Primorski dnevnik PETEK, 19. FEBRUARJA 2016 št. 41 (21.581) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , Pregovori in rekla - resnica šepet ulice Montecchi dežela - Na 3. strani Slovenščina: SSk zahteva nov razpis Zaposlovanje bolničarjev trst - Na 5. strani Tri stranke za primarne volitve Volivci bodo glasovali za program koalicije gorica - Na 12. strani Študentska menza na več lokacijah? Iščejo rešitev za univerzitetne študente begunska kriza - Komisija EU: Kvote so v nasprotju z evropskim pravnim redom Bruselj graja Avstrijo trst - Novost v glavni bolnišnici Dragocena pridobitev in operacija ... iz oči v oči ® tek i L p i- BRUSELJ - Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je včeraj opozoril Avstrijo, da so dnevne in letne kvote za begunce v nasprotju z evropskim in mednarodnim pravnim redom. Avstrija namerava od danes omejiti sprejem prošenj za azil na do 80 prošenj dnevno, čez mejo pa bo dnevno spuščala do 3200 oseb, ki bodo izrazile namero, da zaprosijo za azil v kateri od sosednjih držav. Avstrija ima pravno dolžnost sprejeti vsako prošnjo za azil, ki je vložena na njenem ozemlju ali na njeni meji, opozarja komisar. Avstrijski kancler Werner Faymann pa je zavrnil kritike EU in pravi, da Avstrija ne more sprejemati prosilce za azil za vso Evropo. Vodje policij Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije so včeraj v Zagrebu podpisali izjavo o skupnem načinu profiliranja, registracije in prevoza beguncev od makedonsko-grške meje do ciljnih držav Avstrije ali Nemčije. Na 2. strani Komisar EU Dimitris Avramopulos ansa gorica-nova gorica - Expomego Čezmejni sejem je že pred vrati t A. / 11 milharčič »Kje je Zahod in kje se začne Vzhod?« KROMBERK - »Kje je sploh Zahod in posledično, kje se za nas začne Vzhod?« S tem retoričnim vprašanjem je časnikar Ervin Hladnik Milharčič začel svoje predavanje, ki ga je na kromber-škem gradu priredil Goriški muzej. Milharčič je leta 2009 izdal 300 strani debelo knjigo Pot na Orient, torkovemu večeru pa je dal naslov Pot Orienta do nas. Po prihodu množic prebežnikov v zadnjem poldrugem letu je naslov povsem upravičen. Na 14. strani Polemika o Torrentiju, Slovencih in Furlanih Na 3. strani Finančni posrednik kradel denar strankam Na 5. strani V Miljah razstava Aleksandra Pece Na 10. strani Juventinina tribuna poleti pod streho Na 12. strani Vesna v nedeljo Na 18. strani papež frančišek - »Kdor gradi zidove, ni dober kristjan« Papež okrcal Trumpa Bergoglio se ne bo vmešaval v italijanski zakon o istospolnih zvezah - Proti ziki tudi s kontracepcijo CIUDAD JUAREZ - Papež Frančišek je med povratnim poletom iz Mehike ostro okrcal predsedniškega kandidata v ZDA Donalda Trumpa in tudi evropske vlade, ki postavljajo zidove proti beguncem. »Kdor namesto mostov gradi zidove, ni dober kristjan,« je dejal. Frančišek je tudi odklonil vmešavanje v razpravo o istospolnih civilnih zvezah v Italiji. »Papež se ne vmešava v italijansko politiko,« je dejal, glede širjenja okužbe zika v Latinski Ameriki in možnosti preventivnega ukrepanja zoper nevarnost hudi posledic za novorojenčke tudi s pomočjo kontracepcije. »Preprečiti nosečnost ni absolutno zlo,« je dejal. Na 2. strani dolina - Direktor Siota v občinskem svetu Smrad po nafti se lahko samo omili 9771124666007 2 Sobota, 20. februarja 2016 AKTUALNO / begunska kriza - Pismo komisarja EU za migracije Dimitrisa Avramopulosa avstrijski vladi Kvote za begunce v nasprotju z mednarodnim pravom Avstrijski kancler Werner Faymann kljub kritikam vztraja pri napovedanih ukrepih BRUSELJ - Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je včeraj v pismu avstrijski notranji ministrici Johanni Mikl-Leitner opozoril, da so načrtovane avstrijske dnevne in letne kvote za begunce v nasprotju z evropskim in mednarodnim pravnim redom. Avstrija je v sredo sporočila, da bo od danes na meji s Slovenijo omejila sprejem prošenj za azil na do 80 prošenj dnevno, čez mejo pa bo dnevno spuščala do 3200 oseb, ki bodo izrazile namero, da zaprosijo za azil v kateri od sosednjih držav. Kvote za prosilce za azil so po navedbah komisije v nasprotju z obveznostmi Avstrije v okviru Evropske konvencije o človekovih pravicah, Ženevske konvencije in 18. člena Listine EU o temeljnih pravicah. Avstrija ima pravno dolžnost sprejeti vsako prošnjo za azil, ki je vložena na njenem ozemlju ali na njeni meji. Vprašanje, ali bo nato ostala odgovorna za obravnavo določene prošnje, pa bo odločeno v skladu z zakonodajo unije, zlasti dublinsko uredbo. Drugi problem, ki ga izpostavlja komisar, pa je omogočanje tranzita skozi Avstrijo v Nemčijo. Želja po tranzitu skozi članico z namenom prošnje za azil v drugi članici ni sprejemljiv razlog za dovoljenje za vstop. Osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito, morajo zaprositi za azil v prvi varni državi, v katero pridejo. Kritike ukrepanja Avstrije je bilo slišati že v sredo po večerji, na kateri sta predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in šef komisije Jean-Claude Juncker gostila vrh Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije. Izpostavili so »bojazen, da bo enostranski odločitvi Avstrije, ki gre proti vsemu, kar so poskušali doseči s sodelovanjem na Zahodnem Balkanu, v nekaj dneh sledila humanitarna kriza«. Avstrijski kancler Werner Faymann pa je zavrnil kritike EU. Glede opozorila Bruslja, da so avstrijske kvote za begunce v nasprotju z evropskim in mednarodnim pravnim redom, je dejal, da je to vprašanje za pravnike, a politično vztrajajo pri napovedanem. Tudi avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je vztrajala pri odločitvi, da bo Avstrija danes uvedla dnevne kvote za sprejem beguncev. Za Faymanna je nezaslišano, da Avstrija sprejema prosilce za azil za vso Evropo. Kancler je opozoril, da morajo po dublinski uredbi odgovornost za to prevzeti države EU na zunanji meji unije. Avstrija je lani sprejela 90.000 beguncev, letos naj bi jih vsaj še enkrat toliko, je še opozoril in poudaril, da porazdelitev beguncev v smislu, da Avstrija sprejme vse, ni sprejemljiva. Ob prihodu na evropski vrh, kjer bo poleg begunske krize danes v ospredju tudi dogovarjanje z Veliko Britanijo glede ti. brexita, je italijanski premier Matteo Ren-zi poudaril, da je za begunsko krizo potreben skupen evropski dogovor in pravičnejša delitev bremen med vsemi članicami. Dublinski sistem je po njegovi oceni propadel, po drugi strani pa tudi zapiranje meja ne more biti nikakršna rešitev. Dogovor na balkanski poti za prevoz beguncev z vlaki ZAGREB - Vodje policij Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije so včeraj v Zagrebu podpisali izjavo o skupnem načinu profiliranja, registracije in prevoza beguncev od makedonsko-grške meje do ciljnih držav Avstrije ali Nemčije. Slovenija je medtem na mejo s Hrvaško poslala okoli 100 vojakov. Načelnik hrvaške policije Vlado Do-minič je zatrdil, bodo dogovor začeli izvajati takoj. Po obravnavi migrantov in registraciji na makedonsko-grški meji bodo do organiziranega prevoza proti Avstriji in Nemčiji upravičeni le tisti, ki prihajajo iz voj- nih območij. Dominič je pojasnil, da bodo vse države organizirano peljale begunce z vlaki, razen Srbije, ki jih bo vozila z avtobusi. Vsaka država bo lahko izvajala dodaten nadzor med prevozom, da bi se izognili morebitnemu priključevanju dodatnih beguncev. »Naš cilj je, da bi migranti čim lažje šli iz Makedonije proti Avstriji in Nemčiji ter da ne bo vračanja ljudi,« je dodal. Dnevne kvote beguncev bodo odvisne od odločitev Dunaja in Berlina, je dodal. Generalni direktor slovenske policije Marjan Fank je novinarjem pojasnil, da bodo v Dobovi potekali še bolj zaostreni pogoji profiliranja in nadzora za vstop beguncev v Slovenijo. »Države, ki so na tej poti pred nami, razen Grčije, niso vključene v schengenski informacijski sistem, tako da bomo zagotovo vsakega migranta profilirali, preverili resničnost podatkov po vseh evidencah in vse ostalo, da bi v Slovenijo prišli tisti, ki so dejansko potrebni mednarodne zaščite,« je izjavil Fank. (sta, mm) Begunci pred slovensko-avstrijsko mejo pri Šentilju ansa papež frančišek - Na poletu iz Mehike tudi o istospolnih zvezah Papež se ne vmešava Zaušnica Trumpu: »Kdor postavlja zidove, ni kristjan« - Odprti pogledi o kontracepciji CIUDAD JUAREZ - Papež Frančišek je v sredo sklenil petdnevni obisk Mehike z mašo v Ciudad Juarezu na meji s Teksasom. V pridigi je pozval ljudi, naj odprejo srca tistim, ki bežijo pred nasiljem, izkoriščanjem, izsiljevanjem, vojnami in korupcijo. Papeževo sporočilo ljubezni do migran-tov je v popolnem nasprotju s tem, kar se dogaja v republikanski predsedniški kampanji na drugi strani meje, kjer vodi kandidat, ki poziva k izgonu 12 milijonov ljudi in napoveduje gradnjo velikega zidu na meji. Donald Trump je že pred dnevi menil, da papež ne ve, kaj govori in so ga verjetno Mehiča-ni, ki bogatijo na račun Američanov, spravili na svojo stran. Papež Frančišek je na Trumpo- vo kritiko odgovoril med srečanjem z novinarji na letalu med včerajšnjim povratnim poletom iz Mehike. »Kdor namesto mostov gradi zidove, kjerkoli po svetu, ta ni dober kristjan,« je dejal z očitnim namigom na Trumpa in morda še na marsikoga v Evropi, ki se z begunsko krizo sooča s postavljanjem zidov in pregrad na mejah. V pogovoru z novinarji je papež Frančišek odklonil vsako vmešavanje v razpravo o istospolnih civilnih zvezah v Italiji. »Ne vem, kako stojijo stvari v parlamentu; papež se ne vmešava v italijansko politiko,« je Bergoglio odvrnil novinarjem, ki so ga spraševali za mnenje in pripomnil: »Tudi škofom sem jasno povedal, da je papež za vse ljudi in se ne sme spuščati v politiko«. Spomnil je, da so se z vprašanjem ureditve istospolnih zvez pred Italijo že soočile številne druge države in izrazil upanje, da bodo parlamentarci odloča Zanimiv odgovor je papež Frančišek dal tudi glede širjenja okužbe zi-ka v Latinski Ameriki in možnosti preventivnega ukrepanja zoper nevarnost hudi posledic za novorojenčke s pomočjo kontracepcije. Za razliko od splava, ki da je zločin in ne rešitev, je odprl možnosti kontracepcije. »Preprečiti nosečnost ni absolutno zlo,« je dejal in spomnil, da je to možnost svoj čas že dopustil papež Pavel VI. nunam v afriških misijonih, ki so bile izpostavljene nevarnosti posilstva in nezaželene nosečnosti. Obama 21. in 22. marca na obisk na Kubo WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama namerava v kratkem obiskati Kubo. Skupaj s soprogo Michelle Obama se bosta na tem zgodovinskem obisku mudila 21. in 22. marca. Gre za močan znak v otoplitvi odnosov med nekdanjima nasprotnicama v hladni vojni. Oba-mov obisk Kube bo prvi obisk kakega ameriškega predsednika po kubanski revoluciji 1959. Zadnji ameriški predsednik, ki je obiskal Kubo, je bil Calvin Coolidge leta 1928. Državi sta po zbliževanju v odnosih lani znova vzpostavili tudi diplomatske odnose. Ameriški državni sekretar John Kerry je avgusta odpotoval v Havano, kjer je osebno odprl ameriško veleposlaništvo. Obama vidi končanje pet desetletij dolgega hladnega obdobja s Kubo kot svoj največji zunanjepolitični dosežek. Podemos pristal na pogovore s socialisti MADRID - Španska levo usmerjena stranka Podemos je včeraj pristala na pogajanja o oblikovanju koalicijske vlade s socialisti (PSOE). S tem je Podemos prekinil zastoj pri oblikovanju nove vlade po decembrskih parlamentarnih volitvah v Španiji. Zastoj je nastopil, potem ko je vodja Podemosa Pablo Iglesias sporočil, da se ne bo pogajal s PSOE, če bo ta stranka nadaljevala pogovore z liberalnim Ciudadanosom. Vodja PSOE Pedro Sanchez, ki mu je kralj Felipe VI. podelil mandat za sestavo vlade, je ta ultimat zavrnil. Včeraj je Iglesias sporočil, da je pristal na pogovore med pogajalci Po-demosa, PSOE, majhne leve stranke Izquierda Unida ter regionalne povezave iz Valencie po imenu Kompromis. Socialisti so sicer previdni glede vstopanja v koalicijo s Podemo-som, ki odločno zavrača politiko varčevalnih ukrepov. Stranki se tudi razhajata glede neodvisnosti Katalonije; nobena ji ni naklonjena, a Podemos bi regiji za razliko od PSOE dovolil razpis referenduma o tem vprašanju. Španija je v politični slepi ulici že skoraj devet tednov, saj decembrske volitve niso prinesle jasnega zmagovalca. Sanchez se je kot mandatar pogovarjal že z bolj ali manj vsemi strankami, a dogovora doslej ni uspel doseči. egipt - Nova verzija Regenija ubili izprijeni agenti tajnih služb? KAIRO - Italijanskega raziskovalca Giulia Regenija naj bi ugrabili in ubili tajni agenti egiptovskih varnostnih služb, po vsej verjetnosti pripadniki Muslimanske bratovščine, z namenom, da spravijo v zadrego vlado. Tako trdi na svoji spletni strani režimski AlYoum7, sicer isti, ki je sprva objavil razlago policijskega generala Khaled Shalabija, da naj bi Regeni bil žrtev prometne nesreče. Italijanski preiskovalci, ki jim je v Egiptu dejansko onemogočeno delo, nimajo dokazov glede teh trditev, ki bi utegnile biti ponoven poskus prikrivanja resnice o umoru in njegovih pravih storilcih. Podobno se je že zgodilo z vestjo o aretaciji dveh oseb, potem pa se je izkazalo, da je šlo za poskus naprtiti krivdo grešnima kozloma. Vodje italijanskih tajnih služb so včeraj ponovno odločno demantirali egiptovska natolcevanja, da bi Regeni kdaj in kakorkoli sodeloval s tajnimi službami. turčija - Po 28 ubitih vojakih v Ankari včeraj še 6 pri Diyarbakiru Davutoglu obtožil Kurde Atentator naj bi bil iz Sirije - Kurdski borci zavračajo obtožbe: »Ankara išče pretvezo za poseg v Siriji« ANKARA - Turški premier Ahmet Davutoglu je krivdo za sredin napad na vojaški konvoj v Ankari pripisal kurdskim borcem. Potrdil je poročanje medijev, da je bil napadalec 23-letni sirski državljan Salih Ne-car, član sirskih kurdskih milic (YPG). V zvezi z napadom so aretirali 14 ljudi. Kurdski borci v Turčiji in Siriji so medtem odgovornost za napad zanikali. Sredin napad z avtomobilom bombo je bil uperjen proti turški vojski, saj je eksplozija udarila konvoj vojaških vozil blizu parlamenta v Ankari. V njem je umrlo 28 ljudi, 61 jih je bilo ranjenih. Davutoglu trdi, da sta napad pripravili v Turčiji prepovedana Kurdska delavska stranka (PKK) in kurdska milica v Siriji, Ljudske zaščitne enote (YPG). Kurdski uporniki v Turčiji in Siriji so odgovornost za napad zanikali. Poveljnik PKK Cemil Bayik je za tiskovno agencijo Fi-rat povedal le, da ne vedo, kdo je izvedel napad v Ankari, hkrati pa menil, da bi lahko bila odgovor na "pokol v Kurdistanu". Vsakršno odgovornost so zavrnili tudi v političnem krilu YPG in ocenili, da so obtožbe Turčije očitno povezane s poskusi posre- Pri Diyarbakiru je včeraj v atentatu na minibus bilo ubitih še 6 turških vojakov ansa dovanja v Siriji. Turčija že mesece izvaja ofenzivo proti kurdskim upornikom na jugovzhodu Turčije in na severu Iraka, zadnje dni pa bombardira tudi položaje kurdskih milic na severu Sirije. Ankara je nov niz napadov na PKK na severu Iraka izvedla pozno v sredo, pri tem pa naj bi zadela kakih 70 borcev. Po navedbah Davutogluja so bili ubiti visoki pripadniki PKK. Turški varnostni viri so medtem sporočili, da je na jugovzhodu Turčije včeraj prišlo do napada na konvoj turške vojske, v katerem je bilo ubitih najmanj šest ljudi. (sta) / AKTUALNO Petek, 19. februarja 2016 3 zdravstvo - Opozorilo deželnega svetnika Igorja Gabrovca Slovenščina ni tuj jezik, a Dežela tega ne upošteva Kritična ocena nedavnega razpisa o zaposlovanju bolničarjev TRST -Slovenščine ne gre obravnavati kot tuj jezik, ampak kot enega od treh priznanih manjšinskih jezikov v Furlaniji-Julijski krajini. Na to opozarja podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec, ki se nanaša na nedavni deželni razpis za zaposlitev 173 bolničarjev in bolničark. V premisi za razpis je bil sicer omenjen zaščitni zakon za slovensko manjšino, v pravilniku pa je bila slovenščina izenačena s tujimi jeziki. »Nihče ne zahteva, da bi vsi kirurgi obvladali slovenščino, lahko pa upravičeno zahtevamo, da bi vsaj del bolničarjev obvezno razumel in govoril slovenski jezik,« ugotavlja predstavnik Slovenske skupnosti. Bolničarke in bolničarji so namreč v stalnem in neposrednem stiku z ljudmi. Od tod opozorilo, da je treba na območju, na katerem se izvaja zaščitni zakon, zagotoviti osnovne zdravstvene usluge tudi v slovenščini. Mednje nedvomno sodita zdravstvena in bolničarska služba. »V dneh ko beležimo 15-letnico odobritve zaščitnega zakona za slovensko manjšino, ki bi moral Slovencem v Italiji zagotavljati spoštovanje najosnovnejših mednarodno priznanih pravic, ugotavljamo, da se za to moramo vsakič in na novo trmasto boriti, drugače ostanejo obveze le mrtva črka,« ugotavlja Ga-brovec. Oktobra 2014 so bila na njegov predlog v zakon o reformi deželnega zdravstva izrecno vnesena tudi sklicevanja na zaščitni zakon. Zastopnik SSk pravi, da je glede omenjenega Deželni svetnik Igor Gabrovec razpisa za bolničarje večkrat tudi pismeno opozoril deželno odbornico Maria Sandro Telesco, a očitno zaman. Sedaj od nje zahtev, naj deželna uprava čimprej objavi nov razpis za bolničarje s posebnim ozirom na poznanje slovenščine. Podobno zahtevo je podpredsednik deželnega sveta posredoval tudi odborništvu za krajevne uprave in osebje. Gabrovec je odbornika Pao-la Panontina pozval, naj deželna uprava uvede v besedilo vseh bodočih javnih razpisov specifiko o poznanju priznanih manjšinskih jezikov, slovenščine, furlanščine in nemščine. »Tako bo deželna uprava imela na razpolago lestvice, ki bodo veljale tudi na narodno mešanih območjih, ki upravičeno zahtevajo dvojezično osebje,« je zapisal Gabrovec. Bolnišnica na Katinari, kjer praktično ni slovenščine, razen napisov na parkiriščih foto damj@n Istočasno je deželni svetnik odbornika Panontina še opozoril na težave, ki nastajajo na občinskih upravah v zvezi z načrtovanim krčenjem osebja. Občinam, ki so vključene v območje izvajanja zaščitnega zakona, je treba zagotoviti takšna pravila in vsa potrebna sredstva, »da lahko ohranijo dvojezično osebje, brez katerega bi bila neizbežna načeta in bistveno okrnjena raven narodne in jezikovne zaščite.«(st) Koper je za Mercedes idealen za izvoz avtomobilov v Azijo KOPER - V času zastojev na slovenskem železniškem omrežju, zaradi katerih se je Daimler odločil začasno preusmeriti pošiljke avtomobilov, se je Mercedes po navedbah Luke Koper odzval s sporočilom za javnost, v katerem "južno logistično pot" ocenjuje kot prelomno pri razvoju svoje globalne logistične mreže, Koper pa idealen za izvoz avtomobilov v Azijo. Pri nemškem koncernu predstavlja izvoz avtomobilov preko Kopra na Daljni vzhod velik korak naprej pri izboljšanju celotne logistike distribucije vozil, saj krajša transportna pot pomeni večjo prilagodljivost, nižje stroške, pri tem pa niso pozabili omeniti niti okoljskega vidika, saj krajša pot pomeni tudi manj škodljivih izpustov. Koper je po Bremerhavnu in Zee-bruggu šele tretje izvozno pristanišče, ki ga je Mercedes vključili v svoje oskrbovalne verige, ključni pogoj za izbor pa je bila zanesljivost infrastrukture in specifične izkušnje pri pretovoru in skladiščenju tako občutljivega tovora. Večina avtomobilov bo iz Kopra potovala na Kitajsko, v Singapur in v Brunej, pojasnjujejo v Luki. Kot dodajajo, se je nedavna odločitev Daimlerja, da začasno preusmeri pošiljke avtomobilov v nemško pristanišče, nanašala na avtomobile, proizvedene v Kecskemetu na Madžarskem, ki je le eden od obratov, od koder avtomobili potujejo do Kopra. Ostali so v Sindelfingnu in Ra-stattu na jugozahodu Nemčije, medtem ko avtomobili Smart, ki prav tako sodijo pod Mercedesovo okrilje, prihajajo iz francoske tovarne Hambach in iz Novega mesta. Zaradi občutljivosti in velikega pomena tega posla so v Luki Koper od železniških prevoznikov zahtevali zagotovila, da bodo v bodoče omogočili nemoten dovoz tovora v prista- Brglez in Kover kritična do EU glede migrantske krize LJUBLJANA - Begunska in migrantska kriza je ena najhujših kriz, ki je zajela Evropsko unijo, sta se vče strinjala predsednika slovenskega in madžarskega parlamenta, Milan Brglez in Laszlo Kover. Obenem sta menila, da se EU z njo spopada prepočasi in premalo enotno in da mora EU čim prej najti »odločen, učinkovit in med vsemi članicami koordiniran odgovor, saj lahko v nasprotnem primeru ta postane destabiliza-cijski moment,« je dejal Brglez. Kover pa je izpostavil sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko ter dodal, da »smo tako Evropi pokazali, kakšno solidarnost potrebuje EU«. Sogovornika sta se pogovarjala med drugim tudi o položaju narodnih skupnosti v obeh državah. Kover je pojasnil, da obe narodni skupnosti zelo vzorno sodelujeta. Državi povezuje tudi prva svetovna vojna in spomin na soško fronto. Brglez je zato izrazil zadovoljstvo ob pobudi Madžarske za prevod vodnika Po poti miru od Alp do Jadrana v madžarski jezik. Ta pot miru je bila sicer januarja letos vpisana na Unescov poskusni seznam svetovne dediščine in Brglez meni, da je tudi to eden od simboličnih znakov prijateljstva med državama. Kover se je kasneje sestal še z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem, s katerim se je pogovarjal predvsem o migrantski krizi ter krepitvi gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko. Sogovornika sta s strinjala, da je potrebno učinkovito pomagati zlasti Makedoniji ter preprečiti nastanek t. i. alternativnih migrantskih poti čez Zahodni Balkan. Sirec po izgredih na madžarski meji zdaj obtožen terorizma BUDIMPEŠTA - Madžarsko tožilstvo je sirskega migranta obtožilo, da je med lanskimi spopadi s policijo na madžarsko-srbski meji izvedel "teroristično dejanje". Incident se je zgodil 16. septembra lani, ko je več deset migrantov zahtevalo, da jim dovolijo prečkanje mejnega prehoda Roszke. Madžarska je dan pred tem z bodečo žico dokončno zaprla mejo s Srbijo. Nekateri jezni migranti so policiste obmetavali s kamenjem, steklenicami in drugimi predmeti, policisti pa so jih s solzivcem pregnali. Ranjenih je bilo 15 policistov in med 100 in 150 migrantov. Madžarska je lani tudi sprejela sporno zakonodajo, s katero je nezakonito prečkanje meje postalo kaznivo dejanje, za poškodovanje bodeče žice pa je bila zagrožena večletna zaporna kazen. Na osnovi te zakonodaje so aretirali več kot tisoč migrantov, večino od njih pa so izgnali iz države. Te "sreče" pa ni imel 40-letni Sirec, ki ga je tožilstvo obtožilo terorističnega dejanja z namenom nezakonitega prečkanja meje, ker naj grozil varnostnim silam in sodeloval v nasilnih izgredih. Vlada premierja Viktorja Orbana, ki je že dolgo tarča kritik, da spodkopava demokratične norme v državi, sedaj načrtuje sprejetje zakona, ki naj bi prinesel stroge omejitve na internetu in policijske ure. Kritiki svarijo, da bo vlada s tem zakonom dobila orodje za še nadaljnje omejevanje državljanskih svoboščin. dežela - Tržaške primarne volitve se »širijo« v Furlanijo Torrentijev stavek o »furlanskih ter slovenskih frakcijah« sprožil polemiko Odbornik Gianni Torrenti TRST - »Furlanske frakcije, ki jih kot odbornik dobro poznam, so kot slovenske frakcije. Potrebujejo pozornost, temveč nimajo nič skupnega s profilom mesta. Trst mora postati glavno mesto tudi furlanskih frakcij in ne le samega sebe.« To je stavek, ki ga je deželni odbornik Gianni Torrenti izrekel v kontekstu polemične kampanje za primarne volitve v tržaški levi sredini. Odbornik iz vrst Demokratske stranke je takole odgovoril senatorju Francescu Russu, ki je obtožil predsednico Dežele Deboro Ser-racchiani (in z njo vso deželno vlado), da ščiti interese »furlanistov«. Russo ni rabil besede Furlani, pač pa je s »furlani-sti« označil nasprotnike tržaške mestne občine, začenši s Serracchianijevo. Deželnega svetnika Stefana Uk-marja, ki - podobno kot Torrenti - pod- Deželni svetnik Stefano Ukmar pira Roberta Cosolinija, so odborniko-ve besede negativno presenetile. »Če upoštevamo, da sva oba deželna svetnika sestavni del deželne večine, se mi zdi, da bi moral biti odbornik Torrenti pri svojih izjavah v medijih nekoliko bolj previden,« meni Ukmar. Torrenti mora po njegovem pojasniti koga je imel v mislih, ko je omenjal slovenske frakcije. Ukmar sicer upa, da se je odborniku zareklo. Da se odborniku nikakor ni zareklo je prepričan nekdanji predsednik deželne vlade Sergio Cecotti, najbrž eden od »furlanistov«, na katere cilja Torrenti. Cecotti je prepričan, da zadnja dogajanja v zvezi z medobčinskimi zvezami, da ne govorimo o tržaški mestni občini, vodijo v rušenje institucionalnega ravnovesja med Trstom in Bivši predsednik FJK Sergio Cecotti Furlanijo. »Deželna koalicija je povzročila zmedo in nas pahnila v močvirje, iz katerega se ne bo izvlekla,« je prepričan Cecotti. Misli, da bi morala Torrenti in Serracchianijeva odstopiti. Torrentijeva stališča so na družabnih omrežjih doživela takšne in drugačne ocene, različno na dogajanja gledata Piccolo in Messaggero Veneto, ki imata skupnega lastnika (grupa Espresso), glede Trsta in Furlanija pa sta na zelo različnih bregovih. Glede Trsta je Torrenti povedal resnico, saj gre za glavno mesto FJK, čudno pa izpade njegovo stališče o furlanskih in slovenskih frakcijah. Razen, če ga ne, kot rečeno, uvrščamo v volilno kampanjo za primarne volitve, ki bi morala zadevati le Trst, v resnici pa se že »širi« v Furlanijo. (st 1 2 Petek, 19. februarja 2016 APrimorski r dnevnik w w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu dolina - Avdicija novega vodstva naftovoda na seji dolinskega občinskega sveta Siot: smrada ni mogoče preprečiti, kvečjemu omiliti Srečanju z vodstvom podjetja Siot na seji dolinskega občinskega sveta je sledilo veliko ljudi fotodamj@n Direktor Lilli: »Mnogo hiš zgradili po rezervoarjih« Alessio Lolli je postal generalni direktor družbe Tal, ki upravlja naftovod Siot, pred 51 dnevi. Prevzel je mesto Ulrike Andres. Je mlajši od rezervoarjev, zgrajenih pred petdesetimi leti, je povedal med srečanjem v dolinski občinski dvorani. Kakšen je bil vaš prvi vtis ob prevzemu nove zadolžitve? Zelo pozitiven. Družba je visoko profesionalna, ljudje so zavzeti, z izvrstno tehnično in organizacijsko sposobnostjo. Zakaj je prišlo do zamenjave na vrhu družbe? Zamenjave pri upravljanju družb so del življenja posamezne družbe ali podjetja. To je nekaj povsem naravnega. Jaz sem zapustil dve podjetji, ki sem ju doslej upravljal. Kje? Eno v Sloveniji, kjer sem bil zadnjih deset let pooblaščeni upravitelj družbe Eni Slovenija, drugo pa na Madžarskem, kjer sem bil zadnjih šest let istočasno tudi pooblaščeni upravitelj družbe Eni Hungaria. Vedno na naftnem področju, Alessio Lilli fotodamj@n torej? Da, a prej na ravni proizvodov. Katero nalogo so vam zadali? Nalogo vseh pooblaščenih upraviteljev: ustvarjati vrednost. To je bistvo upravljanja: povečati vrednost tega, kar upravljaš. Na srečanju v občinskem svetu ste govorili o vprašanju smradu, ki uhaja iz rezervoarjev vaše družbe. Je ta problem rešljiv? Ta problem je mogoče izboljšati oziroma omiliti uhajanje. Mi delamo na tem. Vložili smo veliko sredstev in dosegli pomembne rezultate na tem področju. Upravljanje naftnih proizvodov pa je res zapleteno. Smrad iz vaših rezervoarjev vsekakor povzroča škodo tamkajšnjim ljudem. Jaz bi bil zelo zelo pozoren pri uporabi besede »škoda.