Člani sekretariata pred-sedstva občinske kon-ference Zveze socialistične mladine Bežigrad so na svoji zadnji seji med dru-gim spregovorili tudi o članku Ko ugasne tradicija, objavljenem na 12. strani devete številke »Zbora ob-Čanov«. Ker navedbe v članku ne odražajo dejan-skega stanja na področju obujanja in negovanja me-. mca bežigrajske mladine, menimo, da zahtevajo na-vedbe v članku konkret-nejša in podrobnejša poja-snila. Pristop in vsebina Tedna bežigrajske mladine ter ka-sneje MBM sta bila usmer-jena predvsem v povečeva-nje določenih aktivnosti med mladimi. Tako smo hoteli v obdobju 1972 do 1974 razširiti TBM oziroma MBM v masovno rekreacijo in spodbuditi zanimanje za kulturo. V kasnejšem ob-dobju se je pokazala potre-ba, da preko MBM popula-riziramo nove oblike dela, npr. okrogle mize, javne tri-bune in politične šole. Na zadnjem MBM teta 1977 je vodstvo OK ZSMS ugotovi- 10, da sedanje družbene ra-zmere ne nudijo več pogo-jev za takoimenovan klasi-čen pristop k takšni mani-festaciji, saj se preko MBM najmanj lahko prikaže ce-lotna aktivnost mladih. Oej-stvo je. da je delovanje OK ZSMS tahko samo odraz aktivnosti v osnovnih or-ganizacijah ZSMS, torej je treba določene aktivnosti pospeševati v samih 00 ZSMS in v teh sredinah pri-kazovati vlogo in delo mla-dine. To stališče je zavzelo P OK ZSMS v letu 1977. Na isti seji smose tudi dogovori- 11, da bomov letu 1978pri-pravili določene akcije v posameznih 00 ZSMS, vendar o njih ne bomoširše poročali in jih predstavljali kot MBM. To dejavnost naj bi zaenkrat spremljali samo preko organov OK ZSMS. Po izkušnjah, ki si jih bomo pridobiti z novo obliko, bo-mo MBM v tetu 1979 zopet pripravHi, vendar se bodo akcije vršile v sklopu 00 ZSMS tozdov krajevnih skupnostih in šol. Glede trditev v članku »Ko ugasne tradicija«. daje najboljši način uveljavitve OK ZSMS ravno v velikih manifestacijah, ki zahteva- jo nemajhen napor pred-vsem v smislu tehnične iz-peljave, je treba poudariti znana staliŠČa kongresa ZK$ kot tudi izhodišča de-lovanja ZSMS, da se mora mladina uveljavljati z ak-tivnim vključevanjem v to-kove družbene problemati-ke, kar naj prepreči ustvar-janje nekega servisa za or-ganizacijo športnih in kul-turnih prireditev. medtem ko namensko finansirajo določene samoupravne in-teresne skupnosti za po-speševanje masovne re-kreacije, širjenje kutture itd. V zaključku je treba pou-dariti, da zahtevajo naloge, ki so postavljene pred ZSMS, od čtanstva potno angažiranje skozi vse leto, zato sije težko predstavljati preživeto obliko znova obuditi na način reducira- PREJELI SMO ski mladinski teden naj-boljši način za uveljavitev občinske organizacije Zve-ze socialistične mladine, velja za prvi dve leti, za pri-reditvi v letih 1972 in 1973. Vedeti moramo, da je ob-činska organizacija Zveze mladine spet zaživela po reorganizactji novembra 1971, že v pol leta so pri-pravili kulturni teden, ki je takrat izredno uspel. Prvi prireditvi sta namreč po Bežigradu ponesli glas o aktivnosti mladine, vse več mladih je po teh prireditvah aktivno sodelovalo v mla-dinski organizaciji. Tako je bilo kulturno in Športno de-lo osnova za kasnejše poli-tično delo mladih in z mladimi. Mesec bežigrajske mla-dine ni bil nikoli ovira za celoletno aktivnost mladih, nikoli ni njihovo celoletno Še enkrat: »Ko ugasne tradicija...