoliško čustvovanje, pa ga jc režija ali pa so ga igralci sami dosti ugladili. Ostane pa vendar še polno stvari, ki religioznega človeka žalijo: skrajno neokusna in tendenciozno prikazana je s|xjved na odru, nemogoča je očitno kršena spovedna molčečnost nadškofa — in podobne stvari, ki gredo deloma na rovaš dejanskega nepoznania cerkve, v mnogo večji meri pa seveda na rovaš tendence. Delo kot tako je pri vsej strašni, vprav edipov-ski tragiki človeka iMoliera dosledno tendenčno Toda če mora prestati Edip zaradi silnega, veko-vitega in strašnega etosa grškega sveta za svoje krvoskrunstvo, ki ga jc zagrešil nevede, strašno kazen, ni o kakšnem etičnem pojmovanju sicer prav tako nesrečnega Moliera pri Bnlgakovu nc sluha ne duha. Nasprotno. Krivdo zvali Bulgakov kratko in malo na služabnike Cerkve, ki greh preganjajo. Tako nam pokaže Moliera kot zgolj tragični pojav, ga žarko osvetli z vsemi reflektorji svoje dramske tehnike in potisne z vse drugo v temo iu prekletstvo. In »Tartufle«? Zoper »Tartuffa« so se bili takrat vzdignili resnično verni ljudje in svetohlinci. Danes sodi o »Tartulfu« katoliška stran v Franciji tako, da je dejstvo, da v komediji, ki šiba izrodke kakšne čednosti, kaj rada tudi tista čednost kot taka zapade zasmehu, ker se v poteku igre dostikrat dovolj ne ločita čednost sama in nje izrodki. Boj zoper »Tartuffa« danes v tej luči docela razumemo. Ce ga Bulgakov v svoji igri sarkastično karikira, ga je vodila pri tem gola rotiverska tendenca. Da ga j deel navzoče publike pri premijeri tako razumel, je dokazalo značilno odobravanje. Ogorčenost tega dela publike spričo zgodovinsko več ali manj tečnih metod tega boja bi se morda ohladila, če bi nenadoma zamenjal igro in postave na odru in bi namesto močno sumljive kabale postavil, denimo, kakšen urad Ceke in vse, kar zraven spada... Vidimo, da so razne »metode« še vedno v veljavi, pa ne tam, kjer jih danes nekateri z zgražanjem obsojajo. Želeli bi si kmalu kakšno |>olnovredno umetniško delo v našem Narodnem gledališču. Želimo si pa zlasti igro, ki jo bo lahko brez pomisleka in brez žalitev zanjo gledala ludi katoliška publika. To, kar sem že povedal, pa še enkrat pribijem: da se je vršila preinijera te igre na sam sveti dan, je neodpustljiva netaktnost. nk. Žalosten dogodek v Konjicah 23letna hčerka zapustila starega očeta in neznanokam odšla. Slov. Konjice. I. januarji). Dne ’(). decembra se jo zgodil v Tepanju pri Slov. Konjicah nadvse žalosten dogodek, ki je razburil vso okolico. k<» se je namreč /ju- ■ linij omenjenega dne prebudil posestnik hrane Kolar, je našel na mizi pismo, v katerem pravi njegova -J5lctna edina hčerka Gi/eln. tla ji ni mogoče več ostati doma radi domačih razmer, ki so jo prisilile k odhodu. Prav: nadalje, naj skrbi za bolnega sina tako v bodoče, kakor je skrbel doslej. Ilrat je. namreč bolj rahlega zdravju. \ pismu razlaga, da ji ni mogoče opravljati gospodinjskih del in da je breme preveliko za njo samo. Pred štirimi leti ji je umrla mati in je oče živel v skupnem gospodinjstvi! s hčerko. Starega očeta je tu dogodek bridko zadel. Sploh si ne more prav tolmačiti vzroku za to Gizelino dejanje. Najbolj ga pu teži to, ker ne ve, kje je hčerka zdaj in v kaki družbi. Silno je žalosten iu se neprestano