« Katero besedo bi pa uporabili? Neugodnost. Ampak: prej ste govorili o pomenu povečanja vrednosti pri upravljanju. Na Krmenki in v bližnjih vaseh pa vrednost nepremičnin, hiš, zaradi smrada pada. Po tistem, kar mi je uspelo izvedeti, kaki dve tretjini ali celo tri četrtine nepremičnin na tistem območju je bilo zgrajenih po gradnji rezervoarjev. Takrat ni bilo tolikšnega smrada. Promet s surovo nafto pa je že obstajal. Kdor je tam gradil, je dobro vedel, da se ne nahaja v bližini njive s sivko. Mi se bomo vsekakor trudili, da bi tiste neugodnosti čim bolj omilili. Marjan Kemperle V dvorani dolinskega občinskega sveta je bil včeraj spet govor o naftovodu Siot in o smradu, ki še vedno obilno uhaja iz njegovih rezervoarjev in greni življenje tam bi-vajočih. Tokrat je bil gost občinske skupščine novi generalni direktor družbe Tal Alessio Lilli v spremstvu nadzornika posegov Mau-sa Szalaya. Prac slednji je uvodoma nakazal, kaj vse je družba doslej storila, da bi omilila uhajanje smradu. Rezervoarji imajo premično streho, zato so ob rob strehe namestili dvojno tesnilo, da bi maksimalno odstranili ostanke surove nafte z notranjih robov rezervoarjev, ob tem pa so vstavili tudi nov sistem za vodno razprševanje smrdljivih hlapov. Do konca leta je bilo tako opremljenih 8 rezervoarjev, enega bodo opremili do maja, nadaljnja dva do konca leta. Vsak tak sistem stane 100 tisoč evrov, doslej je družba investirala milijon 300 tisoč evrov za »boj« proti uhajanja zaudarjajočih plinov. Uhajanja smrada ne bo mogoče 100-odstotno preprečiti, mi ga bomo skušali maksimalno omiliti, je poudaril Lilli. Zavrnil je predlog o namestitvi trdnih streh nad rezervoarji, ker bi to bila, zaradi nakopičenega zraka v rezervoarju, »prava bomba«. Srečanja v občinski dvorani se je udeležilo mnogo ljudi, saj gre za zadevo, ki se tiče ne le prebivalcev Krmenke in drugih bližnjih vasi in zaselkov, temveč tudi bolj oddaljenih Doline, Boljunca in celo Boršta, kot so v svojih posegih poudarili številni svetniki. Opozorjeno je bilo, da je družba Tal napovedala investicijo v višini kar 25 milijonov evrov za okoljske posege na morskem območju. Večkrat je bil omenjen močan smrad, ki je zavel nad Krmenko in drugimi zaselki 2. januarja letos. Bilo je neznosno, so poudarili številni svetniki. Lilli je pojasnil, kaj se je zgodilo. Krivo je bilo pretakanje surove nafte iz enega rezervoarja z dvojnim tesnilom v drugega, tlak je bil zelo nizek, zato se je smrad »ustavil« nad tamkajšnjim območjem. Ob takih primerih, bi bilo treba pravočasno obvestiti prebivalstvo, je bilo poudarjeno. Ena od udeleženk srečanja, doma s Krmenke, pa je pristavila: »In nas bi lahko poslali v terme ...« (mk) dolina Okolje: Potocco (DS) predsednik fotodamj@n Dolinski občinski svet ima novo občinsko komisijo za okolje, ta pa ima tudi novega predsednika. Oziroma: šest članov nove komisije je sestavljalo že prejšnjo komisijo, le predsednik je nov, občinski svetnik Demokratske stranke Roberto Potocco. Z dolinsko občinsko komisijo za okolje se je zapletlo pretekli mesec. Šest članov je - kot na tekočem traku - odstopilo, da je ostala na svojem mestu le predsednica, svetnica Demokratske stranke Rossana Petti-rosso. Zanimivo je, da so odstopili preostali trije člani levosre-dinske večine - Emilio Coretti (Demokratska stranka), Marina Trenta (Združena levica) in Davide Stolli (Slovenska skupnost) - in vsi trije člani desnosredin-ske opozicije - Roberto Drozina (Občanska lista Teritorij okolje), Boris Gombač (Lista Gombač) in Roberto Massi (Forza San Dorligo). Občinskemu svetu ni preostalo drugega, kot izvolitev novih članov. Pred volitvami je na občinski seji dovčerajšnja predsednica Pettirosso v dolgem posegu povedala svoje in kar malce razburkala vzdušje v dvorani, ob čemer ji je odbornik za okolje Franco Crevatin odgovoril. Na volitvah je bila izvoljena šesterica odstopajočih (Co-retti, Trenta, Stolli, Drozina in Gombač po dva glasova, Massi po enega), katerim se je pridružil Potocco (trije glasovi). Prav Potocco je bil nato soglasno (s 14 glasovi) izvoljen za predsednika nove občinske komisije za okolje. (mk) dolina - Prizivna sodba Odpadki: družba Siot »izsilila« manjši davek Tako je odločilo drugostopenjsko sodišče Na območju kakih 250 metrov bo omogočeno zgolj športno plezanje - Odredba potem, ko je dežela odobrila pravilnik rezervata devin - Odredba devinsko-nabrežinskega župana Plezanje po Devinskih stenah Med včerajšnjim srečanjem z vodstvom podjetja Siot na seji dolinskega občinskega sveta je novi generalni direktor Alessio Lilli kot dokaz prijateljskega odnosa povabil svetnike na ogled objektov in delovanja naftovoda. Čim je zapustil občinsko dvorano, pa je župan Sandy Klun sporočil novico, ki je kot hladna prha oškropila prisotne. Deželna davčna komisija je januarja dejansko sprejela priziv družbe Siot proti sodbi pokrajinske davčne komisije iz leta 2014, ki je obsodila Siot na plačilo okrog milijona evrov zaradi neplačanih davkov na odvoz odpadkov. Drugostopenjsko sodišče pa je smatralo, da se ne obdavčijo površine, ki so navedene kot »splošne odprte površine« in »vodoravni in nagnjeni nasipi«, ter je ohranilo le davek na »odprte površine namenjene skladiščem«. S tem se je drastično zmanjšala obdavčljiva površina: od 762 tisoč kvadratnih metrov na vsega 15 tisoč kvadratnih metrov (več kot 50-krat manj ...). Občinska uprava ima 60 dni časa za pritožbo na ka-sacijsko sodišče. (mk) Na območju Devinskih sten v bližini Devin-skega gradu bo dovoljeno športno plezanje. Tako je predvideno v odloku, devinsko-nabrežinskega župana Vladimirja Kukanje. Ukrep je sprejel potem, ko je deželna uprava odobrila pravilnik naravnega rezervata Devinskih sten. Kukanja je moral najprej preklicati župansko odredbo iz marca 2000, s katero je takratni župan Marino Vocci »zaradi javne varnosti in zaščite prepovedal dostop na obalni pas med pešpotjo Rilke in morjem, od Sesljana do Devina.« V pravilniku naravnega rezervata Devinskih sten je namreč stopila v veljavo nova prepoved dostopa na to območje. Nato je Kukanja izdal nov odlok, ki dovoljuje športno plezanje na kakih 250 metrov dolgem območju Devinskih sten, to je tam, kjer so že nameščeni klini, medtem ko je »urejanje novih plezalnih smeri in zavarovalnih plezalnih poti prepovedano.« Če bo pa plezalna dejavnost »motila tamkajšnjo favno ali škodovala rastlinstvu,« bo Kukanja lahko uredbo preklical. (mk) Območje Devinskih sten, na katerem bo možno športno plezanje / TRŽAŠKA Petek, 19. februarja 2016 5 trst - Kandidata bodo izbirali vsi, ki soglašajo s programom koalicije Primarne volitve sklicujejo Demokratska stranka, SEL in Trieste cambia Primarne volitve za izbiro levo-sredinskega županskega kandidata sklicujejo Demokratska stranka, stranka Svobode, ekologije in svobode ter lista Trieste Cambia con Cosolini. Za kandidata bodo lahko glasovali vsi volivci in volivke, ki se prepoznavajo v programu levosredinske koalicije, izbirali pa bodo med zdajšnjim županom Roberto Co-solinijem in senatorjem Francescom Russom. To je izid sestanka levosredinske koalicije, ki je sinoči zasedala do poznega. Srečanja so se udeležili predstavniki vseh strank, ki sodelujejo v levo-sredinski koaliciji, se pravi poleg navedenih tudi Občanov za Trst in stranke Slovenske skupnosti. Gibanje Občani za Trst in stranka SSk nista med sklicatelji primarnih volitev, sta pa aktivna člana koalicije in podpisnika volilnega programa, za katerega bodo lahko glasovali občani. Zdaj je torej čas za primarne volitve, ki bodo zadevale program vse le-vosredinske koalicije. Primarne, ki naj bi jih sprva sklicala Demokratska stranka, je torej uradno sklicala koalicija. Razlika ni od muh, kajti primarne volitve v eni stranki imajo formalno en pomen, primarne v koaliciji pa drugega. Člani koalicije, ki so sklicali primarne volitve, bodo morali sedaj še izpiliti pravilnik volitev, ki je sicer v glavnem že pripravljen. Pravilnik bodo morali sprejeti v SEL, DS in Trieste Cambia. Demokratska stranka bo to storila na skupščini, ki bo jutri dopoldne v gledališču dei Fabbri. (ag) Občinska palača vabi V nedeljo bo svoja vrata na stežaj odprla Mestna hiša. Predvideni so trije vodeni ogledi občinske palače, namen pobude pa je približati javno ustanovo širši javnosti. Obiskovalce, ki jih bodo razdelili v tri skupine po največ 50 oseb, bo po hodnikih palače vodil prof. Giulio Mellinato, ki bo predstavil tudi občinski arhiv. V njem so shranjeni dokumenti, izdani od leta 1776 do danes. Vodeni ogledi bodo: od 9.30 do 10.30, od 10.30 do 11.30 in od 11.30 do 12.30, za obisk pa je potrebna rezervacija na spletni strani www.eventbrite.it ali v uradi v Ul. della Procureria 2/a (od 9. do 12.30). Dobrodelna akcija Center za solidarnost Claudio Cramer, kjer domuje skupnost sv. Egidi-ja, ki vsak dan nudi pomoč ljudem v stiski, bo po zaslugi donacije družbe AcegaApsAmga, podjetja Trieste Trasporti in agencije Esatto začel dela na strehi, ki jo je zob časa močno poškodoval. Omenjena podjetja so se odzvala vabilu župana Roberta Co-solinija, ki je decembra lani apeliral na podjetja in dobre ljudi, naj prispevajo denar za popravilo strehe. V kratkem so zbrali 16 tisoč evrov. Tržnica v Barkovljah Na spletni strani Občine Trst www.retecivica.trieste.it je objavljen razpis za dodelitev šestih dovoljenj za izvajanje potujoče trgovske dejavnosti na Obali Benedetto Croce v Bar-kovljah. Prijave je treba oddati do 25. marca do 12. ure. Informacije so na voljo na telefonski številki 0406758487 od ponedeljka do petka med 9. uro in 13.30. Roberto Decarli Decarli »zaprepaden« nad Russom Primarne volitve, ki jih je zahteval senator Demokratske stranke Francesco Russo, so razburile duhove tudi v levosre-dinskih listah in gibanjih v tržaškem občinskem svetu. Med temi je vodja svetniške skupine Trieste Cambia con Cosolini Roberto Decarli, ki že mnogo let sodeluje v občinskem svetu in od nekdaj podpira zdajšnjega župana. Dogajanje glede levo-sredinske kandidature ga je presenetilo, zaradi Russove poteze pa je bil naravnost zaprepaden. Mestna občina je bila namreč le pretveza, je v krajšem pogovoru povedal včeraj Decarli, kajti Russo je očitno že jeseni računal na kandidaturo na primarnih volitvah. Zakaj je šele zdaj prišel na dan, ni jasno. Dejstvo je, da je levosredinska koalicija pred kratkim že predstavila svojega županskega kandidata, tj. zdajšnjega župana Roberta Co-solinija. Levosredinska koalicija je torej z izjemo Zveze levice potrdila zaupanje županu in delu, ki ga je opravil med mandatom, je poudaril Decarli. Ta je sicer vodja liste, ki nosi županovo ime in je torej naravno, da ga podpira. A podprl bi ga v vsakem primeru, je razložil. Če koalicija formalno predstavi svojega županskega kandidata, je namreč normalno, da ga bodo vsi člani podprli, ugotavlja Decarli, ki si ne more razlagati Russove poteze. Njegova odločitev ga je namreč popolnoma iznenadila, še zlasti zaradi načina, s katerim je Russo nastopil. Skratka, Decarli je prepričan, da je bila mestna občina le maska, za katero se je skrival resnični namen, se pravi primarne volitve. Decarlija pa je še najbolj razburilo dejstvo, da je Russo oškodoval Co-solinija in postavil v dvom delo in rezultate, ki jih je župan dosegel v svojem mandatu kljub hudi gospodarski krizi. Poleg tega je oškodoval Demokratsko stranko in sploh vse levo sredino, ki je uradno že podprla Cosolinija. (ag) škedenj - Pristaniški odbor Tridesetletna koncesija za škedenjsko železarno Skupina Arvedi bo lahko prek družbe Siderurgica Triestina načrtovala in razvijala pristaniške dejavnosti na območju škedenjske železarne. Pristaniški odbor je namreč včeraj soglasno sprejel sklep, s katerim je Pristaniška oblast izdala družbi ST 30-letno koncesijo za uporabo območja na morju, ki je veliko 325.502 kvadratna metra. Na sedežu Pristaniške oblasti je bila včeraj seja pristaniškega odbora, ki je sprejel še nekaj pomembnih sklepov. Poleg 30-letne koncesije je odbor med drugim izglasoval mandat za izrednega komisarja Pristaniške oblasti Zena DAgostina, da ustanovi posebno agencijo za začasno delo v tržaškem pristanišču, kot to veleva zakonodaja. V agenciji v tržaškem pristanišču je že zaposlenih približno 100 delavcev, ki jih po- kličejo po potrebi, in sicer navadno ob prihodu velikih ladij. Sicer je 30-letna koncesija zelo pomembna za skupino Arvedi, saj je uporaba območja na morju eden izmed temeljev poslovnega načrta družbe. Koncesija je vsekakor vezana na strogo upoštevanje predpisov in na spoštovanje okolja, kot je to poudaril tudi D'Agostino. Na zasedanju pristaniškega odbora je bil govor tudi o nedavnih uspešnih misijah Pristaniške oblasti v Iranu. Na tej osnovi bodo priredili tudi celodnevni posvet o odnosih med Italijo in Iranom. Posvet bo v v torek, 24. februarja, od 9. do 18. ure v hotelu Savoia Excelsior na tržaškem nabrežju, sodeloval pa bo tudi iranski podmini-ster za finance. (ag) trst - Birokracija Russo: Miramar potrebuje mestno občino Paola Sabrina Sabia Mestna občina na Tržaškem je odlično sredstvo za ponovni razvoj mi-ramarskega gradu. To je odlična priložnost, da o njegovi usodi odločajo neposredno občani, kajti Miramar bi lahko upravljali z zmanjšano birokracijo in brez obveznih stikov z Rimom. To je povedal včeraj senator Demokratske stranke Francesco Russo, ki zagotavlja, da bo Trst in torej Miramar z mestno občino lažje prišel do finančnih sredstev. Denar bi lahko prispevali zasebniki, kot se je to zgodilo na primer v Rimu, kjer je podjetnik Diego Della Valle ponudil prispevek za restavriranje Koloseja, je dejal Russo. Toda birokracija in spomeniško varstvo postavljata ovire, ki onemogočajo take pobude, je poudaril Russo in zagotovil, da bi z ustanovitvijo mestne občine izginile vse ministrske ovire. trst - Danes v Knulpu Paola Sabia (G5Z) za enotno listo Županska kandidatka tržaškega Gibanja 5 zvezd Paola Sabrina Sabia je včeraj ponovno pozvala »drugega kandidata« Paola Menisa, ki je kandidiral z gibanjem Projekt Trst 5 zvezd, da se obe tržaški skupini povežeta in skupaj izbereta županskega kandidata. Če bo Gibanje 5 zvezd v Trstu enotno, so dobre možnosti, je povedala včeraj Paola Sabia v krajšem pogovoru in glede županske kandidature dodala, da je vse odvisno od Menisa. Če je ta pripravljen na soočanje in sodelovanje, lahko takoj steče skupno delo, drugače bo potrebno počakati na izid glasovanja prek svetovnega spleta, je dejala Paola Sabia. Volitve na internetu bodo v tem primeru najbrž konec februarja. Sabia zagotavlja, da bodo po spletnih volitvah, ki so vsekakor odraz demokracije, ne glede na izid vsi podprli izbranega županskega kandidata oziroma kandidatko. Vendar je nujno pohiteti, poudarja Sabia. V Trstu se podobno kot v Rimu dogaja, da druge koalicije dejansko ponujajo zmago Gibanju 5 zvezd, dovolj je pogledati na zdrahe v Demokratski stranki ali na dogajanje glede Dipiazzove kandidature v desni sredini, je ocenila Paola Sabia in dodala, da je zato pametno izogniti se glasovanju prek spleta. Sicer so kandidati G5Z na Sabijinem volilnem seznamu od nje zahtevali, da se tudi v Trstu podpiše sporazum, ki bo obvezal kandidate, da po morebitni izvolitvi ne zapustijo gibanja, drugače bodo morali plačati 150 tisoč evrov iz lastnega žepa. O tem bo govor med drugim danes v baru Knulp, kjer bo ob 18.30 javna skupščina. Srečanja se bodo poleg Paole Sabia udeležili tudi drugi kandidati tržaškega G5Z za izvolitev v tržaški občinski svet. (ag) trst - Finančni posrednik Praznil račune svojih strank Finančni posrednik je za svoje starejše in predvsem dokaj premožne stranke opravljal osnovne spletne finančne operacije, upravljal je njihove bančne račune prek spletnih storitev oziroma »home bankinga«. Nekatere stranke je sam z vztrajnim prigovarjanjem prepričal, da so mu zaupali svoje bančne kode in druge skrivnosti. Zatem pa si je 57-letni P.M. po navedbah tržaške finančne straže enostavno prilaščal njihov denar. Štirim strankam naj bi v sedmih letih skupno odvzel približno 250.000 evrov. Goljufija je bila po oceni preiskovalcev finančne straže preprosta in učinkovita ter vsaj na prvi pogled brez večjega tveganja. Finančni posrednik je prosto razpolagal z gesli in PIN kodami svojih nič hudega slutečih strank. Šlo je za starejše premožne ljudi, ki nimajo večjih izkušenj s spletnimi storitvami. P.M. je brez njihovega dovoljenja večkrat nakazal denar iz njihovih računov na svoje, pri čemer je navedel izmišljen namen in lažnega prejemnika. Svojim žrtvam pa je medtem zagotavljal, da so njihovi prihranki na varnem ter da so investicije dobičkonosne; kljub temu, da so bili bančni računi že skoraj izpraznjeni. Njegova nezakonita dejavnost je po informacijah preiskovalcev trajala od leta 2007 do 2014. Preiskavo finančne straže je usklajevalo državno tožilstvo v Trstu. S pomočjo opeharjenih strank so preiskovalci razkrili nečedne posle in ugotovili, kaj se je zgodilo. 57-letnega finančnega posrednika so kazensko ovadili zaradi suma tatvine v oteževalnih okoliščinah, ker je stranke ogoljufal. Finančna straža spominja občane, da morajo finančni posredniki izpolniti obrazec (MiFID) o investicijskem tveganju, pri čemer mora stranka povedati, kolikšne izkušnje ima na tem področju. Ne smemo zaupati ljudem, ki obljubljajo mastne dobičke brez tveganja. Posrednik ne sme prejemati denarja v gotovini, temveč samo čeke z navedenim imenom prejemnika oz. banke; če stranki predlaga, naj mu izroči ček brez navedenega prejemnika, posrednik krši predpise. Stranke naj vedno pozorno preverijo vsako bančno operacijo, opravljeno na spletu, drugim osebam pa naj ne zaupajo svojih gesel in PIN kode. Ob vsakršnem dvomu pa naj pokličejo na telefonsko številko 117, na katero odgovarja finančna straža. (af) 6 Petek, 19. februarja 2016 TRŽAŠKA / trst - Okrogla miza na sedežu SEP Meje med vzhodom in zahodom Evrope Praznovanje v Berlinu ob rušenju zidu Na sedežu Srednjeevropske pobude (SEP) v Ulici Genova 9 bo danes od 15. ure okrogla miza, na kateri se bodo gostje poglabljali v vprašanje meje med vzhodom in zahodom, ki sta jo na evropski ravni zaznamovali železna zavesa in pa nove migrantske poti po Balkanu. Temo so narekovale obletnice konca druge svetovne vojne (1945), Osim-skega sporazuma (1975) in združitve Nemčije (1990). Za govorniško mizo bodo tokrat sedeli italijanski in mednarodni gostje, ki bodo s pomočjo arhivskih posnetkov obnovili dogodke, ki segajo od 20. stoletja vse do današnjih dni. Srečanje bo uvedel zgodovinar Raoul Pupo (Univerza v Trstu), nakar bodo sledili nastopi zgodovinarja Kristjana Kneza (predsednik Društva za zgodovinske in geografske študije iz Pirana in italijanskega centra Carlo Combi iz Kopra), no- Včeraj danes Danes, PETEK, 19. februarja 2016 JULIJAN Sonce vzide ob 7.01 in zatone ob 17.36 - Dolžina dneva 10.35 - Luna vzide ob 14.33 in zatone ob 5.24. Jutri, SOBOTA, 20. februarja 2016 LEON VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,9 stopinje C, zračni tlak 1012,7 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 7 km na uro vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,1 stopinje C. AGRITURIZEM ŠTOLFA Salež 46, je odprt vsak dan do 21. februarja. Tel. 040-229439. [TD Osmice M Izleti KRU.T vabi na velikonočni izlet v Parmo - mesto kulture in enogastro-nomske tradicije in njeno okolico, posejano s starodavnimi utrdbami in čudovito ohranjenimi gradovi, od 26. do 28. marca. Program v Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it, prijave do 26. februarja. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu, v sodelovanju s Kru.tom, Čestitke Že 50 LET v kraški vasici živita in ker anonimat želita, naj vama prispe kup želja, od kogarkoli vaju rad ima; od presrečnih in hvaležnih hčera pa ljubeče voščilo iz srca! Ob 110-letnici delovanja voščimo vsem upraviteljem gostilne KRIŽ-MANše veliko uspehov, vsi na OVA. Fakina in na OŠ A. Gradnika na Colu. [I] Lekarne arhiv vinarja Mattea Tacconija, odgovorne za Tržaški filmski festival Nicolette Romeo in zgodovinarja oz. kulturnega delavca Leonarda Barattina. Ob tej priložnosti bodo postavili razstavo na pročelju sedeža Srednjeevropske pobude (tako v Ul. Genova kot v Ul. Cassa di risper-mio). Gre za fotografije iz knjige Verde cortina. Da Lubecca a Trieste sui confini della guerra fredda, ki sta jo uredila Matteo Tacconi in fotograf Ignacio Maria Coccia. Gre za »potovanje« po liniji, ki je še do leta 1989 delila Evropo na dva dela. Danes je to »zelena zavesa«, saj jo zaznamujejo parki, naravni rezervati in zaščitena območja. Okrogla miza predstavlja zaključek projekta Varcare la frontie-ra, ki si ga je zamislilo združenje Ci-zerouno s podporo Dežele Furlani-je-Julijske krajine. vabi v soboto, 12. marca, na izlet »V pričakovanju pomladi« z obiskom taborišča v Viscu in ogledom Sejma cvetja in vrtnarstva v Pordenonu. Vpisovanje in info na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8 (II. nad.), tel. št. 040-360072. Turistične kmetije Od ponedeljka, 15., do nedelje, 21. februarja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dellOro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 -040 414304, Opčine - Nanoški trg 3/2 -040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Brunner 14 - 040 764943, Šentjakobski trg 1 - 040 639749, Trg Valmau-ra 11 - 040 812308, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Trg Garibaldi 6 - 040 368647. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. 040-291498. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi 14. Tel. 040-208632. AMBASCIATORI - 16.40, 18.50, 21.00 »Zootropolis«. ARISTON - 17.00 »Remember«; 19.00, 21.00 »The end of the tour«. CINEMA DEI FABBRI - 17.45, 20.00 »1981: Indagine a New York«; 16.00, 22.15 »Mozes - Il pesce e la colomba«. FELLINI - 15.50, 20.30 »L'ultima parola«; 18.00 »Revenant - Redivivo«; 22.30 »Il sentiero della felicità«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.50, 21.15 »Il caso Spotlight«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.15, 21.15 »The hateful eight«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Fuocoammare«. KOPER - PLANET TUŠ - 14.00, 16.00, 17.00 »Alvin in veverički: Velika Al-vintura«; 18.15, 20.30, 21.15, 22.40 OBCINA DOLINA, SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKA KOSOVELA in SKD FRANCE PREŠEREN IZ BOLJUNCA ob priliki Prešernovega 'Dneva vabijo na KONCERTNOVOMEŠKEGA SIMFONIČNEGA ORKESTRA glasbene šole Marjana Kozine danes ob 20. uri v gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu Priložnostno misel bo podal Marko Sosič »Deadpool«; 19.10, 21.00 »Dedek uide z vajeti«; 17.30 »Palme v snegu«; 20.40 »Petdeset odtenkov črne«; 19.00 »Ena žlahtna štorija«; 18.30, 20.50 »Razgibano življenje samskih«; 14.30, 16.20 »Robinson Crusoe«; 13.30, 15.30, 17.20 »Robinson Crusoe 3D«; 14.55, 18.00, 20.10, 22.15 »Zoolander 2«; 13.45, 15.45 »Čas za sneg«; 14.45, 16.30 »Čas za sneg 3D«. NAZIONALE - 16.30, 18.45, 21.00, 22.00 »Deadpool«; 21.20 »50 sbava-ture di nero«; 16.15, 18.10, 20.00, 22.10 »Perfetti sconosciuti«; 16.00, 20.00 »Single ma non troppo«; 17.50, 22.00 »Zoolander n. 2«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »The Danish Girl«; 16.45, 18.30, 20.20 »Onda su onda«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.40, 19.00, 21.20 »Zootropolis«; 18.10, 22.10 »50 sbavature di nero«; 16.45, 19.10, 21.35 »Deadpool«; 16.30, 19.05, 21.40 »Il caso Spotlight«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Perfetti sconosciuti«; 16.00, 20.00 »Single ma non troppo«; 16.40, 21.00 »The hateful eight«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Zoolander n. 2«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.10, 22.15 »Deadpool«; Dvorana 2: 17.00, 19.30 »Zootropolis«; 21.30 »The hateful eight«; Dvorana 3: 17.50, 20.20, 22.15 »Perfetti sconosciuti«; Dvorana 4: 16.45, 20.30 »Onda su on-da«; 18.40 »Zoolander n. 2«; 22.20 »Zootropolis«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.10 »The Danish Girl«. 