Pbe Largest Slovenian Dally jistba United Statm Tmii! Every Day Except Itniiji ] and Legal ficlidaja • JTWXXS Readers Velja sa vn lato $4-00 ! Sa pol leta * *2J0 ^PgjMMD am Hiraaatmn) under nancr cn*. «*) apthorikkd by the act or octokkr t, itiT, on fin at the post office ef New Yam m.t. By order of th» Prsei&eatx. B. Bartaon FotttHBfaf gqgg GLAS NARODA List slovenskih dela\cev v Ameriki. I TELEFON- 2876 CORTLANDT. Entered ar Second Claw Matter, September 21, 1903, at tbe Port Office at New York, N. Y, under the Act ot Congress of March 3, 187». TELETOM: 4887 CORTLANDT« NO. 263. — ŠTEV. 263. NEW YORK, SATURDAY, NOV EMBER 8, 1919. — SOBOTA, 8. NOVEMBRA, 1919. 4 VOLUME XXVII. — LETNIK XXVIL POMANJKANJE PREMOGA -- .VLADA ZDRUŽENIH DRŽAV JE ran a T. a NOVO POVELJE, TI-KAJOČE SE ZAVAROVANJA AMERIŠKIH KONSUMENTOV. ČETE ODPOSLANE V VIRGINIJO, DA ZAVARUJEJO DELAVCE, KI HOČEJO DELATI. — MORDA BODO MORALE ČAKATI TUDI AMERIŠKE LADJE. i 4 __ Washington, 1). ('., 7. novembra. — Pomožni general. pravilnik C. B. Ames jo bil da»«es poslan nazaj v Indianapolis, da pospeši vladno postopanj«« v /.veznem sodišču proti uradnikom 1'nited Mine I Workers. I)a se zavaruje premog za našo. lastno npqrabo, je vlada potom centralnega komiteja za premog v železniški administraciji, odredila, da se mora ustaviti dobavo premoga za vse inozemske ladje v vseh pristaniščih Združenih držav. Železniška administr aeija je v odgovor na številne pritožbe iz vseh delov dežele, tikajoče se pomanjkanja premoga, objavila, da *■•> porazdelila vse kare, kar Jilt bo mogla dobiti. Zvezne čete bodo inoriip odposlane v AppaJacha, Wise County, Va. in sicer v odgovor na prošnjo, katero je dobil kurilni administrator Garfield, ki se je mudil tam pred dvemi dnevi, od premoga rje v samih, ki so izjavljali, dy se hočejo vrniti na delo. Governer Davis, prejšm odvetnik v New Vorku, je poslal v Washington spo-ločilo, ki baje vsebuj«; prošnjo za čete. Generalni pravdnik Palmer se je vrnil danes, da prisostvuje Kabinetni seji, ki se uo še danes lotila nadaljnih načrtov, kako napraviti konec* premogarski stavki. Povelje, ki preprečuje zakladanje tujih ladij s premogom, bo ostalo pravomočno do konca stavke, kajti izvedelo-fce je, da bo komaj dosti premoga za ameriške ladje. Da bo to povelje povzročilo velike sitnosti iu neprijetnosti, te-gi noče nikdo zanfeati. Edinole v newyorakem. .pristanišču je sedaj vee kot dvesto parnikov drugih narodov. Število parnikov v drugih pristaniščih ni še natančno znano, vendae se pa glasi, da je precejšnje. • , Parniki iz Evrope bodo morali prinesti s seboj ali dosti premoga za povratno potovanje ali pa čakati tukaj na .konec stavke. Mogoče bodo morale čakati celo ameriške ladje, kajti komilej bo dal prednost prometu na kopnem, ko bo prišlo do razdeljevanja premoga. ;".:>.• ' t * I Zastopniki premogarskih baronov trdijo, da-je opaziti počasno, a stalno večanje števila premogarjev, ki se vračajo na delo. Pridobitev pa ni opaziti v rovih dejanskega ozemlja- Central Competitn e Kit lds, kjer je prekinjenje obratovanja popolno.. • Poročila iz glavnega stana delodajalčev pravijo, da se je počasi zopet pričelo z obratovanjem v West Virginijt - Alabajui, C-olo-l.idu in Wyomingu. Tudi z nekaterih delov;Pfipgsylvanije se porota, da je opaziti malenkostno povečanje produkcije. Delodajalci trdijo, da je le ena ne-unijska majna v West Vir-giniji zaprta. Nahaja se v Wheeling distriktu. Soglasno s cenitvami delodajalcev se producira v Central [Comperatitive Fields, kjer je obratovanje popolnoma prekinjeno |l-ekako 180,000,000 ton izmed 500,000,000 skupne letne produkcije |mehkega premoga v Združenih državah. Zastopniki premogarjev v Washingtonu so izjavili danes, da ni j bilo opaziti nikakili dezertacij iz vrst premogarjev odkar je bila preteklo soboto proglašena stavka. Število stavkarjev cenijo na ,425.000 do 435.000 ter izjavljajo, da je produkcija mehkega premnoga v deželi skrčena za celih 85 odstotkov. To pomeni: če se je preje pridelalo sto ton. se producira sedaj le petnajst ton. Edgar Wallace, pravni zastopnik Mine Workers, ceni število .linijskih delavcev, ki niso zastavkali na 25,000. Vsi ti pa delajo soglasno s kontrakti n z dovoljenjem mednarodnih unij. TRGOVSKA UNIJA V GLASOOWU. POLOŽAJ V OHIO i mok^ači v Ohio še vedno predna-j čijo, čeprav trdijo suhači, da so < . zmagali na celi črti. | - ) Columbus, O.. 7. novembra. — i Dejanski volilni rezultati, ki so bili sporočeni državnemu tajniku Smithu iz 64 izmed 86 volilnih okrajev, kažejo še verrno, da vo-' dijo raokrači glede vseh štirih j prohibieijskih predlogov, ki so bili predloženi volilcem v državi Ohio. | O teh rezultatih pa vladajo raz-j lična mnenja, kajti L. II. Gibson upravitelj Ohio Home Rule, : Ass n, mokraške organizacije, je 1 priznal izgubo dveh predlogov in| J. White, upravitelj Antisalonske lige trdi.da so suhači zmagali gle-j de vseh štirih predlogov. « Štatistikarji v uradu državne-' ga tajnika pravijo, da bodo mo-krači zmagali vsaj v enem izmedt I predlogov, namreč z ozlrom na1 ' Grabbejevo državno prohbicijsko' ' enfrocement postavo. ' . Z ozirom na ostala dva predlo-j ga. tikajoča se preklica državne prohibicije ter dovoljenja za iz-i delovanje dva in tričetrt odstotnega piva bodo zmagali suhači,] i kajti sedanje večine so tako ma-( lenkostne, da jih bo lahko premagati s pomočjo 24 okrajev, ki( niso še poslali poročil, ki pa so, preteklo leto glasovali za držav-J no prohibicijo. Gibson^priznava poraz mokra-' čev glede dve in tričetrt odstot-j nega piva ter tudi njih poraz gle-j de preklica državne prohibicije. APPONYI — NAČELNIK MI-, ROVNE MISIJE. ■j - ' Budimpešta, Ogrsko. 6. nov. — Grof Albert Apponvi je danes pre vzel predsedstvo mirovne komi-, sije, ki bo dšla v Pariz pogajat se j glede mirovne pogodbe z Ogr- . sko. j DENARNE POSlLJATVE V • - ISTRO, NA GORIŠKO IH NOTRANJSKO. Izvriujemo denarna izplaftib .'popolnoma zanesljivo in sedanjm , razmer&m primerno tudi hitro p* . celi Istri, na Goriškem in tudi ns I Notranjskem po ozeml jn ki je n i medeno po italjanski armadi Jamčimo ali garantimamč m . rs&ko poiOjstev, toda za kake mo goee zamude t izplačilo ne mere mo prevzeti nikake obveznoetL 50 lir .... $ 5.40 100 lir .... $ 10.20 , 500 lir .... $ 50.00 1000 lir .... $100.00 Denar nam poelati je najbolj« ' po Domeetie Postal Money Orie -j aH pa po No« Tack Bank Dnft j TVRDKA FRANK SAKSEB* pred kratkim je pa opravljal službo podtajnika za zunanje zadeve. — _' -____ BONZANO NE BO ODPOKLI CAN. Rim, Italija, 7. novembra. — (Poročilo Asa. Press). — Poročilo, da je papeiki delegat v Združenih državah, Monsingnor Bon-zano odpoklican, je danes Vatikan odločno dementiral. Sprva je bilo rečeno, da bo imenovan kardinalom ter da mu bo poverjeno v Rimu neko jako odgovorno mesto. UČTELJI SO 08N0VALI UNIJO Kansas City, Kans., 6. nov. — Štirideset učiteljev, ki poučujejo na tukajšnji visoki šoli, je prosilo za čarter pri American Federation of Teachers, ki je v zvezi z American Federation of Labor. NOVI BRAZILSKI POSLANIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Rio Janiero, Brazilija, 6. nov. Novim brazilskim poslanikom v Združenih državah je imenovan August o Cochrane de Alenear. Svoj čas je bil poslanik v Peru, Pazite na nove cene Pošiljamo doner na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, v Slavonijo. Bosno m Hercegovino popolnoma sanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro. Jamčimo ali garantiramo za vsako pofiljatev, toda za kake mo. goče zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti. Sedaj polijemo v staro domovino, naprimer: 100 kron .... $1.00 600 kron____% 9.00 200 kron .... $8.85 1,000 kron .... $ 18.00 300 kron .... $5.80 5,000 kron .... $ 00.00 400 kron .... $7.70 10,000 kron .... $178.00 Označene cene so veljavne do dne, ko ae nadomestijo s dro-i gimL — Denar nam Je podati najbolj po Domestic Postal Money Order aH pa po New York RaakDraft. . TVRDKA FRANK BAKNER, JU Oertiandt Street - ___Nov York, N. Y. KAKO UČINKUJE 1 HINAVSCINA Brivci, posestniki turških kopa,-lišč, so obtoženi, da so prodajali industrijalni špirit. Notranji carinski urad v New Vorku je objavil, da je dobil v roke dokaze, dri se je prodajalo v New Yorku industrijalni špirit" v pitne svrhe. To je "surov, mladi whiskey"', napravljen iz nepitnega alkohola, za uporabo v brivnicah, turških kopelih iu industrija In ih napravah. Nikakor pa ni namenjen notranji uporabi. Čeprav ni smrtonosna je ta pijača vendar zelo škodljiva. Več kot 1600 lastnikov dovoljenj za prodajanje nepitnega alkohola stoji sedaj pod aretacijo, kajti I zvezne oblasti trdijo, da so števil 1 ni ti prostori prodajali take vrste whiskey. I Pogoni in aretacije se bodo I pričele pod vodstvom H. Mager ja. glavnega carinskega agenta za ! newyorski okraj. V slučaju obsod ! be bo dovoljenje razveljavljeno ih dotična oseba bo lahko obsojena ! na sto l#t ječe radi kršenja desetih različnih postav. Načelnik Mager je pojasnil, da morajo lastniki dovoljenj, ki so v glavnem izdelovalci in drugisti, u goto viti ob času, ko dobijo dovo-I lj^nje, za kaj bodo uporabljali do ! tični alkohol. Isti alkohol, katerega se rabi i za kopeli, se je uporabljalo za izdelovanje "pomožnega" whiskey. Ko bo čekiranje teh dovoljenj ( končano, bo vsak vir dobave za ta j ke vrste žganja popolnoma odre-, zan. Rekel je, da je mogoče vsako galono nepitnega alkohola takoj J zaslediti, kajti vsaka galona ima , ser^sko številko, ko zapusti disti-lerijo. Na ta način bo lahko zaslediti in najti krivce. Whiskey, ki je napravljen iz take vrste alkohola, ni smrtonosen, a zelo škodjiv. Mager je re-( kel, da požre in razje površino želodca onega, ki ga pije. Proces izdelovanja takega žganja je povsem enostaven. Tako-zvani "proof" alkohola se zmanjša potom razredčenja, to je mešanja z vodo. Nato se doda različne sadne soke ali žgani sladkor ter doda.neka j esenc za duh. Poročila, katera je doboil v roke , načelnik Mager, pravijo, da pro-dajajo tako žganje po deset* dolar jev kvart. ITALJANI STANUJEJO V KO I LISEJU. _ Rim, Italija, 7. novembra. — Vsled velikega pomanjkanja stanovanj v Rim (t, se je veliko družin izselilo v velikansko poslopje Kolisej, ki je bil dosedaj tih in DINAMITIRANJE KAR I — I Poveljnik zveznih čei v Knoxvil-( le, Tenn. preiskuje dinamitne na-i pade na poulične Kare. Knoxvill, Tenn.. 7. novembra. Generalni major E. M. Lewis, poveljnik zveznih čet v Knoxville, preiskuje sedaj tri poskuse, da se razstreli z dinamitom Tri poulič-' ne kare, ki so vodile neunijske de lavee. Obenem je uvedel preiskavo glede streljanja v kare v teku zadnjih štiriindvajsetih ur. | Dva poskusa. da se razstreli ^ kare, sta se izjalovila, ker ni bil dinamit, položen na tračnice o-j premi jen k perkusijskimi kapica-j mi. Tretji poskus je bil bolj uspe-1 šen, kajti dinamitna eksplozija j je razbila steklo kare ter razdejala tračnice. Nikdo ni bil poško-' dovan. Poulična železnica je povzročila svoj prvi poskus, da prične zo-, pet z nočnim obratovanjem po 1 končani stavki sprevodnikov in^ motormanov pred par tedni, čeprav se je dnevna služba pričela par dni potem, ko je bila stavka ( proglašena. Več kot tisoč zveznih in državnih čet. ki so bile poslane semkaj v prvi vrsti radi stavke, je pri-' pravljenih za službo za tukaj ali v premogovnikih, a ?ete dosedaj še niso imele prilike nastopiti. SMRT V JETNIŠNICI. j Helsinjrfors, Finska. 7. nov. —^ Neko boljševiško poročilo, spre je j to skozi nemške vire. pravi, da je 630 jetnikov izmed 1060 v Kre-j sty jetnišnici v Petrogradu umrlo od lakote. i Finski listi poročajo, da je prišlo iz petrograjskega okraja na finsko mejo vee kot 8.000 begun-1 cer. Vsi ti begunci pripoveduje-1 jo o straAnih razmerah, ki vladajo v Petrogradu in tudi v ostali ] boljševiški Rusiji. Ljudje cepajo po eestah mrtvi na tla in nikjer ni mogoče dobiti kuriva ali zadost nih živil, da bi si narod potolažil prvi in najnujnejši glad. j hugo haase mora umreti j Berlin, Nemčija. 