joče, ker ni' ve, kaj bo počel sam z bolnim sinom, /a njo ni začel nič poizvedovati, ker upu. da bo hči prišla v pravo smer iu bo tako tudi našla pol za povratek. Ljudje so silno razburjeni, ker ne vedo, kakšno je ozadje vse te čudne zgodbe. Novi tobačni ceniki l prava državnih monoplov je IS. decembra 1935 izdulu nove cenike, ker sedanji iz letu 1951. niso več. točni. I i ceniki se bodo dobili v nakup pri zalogah tobaku po ceni I Din za izvod in bodo vsebovali tudi one vrste, ki bodo v bližnji bodočnosti prišle v promet, na primer cigarete Ibar« po 20 kosov, cigare Klor de Havana in Perla de Kuba po 20 kosov, nadalje na cigure Klor de lluvaun. Perla tfe Kuba, Regalitas, Trubuko, Britaniku in Operus po pet kosov. Hnzcn tega je v nojem ceniku nova \ rstn cigar poti nazivom ( igurilos«-, ki bo veljala bO Din za 100 kosov, pa se i>o prodajalu \ zavojčkih po 3 kosov. Tobačni ekstrakt je prav tako naveden v ceniku, četudi ga založniki in trafikanti ne smejo proda jati, temveč si ga morejo kmetovalci nabuvljati od kmetijskih družb ter ustanov ali v tobačni tovarni. Cigaretni papir je v ceniku samo dveh vrst, in sicer: I. vrste po 60 in 50 lističev, II. v rste po M) in 50 lističev v knjižicah. Dosedanji cigaretni papir /.ob« ni v ceniku in se mora v najkrajšem čusu ruzprodati. Zimska pomoč Mestna občina ljubljanska jc naslovila na vse ljubljanske hišne posestnike in delodajalce oglas, v katerem prosi za prostovoljne prispevke v so-socijalni sklad, ki ga bo uporabila za podeljevanje podpor stradajočim in prezebajočim Ljubljančanom. V oglasu, ki so ga podpisali zastopniki oblasti, cerkve, predstavniki industrijskih, trgovskih in delavskih korporacij ter predstavniki karitativnih organizacij, se naprošajo vsi hišni posestniki, da pobero od vseh svojih stanovanjskih najemnikov, izvzemši onih, ki plačujejo mesečno manj kakor '200 Din stanarine, mesečni prispevek I Din. Enako poziva proglas delodajalce, naj prispevajo za vsakega svojih uslužbencev po 4 Din mesečno. Ta prostovoljni davek sc bo pobiral tri mesece in s tem v zvezi naproša mestni socialni urad prizadele, naj pobero celotni trimesečni prispevek hkratu, ker s tem prihranijo delo sebi kakor tudi mestnemu socijalnemu uradu, kamor naj vse prispevke tudi nakazujejo. Želeti bi bilo, da se vsi hišni posestniki z delodajalci vred radevolje odzovejo lenni proglasu. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA — začetek ob 20 flefcrlek, 2. januarja: Otroci. Red ČcHrlek. Potok, II. Januarja: Zaprto. .Sobola, 4. januarja: Molicrc. A. OPERA — začetek ob 20 Oatrtok, ‘2. januarja: Salome. Iled IV Potek, 3. januarji*: Zaprto. Sobota, -I. januarju: PrcSmetifani orad, Hed V rokah paragrafa Gumb je izdal vlomilca Maribor, 1. januarja. V Silvestrovi noči jc bil izvršen drzen vlom v vilo trgovca Suppanza v Aškerčevi ulici. Vlomilci so vdrli z dvorišča skozi okno v pisarno ter se spravili s takozvano »svinjsko nogo« nad jekleno blagajno. Pred tem orodjem so odrekle tudi močne jeklene stene blagajne, v katero so spretni dolgo-prstniki izvrtali luknjo ter odnesli 3200 Din gotovine. Delali pa so z rokavicami ter ni dakfiloskop na blagajni našel nobenih sumljivih odtisev. Slučaj in pa spretnost detektivov sta pa vlom naglo pojasnila. Pri preiskavi na licu