*»r PoTlnTha' pta^anTv^flofovTnf Cena 1 Din Leto I. (VIII.), štev. 95 Maribor, petek, 26. avgusta 1927 » JIJTBI €€ izhaja V»lj* mesečno, prejemsn v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Di« razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. xav. v Ljubljani it. 11.409 Telefon; Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ca»tait.1ft Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ali e* It. V pričakovanju odločilne bitke rV............................... čimbolj se bližajo volitve, tembolj neiskreni odnošaji med radikali in demokrati BEOGRAD, 26. avgusta. Odnošaji med obema vladnima skupinama postajajo od dne do dne boli neiskreni, čim bolj se bližalo volitve. Tako radikali kakor tudi demokrati se z vso intenzivnostjo pripravljajo na odločilno bitko dne 11. septembra. Tako radikali, kakor tudi demokrati pričakujejo, da se jim posreči doseči pri volitvah dominantno pozicijo, s čemur bi si tudi izboljšali položaj v 8kupščini. Splošno pa se pričakuj©, da bodo dobili demokrati več mandatov kakor radikali, Posebno, ker gredo ti močno razcepljeni 'i\ volitve. Ministrski predsednik Vukčevič je sicer zelo samozavesten, še udlj pa Marinkovič in posebno Davido- vič, ki že napoveduje, da doživi Vukiče-vič pri volitvah težak poraz, ki mu bo tudi izpodmaknil vladni stolček. Zdi se, da se demokrati že čisto resno pripravljajo na to, da prevzamejo po volitvah vodstvo vlade in s tem tudi državno upravo v roke. V političnih krogih krožilo v zvezi s tem že najrazličnejše kombinacije o sestavi nove vlade. V skrajno mučen roložai je spravil se-danio vlado tudi dr. Korošec s svojimi izjavami o sestanku našega vladarja z bolgarskim kraljem. Sedaj se je čutil celo ministrski predsednik Vukičevič primoranega, da ie dr. Korošca javno de-savuiziral in njegovo ijziavo z vso odločnostjo dementiral. Povodenj v Berlinu BERLIN, 26. avgusta. V Berlinu in Južni Nemčiji divjajo že 24 ur silne nevihte. Na več krajih so se utrgali oblaki. Letališče v Tempelhofu je pod vodo in so morali zračni promet ustaviti. V Berlinu je več predmestij pod vodo, tako, da je bila policija prisiljena, da je nekatere ceste zaprla. Voda vdira žo v nižie ležeče lokale. V provinci, posebno na Po morianskcm, je vsled povodnji žetev v veliki nevarnosti. Po bostonski tragediji PARIZ, 26. avgusta. Danes so bili sodil lisko obsojeni prvi udeleženci pri zadnjih pariških demonstracijah radi usmrti tve Sacca in Vanzettija. Od 18 obtožencev, med katerimi sq bile tudi tri ženske, dobil vsakdo dva tedna do šest mesecev zapora. BOSTON, 26. avgusta. Luiggia Vanzet-U, sestra justificuanega anarhista Van-zettija, ie fciavila novinariem, da še ne ve, ali bo smela napraviti predavalno turnejo po Evropi s pepelom obeh anarhistov. Vpepelitevi so bo izvršila v nedeljo. Istočasno so bodo vršile po vseh ameriških mestih žalno manifestacije. BOSTON, 26. avgusta. Vlada države Massachusscts jo končno dovolila slovesen pogreb Sacca in Vanzettija. Sinoči so prepeljali trupli obeh anarhistov v mrtvašnico centralnega pokopališča v italijanskem delu mesta, kjer so se odigrali pretresljivi prizori. Delavstvo je na tisoče in tisočo korakalo mimo mrtvaškega odra, ženske so plakale in ob-lokavale obo žrtvi iustice. Policija je ■vnovič odredila obširne varnostne od-redbc, da prepreči izgrede. Gorska zaščita novinarskih ČF.NPva DEL’ tisk. kr, f 26-.av8iista. Na mednarodni inicijntiv r^nci’ ki le bila sklicana na Pravljalo0v*5tvn narodov, se ie raz-nalističnih j 0 nvtorski zaščiti žur- dov je izd el i Tajništvo Drugtva naro-tvoril podlag1' pose1,cn dekret, ki bo in pogajanja 2a najo za revizijo tirnnske mirovne pogodlie. Vrh tega se ho razpravljalo tudi vprašanje položala na Balkanu po »mrtl romunskega kruha Ferdinanda in pa zbllžnnje med Bolgarsko in Jugoslavijo. Usodni manevri japonske mornarice 130 mornarjev utonilo. Na manevru japonsko mornarice je Jtri žarka »Jandzu« trčila s torpednim rušilcem »MajzurU. Rušilec Je bil tako močno zadet, da se je v četrt ure pogreznil. Od posadke so rešili samo 20 mož, 90 mornarjev in 12 častnikov le pa utonilo. Dan pozneje le pa zadel« podobna nesreča križarko »Maka« in rušilcu »Ashi«, Pri lej nesreči je bilo 27 smtnih žrtev. Manever, ki Je po tolikih žitvah postal enak bitki, se je predčasno izaključil- Moč«n potres na Formozl TOKIO, 26. avgusta. Na otoku Formo-zi jo divjal včeraj strahovit potres Telefonske in h' iojavne zvoze r provincialnimi kr-oi in mesti »o paoolnoma pte-kinjene. Dosedai jo naznanjenih 40 mrtvih, porušilo pa se je 60 hiš. Podobna žalostna poročila prihajajo tudi iz pr<^ vince Taijane, kjer io istotako gaznamo« vatf več smrtnih žrtev in ranjenih. JTaT?Bmta VECEttNTR Mri 7 M a r 15 or rte 26. VITI. I92f, Se enkrat Mestna hranilnica mariborska Boj za spremembo njenih pravil in čudna vloga gerent- skega sosveta in SLS Maribor, 26- avgusta. Na dnevnem redu današnje seie mariborskega občinskega sveta je tudi razprava o predlogu gerentskega sosveta mariborske Mestne hranilnice na spremembo pravil. Že včeraj smo obrazložili, da je gerentski sosvet Mestne hranilnice od ministra pa trgovino in industrijo suspendiran in da se sestaja le, ker veliki župan mariborske oblasti ministrovega naloga up izvrši. Da zato suspendirani gerentski sosvet ne more delati nobenih pravnoveliavnih sklepov, je iasno. Že radi tega