PODRUŽNIČNA 50LA KOVOR MLADE MISLI sol. leto 1998/99 St.9 * MOJI DOMAČI PRIJATELJI PTIČEK Imam mrtvega ptička. Včeraj sem ga našla na stopnicah. Kmalu ga bomo pokopali. Katja Zupan l.r MORSKI PRAŠIČEK Moj hišni ljubljenček je morski prašiček. Dobil sem ga pred dvema mesecema. Največji del dneva preživi v svoji kletki. Zelo rad se crklja, še raje pa je. Prehranjuje se kot zajček. Najraje ima suho ali svežo travo, solato, jabolka, suh kruh in vodo. Martin Bodlaj l.r Pri nas imamo 21 kokoši. Imamo jih v kokošnjaku. Tudi jaz jih večkrat hranim. V posodo jim nalijem vodo. Zvečer pa iz gnezd poberem jajca. Midva s sestrico jih zelo rada jeva. M^gypa jih -abi pri peki pecivafM Jure Valjavec l.r MOJE ZLATE RIBICE Nekega dne je ati prinesel domov tri zlate ribice.*Ime jim je Zlatka, Bajsa in Luskinica. Hrani jih Katja. Živijo v akvariju. Na dnu je pesek, na njem je školjka. Ati jim vsak teden zamenja vodo, jaz pa ga včasih opazujem. Jure Zdovc 1 .r Doma imam štiri mucke. To so Maca, Miško , Tačka in Muca. Najraje imam Miška, kije sive barve. Zelo radi jejo brikete in pijejo sveže pomolženo mleko, ki jim ga zjutraj in zvečer da mama. Radi poležavajo v senci in na senu. Moji mucki včasih ulovijo kakšno miš. Marijana Livk l.r KSi / Imam goloba, ki mu je ime Rdečko. Je rdeče barve in me ima zelo rad. Je prijazen in ne kljuva. Hrano je z moje roke. Pogosto ga obiščem in tega je zelo vesel. Kmalu bo letel in takrat mu bom pomahala. Eva Praprotnik 1. R e 1 KOS Okrog naše hiše je veliko kosov, zato jih pogosto opazujem. Samček ima rumen kljun in je črne barve, samica pa je temno sive barve. Pozimi sem jih hranil z jabolki, poleti pa si s sadjem kar sami postrežejo. Martin Bodlaj l.r ŠTORKLJA v- Štorklje so družina ptic s 17 vrstami. Imajo visoke noge, dolg vrat in dolg raven kljun. Jedo manjše živali, včasih mrhovino. Živijo ob vodah in močvirjih. V severnih predelih so selivke. V Evropi so bele štorklje ponekod zelo redke. Marca se vrnejo v svoja gnezdišča, avgusta odletijo v Afriko. Črna štorklja je bolj redka in živi v močvirnih gozdovih. V Sloveniji gnezdita obe vrsti. Jure Zdovc l.r LASTOVKE Spomladi lastovke priletijo iz toplih krajev. Pri nas imajo v hlevu dve gnezdi, kjer gnezdijo.Imamo jih zelo radi, ker lovijo muhe. Jure Valjavec l.r MIKLAVŽ KMALU NAS BO OBISKAL MIKLAVŽ. PREDEN PRIDE, MORAM POSPRAVITI SVOJO SOBO. PONAVADI POKUKA V SOBO SKOZI OKNO . ČE JE VSE POSPRAVLJENO PUSTI DARILO, DRUGAČE NE.UPAM, DA SEM BIL DOVOLJ PRIDEN IN DA BOM DOBIL DARILO. Jan Zupan l.r MIKLAVŽU NAPIŠEMO PISMO IN GA DAMO NA OKNO. POČAKAMO DA GA ODNESE IN POTEM NAM PRINESE DARILA . PRED MIKLAVŽEM SMO PRIDNI, KER SE BOJIMO, DA BODO PRIŠLI PARKELJNI. Miran Tišler 1 .r MIKLAVŽA IMAM ZELO RADA. ZELO JE PRIDEN. OBOŽUJEM GA. ŽELIM MU VELIKO SREČE IN ZDRAVJA, DA NAM BO ŠE DOLGO NOSIL DARILA. Eva Praprotnik l.r /VI o T3 in MOJ STRIC Mojemu stricu je ime Dejan. Doma je v Kranju. Kadar gre na vožnjo v tujino, mi prinese veliko ali majhno igračo. Takrat se mu zahvalim in sem zelo vesel. Včasih pa nima časa in mi ne more ničesar kupiti. Takrat sem malo manj vesel. Če gre v Avstrijo, grem včasih z njim. V vožnji zelo uživam. Zelo rad imam mojega strica Dejana. Tilen Osredkar, 2. razred MOJ BRATEC Ko sem bila stara 3 leta, se je rodil moj bratec, ki smo mu dali ime Matej. Že kot dojenček je bil bolj živahen, zato smo imeli z njim veliko opraviti. Zdaj je star 6 let, a je še vedno tak kot je bil. Je bolj majhen, ima rjave lase in rjave oči. Čeprav je bolj temne polti, ne more skriti potolčenih