7. novembra. — Zdravniki, ki strežejo Hugo Ilaa-seju. izjavljajo, da je njegovo sta-j > nje brez upanja. Hugo Haase, voditelj neodvisne soc. stranke v Nemčiji, se je moral dne 27. oktobra podvreči amputaciji svoje desne noge. Operacija je postala potrebna vsled stanja kosti, ki je bila zdrobljena, ko je neka krog-lja zadela Ilaaseja v trenutku, ko je stopil dne 8. oktobra v poslopje državnega zbora. |l ROJAKL NAROČAJTE SE NA *OLAS NAROD A". VAX > VEOJI SLOVENSKI DNEVNIK JUOCSLAVIJA MOBILIZIRA PO CELI DEŽELI JE VSTANOVLJENO VOJAŠKO DIKTATOR-ETVO — PET NADALJNIH LETNIKOV JE BILO POKLICANIH POD 0R02JE. — HRVATI SO PROTI VOJNI Z ITALIJO TER PRAVIJO, NAJ JO SRBIJA SAMA IZVOJUJE. Dunaj, Avstrija, 7. novembra. — (Poročilo Ass. Press). — Dunajsko časopisje je dobilo posebne brzojavke, v katerih se glasi, da je bilo poklicanih pet nadaljnih letnikov v Jugoslaviji pod orožje. Po celi deželi je bOo vstanovljeno vojaško diktatorstvo. Veliko oseb so aretirali. Jugoslavija bo v najkrajšem časn poslala Italiji ultimatum. Is Zagreba poročajo, da so se vršila tam veliko zborovanja, na katerih so vsi navzoči odločno protestirali proti vojni z Italijo. Sprejetih je bilo več resolucij, v katerih je glavna točka: — Če je med Srbijo in Italijo kak nesporazum, naj ga sami rešita, če sporazuma ni mogoče rešiti mirnim potom, naj napove Srbija Italiji vojno, toda samo Srbija, ne pa Hrvaška in Slavonija. SENAT JE SPREJEL PRVO RESERVUCIJO SENAT JE GLASOVAL. DA MIROVNA POGODBA NE SME BITI PREJ ODOBRENA, DOKLER NE ODOBRE TRI VELESILE VSEH REZERVACJ. — ODOBRITEV MORA PRITI PISMENIM POTOM. — IZJAVA SENATORJA HITCHCOCKA. Washington, D. C'., 7. novembra. — Danes je sprejel senat prvo reservaeijo k mirovni pogodbi. Za reservareijo je glasovalo osem-irtitirideeet senatorjev, proti pa štirideset. Reaervacija je najvažnejša, kar jih je predlagal odbor za zu nanje zadeve, . . ~ - L. Zahteva namreč, da morajo tri velesile pismenim potom sprt jet i vse rezervacije, ki jih sprejme senat. \ Šele, ko »e bo to zgodilo, bo Amerika odobrila mirovno pogodbo. Demokrat Hitchcock je izjavil: _ Prišel sem do zaključka, da je bila tsC rezervacija uamenje- na edinemu namenu, namreč, da se porazi mirovno pogodbp. Osem senatorjev m« ni vdeleiiio glasovanja. sktga predsednika, so izjavili, da ni nobenega upanja več, da bi o-Sdravefla. Po njihovem mnenju bo »reia le Jej** Mexico Oftty, Mehi«, ravniki, ki so preiskali upline ftjurogo nshiztrga tpinistr-. :arranzova žena umira. POSPEŠENJE GLASOVANJA GLEDE MIROVNE POGODBE DEMOKRATI NAMERAVAJO POSPEŠITI GLASOVANJE GLE DE MIROVNE POGODBE — SKUŠALI BODO NAPRAVITI KONEC ZAVLAČEVALNIM TAKTIKAM SOVRAŽNIKOV. — PRET-NJA SENATORJA LODGE A. Washington, l> < . 7 novembra. — Demokrati so sklenili po-■pršiti lik i-J jo glede mirovne pogodbe ter napraviti konec nepresta ni <»b*trtik<-trepublikanskih članov sfiiuta. Po včerajšnih dramu-t»čmh dogodkih v >"ttatu. kjer so ijfre za pozicijo v senatu skoro d overile do glasovanji; glede mirovne pogodb«* brez amendmentov n rezervacij, v je pričela debata glede točke, katero označujejo koi re^rvanjo ši. 1. liazprava o tej reservaciji bo trajala najbrž \ee dni. INfskns, da s,- ti«,vede do preiskusnega glasovanja, o katerem sta «»»>e sirsmki izjavljali, da ga luw-eta. se je izjalovit vsled naspro-tov.uija s,nat«n*jii Joties iz \Vasliiii*rtona. kajti treba je t»ilo so^las- ii« akefje. Seiiutor 1^x1 tre j«* zapretil mirovni pogcxlb: z *4zavlačevanje^ •»» r 11 ee bi demokrati i/\edli svoj načrt, da zavrnejo dobavo dve-tretinske Več,ne za latifikacijsko rcsolueijo, potem ko bi ji večina dala k on« V-no obliko. Senator Smith iz *ThimwIWI Ml^Mi k Al 5 A H O O A' ■ MM IML Bor«** of Manhattan. Na« TM Mt WL & __TlUhil — Cortlanat.__ Dopisi GLAS NARODA. 8. NOV. 1919 Evropske iluzije glede Azije! i Ena iluzija, katero gojijo evrop- j ski natodi, je govorica. "*da se bo-! do polastili več azijske trgovin*; ter vplivali skozi vse bodoče čase na razvoj Azije". Treba pa se je spomniti v zvezi s tera, da je bilo1 v času, ko so bile evropske sile za- i poslene z bojem proti ntniŠki agresiji, v letih brezprimernega j klanja med belimi narodi, opaziti j vedno naraščajoče iwyljenj'* ined velikanskim prebivalstvom, ki stanuje v ozemljih od Perzijskega zaliva pa do Soeloo morja ter od teke Amurja do Singapm-ja. Tako piše H..M. Hyndman, dobro znan kot publicist ter avtoriteta glede socijalizma, ki je sedai nastopil kot raziskovalec azijskih; zadev na podlagi petinštirideset-; Letnih izkušenj. Uspehe svojih! stadij je objavil v knjigi <;The Awakening of Asia", v kateri; nam pripoveduje o drugi iluziji katero goje Evropejci z oedrokn na Azijate, namreč, da evropski narodi očividno nadkriljujejo azij-i ske narode To je bila tfcditev. ki je neomejeno vladala skozi večji del devetnajstega stoletja, a zgodovina nam kaže ipovsem prepri-| ecvalno, da tako nadkriljevanje j v resnici ne obstaja Pojasnjuje nam tudi. da kaj takega niso ni- Ikdar trdili prvi evropski potoval-ci in pustolovci v iztočnih deželah, ki so kot beli ljudje kazpli preje ponižnost kot pa aroinnco j napram cesarjem in kraljem, mr-, hardžem, podkraljem in mandat i-;nom, s katerimi so se sestali. Pozneje, ko se jo pričela Evroua hi tro razvijati v materialnem in znanstvenem oziru, i>a je prišel čas, ko je iztočni isvet za nekaj ča- isa dremal. ,: i 1 Na ta način so prišli narodi Evrope do prepričanja, da so oni i 1nka globoko ped n ko kot v onih, ki imajo sv ^j izhod > na Atlantik. ■ V tej knjigi čitamo: .— Pred nedolgim časom so ev-, ropski narodi mirno razpravljali - tet odločali med seboj, koliko več l zaspane Azije naj bi se polastili, l i seveda v dobrobit narodov, ki bi i prišli pod to tujo vlado. Sedaj pa -je bila naša zavest o nad k ril je va-1 nju omajana in kadarkoli najde-i mo, da' so se neprodirni Azijati i naučili postaviti se nam po robu z našim lastnim orožjem, se u-i maknemo nazaj nekoliko. Pričeli &mo celo uvidevati, da imajo mo-i g« »če dobre razilege /a to, da smatrajo svoje bele tikmece za nekul-livirane in nedvorljive barbate, kar smo v številnih ozirih v res-|iiici. — ■j Kljub temu pa beli mož še ved r.o kontrolira skoro polovico Azije in njeno obširno prebivalstvo. Azijski kontinent s svojimi otoki obsega malo manj kot tisoč miljo-nov človeških bitij in na tem kontinentu so Anglija, Francija, Rn-j ,sija, Uolandska in Združene države interesiranc v veliki meti. V; zvezi s tem pravi pisatelj : —- Vse te države ki bile v voiiki meri prizadete vsled splošnega političnega, ekonomskega in socijal-nega gibanja na Japonskem. Kitajskem in v Indiji.. Z eno besedo se izpodkopuje sedaj stalno stališče Anglije v prvi vrsti in za njim j stališče ostalih evropskih držav, interesi ranih v* Aziji. Odločni sklep, da se zagotovi Azijo za Azijate, ki je šele sedaj pričel z resno akcijo, se bo mogoče razširil z ne-glieo, ki bi izključevala vsak poskus zopetne osvojitve, če bi se lak poskus sploh moglo uspešno vptizoriti. Zapad, oropan angleike (Tj] ' ' —ffl1 Jugoslovanska (SS® Kafol. Jednofa I" Ustanovljena leta 1S9S - lalarponrua leta 1900 j Ciavni urad v ELY, MINNj •LAVNI URADNIKU Pntadolk: OTTAIK tOVANŠKK, bos Ml. ConMUigfe, n. PodaredMdnlk: LOUI8 BALANT bo« 10« PMii Ar*., IdntM. OfcflL Tajnik: J08KFH PISHLKR. my. Minn. 5 BlaC&jQlk; QEO. L BBOZICH. Sly. Mina. M—Inlfr a*l »Platnih amrtnin: LOUIS COBTEJ/), Mn o«a VRHOVNI ZDRAVNIKI l Or. KM Y. (1»>HW M« M. Ohio St.. NB. PltUbuxsM. P«. nadzorniku jokn oouiM, mty. uma. , ANTHONY MOTZ. M41 AT«. M. 80. Chicago. HL (▼AN VABOGA. ill* Natron* ABaj Flttabur**. H. POROTNIKI! i J GREGOR J. PORBNTA. boa IT«. Black Diamond. Vuft LSONABD HI. VBOD.i'IF, box 4(0, E3» Min«, JOHN R UPNIK. 8. K. loa 11 Export.* Pm. r«-™, ~ ___PRAVNI ODVOfti 1 i JOSEPH PLAHT«. Jr. (U-7tk Bt Calumet. Mili JOHN MOVERN. B24-2nd Aya.. Duluth. Mina. - ,1 MATV POQOHJEJX3. 1 W. Madison Bt. Room IM Chiaa«*, m __ZDRUŽEVALNI ODBOR: "S audolf PERDAN. 90s« St. Clair Ave.. nh ClevalanS. om. ^ 4464 Waahlnton Street. Denver. Col? ^^ >1 1 3WBGOM HRKSČAK. 407-8tk Ay«.. Johna town. P^ ! J fadnotlno daallo: G LAS NARODZ. .Vso 6tTarl UkaJoe se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatve naj so od« SJblr^f r?6*3' ta^ni]ta- Vse Pritožbe naj se pofiiljajo na predsednlka^rotaSa ^n^«^Vožnje za sprejem novih Članov in sploh vsa zdravniška spričevala, se naj poaiijajo na vrhovnega zdravnika. .♦„-,Ju?°?U,VU'aka KatolUka Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen prt-posluje po "National Fraternal Conpress'' lestvici. V blagajni im. SJ ',J°\(triTi50J dolarjev). Bolniških podpor, odškodnin in poštnin le »Plačala že nad poldruai miljon dolarjev. Jednota šteje okrog 8 tisoč rednib članov (ic) in okrog 3 tisoč otrok v Mladinskem oddelku. DruStva Jednote se nahajajo po raznih slevensk;ih naselbinah. Tam kjer J«t» • Pf^oročamo vstanovitev novih. Kdor eli postati člun. naj se Eglasi pri tajniku blj,2nega druStva J. S. K. J. 1 Za vstanovitev novih druStev se pa obrnite «a rlavnega tajnika Novo drufitvo se lahko vs ta novi z 8 člani aH članicami. Tukaj v naši okolici nimamo noU»n*>ga stavkokaza. To je lep) za našo naselbino. Obenem imam sporočati, da, imamo zdaj v Thomasu svoj kon-«um, namreč unijski. kamor spadajo vsi unijski delavci. Obstoji zdaj že drugi mesec in kakor ka- i y.e, se bo dobro tazvil Samo nekaj nasprotnikov imamo, kakor po-j v>*>J, tako tudi tukaj^ nosebno posebno mod Slovenci. Mislim, da i sc bodo v kratkem izpametovali,! ker jim dru.yi trgovci zdaj ie vra-j ta zapirajo, če bi hoteli kaj j.a kredit. Mislim, da to jim bo glavo odprlo, da bodo prišli do spozna-r.ja, kam spadajo delavci. Naš kontura, je unijski, kamor sp?_-dajo vsi t.uijiki delavei. Pozdravljam vse štrajkarje žitom Amerike, listu Glas Naroda na želim dober napredek. i" i Naročnik Neelyville, Mo. Iz vsake druge slovenske naselbine se še najde kak dopis, le iz te naie farmerske naselbine ga ni videli nikdar. G>lovo mislijo naši prejšnji znanci in prijatelji, ki smo jih pred kakimi sedmimi leti zapus-tili, da so nas volkovi požrli, kar pa k sreči vendar ni ves, kajti mi smo hujši od volkov, ker smo jih mi prepodili in ne. vuilcovi nas. Ptvo leto, ko smo ipritšli, cem zvečer včasih slišala njih neprijetne glasove, s'.'daj jih pa ni slišati več. Jzpremenili smo gozd v po>!je. Namesto mogočnih hrastov in raznih drugih velikanskih dreves raste koruza, pšenica, pavola in razni drugi pridelki. Pred. sedmimi leti nas je prišlo nekako šestnajst slovenskih družin. Nekaj jih je odšlo, še p redil o so Miteli z delom, ker so se ustrašili gozda in napornega dela. kajti v svežem gozdu pričeti farmati je zares peklensko delo. Vse drugače je seveda, če je že nekaj let posekano, da je suho Nekateri pa, ki so odšli pozneje, so se tudi nekaj povrnili nazaj, nekaj smo pa v tem času dobili novih ki so precej z vstrajnostjo 11" i">/vli vctvomit t>! n^lifi ■ Thomas, W. Va. Minilo je gorko poletje, približuje se nam zopet mrzla »Ima, zima vpi mina, da b mo tudi enkrat dokončali svoje trudapolno delo. Prišla bodo stara let i, ž njimi tudi onemogLo&t in kaj bo od našega garanja, ki ga garamo dan /a dnevom, ostalo? Odgovor bo lahek: Nič! Kdo je temu kriv. mat ne delivec sam, ki se ne bojuje proti delavskim izkorišeevai cem, ki se v?e premalo zailima za delavske organizacij-? Čimbolj Ltdo delavci pristopali \ delavskim organizacijam, tem večje u-darce bodo dobivali delavski izkoriščevalci Tudi tukajšnji Slovenci so za l.apredek. Vstannvil« so si pevsko društvo in zadružno prodajalno. Oboje lff>o napreduje, pa bi lahko šc lepše, če bi ne bilo tiste nesloge. Nekemu dopisniku v listu Pro-sveta pa naj bo povedano, da oni, ki so bili od začetka najbolj aktivni za zadružno prodajalno, se niso pobktili ko so ccbiice pr. dajali, ampak so v odbor izv« Ijeni in tudi dopisnik sam. Potem dolžnik saincgf. scb-3 tol'e do glavi. S 1. novembrom je tuii nikaj izbruhnil Širajk. Delo v vseh l>rein ngovih rovih počiva Naj zadostuje za enkrat, pa morda še kaj. Pozdrav! Fran.2elj Hribsk:. Thomas, W. Va. To je velika slovenska naselbina. da jo je težko na^ti podobno v Ameriki. Najprej sporočim, kako smostopili na stavko. Prvič je nas gnala previsoka cena živil, dtugič, ker nam nočejo piipoznati juiije in tretjič, da pomagamo tudi drugim širom Amerike, ki so menda se v večji bedi kot mi Naša pravila govorijo: vsi za enega in eden za vse; in tako mora del a v stvo dandanes držati, če :>e, je iz gubljeno. Jaz vedno pravim, da boljši je nič delati pa um-eti, kot pa veliko delati, pa tudi umreti. Kaj pa vi mislite, čitatelji? Kakor so nas doz'daj mučili po 32 ur na dan s trdim delom, ni mogoče človeku živeti do r>0. leta. Marsika td Skoraj vsi štrajkarji so se vdele-žili t« era sprevoda in tudi mene ni manjkalo. Zakaj, sem si mislil, sem šel včasih v procesijo, ko so nosili sveto neb) po aesti. ki ni bilo meni in nobenemu delav .u v prid. Zato se je treba vdeležiti take prot csije. ki je v pi-vi d »lavnem. da pokažemo, da nismo ve'* rlepi. da bi na« črni krokar vodil ( po cesti, ampak mel ničesar drugega narediti kot karo naložiti, pa če je prav on dal samo pol cd nje, zraven pa molčati. f'e si pa zakadijal. si pa a« i».' "timo'* Dhifs pa že kašlja-mo in tudi na Šilcu imamo cele kare Ni namreč že od tone plačano, ampak h >?emo še boljše, ker nimamo dov.dj. da bi sc bArili ptntii i«-j strašni dragii.ji. 7.ima je tukaj. Ko to piš?m. je začel prvi sneg padati Vesel sem ga. da se bom lažje beril za pe jo (> in o pa bodo v stsro domovino d.