je vsaka razprava o predlogih tega gerentskega sosveta v mariborskem občinskem svetu prazna. Predlogu gerentskega sosveta na spremembo pravil pa manjka tudi vsaka moralna, stvarna in resna podlaga. Ko se je pri volitvah v današnji občinski svet, kateremu te dni poteka njegova funkcijska doba, ustvarial Narodni blok in so se vršili razgovori o njegovem delovnem programu, je bilo med Na rodni blok tvorečimi strankami dogovorjeno tudi številčno razmerje, po katerem bodo te stranke v upravi Mestne hranilnice udeležene- Ko je bila insceni-rana lani rmana gonia proti Mestni hranilnici, je bil, da se zajezijo dalini za denarni zavod škodljivi napadi, glede spremembe pravil Mestne hranilnice napravljen nov dogovor. Še predno pa je bilo mogoče tako dogovorjeno spremembo pravil provesti, so se začeli izvajati novi pritiski. Končno dogovorjena sprememba pravil pa je bila v upravnem odboru Mestne hranilnice in v občinskem svetu soglasno sprejeta- Po tem predlogu bi imel vsakokratni občinski svet v upravnem odboru Mestne hranilnice tričetrtinsko večino. Vse v občinskem svetu (zastopane stranke bi bile na upravi Mestne hranilnice udeležene. Ko je pa bila letos spomladi SLS, ki je v. upravnem odboru Mestne hranilnice in v občinskem svetu po svojih zastopnikih glasovala za spremembo pravil, na vladi, ni izposlovala po trditve soglasno sklenjenih sprememb pravil. Ker bi bila rada imela pravila še boli v svojo korist spremenjena, je izposlovala poduk velikega župana Mestni hranilnici, da naj še enkrat vzame spremembo pravil v pretres. Pri tej ponovni razpravi o spremembi pravil je upravni odbor Mestne hranilnice svoj prvotni že tudi od občinskega sveta soglasno potrjeni sklep obširneje obrazložil in ponovno sklenil, da prosi za odo- Slovenjbistriška kronika Gospod urednik! Zanašajoč se na Vašo dobrodušnost, sem zašel med »kroniste«, kajti upam, da mi bo to mesto več neslo, kakor pa ono poročevalca ali dopisnika. Za slučaj pa, če mojo ponudbo odbijete, pouudim se Mussoliniju, kor vem, da on prav dobro plačuj© svoje »kričače«. — Začnem! — O letošnji letini se Vam moram izraziti zelo pohvalno, natančnejših podatkov pa ne dam, kajti, če bi jih čita| naš igvozni urad, bi gotovo odredil večji izvoz — lačnim polentariem. — Dne 24. t. m- smo imeli običajen sejem. Prignanih, je bilo 350 glav živine, od katerih je bilo prodano le 50. Torej slaba kupčija. — V enakem razmerju so izpadli vojaški nabori, kaiti od 350 je bilo sposobnih le 50. V nedeljo praznujemo Sv. Jcrneia, farnega patrona. Naša policija že nabira dobrodelne prispevke za godbo, ki bo na pihala poveličevala Jernejevo. Prispevki morajo biti, ker pač noben muzikant ne da od sebe sape, če mu no pokažeš ficka. — Autobusni promet funkciioniTa i/i-bomo in z radostio opazujemo, kako se vslcd tega znižuiOjo naši klanci. — Naše trgovine in gostilne se nahajajo v »brezfičnem« stanju. Vse je prazno. Edini hotelir se vedno hvali, da je »strammer Bursche«, ki ima vsega v iz-obilju- britev že sklenienih sprememb. Na to svojo vlogo Mestna hranilnica ni sprejela nobenega odgovora. Pri takem stanju stvari je gerentski sosvet sklenil svojo spremembo pravil, ki naj bi zasigurala SLS odločujoč vpliv pri Mestni hranilnici, četudi je iasno, da tako številnega zastopstva, kakor ga ima sedaj po zaslugi Narodnega bloka v občinskem svetu, nikdar več ne bo imela. Gospodom se seveda mudi, da bi še v tem občinskem svetu volili nov upravni odbor. Saj zato tudi še niso razpisane nove občinske volitve, dasi poteče sedanjemu občinskemu svetu funkcijska doba že meseca septembra. Za danes še, a morda že jutri ne več merodajne gospode je seveda vsak dogovor le konjunktura. Tudi preko lastnih sklepov iti jim je malenkosti Danes glasovati (za sklep in drugi dan ta sklep pobijati, iim ;e povsem lahko. Take morale naše javno živjjrnie ne more prenašati. Občinski svet naj zahteva odobri tev od n ega soglasno potrjenih sprememb pravil ir: po novih pravilih se naj vi novem občinskem svetu voli nov upravni odbor Mes*ne hranilnice, po katerem bo imel občinski svet tričetrtinsko večine. Če se bo pokazala potreba novih sprememb, na' jih sklepa novi r-prr.vni odbor Mestne hranilnice in :iovi občinski svet. Nemogoče pa je, da bi spreminjal pravila gerentski sosvet ;n to še suspendirani gerentski sosvet. Kot posebnost je treba še pribiti, da na sejo gerentskega sosveta, na kateri se je skD palo o spremembi pavil, oni člani ge rentskega sosveta, o katerih se ie doumevalo, da ne bodo soglašali, sploh povabljeni niso bili. Če obstoja pravna podlaga, da se rednim potom izvoli uprava na podlagi med serr.i strankami doseženega soglasja, ;e nezaslišano nasilje, da naj bi se dalo sklepanje v roke gerentu. Občinski svet je izvolil upravni odbor, ki je sklenil premembo pravil, občinski svet je tako premembo pravil soglasno potrdil. Kak čuvar lastne avtonomije bi. bil tak občinski svet, čo bi preko takih soglasnih lastnih sklepov šel na razpravo o predlogih, ki mu jih stavi proti njegovim sklepom od volilne vlade imenovani ge-renti Ni ga še bilo dosedaj občinskega sveta v Mariboru, ki bi ne bil čuvar svoje lastne avtonomije. Če se bo sedaj prvič v mariborskem občinskem svetu princip avtonomije gacil, bo to predvsem zasluga SLS, ki ima sicer vedno avtonomijo na jeziku. Mariborski ia Druitvu za tujski promet Velike so žrtve, ki