mesta jc našel detektiv pod oknom na dvorišču droben gumb, kakor se nosijo na rokavih suknjičev. Gumb so policisti shranili, nato pa so na kriminalnem oddelku policije premotrili vrste registriranih mariborskih vlomilcev, ki bi pri tein poslu prišli v poštev. Sum je padel na dva pajdaša, ki so ju aretirali. Trdovratno sla oba tajila vsako zvezo z dejanjem. Usoden i» je postal za oba gumb, ker sc je ugotovilo, da manjka enemu osumljencu na rokavu suknjiča prav taisti gumb, ki ga je našel detektiv pod oknom. Vlom je bil obema na ta način dokazan, ter sta romala za zamrežena okna. Suknjo s tremi jurji odnesel Maribor, 1. januarja. Danes zjutraj jc prišel na policijo ves obupan delavec Ferdo Tomšič ter pripovedoval zanimivo zgodbo o svoji suknji in treh jurjih. »Dobrota je sirota«, jc vzdihnil, ko jc pripovedoval, da je sinoči nameraval prebiti vesel Silvestrov večer v kavarni Jadran. Prisedel je k mizi neki njegov znanec, s katerim se je spoznal še v Franciji ter mu pripovedoval,_da se namerava vrnili nazaj v Fran-. cijo, rad bi pa še poprej obiskal v Mariboru nekatere svoje znance. Ker mu jc pa zadnje čase nekam slabo šlo, nima zimske suknje in zato je prosil Tomšiča, naj mu posodi svojo za kratek čas, ker jo bo takoj nazaj prinesel. Tomšič mu je res napravil uslugo, čisto pa je pozabil, da ima v žepu suknje kuverto s tremi jurji, ki si jih je bil prihranil. Šele po prijateljevem odhodu se je spomnil na to. Zaman pa je pričakoval, da bi se prijatelj zopet s suknjo (»vrnil. Cikal jc tako do jutra ter končno spoznal, da bo čakal zaman, lizvedbe. Prav presenečena pa je bila, ko jc dobila iz Prevalj sporočilo, da imajo tam pogrešanega moža — v zaporu, in sicer zaradi poskušenega v loma. Na božično noč je bil prijet v guštanjskem župnišču neznan vlomilec, o katerem sc jc kasneje izkazalo, da jc bil pogrešanj Lesjak. ' -.-na 12. Sen Silvestrove noči Mož, ki je tri ure krožil okrog kioska prcrl Emono: »Strašno! Zdaj vidim, da sem res zaklenjen.* Silvestrovo državnega uradnika: ■Samo še en štainpcrlček, potem grem pa koj spat!« ‘ Bolnik na ulici: •>.. . Doma sem večerjal zelje, pri Slamiču klobaso, pri Sestici golaž, nekje vampe... ampak, kje sem le pojedel tegale psa...?!« Cerknica Oh meji živimo. Kriza tucii nam ni prizanesla, nasprotno, še bolj jo občutimo kot kje drugje. Živina nima nobene cene. žito moruuio uvažati, lesna trgovina počiva. S sunkcijami so naši obmejni kraji najbolj prizadeti Prosimo merodajne činitelje, da posvetijo teinu perečemu vprašan ju več pozornosti. Grahovski vodovod je liil že večkrat na dnevnem retin pri občinski seji. pa še vedno vlada nejasnost glede računov. Koliko je pruv za prav dolgu, lij Občinarji rudi vedeli, pa se /tli. kakor du bi bilo vse to v meglo /avito. Pričakujemo od občinske uprave, du na prihodnji občinski seji to zadevo že enkrat razčisti. Prav tako tudi Zaeliovo zadevo! Radio Kaj naj poslušamo danes? Ljubljana 10: Slovenščina za Slovence (dr. P. Kolarič). — Belgratl ‘JO: vokalni koncert. — Zagrel) 22.15: plesna glasba. — Barcelona 21.30: gledališki večer. — Rcromiinster 18.30: Švicar kot kulturni pionir v Abesiniji. — Bratislava 19.30: vokalni koncert. — Berlin 20.10: mladi glasbeniki in pesniki. — Brno 21.85: kitare. — Breslau 19: slušna