9 Šolske vesti JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: info in vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2016/17 v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginna-stica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. št. 040-573141 ali urad@di-jaski.it. DIZ J. STEFANA sporoča mehanograf-ski kodi za vpis v prve razrede: TSTF003016 za smeri: Elektronika in elektrotehnika, Kemija, materiali in biotehnologija in Mehanika, meha-tronika in energija ter TSRI003019 za poklicni tečaj grafike - GriD. RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča vsem, ki se mislijo vpisati na našo šolo, da je št. me-hanografske kode TSPM02000T in da je tajništvo na razpolago vsak dan za pomoč pri vpisu preko spleta. Vpisovanje se zaključi 22. februarja. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da 22. februarja zapade rok za vpis na šole vseh vrst in stopenj. Razen za otroške vrtce poteka letos vpis preko spletne strani ministrstva za šolstvo (istruzione.it) VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča, da bo potekalo vpisovanje v otroške vrtce, osnovne šole in državno srednjo šolo I. Grudna do vključno 22. februarja. Vpisovanje v otroške vrtce se bo odvijalo na ravnateljstvu od ponedeljka do petka, od 8. do 10. ure in od 12. do 14. ure. Vpisi za osnovne šo- le in za srednjo šolo I. Grudna bodo letos prvič on-line. Dodatna navodila na www.vesnabrezina.it. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča, da bo psihologinja dr. Jadranka Blasina na razpolago staršem, učnemu in neučnemu osebju za nasvete in pristope k rešitvi mladinskih in šolskih težav v zvezi s problematiko bulizma in splošnih težav doraš-čajoče mladine. Koledar na www.ves-nabrezina.it. Info na tel. 040-200136 (ravnateljstvo v Nabrežini). OBČINA DOLINA sporoča, da potekajo za š.l. 2016/17 vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini - slovenska in italijanska sekcija (Dolina št. 200) in v otroške jasli Colibri (Trst, Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v Občini Dolina), do ponedeljka, 29. februarja. Info in vpisni obrazci na www.sandor-ligo-dolina.it. POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu Srečko Kosovel: sporočamo, da so se začeli vpisi za š.l. 2016/17. Info in vpisi v tajništvu Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8.00 do 16.00. Tel. št. 040-573141, urad@dijaski.it ali www.dijaski.it. prej do novice www.primorski.eu1 Loterija 18. . februarja 2016 Bari 31 33 67 37 74 Cagliari 8 19 2 46 84 Firence 21 53 58 4 45 Genova 45 76 69 73 84 Milan 35 41 67 42 10 Neapelj 2 65 82 49 25 Palermo 90 64 8 35 63 Rim 19 31 35 81 13 Turin 22 56 80 76 68 Benetke 16 12 73 18 51 Nazionale 67 72 73 48 89 Super Enalotto Št. 21 12 26 30 51 57 89 jolly 54 Nagradni sklad 49.910.485,43 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 3 dobitniki s 5 točkami 50.125,47€ 445 dobitnikov s 4 točkami 342,48 € 17.947 dobitnikov s 3 točkami 25,64 € 275.091 dobitnikov z 2 točkama 5,20€ Superstar 53 Brez dobitnika s 5 točkami --€ 3 dobitniki s 4 točkami 34.248,00 € 85 dobitnikov s 3 točkami 2.564,00 € 1.319 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 8.999 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 19.776 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRŽAŠKA Petek, 19. februarja 2016 7 MOŠKI ZBOR FANTJE IZPOD GRMADE pod pokroviteljstvom OBČINE DEVIN-NABREŽINA vabi na predstavitev knjige Mitje Močivnika Plesovi v Devinu, ki jo je izdalo ZTT in RAZSTAVO STARIH RAZGLEDNIC iz zbirk Igorja Tute in Ivana Grudna, na sedežu zborov v Devinu, v soboto, 20. februarja 2016, ob 19. uri v italijanskem jeziku in ob 20. uri v slovenščini, ko bomo obeležili tudi dan slovenske kulture S Poslovni oglasi 0 Mali oglasi MLADA GOSPA z dolgoletno delovno izkušnjo kot čistilka, kuharica in negovalka starejših oseb išče resno zaposlitev. Tel. št.: 377-1845001. PODARIM kraško kamenje za zidove. Tel.: 040-226334. PRODAM anteno za satelitsko predvajanje po dobri ceni. Tel. št. 040814212 (v večernih urah). 13 Obvestila SKD Ivan Grbec, OŠ Ivan Grbec - M.G. Stepančič in Škedenjsko kulturno društvo vabijo na Dan slovenske kulture danes, 19. februarja, ob 18.30 v dvorano SKD Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124. Večer oblikujejo učenci OŠ Ivan Grbec-M.G. Stepančič, gledališki igralec Gregor Geč, ŽPZ Ivan Grbec, vodi Silvana Dobrilla Slavnostna govornica: Tatjana Rojc FOTOVIDEO TRST80 organizira tečaj fotografije za začetnike. Več na www.trst80.com ali info@trst80.com. Prijave na tel. št. 329-4128363. Vabljeni! ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK obvešča, da bo danes, 19. februarja, popoldne v Narodnem domu stekel niz osmih likovnih delavnic za osnovnošolce, ki jih bo vodila ilustra-torka in grafična oblikovalka Dunja Jogan. Info in obvezna predhodna prijava na jogan.dunja@gmail.com ali na tel. št. 040-9896153. SEKCIJA ANPI-VZPI za Naselje Sv. Sergija - Sv. Ano - Kolonkovec vabi člane in prijatelje na 13. kongres, ki bo danes, 19. februarja, ob 18. uri v Ljudskem domu P. Togliattija, Ul. Di Peco 7, pri Sv. Sergiju. SKD SKALA IN SKD ANAKROUSIS vabita na plesne zabave. Prvi večer bo danes, 19. februarja, ob 20. uri v prostorih gospodarske zadruge Skala v Gropadi št. 82, z glasbeno skupino »Piccolo Orchestra«. Info in prijave na tel. št.: 331-1711096 (Egon) ali 3356387134 (Saško). Vabljeni! SEKCIJA VZPI ANPI ZGONIK prireja sekcijski kongres v soboto, 20. februarja, ob 17.00 na sedežu KD Rdeča zvezda, Salež št. 66. Vljudno vabljeni člani in prijatelji. Info: 3483968222 (Miloš.) SEKCIJA VZPI-ANPI Trebče vabi člane, da se udeležijo 13. kongresa, ki bo v soboto, 20. februarja, ob 14. uri v Ljudskem domu v Trebčah. SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne vabi na Praznik včlanjevanja v soboto, 20. februarja, ob 18. uri. Na sporedu mala in velika presenečenja. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo odhod avtobusa za nastop v Gradišču pri Prvačini v soboto, 20. februarja, ob 12.15 s Padrič (postanki v Trebčah, na Opčinah in v Sežani). V torek, 23. februarja, ob 20.45 na sedežu na Pa-dričah redna pevska vaja. AŠD SK BRD INA obvešča, da bo v nedeljo 21. februarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča na krožišču na Opčinah. Prosimo za točnost. Info in prijave na tel. št.: 340-5814566 (Valentina). STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi člane v torek, 23. februarja, ob 18. uri na pokrajinski aktiv na temo »Občinske volitve v Trstu«, na pokrajinskem sedežu SKP v Ul. Tara-bocchia 3. RAVNATELJSTVA VEČSTOPENJSKIH ŠOL na Tržaškem, Humanistični licej A.M. Slomška in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije sklicujejo javno srečanje za organizacijo prireditev na temo »Dediščina okoli nas« v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine 2016. Prikaz načrtovanja aktivnosti bo imela glavna koordina-torka Nataša Gorenc (ZVKDS) s sodelavci. Srečanje bo v prostorih Humanističnega liceja A.M. Slomška v Ul. Caravaggio 4 v Trstu v sredo, 24. februarja, ob 16. uri. SEKCIJA VZPI-ANPI Dolina - Mačko-lje - Prebeneg vabi svoje člane, da se udeležijo sekcijskega kongresa, ki bo v sredo, 24. februarja, v društveni dvorani Valentin Vodnik v Dolini ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju. VZPI - SEKCIJA DEVIN NABREŽINA vabi člane na kongres v sredo, 24. februarja, ob 17. uri v Grudnovo (Kam-narsko) hišo v Nabrežini. ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR vabi na predstavitev srečanj »Starševski krog« v četrtek, 25. februarja, ob 18.30 v prostorih Stadiona 1. Maj v Trstu. Skupinska srečanja so namenjena staršem otrok vseh starosti, ki bi radi s pomočjo strokovnjaka čim učinkoviteje spremljali odraščanje svojega otroka. Srečanja bo vodil psiholog in psihoterapevt Iztok Spetič. SEKCIJA VZPI-ANPI za Gropado, Pa-driče in Bazovico sklicuje sekcijski kongres v petek, 26. februarja, ob 20. uri v mali dvorani doma Skala v Gro-padi. Vabljeni člani in prijatelji. DELAVNICA SOMATSKIH GIBOV -SKD I. Gruden obvešča, da bo v soboto, 27. februarja, od 15. ure dalje potekalo v Nabrežini triurno srečanje z A. Ernstom. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Predhodne prijave na tel. št. 349-6483822. KMEČKA ZVEZA obvešča, da sta v teku deželna razpisa za prispevke: za nakup lesenih sodov (najnižja vrednost 5.000 evrov, za Tržaško pa 3.000 evrov); za obnovo vinogradov (od 15.000 do 22.000 evrov). Prošnje do 29. februarja. Info: uradi Kmečke zveze v Trstu, Gorici in Čedadu. SDGZ spominja cenjene člane, da 29. februarja zapade rok za vplačilo letne pristojbine SIAE za predvajanje glasbe v obratih odprtih javnosti (bari, gostilne, trgovine, idr.). Zneski nespremenjeni glede na l. 2015. Člani imajo pravico do 25% popusta, potrebno pa je pristojnemu uradu priložiti potrdilo o članstvu, ki ga izdaja SDGZ in se ga lahko dvigne v tajništvu v Trstu ali na podružnicah. KD BUBNIČ MAGAJNA sklicuje redni letni občni zbor, ki bo v torek, 1. marca, ob 18. uri v prvem in ob 18.30 v drugem sklicanju, v sejni dvorani ZTT in Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi, 6. Vljudno vabljeni člani in prijatelji društva. SKD I. GRUDEN obvešča, da se bo s 1. marcem pričel tečaj »Vadba somat-skih gibov« pod vodstvom Mateje Šaj-na. Potekal bo enkrat tedensko ob torkih od 17.00 do 18.00 ali od 19.30 do 20.30 ter ob četrtkih od 17.00 do 18.00. Za info in predvpis na tel. št. 349-6483822. PILATES - Vaditeljica Sandra in članice Skupine 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporočajo, da se vadba vrši dvakrat tedensko v telovadnici NSŠ v Dolini: ob torkih od 19.30 do 20.30 ter ob petkih od 19.00 do 20.00. KRU.T obvešča, da v četrtek, 10. marca, prične spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Info in vpis na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za subvencijo za gorivo za stanovanjsko gretje na goratih področjih, med katera spada območje občine Repenta-bor, za leto 2012. Vlogo lahko predložijo stalni prebivalci občine Repen-tabor, katerih skupni dohodek za leto 2012 (prijava dohodkov iz leta 2013) ne presega 28.000 evrov. Rok za predstavitev vloge zapade 15. marca. Info na www.provincia.trieste.it, Agri-coltura, Flora e fauna / Sostegni alle zone Montane/Riscaldamento domestico. ZSKD prireja tečaj za mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin ter učitelje z dramatičarko Kim Komlja-nec, 3.-4. in 10.-11. septembra, 10.0017.00. Prijava do 31. marca. Info na www.zskd.eu, info@zskd.eu ali 040635626. Prireditve ALEKSANDER PECA - Vloga podob. Razstavo v miljskem muzeju Cara prirejajo Občina Milje, DSMO K. Ferlu-ga in društvo Juliet. Otvoritev bo danes, 19. februarja, ob 18.15. Razstava bo na ogled do 13. marca med 17.00 in 19.00 od torka do nedelje, med vikendi pa tudi med 10.00 in 12.00. OBČINA DOLINA, SKD France Prešeren iz Boljunca in Slovenski dijaški dom Srečka Kosovela vabijo ob priliki Prešernovega dne na koncert novomeškega simfoničnega orkestra glasbene šole Marjana Kozine, ki bo danes, 19. februarja, ob 20. uri v občinskem gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu. SKD I. GRBEC, OŠ I. Grbec - M.G. Ste-pančič in Škedenjsko kulturno društvo vabijo na Dan slovenske kulture, ki bo danes, 19. februarja, ob 18.30 v prostorih SKD I. Grbec, Škedenjska ul. 124. Večer bodo oblikovali OŠ I. Grbec - M.G. Stepančič, gledališki igralec Gregor Geč, ŽPZ I. Grbec z dirigentko Silvano Dobrilla ter slavnostna govornica Tatjana Rojc. DSMO K. FERLUGA, KD Istrski grmič Škofije in KD Hrvatini vabijo na skupno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo v soboto, 20. februarja, ob 20. uri v gledališču Verdi v Miljah. SPD MAČKOLJE vabi ob kulturnem prazniku na prireditev »Obzorja ustvarjanja«. Ob petju ženske vokalne skupine Jezero in društvenega pevskega zbora ter ob misli in slikah Deziderija Švare se bomo srečali v soboto, 20. februarja, ob 20.00 v dvorani Srenjske hiše v Mačkoljah. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM v sodelovanju z GM in Klubom prijateljstva vabi na Prešernovo proslavo v nedeljo, 21. februarja. Nastopili bodo učenci Glasbene Matice, reci-tator Tomaž Susič, MlPZ Emil Komel iz Gorice pod vodstvom Davida Band-lja, tenorist Marko Kobal ob spremljavi citer in MlVS Anakrousis, ki jo vodi Jari Jarc. Priložnostno misel bo podal dr. Renato Štokelj. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cor-daroli, 29) ob 16. uri. L'ARMONIA in Zadruga Kulturni dom Prosek Kontovel vabita na ogled gledališke komedije v tržaškem narečju »Scondariole« v izvedbi skupine I Zercanome, v nedeljo, 21. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Pro-seku. SKD RDEČA ZVEZDA vabi starše, da pripeljejo svoje otroke v nedeljo, 21. februarja, ob 10.30 v društvene prostore v Salež na ogled animiranega filma »Pogum« (Brave, sinhroniziran v slovenščino, 2014). Vabljeni člani in člani društev Zskd. Vstop prost. DSI vabi v ponedeljek, 22. februarja, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, ob 20.30 na srečanje s publicistom Julijem Bertoncljem na temo Odkrivajmo preteklost, da gradimo prihodnost. S PUŠKO IN KNJIGO - predstavitev knjige ob prisotnosti avtorja Boža Repeta bo v ponedeljek, 22. februarja, ob 17.30 v veliki dvorani Narodnega doma v Ul. Filzi 14 na pobudo Narodne in študijske knjižnice, Vsedržavnega združenja partizanov Italije A.N.P.I in Slovenskega izobraževalnega konzorcija. Predstavil jo bo Gorazd Bajc. SSG, SKD LIPA IN GZB vabijo ob slovenskem kulturnem prazniku na ogled uprizoritve »Kako postati Slovenci v 50. minutah« v sredo, 24. februarja, ob 20.30 v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici. TS360, ZTT IN MLADIKA vabijo v sredo, 24. februarja, ob 10. uri v Tržaško knjižno središče, Trg Oberdan 7, na Kavo s knjigo. Gost srečanja bo pisatelj Tone Frelih, ki bo predstavil svoj zadnji kriminalni roman »Umor v galeriji«. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na četrto predavanje iz ciklusa »Za osebno rast, vzgojo in boljšo družbo«. Naslov predavanja je »Radikalna in uspešna pomoč ljudem v različnih stiskah«. Psiholog in psihoterapevt Andrej Perko bo govoril o tem, kako pomagati psihosocialno prizadetim ljudem, npr. alkoholikom, narkomanom in posebej mladim, ki želijo svoje življenje urediti ali pa zgolj doseči višji nivo svojega delovanja. V četrtek, 25. februarja, ob 20.00 v Finžgarjevem domu (Dunajska cesta 35). DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN CPZ SV. JERNEJ vabita v Finžgarjev dom na Opčine v petek, 26. februarja, ob 20. uri na Večer slovenske pesmi in besede (Prešernovo proslavo) »Srečna, draga vas domača« (ob srebrni obletnici slovenske države). Oblikovali ga bodo zbori Vesela pomlad, MPS Stane Malič, CPZ Sveti Jernej ter gledališka skupina Tamara Petaros. Slavnostna govornica bo prof. Maja La-pornik. Sant'Anna Imjírfsa TVasporli. Tunífirt Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 108/a (nasproti pokopališča) tel. 040 200342 Trst - Ul. Torrebianca 34 Trst - Ul. delNstria 129 Opčine - Ul. degli Alpini tel. 040 213356 Usluge na domu DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v nedeljo, 28. februarja, ob 20.30 v sve-toivansko cerkev na koncert Komornega zbora Dekor: »Na ramenih velikanov - Bahove partiture«. Nastopata še Domen Marinčič (violon), Tomaž Sevšek Šramel (orgelski pozitiv), dirigent Sebastjan Vrhovnik. KRIŠKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST in Slomškovo društvo obveščata, da bo razstava slikarskih del Krištoferja Bogdana Meška in Irene Gašperšič na ogled do 28. februarja, ob petkih in sobotah od 17.00 do 19.00 ter ob nedeljah od 11.00 do 12.00, popoldne pa od 16.00 do 18.00. SKD VIGRED prireja, ob dnevu slovenske kulture, gostovanje dramskega odseka KD Kraški dom in Razvojnega društva Repentabor z veseloigro Dobra letina v nedeljo, 28. februarja, ob 18. uri v Štalci v Šempolaju. OBČINA ZGONIK vabi do ponedeljka, 29. februarja, na županstvo na ogled razstave Nivee Mislei »Bakrene slike Krasa«. Razstava bo odprta med uradnimi urami. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n' G'rici na ogled fotografske razstave »Prešeren - kultura srca«: Borut Mežan - Vrba ter fotografije iz društvenega arhiva. Prispevki V spomin na Bogomilo Klarič Doljak daruje Danilo Lupinc z družino 30,00 evrov za SKD Igo Gruden in 30,00 evrov za Zbor »Fantje izpod Grmade«. Namesto cvetja na grob Milke Rapotec daruje družina Grahonja (Gročana 29) 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gročani. V spomin na gospo Bogomilo darujeta Mira in Angelo 20,00 evrov za God-beno društvo Nabrežina. Ob 60-letnici poroke darujeta Vera in Miro Žigon 50,00 evrov za COŠ L. Kokoravca - Gorazda in 1. maj 1945 iz Zgonika. V spomin na Marijo Pirc daruje Sonja Gruden 30,00 evrov za COŠ L. Ko-koravca - Gorazda in 1. maj 1945 iz Zgonika. Namesto cvetja na grob Marije Pirc vd. Milič daruje Marija Milič, Zgonik 12, 30,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na drago Bogomilo Doljak darujeta Tatjana in Antek 50,00 evrov za SKD Igo Gruden. Ob smrti botre Bogomile daruje Cirila Kralj Pertot z družino 50,00 evrov za MoPZ Fantje izpod Grmade. V spomin na drago Bogomilo Doljak darujeta Majda Pipan in Marjetica Škrk z družinama 50,00 evrov za God-beno društvo Nabrežina. 19.2.2013 19.2.2016 Albino Clarici Vsa toplina tvojega srca ostaja za vedno z nami. Tvoja družina Cerovlje, 19.02.2016 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina Ob boleči izgubi dragega očeta Stanislava Guština izrekamo kolegici Tatjani občuteno sožalje vsi sodelavci na Večstopenjski šoli pri Sv. Jakobu 8 Petek, 19. februarja 2016 TRŽAŠKA / trst - V tržaški glavni bolnišnici razpolagajo od maja z najsodobnejšo tehnološko napravo S femtosekundnim laserjem nad sivo mreno trst - Korupcija »Deželni zdravstveni sistem je zdrav« V tržaški glavni bolnišnici razpolagajo od maja z najsodobnejšo napravo za operacijo sive mrene ali katarakte. Gre za natančen, varen in hiter femtosekundni laser, ki v samo nekaj sekundah poskrbi za popoln vzdolžni rez od staranja poškodovane očesne leče. Tehnološko izredno kakovostno pridobitev so novinarjem uradno predstavili šele včeraj, »saj smo se morali nove metode šele primerno naučiti,« je povedal direktor okulistične klinike, kirurg Daniele Tognetto. Čakanje pa se je, kaže, obrestovalo, saj so tehniko tako usvojili, da se že danes lahko ponašajo z nad 200 odlično lasersko izvedenimi operacijami sive mrene. Zelo draga naprava je darilo Fundacije CRT okulistični kliniki Bol-nišniško-univerzitetnega podjetja, ki ima svoj sedež v prostorih tržaške glavne bolnišnice. Zanjo so odšteli 360 tisoč evrov, je včeraj povedal podpredsednik Fundacije Lucio Delcaro in dodal, da je zdravstvo področje, v katerega vedno radi vlagajo, saj konkretno vpliva k bolj kakovostnemu življenju prebivalcev. Da je laser veliko bolj natančen od kirurgove roke, je novinarjem potrdil sam Tognetto. Doslej je moral rez roženice opraviti sam kirurg, robovi pa žal niso bili tako optimalno oblikovani, kot jih zagotavlja danes fem-tosekundni laser, »ki v eni sekundi odda neverjetnih 150 tisoč impulzov.« Tognetto je potrdil še, da metoda zagotavlja manj možnosti za zaplete in pacientu nedvomno hitrejše okrevanje, saj lahko samo nekaj ur po operaciji zapusti bolnišnico in potem vidi veliko boljše. Operacija ... iz oči v oči »Sicer pa boste lažje razumeli, če boste to tudi osebno videli,« je dejal Tognetto in novinarje (seveda z zaščitno obleko in kirurško masko) povabil v operacijsko sobo, kjer je na postelji že ležal gospod Giovanni. Njegovo desno oko je bilo »pobarvano« gjfcfe glasbena Vin matica slovensko stalno gledališče teatra stabile sloveno Slavko Grum DOGODEK V MESTU GOGI režiser Igor Pison DANES, 19. februarja, ob 20.30 v nedeljo, 21. februarja, ob 16.00 v Veliki dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi ponovitve se nadaljujejo do 28. februarja Cenjene abonente prosimo, da obvestijo blagajno v primeru odsotnosti! Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com videoposnetek na www.primorski.eu Gospod Giovanni pod femtosekundnim laserjem v operacijski sobi v tržaški glavni bolnišnici fotodamj@n z rjavo-rdečim razkužilom - poseg je namreč potekal v topični anesteziji. »Brez skrbi, hitro bo in prav nič boleče,« ga je miril bolničar, medtem ko je operacijska ekipa bolniških sester, anestezistk in pomožnega osebja pripravljala vse potrebno. V ozadju je bilo slišati mirno glasbo. Tognetto si je nadel sterilne rokavice, sedel k pacientu in začel z opisom operacije, korak za korakom. Najprej je bil na vrsti femtose-kundni laser: postopek je potekal v celoti pod nadzorom vnaprej programiranega računalnika. Na ekranu smo lahko sledili prikazu sprednjega očesnega segmenta in poteku operacije na njem v realnem času. Digitalna uravnava koordinat očesne leče je dovolila absolutno natančno lasersko oddajanje impulzov: 35 sekund poz- neje je bil rez ob robu roženice izvrstno opravljen. Sledil je mikroki-rurški del s pomočjo mikroskopa, ki je trajal kakih 15 minut: Tognetto je s sondo odstranil sivo mreno in nato v oko vstavil umetno, mehko lečo z ustrezno dioptrijo, ki je hkrati odpravila pacientov astigmatizem. Gospodu Giovanniju, ki je lahko končno zaprl oko, so še kapnili nekaj kapljic z antibiotikom in operacije je bilo konec. »Pacient bo moral doma nekaj dni počivati brez večjih naporov oči, se pravi, da ne bo smel brati, gledati televizije ali računalnika. V kratkem bo videl veliko bolje kot kdajkoli,« je še povedal kirurg, preden nas je poslal iz sobe. Pred vrati je namreč že čakala nova pacientka. Sara Sternad Roberto Di Lenarda fotodamj@n »Korupcija, ki so jo razkrili v zdravstveni mreži v deželi Lombardiji, je svoje lovke želela razširiti še do naše dežele, a ji to ni uspelo.« Direktor oddelka za medicino Bolnišniško-univerzitetnega podjetje, ki združuje katinarsko in tržaško glavno bolnišnico, Roberto Di Lenarda je včeraj ob robu predstavitve femtosekundnega laserja novinarjem pojasnil, da je naš deželni zdravstveni sistem zdrav. Znotraj policijske preiskave se je namreč pojavilo tudi ime tega tržaškega zdravnika - kot tistega, ki se je postavil proti podlemu poslu podkupnin, ki pa so mu lombardski kolegi žal nasedli. »Za to imajo zaslugo zlasti politiki, ki si dosledno prizadevajo za javno dobro in ki v našo sredo sprejemajo kompe-tentne tehnike, ki jim lahko zaupajo, saj imajo pri srcu le zdravje skupnosti.