jih doprinašajo korporacije in zasebniki in razveseljivo je, kako skušajo dvigniti tujski promet tudi tisti, ki nimajo neposrednega haska od tega. Zato bi gotovo ne bilo težko doseči, da se namestijo ob cestah in progah table, ki- bi opozarjale tujca na posebnosti in znamenitosti med v0žnjo. Morda bi se lahko iedali vodiči za naše proge, kier bi bilo vse navedeno, kar je mogoče opaziti s ceste ali z^vlaka. Najmanj, kar je potrebno, pa ie, da skoraj namenoma ne zakrivamo imenitnosti naših krajev, tako n. pr. se ne sme pustiti, da zakrije mlado drevje falsko elektrarno, da ie že ni mogoče več videti z vlaka, sai smo na elektrarno vendar tako ponosni, da po-peljemo vsako osebnost, ki pride v Maribor, na Falo in potem v Vinarsko šolo-Skrbeti torej moramo, da tudi navadnega popotnika na take koristne in lepe stvari opozorimo. — Mestni občinski urad ie poleg drugega tudi dobavitelj ugašenega apna. Dobro bi bilo, da bi prepleskal tudi svoi magistrat. — »Fliegende Blatter« iz Ptuja prihajajo k nam redno vsak četrtek In nedeljo in so izborna uteha onim, ki bolehajo — na zobeh. — O našem morskem očesu j© seda) vse tiho, kar je pravilno, kaiti, če zve Mussolini za njega, ga bo gotovo reklamiral za so kot — mare itatiano. Koncem še nekaj politike. — Čitali smo dr. Miihleiscnov© brošuro. Prezremo jo brez komentarja. Rečemo le, če bo slovenjebistriški nemški kandidat v svoiem poslaniškorn poslu tako priden, kakor je pri pobiranlu »pinke« na svojem kegljišču, bo gotovo zaslužil ime, ki si ga nadeva, to je »strammer Bursche«. -— SDS se pridno pripravila na volitve. Brez hrupa gremo do cilja, ki bo tak, da bo v tretji skrinjici še več krogljic, kakor jih je bilo do sedaj. V to pomozi Bog, i sreča junaška! Velik uspeh mariborskega motociklista. Zastopnik angleške motociklistične tvrdke »Triumph«, Valter Hobacher je v nedeljo, dne 21. t. m. prevozil z motornim kolesom z dvema osebama Celje-Maribor v času 56 minut, kar je brez dvoma na naših cestah izreden uspelv Popravila v gledališkem poslopju. Zopet se nekaj preureja v gledališkem poslopju in reči moramo, da na veliko korist občinstva. Predvsem so izkopali pod orkestrom globino, da dobi godba večjo rezonanco; na galeriii pa so dvignili strop, s čemur postane tudi galerija udobnejša. Dobi še eno vrsto sedežev in lože ob straneh. Rasen tega sta napravljena tam dva nova ventilatorja, tako da bo tudi zrak prilično boljši- Te preuredbe bodo na čast gledališču in mestnemu stavbnemu uradu, posebno pa inž- Baranu, ki je napravil načrte in izvršuje delo. — Razpis Ferkovih dijaških ustanov, Kuratorij razpisuje za šolsko leto 1927. in 1928. deset ustanov za mariborske srednješolce po 750 Din in deset ustanov sa visokošolce po 1500 Din. Prednost imajo zapustnikovi sorodu'ki, nato prosilci iz šentlenartskega okraja, oz. mariborskega okrožja. Opremljene prošnje je poslati do 5- sept. na Posojilnico v Maribor. — Žebot in železničarji. Mariborski železničarji dobivajo po pošti brošuro bivšega poslanca Žcbota. Brošura nosi naslov: »Železničarji! Resnica o krivicah, ki jih ie baje nad železničarji zakrivila SLS«. — Železničarji so zelo ogorčeni nad to vsiljivostjo ter menijo, naj Žebot rajši pove kako to, da pri večini železniškega delavstva plačilni listki izkazujejo samo še po par dinariev. Delavski zaupniki imajo že cele skladovnice Žebotovih pisarii, ker delavci brošur niti doma ne trpijo. — Smrtna kosa. Včeraj popoldne je umrla Spletna Marija Tomšič, svetnikova vdova. Pogreb jutri popoldne ob 4. uri. — Danes ob enih je pa umrl trgovec Adolf Vollgru-ber, star 53 let. Pokopan bo v nedeljo popoldne ob štirih na Pobrežju. Poskusi s premogom v mestni plinarni. Danes se vršilo v mestni plinarni glavni poskusi e lignitom, o katerih smo že poročali. Poskusom prisostvujejo tudi ravnatelj dunajske plinarne dr. Bossner, ravnatelj graške mestne plinarne in šef — kemik iz Leobna. — Vrnitev mariborskega umetnika. Včerai se je vrnil iz Pariza kipar in slikar Nikolaj Pirnat, ki ie v kratkem času dobil mesto za razstavo svojih del v odlični pariški galeriji ter žel lepo priznanje. — Društveni nastop Sokola v Studencih se vrši v nedeljo, dne 4. septembra, na •kar že sedaj opozarjamo. Studenški SokoT ie kljub raznim neugodnim okolnostim prav marljivi in agilen ter vedno rad pomaga bližnjim in daljnim bratskim društvom pri prireditvah s svojimi dobro itzvežbaninu telovadci- Zato se upra Vičeno pričakuje, da ga moralno in gmotno podpre pri njegovi prireditvi ne samo naše sokolstvo, ampnk tudi drugo narodno in napredno občinstvo. — Samomor orožnika. Včeraj zjutraj se je v Slovenlem Gradcu ustrelil 301etni orožnik Ivnn Posekar. S službenim revolverjem si io (zadal dva strela v prsa in je kmalu izdihnil. Zadnje dni so ga trlo neke hude skrbi. — Uboj v Ruiah Že včeraj smo poročali, da ie bil IS letni trgovski nastavljenec Stanko Mo* horko v Rušah, ko se je v sredo zvečer vmešal v prepir nekega uradnika in Par' delavcev iz ruške tovarne, tako nevarno ranjen z nožem po glavi, da je bil smrtno nevarno poškodovan in so ga morah nuino odpeljati v bolnico v Maribor, lu so zdravniki storili sicer vse, da rešijo mladeniču življenje, vendar zaman. P°" škodba je bila tako težka, da ji je Mohorko danes ob 12.30 v bolnici podlegel. Delavec, ki ima nesrečno žrtev na vesti, je že izročen sodišču. Planinski sestanek