kolen in komolcev. Včasih se zelo lepo igrava, včasih pa sva kot dva petelina. Ponavadi obvelja njegova, jasno, saj je mlajši. Drugače pa se skupaj igrava, voziva s kolesom, gledava televizijo, najraje pa se greva šolo. Od tega se je veliko že naučil, zato zna brati in pisati. Skupaj hodiva v knjižnico in skupaj bereva. Čeprav je velikokrat tečen, bi mi bilo dolgčas brez njega. Brigita Dobre, 2. razred Pri nas doma imamo majhno punčko, ki še ni stara leto dni. To je moja sestrica Kaja. Rodila se je 8. junija, tako da bo kmalu upihnila prvo svečko. Imam jo zelo rada. Prejšni teden se je naučila hoditi. Sedaj jo lovimo po celi hiši, včasih pa uide ven na vrt. Rada se igra v peskovniku, čeprav takrat pesek leti vsepovsod. Rada se tudi guga. Kadar je ona doma, imamo doma vse pospravljeno, saj karkoli doseže, vrže po tleh. Rada pomaga mamici v kuhinji, zmeče ji vso posodo iz pomivalnega stroja. Ima rjave oči, rjave lase in nogico številka 20. Zjutraj zgodaj vstaja in zbudi vso našo družino. Je zelo trmasta in misli, da mora vse doseči. Čeprav mi zelo nagaja, jo imam vseeno rada. Tjaša Kokalj, 2. razred SESTRICA ANJA Moja sestrica je stara 5 let. Ime ji je Anja in velikokrat se ji nasmejim. Smešno govori. Najraje se igra s pučkami - Barbikami. Ima tudi tri prijateljice. Zelo nerada si umiva zobe. Po postelji pa se ves čas premetava. Peter Dolenc, 2. razred MOJA SESTRIČNA Moji sestrični je ime Silva. Stara je osemnajst let. Doma je v Žiganji vasi. Po poklicu je frizerka in je zaposlena v frizerskem salonu v Bistrici. Vsako sredo pride k mami na kosilo. Včasih tudi jaz jem pri njej. Ima fanta Damjana, kije doma v Ljubljani. Hodi v šolo in je tudi smučarski skakalec. Urška Oman, 2. razred Moji sestrici je ime Mateja. Ima rjave oči in malo lask. Stara je komaj osem mesecev. Je zelo pridna, radovedna in vedno dobre volje. Njena najljubša igrača je gumijasti fantek. Zelo rada se vozi z vozičkom, z avtomobilom pa ne. Anže Vukota, 2. razred MOJ OČI Mojemu očiju je ime Matjaž. Star je sedemintrideset let. Ravno včeraj smo praznovali njegov rojstni dan. Ima modre oči in rjave lase. Moj oči ve veliko stvari, zato me veliko nauči. Najraje skupaj delava na računalniku ali pa gledava formulo 1. Oči ima zelo zahtevno službo. Ker mora veliko znati, še sedaj hodi v šolo. Kmalu bo diplomiral. Kadar se uči, morava biti s Petro tiho, sicer je zelo jezen in živčen. Najlepše pa je, kadar gremo vsi skupaj na morje. Takrat je oči vesel in nasmejan. Tudi jaz sem vesel, saj je cel dan z mano, Petro in mamico. Skupaj kolesarimo, igramo tenis, plavamo in se igramo. Očija imam zelo rad. Srečen sem, da ga imam. Jernej Kuhar, 2. razred MOJ ATA Moj ata ima brke, očala in modre oči. Kadar ga ne ubogam, se name jezi. Rad hodi v gozd po gobe in me večkrat vzame s seboj. Rad ga imam, je priden in deloven. Zgradil nam je hišo, v kateri imam tudi svojo sobo. Zaradi tega sem mu vsak dan hvaležen. David Rozman, 2. razred MOJA SESTRICA KATJA Sestrica Katja je stara 18 let. Hodi v gimnazijo in sicer v 4. letnik. V vseh predmetih je odlična, razen matematike, kjer ima dobro oceno. Prespi kar v internatu, ker ima daleč do doma. Igra tudi flavto, pianino in kitaro. Tudi mene uči igrati pianino in se zelo krega, če se ne naučim, kar mi pokaže. Rada grem z njo v trgovino, ker mi kupi čokolado. V jeseni bo študirala na fakulteti v Ljubljani. Imam jo zelo rada. Petra Šter, 2. razred F [5CHL£>6\\ SPOMLADANSKO DELO V SADOVNJAKU Sadjar ima spomladi v sadovnjaku veliko dela. Če ni bil pozimi dosti priden, je