igra. — Dunaj 17.25: ura avstrijskih komponistov; 18.40: popolni sončni mrk dne S. januarja. — Hamburg 14.20: zabavna glasba. — Košiče 19.50: pester program. — Kiinigsherg 20.10: vražji voz — slušna prireditev. — Leipzig l<>: nemška glasba na .Japonskem. — Ivnngenberg 19: koncert godbe na pihala. — Luvrmhntirg 22.30: pester koncertni program. — Moravska Ostrava 17.HU: romance. — Milano 20.150: lirnani — opera. Praga 19.30: violinski koncert. —• Rim 21.40: planinski koncert. — Strasbourg 20.30: pester program. — Stuttgart 11: pestra ura: 22.30: Stare italijanske arije. — Suisse Komande 20: pester koncert. — Varšava 17.20: poljudna glasba; 22.30: salonska glasba. Naša uganka V katerem evropskem mestu je grob našega najstareišega neznanega vojaka? Prvi rešilec bo spet za nagrado dobival »Slovenski dom« en mesec zastonj. Rešitve ivošljile na uredništvo Slovenskega doina-, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 0, III. nadstr. Brez beleča oholi Azije za nevarne in poklicne zločince uvedla posebna kolonija izven države, kakor jo ima za lake ljudi Francija v Uuayani v Južni Ameriki. David Wynn, kralj vagabundov pripoveduje: Prerokbe za 1936 Ulica v Bagdadu že preganjalo kakih dvanajst divjih Arabcev. Švigal sem semtertia po. ozkih, obokanih ulicah, potem sem se skozi ozka vrata zapodil na neko dvorišče, zlezel po nekih stopnicah in udrl v ženske sobe, v harem, v hišno smetišče. Gospuaar je pridrvel za Kakor vsako leto, so se tudi letos oglasili ljudje, preroki, ki napovedujejo dogodke v letu, v katero stopamo. Do sedaj se je že mnogokatera takih napovedi uresničila, pa upajmo, da tudi letošnjih dogodki ne bodo v celoti postavili na glavo. Neki angleški prerok napoveduje za letošnje leto sledeče: V januarju bo umrl visok cerkven dostojanstvenik, a Francijo bo zadela železniška nesreča. V februarju bodo v Angliji poplave, a na enega evropskih diktatorjev bo izvršen atentat. Umrl bo tudi- vladar ene države, na Japonskem pa bodo imeli zopet potres. V marcu bodo v Angliji zopet rudarski štraj-ki, umrl bo slaven učenjak in slavna igralka. V tem mesecu se bo posrečil tudi polet v stratosfero, pa ne več s stratosfernimi baloni kot doslej, temveč s superplanom. Na ta način bodo zračno zvezo med Evropo in Ameriko skrajšali na štiri ure. April obeta prinesti v svet senzacije, kajti v-Ameriki bodo odkrili velike korupcijske afere med vodilnimi ljudmi, a londonski Scotland Yard bo prišel na sled morilcem, ki jih iščejo že dve leti brezuspešno. Dvorom pa obeta jioroko princa ali princezinje. V maju bodo odkrili nov finančni škandal, v juniju pa bo katastrofa velikega potniškega letala. Angliji bo povzročil ta mesec skrbi Irak, kjer se bo politična situacija poslabšala. V juliju bomo brali o velikih kriminalnih dogodkih ter o železniški nesreči na Poljskem. Velika novost bodo žarki, s katerimi se bodo grele zgradbe namesto premoga in drv. V avgustu se bo zgodila velika rudarska nesreča v Walesu na Angleškem, kjer bo umrlo mnogo ljudi tudi zaradi solnčarice. Znanstvo se bo obogatilo z iznajdbo v zvezi z zdravljenjem raka, smrt pa bo pokosila znanega komponista. V novembru bomo brali o odkritju široko-razpredene trgovine z živim blagom ter o potresu v Siciliji, v Srednji Evropi pa bo rudar, nesreča, velika, o kakršnih beremo le poredko. Vidimo, da nam te napovedi ne obetajo preveč nesreč, niti velikih preokretov v političnem življenju. Čudno je, da nam ta prerok ne ve ničesar povedati o izidu italijansko-abesinske vojne ter o vojni, ki se je svet s tem v zvezi boji. 