je danes, v petek (zvečer, v kolodvorski i esta v raciji. To nedeljo izlet k Ribniškemu iezeru. — Sleparski kvartopirec. Dne 19. t. m. sta se sestala v neki gostilni v Cafovi ulici strastna kvarto pirca hazardista Ivan K. in Josip B. V kratkem času je Ivanu K. uspelo, da je »obral« po načinu mednarodnih hazardistov svojega tovariša za 5400 Din, ki niso bili last prizadetega, temveč inkaso, ki ga je izvršil za neko firmo. Oderuštvo je prišlo na uho policiji, ki je po večdnevnem iskanju izsledila nevarnega kvartopirca in ga dobro preiskala. Pri njem je policija našla igralne karte, ki so bile na hrbtu zaznamovane s sumljivimi pikami, katere so pretkanemu goljufu služile v sleparske namene. Na sleparski način je Ivan K. služil po gostilnah težke denarje in odiral kvartopirce, ki so iskali sreče v hazardnem igranju. Policija je sleparja izročila sodišču. Vlom. Sinoči so neznani storilci vlomili V zaklenjene prostore novo zgrajene vile na vogalu Kamniške in Vilharjeve ulice ter odnesli iz kuhinje mizarju Andreju Kokolju mizarsko orodje v vrednosti 600 Din, soboslikarju pa raz nih barv in čopičev v vrednosti 200 Din. V vilo so prišli skozi odprto okno stranišča in s ponarejenimi ključi vdrli v kuhinjo, kjer je bilo shranjeno mizarsko orodje in slikarske potrebščine. O storilcih, ki so pustili razne odtise na straniščnem oknu, doslej še ni sledu. Nevaren pretepač. Orgeljski delaveclvan K. se je včeraj iz neznanega vzroka sprl z mizarskim pomočnikom Ivanom K. Po prepiru se je tovariša dejansko lotil in ga dvakrat udaril s pestjo po glavi, nato pa mu zalučal steklenico v obraz, ki ga je zadela pod levim očesom. IvaH K. je dobil na glavi težko poškodbo ih je moral iskati zdravniške pomoči. Bojeviti orgljač se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Splašen konj. Na dvorišču klavnice se je včerai popoldne splašil konj, vprežen v tovorni voz, ki se je pri izhodu prevrnil-Pri padcu se je oje odtrgalo in konj Je brez voza v divjem galopu dirjal P° klavniški ulici. Meljski cesti na Alek" sandrovo cesto, kjer je prevrnil kol®' sarja Uršiča, ki je dobil težje poško®' be na nogah in glavi. Kolo, vre J1, 2500 Din, je močno poškodovano. je splašilo konja, ni znano. Deček- Kl ga je čuval v klavnici, pa je bil P1?" šibek, da bi mogel zadržati pobcsP010 žival. .7 doma le moral. .* i a . c,ra 1 Jc bH v Mariboru aretiran letni Josip Mlakar iz Spodnjih J,©-pri Cirkovcih. ker se je brez dela P tepal po mestu. Pri zaslišanju J® xnj javil, da ga je z doma spodil tr f^ma-oče, ki se neprestano prepira , terjo. Radi očetove brutalnost . ... sla z doma tudi mati. sina Pa„ notrebu oče sam. češ da tudi njega n . .j je. Deček se je v sili zatekel k svoji teti v Maribor. . Srečke državne razred11® ° .f ^ III. razreda so došle h* 80 naročnikom v upravi do 3- septembra na razpolago-Uprava Večernik«. Velika kavarna. Danes elitni koncert s popolnoma no vim kabaretnim sporedom. —> V M a r 1* O r tt, 3toe 26. Vin. T92f/ 1War!1>orsM VEČf RIVIK Jnfra.‘ Sfrajn 3.' Kitajski haremi Žene diktatorjev — Legitimna žena — Konkubina 'Angleška prvoboriteljica ženskega po-iereta lady Drummond Hay je obiskala več kitajskih mest ter prav zanimivo opisala življenje kitajskih žena. Eden od njenih opisom nosi naslov »Kitajski haremi«. Na Kitajskem so haremi in niso. Vera *n postava namreč Kitajcu zapovedujeta, imeti eno legitimno ženo. Poleg legitimne žene je pa dovoljeno imeti celo vrsto konkubin in povrhu Še nekaj žensk *a petie, godbo, ples in druge zabave. Mož si vgame iz družinskih in mateirijal n ih razlogov najprej legitimno ženo, u-redi pred oblastjo odnošaje do nie in otrok iz tega zakona, ko je pa. to gotovo, pa začno prihajati konkubine vi hišo. Izraz konkubina nima na Kitajskem Piti približno tega pomena, kot v Evropi. Prvo in legitimno ženo si Kitajci v Belo redkih slučajih izbirajo po srcu. Konkubine se po pravici smatralo za prave družice moža in ne bi bile samo užaljene, ampak tudi zelo začudene če bi iih kdo meril z nagim pojmom konkubine. Sever se močno upira osvobodilnemu ženskemu pokretu, ki prihaja od kitajskega juga. Diktatorji, admirali, generali, veletrgovci in v službi obogateli uradniki ne bodo razpustili svoiih haremov, dokler iim Nova Kitajska ne iztrga moči te rok. Maršal Čang-Čung-Čang, nekdanji pristaniški delavec, sedaj gospodar čez življenje in smrt velike pokrajine ima nad 30 žen. Diktator Čang-Co-Lin jih ima 18, minister Pa-n-Fu se Pa zadovoljuje s štirimi- Minister ie.spre iel angleško pisateljico v krogu svojih dam. Bile so same konkubine, ker ie ofi-rielna žena bivala nekje na letovišču-Angležinja ie v svoje veliko začudenje opazila med konkubinami toliko harmonijo. kot bi vsaka od njih imela najboljšega vseh mož edino le za sebe- Družbi bo se pozneje pridružile še druge dame. Najprej par konkubin-vdov umrlega mi- Ob obletnici stavnega znanstvenika Pred 150 leti rojeni profesor fizike je julija 1820 napravil pred svojimi neenci v Kopenhagnu tak učni poskus, da )e ostrmel ves svet. Poštni konii so riali iz kraja v kraj, da raznesejo vest t) veliki znanstveni pridobitvi. Profesor Oersted ie začetek današnje električne baterije _ Voltov stolpič, Spoi'l s pla-tinovo žico in magnetna igla, katero ie približal žici, se je premaknila ter postavila počez- Majhen poskus, tako majhen kot žc'od, te katerega zraste mogočno