« To namreč dokazuje, da so v italijanskem zdravstvu tudi svetle izjeme, ki znajo s skupnimi močmi zagotavljati primerno oskrbo in kakovostno raziskovalno delo, je poudaril Di Lenarda. (sas) Kirurg Daniele Tognetto fotodamj@n nabrežina - Nižja srednja šola Iga Grudna v okviru projekta Educhange Gostijo turškega študenta V teh tednih je na nabrežinski nižji srednji šoli Iga Grudna stekel mednarodni projekt Educhange - Global Citizen, ki ga profesorski kader in ravnatelj Marco Jarc izvajata v sodelovanju z univerzitetno organizacijo Aiesec. Širšemu občinstvu, številnim slovenskim in italijanskim višjim šolam in univerzitetnim študentom je organizacija Aiesec dobro znana, saj velja za največjo mednarodno študentsko organizacijo, ki že vrsto let omogoča univerzitetnim študentom, da naučeno znanje prenesejo v prakso in svojo študijsko pot obogatijo s prostovoljnimi delovnimi izkušnjami v tujini. Šola v Nabrežini se lahko ponaša, da je prva slovenska večstopenjska šola, ki je želela na tak način obogatiti svojo vzgojno-izobraževalno ponudbo, izhajajoč iz dejstva, da je v današnjem svetu čedalje bolj pomembno spodbujati mlade k multikulturnosti, strpnosti in sprejemanju drugačnosti. Vzgajanje učencev k odprtosti, razvijanje jezikovnih spretnosti v tujem jeziku in spodbujanje k učni mobilnosti pa predstavljajo danes pravi temelj vzgojno-izobraževalnega procesa. Srž projekta predstavlja gostovanje turškega univerzitetnega študenta z Visoke šole za prevajalce in tolmače iz Izmirja, Dogusa Karabuluta, ki na šoli opravlja šestedensko delovno prakso in se tako v soprisotnosti s profesorjem preizkuša v vlogi predavatelja, ki v razredu razlaga izključno v angleščini. Projektu sledi prof. angleščine Erika Bezin. S tem projektom želijo profesorji okrepiti pouk tujega jezika in obenem vključiti v učni proces koncept CLIL -to je usvajanje vsebin ter pridobivanje jezikovnega znanja in tujih jezikovnih kompetenc preko vsebin. Ta projekt hkrati ponuja možnost, da se študenta gosti na domu, kar daje gostujoči družini iz Sesljana posebno priložnost, da se pogovarja v angleščini. Učenci so Dogusa zelo lepo sprejeli ter z zanimanjem in aktivno sledijo razlagam in delavnicam, ki jih zanje pripravlja resni in nadvse prijazni študent iz Izmirja. Ta projekt obenem predstavlja za učence izjemno priložnost, da od blizu in brez predsodkov spoznajo turško kulturo in tamkajšnjo stvarnost, ki je trenutno še posebno aktualna. Med poukom se bodo dotaknili številnih tem, kot so na primer turška zgodovina, književnost, legende, folklora, tradicije, prehrana in umetnost, spoznali pa bodo še marsikaj drugega. Zanimanje je na višku, zanimivosti pa bo nič koliko! / TRŽAŠKA Petek, 19. februarja 2016 9 trst - Globalna okoljevarstvena kampanja radijske oddaje Caterpillar Z ugašanjem luči do trajnostnega razvoja Danes bo Občina Trst z ugašanjem luči na pročeljih pomembnih stavb aktivno prispevala k varčevanju energije in na simboličen način potrdila zavedanje o pomenu spreminjanja navad, ki bodo vodile k bolj trajnostnemu razvoju, tudi na področju rabe energije. Svojo aktivno vlogo v letošnji akciji energetskega mrka, ki jo pod imenom MTllumino di meno že 12 let promovira popularna radijska oddaja Caterpillar (Rai-Radio 2), bo Občina Trst v sodelovanju z družbo Ace-gasApsAmga udejanjila z devetdesetmi-nutno (od 17.30 do 19. ure) zatemnitvijo sedmih kulturnih znamenitosti: pročelja Mestne hiše, Velikega trga, muzeja Revoltella, svetišča na Vejni, spomenika na Goldonijevem trgu, Trga Vitto-rio Veneto in nekdanje ribarnice. K pobudi je pristopila tudi Dežela FJK, ki bo ugasnila luči na palačah na Velikem trgu in Trgu Oberdan. V današnji akciji bodo sodelovala tudi druga italijanska mesta, njen osnovni namen pa je ozaveščati širšo javnost o različnih aspektih ekološkega življenja. V različnih oblikah bodo občanom sporočali, zakaj bi morali biti manj potratni in bolj varčni, še posebej v naših gospodinjstvih. Eden od prvih nasvetov je, da ugašamo luči v prostorih, ki jih ne uporabljamo. Priporočljivo je tudi, da iz vti- Todero v Revoltelli V okviru pobud ob robu razstave Dve fronti, eno mesto, bo danes ob 18. uri v avditoriju Muzeja Revoltella srečanje z zbirateljem in raziskovalcem Robertom Toderom, ki bo govoril o Tržačanih v avstro-ogrski vojski oz. v 97. polku. Po srečanju si bodo prisotni lahko ogledali film o obisku avstro-ogrskega cesarja Karla I. v Trstu junija leta 1917. Knjiga o Vergaroli Na sedežu Združenja istrskih skupnosti v Ul. Belpoggio 29/1 bodo danes ob 17.30 predstavili knjigo Gli angeli di Vergarolla e altre storie dellTstria dimenticata. Delo bodo predstavili Diego Redivo, avtor spremne besede Giorgio Baroni in urednik časopisa LArena di Pola Paolo Radivo, medtem ko bo odlomke brala igralka in režiserka Marisandra Calacione. Srečanje bo uvedel zbor Združenja istrskih skupnosti. Predstava o splavu V gledališču Rossetti bo drevi on 21. uri na ogled predstava Carle Guido-ni Un bambino dietro la porta (Otrok za vrati) s skupino Il Coriandolo. Predstava obravnava občutljivo temo splava. Gre za niz dobrodelnih pobud s prostim vstopom, ki jih pod pokroviteljstvom tržaške škofije in Občine Trst prireja center za pomoč Marisa. Tržaški recepti Knjigarna Minerva (Ul. San Nicolo 20) vabi danes ob 18. uri na predstavitev knjige tržaških receptov v tržaškem narečju Magnar ben, per bon! (Ricete e morbin de lecarse i mustaci), ki jo je napisala Edda Vidiz (založba Lint). Humoristične ilustracije je prispeval Marco Englaro, predgovor pa Franco Damiani di Ver-gada. Govor bo o joti, kaisersch-marrnu in drugih okusnih jedeh. Zatemnitev Velikega trga v okviru kampanje M'illumino di meno iz prejšnjih let arhiv čnice iztaknemo kuhinjske aparate, ki jih ne uporabljamo, in da hladilniki niso preblizu stene. Zelo nevarčen je tudi plamen na štedilniku, ki je pogosto večji od premera lonca. To je le nekaj vsakodnevnih dejanj, ko lahko brez pretiranega odrekanja porabo energije precej omejimo. K akciji so v Trstu pristopili tudi nekateri muzeji in organizacije. Krožek Ar- ci L'Officina v Ul. Manzoni 9 bo nocoj med 19.30 in 23. uro ozaveščal obiskovalce o pomenu energetskega varčevanja, s poudarkom na trajnostni mobilnosti. Ob soju sveč in v akustični verziji bodo nastopili člani skupine Rosamarina, ki se bodo predstavili z repertoarjem skladb iz južnoitalijanske glasbene zakladnice. Zabavno pa bo tudi v Znanstvenem ima- ginariju, kjer bodo pripravili izredni muzejski večer med 18. in 22. uro, ko bodo obiskovalci lahko z različnimi čutili izvedeli vse o sencah, optičnih iluzijah, gi-gantnih milnih mehurčkih, ob vsem tem pa bodo izvedeli tudi, kako smotrneje uporabiti energetske vire. Nakup muzejskih vstopnic bo mogoč po znižani ceni. (sč) trst - Resolucija Počkaja in Ostrouške v rajonskem svetu za 4. okrožje Za Prešernovo ulico Eno od tržaških ulic ali trgov naj se poimenuje po Francetu Prešernu: to zahteva resolucija, ki sta jo v rajonskem svetu za četrto okrožje (Novo mesto-Nova mitnica in Sv. Vid-Staro mesto) vložila slovenska svetnika Alessandro Počkaj (Slovenska skupnost-Demokratska stranka) in Adriano Ostrouška (Neodvisna občanska lista-Mešana skupina). Počkaj in Ostrouška ugotavljata namreč, da so ob robu nedavnega praznika slovenske kulture preteklega 8. februarja številne slovenske kulturne organizacije izrazile zahtevo po poimenovanju ulice ali trga po Prešernu, poleg tega v tržaškem mestnem središču ni ulice ali trga, ki bi nosil ime kakega slovenskega umetnika. Zato naj se župan in pristojni odbornik aktivirata, da bi čim prej kako ulico ali trg poimenovali po Francetu Prešernu, ki velja za največjega slovenskega pesnika, pa tudi že za enega največjih umetnikov svojega časa na evropski ravni, poudarjata slovenska svetnika. Rajonski svet bi se moral o resoluciji Počkaja in Ostrouške izreči prihodnji teden. Alessandro Počkaj in Adriano Ostrouška predlagata Prešernovo ulico v Trstu okolje sanela.coralic@primorski.eu Planet naj počiva v temi V številnih italijanskih krajih bodo danes v okviru globalne pobude Mlllumino di meno ugašali luči. V temi bodo med 17.30 in 19. uro ostali pomembni in prepoznavni objekti. Namen akcije je, da bi skrb za Zemljo postala del našega vsakdana in ne bi trajala le uro in pol na leto. Toliko namreč trajata akcija in (žal) tudi naša ozaveščenost, da z ugašanjem luči pomagamo planetu. Upam si trditi, da veliko ljudi ni primerno ekološko ozaveščenih. Kdo izmed nas redno ugaša računalnik, monitor in zvočnike? Kdo ugaša luči v prostorih, ki jih ne uporabljamo?In kdo izmed nas iz vtičnic iztakne kuhinjske aparate, ko niso v uporabi? Ko govorimo o ugašanju luči, najprej pomislimo na pridige staršev, partnerja ali kakega drugega sostanovalca o ceni energije. Kuhinjske aparate pa iz vtičnic izklopimo bržkone samo takrat, ko odhajamo na dopust. Pa še to iz napačnih razlogov; ne iz varčnih, ampak iz varnostnih razlogov. Zaradi omenjenih potratnežev, med katere - priznam - sodim tudi jaz, je dotična kampanja še kako dobrodošla. Ob njej se vsaj za trenutek zamislimo, da že majhna dejanja, kot je ugašanje luči, lahko naredijo veliko dobrega. Pa lahko z devetdeset minut teme zares pomagamo svetu videti svetlobo? Skepsa je prisotna zaradi obotavljanja politikov, ki vneto govorijo o ogroženosti Zemlje, a kaj, ko njihovo razmišljanje seže le do prvih naslednjih volitev. Njihovih konkretnih ukrepov pogosto ne spodbujajo niti šokantni podatki. Od začetka 90. let prejšnjega stoletja so emisije najpomembnejšega toplogrednega plina C02 narasle za več deset odstotkov, število naravnih katastrof se je potrojilo, povečala se je tudi gospodarska škoda. Kljub tem podatkom so izidi pogajanj na različnih svetovnih podnebnih konferencah, vključno z zadnjo v Parizu, pičli. Gospodarski in strateški interesi posamičnih držav še vedno vladajo svetu. Vtem kontekstu se akcija Mlllumino di meno zdi morda »pretirano« simbolična. Pa vendar poskusimo iz nje izvleči dobre lastnosti in simbolično sporočiti ljudem: ugasnite luči, to je idealna priložnost, da s prihrankom nekaj kilovatnih ur energije prispevamo k boljšemu stanju našega planeta. Obenem naj bo tudi opomin, da jez razsipno rabo energije treba prenehati. Beograjčanka Ana bo nocoj pela o pripadnosti Drevi bo v nočnem lokalu NeverInn v Ulici Madonna del Mare 19 nastopila beograjska pevka in glasbenica Ana Curčin. Tridesetletna kantavtorica bo tržaški publiki predstavila svoj prvenec Sketches of Belonging. Plošča je izšla pred malo več kot mesecem dni, sestavlja pa jo trinajst komadov. Mlada pevka se je rodila v Bagdadu, kot otrok živela v Beogradu, nato pa se s starši preselila v Rusijo, kjer je obiskovala šole in tudi gledališko univerzo. »V Rusiji sem se vedno počutila kot tujka,« pravi Ana, »povratek v domači Beograd pa mi je dal novega elana in začela sem se intenzivno ukvarjati z glasbo. Nastopila sem v raznih lokalih, odziv publike je bil dober in začela sem razmišljati o prvencu.« Pred snemanjem albuma pa je seveda Ana potrebovala bend. »Spoznala sem Gorana Antoviča in mu predstavila svoje pesmi. Počasi sva dosegla neko složnost in začela s preigravanjem mojih komadov. Pesmi sva skupaj aranžirala in v bistvu začela delovati kot pravi bend. Pri kasnejšem snemanju plošče so se nam pridružili še basist Marko Cvetko-vič in bobnarja Goran Grubišič ter Blagoje Nedeljkovič. Na razpolago smo imeli res nizek budget, upam si reči pa, da je končni rezultat kar dober.« To boste seveda lahko še sami presodili na drevišnjem koncertu. Ana bo s svojo kitaro nastopila ob 21.30. O čem pa sploh poje beograjska glasbenica? »S svojo glasbo iz- Beograjska pevka Ana Curčin marija strajnic ražam občutek pripadnosti ali nepripadnosti domačim krajem. Pesmi, ki sem jih izbrala za svoj prvenec, so nastajale v teku vseh teh let. V njih iščem svojo identiteto, premagujem stare in nove strahove, odločila sem se za mešanico starih in novih skladb.« Če tudi sami želite pomagati mladi Ani premagovati stare in nove strahove, se danes zvečer odpravite v tržaški Neve-rlnn! (rd) 10 Petek, 19. februarja 2016 KULTURA / slikarstvo - V Miljah danes odprtje razstave Aleksandra Pece Vloga podob MILJE - V Muzeju za sodobne umetnosti Ugo Cara v Miljah (Ul. Roma 9) bodo danes ob 18.15 odprli razstavo Vloga podob slikarja Aleksandra Pece. Umetnika bo predstavil kritik Joško Vetrih. Ob tej priložnosti bo v miljskem muzeju tudi manjši koncert noneta Primorsko iz Mačkolj, ki ga vodi Aleksandra Pertot. Aleksander Peca je eden izmed najbolj izrazitih predstavnikov novega rodu goriških slikarjev. Po značaju je bolj tih in rezerviran, zato pa nič manj učinkovit pri vzbujanju zanimanja za svoje ustvarjalno delo. Že v začetku svoje študijske poti je izpostavil otipljiv čut za realizem, tako da se je pravzaprav formiral v okviru klasicizma. V njegovih delih je čutiti pravo ljubezen do del velikih slikarjev preteklosti, katerim včasih poklanja zelo jasne citate, včasih pa so z njimi razvidne povezave zgolj preko motivov, ikonografskih in kompozicijskih opredelitev, ki jih poznamo iz študija zgodovine umetnosti. V mnogih njegovih delih se zelo natančno odslikavanje realnosti skoraj povsem enači z fotorealizmom: tu bi lahko navedli duhovito reinterpretacijo Rigauda ali pa izredno spoštljiv homaž Caravaggiu. Njegov atelje se nahaja v Solkanu, na res enkratni lokaciji ob Soči, ki se vije skozi obe mesti - dvojčici, Gorico in Novo Gorico. Razstavo Vloga podob prireja odbor-ništvo za kulturo Občine Milje na pobudo Združenja Juliet in Društva Slovencev milj-ske občine Kiljan Ferluga in to v okviru programa PRACC, ki ga občinska uprava izvaja od leta 2007 z umetniškimi društvi Photo-Imago, Gruppo 78 in Juliet. Namen projekta je, da bi spodbujal in ovrednotil sodobne umetniške izrazne oblike tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Letos sodeluje tudi Casa dellArte di Trieste - Tržaška hiša umetnosti, pijačo za nocojšnji krst razstave pa bo ponudila kmetija Vigna del Mar iz Milj. Razstavo si bo mogoče ogledati vse do 13.marca s sledečim urnikom: od torka do petka od 17. do 19. ure; ob sobotah od 10. do 12. in od 17. do 19. ure; ob nedeljah in praznikih od 10. do 12.ure; ob ponedeljkih zaprto. V soboto, 5. marca, sta ob 17.30 predvidena voden obisk razstave v spremstvu slikarja in poseben literarni dogodek. Pesnik Jurij Paljk bo predstavil zadnji podvig Jolke Milič: POEZIJA - bla, bla, bla od A do...? (zal. Antony - TS). Gre za dvojezično zbirko 20 sodobnih slovenskih pesniških glasov, v prevodu ugledne prevajalke iz Sežane. Na zimski Guči na Krasu tudi srbsko-jamajški večer TRST - Zimska različica priljubljene glasbene prireditve Guča na Krasu bo po najnovejših podatkih dvodnevna. Po velikem zanimanju, ki ga je vzbudila napoved koncerta bosanske skupine Dubioza Kolektiv (za koncert, ki bo v Briščikih v soboto, 27. februarja, so že prodali dva tisoč vstopnic), so se organizatorji odločili za nov koncert. Pod šotorom bo tako živahno tudi na predvečer, v petek, 26. februarja, ko bo na sporedu koncert v znamenju srbsko-ja-majške glasbe. Prvič bo pri nas nastopila mlada srbska skupina S.A.R.S. s svojo mešanico balkanskih, rok in pop ritmov (njen kanal na spletnem portalu You-Tube se lahko pohvali z 90 milijoni ogledov). Sedemčlanska zasedba si bo oder delila z bendom Mellow Mood iz Pordenona, ki spada med najboljše italijanske reggae zasedbe. Vstopnice za petkov koncert si lahko za 11€ zagotovite v običajnih agencijah in spletnih trgovinah (Eventim, Ticketone, Vivaticket). Pri Drugimuziki pa bodo poskrbeli, da obiskovalci briškovskega praznika ne bodo lačni; kulinarično ponudbo so letos zaupali tržaški gostilni Rustiko. knjiga - Prevod Bratska pisma Izeta in Errija Predstavitev danes v Trstu TRST - Prijateljstvo med moškima, ki sta živela na nasprotnih bregovih Jadranskega morja in si pošiljala »bratska pisma«. O tem pripoveduje knjižica, ki jo bodo na pobudo krožka Tina Modotti danes ob 20. uri predstavili v Ljudskem domu na Pončani. Tista moška sta bila sarajevski pesnik in zgodovinar Izet Sarajlic (1930-2002) ter neapeljski pisatelj, pesnik in novinar Erri De Luca (1950). Knjiga je pred leti izšla v italijanščini, lani pa tudi pri zagrebški založbi Preporod. Na nocojšnji predstavitvi bosta spregovorila urednik Tvrtko Klaric in avtor spremne besede Gianluca Paciucci. trst - V opernem ogledališču Verdi Glasbeni aperitivi Jutri že nov popoldanski koncert domačega orkestra TRST - Nadzornik gledališča Verdi Stefano Pace si vztrajno prizadeva, da bi razširil krog občinstva in v ta namen je obnovil tradicijo koncertov z aperitivom, ki za res dostopno ceno (10 evrov, otroci 5) ponujajo dobro uro glasbe in napitek, zato nič čudnega, če se je v nedeljo Mala dvorana do zadnjega kotička napolnila s poslušalci, ki nimajo snobovskih predsodkov do nekoliko manj zahtevne glasbe. Pred začetkom koncerta je Pace omenil tudi uspeh, ki ga žanjejo koncerti-lekcije v Veliki dvorani in so namenjeni predvsem šolski mladini, odprti pa so tudi širšemu občinstvu. Sv. Valentin je praznik zaljubljencev, je pa tudi praznik ljubezni, je dejal Pace ter se s šopkom cvetja priklonil priletni gospe, ki je najstarejša abonentka tržaškega gledališča, kajti svojo ljubezen do glasbe dokazuje vse od leta 1944 in v častitljivi starosti 103 let še vedno redno obiskuje teater. Koncert je potekal v sodelovanju z japonsko operno hišo Sawakami, zato so bili dirigent in pevci Japonci: solidna tehnična podlaga, zraven pa nekakšna odtujenost, ki jo le redki Japonci uspejo premostiti in dirigent Takayuki Yamasaki ni bil izjema, čeprav se je šolal tudi v Italiji. Serenado v C-Duru op. 48 Petra Iljiča Čajkovskega je vodil zanesljivo in energično, toda brez romantičnih odtenkov, ki so potrebni v tej glasbi, mnogo preveč energije je vložil tudi v Uverturo k Straussovi opereti Ei- ne Nacht in Venedig, ki je zazvenela res hrupno, zvok se je nato izboljšal in uravnovesil ter prilagodil pevcem, ki so oblikovali ostali program. Sledila je vrsta arij oziroma pesmi, ki so bile pred stoletjem zelo priljubljene, a znajo še vedno vžgati navdušenje. Čudovito arijo iz Leharjeve operete Dežela smehljaja Tu che m'hai preso il cor je zelo predano in čustveno interpretiral tenorist Motoharu Takei, nedvomno najboljši med štirimi pevci. Sledila je sopranistka Namiko Kishi, ki je pred kratkim pela v Normi stransko vlogo, tu pa je zapela Arditijev Poljub, nato z mezzosopranistko Yumeji Mat-sufuji prelepo Barkarolo iz Offenbac-hovih Hoffmannovih povesti. Dve romanci Francesca Paola To-stija - Ideale in Sogno - sta zapeli mez-zosopranistka Matsufuji in sopranist-ka Kaoruko Kambe, sledil pa je kar razposajen finale z nekoč zelo popularno Canniovo pesmijo 'O surdato 'nnamu-rato, v kateri je glavno vlogo prevzel tenorist, v refrenu pa so se mu pridružile ženske, nato celo občinstvo, ki je tudi z ritmičnim ploskanjem izrazilo svoje navdušenje ter izsililo ponovitev pesmi. Naslednji koncert bo jutri ob 17. uri, na programu bodo Schubert, Hin-demith, Granados, Berio, Kodaly in Bartok v izvedbi domačega orkestra, ki ga bo vodil Tommaso Dionis. Katja Kralj filmski festival - V nedeljo nagrade Na Berlinalu odmevajo tudi begunske zgodbe Kitajski umetnik Ai Weiwei je prekril stebre berlinskega gledališča Konzerthaus s 14.000 rešilnimi jopiči BERLIN - V nemški prestolnici se bo v nedeljo zaključil 66. mednarodni filmski festival. Na Berlinalu bodo prikazali 434 filmov z vseh koncev sveta; osemnajst celo-večercev se poteguje za medvede, med njimi tudi film bosanskega režiserja Danisa Ta-novica Smrt v Sarajevu. Na letošnjem festivalu posebno pozornost namenjajo beguncem. Festival med drugim prinaša igrane filme in dokumentarce, ki prikazujejo različne vidike begunske krize, od vzrokov zanjo do njenega vpliva na Zahod. Organizatorji so migrantom razdelili tudi nekaj brezplačnih vstopnic za projekcije. Begunski problematiki se posveča tudi nekaj filmov v tekmovalnem programu. Tak je denimo Fuocoammare (Požar na morju) italijanskega režiserja Gianfranca Ro-sija, ki je zaradi filma več let živel na Lam-pedusi. Film, ki je bil deležen laskavih ocen, je preplet dokumentarnih in igranih prizorov ter pripoveduje o bedi beguncev, vzporedno pa teče zgodba o dečku, ki živi na otoku. Tridesetletni Aboubakar Sidibe, ki prihaja iz afriške države Mali, je eden tistih, ki so preživeli dolgo pot v Evropo. Za francosko tiskovno agencijo AFP je povedal, da je vse, kar si želi, prihodnost zase in za svojo družino. Danes živi v begunskem centru na Bavarskem, na festivalu v Berlinu pa se je udeležil premiere dokumentarnega filma Those Who Jump, pri katerem je sodeloval. Gre za zgodbo migrantov, ki so na gori Gu-rugu bivali ob visoki varnostni ograji na meji med Marokom in špansko enklavo Me-lillo. Po besedah ustvarjalca filma Estepha-na Wagnerja so o migrantih veliko govorili, niso pa slišali njihovih glasov. Zato so Si-dibeju priskrbeli kamero, s katero je posnel življenje na gori. Usodo majhnega čolna beguncev pa prikazuje dokumentarec Havarie. V Sredozemskem morju je septembra 2012 irski turist, ki je bival na križarki, z mobilnim telefonom posnel čoln, poln beguncev. Eden izmed beguncev je bil Alžirec, ki so ga de-portirali nazaj v domovino. Povedal je, da se na takšno pot ne bi podal nikoli več. Drama Meteorstrasse francoske režiserke Aline Fischer pa prinaša zgodbo 18-letnega Palestinca Mohameda, ki živi v Berlinu. Film je poln emocij in novih pogledov na posameznikovo eksistenco. Na Trgu Gendarmenmark je medtem kitajski umetnik in disident Ai Weiwei poskrbel za posebno učinkovito inštalacijo. Kamnite stebre tamkajšnjega gledališča Konzerthaus je prekril s 14.000 rešilnimi jopiči - v spomin na begunce, ki so utonili, in v podporo odprtju humanitarnih koridorjev, ki bi lahko rešili tisoče življenj. (sta, pd) glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS Here Be Monsters Motorpsycho .: Progressive rock Stickman Records/Rune Grammo-fon, 2016 Ocena: Mešanica najrazličnejših glasbenih zvrsti, vesoljsko popotovanje, psihedelija, glasbena brezkompromisnost, nepredvidljivi kitarski rifi, mojstrsko igranje številnih instrumentov, histerično, a vendarle na nek način usklajeno spreminjanje ritmov, z enim samim izrazom: glasbena popolnost. Vse to in še marsikaj predstavlja danes skupina Motorpsycho! Njen sound je miks zelo različnih glasbenih zvrsti: psihedelični in tako imenovani progresivni rok, pa tudi bluz in džez eksperimentiranje. Bendu se le redkokdaj spotakne - tu mislim na ploščo izpred štirih let The Death Defying Unicorn, kjer je bilo eksperimentiranje tu pa tam res težko prebavljivo. Pri snemanju je takrat sodeloval tudi norveški glasbeni posebnež, džezist Stale Storlokken in to se je na plošči še kako poznalo. Storlokken je sicer tudi tokrat bistveno pripomogel k ustvarjanju novih komadov, končni rezultat pa je povsem nekaj drugega. Nova plošča Here be Monsters je izšla prejšnji teden, sestavlja jo le sedem pesmi, traja pa vseeno več kot petinštirideset minut. Pri snemanju in produkcijskem delu albuma je tokrat sodeloval bendov stari znanec, pianist in glasbeni producent Thomas Henriksen. Večina pesmi je sicer nastala pred dvema letoma, saj so jih fantje spesnili za proslavo ob stoletnici Norveškega tehniškega muzeja. Kasneje pa so se odločili, da iz tega pripravijo nov album in za to jim moramo biti hvaležni! Ploščo odpira nežni klavir enominutnega intra SleepWalking, takoj nato pa si lahko privoščimo devetminutno balado Lacuna/Sunrise. Recenzijo bi lahko zaključil že tu, ko ne bi sledilo še nekaj izjemnih komadov, kot na primer progressive rock mojstrovina I.M.S., polna »absurdnih« klaviatur in rokerskih kitarskih rifov. Spin, Spin, Spin je glasbena priredba stare pesmi preminulega ameriškega kantavtorja Ter-ryja Calliera. Sleepwalking Again je klavirski, umirjeni intermezzo, ki se navezuje na glasbeno uverturo in se nato spremeni v pregovorno češnjo na torti, zaključno, zagotovo najboljšo skladbo Big Black Dog. Gre za sedemnajstminutno pesem, ki vas bo iz nebes pospremila do pekla in nazaj. Glasbeni biser ... Petek, 19. februarja 2016 Preizkus 1 Dopolni z manjkajočo besedo. Pregovori in rekla - resnica 1.Ni vse kar se sveti. 2. Ljubezen je Braniti se kot kmečka nevesta. Dragi bralci, ali veste, kaj to reklo pomeni? Šumovci smo se tokrat pozabavali z brskanjem po bogati zakladnici ljudskih pregovorov in rekel. V njih lahko vidimo zrcalo ljudske duše in odsev njene podzavesti, pristen izraz sponta- nega doživljanja in vrednotenja vsakdana in pojavov, ki nas obkrožajo. Seme te ljudske modrosti se je zaneslo od kod ve kod in neznane človeške čebele so ga spet odnašale na vse strani neba. Pregovor je povsod doma kot lastovka selivka. Nenehno se seli skozi čas in prostor, iz dežele v deželo, vsak čas nekaj izgublja ali dobiva, se krči in bogati. Tokrat je priletel v uredništvo Šuma, da bi bralcem ponudil prtljago ljudskega znanja, ne da bi jih za nos potegnil. Šalo na stran in veselo na delo, saj vaja dela mojstra! 3. humanum est, diabolicum. 4. Prilivati na ogenj. 5. Vreči puško_ 6. Odvalil se mu je od srca. SUMOV FEJS Preizkus 2 Poveži posamezni pregovor (levi stolpec) s pravilno razlago (desni stolpec). 1. Nikomur ne smrdi lasten prdec. a. Dokler so težave tuje, se nas ne dotaknejo. 2. Metati polena pod noge. b. Obljubiti in dati je preveč. 3. Sita mačka lačni ne veruje. c. Lastnih napak nikdar ne opazimo. 4. Če je veliko kuharjev, je juha preslana. č. Vsak je zase najboljši. 5. Vsak ptič rad sliši sebe peti. d. Drugemu ustvarjati težave. 6. Dolg jezik - kratka roka. e. Vsakdo hoče dodati svoje. a r Preblisk In še za konec. Velika večina ljudskega blaga se je gotovo izgubila, preživeli so le tisti, izreki, ki so bili dovolj privlačni, zanimivi, udarni in najbolj povezani s človekovim življenjem in dejavnostmi. Misel, zgoščena v kratkem stavku, je postala ljudska last, prepuščena okolju in družbi, ne nazadnje pa tudi nam, zato da jo negujemo, saj so najboljše tiste besede, ki jih lahko vsakdo razume in ki imajo globok pomen. tedna - Preblisk tedna Šumov fejs si tokrat prislužita fanta, ki sta izbrisala napis "squadrismo" s pročelja Narodnega doma v Trstu. Krasen trenutek, ki je gotovo prevzel marsikaterega mimoidočega. (Foto: Jaru) »Če bi bil predlog moj, bi bil drugače sestavljen.« Alenka Bratušek se je predlagala za evropsko komisarko. Dobro je vedeti, da se niti sama ne bi izbrala. Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se Kako strašna slepota je človeka Preizkus 3 Izberi reklo, ki se pomensko najbolj približuje misli. 1. Ustvarjati nered, zmedo. a. Biti v kaši. b. Dvigati prah. c. Goreti pod nogami. 2. Šibka točka. a. To je njegova Ahilova peta. b. To je njegov labodji spev. c. To mu je deveta briga. 3. Zelo se truditi. a. Riniti z glavo skozi zid. b. Potiti krvavi pot. c. Mlatiti prazno slamo. 