^v-rtirali, ir:«am pa majner-ski na, prtdaj. veštva, potem se bo btez dvoma U t tvoril našim neposrednim jiotoni-cem sijajen izgled skupnih uspehov. Razno Organizacija belega terorja na Ogrskem. "Arb. Zeitung" prlnaSa pod naslovom tiV peklu Evrope" grozne slike o besnenju belega terorja na Ogrskem. V Podonavski ' so organizirali bele garde, izvaja se to pod imenom "propaganda za ustanovitev narodne armade'1. V resnici pa se je šlo za ustanovitev terorističnih belih armad. Taka stotnija ima okoli 90 mož, ki so izključno častniki; vodje belih terorističnih armad so večinoma madžarski magnatje. Delovanje teh belih gard je narav-ost strašno in nima sličnosti v zgodovini. Tako so umorili napr. v občini Marzcalli v enem tednu '-'-"i nedolžnih ljudi in ravno tako se godi drugod. Najprej gredo sicer na Žide, potem pa pride vrsta na one, ki so označeni, da so simpatizirali z boljševiki, t. j na socijalistične delavee ir na napredno republikance. V Duna-feldvaru je bH prijet tudi 11-Iet-ni deček Lefkoviez in vržen v I)o navo. To ropanje, morjenje. vse te bele grozote, ko je bilo izvle-čenih iz Donave na tisoče umorjenih ljudi, kot napr. da je bila slikariea Kukoviezova živa zakopana, ker je bilo osumljena, da je simpatizirala z boljševiki ,vse to priča, kakih strašnih grozot je zmožna reakcija. Gibanje angleških žurnalistov. "Deutsche« Volksblatt" poročajo, da jo britska zveza žurnali-stiv na svojem zborovanju v Bir-minghamu soglasno sprejela re-zolucijo, v kateri zahteva zvišanje plače za 100 odstotkov (malo!) napram mirovnim plačam. Druga če grozijo z ustavitvijo dela. Bojkot nemške trgovine. Router poroča iz Melbourne, da nemško blago, ki so ga pripeljali v Avstralijo, od carinskih uradov ni bilo pripuščeno. Nemško blago bodo uničili... Porušili so spomenik eesarja Jožefa v Brnu češki legi-jonarji. Ta spomenik je bil baje filpn izmfwl n.n ilpnuih v Pimn Indije, azijskih provinc RusijeJ francoskega Tonkina in Kačin«': ne, holandske Jave, Sumatre in Celebesa ter ameriških Filipinov bi predstavljal povsem drugačno Evropo kot smo je bili vajeni do-sHaj. — To je možnost, katero mora vzeti vpoštev sedaj zapad, ki je oslabljen in izmučen na način kot ni bil še nikdar. Vsled teya Je tudi več kot verjetno, da bo e*:rop-1 ^ki vpliv na iztoku kmalu v izdatni meri skrčen. Na kratko tečeno ni Azija ve"-ona Azija, ki je bila pogorišče pustolovskih evrox»ski!i eksperiment tov. Z no\imi razmerami si* je treba pečati s pomočjp nove politike in Mr Flynduian pravi, da za sedaj "azijski narodi ne pgrožajo nikakih legitimnih interesov evropskih- narodov '. Ilote.'o le, Ja hi se princip, o katerem ttdijo zi-vezniki, da so se radi n jega bori! proti Nemčiji, "ipor:.bilo tudi v. o-J žirom na najbelj i-bljudeni del sveta". Ncpotri bno pa je poudariti dejstvo, da bi imela taka koncesija za posledico popolni preobrat na iztoku, kajti tak i politika. pošteno izvedena, l>i poiLC-! nila: 1. — Emancipacijo Indije od tuje vlade potoni n.irnega io^o-vora "s številnimi narodi Indije.^ 1 2. — 1'renehanje poskusov, da se vsili azijskim deželam tuji ka j pitalizem in tujo trgovino. — 1'tiznaije. da ^o Japor.eil in Kitajci upravičeni v dežck.h in kolonijah, v katerih stanujejo ali kontrolirajo Evroptjti, do istih pravic, katere imajo Evropejci na Kitajskem in Japonskem. 4 — Slične pravice r.a isiem temelju bi morali dobiti tudi Indijcu 5. — Evropejci bi morali s p lati o sprejeti princip "Azija za Az:-jate" kot pravično zahtevo. Obračamo ^< Band ' 85c. jedna Imam v zalogi šest novih rekordov, prve »tiri slovenske In *adnje dve amerlike nekaj novega kar niite ie sllsall. Naročite ae takoj dok zaloga ne i potde. Priložite money order, pa vam Jih odpoilemo prvi dan. če hočete poiijatev po poitl priložite 25 centv za poštnino, če žel-e po exspresau. bo. £ te olačall tam. Velika zaloga najflnejilh Columbia glaanth gramofonov rd $25.00 naprej. Pililte nam takoj po cenik. IV« PAJK e*rn o* 24 Main St., Coneiuuih, Pa. 1----- --j . j».. t j nas je vseeno precejšnje število >Jnvenskih dtužin. Tako bi bilo! vse dobro, da ni vremenskih ne-i l>rililc. To leto smo imeli v mesecu! maju in juniju neprestano dež ! Mislili smo že, da ne bomo letos: sploh nič pridelali; ipoteni smo se-, jali drugič koruzo koncem junija | in v začetku julija, ki pa je iz-j vrstno obrodila Slane ni bilo Je; sedaj. Šele pi-vegti novembra jo je', bilo malo. Sedaj pa spet večinoma! dežuje, da nas ovira pri spravljanju pridelkov. Tukaj zraste vse, naj že človek vseje kat hoče, «amo i da je vreme kakor se spo-dohi. Letos ima pavola visoko ceno. Žal, da zaradi pomladnega deževja so jo ljudje le malo sejali. Kdor je imel malo višje zemlje, da jo je mogel sejati, je dobro naredil. Naj omenim še žalostno novico, k; n us je vse pretresla. Smrt je ugrabila iz na?e srede nam vsem priljnbljenega rojaka in soseda Antona ITrena P»il je zelo priden; in vztrajen delavee tet skrben go- , is bolj slabo skovan, ker T ta je pr\i, kar sem jih še pisala. ^ Pcxdravljam vse znance in prija- v telje. Mogoče se oglasim spet čez i ^ kakih sedem let. 2 Karolina Sali, slovenska kmetica.! r ! (Le prej se oglasite. Sedem let r ni treba čakati. Op. uredn.) t t I T-I-— T-----naaw s Save die Easy Way s t • e • Lradmki in častniki prejšn.- eesar>ke nemške vlade, ki pri-čujtjo pred korouerjevo poroto glede avtokraeije, o tem. kaj so milili, se hali in upali z ozirom na stališče Združenih držav, bi si lahke prihranili veliko truhla, če bi takoj priznali resnico, ki je ta, da ye omejenost podcenjevala mordličuo«t, pogum in silo naše države. Na tej podlagi in nobeni drugi je mogoče pojasniti in razumeti napake iu pogreške militarizma. • • • Republika ni-1 m demokrati lahko rečejo kar hočejo glede rezultatov voluev v različnih državah, a superintendent Anti-salou-lige, Anderson, l»o vedno dokazal, da kontrolira občine, v katerih nino izpadle vo»itve v njegovo zadovoljivo, nereden in zloglasen element". • ♦ • C hieago hoče deti svojim oU-iiuskira svetnikom dolgo dobo ter-uiina. Dobra idej« NVkateri med njimi bi morali dobiti doživljen- ski termin, a kje? # . • Dr. Ma yo pravi, iveti edinole v glavah mož, ki zelo malo po-ir.uajo aneriake tradicije ter nimajo do njih nikakih simpatij. Ju/.na oligarhija, ki -e je zavzemala za suženjstvo, je domnevala, da je uravnali vprašanje suženjstva, ko je dobila odločitev najvišjega sodiača Združenih držav v zadevi Fred Scotta. V tem se j..» j a grdo zmotila. 1'rav tako s>o se tudi motili zagovorniki narod-i«e proiubieij«', ko se jim jf posrečilo uveljaviti ustavni amendment s pomo< jo iiettiuiostojni-fa konjrres»a ter nesamostojnih zakonodaj, i.akar so mislili, da se bo dežela mirno udala. m Dokler je bilo \»deti prohibicijsko vprašanje spor med profesionalnimi proiiibieijnosti ter interesi glede* jiroizvajanja opojnih pt.i..«, so bile vse prednosti ua strani prohibicijonistov, kajti ame-.iska vrata gostilne ali salona je imela le malo branilcev. Pivovar-r.arji, «iisiil«-rji in solnerji pa so sedaj izločeni od bojne vrste. Ka-kon:itro hO slednji izginili, je priš*-l ameriiki narod razmišljati o svojih lastnih owbnai pravu-ah in prostostih iu to je povsem drugačna at v ar. Senatorji in od posla nei v kongresu, ki ko strmoglavili veto predvedtiika glede prohibieijske enforcement postave in ki name-ra\ajo s«'daj uveljaviti nov zakonodajni trik. da podaljšajo pra-\o«otuno->t vojno-časi.e prohibieije do Iti. januarja bodočega leta, lahko sauii povsem Uutančno ugotove iz volilnih rezultatov, da je prohibicija preje kot "zaključen dogodek ', kot so jo neprestano imenovali. Prohibicija je na široko odprta zadeva ter bo ostala i* nadalje široko odprta, dokler se ne bo narod sam odločil glede nje povseia svobodno. VW-ina senatorjev in potdaxicev obstaja iz političnih bojazljiv eev. kar pojasiijuje ;»iili pripravljenost, da glasujejo kot jim uka-v:uje Anti-saloiiska liga. Nobenega svojega lastnega prepričanja ni-» u*.i«, a vedo, da je prohibicija zelo nadležno vprašanje, z ozirom na katero so kandidati za urad pogosto poraženi in raditega hočejo tudi, da je to nad le/no vprašanje s poti. Z njih stališča je najlažja pot. kako r«šni to vprašanje, da store to, kar pravi Anti-sa-lonska liga. nakar |>ojasnijo svojim volilcem, da so vzdržali "moralne uile občine". s«daj pa bodo pris.Ijeni pečati se z dejstvom, da je najti v ob-<•.»11 S.- drug' moralii" sile k«»t so profesijonalni prohibicijonLsti in • la m moralnih sil, ki bi bile tako ustrajne kot so one, ki vzdržujejo stare pravice in prostosti, predstavljajoče temelj ameriških na-prsv. t elega značaja vlade Združenih držav v njenem razmerju proti posamezniku m mogoče izpremeniti preko noči brez protesta m te.ga protesta ni mogoče zadušiti. \arodna prohibicija je predmet razprav v sodiščih, je predmet glasovanja pri volitvah ter bo eno glavnih vprašanj pri vsakih volit vali, dokler ne bo ameriški narod sam definitivno rešil tega vpiašanja sam, brez ozira na skupke fanatikov ter brez ozira na profesijonalne poiitikc. ki je ponarejen dokument I povzročil syetovno vojno? VRZ8EN2TLJIVA DEJ8TVA 80 PR1&LA NA DAN VSLED OB-■JAVLJENJA AVSTKJJSKE EDECE KNJIGE. — ZNAČILNA I BEKCHTOLDOVA PISMA. — POROČA EVGEN S. BAGGEE. i Ali je l il izbmh svetovne vojne pospešen vsled navadne po-f nareditve? * e je mogoče sprejeti pričevanje rdeče knjige, katero je rav-nokar izdala vlada ne mike Avstrije kot resnico in celo resnico, potem je to res. Ta rje.'-« knjiga, ki nosi naslov: — "Dunajski kabinet ter postanek sveto* ne vojne'' obelodanja državne listine, ki so spravljene v avstrijskih državnih arhivih in ki se tičejo dogodkov med u-laorom avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda dne 2fc. junija lttl l .ti vojno napovedjo od strani Nemčije dne 1. avgusta istega leta. (•lavni dokument eele zbirke je besedilo avstro-ogrske poslani-ee, s katero se proglasa vojno slanje s Srbijo in katero je predložil staremu <*esarju Freneu .Jožefu v odobrenje avstro-ogrski minister za zunanje zadeve, grof Leopold Berehtobl. Tej poslanici j«' bila pridejana pojasnilna poslanica, v kateri jc grof Retvhold povedal cesarju, da je po njegovem mnenju mir na ureditev rele zadeve še vedno mogoča. V nadatjneio pa jc pisal £rof Bcrchtold: — Soglasno s poročilom poveljnika četrtega armadnega zbora Mi srbske čete, ki so se nahajale na nekem donavskem parniku, vee raj otvorile otrenj na nase čete pri Temen-Knbinn. Nase čete sc vrli«'«' ogenj in sledil je živahen sj»opad. Sovražnosti so se vsled tega dejanski /«• pričele in vsled tega kazijo vsa znamenja, da jc treba ;ugotoviti armadi ono prostost gilianja, katero ima soglasno z mednarodnim pravom le od I remit ka naprej, ko je dejanski razglašeno vojno stanje. Memorandum se je končal z besedami: — Z najglobljim rešpektom, Berchtold. m Besedilo vojne napovedi, ki je bilo priloženo zgoraj omen je ».•■mu memorand»i, je bilo naslednje: - Ker ni kraljevska srbska vlada odgovorila na zadovoljiv način na poslanico, katero ji je predložil avstro-ogrski poslanik v Bclgradu dne 23. julija 1914. smatra cesarska in kraljevska vlada za potrehno, da zavaruje svoje pravice in interese ter se posluži \ tu namen sile orožja in to tembolj raditega, ker so srbske čete že napadle pri TemHt-Kuhinu oddelek cesarske in kraljevske armade. \vstro Ogrska se smatra s tem od tega trenutka naprej v vojnem stanju s Srbijo. Avstro-ogrski minister za zunanje zadeve: grof Berchtold. Dobil je. kar je hotel imeti. Istega dne j-i cesar Franc Jožef, ki se je mudil takrat v lilu, dodal naslednje vrste v memorandumu grofa Berchtolda: Odobravam priloženo besedilo poslanice na srbski zunanji urad, ki vsebuje vojno napoved ter vam dam s tem zahtevano av-HmsaetM. OfllJi tt »«■ ne kateremkoli spodnjih naslovov ali pri našem najbližjem ektpresnen agentu oi 'oma koreipor.dentu za popolne informacije in za zadnjo ceno Foreia.t Draftov ali Foreign Money Orderov. Ali pa pišite v svojem rraternem jeziku za informacije. cene in zalepke. Ali pa izpolnite gornjo nakaznico ter jo pošljite začno z ekspresnim Money Ordrom ali poštnim Money Ordrom na naš n?klov, 65 Broadway. Denar bomo odposlali hitro, varno, po najnižje moqoči ceni ter vam poslali potrdilo. AMERICAN EXPRESS COMPANY Foreign Money Order Department «8 Brosdway . IS Chatham Sqosrs 1 IS W. 38 St New York City New .York City New York City Kjerkoli in kamorkoli pošiljate denar, zahtevajte zanj potrdilo American Exor**s Company. To je vaša zavarovalnina proti izaubi ' lOO KRON $1.90- _____ BOZIC V DOMAČEN KRAJU! Denar, katerega pošljete v Jugoslavijo, bo iospel tja ravno ob pravem času sa Božič. De pošljete denar v Jugoslavijo, ga pošljite i obliki Foreign Money Ordra ali Foreign Draft AMERICAN EXPRESS COMPANY ki pošlje več denarja v tuje države kot katerakoli druga ban£na naprava. dne............... 1» ZNESEK (ME. KOMU NAJ SE IZPLAČA DENAP kje prebiva ................................... posta ............................................ )KRAJ ............................................ dežela ..................t....................... 'M K ODPOŠIUALCA ............................ p. o. ij« >x................šti:vii.ka ............ CESTA ........................................... mesto ........................................... DRŽAVA ......................................... To veliko ln krasno yo-•lopj« J * trradila Americas Express Comparer La Is njen* lam._ nr.AS NARODA « NOV 1919 Novice iz Jugoslavije ska. kriza še vedno. Mi, ki presojamo te čudne notranje boje onstran demarkacijske črte, opazujemo to tragedijo z višjega stališča, tako naprimer, kot je opazoval naš Cankar komedijo v dolini šentflorijanski. A to, kar se godi sedaj v Jugoslaviji, je tragedija, tragedija! — V listu je poziv na slovenske stariše. naj vpisujejo svoje otro-| ke v Gorici v "Mali dom'*. Kakor je videti iz poziva ni še gotovo, ali se slov. ljudske in srednje šole v Gorici otvorijo. — V burnih časih je zagledalo na.se glasilo luč sveta in borba za: naše narodne svetiinje bode huda.' Da, borba bode huda, a ol> strnjenih vrstah organiziranega ljudstva se bo razbila moč sile. Prvi korak je storjen! Tožba proti ravnatelju čekovnega urada. Dne 10. oktobra je pričel razpravljati deželnosodni svetnik Potrato o tožbi zaradi razžaljeuja časti, katero je vložil ofieijal Leonard Dernjevie proti ravnatelju čekovnega urada. Ravnatelj čekovnega urada dr. Robert Marine j«* namreč izven uradnih ur rekel v navzočnosti tajnika dr. Kr-žana oficijalu Demjevicu: — Ker ste me denuneirali in lagali o meni. vam prepovem, da me pozdravljate na cesti in v uradu. Zastopnik zasebnega obto/.ite-Ija dr. Torainšek: — Ne gre, da se nastopa na tak ( način, kakor je nastopil dr. Ma-| ričič; odkod je neki prišel. I Zagovornik ravnatelja dr. Ma-j ričiča je poudarjal, da je bil ravnatelj razburjen, ker je dal Der-j njevič baje na zapisnik, da poštni | čekovni urad nima zveze z I)una-| jem in Prago po ravnateljevi kriv i di in da ta ne skrbi za razvoj livada, da to dokaže, predlaga, naj se zasliši poštni^ komisar dr. Jan žekovič, ki je Demjeviča zasliša-[ val. Dr. Tominšek : j — Gospodu Dernjeviču se dc-nuncijanstvo ne more* očitati, ker je bil pozvan od preiskovalnega komisarja, na katera vprašanja naj odgovori in je moral na nje odgovoriti. Zaslišanju dr. Janže-koviča se ne proti%*i. Svetnik Potrato je na to odgodil razpravo, da se zasliši dr. Janžekovič. Tatvine masti in suhega mesa. Na Zelenem hribu, v prekaje-valniei "Viiovčevalniee za živino in mast" je kradel, kdor je le mogel. Policija je slednjič posegla v ' tatinskoidilične razmere in aretiranih je bilo 16 osob, a obtoženi so bili končno samo štirje. Krepki mesarski pomočniki: Matija Arzin iz Trzina, Karl Mueller iz Sirke, Franc Pasar iz Žužemberka in pa hlapec Anton Marc, Tržačan. Izmaknili so prej amerikanske masti in suhega mesa. Hrana je bila tam izborila, a kljub temu so — kradli. Hlapec Marc drastično opisuje vse manipulacije in pravi: — Bil sem bos, nag... raztrgan Nova brezžična postaja. Na Baniškem vrhu o postavili' brezžično brzojavno postajo. Po-1 izkusi brezžičnega brzojavljenja s' Parizom, ki so se vršili zadnje dni so uspeli. Začetkom oktobra se je pričelo redno delovanje nove postaje. Nov list goriških Slovencev. Pod pritiskim ital. vojaške u-prave je zamrlo vse kulturno in gospodarsko delo našega Primor-ja. Gorica sama. ki je bila pred vojno s svojimi 21. slov. organi-; zaeijami središče živahnega mla dega gibanja, je dobila tekom ene ga leta skoro Čisto tuje lice. Vendar pa ti najboljši naši ljudje, ki. nosijo v sebi bogato dedščino or-ganizatoričnih izkušenj in narod-, ne zavesti, niso obupali. Tako kot so pred desetletji slov. delavci sami začeli graditi šole in plačevati za otroke šolnino, se je goriško ljudstvo tudi danes oprlo samo nase. Goriška je iz lastne sile list varila svoje glasilo — ''Goriška Straža*' je na novo izšla. Ime samo je program. V uvodnem članku piše: — Slovenci, mi smo in hočemo t ii< I i ostati kulturen narod. Vsak kulturen narod ima in mora ime-' ti svoje liste, ki ga poučujejo, izobražujejo in zmiraj bolj dvigajo do višje stopnje kulture. Temu se tudi mi nočemo in ne moremo odpovedati. Saj vemo. kaj pomeni pouk in izobrazba za vsak narod. Do življenja ima pravico vsako ljudstvo, tudi vsak del Ijudsstva, * zato zahteva in hoče imeti to pra-j vieo do življenja tudi naš del slo-j venskega prebivalstva, ki danes^ prebiva v zasedenem ozemlju. Za j to stopa danes "Goriška Straža"! pred vas kot vaša prijateljica, va-j ša učiteljica. V kulturnih, gospodarskih in narodnih zadevah vam zmiraj zvesto stati ob strani, sta-| re svetinje naše sv. vere in našeg jezika hoče zmiraj neustrašeno braniti, zato ji v vsaki hiši odpri-1 te vrata na stežaj in zakličite ji — dobro došla! Nato govori o potrebi enotnega nastopa vseh primorskih Slovencev in nadaljuje: — V ta namen je sklicala v Trstu letos H. avgusta glavna skupščina političnega društva "Edinost", kjer so se zopet vsi Sloven ei združili in izvolili za vsa ozemlja en skupen odbor. Tu je torej skupno narodno vodstvo, ki ima danes za svoje delovanje tri liste: j "Edinost" kot dnevnik, "Puč-kega prijatelja" in "Goriško Stražo" kot pokrajinski glasili. Vsak naj ve, da so danes na Go-' riškem vse stranke združene, to je Slovenska Ljudska Stranka, i jugoslovanska dem. in agrarna stranka. Soeijalni demokrati hodijo še zmiraj svoja strankarska pota, mislijo tudi izdajati svoj list, potem ko so se v svojih zadevah združili z Italijani. — V "Političnem pregledu" je zelo značilna in zanimiva notica, ki se glasi: — V Jugoslaviji traja ministr- Norčujte se iz starosti Priprost načrt je obnovil zdravje in mladost. Starodavna tajnost. t Z rožnatimi lici ter žarečimi se očmi. — Uporabljajte priprost načrt v boju z očetom časom. ! IT. TI. von S.-hll« k j«> znan milijonom možkih in */f>nxk kot dobrotnik f|ov«»Stva. j On j* o.lkril tajnost svoj.. iztiremembe iz holehrega potrttea človeku v im*V.«-- • K;i enerRlrin-pa moža. Ko liil slnr Mr. von S--h1i. k 40 lot. je bil telesni Slabič vsle«! želodčnih, jetrnih in krvnih bolezni. Po nnfctju* ju --«■ J> sestal 7. Her i somi Alarokeffom. r-*lom Roljjarom. letni Mnrokeff Mi tel.-st.i velik n zdrfvpgu razuma, jasnih «Voi ter sv« že polti.i IMarokeff mu je t»ove«la». «1a lju.lj« v njecovi deželi tvorijo nvn <• zdravstvene na »"-rte v«-«lrio v cozlasju z naravo, i't«-"«-l j so zato krepki, ker jim dajejo H želiš'-. ; ki Oj.roste sistem strupov. iz.Mstijo kri 1 in lediee. drže želodec v dobrem stanju • j ter reenlirajo jetra. ■j "Xapravil vam bom to. je pove«! il ^ Mr. von Schllcku. Sestavi>eno le iz tist-, ja. skorje, cvetiW*. korejiir.. rož. sem***i. ■ jiipo.i in želisr-. r-utili se t.« ste »lrupaO-. ■j Mr. von Schli« k je poskušat 1a nilrav- • ni faj. Marokeffova formula je bili v- lifco r-azkritje. rmliljSal j«- življenje. I a . ne.« je skoraj šes«deset let star ter « oti mlaiSepa kot ot. I« 1,-lih. ki; ?e ti. <"el piti ta PsJ. Vliti Selili« k si e preskr- bel zelišča i7. K V rope, v 7\je. Afitke. Nje , »rova boln i žena je postala močna. Xor.i-» vilo je dala svojim prijatelile;«in. Mr. v n | S<-hilek se je |«osvetoval s z1;ij 1'riu'in>."a.io svojim Itolnikont. Slava Rolcarskeea < 'aja se širi.. I>anes lrrMtrahlja na miljone trpe«"ih v vsi-ki državi unije, l>ore." se zoper starost. L no oslsibe4ost. \Jeil. njimi 8ske izprememl>e. Vsi Ka »lave In pii-poro'ajo. Mož k i za d o he nazaj svojo hum* in živahnost, kri postane bogata in • i-sta. obupanim se pa vrneta oceni in .1 spomlad mladosti. _ Prodaja, i jo pa lekarnarji vsepovsod. o- - lile, pa morate imeti takoj. Foslall boji mo tak zavojev z;i $.1.25. Naslov: Marvel Products Co., 9 Marvel r.ldjj., ' | PittsburKh. I "a. (Adv.) . i JI Dobil sem od njih 50 kron, tla no \ bom gobca otresal. "i Obsojeni so bili pre -- Rio Janeiro, Brazili.j;i, 7. nov. i Tukajšnji finanihii krojji zatrju->:.i*'j°. et9.(MM) mož, 400.000 jih je bilo pa ranjenih. Izza sklenitve Dremirja jc ' umrlo v raznih francoskih bolnišnicah 28,000 vojakov in 000 čast-1 nikov. Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK <38 Pem kwt„ PitUbfrk P. fl Dr. Koler Mi \ (Urejtl aloTenak 1 idraTDlk.. Ipecja U«t ▼ Plttsburvtx* " ki Ima Sl-letn 4 pnkao v adrmvU« w > Bju mk mo*kl> Jjfer i>»truplj«aji krrl sarrnvl a aovltla »O«. U sa J« liumeJ dr. pral Erllck. C* imata mosolja makur-«k« po tetera. ▼ «rlu. lipaduj« lat bolečin* t kosteh, pridite ln IsCtaUI ram bom kri. Ne tekajte, ker ta kolesen se nalese. Vse molka bolesnj adrarta po okraj teal metodi. Kakor kltro opaadte. * ▼am prenebuje sdravje, ne tekaju taavtC pridite ta flaa vam sa bese ■opat porrnlL HydroaeU aH vodno kilo oadntfle t M arah ln sicer bres operacije. Bolosni m »burja, ki porvoMJo be ledne ▼ krika in hrbtu In rteafll HA »rt vuMaaJa wli. eadravlm s soto-TOStJS. KeiiiislleeM, trganja, lnlaMaj, S takhna. wbafllea. Ckrofle ta drase kotne bolezni, ki nastanek* vsled ne*-»ta krvi. osdraTlm t krsllei teas nI potrebno letati. Uradne mre: Tsakdaa o« t. Wf wm-traj do ». sreter; t petkih sd I. sta traf do t. popoldne; ah ntil)ek ed «. sfstrsj Ao l popoldne. — V kolikor jc prizadeta Srbija, je stališče kajzerja naslednje: — Če bi Dunaj spoznal, tla obstaja absolutna potreba vojaške akcije proti Srbiji, bi bilo obžalovanja vredno, če bi Avstro-Ogr-ska ne izrabila sedanjega trenutka, ki je tako ugoden. V nemškem časopisju prevladujeta naziranja glede stališča, katero je zavzela berlinska vlada. Liberalni listi kot ^Frankfurter Zeitung"' izjavljajo, da je trpela nemška politika na zvodenenjn možgan. List piše namreč: — Dva dejstva obstajata na podlagi avstrijskih razkritij. Prvo dejstvo obstaja v kriminalnem činu avstro-ogrske vlade, katero jr vodil grof Berchtold in ki je hotela vojno z vso silo in to kljub nc umi ornim poskusom zaveznikov, da ,io preprečijo v enajsti uri. Dru g«.« dejstvo pa obstaja v tragični slabosti nemške vlade, ki je dovolila, da jo je njen j=labcjši zaveznik proti njeni volji in njenemu prepričanju zavedel v vojno, ki je prinesla nemškemu narodu naj- ! bolj strašno useodo.... Nikdar še ni bilo naroda, ki bi bil zaveden j v vojno z večjo lahkomišeljnostjo in nesramnostjo in z večjim nerazumevanjem svetovnega položaja. Nemški narod se mora pokorili danes, sredi brezprimernega poloma, za frivolno lahkomišlje-nost, katero j«; mogoče pojasniti edinole s skrajno politično nezmožnostjo. Soglasno z drugo izjavo, kateri daje izraza grof Reventlow, je biia akcija nemške vlade, da podpira Avstrijo v vsakem slučaju, naravnost norost, — a ta norost je imela v sebi gotov sistem. Glasi se. da so bili nemški državniki zavedeni od avstrijskih izdajalcev. Z drugimi besedami hočejo reei ti ljudje, da se je bal Berlin, da bi Avstrija prekinila vse stike z Nemčijo v slučaju, da bi bila nemška pomoč odvisna od gotovih pogojev. * (To so ugotovila, ki natančno ugotavljajo veliko krivdo nesramni avstrijske vlade, kateri so načelovali kriminalci kot je bil g« of Berchtold. Kazen, ki je zadela nemške Avstrijce, je malenkostna v primeri z zločinom, katerega so izvršili. Dunajski župan pošilja sedaj v svet nujne prošnje za pomoč, a ne omenja časov, ko no Dunaj čar; i kot blazni ploskali ter odobravali vojno napoved proti Srbiji. Ono onegavno pangermanstvo, ki se je šopirilo po Dunaju pod krinko krščanstva, žanje sedaj salove zločinov, katere je izvršilo. Smilijo se nam le otroci, ki morajo plačevati grehe svojih očetov. s'.a diplomacija le igrača. Sarajevski umor ni bil nič drugega kot dobrodošla pretveza, katero se jc dalo uporabiti za uresničenje /a preje dovršenih načrtov osvojevanja in napada. Z eno besedo je z.počela po splošnem mnenju vojno Nemčija in nastop Avstro-Ogr-ske ko j v pričetku je bil enostavno tlelo mož, ki so bivali v Pots-damii. To je bilo naziranje, ki je v splošnem prevladovalo. Dokumenti ki so bili objavljeni sedaj, pa kažejo celo stvar v drugačni luči. — Kateri p;, je namen Rdeče knjige z ozirom na odgovornost za izbruh vojne J Na to vprašanje najdemo odgovor v stališču, katero zavzema nemško časopisje proti dunajskim razkritjem. 4-Deutsche Tageszeitung" je prinesla članek izpod peresa zna-ivgu grofa lis vent Iowa, v katerem se glasi: — Naš" naziranje glede krivde za vojno je bilo trdo ugotovljeno že vnaprej in to prav posebno glede bistvene točke, da ni hotel v Neni.'iji nih.'