« nja celoletne aktivnosti v aktivnost enega meseca. Članek, objavljen na vi-dnem mestu »Zbora ob-čanov", s svojo vsebino prav gotovo ni doprinesel k realnemu prikazu deta ZSMS kot fronte vseh mla-dih. Mladina v občini se je vedno trudita ohranjati kar je dobro, stediti novostim in se prilagajati novim me-todam dela. Ena od teh je prav gotovo negiranje fo-rumskega načina dela, s či-mer je povečana skrb za aktivnejše in bolj konstruk-tivno delovanje 00 ZSMS kot temeljne cetice mladih v tozdih, krajevnih skup-nostih in na šolah. Za sekretariat POK ZSMS IRENA GAČNIK Odgovor Irene GaČniko-ve zahteva nekaj pojasnil, saj je napačno tolmačila nekatere trditve v sestavku, po njenem odgovoru pa je treba nekaj misli iz članka »Ko ugasne tradicija...« še komentirati. Trditev, da je bil bežigraj- aktivnost reduciral na ak~ tivnost enega meseca. Na-sprotno: vsako leto je bil višek ustvarjanja bežigraj-ske mladine, krona njiho-vega celoletnega dela v osnovnih sredinah, obe-nem pa tudi dokaz vsem Bežigrajčanom, da mladina dela in je ustvarjalna. Irena Gačnikova je v svo-jem odgovoru zapisala, »da sedanje družbene razmere ne nudijo več pogojev za takoimenovan klasičen pri-stop do takšne manife-stacije«, jaz pa se sprašu-jem, kakšen je klasičen pri-stop, saj se je vsebina pri-reditve iz leta v leto spremi-njala, prilagajala dejavnosti mladih in družbenim toko-vom. Začelo se je s kultur-nim tednom. leto kasneje so dodali športne priredi-tve, nato so razširili priredi-tev na mesec dni, kasneje dodali še idejnopolitične prireditve in vključili Titovo štafeto. Že lani so govorili o tem, da je mladinski mesec samo povzetek celoletnih aktivnosti mladih iz vseh sredin. Ktasičnega pristopa torej ni bilo. Tudi na trditev, da »se preko MBM najmanj lahko prikaže celotna aktivnost mladih« je treba odgovoriti, najbolje kar z leto dni sta-rejšimi mislimi predsednika OK ZSMS Francija Kokalja: »Ta prtreditev je dokaz zre-losti naše mladine, dokaz njene delavnosti in želje po aktivnem ustvarjanju naše-ga družbenega in politič-nega sistema«. Žalosten in v nasprotju s celo vrsto načet naše druž-be in Zveze sociali^tične mladine je bil sklep pred-sedstva, »da o teh akcijah ne bodo Širše poročali« in »da bodo tako dejavnost zaenkrat spremljali samo preko organov OK ZSMS". To nekako diši po zaviranju informacij in precej bolj po forumskem delu kot je bil doslej katerikoli mesec be-žigrajske mladine. 0 tem, da je treba aktivi-rati bazo, pa smo pisali že pred dvema letoma v »Zbo-ru občanov«, ko smo ugo-tavljali, da je zaradi premaj-hnega Stevila organizator-jev prireditev organizacij-sko zašepala: »PreveČješe vedno mladih, ki ne delajo nič - morda bi kazalo nekaj teh pritegniti k delu, saj po-vsem brez interesov in volje do dela - pa tudi odgovor-nosti - ni danes skoraj nihče«. Še tole: medtem ko v ob-činski organizaciji »negira-mo forumsko delo«, pa te-ga niso uspeti na republiški ravni: pod pokroviteljstvom izvršnega sveta SRS in v organizaciji republiške konference ZSMS ter Fe-stivala Ljubljana se v Ljub-Ijani končuje priljubljena in uveljavljena prireditev slo-venske mladine, že deseti mladinski kulturni teden. Kakorkoli že, prireditve, imenovane mesec bežigraj-ske mladine, letos ni bilo. Namen prispevka, ki smo ga objavili v prejSnji številki našega glasila. pa je bil predvsem ta, da tovrstna prireditev spet zaživi. Zato pozdravljamo obljubo, da se bodo akcije v mesecu bežigrajske mladine pri-hodnje leto spet zvrstile. pozdraviti pa velja tudi no-vo organizacijsko obliko, ki bo, upajmo, boljša od tistih v zadnjih letih. STANE DROLJC