4. Znoreti. a. Iz trte izvito. b. Imeti maslo na glavi. c. Izgubiti glavo. Nagrajevanje in literarni večer z Igorjem Pisonom Šum je pred nekaj meseci razpisal literarni natečaj, na tematiko ljubezni, posvečeno visoki okrogli obletnici Cirila Zlobca, ter na tematiko odprtosti kulturno-družbenega prostora v katerem biva slovenska skupnost v Italiji. Odzvali so se mladi iz Trsta in Gorice. V petek, 26. februarja, ob 20. uri, bomo v Tržaškem knjižnem središču na Trgu Oberdan nagradili zmagovalce. Gost večera bo pisatelj in režiser Igor Pison, s katerim se bomo pogovarjali Šu-movci. Vabljeni vsi sodelujoči, naši bralci, prijatelji ter vsi, ki bi želeli preživeti literarni večer v družbi mladih. Šumovci vas pričakujemo! Prvič smo jih opazili konec novembra. Protiislamske psovke in simbol sonca, ki po vsej verjetnosti ne izvira iz ljubezni do staroindijske simbolike, ampak iz tega, da je svastika pridobila drugačen pomen tekom 20. stoletja. Kje? Na železniški postaji v Brezovici. Potem ko je žled za skoraj dve leti onemogočil Šumovcem, da bi se peljali v slovensko prestolnico z vlakom, nas taka presenečenja prisilijo, da otožno hrepenimo po lepih dneh v zatohlem avtobusu, ki je namesto vlaka peljal po stranskih cestah osrednje Slovenije in Primorske. Konkretno smo pred dejstvom, da so na omenjeni postaji že skoraj tri mesece (čeprav na skrito upamo, da bo ta članek prišel prepozno, in da je dobra duša že izbrisala te napol trajne znake človeške ignorance) na ogled napisi (v angleščini, da ne bo pomote!) proti islamski veri, prečrtan polmesec z zvezdo, kolo sonca in slogan »Defend Slavia« - lepo prosim? Tak pojav nas bega iz več vidikov, pri čemer bi najbolj izpostavili dva: ignoranco in brezbrižnost. Kot prvo: ta boleča in neverjetna ignoranca. Saj ne, da moramo živeti v zgodovini, absolutno ne, ampak bi bilo več kot dobrodošlo, da bi se iz nje kaj naučili. Ali da bi se nasploh kjer koli naučili česa pametnega, če že smo pri tem. Neonacizem pri nas je tako absurden in grozen, kot rasni purizem v Izraelu (glede na to, da slednje obstaja, ni razloga, da bi sploh bili presenečeni). Ljudje imamo pravico biti prestrašeni, se bati tujca. Če se otrok po prvem letu starosti ne boji neznancev, se smatra, da njegov razvoj ni popoln - vendar so (mladi) odrasli sposobni obvladovanja strahu, racionalizacije in presojanja do katere mere je strah upravičen in do katere ne ter kdaj je čas, da se pred neznanim branimo in kdaj ne. Sovraštvo, predvsem, če slabo utemeljeno ali neutemeljeno, pa ni nikdar prava izbira. Poleg tega: kaj pa je to, Slavia? Ali moramo braniti če- ško nogometno ekipo, stadion v Sofiji, norveško black metal skupino, ki se tako imenujejo? Ali je to namig, da smo vsi Slovani eno in isto, da moramo biti enotni, da nas bo Veliki Putin (ali ni ta medijska polresna, polironična mitizacija bivšega KGB-jevca grozljiva?) vse odrešil? Tako razmišljanje spominja na Severno ligo, ki je ob potrebi pozabila na secesij-ske težnje, samo, da bi proti Groznim Tujcem našla podporo tudi na Siciliji. Na drugi strani pa brezbrižnost. Ti grafiti žalijo Človeka že mesece. Nihče ni ukrepal, še najmanj Slovenske železnice, kljub protestom nekaterih občanov. Ta brezbrižnost večine nas bolj straši kot igno-ranca nekaterih. Kdor se obrne stran, napol odobrava. »Saj teh pribežnikov je zares preveč.« »Saj ne, da jih ne maramo, ampak naj raje ostanejo doma.« »Saj so sami krivi, če jih ljudje nočejo, večinoma so kri- minalci.« »Ali ste videli, kaj se je zgodilo v Franciji, kjer imajo šest milijonov muslimanov???« Še enkrat se obračamo na širšo javnost, še enkrat vas pozivamo k toleranci, k racionalni presoji podatkov in dogodkov in k aktivnemu kljubovanju škodi, ki jo povzročata sovraštvo in ignoranca. Glede muslimanov v Sloveniji pa - naj si ljudje raje vzamejo za zgled geslo, ki ga ima na svoji spletni muslimanska skupnost Slovenije: »Tekmujte v dobrem« (Ku'ran - Al-Ma'idah/48. Ajet). 1 2 Petek, 19. februarja 2016 APrimorski r dnevnik o w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Problem gostinske ponudbe za univerzitetne študente V pričakovanju na menzo bodo spet šli h gostincem V kratkem naj bi podpisali konvencijo z enim gostinskim obratom, cilj pa je, da bi v prihodnjih mesecih dosegli dogovor z več gostinci in uresničili neke vrste »razpršeno« menzo na več lokacijah. To je možna rešitev problema pomanjkanja gostinske ponudbe za univerzitetne študente v Gorici, o katerem so včeraj razpravljali predstavniki goriške Trgovinske zbornice, zveze Ascom-Confcommer-cio, deželne agencije za pravico do visokošolskega študija Ardiss, univerzitetnih študentov in osmih gostiln, picerij in kavarn. Za isto mizo so sedli na predlog predsednika Trgovinske zbornice Madriza, ki ga je v prejšnjih tednih na težave goriške univerzitetne populacije opozoril Francesco Saltarin, predstavnik študentov pri agenciji Ardiss. Da goriški univerzitetni študentje potrebujejo menzo, kjer bi jim dvakrat dnevno ponujali topel obrok, ni novost. Njeno pomanjkanje še bolj občutijo od začetka letošnjega leta, ko je zapadla konvencija, na osnovi katere so lahko s študentskimi boni obedovali in večerjali v kavarni v pritličju stavbe nekdanjega malega semenišča v Ulici Alviano ali v piceri-ji Al Cavallino v mestnem središču. Na razpis, ki ga je agencija Ardiss objavila v prejšnjih mesecih, da bi še naprej zagotavljala to storitev goriškim študentom, se ni namreč prijavil niti en gostinec. Študentom zato ne preostaja drugega, kot da obiskujejo menzi v centru Lenassi v Ulici Vittorio Veneto in v zavodu San Luigi v Ulici Don Bosco. V prvi pripravljajo kosila za učence osnovnih šol - jedilnik in porcije posledično niso primerni za odrasle -, salezijanski zavod pa je precej daleč od mestnega središča. Deželna uprava FJK je pred meseci v rebalansu proračuna le namenila 300.000 evrov za ureditev prave študentske menze v Gorici. Njeno lokacijo so že določili - primerne prostore so našli v pritličju stavbe malega semenišča - dela pa se niso še začela. Po zadnjih napovedih naj bi jo odprli v prvih mesecih prihodnjega leta, pred tem pa bo dežela morala podpisati sporazum s tržaško univerzo. Kaj pa do takrat? »Prizadevamo si, da bi v čim krajšem času podpisali konvencijo s kakšnim gostinskim lokalom. Neposredno smo stopili v stik z več gostinci, nekateri so izrazili interes za sodelovanje. Upamo, gorica - V Ulici Oberdan Bo palača zaživela z univerzo? Obnovljena palača De Grazia, ki jo je občina slovesno predala namenu pred štirimi leti, že več mesecev žalostno sameva. Po propadu Glasbene fundacije mesta Gorica je v lanskem šolskem letu njene prostore uporabljala glasbena akademija »Citta di Gorizia«, nato pa je stavba v Ulici Oberdan ostala prazna. Na razpis za novega upravitelja, ki ga je občina objavila lani poleti, se ni namreč prijavil nihče. Palača De Grazia pa bo - vsaj za en dan - ponovno zaživela jutri, 20. februarja, ko bo visoka šola za jezikovne posrednike CIELS predstavila svojo ponudbo za prihodnje akademsko leto. »Open day« se bo začel ob 16.30, orisali bodo svoje triletne študijske smeri: kri-minološko, marketinško, diplomatsko, turistično in jezikovno. Dovoljenje za uporabo koncertne dvorane in nekaterih drugih delov palače De Grazia je zasebni univerzitetni ustanovi iz Padove, ki ima od leta 2012 sedež v vili Ritter v Straž-cah in jo v Gorici obiskuje okrog 150 študentov, izdala občina. Šola CIELS bo plačala 170 evrov najemnine, preverila pa bo tudi delovanje električne in vodne nape- Obnovljeno palačo De Grazia so slovesno odprli marca 2012, zdaj že več mesecev sameva bumbaca ljave ter poskrbela za očiščenje prostorov. Zato se postavlja vprašanje, ali ne namerava univerzitetna ustanova v palači De Grazia prirediti tudi kaj več kot jutrišnji dan odprtih vrat. Jeseni je namreč njen direktor Simone Borile napovedal, da išče univerza nove prostore v goriškem mestnem središču, saj je vila Ritter prestižen, a nekoliko odmaknjen sedež. Razmišljajo morda o selitvi v palačo De Grazia? »Predstavniki šole CIELS so si ogledali prostore in izrazili interes, da bi zasedli del palače, poudariti pa je treba, da niso edini. Za palačo De Grazia se zanima več ustanov. Doslej ni prišlo do nikakršnega dogovora in odločitve, saj občina stavbe ne more preprosto oddati v najem. Pred tem je treba izpeljati javno dražbo,« so za Primorski dnevnik pojasnili na goriški občini. (ale) da bomo v kratkem študentom lahko spet zagotavljali to storitev. V Trstu je tovrstne konvencije podpisalo več lokalov: res ne vem, zakaj se v Gorici soočamo s takimi težavami,« je v prejšnjih dneh za Primorski dnevnik dejala deželna odborni-ca za šolstvo Loredana Panariti. Pozitiven korak v smeri rešitve problema je bilo včerajšnje srečanje na sedežu Trgovinske zbornice. »Dokončen dogovor ni bil sprejet, kaže pa, da smo na do- bri poti. Eden izmed gostincev je izrazil pripravljenost, da v dveh ali treh tednih podpiše konvencijo z agencijo Ardiss, sam pa seveda ne bo mogel kriti celotnega povpraševanja. Trideset mest je minimalno število, potrebovali pa bi jih okrog sto. Zato je prišel na dan predlog, da bi Ar-diss podpisal konvencijo z več gostinskimi lokali. Vsak izmed njih bi ob uri kosila in večerje rezerviral nekaj miz za univerzitetne študente, tako da bi nam bila skupno na različnih lokacijah na razpolago vsa potrebna mesta,« je povedal Saltarín, ki upa, da bo do dogovora prišlo v čim krajšem času. »Srečanje je bilo sprva napeto, nato pa so se stališča zbližala. Menim, da so težave predvsem v komunikaciji med goriškimi gostinci in agencijo Ardiss. Zdaj se je zveza Ascom ponudila za posrednika, zato se nadejam, da se bo situacija izboljšala,« je zaključil Francesco Saltarin. (ale) gorica - Danes Brezplačni avtobus, pešačenje in kolesa Danes brezplačna vožnja z avtobusi Goriška bo tudi letos sodelovala pri že tradicionalni ekološki akciji M'illumino di meno, s katero radijska oddaja Caterpillar (Radio2) spodbuja energetsko varčevanje. V tem okviru so si zanimive pobude za današnji dan zamislili tako na goriški občini kot tudi na goriški pokrajini. Mestna uprava bo kot vsako leto dala svoj doprinos k zmanjšanju porabe energije v boju proti podnebnim spremembam tako, da bo ugasnila luči na javnih stavbah in spomenikih, ob tem pa bo danes občanom omogočila brezplačni prevoz z mestnimi avtobusi. S tem želi občane spodbuditi, da pustijo avtomobile v garažah in se odločijo za uporabo javnih prevoznih sredstev. Ob tem bo občina od danes do nedelje, 21. februarja, omogočila vsem Go-ričanom tudi uporabo javnih koles, ki jih je na raznih lokacijah postavila v okviru projekta Bike sharing. Pobudo Pokrajina kolesari in hodi pa je včeraj predstavila pokrajinska podpredsednica in odbornica za okolje Mara Černic. Danes ob 17. uri bo s Trga Transalpina startala kolesarska štafeta, ki bo mimo Fare, Gradišča, Zagraja, Folja-na-Redipulje, Ronk in Štarancana prišla vse do Tržiča. Prihod je predviden okrog 19. ure. Istočasno bo po tržiškem tematskem parku prve svetovne vojne potekal rekreacijski nordijski pohod. Ne nazadnje je Černičeva povabila pokrajinske uslužbence, naj se na delovno mesto danes pripeljejo z javnimi prevoznimi sredstvi ali s kolesom. V akcijo se bo letos vključila tudi občina Tržič. Danes bo v sodelovanju s po-soškim združenjem Scienza Under 18 priredila niz delavnic, namenjenih otrokom in najstnikom; potekale bodo v dopoldanskih urah v mladinskem središču na Drevoredu San Marco. Najmlajši bodo prisluhnili animiranim pravljicam o svetlobi in temi, medtem ko bodo otroci in najstniki (9-14 let) spoznavali luči, barve in razne nizko cenovne energetske naprave. Tribuna ob nogometnem igrišču Juventine bumbaca štandrež - Streha nad tribuno nogometnega igrišča Nič več pod dežjem Občina objavila razpis za izbiro izvajalca, dela bodo po vsej verjetnosti stekla poleti Goriška občinska uprava je v teh dneh objavila razpis za izbiro podjetja, ki mu bo zaupala gradnjo strehe nad tribuno štandreškega nogometnega igrišča. Če se bo vse izteklo po načrtih, navijači Juventine prihodnjo sezono ne bodo več potrebovali dežnika, ko bodo v deževnih dneh spremljali domače tekme. Rok za vložitev ponudb se bo iztekel 3. marca, nakar bo občinska tehnična komisija med sodelujočimi izbrala izvajalca del. Izklicna cena je 70.584 evrov. Dokončni in izvršilni načrt del, na katera čaka društvo Juventina že celo večnost, je občinski odbor sprejel decem- bra. Dobro polovico denarja je že pred leti prispevala občina sama, preostalo pa goriška pokrajina. Postopek za pokritje tribune v Štandrežu se je močno zavlekel zaradi večkratne spremembe načrta. Prvotni je bil namreč dražji, saj je predvideval gradnjo strehe, ki bi pokrivala 300 kv. metrov površine. Po novem projektu bo streha pokrivala le del tribune za skupnih 163 kv. metrov površine. Dokončni in izvršilni projekt, ki predvidevata tudi namestitev sončne elektrarne, je pripravilo podjetje Tecnoprogetti iz Gorice. Kdaj pa se bo gradnja začela? »Verjetno bi bilo najboljše, če bi streho postavili med poletjem, o tem pa se bomo seveda predhodno pogovorili z društvom Juventina,« je za Primorski dnevnik nedavno povedal vodja tehničnega urada občine Gorica Mauro Ussai. Na občini vzporedno poteka tudi postopek za izvedbo izrednih vzdrževalnih del na stavbi štandreške telovadnice. Decembra je občinski odbor sprejel predhodni načrt, ki ga je izdelal arhitekt Vincenzo Perinelli. Vzdrževanju stavbe bo občina namenila kar 287.000 evrov: med drugim je predvidena obnova stranišč, slačilnic, kurjave, razsvetljave, strehe in stropa, zamenjali pa bodo tudi vsa okna. (ale) / GORIŠKA Petek, 19. februarja 2016 13 gorica - 44. Expomego je pred vrati Čezmejnost se obrestuje Novogoriška podžupanja in goriški župan na predstavitvi (zgoraj), Expomego (desno) foto k.m. gorica - Občina Tudi svetnik »pokopal« rajonske svete »Rajonski sveti nimajo potrebe obstajati,« trdi svetnik občanske liste Per Go-rizia v goriškem občinskem svetu in hkrati pokrajinski koordinator gibanja Autonomia Responsabile, Fabrizio Oreti. »Spoštujem pobudnike peticije o oživitvi rajonov. Dejstvo, da so zbrali preko tisoč podpisov, je dokaz, da je problem še občuten. Ne strinjam pa se z obnovitvijo rajonov, saj bi to bilo v nasprotju s tem, kar se dogaja v deželi in državi. Naj nam bo všeč ali ne, zmanjšuje se število deželnih svetnikov in ukinjajo se pokrajine, zato da bi zrahljali politično-institucionalni aparat. Oživiti rajonske svete bi pomenilo dodatno razdrobiti sistem odločanja in ustvariti dvojnike občinskega sveta v posameznih rajonih. Po moji presoji je za Gorico čisto dovolj 40 občinskih svetnikov, ki opozarjajo upravo na potrebe in zahteve občanov. V ta namen sem posredoval, da so na strani http://www3.comune.gorizia.it/it/con-siglio-comunale bili objavljeni podatki o vsakem občinskem svetniku, zato da bi jih občani seznanjali s problemi,« je svoje stališče o rajonih obelodanil Fabrizio Oreti. »Sedaj že lahko rečemo, da je bila o ideja o oživitvi sejma Expomego prava odločitev,« pred vnovično, tokrat 44. izvedbo, ki bo med 25. in 28. februarjem potekala na goriškem razstavišču, poudarja Zoran Simčič, predsednik novogoriške Območne obrtno-podjetniške zbornice. Simčič z veseljem opaža, da se veliko slovenskih razstavljavcev na sejem vrača ter da se njihovo število iz leta v leto povečuje. »Res je,« pritrjuje Luisa de Marco, predsednica podjetja Udine Gorizia Fiere: »Pred tremi leti podpisani sporazum med novogoriško zbornico in nami je omogo- Lokve: kljub ■ v • v • dežju smučajo Lokvarsko smučišče foto k.m. Potem ko so se na Planoti že razveselili snega, ki je zapadel pred nekaj dnevi, se organizatorji aktivnosti na snegu znova soočajo s težavami, ki jih povzročata dež in pretoplo vreme. Pokvarila se je tudi spletna kamera, ki prikazuje stanje na smučišču, a so okvaro že odpravili. V sredo je ves dan deževalo, včeraj pa so čez dan termometri na Lokvah zabeležili okoli 9 stopinj nad ničlo. Vseeno pa je včeraj na smučišču vztrajalo okoli 60 smučarjev, predvsem otrok, ki so se učili prvih smučarskih zavojev. Urejene so tudi tekaške proge in sankališče. »Sneg pa je moker, težko ga je utrditi,« je po-tarnal Rajmund Kolenc iz lokvarske-ga društva Lo-ko, ki je v soboto nameraval organizirati 4. zimske igre za otroke s Planote. Zaradi neugodnih razmer se je moral odreči smučarskim skokom, ki jih je želel prirediti na manjši skakalnici. Zaenkrat pa ostaja na sporedu otroška tekma v slalomu, ki bo v soboto ob 13. uri. (km) čil, da smo v zvezi s sejmom zastavili čisto nov koncept: začeli smo s čezmejnim delovanjem.« Po treh letih se je število slovenskih razstavljavcev že približalo polovici, vseh skupaj bo letos 150, med obiskovalci pa beležijo polovico Italijanov in polovico Slovencev. Približno polovica razstavljavcev po Simčičevih besedah prihaja s področja obrti, sledijo pa gostinstvo, turizem in prosti čas. »Letos je nekaj razstavljavcev prišlo tudi z Vipavske doline, Posočja in s Krasa. Naš cilj je, da bi ta krog širili še do Postojne in do Vrhnike,« napoveduje. Na no-vogoriški obrtno-podjetniški zbornici z veseljem ugotavljajo, da razstavljavci, ki se na sejmu Expomego predstavljajo dve, tri leta zapovrstjo, pridobivajo vse večji krog strank tudi na italijanski strani meje. »Po mojem mnenju slovenski ponudniki italijanske stranke prepričajo tako s ceno kot s kakovostjo storitev. Stvar pa je dolgoročna: to pomeni, da je treba vsaj dve, tri leta sodelovati, da se te ljudje navadijo in spoznajo,« pravi Simčič in dodaja, da slovenskim obrtnikom, gostincem in ostalim, ki posel iščejo tudi čez mejo, v sodelovanju s tržaškimi kolegi nudijo podporo pri morebitnih zagatah zaradi drugačnih predpisov in zakonodaje v Italiji. Letos se bo na goriškem razstavišču v Ulici Barca predstavilo skupno 150 razstavljavcev, kot rečeno jih skoraj polovica prihaja iz Slovenije. »Naša prioriteta je ta, da postavimo sejem v čezmejno območje. Smo v središču Evrope, ki v tem trenutku doživlja krizo. Vendar menimo, da so tu tudi priložnosti, da začnemo razmišljati o rasti Evrope. Mi nudimo možnost premikanja podjetjem na eni in na drugi strani meje,« je poudaril Gianluca Madriz, predsednik Trgovinske zbornice v Gorici, kjer so včeraj predstavili letošnjo izvedbo Ex-pomega. Na sejmu se bodo posebej predstavili turistični ponudniki iz Posočja, Vipavske doline in s Krasa, sicer pa bodo zastopani naslednji sektorji: oprema za dom, obrt, gospodinjstvo, gradbeništvo, sistemi za energetsko učinkovitost, stavbno pohištvo ter štedilniki in kamini. Da je Expomego priložnost za odpiranje slovenskemu prostoru, po drugi strani pa razstavni prostor za italijanska podjetja, ki se predstavljajo obiskovalcem iz Slovenije, je včeraj poudaril goriški župan Ettore Romoli, novogoriška podžupa-nja Ana Zavrtanik Ugrin pa je dodala, da je Expomego lep primer čezmejnega sodelovanja, ki ne ostaja zgolj na načelni ravni, temveč daje otipljive rezultate. Otvoritvena slovesnost bo v četrtek, 25. februarja, ob 18. uri, sicer pa bo sejem tistega dne odprt med 15. in 20. uro, v soboto in nedeljo pa med 10. in 20. uro. 44. sejmu Expomego se letos četrtič pridružuje mednarodni festival golaža, ki bo vsak dan odprt do 22. ure. Vstop na sejem je prost. Katja Munih tržič - Pred županstvom protestna shoda Eni proti izdaji okoljskega dovoljenja, drugi proti dogovoru s Fincantierijem Pred županstvom na Trgu Republike v Tržiču sta sinoči potekala istočasna protestna shoda. Prvega so organizirali nasprotniki podaljšanja okoljskega dovoljenja AIA za termoelektrarno, ki dopušča še desetletno uporabo premoga. Na njihov poziv se je odzvalo okrog šestdeset ljudi; med njimi so bili prebivalci mestnih rajonov, ki poznajo problem onesnažujočih izpustov, pa še pripadniki okoljevarstvenih organizacij. Protest je bil uperjen proti krajevnim upravam, ki po njihovi oceni niso preprečile izdaje okoljskega dovoljenja. Istočasno se je kakih dvajset oseb - zlasti somišljenikov strank občinske opozicije - zbralo na trgu, da demonstrirajo proti dogovoru mestne uprave z družbo Fincantie-ri, na podlagi katerega je občina odstopila s sojenja odgovornim za smrti zaradi azbesta. Protestniki so se tam zbrali, ker je na županstvu potekala seja občinskega sveta. Ene in druge je nagovorila županja Silvia Altran. Med sinočnjim protestom na tržiškem trgu bonaventura pevma - Bohotni Viatorijev botanični vrt bodo odprli marca Cvetoči park vabi Odprt bo ob vikendih in med praznikih, za večje skupine tudi med tednom Park Viatori med Pevmo in dolino Grojne bumbaca Pred dvema letoma je v goriški bolnišnici umrl Luciano Viatori. Po poklicu je bil šolnik, veliko dela in ljubezni pa je v svojem življenju posvetil zlasti ureditvi botaničnega vrta, ki se nahaja med Pevmo in dolino Groj-ne. Po Viatorijevi smrti je njegovo upravljanje prevzela Fundacija Goriške hranilnice, ki bo spomladi park ponovno odprla javnosti. Cvetoča drevesa, grme in druge rastline, ki ga krasijo, si bo v letošnjem letu prvič moč ogledati na velikonočni ponedeljek, 28. marca. Park bo odprt med 16. in 19. uro, vstop bo prost. Do drugega junija bo park odprt po istem urniku vsako soboto, nedeljo in ob praznikih. Vodene oglede bodo prirejali ob 17. uri. Za večje skupine, ki jih sestavlja vsaj 15 oseb, prirejajo vodene oglede tudi med tednom. Za rezervacije sta na voljo telefonska številka Fundacije Goriške hranilnice 0481-537111 in naslov elektronske pošte in-fo@fondazionecarigo.it. V kratkem bo vodene oglede mogoče rezervirati tudi preko spletnega obrazca na spletni strani združenja Amici del giardino Viatori www.aglv.org. V parku med Pevmo in Grojno bodo prirejali tudi druge pobude. Združenje Amici del giardino Viatori je že začelo voditi tečaj za dijake kmetijskega zavoda Bri-gnoli iz Gradišča, 21. februarja pa bo organiziralo še tečaj obrezovanja vrtnic. Dne 15. maja bo fundacija sodelovala pri pobudi Odprti vrtovi, v okviru katere je park Viatori lani obiskalo tisoč ljudi. 1 4 Petek, 19. februarja 2016 GORIŠKA / kromberk - Ervin Hladnik Milharčič o kalupih in prepletanjih Pot Orienta do nas Časnikar Ervin Hladnik Milharčič je leta 2009 izdal 300 strani debelo knjigo z naslovom Pot na Orient (Študentska založba - Beletrina), a prejšnji teden je svojemu predavanju v konferenčni dvorani kromberškega gradu dal naslov Pot Orienta do nas. Po prihodu množic pre-bežnikov v zadnjem poldrugem letu je naslov povsem upravičen. Avtor je izvedenec za srednje vzhodna vprašanja in dogajanja po profesionalni plati in zaradi osebnega zanimanja, ki presega novinarsko kroniko. Med spopadi na Balkanu je sledil dogajanju v Sarajevu, sicer pa je petnajst let odhajal na Orient in kar štiri leta živel na Srednjem Vzhodu. Razmeroma dolgo podajanje podatkov, izkušenj in opisov je zaradi pustnega torka - tako je dejal - nastavil precej anekdotično in zgoščeno. Že začetno retorično vprašanje se je glasilo: »Kje je sploh Zahod in posledično, kje se za nas začne Vzhod?