drevo. Tudi ta poskus ie bil seme mogočnega drevesa; celokupne moderne elektrotehnike. Kdo ve, kako bi danes izglodal svet brez Oestedovega poskusa. Ne bilo bi telegrafa in dinamo-strojevi Po tirih ne bi tekli tramvaji in električne lokomotive. Elektromotorji ljudem ne bi olajšali težkega dela- Električna luč ne bi svetila in o radiju ne bi sanjali niti pesniki- Vse to je zrastlo iz poskusa OeTsteda. ki ie odkril stike med elektriko in magnetizmom. Oerste^pv oče je bil lekarnar in je ho-deniu poslu posvetiti tudi sina. Po-^■j^.ttagnemje je pa sina vodilo v ke-etekt 7, fiKiko- Najbolj so ga zanimali nov sv - r>oskusi- Slutil ie, da odpirajo tu, ln je tudi mnogo po svic- kai so ;po kr!i nciji in Nemčiji, da vidi, polju, drugi odkrili in dosegli na Ko ie leta m«3 t°,ik° pri5akuje-kako lepo kliie U'mrl’ sicer vk1°’’ mogel predstavi^-’*1,110 some’ ni si pa som postal ustJ, ..da ie z ma,im posk’' novega sveta. novo kulture, 250krat vefuT , , eGe od solne«. A- SS naše Bcmeliske obalo So !et m jih je mogoče <***, lo J najmodernejše konstrukcije. stilberiu je nspelo, da je o novah zvezdah napravil .40 posnetkov. nistrovega brata, potem pa nekai mladih in živahnih konkubin druge .vrste ali družalmic e a zabavo. Ta ženski svet se dirži strogo starih običajev v obnašanlu in noši. V velikem nasprotju s s taroki tajsko etiketo, je pa po veliki večini naobrazba teh haremskih žen. Govori se o politiki in segajo v debato vse konkubine, kot bi jim bila politika dnevni posel. Zelo se zanimajo za razmere v Evropi, ne dajo se pa na noben način prepričati, da s tem zanimanjem in s splošnimi nazori ni v nobenem skladu njih življenje. Na vprašanje, kako kitajske dame izrabijo svoi čas, ie dobila Angležinja sledeče odgovore; »Naš dan se začne nekako ob 3. popoldne, tedaj vstanemo, se oblačimo, kar traja precej časa, zajutr-kujemo, igramo se z otroci in obiščemo kakšne prijateljice. Prve ali legitimne žene nimaio svobode obiskov. Ob 9. uri ali 10. zvečer se dinjra, potem je pa gledališče ali kaka domača zabava. Spat gremo okrog 4- ure zjutraj. Legitimna žena vodi hišno gospodarstvo in v teoriji nadteira konkubine. V praksi pa konkubina navadno dela, kar hoče- 2eno se lahko odslovi, zlasti, če ne rodi sina, konkubino se pa lahko zaigra im tudi proda, ko je enkrat šlo že vse drugo rakovo pot. Znamo je, da so v zadnjem času nekateri generali plačevali za nove konkubine 10 do 15 tisoč angleških funtov. Mnogoženstvo ie tudi na severnem Kitajskem udomačeno le pri bogatih veljakih in sicer najbolj iz tradicije in napuha, Izven kroga bogatinov je pa socialni položaj že davno odpravil hareme, dasi ženam s tem še ni bila dana svoboda, kakoršmo zahteva ženski pok ret modernizirane iužne Kitajske. Ko bodo razni diktatorji izgubili svojo moč, bo prenehalo mnogoženstvo samo od sebe in se bo pojm kitajske konkubine tudi kmalu približal evropskemu pomenu. Litva — kraljestvo? Litvanski kmetje so vi sveti udanosti napram svojemu predsedniku Smetoni iz razili želio, da se okliče za kralja, čemur se njegovo dostojanstvo prav nič ne protivj. O priliki bivania v BiršUi, je vodja tamkajšnjih agrarcevi svečano pozdravil predsednika republike im ga prosil, da bi sprejel žezlo in se kronal za litvanskega bralia. Pustolovec, ki slepari tudi v ječi Pred dobrimi štirimi leti so v Berlinu zasačili velikega pustolovca Melhijora Horvatha, katerega je po svetu iskala dunajska policija ma ovadbo neke dame iz Budimpešte kt še radi mnogih starih grehov. Horvath se je že leta 1920- pojavil na Dunaju v; blesteči uniformi bra-eibjanskega poslaniškega atašeja. Po ulicah je kregal policiste, če ga niso dovolj spoštljivo pozdravljali in če mu kaj ni bilo po volji; delil je svečane avdi-ience, zraven pa sleparil na veliko, ker si oblasti dolgo časa niso upale niti misliti, kaj bi se znalo skrivati za sijajno tujo krinko. Ko so se mu zdela tla na Dunaiu prevroča, jo je pa popihal v 3udimpešto, kier je neko bogato damo ogoljufal za velike dragocenosti. Tedaj so bili na Madžarskem še nemiri im slepar je preplašeno žensko pregovoril, da mu je dala vso svojo zlatnino v shrambo. Ko je vse »shranil«, je pobegnil. Iz Berlina so zajetega sleparja poslali na Dunaj, kjer so ga obsodili na 6 let. Poslali so ga v jetnišnico Garsten- Pustolovcu zločinska žila tudi v ječi ni dala mitu, za žrtev si je pa izbral ravno damo, katero ie v Budimpešti tako grdo osleparil. Pisal ji ie, da ie podedoval po svoji materi — romunski kneginji, ki je umrla v Ameriki — 60-000 dolarjev im da hoče s tem denariem poravnhti storjeno škodo. Ogoljufana gospa sprva tej obljubi ni popolnoma verjela, sveto je bila pa prepričana, tla je vse tako, ko ie od Horvatha dobila notarsko pismo, s katerim ji poklanja 175 tisoč zlatih madžarskih kron. Horvath si ie namreč pred odhodom iz ječe — par let so mu odpustili — dovolil to predrznost, da je naprosil jetniškega ravnatelja, naj mu dovoli obisk notaria, da razdeli svojo veliko dolarsko dedščimo. Jetniška uprava ie verjela v sleparjevo dedščimo in se je pred nienimi očrni izvedla nova sleparija. Madžarska gospa 7, dokumenti v roki, je začela slepariu pošiljati v ječo razna darila in povabila ga je, naj takoi pride k njej, ko bo izpuščen. Horvath se ie povabilu tudi točno odzval in ie od lahkoverne ženske izvabil Še velike svote denarja na račun dolarjev iz