'Kremeljske zvezde »Izvestija« od 15. t. m. poročajo, da so nadomestili vse carske orle na kremeljskih stolpih s peterokrakimi rdečimi zvezdami. Vsaka zvezda nosi sovjetski grb. Prekrižana srp in kladivo sta posajena z uralskimi dragimi kameni. Za vse okraske so porabili 7 tisoč aleksandrtov, akvama- rinov, gorskih kristalov, zlatih topazov in ametistov. Vsak kamen je bil po brušenju vdelan v pozlačeno srebro, dočim je narejeno skupno ogrodje iz brona in proti rji odpornega jekla. Strokovnjaki so točno preizkusili odpornost okraskov. Vze zvezde so bile po vrsti razgrete do 100 stopinj ,potem ohlajene do 60 stopinj pod ničlo, v osmih dneh izpostavljene močnemu vodnemu curka in naposled umetnemu viharju do 15 stopinj jakosti. Naposled so bile nameščene zvezde na stolpu za padala, kjer so opazovalci izvedenci učinkovitost okraskov na solncu. Skrivnostna dolina Iskalci zlata izkoriščajo vsa prometna srecl- stva orl vprežnih psov in oložaj, a dostavlja, da je bojazen neutemeljena, ker je varnost v Ameriki najmanj tako velika, kakor v katerikoli evropski državi. Da podkrepijo to ugotovitev, navajajo dejstvo, da so oblasti v 35 sličnih slučajih z nekaj izjemami polovile in spravile za zapahe vse storilce. Eno dobro pa jc imel Lindberghov beg za Američane. Pojavile so se namreč zahteve, da jo treba vendar enkrat ukreniti kaj odločnega proti gangsterskim bandam in za vodjo tega boja postaviti Lindbergha. Isti urad naj bi se tenie-ljileje zanimal za neštevilne tujce, ki brez dovoljenja bivajo v Ameriki ter poskrbel, da hi so Gol pred bralčevo palačo Nisem mogel izpolniti tega, kar sem se namenil. Zagrešil sem hudo napako s tem, da sem se upal prikazati pred palačo z golimi stegni. Arabci so to smatrali za hudo žalitev, in preden sem se zavedel, me je napadla tolpa zagorelih domačinov s silnim vreščanjem. K sreči je kraljev tajnik slišal hrušč, prišel gledat ter me odvedel s seboj. Zahvalil sem se mu za rešitev in mu potem razložil, da sem tujec, da sem potoval sem za to, da bi poskusil priti do kralja. Zdelo se je, da ga moja drznost zabava in mi je obljubil, da bo poskrbel, da se razgovorim s kraljem. Samo priti morate v dostojni obleki!« je dejal odločno. Potem nisem šel na Margatsko nabrežje ali drugam, marveč sem plaval po črnili Tigrovih vodah, da bi se izognil Arabcem, ki so ribarili po reki in niso bili navajeni obleke, kakršno sem imel jaz n asebi. Treba si je znati pomagati v krizi Lindbergh se jc Ves svet sc zanima za nagibe, ki so dovedli tega slavnega letalca, ki je prvi preletel Atlantski ocean iz Amerike v Evropo, da je zapustil Ame-i i ko. Njegovo ime je ponovno oživelo predlansko i leto, ko so mu banditi odnesli otroka in ga umorili. Ameriško časopisje trdi, da se je Lindbergh odločil na beg v Evropo največ iz bojazni, da bi se mu enaka nesreča ponovno ne pripetila, in nesigurnosti, ki se ga loteva, ker bi se mu banditi utegnili maščevati za smrtno obsodbo, ki jo je sodišče izreklo nad ugrabiteljem njegovega