-e vojne, najmanj pa kajzer in Bethman-IIoll--veg, J a prow itd. Ravno tako trdni smo v svojem mnenju, da so planili voditelji nemške diplomacije slepo in nerodno v svetovno vojno in da so storili to pod vodstvom dunajskih državnikov. Vse to potrjuje sedaj nova avstrijska Rdeča knjiga. Soglasno z nemškim konservativnim časopisjem dokazuje Rdeča knjiga, da je divji avstrijski volk zapeljal v vojno 'nedolžno nemško jagnjc. Predloženi materijal naj bi služil v pool no oprošče-i je Nemčije od vsake krivde. Nemškim junkerskim organim pa pri :«m nikdar ne pade v glavo, da tako govoričenje nič ne koristi Nemčiji, da pa lahko napravi veliko škodo avstrijski Rdeči knjigi. Knjiga se pričenja z opisom položaja na Balkanu in prav po sebno z opisom poskusov Rusije, da zgradi balkansko federacijo, ki naj bi se obračala proti centralnim silam. Ta memorandum, ki je bil sestavljen v namenu, tla se ga predloži berlinski vladi, analizira luske namene, ali pravzaprav one rusko-francoske zveze ter prihaja do sklepa, da se obrača ruska politika z ozirom na svoj ko iiečni cilj bolj proti Nemčiji kot pa proti Avstro-Ogrski. — Človek ne more sumičiti Rusije, — pravi dokument, _ da goji osvojevalne namene proti nemškemu cesarstvu. Kljub temu pa so obrnjene izvali red ne priprave, oboroževanja in zgraditev strategičnih železnic na zapadu bolj gotovo proti Nemčiji kot pa proti Avstro Ogrski. — Rusija je namreč priznala, da bi uresničenje njenih načrtov v Kvropi in Aziji škodovalo v prvi vrsti skrajno važnim nemškim interesom ter da bi vsled tega gotovo zadelo na neizogiben oduor Nemčije. S takimi čenčarijami skuša nemško reakeijonarna časopisje prepričat i svoje čitatelje, da je skušal strašni volkodlak Berchtold požreti dva nedolžna otročička, izgubljena v gozdu, Bethma UMČcn, t litino in zagonetno, kaj ne T Nikakor. Sta\ka je manjkalo, ker je grof Berchtold potem, ko i- dobil odohretije ttarega cesarja, eijostavno prečrtal s svinčnikom \rsfet tikajoče se boja pri Temeš Kubinu. Izbrisal pa je te vrste n popolnoma umlji»*-ga razloga, kajti boj pri Temeš-Kuhinu se nt nikdar vršil. Z drugimi besedami je grof Berchtold zapeljal svojega štriin-e cmdeset let nega v led ar ja, tla je odobril vojno napoved na podlagi lail. tla *«» se sovražnosti dejanski že pričele. Treba pa je priznali. tla je storil to z največjim rešpektom", o čemur nam priča nje- Naslednjcga dne. ko je bila vojna že završeno dejstvo, jc nudil grof Berchtold nadaljni dokaz svojega 44najglobljega rešpek-1 t m tem, da je naslovil na monarha naslednji memorandum: Vaše Veličanstvo: Ker se poročila glede boja pri Temeš-Knbinu niso uresničila nt ker je na drugi strani prišlo poročilo o manjšem spopadu pri (•radiov, katerega pa ni smatrati za povod za tako važen korak. M»m na svojo odgovornost ter v upanju na odobrenje Vašega Veličanstva 1? brina I iz vojne napovedi proti Srbiji stavek, ki se je tikal napada srbskih čet pri Temeš-Kubinu. , 7. največjim rešpektom Berchtold. Dunaj, dne julija 1914. V svojen. kom»ntarju glede teh razkritij avstrijske Rdeče k*ijjg« pravi dunajska "Arbeiter-Zeitung", organ avstrijskih soei-jalmh demokratov, da je vzvišeno nad vsak dvom, da si je grof liercbtold namenoma izmislil utorijo o bojih pri Temeš-Kubinu, da s teia zavede svojega dečarskega mojstra y odobernje vojne napo-1vedi. Usoda sveta, pravi "Arbeiter-Zeitung", je bila odvisna od tega, če je mogel brezobziren kriminalce ogoljufati štiriinosemde« ' let starega moža. Treba je aeveda ie konečnih dokazov z ozirom na krivdo grofu Berchtolda. Dosti pa je povoda za domnevanje, da imamo tukaj rpravka s slučajem nameravanega potvarjanja. ne pa z napako, čeprav l»i bila - led n ju naravnost neupravičljiva. Ponarejanje je bilo /e od nekdaj najbolj priljubljen inštrument avstrijske diplomacije. Pra v posebno pa je bilo ponarejenje orožje madžarske junkerske gunge, kateri je nsčcloval grof Tisza. Ali ni bil grof Forgach, avstro ogrski poslanik * Bclgradu ter avtor slavnega ponarejenega dokumenta v kazenski zadevi proti Friedjungu, — desna roka grofa Berchtolda a!t Tisze? Razventega pa se je spomnil grof Berchtold povesti o brzojavki t Einsti. Bismarck je dobro izpeljal stvar s svojo ponarejeno brzojavko, in zakaj bi on še enkrat ne preisku-ail eele igre? h Najti pa je tie nadaljno in bolj senzaeijonalno plat avstrijske! Rdeče knjige. To je nova luč, katero moče ta knjiga na sorazmer- 1 no odgovornost Avstrije in Nemčije z oziroma na izbruh vojne. , Soglasno s sploano prevladujočim naziranjem je povzročila j« vojno nemika utilitaristična klika, v koje rokah je bila avstro-ogr-Ji Glavni Urad AMERICAN EXPRESS CO. 65 Broadway. New York V stanov lieno 1M1 Glavnica $18.000.000.00 } Izvleček I. seje Eksekutive J. R. Z. po III. konvenciji "T * Oz slavnega urada JRZ) 7 ft)A3 MARODA. ft. MOV. 1410 DELEGATI 3. KOFVERCIJS J, R.Z.V CT.Wtr.iwnn Cene ameriškega — premoga na Rel& - i Naznanilo ameriškega konzula n* Reki, Mr Wilbur Keblingv-rja, ol •'» septembra 11)19. ---tv' Xekdik ) tvrdk ua UW. ki nva-j !-V*;o premo«, so bil,. od daljo' <-:i ll< ke: potemtakem bi stal ameriški premog po prihodu na Roko Kksporter, ki je obvestil amoti-;k: konzulat o teh auglpški!; tekom 12. nu sfeov valuta >ta-la na trdni podlagi in da bodo i kred.iii ustanovljeni v vseli >_;lav-iiiili denarnih središčih. I 5 Ha se pokaže, kdaj ima otrok , pravieo, Da so ugotovi pravica do javnih služb. 10. Da pokaže dobo. kdaj naj sc I sme poročiti. 11. D.-i omogoči -italistiSne študije o zdravstvenih razmerah. I (in .Mary Gri-par. — Starišcui Ivani iu Verona < tabor hčerka iVtdija. liotri Ivan i-i M:n — Sta iiišeiu Ludvik in Johana HaLoer1 lič« l-ka F.velyn. IJotri Frank Svab in 31arija Novi'ia. - Staiišeni Frank in Alojzija 1'mek hčerka' Francka. Hon m> 1 > 11 i Frank in: Mary Roblek. — Da s,, zdravi! Registracija živine in registracija otrok Kobilarji in živinorejci nikdar i lile zamujajo, da bi registriral. | , sv."jo živino. Registracija prispeval ik njihovi vrednosti iu radi tega! vsi upravičeno smatrajo, da je ista i Ijako priporočljiva. Primerjajo«? t-> ^tališče z onim j mnogih .brezbrižnih roditeljev.! Public Health Service podaje -»lc deče razloge, zakaj bi . ' volj tam in zaslužek tudi ni pre-1 slab. toda življenske okoliščine se ne morejo nikakor primerjali s tukajšnjim krajem. Ako bo <1 'bil kako primerno delo, ostal bo tukaj. ako pa ne, se misli povrniti zopet naet "job", ako <$e povrne. Ta teden smo dobili posebno; prikazen v obliki snega. Padlo sr-i ,'e v 24 urah '-e/. sedoir palcev Dasi smo vajeni zimi. vseeno ni padlo toliko snega v oktobru uri nas, kar pomnijo najstarejši naseljenci v teku enega dneva. Naj-i ranejši sneg. ki smo ga dobili v j tem mesen, je bilo 1. lt»(Tnkr^'i ua je padlo 10 palcev v treh dneh ! Chicago, H!, i Por: rili so se v cerkvi 5v. Sle ; 1 faua IS oktobra ženin Petei' -le-1 '>e z nevesto Marto Hlina — 10.1 oktobra ženin Frank Glavan in nevesta Marv Zamber. — Vladl-nia paroma želimo obilo sreče! Krščeni s-o bili slarišein Martin n Marija Gjuro sin Josip liotri wo bili Anton in Ivanka Ko.Šar.— Stari.šem Anton in Frančiška Pe loži hčerka Roza Frančiška. Botri Pelozi in Franca Ludvik. --- Stari še m John in Terezija Reznjak j sin Franeek. Botri Mai-tin II oz j an- DOHODKI J. R. Z. OD 1. SEP-| TEMBRA DO 21. OKTOBRA, j (Iz glavnega urada J. R. Z.) [M. Milavee. biack Diamond, Wash. -t 1.00 IS. Yerant Aliquippa. Pa. 55! j A. Pelhan, Corvin Springs, i M on t. 5.55 . Setina, Oregon City. | Ore. 66.20 i |I5. Yerant, Aliquippa. Pa. 4.31 D. Yerant, Aliquippa, Pa. 1.00 K. Dolenc. Hudson, \Yyo. 34.00 Local 76, Oregon City, Ore. * 5.60 l redništvo H as", Chicago, 111. 8.00 John Blažie, Aurora. III. 2.10 J. Brus. Lorain, O. 4.50 J. Zalaznik. Braddock, Pa. 5.00 A. Grilc, Deroit, Mich. 25.00 M. Stark. Ely, Minn. 7.00 M. Solan, Sublet, Wvo. 151.00 F. Grilc. Jenny Lind, Ark. 7.25 |m. Marušič. Paniesdale, Mich. 30.50 jj1'. Kuhovski. Dubuque, Iowa 55 A. Hočevar, Bridge- ! port, O. - 41.70 j J. Prostor, Cleveland, O. 15.00 jj. Istenič, E. Palestine, i Ohio 6.25 A. Drobnie, Bridgeport, Ohio 10.00 j F. Trsar, Pullman. III. 7.05| S. Kaueič, Yirden, 111. 2.20 jFr. Ješ, \Y. Frankfort Hights, 111. 2,00 Val. Peternel, Imperial, Pa. 10.00 •i. Cebular. Vandling. Pa. «.7o! J. Krasovec, Gowanda, I N. Y. 5.00 j J. Langerhok*, West Newton, Pa. 6.00 !Obresti bondov 53.06 M. Koss, Bridgeport, O. 11 -00 j A. Cop, Stuton, III. 10.00 !M. Zugelj, Murray, Utah 2.44 M. Zugelj, Murray. Utah 2.00 J. Britz, Export, Pa. 2.00 V. Grilc, Jenny Lind, Ark. 5.80 F. Lipar, Trommald, ! Minn. 9.00 (Povračilo voznega listka 12.85 i J. Pogač ar, Pittsburgh. Pa. 27-45 | F. Justin. Lorain, O. 51.25 J. Istenič, E. Palestine, Ohio • 6.65 j F. Trsar, Pilllman, 111. 6.60 i J. Setina, Oregon City. Ore. 1.90 F. Lunka. Cleveland, O. 5.00, Skupaj $680.96 Slovenske novice Calumet, Mich. Mjs. Angela Pipan, ki je bila pred dvema tednoma operirana na qrlu v C. & H. bolnišnici, je toliko okrevala, da se zopet lahko giblje okelu domu. Rojakinji želimo, da kaj kmalu okreva popo1-noma. Mr. John P. Ruppe. ki je prišel ! na obisk znancev na Calumet, se J je povru:l zopet nazaj na Eveleth, Minn. Izrazil se je, da je tam vse redno in mirno. Mr. Jos. Lovrenčič se je povrnil iz Flint, Mich. Odšel je bil namreč od tukaj za Časa, ko so tukaj-enje konijanije odpuščale delavee. Mož se je izjavil, kakor večina vseh starih Calumetčanov, ki se povrnejo, namreč, da dela je do- -------— P.rat Luoie razvije debato kake. hi se nair»r.?je moglo ]>riti do! uspeha s hrvatskim lis' mi, liate-l-ega naj skuša izdajati JRZ. po tr>m sklepa tretje redne konvenei-j je. Debate se udeleži več drugih ;odbornikov, a ker ni mogoče re-j l^iti vseli nalog konvencije v prvi j seji, se preloži ta zadeva na eno prihodnjih sej. i V imenu delegacije v Washing- ■ ton, D. <".. poroča bra* Kristan. ' da ima glavni urad sedaj še eeloj vrst j dela. da izdela ves potreben materijal, katerega zahteva in po-j trebuje senat ko pride na>c vprašanje pred odsek za zunanje zadeve. Dnevni red je pri tem izč-pan in predsednica zaključi sejo ob polnoči. Anton J Terbovee, Avstralci za samoodločevanje Irske. Melbourne, Avstralija. 4. nov. —J Tukaj se je vršila velika konvencija Ircev ki prebivajo v Avstraliji. Navzočih je bilo nekaj 1000 delegatov. Sprejeta je bila resoluei-| ja. ki zahteva samoodločevanje za Irsko. Na zb.orovanju je bilo navzočih več odličnih Avstralcev. j t Vopička se je vrnil v Bukarešt. _ i ■ • Washington, D. C., 4. novembra. — Ameriški poslanik za .Rummiško, Vopička, se je vrnil s svoje-j ga dopusta v Bukarešt. Vopička je rodom Ceh. Vestno zdravilo dela čudeže. Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let nenavadno zaupanje. ;—. In to čisto po pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje in posplosenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene. — Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju cen veh potrebščin in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišati cene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora tudi lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati več in da se temu na noben način ni mogoče izogniti. —■ Toda izvrstna kakovost iu pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila VBakega od* jemalca. TRINER-JEV ameriški Eliiir grenkega vina ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen \ svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. Tiinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz črev vse zaostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, ter uničujejo redn odelovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, ae bo vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila. V vseh lekarnah. H TRINERJEV LINIMENT prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatizmu, uevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomo$ hitra in uspešno. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvinjenju, napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog odstrani vso utrujenost. V vseh lekarnah. TRHTERJSV ANTIPUTBIN je zelo uspešno in pomirjujoče antiseptično sredstvo za splošno zunanjo uporabo. Uporablja se za grg ljanje, izpiranje ust, izpiranje ran, ulje« itd. V vseh lekarnah^ Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — Sen Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916. JOSEPH TRINER, z * Manufacturing; Chemist, | | 1333-1343 SO. ASHLAND AVE. CHICA68, ILL | RAČUN J. R. Z. OD 1. SEPTEMBA DO 24. OKTOBRA 1919. Uotovina 31. avgusta 1919 in sicer: V Liberty bond i h $ 8,550.00 V družili vrednostnih papirjih 2.022.30 Hranilna vloga na Kaspar State Banki 40,200.00 j Čekovni račun na isti banki 3,848.49 $54,620.79 i • _ Dohodki od 1. sept, do 24. oktobra 1919 • . 680.96: * Skupaj.... $55,301.75! Izdatki: • - - - - . - . .. f , - . V mesecu septembru. 'tZa tiskovine in potrebščine $ 808.60 ' Z* sirote v domovini $,391.71 1 Znaki J. 11. Z. 1,486.50 Najemnina za septemzer in oktober 35.00 Pltče in drutro 508.00 Jugoslav Information Bureau 250.00 $ 8,479.81 ___——* i i * 1 ' ' " i ■i • ' V mesecu oktobru: j Revija $ 151.75 Juponlov Inf. Bureau, subvencija 250.00 i Bond tajnika za $10,000 25.35 Plače 400.00 i i Konvenčni stroški in izplačila 2,472.16 , Bazne potrebščine 103.00 $ 3,402.16, ;i Skupni izdatki... .$11,881.97 ; (."i »ti prebitek v blagajni ob času predaje iste novo izvoljenemu tajuiku in blagajniku $43,419.78 i i j " Delitev gotovine: V Liberty bondih $ 8,550.00 V vrednostnih papirjih 2,049.30 1 'iirunilna vloga na Kaspar State Banki 30,000.00 Na čekovnem računu v isti banki 2,620.43 I ! Skupaj----$43,419.78 j Računi in knjige pregledani. Gotovina in.vrednostne listine na ba tki pronajdene v najlepšem redu. Blagajna predana novo izvo-t Ijenim uradnikom, Frank S. Tauehar in Filip Godraa, katera sta i položila zadovoljive varščine, vsak v znesku po $10,000.00. Varščine je sprejel iu hrani nadzorni odbor J JEJ. Z. Jmip Miksikmč, nadzornik. Anton J. Tefbovec, stari tAjni^ F. S. Tanohar, novi tajnik J. E. Z. i. R. S. - PU^ CMto^'U^plpdk t. Z. ^eja se vrši v petek dne 30 olit. v prosiorih SM»J. Nav/nči: sestri: Minka Ale^ in Murv Aučin-bratje: KneieviA, JiiiJ'an, ljučič, Korda, OottlU-ber, Taučer, Terho-voc Arbanps, Godina. Zavertnik Zait/., Ale^, Kri* tan, Poforeh* Stiiki«T-,PKuVovnc) Skubic ter Za-ln/nik ki r.>