Amerike. Bolj prebrisana kot gospa je pa bila niena hčerka, ki je o vsej zadevi vprašala, za svet nekega policijskega uradnika, Ta je uvedel preiskavo, katere izid Je bil tak, da so Horvatha zopet vtaknili pod ključ. Tolarji Marije Terezije Dunajski .urad za kovanje denarja je izdal te dni statistične podatke glede sta-roznanih tolarjev Marije Terezije. Tolarje je uvedla cesarica Marija Terezija leta 1751. in so se kmalu udomačili zlasti po vzhodnih deželah- St. germainska mirovna pogodba ie prenesla pravico kovania tega denaria na avstrijsko republiko im tako se z Dunaja še dandanes starodavni tolarji širijo po svetu-Največ iih bo v Abesiniji Ln na Arabskem, kier z niimi ne more tekmovati domač .srebrni denar. Po statističnih podatkih je od leta 1902. do 1914. šlo okroglo 6 milijonov terezijanskih tolarjev v Aziio. Med vojno je eksport tega srebrnega denarja počival. Začel se je izno-va leta 1920. Razposlalo se je pa samo 10.900 komadov. Od tega časa pa eksport stalno narašča. Predlanskem sc je eksportrralo že 15 milijonov toln.riev. Skupno število na Dunaju kovanih in od leta 1751- do konca lanskega leta razposlanih tolarjev je 218 milijonov- Strahovita konkurenca v avtomobilski Industriji. Zadnje čase je nekoliko potihnilo poročanje o konkurenci Fordovih tvorni c in )c pokornost gospodarskega sveta obr-niena na francoske avtomobilske tovarne- Iz Newyorka javljajo, da se namerava iznana newyorška banka Harriman udeležiti povišania kapitala francosko tovarne Peugeot, ki je šele pred kratkim zvišala svojo glavnico od 60 n« 90 milijonov in ki io bo sedai ponovno zvišala na 400 milijonov frankov. Peugeot hoče pričeti energično konkurenčno Irorbo pro tt francoskim avtomobilom Citroen, Bankrot mladine Ves svet prinaša slaba poročila o mladini- V vseh velikih mestih, pa tudi na deželi, so se že razkrili 6trašni zločini, zagrešeni od mladostnih (zločincev. Svet se z osuplostjo im strahom vprašuje, ka| je z mladino, da se med nio najdejo tako strašni zločinci- Mladostni zločinci so bili sicer tudi poprej, a še nikdar 'ne v tolikem številu kot v najnovejši dobi. Šolarji se morijo med seboj, 18letni fant, ki ie bil že tretjič v kaznilnici, ie krvavo iiztrebil celo družino. Enakih let in malo starejši so pomorili svoje bližnje sorodnike. Taki in podobni slučaji u-stvarjajo strašno sliko današnie mladine. So pa tudi slučaji, kier se brez krvi vidi moralno propadanje mladine. Evo primera iz razprave nekega dunajskega o-krajnega sodišča, Zena dolži svojega mo ža nezvestobe in navaja za pričo svojega 15letnega sima. Žena je s simom-otro-kom zalezovala svojega moža, da ga zaloti »im flagranti«. In 15letmi dečko stopi pred sodnika ter opisuie natančno in z nekim cinizmom, kako sta z materjo zalotila očeta. »Z materjo sva na tihem šla za gosp. Fischerjem« — pripoveduje dečko. Začudeno vpraša sodnik: »Kdo je pa. ta gospod Fischer?« — »No, moj oče« — se nevoljno odreže deček ter na-Jabuje; »Jaz sem prvi opazil g. Fischerja na klopi za zidom«. — Ne očeta, tem" več vedno le gospoda Fischerja! To govori cele knjige. Med materjo in očetom stoii sin. Sin se postavi na stran matere ter pomaga zbirati obtožilni materija! proti očetu- Oče naenkrat neba biti zanj oče ter se spremeni v gospoda N. N. S tem ie nastal nepremostljiv prepad med očetom in sinom. Psihoanalitiki bi dejali, da je zašel otrok v psihični kompleks — v ljubezen do matere in sovraštvo do očeta. Če taki kompleksi res obstojajo, kje so pa vzroki, da prihajajo ravno v današnji dobi do tako strašnih izbruhov in izrazov, Nikjer drugje ne morejo biti kot v tem, da se v današnji dobi, ki trpi toliko pomanjkanja na stalnosti in umerjenosti, nezrela mladina navzame neke oholosti in samopaš-nosti ter hoče po vsej sili proti volji sta-rišev po lastni glavi živeti svoje neizkušeno življenje. Dežela brez vojnih filmov Danska, filmska cenzura je prepovedala uprizoritev nemškega vojne,ga filma »Naša Emden«. Ta prepoved ie 'Posledica sklepa danskega zunanjega ministrstva, po katerem se vomi filmi na Danskem ne smejo več uprizarjati. Nedavno je nemško poslaništvo posredovalo pri danski vladi za prepoved uprizoritve amerikanskega Chaplinovega filma »S puško«, ker se v tem filmu sedanji nemški državni predsednik Hindenburg nekako pomžev. predsatvljal kot bivši nemški vojskovodja. To posredovanje ie -pripravilo dansko zunanje ministrstvo do prepovedi vseh vojnih filmov. Umetni veter na letališčih. Amerikanski piloti propagirajo preureditev letališč s postavljanjem ventilatorjev, kakor se uporabljajo v rudnikih in velikih tovarnah. Za letališče srednjo vrste bi zadostovalo 12 do 20 velikih ventilatorjev, ki bi dajali toliko vetra, da bi letala ne glede na vreme lahko startala ali pa pristala. Ob navadnem vetru se sedai dviga letalo v kotu od 20 stopenj, z umetnim vetrom bi se pa kot raztegnil na 50 stopenj. Mednarodno zavetišče osirotelih aristokratov. Na iniciiativo in pod protektoratom kardinala Vanutellija sc je v Rimu ustanovilo društvo, čegar naloga ie, do čim-preje zgradi dom za obulmžane aristokrate, brez razlike na narodnost, pred vsem za one, ki so v svetovni vojni izgubili svoje premoženje. Kardinal Va-nutelli ie pričel živahno akciio za (zbiranje -prispevkov, vendar je šo zelo dvomljivo, ali mu ho akcija uspela- Sofij« se modernizira. Sofija, ki ima že danes značaj