« Odgovor v smislu velike prepletenosti prvega in drugega je bil plastičen. V bližnjem Ročinju se je rodil kasnejši vrhunski arhitekt Anton Laščak, ki se je sicer prelevil in se imenoval Antonio Lasciach, hkrati pa je iz naše Srednje Evrope odšel v Egipt in v Kairu načrtoval vrsto najmogočnejših palač vključno z vladno. Njegova zgradba preko Rafuta na Pristavi je prva neoislamska palača v Vzhodni Evropi. Obratno pa ima predavatelj prijatelja islamske veroizpovedi, ki je pripotoval v Ljubljano in dela na inštitutu za fiziko Jožef Stefan. Prepletanja pač. Rdeča nit predavalčeve pripovedi je zasledovala razkrivanje kalupov, ki jih nosimo v sebi Evropejci o muslimanskem svetu in obratno. V resnici zasledujemo neke sanje in vizijo, ki marsikoga vodi v istovetenje Sarajeva zgolj z glavno džamijo in Baščaršijo vključno z živopisnimi preprogami in rokodelskimi bakrenimi predmeti. Beograd je bil 500 let pod turško nadvlado, pa ni v njem nobene džamije, zato gremo dalje in islamski svet se prilagaja tem našim »sanjam«, zato obiskovalcem ponuja od Banja Luke preko Turčije do Afganistana tisto, kar si pričakujejo - kalupe. V resnici je Ervin Hladnik Milharčič opazil ob postanku v vasi Pre-ševo na grško makedonski meji med mi- Ervin Hladnik Milharčič (levo), migranti pri Brežicah (zgoraj) fotodamj@n mohodom skoraj tisoč beguncev, kako jim še na misel prišlo, da bi ob določeni uri raztegnili preprogico in se obrnili proti Meki. Niti ena ženska ni imela feredže. Obratno se dogaja, da prihajajo s Srednjega Vzhoda kolone ljudi, ki si Evropo predstavljajo v skladu s svojimi »sanjami«: uresničitev parol francoske revolucije, pravni red in urejenost. Pridejo v Grčijo in tega še sploh ni, v Makedonijo vodi 1,5 metra široka vrzel, Srbija in Hrvaška nista še »ta prava Evropa«, Slovenijo komajda zaznajo, a vedo, da je tisto »ta pravo« bolj severozahodno. EU je povsem racionalna, so slišali, in sever-noevropska protestantska etika je racionalna. Prihajajo iskat urejeno življenje, v Preševu pa pendreki, slikovito povedano nekakšna »vukojebina«. Potem se soočajo z birokracijo, čakanjem, sovražnostjo okolja in sanje z vizijo se razblinijo. Zahoda ni! Gre za šolane ljudi, uporabljajo angleščino. Irak je bil laična in resna država, a jo je Zahod ugonobil. Hkrati z Egiptom in Sirijo so to bile laične diktature: ni jih vodilo božje obličje, temveč politične stranke. Prebivalci so delali v tovarnah, uporabljali sodobne prenosne telefone, v vero pa so se zapičili, ko je državni ustroj zašel v krizo. Ameriška vojska se je vedla povsem neracionalno, posegla je v Kuvajtu, ki je zgodovinsko bila iraška pokrajina. Seveda je šlo za nahajališča nafte in nadzor nad območjem. Kaj pa v Bosni med cepljenjem Jugosla- vije? Potekal je genocid, Bosanci so doživeli poraz, Zahod jih je prisilil v državno tvorbo brez repa in glave. Ni čudno, da so poiskali pot v veri. Združene države Amerike so razpustile stranko Baas in odslovile državne uslužbence. Vse se je sesulo in državljani so se zatekli v edino delujoče verske strukture. Nastale so razne milice in tekmovale proti islamistom, prepričane, da najdejo mesto v iraški vojski, ko se deli ozemlja osvobodijo, a so se Američani umaknili. Prevara! Nastal je kaos. Kalifat je sestavljenka nekdanjih sovražnikov, prežetih z vero in opremljenih s pravo vojsko. Ne gre več za teroriste, temveč za brigade in divizije. Ta sila se je razširila v Sirijo, kjer obstaja večkulturna mavrica kot na Balkanu: Kurdi, Turki, puščavska plemena. Obstajala je izbira med pripadnostjo predsedniku Asadu ali prišlekom. Vmešale so se velesile. Sirci bežijo pred vsem tem in prihajajo k nam. Zakaj napadi v Parizu? Tam se je oblikovalo sožitje, ena četrtina prebivalcev je muslimanov in tega pravi islamist ne trpi. 30.000 le-teh je iz Evrope šlo na Srednji vzhod. Nočejo povedati, zakaj. Morda pa bi branje pojava morali iskati v družbeno razrednem ključu, ne le v verskem (op. kronista). Bomo mi uspeli ostati racionalni? Ali je mogoče, da dva milijona slovenskih državljanov ne zmore sprejeti šestdeset prosilcev za azil? Kaže, da močno šepamo na identiteti. (ar) V kavarni HiC pri pevmskem mostu je na ogled fotografska razstava z naslovom Po sledeh preteklosti - Gorica včeraj in danes. Na njej Sašo Batič iz Solkana razstavlja sedemnajst fotografij večjega formata. Avtorja smo bolje spoznali lani, ko je ob praznovanju sv. Ane prikazal v Pevmi nekaj velikih fotografij na sedežu krajevne skup- foto vip nosti, nato pa je razstavljal še v Kosičevi galeriji v Raštelu. Batič v svojih fotografijah mojstrsko kombinira nekdanji videz mestnih predelov z današnjim. V veliki večini primerov gre za kombinacijo podob Gorice pred prvo svetovno vojno in med njo s podobami objektov, kot jih poznamo danes. Zaradi mi- gorica - Razstavlja Sašo Batič Pretekli in sedanji čas »se stapljata« Videz mesta se kljub vojnemu razdejanju ni veliko spremenil limetrske natančnosti na prvi pogled težko dojamemo, do kod sega staro in od kod se nadaljuje novo. Pomagajo nam barve: medtem ko se stari del posnetka kaže v črno-beli tehniki, so nam novi prikaže v barvah. Tako si lahko ogledamo staro-novo Gosposko ulico, Raštel, stolnico, Travnik z znamenitim vodnjakom, grajski grič, Kor-zo s Trgovskim domom itd. Predstavitev razstave ob udeležbi ljudi z obeh strani meje je potekala dvojezično. V imenu krožka Amici dell'arte felice je spregovorila umetnostna zgodovinarka Serenella Ferrari. Napovedala je, da se bo razstavna dejavnost v kavarni nadaljevala tudi potem, ko je po smrti upravitelja Roberta Figla lokal prevzela njegova nekdanja Serenella Ferrari in Sašo Batič (levo), Travnik z znamenito fontano (desno) štandrež Francoski pater sprejema »prijatelje noči« Pater Jean-Philippe Chauveau Francoski pater Jean-Philippe Chauveau, avtor knjige Duhovnik med prostitutkami, je zaradi svojega življenja, posvečenega ljudem z roba družbe, v svoji domovini osebnost. V pariškem Bois de Boulogne vsi poznajo njegov avtodom, ki z odprtimi vrati sprejema moške in ženske, »prijatelje noči« - »prostorček miru in topline, pa tudi kapela na kolesih, v kateri se govori o dobroti, lepoti in resnici«. Pater prihaja na gostovanje v Slovenijo in bo obiskal tudi Goriško. V medijih beremo, da je prostitucija navzoča tudi pri nas, za prostitucijo pa se skrivajo trpke zgodbe o prisili, nasilju, revščini ... O svojem življenju in delu bo pater govoril v soboto, 27. februarja, ob 19.45 v župnijski dvorani v Štandrežu. Pater Jean-Philippe se je rodil pred 64 leti in je že kot otrok doživljal stisko in nasilje. Oče in mati sta bila alkoholika, zato je svojo mladost preživel na ulici med sovrstniki. Večkrat so ga socialni delavci odpeljali v skupnost za mladoletne, od koder je vsakič pobegnil. Pri sedemnajstih letih je bil na čelu mladinske tolpe ter se je preživljal s krajo in pretepi, pri dvajsetih pa ga je srečanje s prijateljem prepričalo, da je življenje več vredno. Danes se njegov moto glasi: »Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen.« gorica - V nedeljo Poklon centra Komel ravnatelju Februar ima za Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice poseben spominski pečat. Na enaindvajsetega v mesecu se je leta 1941 v So-vodnjah rodil dolgoletni ravnatelj, »srce« in idejni snovalec šole Silvan Ker-ševan. Po njegovi smrti, ki je bila 8. maja 2012, se je vodstvo šole odločilo, da bo na dan njegovega rojstva prirejalo prireditev Silvanu ... z ljubeznijo. Posebnost dogodka, na katerem pred publiko nastopajo sedanji in nekdanji učenci in učenke šole, je tudi podelitev štipendij iz sklada, poimenovanega ravno po pokojnem ravnatelju. Silvan Kerševan bi letos praznoval 75 let in za to obletnico se je center Komel odločil, da bo njemu v spomin program četrtega spominskega koncerta zapored oblikoval tako, da bo v največji meri odražal srce ravnatelja. V nedeljo, 21. februarja, bodo ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž po besedah sedanje ravnateljice šole, Alessandre Schettino, »nastopili tisti ansambli šole in mladina, ki je na centru Emil Komel delovala in tudi danes skupaj muzicira - veliko bo skupnih točk vokalne in instrumentalne glasbe«. Program izhaja v celoti iz slovenske glasbene zakladnice. »Smo v mesecu februarju, ki je s Prešernovim dnevom v celoti posvečen kulturi. Želeli smo pripraviti koncert z glasbo slovenskih ljudskih in avtorskih pesmi slovenskih skladateljev ter profesorjev šole v prepletu s poezijo,« pojasnjuje Alessandra Schetti-no. Med skladbami bo tudi noviteta Silvanu z ljubeznijo profesorice kitare Martine Gereon, ki je bila ravnateljeva prijateljica. Na programu nedeljskega dogodka bodo dela še drugih ravnateljevih prijateljev, kot so Bojan Glavina, Patrick Quaggiato in Walter Lo Nigro. Nastopila bosta otroški in mladinski zbor centra Emil Komel. Zlasti slednjega je Silvan Kerševan še videl odraščati, pravi ravnateljica: »Takrat so peli v otroškem zboru, zdaj pa so najstniki in del mladinskega zbora.« Poleg orkestra kitar, dua harf in profesorskega tria bo zaigral še šolski godalni orkester. »Silvan Kerševan je vedno spodbujal skupno orkestrsko muziciranje tudi pri najmlajših otrocih,« poudarja ravnateljica. Večer bo okronan s podelitvijo štipendij mladim obetavnim učencem šole, ki so se v zadnjih letih posebno izkazali na tekmovanjih, festivalih in koncertih. Kdo so ti nagrajenci, pa ostaja še skrivnost. Metka Sulic uslužbenka Ingrid Zorzut iz Vogrskega. Sašo Batič je o sebi povedal, da se je tovrstne fotografije učil v Berlinu, Gorica pa je zelo primerna za takšne kombinacije, kajti videz mesta se kljub vojnemu razdejanju ni veliko spremenil. Ob skodelici kave si bo tako obiskovalec lahko na-pasel oči na svojevrstnih posnetkih in v en sam pogled ujel predel mesta v dveh različnih obdobjih. V večernih urah spremlja razstavo tudi video projekcija. Ne gre prezreti niti dejstva, da so napisi ob fotografijah in reklamno gradivo tokrat dvojezični, saj je med gosti kavarne veliko slovenskih ljudi z obeh strani meje. Razstava bo na ogled do 17. aprila. (vip) / GORIŠKA Petek, 19. februarja 2016 15 Hilarij Lavrenčič TDD PREDSTAVLJA Gost oddaje bo Hilarij Lavrenčič Nocojšnja televizijska oddaja TDD predstavlja, ki bo na sporedu ob koncu slovenskega dnevnika na tretji mreži RAI okoli 20.50, bo posvečena zborovodji in glasbenemu pedagogu Hilariju Lavrenčiču, ki je na proslavi ob letošnjem dnevu slovenske kulture v Gorici prejel nagrado obeh krovnih organizacij za zboro-vodsko delo pri mešanem pevskem zboru Hrast iz Doberdoba in »ker je s svojim znanjem pripomogel h glasbeni izobrazbi marsikaterega danes uveljavljenega glasbenika, skladatelja in dirigenta«. Pred kamerami, ki jih je koordiniral režiser Jan Leopoli, bo v pogovoru z Markom Tavčarjem osvetlil tudi svoje delo pri zanimivih glasbeno-odrskih projektih, kot so operete in kantate, ki jih je pomagal uresničiti v zadnjih 25 letih in ki pomenijo dragoceno obogatitev za nastopajoče in hkrati za širši prostor. STEVERJAN »Oblaki so rudeči« Ob dnevu slovenske kulture bo nocoj pri Briškem griču v Števerjanu kulturni večer z naslovom »Oblaki so rudeči«. Z začetkom ob 20. uri bodo na Bukovju nastopili otroški zbor Mali briški slavčki in recitatorji Odra mladih, Vili Prinčič bo predstavil svojo knjigo »V Brucku taborišču ...1915-1918«, Ana Toroš bo predavala o literarni ustvarjalnosti primorskih Slovencev v vojnem času, pevka Tatjana Mihelj bo ob klavirski spremljavi Anžeta Vrabca zapela nekaj pesmi iz obdobja prve svetovne vojne. Soorganizator proslave je Kulturni dom iz Gorice, vključena je v projekt Bunker, ki ga sofinancira dežela FJK. GORICA Konec obdobja razuma Na pobudo Slovika bo na temo »Evropa: konec obdobja razuma?« danes ob 18. uri v Trgovskem domu v Gorici govorila Svetlana Slapšak. Bila je predavateljica na več kot dvajsetih univerzah v Evropi in drugod, objavila je več kot 60 knjig, 400 znanstvenih člankov, tisoč esejev in kritik. Predavanje bo odprto za javnost. GORICA Kriminalka z meje V knjigarni LEG na goriškem Korzu bo danes ob 18. uri predstavitev knjige »Lo spettro greco« (Grška prikazen). Gre za kriminalko avtorja Riccarda Bel-landija, Florentinca z bivališčem v Gorici, ki je svojo pripoved o političnih manevrih tajnih služb postavil v Gorico oz. na italijansko-jugoslovansko mejo jeseni 1946. GORICA Popis knjižnega fonda V palači Fundacije Goriške hranilnice v Gorici bo danes ob 17.30 predstavljena knjiga »La biblioteca ritrovata - Saba e l'aflaire dei libri di Michelstaedter«. Izšla je v Firencah in objavlja popis knjižnega fonda Alberta in Carla Michel-staedterja, ki ga je odkupila goriška državna knjižnica. [I] Lekarne ~M Gledališče U Kino fí Razstave DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. 16. FESTIVAL FURLANSKEGA KOMIČNEGA GLEDALIŠČA v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20) ob 20.45: v soboto, 20. februarja, »Co-medies in famee Ursule - I doi amans e lacjavalle« (El Tendon, Ro-žac); v soboto, 27. februarja, »Pua-re Talie ... Viparis in famee« (Drin & Delaide, Rivignano). Brezplačna vabila v knjigarni Antonini na Kor-zu Italia ali pri blagajni Kulturnega doma; informacije po tel. 048133288. AŠKD KREMENJAK vabi ob dnevu slovenske kulture na ogled komedije »Svakinja da te kap« (režija Anja Ška-bar) v izvedbi dramske skupine KD Kraški dom in Razvojnega združenja Repentabor v soboto, 20. februarja, ob 20. uri v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. V KULTURNEM DOMU DESKLE bo danes, 19. februarja, ob 20. uri komedija »Art« v priredbi SNG Drama Ljubljana; več na www.kd-deskle.si. V NOVI GORICI v Kulturnem domu bo 26. februarja ob 20. uri komedija »Moški so z Marsa, ženske so z Venere« nastopa Denis Avdic; informacije po tel. 00386-53354010, blagaj-na@kulturnidom-ng.si. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU ob 20.45: danes, 19. februarja, koncert kvarteta Lyskamm (Cecilia Ziano in Clara Franziska Schoeten-sack - violina, Francesca Piccioni -viola in Giorgio Casati - violončelo). 23. in 24. februarja gledališka predstava »La dodicesima notte« Williama Shakespeareja; informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 19. februarja, ob 20. uri »Hedda Gabler« (Henrik Ibsen); informacije po tel. 003865-3352247 ali na blagajna@sng-ng.si. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici za otroke od 5. leta starosti: v soboto, 20. februarja, ob 16.30 »Berta e scappata«, gledališka skupina CTA; informacije v uradih CTA, Drevored 20. septembra 14 v Gorici (tel. 0481537280, 335-1753049, info@ctagori-zia.it). V GORICI: v galeriji A. Kosič v Rašte-lu 5-7 v Gorici je na ogled slikarska razstava Marina Beroviča iz Ljubljane; do 20. februarja, ob odprtju trgovine. V AJDOVŠČINI: v Pilonovi galeriji bo danes, 19. februarja, ob 19. uri odprtje razstave »Lirika črte« (dela na papirju iz likovnih zbirk muzejev na Gorenjskem); v soboto, 20. februarja, ob 16. uri »Od črte do slike«, delavnica za otroke od 5. leta. Informacije po tel. 00386-53689177. V GORICI: v zaporih gradu v grajskem naselju bo od sobote, 20. februarja, do nedelje, 28. februarja, na ogled razstava fotografij Maurizia Frullanija z naslovom »Massawa«; v ponedeljek 9.30-11.30, od torka do nedelje 10.0019.00. Razstavo sta uredila Sara Occ-hipinti in Marco Faganel v sklopu niza »Gorizia Photography Week 2016«; več na www.studiofaganel.com, www.goriziaphotographyweek.org. V NOVI GORICI: v OŠ Milojke Štrukelj, Delpinova ul. 7, bo v ponedeljek, 22. februarja, ob 17. uri odprtje potujoče razstave mednarodnega projekta »Ana Frank - zgodba za sedanjost«. V GORICI v Kulturnem domu, Ul. Brass 20, bo v sredo, 24. februarja, ob 18. uri odprtje razstave slikarke Marie Grazie Persolja. Umetnico bosta predstavila Cristina Feresin in Vili Prinčič. Na ogled do 12. marca od ponedeljka do petka 9.00-12.00 in 16.0018.00 ter med prireditvami. ~M Koncerti DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »Zootro-polis«; 20.00 - 22.15 »Perfetti scono-sciuti«. Dvorana 2: 17.20 - 19.50 - 22.00 »Il caso Spotlight«. Dvorana 3: 17.50 »Perfetti scono-sciuti«; 19.45 - 21.45 »Zootropolis«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.15 »Deadpool«. Dvorana 2: 17.00 - 19.30 »Zootropolis«; 21.30 »The Hateful Eight«. Dvorana 3: 17.50 - 20.20 - 22.15 »Per-fetti sconosciuti«. Dvorana 4: 16.45 - 20.30 »Onda su onda«; 18.40 »Zoolander N.2«; 22.20 »Zootropolis«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 20.10 »The Danish Girl«. DANES V NOVI GORICI V KULTURNEM DOMU 20.15 »G. Turner« (Filmsko gledališče). S Izleti KRUT vabi na velikonočni izlet v Parmo, mesto kulture in enogastronom-ske tradicije in njeno okolico, posejano s starodavnimi utrdbami in čudovito ohranjenimi gradovi, od 26. do 28. marca. Program na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje. Tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. Prijave do 26. februarja. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na dan žena 8. marca tradicionalno srečanje z izletom v Pordenon z ogledom vrtnarskega sejma. Prvi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Gorice z Goriščka (s trga Medaglie d'oro), s postanki pri vagi blizu pevmskega mosta, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Jamelj, s postanki v Doberdobu, na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu na Pi-lošču. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.) in 048178138 (Sonja Š.). Ü3 Obvestila V MARTINŠČINI: v gostilni Al Poeta bo v soboto, 20. decembra, ob 21. uri koncert kantavtorjev Alberta Blasiz-ze in Ambre Drius; vstop prost, informacije in prijave po tel. 048199903. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: danes, 19. februarja, ob 20.45 »Da Bach a Piazzolla« (Anna Serova & Tango Sonos); informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); www.lipizer.it. KOZB DESKLE vabi na koncert ob 71. obletnici pobitih krajanov na desnem bregu Soče pri visečem mostu, ki bo v soboto, 20. februarja, ob 19. uri v Kulturnem domu v Desklah. Nastopil bo ženski pevski zbor Kombinat. Prodaja vstopnic (izkupiček gre v dobrodelne namene) v knjižnici Deskle, rezervacije po tel. 0038640-996911 (Marta Bitežnik). V NOVI GORICI v športni dvorani OŠ Milojka Štrukelj, Delpinova ul. 7, bo v soboto, 12. marca, ob 18. uri glasbeni spektakel »Mamma mia!« v organizaciji društva Prospot iz Radovljice v sodelovanju s KD Nova Gorica. Predprodaja vstopnic na vseh bencinskih črpalkah Petrol v Sloveniji ali na www.eventim.si. H Šolske vesti SLOVIK: program polletnega oz. enoletnega šolanja v Ljubljani za dijake letošnjih 3. razredov drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji; informacije na spletni strani www.slovik.org, info@slo-vik.org. Predprijave zbirajo do 15. marca. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da v ponedeljek, 22. februarja, zapade rok za vpis na šole vseh vrst in stopenj. Razen za otroške vrtce poteka letos vpis preko spletne strani ministrstva za šolstvo (istruzione.it). SPDG prireja v nedeljo, 21. februarja, izlet na Poldanovec (1299 m); informacije in obvezna prijava tel. 3493887180 (Gabrijel). PARTIZANSKA KNJIŽNICA sekcije VZPI-ANPI Dol-Jamlje v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica 20, bo odprta vsako soboto od 17. do 19. ure. SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE sporoča, da je Carinska uprava objavila nov program Intr@Web 2016 za periodične prijave Intrastat vezane na nakup in prodajo blaga in storitev na območju EU. Novo verzijo programa je mogoče sneti s spletne strani Carinske uprave; informacije na spletni strani SDGZ www.sdgz.it, www.ures.it. SLOVENSKO GORIŠKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE (SGGZ) in Slovensko Deželno Gospodarsko Združenje (SDGZ) v sodelovanju z Zadružno banko Doberdob Sovodnje prirejata poslovni dogodek z naslovom »Sodobni podjetnik: v koraku s časom in napredkom za boljše poslovne rezultate« v petek, 26. februarja, ob 18. uri v prostorih Zadružne banke Doberdob Sovodnje, Prvomajska ul. 120/a v Sovodnjah. Prijave na naslov sggzgorica@gmail.com ali na bo-rut.sardoc@servis.it. RISANJE MANDAL ZA OTROKE - Hiša pravljic in jezikovni center Poliglot iz Nove Gorice vabita na otroško ustvarjalno delavnico, pod mentorstvom umetnice Tanje Prezelj, v soboto, 27. februarja, ob 15. uri. Info in prijave po tel. 0038640-225226 ali iva-nasolc@gmail.com. KMEČKA ZVEZA obvešča, da sta v teku deželna razpisa za prispevke: za nakup lesenih sodov in za obnovo vinogradov. Prošnje za oba razpisa je treba predstaviti do 29. februarja. Informacije v uradih Kmečke zveze v Trstu, Gorici in Čedadu. KRUT obvešča, da v četrtek, 10. marca, steče spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8 v Trstu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. ZSKD prireja izviren tečaj za mentorje gledaliških skupin in učitelje z drama-tičarko Kim Komljanec, 3. 4. ter 10. 11. septembra od 10.00 do 17.00. Rok za prijavo zapade 31. marca; informacije po tel. 040-635626, info@zskd.eu ali www.zskd.eu. El Prireditve PROSLAVA OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE »Krasna si, hči planin...« ob 110-letnici smrti Simona Gregorčiča bo danes, 19. februarja, ob 19.30 v dvorani na Mirenskem gradu in v nedeljo, 21. februarja, ob 17. uri v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu. Sodelovali bodo glasbene in pevske skupine, solisti ter recitatorji, slavnostni govornik bo umetnostni zgodovinar Saša Quinzi; organizirajo PD Štandrež, KD Stanku Vuk - Miren Orehovlje in KTD Zarja - Bilje. SREČANJA Z AVTORJI V SOVO-DENJSKI KNJIŽNICI ob 18. uri: v torek, 23. februarja, bo gost večera Jože Šušmelj, ki bo v pogovoru s Petro Kolenc predstavil svojo knjigo »Andrej baron Winkler 1825-1916«. V torek, 1. marca, bo Barbara Zetko, avtorica knjige »Sedem mostov po prstih«, ki je izšla pri ZTT, predstavila svoje izkušnje s tapkanjem. NIZ »NATURA & CULTURA« v galeriji sodobne umetnosti na Trgu Cavour v Tržiču: danes, 19. februarja, ob 17.30 predavanje Tonija Capuozza »Il segreto dei maro«; ob 18.30 predstavitev knjige Giacoma Scottija »Quelli della Montagna«; ob 20.45 predavanje Kurta Diembergerja »Sfida ai confini del cielo«. V GORICI v cerkvi v Podturnu, Ul. Ve-nerio 1, bo danes, 19. februarja, ob 20.30 predstavitev knjige »Gesu e la misericordia«, sledil bo ogled prvega dela filma »Il decalogo: Io sono il Si-gnore Dio tuo«, režiser Kirzysztof Kieslowski. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v soboto, 20. februarja, ob 17. uri Toni Capuozzo predstavil knjigo »Il segreto dei maro«, spregovoril bo novinar Fausto Biloslavo. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA organizira niz strokovnih predavanj s prostim vstopom v Močnikovem domu v Gorici (ob cerkvi Sv. Ivana v Ulici San Giovanni 9): v četrtek, 25. februarja, ob 20. uri Erika Brajnik »Na-turopatija in krepitev telesa«; v četrtek, 3. marca, ob 20. uri Bogdan Po-lajner »Kako lahko starši z odnosi vplivamo na zdravo vedenje otrok?«; v soboto, 12. marca, ob 20. uri Christian Gostečnik »So res vsega krivi starši?«; v četrtek, 17. marca, ob 20. uri Aldo Rupel »Od skrbi za vzgojo do ohranjanja psihofizične učinkovitosti«. V KATOLIŠKI KNJIGARNI na Travniku v Gorici bo v četrtek, 25. februarja, ob 10. uri srečanje »Na kavi s knjigo« z Jasno Tuta. V pogovoru z Jurijem Paljkom bo avtorica predstavila svoje najnovejše delo »Moj svet sredi oceana - 32 dni jadranja čez Pacifik v soncu in dežju, v strahu in smehu«. »PRAZNIK PRIJATELJSTVA« bo v soboto, 27. februarja, ob 19. uri v vili Vi-polže na Dobrovem. V glasbeno scenski predstavi bodo nastopili Sara Ambrož, Lorena Bassi, Andreja Benede-tič, Luka Bilič, Virginia Cisillino, Stella Crasnich, Astrid Di Bon, Rok Ga-šparin, Kris Jug, Fiona Pahor, Sara Pahor, Giada Perabo, Hana Prinčič, Sarah Compassi, Anna Notomista, Davide Ostinelli, skupine Društvo Briških žena, Danzerini di Lucinico, Elever - Contatto danza iz Krmina in IDAS Neblo, zbori ZPZ Vinika, MepPZ F.B. Sedej iz Števerjana, MePZ San Marco iz Moša, Nonet Brda. Na ogled bo likovna razstava osnovnih šol, sodelovalo bo društvo likovnih ustvarjalcev Dablo, sledila bo zabava s skupino Briški Kvintet. V ŠTANDREŽU bo v soboto, 27. februarja, v gosteh francoski prosvetni delavec in duhovnik Jean-Philippe Chauveau, ki skrbi za ljudi na robu in še zlasti za prostitutke. Javno srečanje z njim bo z začetkom ob 19.45 v župnijskem domu Anton Gregorčič. Pogrebi DANES V DOBERDOBU: 13.00, Renato Gergolet (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V VILEŠU: 10.30, Giorgia An-drian (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Roka in na pokopališču. DANES V TURJAKU: 13.00, Gino Buf-folo (iz kapelice tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Roka, sledila bo upepelitev. DANES V BELJANU PRI ŠKOCJANU: 10.30, Luigi Volpet (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Marije, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 11.00, Onorina Gon vd. Pauletti (iz kapelice tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Nikolaja in na pokopališču. 