otroka Hauptmannom. Še bolj je zanimivo, da dolže nekateri časopisi kot posrednega krivca znanega časopisnega magnata Hearsta, ki je plačeval svoje reporterje, da so neutrudljivo s svojimi fotografskimi kamerami zasledovali sleherni gib mladega Lindbergha in tako javljali svetu v sliki vse podrobnosti Lindberghove hiše, otrokove sobe, njegove posteljice, obleke in nepregledne vrste drugih malenkosti, ki so jih požirali neizbirčni oboževatelji tega zračnega junaka z največjo slastjo. V zadnjem času pa je v nekem listu Hearstovega koncerna izšel članek v obrambo obsojenega Hauptmanna, ki je dal časopisju konkurenčnih trustov povod, da so se s še večjim srdom obrnili p rol i Hearstu, ker so ugotovili, da je prizadeli članek napisal sam morilec. Nobeno drugo časopisje ni proti temu zločinu zavzelo tako blagohotno, da skoraj odobravajoče stališče kakor prav Hearstovo. Po raz- Samo kak Lawrence, kralj puščave, bi mogel varno in brez skrbi potovati skozi ruski Turkestan in po divji neobljudeni afganski pokrajini, tako, kakor vam bom povedal jaz. Zmeraj sem rad sanjaril o tujih imenih: Perse-polis, Bukhara, Samarkand, Lhasa, Kašgar, Kabul in premišljal o romantičnih zgodbah z divjega Vzhoda. Orientalska bleščava me je opajala leta in leta. Kot navaden mornar sem se vkrcal za Havajske otoke za Južno Ameriko in Avstralijo, samo, da bi se učil potovati brez sredstev. Nekega dne sem se sam kopal v Tigrisu, sredi mesta. Nenadno ini je prišlo na um, da bi plaval okrog kraljeve palače in poskušal videti Njegovo bagdadsko Veličanstvo. Prišel sem pred mala vrata palače v kopalni obleki in ves moker. Potem sem si naredil načrt za potovanje po suhem; zapustil sem svojo ladjo v Le Havre-u, da bi jo v majhnem čolnu mahnil okrog Lvrope v Sredozemsko morje in od tam v Crno morje. Iz Črnega morja sem prišel do Eu-irata. Po večini sem moral potovati pod okriljem noči pri zvezdni luči in pri mesečini, da bi se ognil Arabcem. Tako sem veslaril po reki navzdol. Ko sem dospel dovolj na ug, sem skril čoln v šop dračja, ga vlekel naprej in em peš prevalil nad pet-leset milj puščave po vro-‘ini in med peščenimi vi-arji ter prišel v Bagdad. Med mohamedanci Kmalu potem bi bil v svetem mestu Kerbeli skoro izgubil življenje med manifestacijami za pokojnega Husseina. Ves dan so po ozkih cestah hedile gruče Arabcev, prepevale divje pesmi, udarjale s palicami ob tla in zahtevale maščevanja za Husseinovo smrt. »Hussein! Hussein! Hussein!« so vpili. Nekateri, ki so prišli često v ekstazo, so si z noži zare-zavali v čelo brazgotine, da jim je kri curljala čez divje obraze. Ne vem, kako sem pravzaprav ušel smrti, ko sem fotografiral mohamedanske svete kraje in ženske. Mislil sem, da sem čisto varen pred njihovim fanatizmom, saj sem potoval po angleškem tnanda-tarnem ozemlju. A še preden sem se zavedel, me je U 38 Pustolovščine nemške podmornice v svetovni vojni Že smo pri našem čolnu. Mitro skočimo vanj. Okrog mene mete sneg. Čoln odvežemo od brega. Nenadoma pa se domislim: Vulkan je vendar prepočasen, vrhu tega počiva še na doku in ventile v podu so mu razdrli. Čoln pleše po sivi vodi. »Kdo je videl telefonsko bojo?" zakličem. »Baron Forstner, poveljnik Podmornice 1 . Dvigal se je ravno poleg Podmornice 3» — go-\oril je