dovršenega zapadno-evropskega mesta ki ie % zadniih desetletjih docela (zabrisala vse sledove in uplive orijeota, napreduje stalno v modernizaciji. V kratkem bodo razpisane nagrade za mednarodni natečaj v svrho zgraditve moderne klavniče. Razpisane bodo tri nagrade vi (znesku 4000, 3000 in 2000 švicarskih frankov. Dol očevanje nagrad se bo vršilo v mestni hiši 31- januaria 1928. Nesreča pri dražb}. Pri prav živahni dražbi v neki londonski zastavljalnici so se vdrla tla im je -preko 100 oseb padlo v klet. Mesto dobrega kupa, ie okrog 20 ljudi odneslo težie in lažje poškodbe iz (zastavljalnice. Pariz — mesto avtomobilskih nesreč. Parte ima brez dvoma od vseh svetovnih velemest najživahnejši avtomobilski promet, kar dokazujeio tudi številne nesreče, ki se klhrb številnim varnostnim odredbam dan za dnem ponavljalo. Od 3.—18. t. m. je bilo v Parizu 73 smrtn-Ut nesreč in 130 ranjenih- Povprečno ie torej vsak dan pet smrtnih slučajev in 9 ranicncev. Eksplozij« t šdi. Mod naravoslovnim poukom v durfe* krimski šoli v Nemčiji je eksplodirala velika steklenica kisika. Raniemh je bilo 10 učencev Smrt prvoboriteljice madžarskega ženskega pokreta. . d Na iDunajti ie umrla v bolnišmoL Wilma Gliieklich, zanimiva osebnost mednarodnega ženskega pokreta. Pokojnica, pedagoginia po poklicu, je vzbudila madžarski ženski pokret v življenje. Hortyievi vladi ie pa postala sumljiva >n je morala prositi več let za potni list v Švico na mednarodne ženske kongrese. V Švici ie bila iftvoljena za tajnico Ženske lige za miir in svobodo. Na tem mestu je delovala tri leta- Iz zdravstvenih razlogov je prišla sedaj na Duoai« kjer jo ie pa dohitela smrti mmm vbcernik »i VMa riFor u73ne 26. Vlil-1927. A Leonid Andrejev: Jesenska brozga Konec Anatolij Ivanovič zapiči svoj pogled v ženo: — Ali si iz uma, mama! — Papa, kupite tudi nama z Nato zložljivi postelji, drugače bom res enkrat tam v tisti vaši spalnici, kar nas Bog varuj, Nika in Katrico še zmečkal, — pravi Vasja. — Molči, — dč oče ves truden in Vasja riše novo risbo: vsi od očeta pa tja do psička Funtika, si vlečejo zložljive postelje. Napis se glasi: »sekta zložljivih postelj«. — Bomo morali služkinjo odsloviti, — pravi nenadoma Darja Proho-rovna. — Kaj? — vpraša Anatolij Ivanovič. Obadva gledata debelo drug drugega in se ne spoznata. »Čakaj, — misli Anatolij Ivanovič: kje sem že neki videl ta obraz? Tako nekako znan mi je.« — Poslušaj, kako ti je že . . . pravi on. Uh. kako si me prestrašila, Darja Prohorovna. — Iti jaz gledam pa mislim: kdo tu tako zija vame? Pogledam bolj na* tančno, pa vidim, da si to tl, Anatolij Ivanovič. Tako strašen! — Dovolj je tega. drugače se nam lahko še zmeša, — pravi Anatolij Iva* novlč. — bomo Jutri premišljevali o tem. Predno je šel Anatolij Ivanovič spat, je stopil še na verando. Bilo je temno, dež je lil kakor iz škafa in spomnil se je. nevede zakaj, da se je zdaj pričela sezona za tatove in da so sosedne vile že prazne. Žalostno mijavkajoč je pribežal mimo njega pote-pčn. res moker maček, ošvignil Ana-tolija Ivanoviča s svojimi svetlimi očmi ter izginil v temi In dežju. Ponoči je imel Anatolij Ivanovič v polsnu prikazen stanovanja. S sil- no mržnjo je stopal v stanovanje, ga ogledal in šel v drugo. Tudi to je ogledoval In vse je nekam viselo na eno stran, — tlak, strop in vrata in odšel je zopet v drugo. Ko je tako pregledal kakih deset stanovanj, se je vrnil v prvo, pregledaval in pravil: »ni primerno«, in šel je v drugo- tretje 1. t. d., dokler se ni povrnil zopet v prvo. — Uf, — se je premetaval po postelji. — Ne spiš, Anatolij Ivanovič? Jaz mislim, ali bi ne bilo dobro dati Fenjo v kuhinjo? — Spl zdaj, — je jezno odvrnil Anatolij Ivanovič. Ko se je v taistem mučnem polsnu vračal že dvajsetič v isto stanovanje ter ga znova pregledaval, se ni mogel več zdržati ter je zavpil: »Ni primerno, hudič naj vas vzame. Ni primerno, vam pravim.« — Ni primerno, — se je kot eho oglasila Darja Petrovna. — O čem pa govoriš? — O stanovanju vendar. — Spi zdaj! Ko je končno vendarle zaspal, se mu je sanjalo, da je hišni posestnik, ki ima dvajset zložljivih postelj, nato pa, da je perzijski šah, ki hodi z velikanskim številom svojih spremljevalcev po Moskvi in išče stanovanje šestih sob z vodovodom in kanallzacl* jo. »Kako je dobro, — je pomislil: — če ima človek tako spremstvo, — kar brž najdejo stanovanje.« In ravno tačas je Darja Prohorovna jahala stojalci in pravila: — Tako sem torej šla. Vidim listek . ,. Dež je curljal in neki potepin, v dežnem platču, je zaničljivo zrl na ne-zagrnjeno verando: —•Glej jih vražce! So že pospravili platno! Kc. Čitajte Večernik! Yvette. Brez krinke? »Da«, je deiala kontesa Claire, poa-goma prilivajo vrelo vodo na pripravljeni čaj, »tako smo, hvala Bogu, srečno zopet v starem tiru. Listie pada z dreves, jesenski veter poie svojo otožno pesem pred okni, zabave so bodo vrstile, in mi —? Mi gledamo od leta do leta z manjšim zanimanjem na tako (zvano zimske prireditve in njih radosti«. Grof Savlgny se je nasmehnil. »AH milostiva! Odklej pa ta čudna na-zirania? Menda jih niste prinesli iz svojega zadnjega letovišča? In živci? Morda ti niso še čisto v redu? Ne hoditi hudi, vendar vašega svetožalia, čeprav zve ni i,z vaših ust kaj verjetno, ne morem smatrati za resno. No, uverjen sem, pri prvem valčku dobi ta vaša tožba popolnoma drugo