  • ti r.rmiuacije ta od'-or. da sej umakne direktnemu sodelovanju, ker smo vsi prepričani, da je brati Terbovee dovršeno (.nravijal svoje taji iike p sle in vž-iva med na-j rodom veliko zaupanje. Kandidatom rn tajniški urad sc j nouiinirani slede'i- F»lip C .Mlina, Frank Zaitz, Jo/.e Zavettliik iu Frank Tavčar. 1 o Kaključitvi nominacije odklonijoi kiindidatuio Godina, Zaitz in Za | veftnik. Brat Taučar Aprt jme nominacijo nakar je soglasno izvoljen ta j-j nikoiu .JujcoslovHiiskejja Iiepubli-1 čanske-ja Združenja. KandMlatom za blagajnika sf> liotniniruiii sbnieei: Frank Zaitz. Filip Godina in Frank Alc5 Zaitz' in AM odkbmita, nakar je brat Godina s«»«lasno izvoljen blo^aj-mkom JuK«wilovan*kega Republi-, čantke^a Združenja Pršilo« br. Zavcrtnika. da se voli predsednika po potrebi za vsako *ejo posebej in da se vrste po ulieeednem rtslu. kakor dose-daj, podpiran t^r soglasno spre-j*t V slučaju, da so kaki dokumenti, ki rabijo takojšnjima podpisa, nuj iste podpiie kot predsednik najbližji član eksekutive. Podpiran in sprejet je spredlog br. Za it za, d« vodi zapisnik ekse-kutivnib s.j ie nadalje glavni urad P JRZ. Po daljši debati katere se ude-h že br. Krist in. Zavertnik. Kon-da, Teil»o\ee in Zaitz, stavi brat Zavertnik konkreten predlog glede novega tajnika in sicer: Da ostane bond za novetca tajnika v isti višini kakor bond starega tajnika, da prevzame novi tajnik posle »tarega tajnika s*elc ko bo pod bondora, da se naprosi tajnika Terbovta, da obdrži do tktega časa svoj urad. lir Torborec pcipira predlog br. Zavertnika nakar se ga so-fltuitic odobri. Br. Kiistau ae nato zahvali stari eksekutivi. ki je v»e tekoče naloge JugoalovauKkeffa Republičan-ga Združenja zelo dobro reševala, kar nam pričajo številni povoljnij uspehi, da se je iz mah* organizacije SR7. vzbudil velikan JRZ Kdor je opažal ž vahno gibanje v Clevelandu, se je lahke, prepričal na lastne oči o im^th uspehih Vs»e naselbine, brez ratdike, »toje trdno za nami. V Imenu nove eksekutive ae br. predsednik ponovno zahvali stari eksekutivi, kateri naj bo v prijetni zavesti dejstvo, da so v preteče ne in letu storili ve liko dobre«* m svoj narod. $?ja starega odbora j« pri tem .. —_____ ... . zaključena in po abecednem redu , zavzame predsedniško mesto se stm ^Iar>' Aučin. < Hianje dfjpisov. Pomožni tajnik Skubic prečita pismo in brzojav A meric. _ Jugoslav Reliefa iz New Torka, naslovljena ua Martin Wentonya konvenčnega predse-lnika. v katerem se zahvaljujejo za brzojavni pozdrav iz konveneije ter žete največjega uspeha našemu strem-J lienj'j. Itizojav se doda h •:<»»-venčnemu zapisniku. Prečita :;o dopis okrožne nrga-nizacije JRZ. št 6 Chicago, 111., v k:iterem se pritožuje orsraniza-eij.i. da eksekutiva ni držala dane obljuba, tla nalož: nekaj premoženja JRZ. na l:aki drugi bank!. Po daljni debati, katere se udeleži več odbornikov, pojasni brat Terbovee, i/^ikaj ni bilo niogo'e izv«-sl i dane obljube. Ob priliki, ko ■smo pn-jeli omenjeno opozorilno pi«mo od okrožne organizacije, daj se nekaj premoženja naloži na ka-! i drugi banki, .ie eksekutiva obljubila sledeče: Ker je bilo pre-! naianje premoženja sredi leta v j ivezi z izgubo obresti, hoče nalogi'i v£, 8 NOVlOlfl Nekoč mifjonar, sedaj siromak ČUDOVITA ŽIVLJEIfSKA ZGODBA ALFONZA WSITKMANA, KI JE BIL NEKOČ MILJONAB IN ODLIČEN V DRUŽBI, A POSTAL NATO ZI«OČINEC. — SEDAJ PROSI SPREJEMA V SDtOnfeNICO. ^^^fiSfe^^ Ozdravi katar ^JlTfcl^^ mehurja in od-1 jWJ|W||l strani vse v 24 urah. ■7T||VV Vsaki pilula (mIDY) ^■^llfB^V neti ime ^—s ^HhbA^H^t Varajte se ponaredb Hm mfej ▼ mk lekarni | i — NASI ZASTOPNIKI. ' kateri so pooblaSCeui pobirati narod« nlno za dnevnik "Glas Naroda". Vsak zastopnik izaa potrdilo al svoto, katero je prejel ln Jih roja* kom priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda" je: Za celo leto £4.00; za pol leta $2.50' za četrt leta $1.2«. San Franelseo, CaL: Jakob Lovfiln Denver, Colo.: Louis AndolSek is Frank Škrabec. Pueblo. Colo.: Peter Cnllg, Joht Germ, Frank Janesh in A. Kocbeva? Salida. Colo. U «koUea: Lom*. Cost el lo. Somerset, Colo : Mmt, Kernely. Indianapolis, Ind. : .Vols Rmlman, Clinton, Ind.. Lambert Bolskar. Chicago, III.: J««. Bostlč, Joe. Bllsb l-if Berfi4' j Juliet, III.: Fr*nit Bmnblch, Fraal Launch In John Zaletel. Maseoutah, IlL; Fr. Augustln. La Salle, 111.: Uatlja Kemp. Livingston, 111.: Mich. Clrar. North Chicago, I1L In okolica: Ant, Kobal ln Math. Ogrin. So. Chicago, 111.: Frank Čeme. Springfield, I1L: Matija Barboria. Wankegan, HL: Frank Petkovfek. Franklin, Kans. In okolica: Frani Leskovlc. Frontense, Hans.: Rok Firm, Ringo, Kans.: Mike Pencil. Kitzmiller, Md. In okolica: Franl I Vodopiveo. Chisholm, Minn.: Frank Go vie, JsJ| i Petrlch. Calumet, Mich. In okolica: M. * Kobe ln Pavel Shalt*. Detroit, Mich.: Paul BarteL Aurora, Minn.: L. Peruke a. Eveleth, Minn.: Louis Govfte Gilbert, Minn. In okolica: L. Veeel Hibbing, Minn.: Ivan PouSe. Virginia, Minn.: Frank Hrovatteb* 1 Ely, Minn, in ofcoltra: Frank Goofla Jos. J. Peshel ln Am un PoUanec. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Great Falls, Moot.: Math. Urlfc Klein, Moot.: Qregor Zobec. Govanda, N. I.: Karl Sternlfia. Little Falls, N. ¥.: Frank Masla. Barberton, O. In okoliea: Frank Po« Je in Alb. Poljanec. Collinwood, O.: Math. SUpnlk. Cleveland, O.: Frank Sakeer, Oha* Karllnger, Frank Meh ln Jakob Beat oik. Lorain, O. In okolica: Louis Halanfl J. KumSe ln M. Ostanek. Niles, O.: Frank KogovieE. j Yonngstown, O.: Anton KlkelJ, Oregon City. Ore.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridge, Pa.: Frank Jakše< ? Besemer, Pa.: Louts Hribar, Broughton, Pa. in ekollea: Antoi Ipavec. » Burdine, Pa. ta ekettea* Joka DemSar. Conemaogh, Pa.: Ivaa PaJS, VMS BovanSek. Claridge, Pa.: Anton Jerlna la Aai Kozoglov. Dunlo, Pa.: Joe Osheben. Export, Pa.: lxrals SupančU. Forest City, Pa.: Mat Kamln Fare 11. Pa.: Ant. ValentlnčU. Greensburg, Pa. la eketlca: Fraal Novak. Hostetter. Pa. la eketteaf Fraal Jordan. * Imperial, Pa.: VaL PeteraeJ, Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja M John Polanc. Luzerne, Pa. ta ekelleal 'Anted Osolnlk. Manor, Pa. In okoliea: Fr. Deofet4 Moon Ron, Pa.: Frank Maček In Wt* Podmlliek Pittsburgh, Pa. fea ekollea: U. & Jakoblch, Z. Jakshe, Klarlch Mat. M L Magister. Raiphton. Pa. ftt ekelleal Marttt Koroecbeta. Reading, Pa. !a ekollea: J. Peadlrf Sooth Bethlehem, Pa.: Jernej Km prlvfiek. Steeltoo, Pa.: Anton Hran. Turtle Creek. Pa. la ekollea: Fraal Schlfrer. J West Newton, Pa.: JoelD Jotmm White Valley. Pa. In okoIIco: Jurf Pre vlC. wniock. Pa.: J. PeterneL Murray, Utah in ebehca: J. Kartell! Black Diamond, Was*.: G. J. Fa renta. Ceketoo. W. Va.: Fr. Kodan. Davis, W. Va. la ekeUeat loM Broach. Them «. fa. fcs tkalka! « Korenchar-. Milwaukee, Wis.: Andrew Tcm, 1m I alp Tratnik In Aug. Oollandeer. 1 Shebeygaa. Wis.: John Btamptal * I H. Svetlin. I W. Affls, Wis.: Frank Slot. Rock Springs, Wye.: Lools Tl #>h«r fa A. Jnatte Trdo življenje divjakov ; — C'udno orimero skrajiu1 živ-ljenske sile med nižje stoječimi človeškimi plemeni mi je raz lož 71 major Black, ki je sedaj pri četah ob Dvini in ki je bil pred ' vojno dobro ziian zdravnik v Mid-| lands, — piše Aylnier Maude, do-i bi-oznana av^riteta glede ruskih j zadev. — Slučaj se je dogodil v jPakariei. Dva prijatelja mongolsKega iz-vora v nekem delavskem bataljonu sta igrala karte in A je bil bolj srečen kot je bilo to všeč 15. Slednji je vzel nato ostro sekiro ter udaril z njo A po glavi tako. da mu je prebil rrepinjo in da je šl^ ostrina sekire za 'en inč in pol v možgane. A so odvedli v bolnieo, kjer ga je major Black trepaiii | ral ter mu zusil možgane. Naslednjega dne je A zahteval svojo običajno racijo ter hotel 1 vstati ter iti domov, da napravi nosten obrai tiii s prijateljem. Te-^a seveda ni smel storiti, a medtem je bil aretiran B. Ker pa ni hott-1 priti pred sodišče zapadnih i barbarov, se .ie obesil. Po dobi. katero cenijo od petih do desetih | minut, tekom katerih je visel, so ga našli ter odrezali vrv. Zopet so poklicali zdravnika in ta je našel j j luske strežnike, ki so vprizorili z obešencem umetno dihanje in ki. so bili že skoro popolnoma izmučeni cd svojih naporov. Pol ure j pozneje je mož oživel in odvedli i so ga v bolnico in tam v oddelek kjer se je nahajal njegov prija-l i tel j, kajti v drugih oddelkih ni bWo nobene postelje na razpolago. — Kakorhitro je videl A svojega tvoje r.i.»'i. da piivcdenio nas narod do bla slania. Bratj*- in sestre, sodeluj4«-pii tem velikansk-er^i delu. p »dpi rnjte nas v t -h najtežjih trenut-; k;l», ki jih preživljamo Vsi slovenski, hrvatski in srbski listi so naptvšeni. da t;t i»oziv ponatisnejo. ! Zdravo! Ivan Or&žen. Riko Ftix, 1 starosta. tajnik j Starešinstvo gokelakega Saveza _SHS v Ljubljani. nega imena, da je izpremenil ček v denar. Pred sodiščem je trdil. I da ni on dotični. temveč človek,! ki mu je zelo podoben ter prive-1 del pred sodišče številne priče, j meti njim. duhovnike in odlične j meščane, ki so pričali zanj. Po-i iota «ra je oprostila in pozneje je j risilil banko, da mu je morala plačati tisoč petsto delarjev za izgube, katere je imel vsled te aretacije. Leto pozneje je bil aretiran v St. Lou is u ter preveden v Cikago, kjer je bil obsojen na eno leto ječe ter na globo dvatisoč dolarjev. Ker pa je bil Whiteman začasno izpuščen proti varščini, je nekega lepega dne izginil, ter se i i.i nikdar več pojavil v Chieagu. V New Vorku je bil ponovno are-! tiran, a je vedno ušel s pomočjo kakih postavnih malenkosti ali pa s tem, da je pustil varščino. Leta 1901 je bil spoznan krivim osle-parjenja neke bostonske banke, a izpuščen na prošnjo njegove stare matere, ki je vrnila banki do-tično svoto. Sele v januarju leta 1905 so našli detektivi zopet njegovo sled. on je pa neznano kam izginil. Prepričani so bili, da se skriva slepar v starem domu svoje matere v Dansville te strogo zastražili to hišo. Končno so vprizorili dv.odne domovine. Še se niso zacelile rane, ki jih je barbarski sovražnik vsekal našemu narodu še plakajo bedne sirote za očeti in materami, ki jih je uničila nizkotna strast sovražnika — Sokol&lvo. pa vstaja k novemu življenju, da pomaga narodu zaceliti te težke rane. da ga poživi in povzdigne, da zamori duševno in telesno zdrav, čvrst in čil tekmovati z drugimi svetovnimi narodi Zr.ve d.ijfč se svoje naloge in svojih dolžnosti, je šlo S o ko 1st vo preko vseh ovir za ciljem, ipo katerem je že toliko časti hrepenelo, ter ustanovilo enotno organizacijo jugoslovanskega S«*kolstva za celo dr žavo Zvesto hx'emo stati na bra-| niku naše svobode in naše države,; zdmženi v krepko organizacijo j Sokolskejia Saveza. Pozdravljamo i vas prisrčno iz daljne svobodne domovine, a poživljamo zat-nn, dn skupno z nami zastavite vse ssvoje moči za blagor našega naroda. an Dimvce a. a>a <*a - •____ _«/_ tudi Velo. 1:3 jI najdemo vsekakor tem lažje lncž-i. ako b(» starejša hči e!il:r:it oskrbljena." "Meni moji otroci še aiso tako breme, da bi jih moral siliti, naj i gte.lo od mene..." " I ", nisi nikdar umel roditeU-' bkil« dolžnosti, pa j;h ne raztuaešj niti siauianje i;i sreča otrok ni vedno isto. Jaz hočem, da vidim svojo deco zadovoljno in »teč-io." "Kako jo hočeš osrečiti drugače, uko ne s tako .sijajno molitvijo ? " Torej dobro, naj se omoži, če hoče. jaz ne branim — ali siliti in nagovarjati je nočem nikdar, ker I mislim, da to ni dolžnost t jdite ljev." Nato je Matkovič (»dšel; menil da nima reči ničesar več. V drugi sobi najde Anko in Ne Jo, ki jima je bil tajni razgovor mat iia iii letin še vedno neiio-znan "No pa — por oče te torej, dva-ga moja'" reče Matkovič Anki ter jc naglo poboža po licu, kakor I da jo !»olj poniiluje, nego se ra-duje te v*esti. Od njenega štirinajstega leta je ni pomiloval, a sedaj ;e mislil, da te po njegoveuj mnenju za vsako deklico težke Ixised.ej mora ublažiti z neko nežnostjo, j Anka prebledi, dočim Nela za-; vtisne ter poleti k materi in tet:, v sobo. ' -Jaz ti puščam svobodno voljo,; ako ti ni po godu..." In ta na zunaj trdi. rezki človek ni mogel končati, lu^go zopet j poboža Anko po laseh in čelu ter ganjen in prevzet od čustov odide iz sobe "Anica, čestitam ti!" priskače Nela nazaj. "Ni sicer posebno lep, meni se ni nikdar dopadel, ali 'pravijo da je dober -- čestitam ti še enkrat!" Tako je skrivala Nela svojo zavist, ki ji je vrela na vsa usta na dan. & tudi zaslužila. Gospodu l'rbanitzkemu si ugajala prvi hip. ko te je zagledal in jutri pride, da te zasnubi." S tem pozdravom prime gospa Vukovičeva Anko za tok«) ter jo I srčno poljnbi na usta "Gospod Trbanitzky!