1 6 Petek, 19. februarja 2016 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Dan spominjanja na krvoločneSlovaneB Erika Jazbar_ Na današnji dan, 10. februarja, se spominjamo dramatičnega poglavja italijanske zgodovine, katerega obstoj je bil preveč časa zanikan in krivično izbrisan. Šlo je za kriminalni načrt etničnega čiščenja, ki je prisilil 300 tisoč Italijanov, da so zapustili svojo zemljo, svoje imetje in to, kar jim je bilo nadvse drago. Zaradi njega je toliko mož in žena izgubilo življenje v foj-bah in na toliko drugih grozljivih načinov. Edina odgovornost, ki so jo imeli, je bila ta, da so bili Italijani. Ta je bila njihova edina krivda. Ženske, otroci, moški so utrpeli nečloveškost nasilja, zaničevanja in sovraštva. Te nedolžne žrtve imajo pravico, da jih počastimo in spoštujemo. Omenjenih besed, izrečenih ob letošnjem Dnevu spominjanja in ki so na voljo v italijanskem izvirniku na spletni strani občine Turin, ni izrekel kak veljak istrskih korenin, temveč tamkajšnji župan Piero Fassino. To je politik vsedržavnega pomena z dolgim pedigreejem od časov KPI prek vseh stopničk, ki so privedle do današnje Demokratske stranke. Bil je državni tajnik Demokratične levice, dvakrat minister, v zadnjem obdobju je angažiran na nivoju krajevnih uprav, tudi kot vsedržavni predsednik ANCI. Gre za sina partizanskega poveljnika, za izobraženega človeka, ki ne tvezi besed tjavendan, predvsem pa za osebo, za katero pravimo, da nas dobro pozna, za sogovornika, za katerega velja utečena definicija, da je »prijatelj Slovencev«. Teza, ki jo ponujajo njegovi stavki, je tista, ki jo je italijanska stran sprejela za resnično danost, ko je v zadnjem obdobju tranzverzalno dorekla svoje stališče glede vprašanja fojb, in sicer da je šlo za etnično naravnano nasilje, ki je imelo za namen, da izniči italijansko prisotnost. Za omenjeno nasilje pa so krivi Slovani. Dan spominjanja zato vsako leto spremljamo s tiho željo, da bi ga bilo čim prej konec in da bi šel čim bolj mirno mimo nas. Saj se od časa Na-politanovih besed, ki jih bomo le s težavo pozabili, čutimo na zatožni klopi. V resnici pa smo tudi sami krivi za to nelagodje, ker glavnina zamejskih Slovencev pristaja na tezo, ki je pogodu italijanski strani in italijanski post-levici. Če je šlo za etnično čiščenje, ideologija pri tem nima nič, in smo torej čisti. Če bi namreč obveljala drugačna teza, ki si le s težavo in izjemoma utira pot v javnost, in sicer da to ni bilo etnično čiščenje, temveč grobo po- r I vojno obračunavanje, predvsem pa ideološko »čiščenje«, bi celotno zadevo osvetlila drugačna luč. Če bi obveljala ta druga teza ali vsaj splet obeh, bi verjetno tudi razumeli, zakaj so se v breznih na Krasu in drugod po Primorskem po končani vojni znašli tudi preštevilni Slovenci oz. pripadniki drugih narodnosti, ki počivajo neznano kje in delijo enako usodo z ostalimi po vojni in izvensodno pobitimi, za katere so v Sloveniji doslej evidentirali več kot 600 grobišč, število po vojni v Sloveniji pobitih ljudi različnih narodnosti pa se po zadnjih študijah suče okoli 100 tisoč. A zgodbi fojb na Primorskem in morije v Kočevskem rogu ali Hudi jami nista povezani, pravi teza Dneva spominjanja, njunega skupnega ideološkega žarišča ne vidijo. Vzporednica se mi ponuja z večno zgodbo o rezijanskem ali beneškem narečju in tistih, ki nočejo priznati, da sta omenjeni narečji del slovenske jezikovne družine, pa čeprav se par metrov stran govori jezik, ki je povsem podoben, skorajda enak. A vmes je mejna črta, ki zasenči marsikaj. Tudi ko beremo o eksodusu, bi bilo verjetno potrebno razčleniti vprašanje, zakaj je toliko ljudi iz današnje Slovenije in Hrvaške zapustilo svoje domove. Smo prepričani, da so se bali le etničnega nasilja? Koliko je bilo med njimi Slovencev, Hrvatov in koliko Italijanov? Mnogi med nami razlagajo, kako je treba fojbe vključiti v širši zgodovinski kontekst in zgodbo začeti pri fašističnem nasilju, brez katerega povojnega nasilja ne moremo razumeti. Drži, a prav tako ne moremo razumeti povojnega nasilja, če izpustimo vsebinsko specifiko, in sicer da so ga izvajali revolucionarji oz. komunisti, slovenski in italijanski, tako na Primorskem kot v osrednji Sloveniji. Toliko v pretres. Nimam iluzije, da bi s svojim zapisom kaj premaknila, saj zadeva ob granitna stališča, ki trdno stojijo in gradijo na neiskanju bližnjega, na vzporednih življenjih povojnega in današnjega časa, na različnih oblikah obrambnih mehanizmov in na preveliki zgoščenosti tragičnih dogodkov, ki jih še nismo secirali. V pomoč bi nam sicer tudi bilo, če bi razpolagali s kolikor toliko točnimi številkami in podatki, saj hipoteze zavajajo javnost, redijo politike in kvarijo ozračje. A stroka je tu še daleč in prepogosto podrejena političnim dinamikam. ODPRTA TRIBUNA Ko je slovensko državljanstvo lahko v napoto David Peterin, pokrajinski predsednik SKGZ za Goriško_ V tem predpomladnem obdobju sta za naše maturante vsako leto na vrsti usmerjanje v nadaljnji študij na univerzi in razmišljanje o možnostih razvoja bodoče delovne in izobrazbene poti. V zadnjih petnajstih letih, kar poučujem, se je odnos do univerz precej spremenil. Danes se vse več dijakov odloča za nadaljevanje študija. Bistveno se je povečalo tudi zanimanje za nadaljevanje študija v matični Sloveniji. Na Tržaškem so se za univerzo v Ljubljani številčneje odločali že v preteklosti, iz Gorice pa je bilo obiskovanje slovenskih vseučiljišč prava redkost. V lanskem šolskem letu so me maturantje tehnične šole za informatiko »J. Vega« iz Gorice zelo razveselili, ko so se množično odločili za nadaljevanje študija na univerzah v Ljubljani, Kopru in Novi Gorici. Do teh sprememb je privedlo več faktorjev. Izpostaviti gre gotovo rast ugleda slovenskih univerz in boljše poznavanje slovenske univerzitetne ponudbe med našimi dijaki in njihovimi družinami. Ekonomski faktor igra še vedno v prid nadaljevanju izobraževanja v Sloveniji, ker so stroški, ki so povezani s šolnino, prevozi, bivanjem in učnim gradivom v naši matici nekaj krat nižji od tistih na italijanskih javnih univerzah, kaj šele zasebnih. To jasno kaže kam država investira za svojo bodočnost, k sreči se Slovenija še vedno odloča za izobraževanje. Za posameznika sta pomembna kakovost izobraževanja in njegova cena. Za našo skupnost in za ostale slovenske skupnosti v Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem pa je izrednega pomena, da se naši mladi lahko dobro izobrazijo v slovenskem jeziku in slovenskem okolju. To je razlog zaradi katerega so na posameznih fakultetah uvedli rezervirana mesta za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kot maturantje iz Slovenije in vsi državljani EU, pripadniki naše skupnosti lahko na posamezni fakulteti kandidirajo za navadna razpoložljiva mesta. Lahko pa se odločijo za kandidiranje na rezervirana mesta. Tako se, pod določenimi pogoji, poveča verjetnost sprejema, saj gotovosti vsekakor ni. To je privilegij, ki ga našim skupnostim, svojim manjšinam, nudi Slovenija in na tak način posredno vlaga v narodno telo, ki živi izven meja matične domovine. Pri tem se žal zalomi oziroma prihaja do neskladnosti ciljev in postopkov ter kriterijev. Član naše skupnosti, ki ima na-primer, poleg italijanskega še slovensko državljanstvo nima pravice do kandidature za rezervirano mesto. Pridobitev slovenskega državljanstva je eden izmed najvišjih znakov pripadnosti slovenskemu narodu. Kaznovati na tak način ravno sinove in hčere družin, ki so se v preteklosti odločile za tako pripadnost, potem, ko sta tako Slovenija, kot naša organizirana skupnost promovirali pridobivanje slovenskega državljanstva, je skregano z logiko. Prepričan sem, da je glede tega vprašanja potreben koordinirani nastop deželnega šolskega urada in obeh naših krovnih organizacij SSO in SKGZ, ki naj posežejo pri vseh odgovornih organih za odpravo neskladnosti. Za zgled se lahko vzame kriterij, ki ga uporabljajo pri dodeljevanju štipendij. V tem primeru podpirajo pripadnike slovenske narodne skupnosti neglede na njihovo državljanstvo, pogoj je, da študent nima stalnega bivališča v Sloveniji. Prepričan sem, da je državljanstvo eden izmed najvišjih znakov pripadnosti neki skupnosti in ne sme nikoli odigrati vloge bremena pri uveljavljanju in razvoju naše pripadnosti slovenskemu narodu. Izven vsake logike bi bilo, ko bi pred manjšincem s slovenskim državljanstvom še naprej privili-girali manjšinca, ki nima slovenskega državljanstva, saj sta vendar oba Slovenca. V takih pogojih, katerih smo priča danes, se v ozkem gledanju interesa izobraževanja ne izplača biti slovenski državljan. Že res, da smo državljani zaradi višjih čustev pripadnosti slovenski narodni skupnosti in ne zaradi enega ali drugega privilegija, vseeno pa je tako mačehovsko in površno ravnanje Republike Slovenije nesprejemljivo. 21. februar - Dan maternega jezika Materni jezik je osnova za kakovostno izobraževanje LJUBLJANA - Letošnji mednarodni dan maternega jezika, ki ga je za 21. februar razglasila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco, bo posvečen materinščini kot pomembnemu gradniku kakovostnega izobraževanja in večjezi-čnosti. Na to je v svoji poslanici opozorila generalna direktorica Unesca Irina Bokova. Materinščina kot gradnik kakovostnega izobraževanja in osnova za trajnostni razvoj Prav kakovostno izobraževanje in večjezičnost sta tudi med cilji Agende 2030 za trajnostni razvoj, je ob dnevu, ki ga obeležujemo 16. leto, spomnila Bo-kova. Agenda med drugim predvideva kakovostno izobrazbo in možnost vse- dan slovenske kulture Marko Sosič s Slovenci iz Milana Že deseto leto zapored so se člani društva Slovencev v Milanu zbrali ob Dnevu slovenske kulture. Letos so v goste povabili pisatelja Marka Sosiča, ki ga je številni publiki v središčni milanski knjigarni Claudiana v prejšnjih dneh predstavila Tatjana Rojc. Uvodoma je v imenu društva spregovorila umetnostna zgodovinarka Tatjana Wolf in posebej omenila dragocenost tradicionalnih milanskih februarskih srečanj v imenu Franceta Prešerna. Besedo je nato prevzela Rojčeva, ki je s kritično mislijo obelodanila osrednje teme in odlike Sosičevega literarnega diskurza ter ga umestila med najbolj prodorne pisatelje sodobne slovenske literarne scene. Zelo zanimiv razgovor z Markom Sosičem, ki mu je številna publika sledila z izjemno zbranostjo, se je osredotočil predvsem na vprašanja zgodovine, identitete, izkušnje, migracije med posameznimi kulturami in umetnostnimi žanri, ki odlikujejo Sosičevo delo. Tatjana Wolf, Marko Sosič in Tatjana Rojc Umetnik je razkril avtobiografske elemente predvsem romanov Balerina, Balerina in Tito, amor mijo, ki sta izšla v izvrstnem italijanskem prevodu Darje Betocchi, spregovoril pa je tudi o svoji prevajalski izkušnji in o prijateljstvu s pisateljico Susanno Tamaro, ki mu je zaupala prevod svoje avtobiografije Vsak angel je strašen. Sogovornika sta poglobila tudi nekatere aspekte So-sičevega dela na odru, kjer se kot režiser spopada s poglobitvijo in reprezentacijo človeških usod. Jure Kufersin življenjskega učenja. To bi tako moškim kot ženskam pomagalo pridobiti znanja, spretnosti in vrednote, s katerimi bi lahko prispevali k družbi. Materni jezik je osnova za kakovostno izobraževanje, to pa pogoj, da ljudje dobijo moč v svojih okoljih. Prav to moč bi morali po njenem mnenju negovati, saj bi z njo odpravili neenakosti in poskrbeli za trajnostni napredek vseh. V Sloveniji poleg slovenščine še 50 drugih materiniščin V Sloveniji ob slovenščini, materinščini večinskega prebivalstva, sobiva še več kot 50 materinih jezikov. Lahko predpostavimo, da so procesi globaliza-cije in migracijski tokovi v svetu precej spremenili jezikovno podobo sveta, kar botruje babilonski pestrosti materinščin. Ta je zlasti izrazita v predelih z več priseljenci in tam, kjer potomci partnerjev iz različnih okolij živijo z dvema mate-rinščinama, vendar statističnih podatkov o tem v Sloveniji ne beležimo več. Zadnji podatki, ki jih je statistični urad zbral s klasičnim popisom prebivalstva so iz leta 2002. Takrat je okoli 88 odstotkov prebivalcev Slovenije izjavilo, da je njihova materinščina slovenski jezik, zaznali pa so tudi več kot 40 drugih materinih jezikov. Od takrat se je v Slovenijo vsako leto priselilo od 10.000 do 30.000 oseb, skoraj polovica iz držav nekdanje Jugoslavije. Beležijo tudi prišleke iz 30 drugih držav, ki najverjetneje tudi še naprej uporabljajo materinščino. Meja med med zborno in «anything goes» slovenščino odvisna od govorne situacije V slovenski javnosti se že več let pojavljajo deljena mnenja glede odprtosti slovenščine za tuje besede. Po mnenju prevajalca in mojstra besede Boštjana Gorenca - Pižame je meja med zborno in «anything goes» slovenščino odvisna od govorne situacije. Pomembno je, da zna naslovnik prepoznati kod sporoče-valca, sicer komunikacija ne deluje. «Če pišeš internetno sporočilo, namenjeno ozkemu krogu znancev, brez težav uporabiš slengizme, kadar pa pišeš besedilo za javno objavo ali dokument, pa je potrebno izbrati višji register, ki omogoča sporazumevanje med vsemi govorci slovenskega jezika,» je pojasnil. Kaj se bo v prihodnosti ohranilo in kaj odpadlo, bo po Gorenčevih besedah povedal čas, sam pa iskreno upa, da za- Po svetu danes govorijo okrog 6000 različnih jezikov. Od tega jim po oceni Unesca polovici grozi, da bodo izginili. V obdobju zadnjih treh generacij je izumrlo 200jezikov. nikani rodilnik vseeno ostane norma, saj mu «raba tožilnika v tovrstnih primerih praska po bobničih». Na vprašanje, kaj meni o cestnem opozorilu oz. pozivu Ne tekstaj, ko voziš, je odvrnil, da je ta del reklamne kampanje za osveščanje, ki nosi pomembno sporočilo. Ob tem se se mu zdi, da kle-cne ravno na jezikovni sporočilnosti, saj gre za prenos angleškega izraza, ki ima pri nas že uveljavljeno sopomenko. «Boj-da je beseda tekstanje v rabi med mladimi, s čimer se raba v oglasu delno upraviči, a vseeno se mi zdi, da gre za posiljeno željo zveneti mladostno, ki izzveni v prazno, kot recimo prekomerna raba besede odštekano v oglaševanju za mlade,» meni. Mednarodni dan materinščine obeležujemo v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 zahtevali uradno rabo njihovega maternega jezika. Unesco je z dnevom želel opozoriti na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. / TRŽAŠKA Nedelja, 21. februarja 2016 1 1 Prvi Indonezijec v Fl BERLIN - Rio Haryanto bo postal prvi indonezijski voznik v svetovnem prvenstvu formule 1. 23-letni Indonezijec je namreč podpisal pogodbo z ekipo Manor, kjer se bo pridružil še enemu mlademu novincu, 21-letnemu Nemcu Pascalu Wehrleinu, ki je pogodbo podpisal prejšnji teden. »Sestavili smo mlado, uspeha lačno ekipo. Haryanto nas je lani v VN2 navdušil s svojo vztrajnostjo in žilavostjo. Da pa smo dobili voznika z novega trga, pa tudi nekaj velja,« je dejal lastnik ekipe Stephen Fitzpatrick. A Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Tottijev labodji spev? RIM - Aktivna igralska kariera kapetana Rome Francesca Tot-tija naj bi se kmalu zaključila. »Er Pupone«, ki bo letos dopolnil štirideset let, vse manj igra, svoje nezadovoljstvo pa je izrazil po torkovi tekmi med Romo in Realom iz Madrida. »Ali mene sprašuješ? Čemu?,« je Totti odgovoril novinarju, ki ga je vprašal za izjavo po srečanju. Totti je namreč odigral le 4 minute, ko je bila tekma že odločena, v letošnji sezoni v A-ligi pa je zbral le pet nastopov in en zadetek v 222 minutah. evropska liga - Po prvi tekmi šesnajstine finala Čaka jih težka naloga Težave italijanskih ekip - Danski Midtyjlland je premagal Manchester United Žreb je italijanske ekipe v šestnajstini finala evropske lige postavil pred zahtevno nalogo, to pa je bilo opaziti na včerajšnjih tekmah, saj bodo morala moštva z Apeninskega polotoka zamujeno nadoknaditi na povratni tekmi. V Firencah se je Trener Sousa odločil, da bo v napadu proti Tottenha-mu zaupal Zarateju, ki je bil med najboljšimi na igrišču. Čeprav je Fiorentina ustvarila dve nevarni priložnosti za zadetek, je v 37. minuti povedel Tottenham po zaslugi enajstmetrovke, ki jo je uspešno izvedel Chadli. Gostom je nato v začetku drugega polčasa sodnik razveljavil zadetek zaradi prepovedanega položaja, Fiorentina pa je v 59. minuti izenačila s čudovitim strelom Bernardeschija, ki je s silovitim strelom s 25 metrov prelisičil Vorma. Nato so domači neprestano napadali, a neuspešno, tako da so se mora- li zadovoljiti z remijem. Španski Villarreal pa je na domačih tleh zaustavil Napoli, ki ima najboljši napad v letošnji evropski ligi, saj je v pred-tekmovalni skupini dosegel kar 22 zadetkov. Tokrat pa Neapeljčanom ni uspelo prebiti nasprotnikove obrambe (Higuain je na igrišče stopil šele v drugem polčasu), na drugi strani pa je v 82. minuti Sua-rez mojstrsko izvedel prosti udarec z roba kazenskega prostora in tako dosegel odločilni zadetek za zmago Villarreala. Za presenečenje kroga je poskrbel danski Midtyjlland, ki je premagal favorizirani Manchester United (2:1). (av) Fiorentina - Tottenham 1:1 (0:1) Strelca: 37. Chadli, 59. Bernardeschi Villarreal - Napoli 1:0 (0:0) Strelec: 82. Suarez Galatasaray - Lazio 1:1 (1:1) Strelca: 12. Sarioglu, 21. Milinkovič-Savič. Glede na prikazano igro bi si nogometaši Fiorentine zaslužili tudi zmago proti Tottenhamu ansa APrimorski ~ dnevnik Peta slovenska kolajna Sedemnajstletna Meta Hrovat je na drugih zimskih mladinskih olimpijskih igrah v Lillehammerju osvojila bronasto kolajno v slalomu alpskih smučark. To je že peta medalja za slovensko olimpijsko odpravo. Ema Klinec in Bor Pavlovčič sta bila zlata v obeh posamičnih preizkušnjah v smučarskih skokih, Tit Štante pa je osvojil bron v preizkušnji deskarjev na snegu v snežnem žlebu. Že omenjena Klinčeva in Pavlovčič ter nordijski kombina-torec Vid Vrhovnik so nato zmagali še na ekipni mešani skakalni preizkušnji, Slovenci pa so favoriti za najvišje mesto tudi na današnji premierni izvedbi nordijsko-ska-kalno-tekaške mešane ekipne preizkušnje. Juventus že danes v Bologni V italijanski nogometni A-ligi se bo 26. krog prvenstva začel že danes ob 20.45 z dvobojem med Bologno in Juventusom, saj čaka Allegrijeve varovance v torek, 23. februarja, prva tekma osmine finale lige prvakov proti Bayernu. Bouhanni vodi v Andaluziji Francoski kolesar Nacer Bouhanni je zmagal na drugi etapi kolesarske dirke po Andaluziji in oblekel majico vodilnega. Član moštva Cofidis - za francosko ekipo je Borut Božič osvojil 138. mesto - je v etapi ugnal Italijana Fabia Fellineja in Britanca Bena Swifta. pokal spar V štirih za naslov Tajfun proti Krki in Zlatorog proti Lastovki. Zmagovalca omenjenih polfinalnih dvobojev, ki bosta potekala v ljubljanski Hali Tivoli, se bosta nato v nedeljo ob 18. uri (prenos na TV Slo2) potegovala za naslov slovenskega pokalnega prvaka oz. pokala Spar, kakor narekuje glavni pokrovitelj tekmovanja. Med omenjenimi moštvi torej ni Uniona Olimpije iz Ljubljane. Zmaje je namreč po dveh četrtfinalnih dvobojih že drugo leto zapored izločil Zla-torog, ki bo tako lovil svoj drugi pokalni naslov, potem ko je bil uspešen leta 2004. Pred uvrstitvijo v finale pa bo moralo moštvo iz Laškega premagati Lastovoko iz Domžal (danes ob 20.30 - prenos na kzs.si), pravo presenečenje letošnjega tekmovanja, saj so se Domžalčani uvrstili v polfinale za pokal Spar, potem ko nastopajo letos prvič v prvi slovenski ligi. Lastovka je v četrfinalu presenetila Polzelo, sam trener Domžalčanov pa je priznal, da je za klub, ki je še lani nastopal v dru-goligaški konkurenci, že preboj v finalno četverico dovolj velika nagrada. V prvem polfinalu (danes ob 18.15 - prenos na TV Slo2) pa se bosta pomerila Krka, ki je v četrfinalu premagala najbolj prestižno ekipo iz Domžal oz. Helios, in Tajfun, ki je po zaslugi boljše koš razlike z eno zmago in enim porazom izločil Šenčur. Novomeščani ciljajo na uvrstitev v finale, saj so v zgodovini osvojili dva naslova državnega pokala, in sicer leta 2014 in 2015, tako da želijo uspešen niz podaljšati, čeprav je Union Olimpija s svojimi devetnajstimi naslovi nedosegljiva, po en naslov pa imajo še Polzela, Helios Domžale in že omenjen Zlatorog. (av) italijanski državni pokal - V Milanu od danes do nedelje sklepni turnir osmerice Manj prestižen, vendar zanimiv Organizatorji pričakujejo več kot 18.000 gledalcev - V Pistoii bodo dijaki zaradi tekme predčasno zapustili šolske klopi V »košarkarski Evropi« je ta konec tedna namenjen sklepnim turnirjem za osvojitev državnega pokala, tako da tudi v Sloveniji in v Italiji ni prvenstvenih tekem. Medtem ko sta slovenska polfi-nalna para že določena (o tem podrobneje v sosednjem članku op.av.), se v Italiji šele danes začenja sklepni turnir osmerice za naslov italijanskega košarkarskega pokalnega prvaka oz. »Beko Final Eight 2016«. V Milanu se bodo spo- padle ekipe, ki so prvi del sezone italijanske A-lige sklenile na prvih osmih mestih, in sicer Grissin Bon Reggio Emilia, EA7 Emporio Armani Milano, Vanoli Cremona, Giorgio Tesi Group Pistoia, Dolomiti Energia Trento, Banco di Sar-degna Sassari, Sidigas Avellino in Uma-na Reyer Venezia. Za tovrstno tekmovanje, ki je seveda manj prestižno od italijanskega prvenstva, v zadnjih letih zanimanje ne- Naslov italijanskega pokalnega prvaka so v prejšnjih dveh sezonah osvojili košarkarji Sassarija, ki bodo naskakovali tretji zaporeden uspeh ansa koliko narašča, tudi zaradi televizij, ki bodo dogodek v celoti pokrivale. Kritje tekmovalne tridnevnice so zaupali skupini Rcs Sport - ki bo »Final Eight« izkoristila kot generalko pred julijskim predolimpijskim turnirjem v Turinu -, vse tekme pa bo predvajala javna televizija Rai na kanalu visoke ločljivosti RaiSport 1 HD. Pravi strokovnjaki za italijanski pokal so košarkarji moštva Banco di Sar-degna Sassari, ki so v zadnjih dveh letih dvakrat osvojili tovrstno tekmovanje. Letos pa bodo nastopili brez enega izmed glavnih akterjev uspešne epopeje oz. trenerja Mea Sacchettija, ki ga je vodstvo odslovilo med letošnjo sezono. Sploh pa smo v italijanski košarki v zadnjem obdobju priča več odločitvam v »Zampa-rinijevem slogu«, saj je trenerja v nedeljo zamenjala tudi Umana Reyer Vene-zia (Carla Recalcatija je nadomestil Walter De Raffaele), tudi EA7 Milano pa ima novega krmarja v primerjavi z lansko sezono, saj je Luco Banchija zamenjal Jasmin Repeša. Težko je napovedovati prave favorite, saj predvideva sistem tekmovanja neposredne dvoboje na izpad, tako da je dovolj, da neka ekipa naleti na črn večer (ali na črno popoldne glede na urnike tekem), da jo nasprotnik izloči. Reggio Emilia sodi zagotovo med boljše ekipe, trener Menetti pa se sooča s številnimi poškodbami. Na papirju je moštvo iz Milana najmočnejše, a to velja vsako leto, saj razpolaga ekipa EA7 z največjim proračunom, letos pa bo igrala na domačih tleh. Za Umano Reyer bo letošnji že četrti nastop v zadnjih petih sezonah, kar priča o tem, da v Benetkah odlično delajo, zelo dobro sezono pa odigrava tudi Cremona (prva na lestvici, vprašljiva sta nastopa McGeeja in Vitalija op.av.), ki jo vodi stari znanec tržaške in videm- ske košarke Cesare Pancotto. Drugič zapored bodo na sklepnem turnirju nastopili košarkarji Trenta, medtem ko je uvrstitev Pistoie trenerja Vincenza Espo-sita pravo presenečenje. Prav zaradi tega bodo danes učenci in dijaki šol v Pi-stoii (opravičeno) predčasno zaključili pouk, tako da bodo lahko spremljali nastop svoje ekipe. Preseneti pa lahko tudi Avellino, ki je v zadnjem obdobju v vrhunski formi, saj so varovanci trenerja Sacripantija v prvenstvu zadnjič izgubili 23. decembra lani. Ne glede na končnega zmagovalca, si organizatorji prizadevajo, da bodo letos postavili nov mejnik v številu prodanih vstopnic. Doslej si je sklepno tekmovanje osmerice ogledalo največ 18.000 gledalcev v treh dneh, glede na to, da lahko sprejme milanski Mediolanum Forum 12.700 navijačev, je zastavljeni cilj v njihovem dometu. Albert Voncina Večerna »poslastica« Milano - Venezia Danes, 19. februarja (četrfinalni dvoboji) 12.00 Pistoia - Trento (A) 15.15 Cremona - Sassari (B) 18.15 Reggio Emilia - Avellino (C) 20.45 Milano - Venezia (D) Jutri, (polfinale) 18.15 Prvi polfinale (zmagovalec A - zmagovalec C) 20.45 Drugi polfinale (zmagovalec B - zmagovalec D) Nedelja, 21. februarja 18.00 Finale 18 Petek, 19. februarja 2016 ŠPORT / odbojka - Ženska C-liga Tri dragocene točke Kljub okrnjeni postavi so zaletovke dosegle pričakovano zmago proti mladi in neizkušeni ekipi Il Pozzo Zalet Sloga - Il Pozzo 3:0 (25:20, 25:17, 25:19) Sloga Zalet: Balzano 11, Co-stantini 18, Feri 8, Grgič 3, Spanio 6, Vattovaz 5, Barut (libero), Babu-dri, Kojanec, Pertot, Vitez, Zonch. Trener Jasmin Čuturic Zaletovke so imele na včerajšnji tekmi za edini cilj izključno zmago. Il Pozzo je zelo mlada ekipa, ki je bila v C ligo vključena tik pred začetkom prvenstva in zdaj plačuje davek svoji mladosti, saj igralke veliko grešijo prav zaradi svoje neizkušenosti. Zalet Sloga je nastopil v okr- njeni postavi: kapetanka Tania Ba-budri je še vedno poškodovana in je tekmo spremljala s klopi, vendar so naše igralke dobro premostile to nevšečnost. Začetek tekme sicer ni bil najboljši, saj je podcenjevanje opravilo svoje in Il Pozzo je takoj povedel s 6:2. Zaletovke so izenačile, nato je Pozzo spet povedel z 9:7 in 10:9, to pa je bilo tudi njegovo zadnje vodstvo na sinočnji tekmi. Zalet Sloga je uredil sprejem in obrambo, tako da so bile tudi podaje veliko boljše in set zaključil v svojo korist. V drugem je bila prednost naše ekipe vse- skozi visoka (7:2, 16:10, 23:14) in Pozzo je ni nikoli ni ogrožal. Tretji se je začel s serijo odličnih servisov Demi Vattovaz in Zalet Sloga je povedel s 6:0. Vse je kazalo, da bo tudi tega seta takoj konec, a se nasprotnice niso predale, zaigrale so zelo zagrizeno in začele nižati zaostanek. Zaletu Slogi so se približale na 15:17, ko so naše igralke spet strnile svoje vrste, zaigrale bolj zbrano in gladka zmaga jim ni mogla uiti, tri točke pa so izredno dobrodošle v pričakovanju novih izzivov v boju za obstanek! Odbojkarica Zaleta Sloge Giulia Spanio fotodamj@n nogomet - Preložena tekma Vesna - Liapiave Že v nedeljo V sredo je bilo v Križu nemogoče igrati Tekmo italijanskega pokala med Vesno in Liapiavejem bodo odigrali že v nedeljo, 21. februarja, ob 15. uri. Potem ko je prvi poskus omenjenega obračuna v sredo spodletel zaradi močnega naliva, ki ni prizanesel travnati zelenici v Križu, so se pri nogometni zvezi odločili, da se bosta moštvi spopadli že v nedeljo. Sprva so namreč nameravali, da bosta ekipi preloženo tekmo odigrali šele v sredo, 24. februarja, naposled pa so se premislili in jo anticipirali na nedeljo. »Tako bo koledar nadaljnjih pokalnih tekem ostal v bistvu nespremenjen,« pravi športni vodja Vesne Paolo Soavi. Poraženec na nedeljskem srečanju - ali v primeru neodločenega izida gostitelj - bo torej naslednjo tekmo odigral proti moštvu Virtus Bolzano, ki zastopa deželo Tridentinsko - Gornje Poadižje, že v sredo, 24. februarja. Zmagovalec med Vesno in Liapiavejem (ali pa Liapiave v primeru remija) pa bo počival do srede, 2. marca, ko bo na vrsti tretja in sklepna tekma meddeželnega pokalnega troboja. Do odločitve, da bosta ekipi srečanje nadoknadili že v nedeljo, je prišlo, ker bodo nogometaši v Furlaniji Julijski krajini ta konec tedna prosti. Sicer bi moral Liapiave v nedeljo odigrati prvenstveno srečanje, ki so ga nato preložili na kasnejši termin. Novega datuma pa se verjetno še najbolj veselijo igralci moštva Virtus Bolzano. Ti bodo namreč v sredo, 24. februarja, zelo spočiti v primerjavi z nogometaši, ki bodo 72 ur prej odigrali zelo pomembnih in intenzivnih 90 minut na igrišču v Križu. (av) fotodamj@n V nedeljo tudi zaostale tekme Če je sredin naliv ponagajal Vesni in nogometašem moštva Liapiave, so zaradi padavin preložili več tekem nedeljskega kroga prvenstva v nogometnih amaterskih ligah. Srečanja bodo nadoknadili v nedeljo, 21. februarja, ko bodo drugače ostali nogometaši prosti. V 1. amaterski ligi bo Breg (23 točk) v Špetru ob Soči ob 15. uri igral proti domačemu Isonzu (31 točk). Na domačih tleh bosta ob 15. uri igrala tako Zarja (31 točk) kot Mladost (20 točk). V Bazovico prihaja vodilna Pro Gorizia (40 točk), medtem ko čaka moštvo iz Doberdoba nastop proti tretjeuvrščenemu Gra-deseju (35 točk). Ni treba