lice, posebno pa še, ako vas bo, kakor vedno, spremljala zavest, da ste najbolj dražestna med dražestnimi in da nosite najlepšo toaleto tega večera« Mlada, lepa gospa ie nekam šaljivo vzdihnila. »Moj Bog, grof, morda imate prav, končno sem vendar še mlada in tudi moja zunanjost mi dopušča, da vzdržim po-izornost, ki bi jo zbudila pri moških, in zavist pri ženskah, a tekma za prvenstvo, ki se ponavlja leto za letom postane naposled vendarle dolgočasna. Sicer pa smo vsi, brez izjeme izvrstno naučene lutke, ki govorimo, se smehljamo in gibljemo natanko tako, kakor zahtevajo običaji in naša takozvana kultura. Govorimo z največjim izanimanjem o nečem, kar nas v resnici pušča popolnoma hladne, zato pa si zelo prizadevamo, da bi vse, kar globoko čutimo, vsa svoia srčna doživetja, po najboljši moči prikrili svoiemu bližnjemu. Ne boste verjeli, kolikokrat bi mi bilo uprav v veselje, če bi mogla v zadnjem trenutku (zavreči ves ta aiiai, in da me misel na dolgočasje, ki me navadno čaka tam, že naprej dela resnično bolno. Seveda, kadar sem že tam, me vrvenje, šušljanie, med zvoki rodbe, v srebrni svetlobi žarnic, potem, da , . . potem . . • postanem tudi jaz _lut-ka, kakor vse druge in poslušam pripovedovanje stare ekscelence o njenem protinu tako uslužno, kakor da ni na tem božjem svetu njč zanimivejšega zame. Misliti moram vedno na kako vojaško kljuse- Topo in brezbrižno stopa na bojišče, sliši donenje trobent, vonja kri, nozdrvi se mu napihujejo, dvigne glavo, so spusti v dir in rezgeče veselo tja v sveži jutranji z-rak. Tako nekako čutim tudi jaz!« »Kontesa, to pa bi bilo vendar le malo preveč!« Grof Savigny ie odstavil ogorčen svojo skodelico čaja. »Vaše žvrgolenje primerjati z rezgeta* njem, in celo starega kljuseta, no, to moram pa res kar najodločneje zavrniti.« »Pustite za trenutek svoje šale, bubi grof; saj itak veste, kako to mislim. P©; vejte, ali so vam ne zdi, da bi ne bilo niti polovico tako dolgočasno, ako bd med seboj ne slepomišili? Poznate li povest o oni kuharici, ki je v juho (zakuhala zelišče resnice? Vsi, ki so dotlej najvliud-nejše lagali drug drugemu v obraz, so po zavžiti juhi pričeli govoriti neprikrito resnico, in si s to seveda povedali najneprijetnejše stvari in robatosti v obraz- Ne, tako daleč mole želje ne se-gaio; vendar pa čutim tako pogostokrat neko nebrzdano poželjenje, da bi zvedela, kaj se godi (ra prijaznim, gladkim čelom, za vljudnim nasmehom, in želela bi, ah, tako želela, da bi krinka vsaj za trenutek padla in da bi se pokazal ves pravi človek, brez vsake krinke in kakTšen ie v resnici!« Savigny se ie zresnil. »Milostiva, vi se ne zavedate daleko-sežnostj svojih želia! Bil sem nekoč v življenju priča dogodku . • , priča pri padcu krinke in .. •« »Pripovedujte«, mu je rekla kratko, ko je obmolknil. Nlegov, pogled ie postal otožen. (Dalie prihodnjič.) Mali oglati, ki tluiijt v potr*. dovaln« in socljalne namen« občinstva: vsaka beseda 30 Bejmanjii znesek Oln C' 5 Mali oglas Ženltva, dopisovanje In oglati trgovskega ali reklamnega značaja: vsaka beaeda 60 p, najmanjSi znesek Oia 10 — Gospodična s« sprejme na stanovanje, Kejžarjeva 9, vrata 3. 832 KnJige Teže od priproste do umetniško dovršene vezave solidno in ceno atelje za umetno knjigoveštvo Miho Vahtar, Maribor, Gosposka ul. 24 in 37. 428 VafelJne za sladoled, vseh vrst kekse, biškote in drugo najfinejše pecivo priporoča delikatesna trgovina Franc Kurinčič, Aleksandrova c. 31, poleg glavnega kolodvora. Zaloga slovite domače tvornice keksov V, Bizjak !n dnig, Rog. Slatina. 869 SpecUalna delavnica »a črkoslikarstvo in soboslikarstvo. Fr. Ambrožič, Orajska ul. 2, Maribor. 571 Prodajalka, izvežbana v manufakturni stroki, se tako! sprejme za manufaktura© trgovino v Mariboru. Ponudbe pod »Izvrstna moč« na upravo lista. _ 548 Gonilni jermeni, najboljše kakovosti, že strojno pretegnjeni, za mline, žage, mlatilnice, tovarne itd. kakor tudi šivalni in vezalni jermeni v zalogi pri IVAN KRAVOS, Aleksandrova c- 13. Zahtevajte ponudbo, 829 Pozori Čevlje, samo ročno delo iz najboljšega blaga. Moški, visoki, boks 190 Din. Moški, nizki 180 Din, damski, nizki vsake vrste 160 Din. Naročila po meri In popravila po najnižjih cenah. Franc Neubauer, čevljar, Gornja gosposka ul. 33, Maribor. 649 Klišeje useh vrat, trtne In autotlpiie, izdclu|e po predloženih risbah, pero-plalh ali alikah za navaden tlak ali za fint|So Izvedbo v eni ali vet barvah točno po naročilu In u na|kra|4em času JUGOGRAF1KA tiskovna in založna dr, z o. z. LJUBKI ANA Sv. Petra nasip 23 Ali ste že slišali o najboljši 8a Jeio -tiri Prazno •a kupuje Drago Rosina Vetrinjska ulica 26 M O o* a s i § I .Si O fO <0 o 6 ta n c Si so .-3 S 3 % * o >2 TJ O E. «. ^ ■* •" OJ M §2 E?' ,H—J L.—iKsf Kisi>rsiKzs* Qrepp de chine •d Din 60'— naprej *e dobi ««mo pri 6a I. Trpin-u, Maribor, Glavni trg 17 PRODAMO večjo množino kilogram Din S*— Več se Izve v upravi Večernik«. U1 Novo! Novo! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Ksaver Meško: Kam plovemo Povest. Cena za broš. izvod Din 36*—, celo platno vezan Din 46*—. iiafonia mieiema Knjigama mkovoe zaoru v Llsbljsnl, Prešernova ul. 54. Nasproti gt P°*,e |||||IlllllH,,,IIIUII,l,il Novo! Novo! Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: Fran BrozoviCv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Detela v Mariboru.