tudi še s poveljnikom Podmornice 3 ... Ludovik Fischer... poveljnik Podmornice 3» je rekel, da gre v poveljniški stolp s podporočnikom Kolbejem in še z nekim mornarjem .. . da je v zadnji del ladje udrla voda, trideset mož pa je zaprtih v sprednjem delu za torpede, ki ne propu-šča vode... Zdaj je tudi moj sluga prišel do sape. Pripovedoval mi je, da je veliki plavajoči žerjav s potapljači že na potu in bo nadomeščal Vulkan . Vozimo se dalje. Pristanišče je skoraj prazno. Ledeni veter piha preko samotnega morja. Snežinke se ostro zaletavajo v obraz. Iz belosivega obzorja na drugi strani zaliva se pojavi mračni obris plavajočega žerjava. Njegove tri orjaške noge se že razločno vidijo. Pred nami hiti nekaj manjših ladij na kraj nesreče. Prokleto, zakaj vendar ne vozimo hitreje! Prvič se je pripetilo, da se je naša podmornica ponesrečila in praj zdaj mora biti »Vulkan v popravilu! Preneumno! Končno smo na mestu. Na majhni ladjici sedi jioveljnik Podmornice 1 . lideeo telefonsko bojo jo zvezal s svojim aparatom. Še vedno drži telefonsko slušalko v roki. Ko me zagleda, se razživi. Komaj pol minute sem govoril s Fischerjem, mi' zakliče. .-.»Podmornica je gotovo polna vode. Moštvo je zaprto v poveljniškem stolpu in v sprednjem delu. Ne morejo niti k telefonu. Iz umazano-rjave vode moli ozka cev: konica periskopa potopljene podmornice. Tudi kljun podmornice je molel nekoliko iz vode. Podmornica je bila nagnjena. Na tem me slu je zaliv le trideset metrov globok, toda |>olp mikupičenega blata. Ladja se je tako rekoč zajedla v blato. V Kielu smo imenovali plavajočega žerjava 'Dolgega Henrika. . Ta Dolgi Henrik - je bil trenutno naša edina rešitev. Njegov krmar ga je zelo spretno zasidral poleg potopljene podmornice. Moj najboljši potapljač, mojster Jepu, je že sedel v polni potapljaški opremi. (listo mirno sva razpravljala o stvari. Sklenila sva: eden izmed potapljačev naj poskusi povezati podmornico z železno vrvjo, da bi jo laže dvignili. Medtem pa .je že prišla k žerjavu torpedovka, ki je imela posebno močen kompresor. Mojster Jepp naj bi sam privil zračno cev v zasilni zračni ventil na podmornici, ('e bodo dobili potrebno ko-i ličino stisnjenega zraka, bodo rešeni iz najhuj-šega. Mojster Jepp je počasi lezel v vodo s cevjo v roki. Dočim smo mi napeto gledali na dvigajoče se mehurčke, se je zgibala signalna vrvica. Potapljač, hoče na površje. Zasilni ventil je zaprt...! Pozabili so ga odpreti/« javi Jepp. Stojimo, kot da smo izgubili glavo in buljimo v vodo, ne vedoč, kaj ukreniti. Porogljiv veter nam mede sneg v obraz. Toda spodaj imamo še drugega potapljača: onega s kovinsko vrvico. Njemu je bila sreča bolj mila. Posrečilo se mu je napeti vrv okoli podmornice. Zdaj ga bomo lahko dvignili. Žerjav prične svoje delo. Natančno opazujemo ves potek. Se bodo li mogli tovariši rešiti te umazane brozge? Nalahno, čisto počasi se dviga periskop. Zadržujemo sapo, da no bi motili dela. Periskop se prične vrteti, torej so mornarji še pri življenju. Poveljnik v stolpu Podmornice 3. že zdaj vse razločno vidi: nas, žerjava in svojo rešitev. Obrača periskop, v znak, da nas vidi. Živijo, - Dolgi Henrik ! V naglici, kot da bi ga bili priklicali, je začel žerjav delovali. Nenadoma pa se ustavi. 