___" reče : polglasno Anka in upre izr izito o?i predse, da bi se točneje spomnila vitkega gospoda s plavilni^ 1 melanholičnimi očmi in lepo dolgo brado. (Dalie prihodnjič). j prva. Gospe Matkovičevi je bila j ta novica žc tudi iz tega razloga nenadna, ker si je v sobi bila po-|v«em na čistem, čla bo sla\ila prej | NVlino svatbo, akoravno je Nela mlajša, ter jc tolažila, da se najde poleg nje, ko se omoži, sčasoma najbrž ienin tud: /a Anko. Ko se je os v ost il a od prvega vese-Ija in ko ji reče se«tra, da pride rtbaiatzky že jutri popoldne snubit Anko, šele }-:e\!aj je razumela ! vso rr-snost in važnost sestrinih besed. To resnost poveča še gospa Vuko\ ičeva, rehši: "Vprašal me je, ali bi se smel 'drzniti ter zasnubiti Anko in kdaj bi na to vprašanje mogel dobiti I točen odgovor. Na to sera mu odgovorila. da lahko pride sem, ka dat koli lio'e, in da. je lahko siguren, da ne naleti nc. nobene zapre-jUc: nato mi odvtne, ves srečen, da |pride takoj jutri... Mislim, da ne i l>oš imela ničesar proti temu. Po [misli: tako mlad, pa že šef urada! V ostalem je človek v vsakrm "»žiru na svojem mestu, z eno besedo, sijajna partija, ki jo bo Anki vsakdo zavidal." Gospa Matko\ičeva, dasi se je radovala, se je vender zganila na sestrine besede, "da ne naleti na nobene zapreke". Njena bistroumna sestra je brzo opazila to toč l.o, vsled katere se je vzradosščeni obtaz gospe Matkovič eve nenadoma stemnil, t^r nadaljuje \ncto "Mislim, da Anke ni treba niti vprašati, ako bi se protivila. Siccr ]>!«. nadejam sc, da bo toliko pametna in ne bo odbila tako sijajne j a rt i je, s katero bi se ponašsl* I mnogo večji ljudje. To bi bila za nas velika sramota in neugodnost, ako bi ona odbila tako uglednega snubca." Gospa Matkovičcva je bila po-vsem sporazumna s svojo sestro;; v njej sc je počela buditi ona ro-; diteljska rado&t; ki ji žena — ra-' ž:en one prve. ko postane mati — ne pozna večje. To radost ji je kalila edino Anka sama, ker ni vedela, kaj poteče ona na vse to Sest riti.j mnenje, da je ni treba niti vprašati, ako bi se protivila, j ji je bila edina, ali zelo problematična rešitev, da se vzdrži v tej treči. Poizkušala se je tešiti tudi tem, da je Anka preveč razsodna, nego da bi ne mogla spoznati. Kaj ji je v korist. Z druge strani i se pa ni mogla otresti neugodne-j pa ču-tva. Ji z nasiljem, ako ga stori na svojem otroku, užali v dno duše svojo nežno, hčet, da jo morda Anka poneha klicati za ma-, ter — in pred njeno dušo se je prikazala slika njene hčerke v oni obliki, v kateri je dosedaj še ni videla — zato, ker ni hotela, da jo j vidi tako. Gospa MatkoviSeva pokliče na-1 to svojega moža, in akoravno doklej ni posebno marala za njegove zore, jo je sedaj sililo nekaj ne-l odoljivega, da zve tudi on. za kaj i gre. Mislila jc celo, da opre svojo vročo željo na njegevo avtoriteto : ki jo ima pri svoji hčeri. Matkovič ostane hladen in tavnodušen, kakor vedno — dočim sta sestri mislili, da b«>deta stali pred njim kakor zmagovalki. "Ako Anka hoče, mcr.i je prav • ako ne, je ne bom filil." Tako se je glasil njegov odgo-: vor/ in vsaka beseda je bila ulična njemu "Jaz mislim, da to ni dovolj reči: ako ona noče, je tudi meni' prav, — ti kot oče mi kot rodi-| telji ne moremo govoriti o tej stvari, kakor da nam naš otrok n:; inari. Naša dolžnost je, sveta dolžnost, da se pobrigamo za njeno, možitev, za njeno bodočnost, da jo poučimo, kaj bo kotistno zanjo in kaj ne." Jaz se povsem zanašam na j njen razum, ki je »igurno ne za-j pusti. Uverjcn sem, da v tej zadevi ne bo potrebovala niti tvojega niti mojega Liti oigarkoli nasveta." • A Pe ona ne bo hotela ako od-1 bije to sijajno partijo t" "Ako ne bo hotela — kaj je ta-i ko strašnega na tem? Ostala ibo pač tudi nadalje meja hči!" "Ali mi jo moramo ompžiti, za kai stara ie že dva »set l^t Imamo Nela se obrne za solneem in na-| 1o zapre svoj solnčnik, a g«>spaj M at kovice va se zahvali I^šiču za lepi sprejem ter ukaže kočijažu nuj požene. Lešič da osediati svo-j j«-tta konja, da jahajoč pospremi goste domov, dočim je Vinko ostal na gumnu. Za trenutek zdrči ko-! »ija, a Iieiič zajaše vzporedno, ž njo viaokegt, izrabljenega konja I.i se je i a vse načine trudil, da vzdrži enak korak in dir z oni-! ma, ki sta bila vprežena v kočijo.j Anka je sedela spredaj v kočiji,i tako da je bila z okom v oko obrnjena v I.riiča. Vendar se nju po-' uled ni srečal niti enkrat, motile so ju last;ie oči Ona ga ni niti j pogledala... Vendar, ona ni na! prostranem polju niti v gozdu.j kamorkoli je pogledala, videla ni-i cesar druarega nego konjenika, ki! jaha kraj nje. Ničesar drugega ni i ^liŠala nego topot in hrzanjf l.eši-• evega konja, V njeni duši so goreli. kakor platnen, ona dva-trije lupi ter otiih nekoliko b«-scd, kij jib je na samem i/pregovorila j ' ž njim; in od teira ča-a je bila naj javnem, da jo on ljubi. To je opazila pri vsaki njegovi besedi, naj vsaki njegovi kretnji Povsem ;'a*no je čutila, da ji on ne b'» niti od daleč omenil ali ji s kakršnimkoli znakom izrazil jasneje da jo ljubi, a kamuli ji povedat v obraz. A v>e to, kar on deia in govori, ji je govorilo muogo jasneje nego prazne besede, da jo sipoštuje ter obo/.ava. A njej je to skromno izdajanje ljubezni mnogo bolj ugajalo, ker je vedria, da je iskreno,! da fe ne more falzificirati, kakor) besede: .Jaz te ljubim' Ora je že. v prvem hi]iu čutila, da ju veže sorodnost duš, ki s«; ne di z r.lei-' mer niti pridobiti uiti skaliti, ki nii odvisna rd zunanjih vtisov, negoi j» ukoreninjena v dnu človeške .*, tla je mL-lila isto, čutila isto,,, Kakor on. Videla je v njem svoji, to.istno polovico, videla zrcalo, ki je vsa in tudi najskrivnejša njena;, čustva ka/alo z najzvestejšo ^ličnostjo. Pogajala jc njegove misli.' kakor da so njene lastne. Kočija in jezdec so v prijetnem večernem hladu prehiteli gozd. nato zrpct polje, in ko je začel legati prvi mrak, so prispeli v vas. Pred hišo na klopi je sedel gospod Malkovi* it«, zraven njega njegova svakinja gospa Vukovičeva. Nela je močno vzrado&tila zapazivši tetko, dočim se je gospa Matkovi-' čeva nekako vznemirila, ker si ni mogla raz tolmačiti naglega poseta' svoje sef^tre. Prvi pogled go*pe Vukovičeva je obstal na Anki, a ona, ne vedeč sama zakaj, je poiskala z očmi Lešiča. Pogltnlala el a se z u*iia čustvom, kakot daj kličeta s tem pogledom drug drugega na pomoč, kakor drug drugega izpodbujata... la-šič se ponovi od Matkoviče-j vili na vrat na nos, kakor hi ^a nekaj podilo sU-au, kakor bi mu šejHMaJo: Tu si odveč! Kakor bia-' zeti uspodbode konja in oddirja tja akoxi vati, kolikor je le ntogel konj dirjati... V njem je zavrela i kri, sedaj mu je gorelo lice, sede j zopet je 6utU hladen ztak na znojile iu čdu. Hilo mu je, kakor da se' mora vrniti, da gospe Matkovičevi pove eno beaedo, in na njen odgo-j vor ali ostane v oni dragi hiSi na i vse veke — ali pa se vrže pred( Anko na kolena, jo dvigne in oddirja ž ujo daleč iz tega kraja.. .j, (a.«*. v. Gospa Vukovičeva je prišla z, radoetno vestjo, da je oni mladi] gospod, ki se je na zabavi pred-j stavil gospe Matkovičevi, pred-j stojnik v svojem uradu, L'rba-; nitxky, vprašal njo — tetko —;J ali bi paiel snubiti Anko. Gospa Matkovičeva jt komaj j znašla v fchdki vztujanaati Ur v j 4>rvern hipu skoro ni hoUin yer-|: jeti svoji sestri) U se j

    *vet ovalnem oynju. Povedel bi^:a v šotor f*la-varja. Zakaj pusii nm-elnik Moko^cr Indijanca, kri prihaja k njemu, tako d»W- od taborišča f Gomez m* je pomišljal. Ni hotel jHivsti volka v ovčjo ogrado in ( n > sokol j.- takoj ubranil njegove misli. Stisnil je obrvi in nje gove oei so pričele »opati bliske. - tilavur Apa-M v ni trlavar, katerega bi človek ne povabil v s\-f»j not or V riii roki drži vojno, z dmgo pa oklepa mir. Katero rofco naj odpre? Ta pr»-tnja je popolnoma zmedla Goraeza. llotel je že odgovorili, da vpruMat' svoje tovariše, a se jf še pravočasno »lomili! on Štefana, kajti videl ga je te- Oba Indijanca sta sledila Gomezu ter izmenjala pri tem naslednje besede : Kakšen šakal pa je to, ki se je okrasil z glavo leva? — je ipraaal sel. To je glavar, ki hoče prekaniti oko Črnega sokola. Oko Čr-»''"-'a sokola pa je /•• /rlo pod njegovo kožo, — je odvrnil premeteni glavar. Oba ^tu ne napotila nato »kupa j v taborišče. Konvencija J. R. Z. (Nadaljevanj«.) industriji, transportni industriji, rokodelstvu, trgovini, domači industriji, poljedelstvu in gozdarstvu. Uvesti se morajo sploh povsod, kjer se delo od škod i z mezdo. _ Da se izvedejo te določbe mo ra država nastaviti industrijske nadzornik, ki jih volijo delavci I po načinu poslancev v postavo-dajne zastope. Za podjetnike, ki kršijo te postave, morajo biti določene ostre kazni, in sicer se takega podjetnika, ali njegovega zastopnika obsodi v zapor in ne na denarno globo. Pod nobenim pogojem se ne sme zaporna kazen spremeniti v denarno globo, kei je zaporna kazen najboljša garancija, da podjetniki ne bodo ki šili postav, ki jih je sprejel po-stavodajni zbor za varstvo delavcev. Za splošno ljudsko blagostanje je potreba, da se izvede zavarovanje delavcev za starost, brezposelnost. proti boleznim in nesrečam. Naloga države je, da prevzame skrb za vdove in sirote in to o-skrbo tako uredi s postavami, da ni ponižujoča za vdove in sirote, ampak da jo prizadeti občutijo kot nekaj, »la česar so opravičeni. (Dalje prihodnjič.) KAJZER NIMA DOVOLJ, DA j BI PLAČAL DOHTARJA. Amerongen, Ilolaldska, 6. nov. Število ekskajzerjevih družabnikov in služabnikov' se je zmanjšalo na pet. Včeraj je namreč od-'potoval v Berlin dr. Foerstner, njegov osebni zdravnik. Pravi, da z denarjem, ki mu ga da kaj-zcr na mesce, ne more živeti. Se-!atelj e zapisal zlate ill resnične besede, na katere opozarjam posebno tiste ljudi z višjih krofov, ki si domišljajo, da je vsak brlog dober za delavsko stanovanje, ko je dejal: "Če ima človek živeti v peklu, tedaj živi res taki.. dab i nastala velika škoda za podjetje, ali da so človeška življenja v nevarnosti, tedaj se mora čežurni »čas po določenem delavniku dvojm odškoditi. Kot maksimalni postavno določeni dnevnik z določbo, da imajo delavci pravico znižati ta delavnik, če uvidijo potrebo, da se mora znižati in se tako odvrne brezposel-noset med njimi. Pravica za do-lo anje delavnika naj bo izključno priznana delaveem. organizi-r; nim v strokovnih organizaciji h, ki ga sicer lahko znižajo, nikakor ga pa ne smejo povišati, čez maksimale, če niso nastale razmere kot se m jih preje omenil. Pri določanju delavnega ča-naj s«1 pokličejo k posvetovanju tudi podjetniki, ali pa njih /.; stopniki. tako da se slišijo argumenti obeh strank, da je delavskim zastopnikom po zaslišanju mogoče izvršiti pravičen zaključek. V interesu delavskega zdravja j«* nujna potreba, da se odpravi ponočno delo, izjema naj velja le /.u taka podjetja, v katerih je o-Inat po noči in po dnevu neizogibna potreba. Prepovedano pa o-slane ponočno delo v vseh obratih za žeiske in mladeniče pod e«ien in dvajsetim letom. Otroci pod osemnajstim letom ne smejo delati, od osemnajstega do eden in dvajsetega leta. ko se oče rokode'stva, in ročnega dela, raj se zanje izdajo posebni zakoni. ki jih varujejo pred izkoriščanjem. obenem pa določajo, ka-'{u se vrši nadaljevalj.a izobrazba. Ženske naj bodo izključene iz vseh podjetij in tovarn, ki so škod Ijive njih organizmu. Mezda za odrasle delavee in delavke, t. j. orom na junaške čine ter raznovrstnost pomožnih sred s»e\, kar rani je pokazal vzgled liois-Rose-ja. Potom t-i Spaneev, s .»ar redkimi rzjeman.i, pa so preslabi proti strašnim sovražnikom v sake vrste, z izjemo žeje in lakote, s katerimi se lahko sestanejo v pu»tinji novega sveta. Ko sta topila oba Indijanea v mehiško taborišče, nista obrnile (-•m.i/a niti na levo, niti na desno .Ohranila sta na obrazu masko one neomajne brejfb: ižfiosti, katere niso pustili predniki Indijan ««\ uiti takrat, ko jim je v času osvojenja severne Amerike zagrni« la v ušesa prva *alva artilerije. Niti najmanjša stvar pa ni ušla strešni in nezmotljivi presoji obeh. Vse si.