posebej poudarjati, da čaka vse naše predstavnike zelo zahteven krog, glede na boljši položaj na lestvici prav vseh nedeljskih nasprotnikov. (av) košarka - Tokrat vsi na domačih tleh Play-off ali -out? O usodi Kontovela odloča zadnji krog - V Dolini jutri derbi kroga Prvouvrščeni Breg bo jutri ob 20.30 nastopil na domačih tleh proti drugouvrščenemu San Danieleju fotodamj@n Ko bi tudi v košarkarski D-ligi veljalo pravilo, ki pravi, da morajo klubi zadnjo prvenstveno tekmo odigrati istočasno, bi bili ta konec tedna priča bistveno večji napetosti. Ker pa se morajo društva v tovrstnih prvenstvih soočati z razpoložljivostjo telovadnic in z nemogočimi urniki, bodo nekatere ekipe, ki bodo nastopile šele jutri, najverjetneje poznale svojo usodo že pred začetkom svojega srečanja. Med te sodi tudi Kontovel, ki bo zaključil regularni del prvenstva jutri ob 20.30, ko se bo v telovadnici na Rouni začel dvoboj proti zadnjeuvrščenemu goriškemu Dinamu. Kontovelove sanje o uvrstitvi v play-off bi se namreč lahko razblinile že nocoj, če bo Tržič v gosteh premagal tržaški CUS. V tem primeru bi se Tržičani uvrstili v končnico prvenstva, potem ko so si mesto v play-offu že zagotovili Sokol, Santos in Goriziana, družbo pa jim bi nato delal še zmagovalec jutrišnjega dvoboja med Albo in Cutazzom. Kontovel za uvrstitev v playoff potrebuje zmago proti Dinamu, poraz Tržiča in zmago Cutazza nad Albo, tudi v primeru današnjega uspeha Trži-čanov pa je jutrišnja zmaga zelo pomembna za nekoliko boljše izhodišče v play-outu. Najboljši izkupiček pred začetkom nadaljnjega dela sezone želi do- Košarkarji Mitje Čuka zmagali VZS Sklad M. Čuk - Cest 16:14 (4:6) VZS Čuk: Spazzali, Corbelli, Schergna, Jelenič 6, Sfreddo, Carciotti, Milič, Fragiacomo 2, Canato 8, trener Stefančič. V drugem povratnem krogu prvenstva »Bomba« so košarkarji VZS Sklada Mitja Čuk tesno premagali tržaško ekipo Cesta in se povzpeli na drugo mesto lestvice. Tekma je bila zelo izenačena in se je odločila v zadnji minuti, ko je razigrani Jelenič dosegel dva zaporedna koša in priigral svoji ekipi zasluženo zmago. Zaslužni za ta uspeh so prav vsi igralci VZS, saj so se vseskozi požrtvovalno borili, še posebno sta se v obrambi izkazala Francesca Sfreddo in David Canato. Pri Cestu je izstopal neustavljivi Fuccaro, ki je dosegel vseh 14 točk za svojo ekipo in bil daleč najboljši košarkar na igrišču. (lako) Vrstni red: Schultz 10; VZS M. Čuk 8; Il Mosaico, Zunami in Cest 4; Colibrilli 2; Le Primizie 0. seči tudi Sokol. Varovanci trenerja Va-tovca se bodo namreč že danes ob 21.15 v Nabrežini v neposrednem dvoboju za vrh lestvice poskušali »maščevati» San-tosu, ki je v prvem delu prvenstva zmagal s končnim 73:70. Čeprav ne bo odločilen, bo zelo pomemben tudi 5. krog povratnega dela deželne C-Iige silver. V ospredju bo predvsem jutrišnje srečanje, ki se bo začelo ob 20.30 v Dolini, kjer se bosta spopadla vodilni Breg (30 točk) in drugou-vrščeni San Daniele (28 točk, a z odigrano tekmo več). Obe ekipi sta zadnjo odigrano tekmo izgubili po daljšem nizu uspehov, tako da lahko pričakujemo izenačeno srečanje. Zanimivo bo tudi na Stadionu 1. maja, kjer bo jutri ob 18.30 na vrsti srečanje med Borom (16 točk) in zadnjeuvrščenim Gradom (4 točke). Ta konec tedna bodo vsi naši predstavniki igrali na domačih tleh, saj bo v promocijski ligi na Goriškem Dom odigral zadnji krog regularnega dela prvenstva proti vodilni ekipi iz Vileša v Kulturnem domu v Gorici danes ob 21.15. (av) 6 izključenih košarkarjev so zabeležili na nedeljski tekmi C-lige gold Montebelluna -Mestre (70:82). Sodniška dvojica je izključila same igralce gostov (Lazzarin, Bozhenski, Verri, Fabris, De Laz-zari, Gomirato), ki so kljub temu osvojili srečanje, zagotovo pa bodo na naslednji tekmi v San Ven-demianu v velikih težavah, saj bodo nastopili v zdesetkani postavi. Moštvo iz Mester pa je že odpisano od nagrade za fair play. Zveza je namreč naložila klubu tudi plačilo 375 evrov kazni, saj so navijači žalili in pljuvali proti sodnikoma. na občini trst Priznanja tržaškega Coni tudi »našim« Jutri ob 10.30 bodo na tržaškem županstvu podelili priznanja tržaškega Coni Point. Srebrne kolajne za leto 2014 bosta prejeli jadralka Francesca Clapcich in umetnostna kotalkarica Silvia Stibilj. Seznam prejemnikov bronastih kolajn je daljši, med njimi pa je tudi jahačica Irina Pockar. Tržaški Coni bo obenem podelil priznanja najbolj zaslužnim odbornikom, ki so se izkazali v letu 2015. Mednje sodita tudi odbojkarska športna delavka Ingrid Kalan (Sloga Tabor in Sloga) ter Edoardo Fi-lipčič (TPK Sirena). V kategoriji mladih športnikov do 15. leta starosti bo priznanje prejel namiznoteniški igralec zgoniškega ŠK Kras Matteo Parenzan. ŠPORT IN MEDIJI - V Trstu Pozzecco, Tavčar in Giomo V ponedeljek ob 18.30 bo v dvorani Olimpia v ulici Macelli pri tržaškem stadionu Nerea Rocca zanimiva debata s še bolj zanimivimi predavatelji. Večer, na katerem bodo govorili o športu in medijih, bosta povezovala Giovanni Adami in Stefano Del Bove. Glavni protagonisti bodo pomočnik trenerja zagrebške Cibone Tržačan Gianmarco Pozzecco, športni novinar in komentator Sergio Tavčar ter Giorgio Giomo. □ Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 21. februarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča na krožišču na Opčinah. Prosimo za točnost. Info in prijave na tel. št.: 3405814566 (Valentina). AŠD BREG organizira vsakoletni smučarski izlet na Zoncolan v nedeljo, 21. februarja. Zbirališče pred občinsko telovadnico v Dolini ob 6.45 in na Proseku, obrtna cona pri bencinskemu servisu Adriaenergy, ob 7.15. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Za informacije in vpisnine 3495196951 (Aleš), 3313801505 (Katja), 3406483572 (Matej), 3382743639 (Tanja), 3484718440 (Martina). ŠZ SOČA v sodelovanju z ZSSDI organizira v nedeljo, 21. februarja, v sovodenjski telovadnici turnir v mikro in miniodbojki. Začetek od 14.30. SHINKAI KARATE CLUB iz Zgonika organizira od ponedeljka, 22. februarja, tečaj samoobrambe v prostorih osnovne šole Salež, dvakrat tedensko, ponedeljek in četrtek od 19.00 do 20.00 ure. Eno brezplačno mesto je namenjeno brezposelni občanki Občine Zgonik, prijave pošljite na protocollo@com-sgonico.regione.fvg.it. Za informacije: 3492566134 ali 3473955129. SK DEVIN v sodelovanju s ZSSDI, SK Snežnik in SD Stjanž organizira 28. Pokal prijateljstva treh dežel - 12. Memorial »Lucijan Sosič« v okviru letošnjega Primorskega smučarskega pokala. Veleslalomska tekma bo v nedeljo, 28. februarja, v kraju Forni di Sopra. Za informacije in vpisovanja: info@skdevin.it, ali pa na 3358416657 - 3402232538. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 18. februarja 2016 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Cosi lontani cosi vicini RAI2 6.0014.00 Detto fatto 7.10 Nad.: Il tocco di un angelo 7.55 Serija: Un ciclone in convento 9.25 13.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 0.00 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Nad.: L'ispettore Coliandro 23.15 Serija: The Blacklist RAI3 6.30 Rassegna stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.15 Nad.: La casa nella pra-teria 16.00 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.05 Sconosciuti 20.30 Risc-hiatutto 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 Dok. film: Ridendo e scherzando - Ritrat-to di un regista all'italiana 22.55 Serija: Chiedi a papa RAI4 RAI5 RAI MOVIE 13.20 Film: Papillon (krim., '73, i. D. Hoffman) 15.55 Film: The Last Keepers - Le ultime streghe (fant.) 17.30 0.50 Novice 17.35 Rai Player 17.45 Film: Wild Bill (ve-stern, '95, i. J. Bridges) 19.20 Film: Fantoz-zi contro tutti (kom., It., '80, i. P. Villaggio) Film: I berretti verdi (voj., '68, i. J. Wayne) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Quarto Grado _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Piccoli giganti 0.00 Supercinema _ITALIA1_ 6.45 Risanke in otoške oddaje 8.25 Nad.: Una mamma per amica 10.25 Serija: Ever-wood 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Športna rubrika 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.35 Nan.: 2 Broke Girls 16.00 Nan.: E alla fine arriva mamma! 16.55 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Nan.: Mike & Molly 18.10 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Serija: The Flash 22.00 Serija: Arrow 23.05 Serija: Gotham _IRS_ 13.25 Film: La poliziotta della squadra del buon costume (kom., It., '79) 15.25 Film: Ferie d'agosto (kom.) 17.30 Film: I pompieri (kom., It., '85, i. P. Villaggio) 19.20 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: The Peacemaker (akc., '97, i. G. Clooney) 23.20 Film: Romeo deve morire (akc., '00) LA7 12.55 Heroes 14.25 Fairy Tail 15.30 Streghe 17.45 Novice 17.50 Rookie Blue 19.20 Rai Player 19.25 Atlantis 20.15 Once Upon a Time 22.45 Film: Dungeons & Dragons -Wrath of the Dragon God (fant.) 0.30 Anica - Appuntamento al cinema 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagadà 16.30 Serija: McBride 18.20 Serija: L'ispettore Bar-naby 20.35 0.50 Otto e mezzo 14.25 Wild Africa 15.10 Isole selvagge 16.25 Strinarte 17.10 Simon Schama - Il potere dell'arte 18.05 Novice 18.10 20.40 Passepartout 18.45 Gerusalemme, nascita di una città 19.45 Memo - L'agenda culturale 20.30 Rai Player 21.15 Dok. film: Martha Argerich, mia madre 23.05 Ubiq -Esplorare 23.30 Terza pagina 21.15 Film: Limitless (triler, '11, i. B. Cooper) 23.05 Film: 50 e 50 (dram., '11, i. J. Gordon-Levitt) RAI PREMIUM 11.30 Nad.: Un posto al sole 12.2519.30 Rai Player 12.35 Nad.: Il maresciallo Rocca 13.30 Serija: Nero Wolfe 14.20 Serija: Squadra Speciale Vienna 15.05 Anica - Ap-puntamento al cinema 15.10 Nad.: Cuori rubati 15.40 Nad.: Un medico in famiglia 17.45 0.55 Novice 17.50 Serija: Il paradiso delle signore 18.45 Nad.: Pasión prohibida 19.40 Nad.: Terra Nostra 20.25 Nad.: Un caso di coscienza 21.20 Nad.: Anna e Yu-sef 23.10 Nad.: Non uccidere _RETE4_ 6.20 Media Shopping 6.50 Nad.: Quincy 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabi-nieri 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.30 Ieri e oggi in Tv 16.10 DMAX 12.30 Property Wars 13.20 20.20 Banco dei pugni 14.10 Affare fatto! 15.05 19.30 Nudi e crudi 15.55 Cattivissimi amici 16.50 Affari a quattro ruote 18.35 Gli eroi dell'as-falto 21.10 Ultima fermata: Alaska 22.00 Oro tra i ghiacci 22.55 I predatori di Ko-diak Island SLOVENIJA1 6.00 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.25 Kviz: Vem! 11.40 Ugriznimo znanost 12.25 Nan.: Vrtičkarji 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 14.25 Globus 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 18.10 Otroški program: OP! 16.35 Duhovni utrip 17.30 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Slovenski pozdrav 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi 23.05 Film: Živeti (dram., '52, i. A. Kurosawa) SLOVENIJA2 7.00 Risanke in otroške odd. 9.35 Prisluhnimo tišini 10.25 Alpsko smučanje: SP (m), alpska kombinacija, smuk 11.25 O živalih in ljudeh 11.55 Alpsko smučanje: SP (ž), smuk 13.10 Na vrtu 13.55 Alpsko smučanje: SP (m), alpska kombinacija, slalom 15.00 Posebna ponudba 16.00 Dober dan 17.00 Halo TV 18.10 Košarka: pokal Spar (m), polfinale 21.10 Film: Trappola in fondo al mare (pust., '05, i. J. Alba, P. Waker) 23.15 Film: Sex Crimes - Giochi pericolosi (triler, '98, i. K. Bacon, M. Dillon) _LA7D_ 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 17.05 Serija: Crossing Jordan 18.55 Dnevnik 21.10 Nad.: Sex and the City 23.30 La mala educaxxxion TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 10.30 21.00 Ring 13.00 Italia economia e prometeo 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 18.30, 19.00, 23.30, 23.55 Trieste in diretta 20.00 Apriti cielo 20.05 Happy Hour _LAEFFE_ 11.25 14.15, 20.00 Il cuoco vagabondo 13.20 Bourdain: Cucine segrete 15.15 Chef Sara in Europa 17.05 Il cercatore dei venti 19.05 Jamie Oliver in America 21.05 Film: Piccole donne (dram.) 23.20 Serija: Omicidi tra i fiordi _CIELO_ 12.15 13.15 Junior MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 MasterChef Australia 16.15 Tiny House - Piccole case per vivere in grande 17.15 Brother vs. Brother 18.15 Fra-telli in affari 19.15 Affari al buio 20.15 Af-fari di famiglia 21.10 Film: Hard Rush (akc.) 20.00 Film: Beg iz Tibeta (dram.) 21.35 TV arhiv 22.35 Bučke 23.00 Polnočni klub _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 City Folk 15.00 Vesolje je... 15.30 Film: Pa-quito (druž.) 16.30 Dok.: Vrnitev 17.10 TG dogodki 17.25 Sredozemlje 18.00 To bo moj poklic 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Aktualnost 20.00 Dok. odd.: K2 20.30 Najlepše besede 21.05 Drobtine... 21.15 Košarka: pokal Slovenije, polfinale 23.00 Arhivski posnetki 23.50 Kratki film: Jackpot _POP TV_ 7.00 Risanke 8.45 10.45, 12.10 Tv prodaja 9.00 Film: Flicka 2 (druž.) 11.15 Dr. Oz 12.40 Moja mama kuha bolje! 13.40 20.00 Nad.: Usodno vino 14.40 Nad.: Plamen v očeh 15.45 Nad.: Italijanska nevesta 16.45 18.55, 22.50 Novice 17.05 Nad.: Odpuščanje ljubezni 18.00 Nan.: Trdoglavci 21.00 Film: Ljubezen pri štiridesetih (kom.) 22.45 Eurojackpot 23.25 Film: Vrnitev iz raja (kom.) _KANAL A_ 7.0018.00, 19.50 Svet 7.5513.55 Serija: Blažen med ženami 8.20 16.35 Nan.: Vice v predmestju 8.45 Risanke 9.05 17.05 Serija: Komisar Rex 10.05 11.20, 13.25 Tv prodaja 10.30 Serija: Nikita 11.35 18.55 Serija: Kar bo, pa bo 14.25 Film: Zavetje (dram.) 20.00 Film: Resnične laži (akc., '94, i. A. Schwarzenegger) 22.35 Film: 007 - V službi njenega veličanstva (akc., '69, i. G. La-zenby) PLANET TV 11.55 Tv prodaja 12.30 23.40 Nan.: Prijatelji 13.05 Nan.: Talenti v belem 14.00 Ellen 15.00 Zdravnik svetuje 16.00 Smučanje: smučarski skoki (m), kvalifikacije 16.55 Smučanje: smučarski skoki (m), tekma 19.00 21.50 Danes 19.40 Vreme in šport Petek, 19. februarja Rai 3, ob 21.15 VREDNO OGLEDA Ridendo e scherzando Italija 2015 Režija: Paola in Silva Scola Dokumentarni film o Ettoreju Scoli Točno mesec dni po njegovi smrti je danes zvečer po televiziji na sporedu dokumentarec, ki sta ga očetu posvetili Paola in Silva Scola. Portret velikega Ettoreja, režiserja, scenarista, slikarja, humorista, intelektualca in tudi politično angažiranega gospoda je posnet v stilu filmov, na katere nas je Ettore Scola navadil v več kot petdesetletni karijeri. Se pravi zelo posebnega, skoraj lahkotnega pripovedovanja tudi težkih, zelo zahtevnih tem, pri čemer je večkrat silil gledalca v smeh. S pomočjo intervjujev, ki zaobjemajo vso njegovo življenjsko filmsko pot, delov njegovih filmov, pa tudi izjav, ki jih je zaupal hčerkama in Pifu (Pier-francescu Dilibertu), s katerim je Scola preživel večji del zadnjih mesecev življenja, spoznamo tako zelo prijetnega avtorja, ki je bil tudi velik prijatelj Gorice in festivala Amidei. 20.00 Film: Razbijač Ralph (anim., '12) 22.10 Film: Film o superjunaku (kom.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napovednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.10 Prva izmena: Kulturne diagonale - Literarni pogovori; 11.00 Studio D; 11.15 Funkcionalna pismenost v družbi znanja; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10, 14.35, 17.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Tone Partljič: Slišal sem, kako trava raste - spominske črtice, sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 18.45 Postni pogovori; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Botrstvo; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Ari Zona; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Ap-puntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pairapappa; 13.35 Ora musica; 14.00, 14.35, 19.00, 23.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Pu-glia; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V okviru petkovega Studia D po 11.00 bo tudi ta teden v ospredju fukcional-na pismenost v družbi andragoginje in raziskovalke Maje Mezgec. V središču pozornosti bo tokrat preučevanje pismenosti v manjšinskem jeziku. V nadaljevanju bo beseda tekla o razstavi Vloga Podob slikarja Aleksandra Peca v milj-skem muzeju Cara in o tretjem predavanju Svetlane Slapšak iz ciklusa Islamska civilizacija, arabska kultura in evropski razum v organizaciji Slovika, ki bo v dvorani Trgovskega doma v Gorici, pa še o knjigi Mitje Močivnika Plesovi v Devinu, ki jo bodo publiki predstavili jutri zvečer na sedežu zbora Fantje izpod Grmade v Devinu. Mladi val od 15.00 dalje vas bo najprej opozoril na ponedeljkovo predstavitev knjige Boža Repeta »S puško in knjigo« v tržaškem Narodnem domu, v nadaljevanju pa bo govor o koncertu skupine Ana Pupedan drevi v Mostovni pri Novi Gorici. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 19. februarja 2016 vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. VREME, ZANIMIVOSTI 1958 - Do jutra je v preteklih 24 urah ponekod v južnem delu Slo-_ venije zapadlo nenavadno veliko snega. V o Novih selih pri Kočevju so namerili 68 cm, v < Slivju v Brkinih 60 cm, v Osilnici 59 cm in v Črnomlju 41 cm novega snega. b^ Danes: ob 1.43 najnižje -12 cm, ob 7.37 najvišje 35 cm, ob 14.13 najnižje -50 o cm, ob 20.35 najvišje 30 cm. p Jutri: ob 2.18 najnižje -18 cm, ob 8.15 naj' višje 40 cm, ob 14.4z3 najnižje -55 cm, ob 21.04 najvišje 35 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 10,1 stopinje C. Kanin - Na Zlebeh . . .280 Piancavallo...... . . . .120 Vogel..................33 Forni di Sopra.......120 Kranjska Gora.........30 Zoncolan............120 Krvavec...............40 Trbiž .................156 Cerkno................../ Osojščica.............90z Rogla..................40 Mokrine .............230 Diamant za 14 milijonov dolarjev LUANDA - V rudniku Lulo v Angoli so našli 404,2-karatni diamant, ki v dolžino meri več kot sedem centimetrov, njegova vrednost pa je ocenjena na 14,3 milijona ameriških dolarjev, je sporočila lastnica rudnika, avstralska družba Lucapa. Gre za največji diamant, ki so ga kdaj koli našli v Angoli. Beli diamant je po velikosti 27. največji v svetovnem merilu. »Gre za pomemben dan za našo državo, našo industrijo diamantov ter za projekt Lulo,« je povedal predsednik družbe Lucapa, Miles Kennedy. Rudnik Lulo, ki leži na severovzhodu države, je del četrtega največjega rudnika diamantov na svetu, Catoce. Za največji diamant na svetu velja 3106-karatni diamant Culli-nan, ki so ga leta 1905 našli v Južni Afriki. Med večja odkritja v zadnjih letih se uvršča 1111 -karatni diamant iz Bocvane. V Nemčiji potrdili prepoved zoofilije BERLIN - Nemško ustavno sodišče je včeraj zavrnilo pritožbo zoper prepoved zoofilije. Vložila sta jo dva posameznika, ki »čutita spolno privlačnost do živali«. Tožnika, moški in ženska, trdita, da leta 2013 sprejeti zakon o prepovedi zoofilije krši »njuno pravico do spolne samoo-predelitve«. »Pritožba ni utemeljena,« je odločilo ustavno sodišče. Zakon o zaščiti živali prepoveduje spolne odnose z živalmi, kršiteljem pa grozijo kazni do 25.000 evrov. Sodišče je med drugim dodalo, da morata »tožnika sprejeti javno zakonodajo, ki je v interesu prevladujoče večine«. italija - Ustanovili posebno enoto v sodelovanju z Unescom »Modre čelade« za kulturo Na vojnih območjih naj bi pomagali varovati in reševati kulturno dediščino na seznamu Unesca RIM - Italija je ustanovila delovno skupino, ki se bo posvetila reševanju kulturne dediščine na ogroženih območjih, vpisane na Unescov seznam. Skupino, v kateri je 60 pripadnikov policije oziroma karabinjerjev, umetnostnih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, so si zamislili kot nekakšno kulturniško različico modrih čelad. Člani skupine se bodo, takoj ko bo mogoče, odpravili ocenjevat škodo, ki so jo na spomenikih, vpisanih na Unes-cov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine, povzročili vojne, potresi, poplave in druge katastrofe. Z omenjeno gesto želijo predvsem zaustaviti plenjenje in prodajo predmetov kulturne dediščine, s katero teroristične skupne financirajo svojo dejavnost. Na terenu bodo ocenili stopnjo tveganja in škodo, ki je bila povzročena na kulturni dediščini. Izdelali bodo akcijske načrte in zagotovili tehnični nadzor ter izobraževali skupine lokalnih strokovnjakov na teh območjih. Premične objekte kulturne dediščine bodo pomagali umakniti na varno ter okrepili boj proti plenjenju umetnin in ilegalni trgovini z njimi. Minister za kulturo Dario Franceschini in generalna direktorica Unesca Irina Bokova (četrti in peta z leve) z drugimi ministri italijanske vlade in nekaterimi člani »modrih čelad« za kulturno dediščino ansa Po besedah ministra za kulturo Daria Franceschinija je trenutno v okviru novoustanovljene skupine v pripravljenosti 30 pripadnikov karabinjerske enote, ki se ukvarja z ukradenimi umetninami, ter 30 arheologov, restavratorjev in umetnostnih zgodovinarjev, da se odpravijo tja, kamor jih bo poslal Unesco. Generalna direktorica Unesca Irina Bo-kova je pohvalila italijansko pobudo in ob tem izrazila upanje, da bodo tudi druge države sledile zgledu Italije in se pridružile projektu za zaščito svetovne kulturne dediščine. Ideja za kulturniško različico modrih čelad se je porodila po uničenju nekaterih lokacij kulturne dediščine med vojnimi spopadi v Iraku in Siriji in ne samo tam. Takšno je denimo mesto Palmira v Siriji, ki je vpisano na Unescov seznam in ki je bilo v zadnjih mesecih deležno pustošenja s strani džihadistov skupine Islamska država. Leta 2012 pa so islamistični skrajneži v mestu Timbuktu na severu Malija napadli več muslimanskih svetišč. Uničujoč pohod po mestu se je zgodil le nekaj dni zatem, ko je bil Timbuktu uvrščen na seznam ogrožene svetovne dediščine Unesca. Apple in FBI v sodni vojni okrog zaščite zasebnosti WASHINGTON - Ameriška zvezna policija FBI je uspela prepričati sodnico She-ri Pym, da podjetju Apple ukaže razvoj programa, ki bo omogočil vdor v telefon napadalca iz San Bernardina Syeda Farooka, vendar pa je podjetje vložilo pritožbo zaradi zaščite pravice do zasebnosti. Applu ne gre za terorista, ampak za zaščito vseh svojih strank. FBI skuša priti do podatkov na Farookovem telefonu, vendar ne pozna gesla in telefon je nastavljen tako, da se po desetih neuspešnih poskusih odprtja z geslom podatki na njem izbrišejo. FBI zato zahteva, naj Apple, ki je na ta način zaščitil svoje iP-hone, razvije program, ki bo policiji omogočil vdor v Farookov telefon. Sodnica Pymo-va se je s tem strinjala in je dejala, naj Apple razvije program le za Farookov telefon. Glavni izvršni direktor Appla Tim Cook je odgovoril, da to ne gre in napovedal pritožbo. Po Cookovih besedah skuša vlada doseči, da Apple razvije poseben ključ, ki ga bo potem mogoče uporabiti za vdore v milijone drugih iPhonov po svetu in lahko podobno prisili tudi druge proizvajalce v odklepanje. Tiskovni predstavnik Bele hiše Josh Earnest je zatrdil, da ne gre za splošen ključ, ampak le za Farookov telefon, vendar pa računalniški strokovnjaki menijo, da ko bo ključ enkrat narejen, ga ne bo težko prilagoditi za druge telefone, četudi bo deloval uvodoma le na Farookovem telefonu. Cook pravi, da ne gre za podporo pravici do zasebnosti terorista, ampak za 900 milijonov uporabnikov iPhonov na svetu. Stališče prvega moža Appla sta včeraj podprla še dve tahnološka velikana, Google in Whatsapp, ki je v lasti izumitelja Facebooka Marka Zuckerberga. Odziv ameriških politikov je mešan, čeprav je večina na strani vlade. Za vodilnega republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa ni dvoma, da ima Oba-ma preko svojega pravosodnega ministrstva, pod katerim je FBI, prav. Vprašanje je na poenostavljen način zelo nevarno. Demagogi bodo trdili, da skuša Apple zaščititi pravico terorista, ki je decembra lani skupaj s soprogo pobil 14 ljudi. Na nasprotni strani pa so ljudje, kot je Edward Snowden, ki je že sporočil, da gre za enega najpomembnejših tehnoloških pravnih primerov v zadnjem desetletju. Primer lahko pride vse do vrhovnega sodišča, ki mu trenutno manjka en član. To je Antonin Scalia, ki je umrl v soboto. S solzivcem nad jezne volivce KAMPALA - Ugandska policija je včeraj uporabila solzivec, da bi v prestolnici Kampala razgnala jezne volivce, ki so jih razburile večurne zamude pri dostavi glasovnic za predsedniške in parlamentarne volitve. Glasovanje bi se moralo začeti ob 7. uri po lokalnem času, a je na nekaterih voliščih v Kampali in v okoliškem okrožju Wakiso prišlo do večurnih zamud, ker niso pravočasno dostavili glasovnic in volilnih skrinjic. Osrednja volilna komisija se je opravičila za zamude ter zatrdila, da so kasneje na vsa volišča dostavili volilni material. Na volitvah naj bi po predvidevanjih zmagal in že peti predsedniški mandat osvojil aktualni predsednik Yoweri Museveni, ki je na oblasti že 30 let, zmagalo pa naj bi tudi njegovo vladajoče Narodno odporniško gibanje (NRM). Volivci Kampale sicer tradicionalno močno podprejo opozicijo, zato so nekateri volivci prepričani, da so oblasti namerno povzročile zastoj pri glasovanju v prestolnici in okrožju Wakiso. Za volitve je registriranih 15 milijonov Ugandčanov, ki lahko glasujejo na 28.000 voliščih. Za 290 sedežev v parlamentu se potegujejo kandidati iz 29 političnih strank, za predsedniški stolček pa poleg Musevenija še sedem kandidatov.