'Kaj je?!i Duri žerjavove kolibe sc odpro iu njegov krmar pomoli glavo skozi nje, rekoč: Ne moreni več naprej, vrvi so preveč napete. Ali ne vidite, kako se žerjav nagiba? V tem hipu I«) šlo vse k vragu! : Brez dvoma je mož imel prav. Človek bi znorel! Podmorničin kljun je že do spodnjega roba torpedove zaklopke, izven vode. Uaron Forstner spleza na kljun. Podajo mu kladivo. Spodaj v sprednjem delu je zaprta večina posadke. Forstner udari s kladivom po ladji. Nobenega odgovora. Toda čuj: trkanje od spodaj! Razumeli so, še so ži vi! Forstner nadaljuje z Morsejevimi znaki. Ali ste spodaj vsi zdravi? Udarci odgovore: ^Skrajni čas! Primanjkuje nam zraka! Železna vrv, ki drži podmornico kvišku, se lahko vsak trenutek odtrga. Če se to res zgodi, bo posadka tridesetih mož utonila. Treba bo nekaj tvegati. Treba bo odpreti torpedovo zaklopko. To pa je mogoče le od spodaj. Oni sami jo morajo odpreti. Seveda, oni bodo odprli zaklopko, voda bo udrla v podmornico in tridesetorica bo utonila. In vendar moramo to tvegati. V tem slanju se morajo zadušiti. Ne sinemo čakati niti minute. Forstner naznani z Morzejevim znakom: >0d-prite torpedovo zaklopko! Zakaj neki ne odgovore? čemu se tako dolgo posvetujejo? Končno le zabrni nalahno udarec kladiva: Odpiramo, r Z nekaj možmi sem skočil v rešilni čoln in zaveslal k torpedovi zaklopki. Počasi se odpre zaklopka. Smrdljiv zrak nam udari nasproti iu to tako močno, da postanemo vsi omoteni. Ne od pritiska, temveč od smradu smo vsi omotični. Trideset mož v tako majhnem prostoru in to pet ur pod vodo — to niso mačje solze! Čemu ne odpro zaklopke na stežaj? Odprtina je komaj za pest široka. Kaj je zopet? jim zakličem. Ne gre naprej, smo |>opolnonia izčrpani.« Morate, lanlje! Vrv se bo vsuk trenutek utrgala. : Ne moremo več! : ■»Z11 božjo voljo, fantje, morate, presneta reč! Že celiti deset miuut vas držimo — sicer boste vsi utonili kot podgane. Počasi, kako počasi se odpira zaklopka. Širi se po milimetrih. Končno je široka tri in štirideset centimetrov. Torpcdova cev je prosta. Osem metrov globoko sega prostor za torpede. Po tej cevi bo treba dvignjti trideset mož. Vržem vrv v nagnjeno cev. Fantje jo zagrabijo. ■Ste pripravljeni?: Pripravljeni!;: zadoni navzgor.. Potegnemo. Prvi mož je zunaj, ves rumen, ornoten, oznojen. Spet vržemo vrv. Zopet eden in spet eden in tako po vrsti. Nazadnje obtiči ederi v cevi. Že vidimo njegove črne lase in rumene oči se svetijo v temini. Obraz mu je zelen, da je videti kot kaka pošast. Kaj se je zgodilo? Pogledam v cev in spoznani bledi obraz. Mož, ki tiči brez moči v cevi, je vrli inženjer podmornice. Ime mu je Iven. K sreči smo našli v rešilnem čolnu drog, katerega sem porinil v cev in mu ga primaknil k rami. Še globlje sem ga porinil. Vrv jc opletala po cevi. rSi pripravljen?« Nobenega odgovora. Še nisi pripravljen?« Še vedno molk. Pa ne, da bi tišina spodaj pomenila že grob? Prostovoljci, sem! Nekdo mora noter k Mladi podčastnik poleg mene se zamisli. /Jaz grem, gospod poročnik!« Že leze doli. Vrv spuščamo za njim. i Položile uiu vrv okrog pasu in naredite vozel pri prsih! mu zakličem. Tudi to je trajalo neznosno dolgo. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/1 TI. Tclefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košieek.