* videla, trupla svojcev izven taborišča, prazni šotoi Don Štefanu, neurejeno zaposlenost pustolovcev, ki niso imeli nobenega drugega poveljnika kot nesrečnega Gomeza, predvsem pa tu zaupanje u strah, ki se je slikal na obrazih pustolovcev. ( rni sokol iu sel sta vrgla na skupino, ki ju je obdala oni mW-ni. ponosni pogled, ki je lasten levu, kadar noče skleniti zvezo « volkovi. Svojmu dostojanstvu primerno je pričel Črni sokol prvi go voriti. Zanj j« bilo važno izvedeti, kjer je ostal resnični poveljnik. »m neustrašeni glava r, o katnrem mu je pripovedoval sel. Ce sta Pon Štefan in Pedro Iliaz, kojega spretnost se je izkazala v boju s Panterjem, padla, bodo postali ostali lahek plen za Indijance. Kaj je postalo i7. obeh T To sta skušala izvedeti oba odposlanca. —- Prinašamo mirovne predlope, ki bodo ugodni tako za belo-l-ocee kot /.a Indijan« e, — je rekel Črni sokol. — a moje sree jt ž»'ost 110. kajli prinašale* dobrih sporočil je treba častito, dočim sprejemajo tukaj moj: beli bratje indijanske poslance v sol ne ni vročini. Tain gori (in pokazal je na šotor Don Štefana) pa je so tor, ki bi moral sprejeti vase Indijaee. Z viška griča bo lažje razumeti besede Indijanea. Gomez se je podvizal izpolniti željo parlamentarjev ter odšel naprej pod zapuščeni šotor l>on Štefana. Črui sokol pa je strašno 4ih»go, katero je prevzel, natančno preštudiral ter sedel v šotoru na tla s tako hladnokrvnostjo kot da je ppoosehljena poštenost in poosebljen mir. Gomez je razgrnil zastor ter čakal na besede glavarja. Indijanec pa sc ni oglasil in vsled tega je pričel Gomez sam. — Pričakujem, — je rekel bolj dostojanstveno kot dotedaj, — mirovnih b-^sed mojih bratov iz stepe. I "sesa glavarja so odprta. Cbogi Ciotnez si je v sreu čestital, da se mu je tako izborao posrečil ta govor v pristnem indijanskem duhu. Črni sokol pa ga ni' pustil doljjo uživati to namišljeno srečo. Divji glavar je počasi dvignil glavo in na obrazu je pojavil izraz ranjenega ponosa, kotj je sedaj prvikrat razkril sleparijo beiokožea. Nato pa je rekel £ gladom, ki je grjnei kot prom: — Jaz vidim tnkaj le enega glavarja in sieer indijanskega glavarja. Kje je befi ^avart Jaz ga pe vidim. - r ^ (Dalje prihodnjič) ^ . POEZIJE . IVAINA ZORMANA • PBVA ZBIRKA SLOVENSKIH PESMI V AMKKIKi Cena $L25 Pišite po to lepo knjigo ha sledeči naslov: IVAN ZORMAN 6820 Edna Avenue Cleveland, O. flarXim j* priiottti aiinii » — - g- ' * J 1 L 1 Phelps Črta 1 Direktno potovanje na Qr-iko ali na tat j Cosulich trta parnih Pm. Wilson November 8 CoMillch črta parnih Arpuum — NeVteifiber Cosulich trta parnih —MJtrt — sredi fievembra Nch amerifthi parnih, h one a nov. Paniki odplnjejo s pomola 7 ob vznoija 41. nlioo, Sontb Brooklyn. Za coat in drago informacij« vprašajte pri: FHZLP8 BE08. * OO. 17 Battery PL How York. Ženska volilna pravica ▼ Italiji Poslanska zbornica je • začela svoje delovanje z obravnavanjem predloga o aktivni in pasivni vo-1 lilni pravici, ki je bil od vlade j sprejet in ponekod izpremenjen. Predlo? daje volilno pravico vsem polnoletnim ženam, izvzemši neveste. Politično glasovanje žene dobi veljavo šele pri drugih volitvah. Administrativno glasovanje pa dobi veljavo že pri priho- j dojili volitvah, ki se vršijo juni-' ja leta 1920. ŽENITNA PONUDEA .Mladenič primerne Marost: se .'•i: seznaniti s Slovenko enake dobe. (»na mora biti lepega obna--šniija, tazu:ii!^a In pr.dn h rok Za lurej kateio veseli se preskrbeti /a prihodnjo zimo. naj se pismeno javi na: Ženin Rlancliard, 82 Cortlandt St.. New York. N. Y. Kad bi izvedel za naslov mojega bratranca JOŽEFA JANKŽ, doma iz Pteziila, za prijatelja MARTINA MLAKAR, doma iz Babi nega polja, ter ANTONA ŠT IM AC, podemaee LT!^ar iz Ribnika pri Osilniei. Prosim, da mi oglasijo. — John Janež, Glenwood, Ga. (S-ll—11) Rada bi izvedela za naslov inojesra svaka ANTONA SAJN iu za moja dva btatranea J VNKZA in JOŽEFA t EI.IGOJ, doma iz linežaka pri Št. Petru na Notranjskem. Prosim, da .>e mi javite, ker vam imam poroeati ve<č važnih novic iz stere domovine. Frances Delost (rojena Čeli-goj). 11. x 152, Morlev. Colo. iS-11—11) 1;:« 1» svojo prijat ij".-o MARi.TC-PRIJATELJ, omoženo BU<*'AR. iJoma je z Rake na Dolenjskem. Poročati ji imam nekaj važn^-i»a, zato prosint cenjene rr*jake, ee kdo ve za nj? nasi,.v, da ga mi naznani, ali naj sc pa saina o-.dasi. — Mary Pioiuek. Rrert ion. 111. (8-11—11) —• Rada bi izvedela za svojega moža JANEZA ROZMANA, doma iz Vevč pri Devici Mariji V Polju pri Ljubljani Po poklicu je ma-•šinist in je velike postaxe Pred 11» leti me je zapustil Še v sta* rein kraji: in pozneje sem «ra samo enkrat videla. Kdor vc za njegov naslov, naj ^a pošPe um uredništvo to»?a lbta za kar ir.u bom zelo hvale*na. (S-11--I1) K :e je ŠTEFAN RAVNIKAR' Rrjen je v Izlakah št. !. far a ' 'in.šer.:k občir.a AtžiŠ?, okraj Litija. Svoječasno se je nahajal v i^lintonu. Ir.d . in je imel P»ox 1"»4 Kdor mi naznani njegov naslov, mu dam rad nagrado — Ignacij Ravnikar, vas Izlake št. 1 pošta T oke. Zagorje c b Savi, Slovenija, Jugoslavia. f 8-11—m KILO j g ozdravil Ko sem pred par leti vsdlcovaJ tobk ta boj, sem Jako počil. Zdravniki ao ml rekli, da J« moje edino upanj« •pcimdla. Pasovi se niao dobro obnooll. Konatna ■cm pa dobil nekaj. J sr me je hitro ln po. pol noma ozdravelo. Minila ao lata ln lipa ae nI nikdar- povrnil«. Čeravno jOprpvUaun tetko delo kot mizar. Nt Mm bil apart- ran nisem IzcabU Cm**. nl«Mi hnel atno. »U. Jas nimam nlCaaar naprodaj toda vam natanfino povem, kako ae lahko acadraln. te brez operneIJe. če piiet« mani. EVf«n>f M. Pnllenu. mUarla, 2»» F. KarecOui Avenue. Mnnnanana. S. I. Kajboljle K da lareSete to veet ter Jo pokaSeto dru-rira. ki mo počeni. Ohranili boato IhrlJe- nje. alt pa. Ae vaaj aa.vata.vUI n—rnFnn kilo ter skrb in atrmh pred ooemdja POZOII POCOS* domaČih seuboni* zdravil laSeSeMTe^/le"prt katart M« mm rab« Ž DOCTOR LORENZgV I EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK Vj^ ¥} &PECUALI8T MOŠKIH BOLEZNI . 644 Penn Ave PITTSBURGH. PA. V^jL * ^ .....................................................^v^V^r Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spoznati vašo belezen, da vas ozdravim iu vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato ise morete popolnoma, zanesti na mene, moja skrb pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite fčimpreje. J« ozdravim zastrupljeno kri. mazulje In llae po tal^au. bolezni v grlu, Izpadanj« las. bolečine v koeteh. stare rane. živčne bolezni, oelabeioet. bolezni' V mehurju, ledcah. Jetra h ln iclodcu, rmenico, rcvmattizem, katar, zlato illo, naduha Itd. . Uradna ura so: V pondeljek, sredah In petkih od 9. ure zjutrak do S. i popoldne^ V torkih. Četrtkih in aobotatt od t. ure zjutraj do 8. ura zvečer. Ob nedeljah pa do 2. ura pipoldn«, PO POŠTI NE ZDRAVIM. PRIDETE OSEBNO. NE POZABITE IME IN NASLOV. Dr. LORENZ w r«. at«. mrsburoh, pa. Nekateri'drupl zdravniki rM»iJd {oimače, da vae razyma^> Jaz znam hrvatsko i« Iz atareoa kraja, zato- vas laije zdravimi, ker *ke razumem. . POZIV _ na rojaka v Cpk^tqnu, W. Va. L \ Upam, da bo doticni, kateri je ' prizadet j.reeital sam. Opozarjal >< in Te pi>meno, a to je bilo vir predaleč terej Te opozarjam ie enkrat, suj v^ kjt sva ^e nahajala konccia leta PU9. Vsaj oglasi ^e mi, akoravno vem, kje stanuješ A ko T« Ih> in >;• \mot i p; if dan, mene tudi ne in to se zgedi v kratkem. - Frank CJrabn^r, 11V S Main Sl. Cnnandaigua, N. V. (7U0—11) Ifada bi izvedela za naslov svojega brata IVANA KRAJC Doma je iz Srednje vas:, občina I.oski potok ra Kran-jskem. 1'red petimi leti se je nahajal nekje a- državi Wi.von>in. Prodni eenjene rojake,' ako kateri ve ij njegovo sedanje bivališče da mi ?a naznani, uli pa ako sam čita ta oirlas, naj se mi pa sani javi, kajti poročati mu imam važne novice iz staie domovine. — Mrs Ivana K ameri (rojena Kraje), fiPJ Broadway, Joliet, 111. (7-10— 1 i) Rad bi izvedel za naslov svojegu strniča JOSIPA ZI ZKI.A Pr^d i nie>Pi i se jo nahajal v Silver-tonu, Colo. Poročati mu imam več važnega iz starega kraja, zato prosim onega, ki vi* za nje nov naslov, da mi naznani, ali ;>j naj se sam juvj. — Krank Ciglar, llox !»1. Valdcz folo. (6-8—U) Rada bi izvedela za naslov, svojega brata JOHNA -MOLJ. lo ma i/ Vogel, far a Šenčur oii Kranju Pred tremi leti se ie nahajal na 421 Common St., Kenosha, Wis. Rojake, kateri ga poznajo, prosim, d« ca opomore na ta oglas. Moj u„alov : Mrs. Frances Globoenik, 4£fi K. 160. St.. C ollin wood. Cleveland. Ohio ' (6-8^-11) i " ■ ROJAKI, tdBr* KI STE BOLNI, vprašajte /a svet in pomoč pri: J. A GORNIK, 19 Bishop St., Chicago, 111. (6 8—11) OGLASI NAJ SE JOHN VRANTl&lO iz Ely, Minn. Prejeli smo Money Order za en dolar brez vsakega pojasnila. Upravn lit vo Glasa Naroda. (6-8—11) ,Iiad bi izvedel za naslov svoje sestre FliANČIŠKE MATKO, o-moiene SUKAČ. Pred 8. leti se je nahajala v Steeltonu, Pa., se-i daj je pa baje nekje v Cleve-landu. Prosim ceigene rojake, i da jo opozore na t« o^lns. - — Frank Matko, Bot 62, Adah, Pa. (6 $—11) t _ ii K«?d bi izvedel za naslon svojega bratranca TONETA NlKl.ER t podomSekšetcv iz vasi Vrh pri Višnji gori. Prosim cenjene rojak*, če kdo ve, da mi naznani ali naj se pa sam oglasi, Ker ; poročati mu imam nekaj važne-j:a iz starega kraja. — Joseph Tomšič, Box 104, Aeosta, Pa. (6-11—11) ^ DELO! — DELO!! — DELO!!! Potrebuje se 40 drvarjev za dc-■ lati drva. Plača je $2 65 od klaf-> tre. Gozd je stoječ in dobro podnebje. Za pojasnila se obrnite nfl: I Charcoal Iron Comp. of Amcriea, Newberry, MJch., ali pa: Charle* l.aurieh in Math. Kerne. Box 3, McMillan, Mich. (3-10^11) Išč- m svojega brata JOHNA MA-D<»N. Doma je Iz Bata, fara in okraj Kanal, Primorsko. Poroča4:: mu moram, da sta umrla v p ruskem ujetništvu oče in brat.U Kdor ve za njegov naslov, ltaj'l mi ga blagovoli naznaniti, ali I c naj se pa sam oglavL — Andrew'j Madon, Box 22, Dunham, Kv. ^ (7-10—11) ' 3 VAŽNO NAZNANIT. O. > Pisarna Ju^->slovan^k<>ga gene > ralnega konzulata v New Vcrk • . se je preselila iz hise št 436 \V . St. v raziirjene prostore Srb j sk**!M Donia v Nt w Yciku Kdoi una s konzuljtom kaj opravka naj se obrne na sledeči naslov: Con« a lat rs General of the King dom of the Serbs, Croats and Slovenes. 443 W. 22 St., New York, N. Y. (15-10—15-11) FARMA NAPR ODA J 40 akrov, a k rov čiste za orali, ostalo pašnik, skozi katerega teče veliki potnk Nov hlev za 10 glav živine hlev stane .$700. Mala »enda, v kateri lahko stanuj- ma-jla družina. Sosed je Slovenec. :>, J milje od mesta, v katerem se lah-ko prodajo vsi pridelki, pol milje do šole. Proda se za $1500; f700 ;e treba plačat, takoj, ostalo na c broke. Naprodaj je tudi 8C akrov neizčiščene zemlje po $20 aker. Zi pojasnila se brnite na; Alois 1 eu-Jstik, Box 175, Fairehild, Wis. Rada bi izvedela za naslov svojih bratov JAKOBA in JOŽE F A SMREK AR, doma i/ vasi t rešnjevee, fara Semič na Dolenjskem. Pred štirimi leti je bil Jožef v Steeltonu, Pa , Jakob pu v l.eadvilile, Colo. Prosim eenj. rojake, ako kdo ve za nju na-slov, ila mi naznani, ali nuj pa sama javita, ker bi oče zanju rad vedel. —Mrs. Mary Slack, Box 200, Rockvale, Colo. Želim izvedeti za ALOJZIJA RU-TAR, ki sc je nahajal lansko leto nekje v West Virginiji. se daj mi pa ni več znano njegovo bivališče.. Pisal jem na n*ega pred dvema mesecema, pa sem pismo nazaj dobil. Več rejakov mi je reklo, da je umrl nekje v West Virginiji. Tcrej, eenj. rojaki, če vam je znano, da je resnično. naj mi kateri sporoči, za kar se že vnaprej zahvaljujem. Alojzij Rutar spada tukaj v dri. št v o štev. 5 SDPZ. in jaz še vedno za njega plačujem za društvo, ker mi ni resnično znano, če še živi. Prosim, ako je kateremu znano, naj mi nemudoma sporoči. — Martin. Koro-shetz. Box 255, Ralnhton, Pa. NAPRODAJ je lepo urejena brivnica v sredini slovenske naselbine v Indianapo-lisu, Ind. Izurjen brivec, ki želi dobiti dober prostor, naj se obrne za vsa nadaljna pojasnila na lastnika: M. A. Pavel, 708 Warman Ave., Indianapolis, Ind. Rada bi izvedela za svojega "vaka ANTONA WOI.F. Prosim eenj. rojake v sibirskem vjetništvu, ako k>ji zna za njegovo bivališče, da mi naznani, za kar se že vnaprej zahvaljujem iu mu pošljem pet dolarjev nagrade. Leta 1014 je bil vjet v Srbiji, potem sem izvedela, da se nah-ij«-v Sibiriji, po tem pa ni več ela-su o njem. Doma je z Dcricnj-skega iz vasi Žurge št. 15, občina Osilnica, okraj Kočevje. Ako pa jam čita te vrstice, ga prosim, da se mi takoj oglasi Moj naslov je: Marv Janež, 406 E. 6. St.. New York, N. V.. U S America._ (6-12—11) HT.AS NATtCPA, f f^^NEW YORK^I H JE SREDIŠČE SVETOVNEGA PROMETA V VSEH ji 0Z1R1H jI Denarne pošiljat ve - Potovanje r stari kraj . Svojce j [i in prijatelje dobiti is domovine sem - vse to ae izvrši J najhitreje in najzanesljivejše v velikem New Yorku II s posredovanjem v obce znane, ned DVAJSET let H obstojoče ter zlasti našim rojakom priljubljene H POTNIŠKE PISARNE in BANKE D EMIL KISS II Ta tvrdka pošilja denar zanesljivo, hitro in po naj-|| nižji dnevni ceni, zastopa vse parobrodne dražbe, iz. II stavlja menjice DRAFTS na vse zanesljive denarne || savode sveta, sprejema denarne vloge, jih obrestuje U od dneve vložitve in izplačuje vloge brez odpoved) Ta tvrdka Vam daje GARANCIJO za vse po. ^d ^^^ slovanje ^^ Če kaj potrebujete, ne poskusajte dru- gje. temveč vselej vprašajte to tvrdko * ^^za pajasnilo, katera dobite brezplačno' f e m i l k i s s m 133 Stcmmi Ave, Car. S St. Nev Yarfc. H.J.^W " Phaac: Ovckard 4ZM. VftnHai IMtJ Pod nadzorstvom držav-tega bančnega oddelka.