zdaj zadnji čas, da obreže drevesa. Nekatera sadna drevesa lahko obreže tudi po cvetenju. Še pred brstenjem cepi mlada drevesa. Drevesa mora tudi gnojiti. V intenzivnih sadovnjakih jih tudi škropijo proti škodljivcem. Škropiti ne smejo med cvetenjem, da čebele, ki v cvetovih nabirajo med, ne umrejo. Kmetje, ki bi imeli radi zdrava, bio jabolka, jih ne škropijo. Pozimi skrbijo za ptice, ki jim dajo hrano. Nekatere ptice so spomladi koristne, saj jejo škodljivce. Martina Zupan, 2. razred SPOMLADI V SADOVNJAKU Spomladi je v sadovnjaku potrebno pripraviti sadno drevje, da bo kasneje čim bolj bogato obrodilo. Sadjar mora obrezati sadje. Za to opravilo potrebuje male sadjarske škarje za drobne vejice, velike sadjarske škaije za debelejše in bolj oddaljene veje m žago za debelejše veje. Pri obrezovanju potrebujemo tudi lestev, če so drevesa že dovolj visoka. Tudi pri nas sta oči in ata obrezala sadno drevje. Potem smo vsi skupaj pospravili veje in pograbili travo. Nekaj dni kasneje pa je oči pripravil tudi škropilnico in vanjo pripravil škropivo za zaščito dreves pred škodljivci. Ata pa je sadje potem poškropil. Sadje moramo škropiti proti večeru, ko se čebele že umaknejo v čebelnjake. Ko škropimo, moramo paziti, da ni vetra in da vsaj nekja ur za tem ni dežja. Jernej Kuhar, 2. razred katere sva z možem lepo skrbela, dokler niso odrasli' NA TRAVNIKU Na travniku je spomladi zelo lepo. Ptički pojejo svoje pesmi. Cvetlice cveto. Drevje ime lepe pisane cvetove. Najbolj lepo je, če je vreme sončno. Tako je tudi danes. Odšel sem na travnik, da bi nabral cvetlice za svoj herbarij. Čebele so letale od cveta do cveta. Bile so vesele. Ogledal sem si cvetlice. Nekaterih nisem poznal, pa sem jih vseeno nabral. Doma bom vprašal mamico, kako se imenujejo. Jernej Kuhar, 2. razred Bil je lep sončen dan in odšla sem na travnik. V visoki travi je bilo zelo veliko rož. Začela sem s trganjem cvetlic za svoj herbarij. Medtem ko sem jih veselo trgala, se je pooblačilo. Vse bolj je kazalo, da bo začelo deževati. Ker sem imela že nekaj cvetlic, sem se odločila, da bom počakala očija pri moji sošolki, da ne bom mokra. Tjaša Kokalj, 2. razred Šel sem na travnik, kjer so grabili seno. Vsedel sem se na hlode in opazoval ljudi. Kmalu sem se naveličal. Vstal sem in odšel nabirati travniške cvetlice. Naenkrat sem zaslišal mijavkanje. Stopil sem bližje in zagledal majhnega mucka. Vzel sem ga v naročje in nesel domov. Doma sem mu dal malo mleka in ga izpustil. Anže Vukota, 2. razred Ko sem prišel iz šole, sem šel na travnik, da bi nabiral rože za herbarij. Rož je bilo veliko in trava je bila zelo visoka. Domov sem šel po drugi poti. Ko sem hodil po visoki travi, me je opekla kopriva. Ni me hudo peklo, vendar sem šel k teti Veri po pomoč. Namazala me je s kamagelom tako, da me ni bolelo. Jan Povalej, 2. razred I TEHNIČNI MUZEJ V BISTRI v 27. 5. 1999 smo imeli končni izlet. Sli smo v tehnični muzej v Bistro. Tam smo si ogledali muzejske stvari kot so stari predilni stroji, žage, puške, naboji, pribori za ribolov, mlini in drugo. Ko smo si ogledali polovico muzeja smo odšli ven, poiskali klopce in pojedli malico. Nato smo si ogledali stare avtomobile. Po končanem ogledu smo si lahko kupili razglednice.Potem smo šli v avtobus in se odpeljali v Kovor, kjer smo izstopili in veselo odšli domov. Tilen Osredkar, 2. razred KONČNI IZLET V četrtek smo se zbrali na avtobusni postaji in počakali avtobus. Šli smo v Bistro. Ko smo prispeli, smo naredili vrsto in odšli v tehnični muzej, kjer smo videli stroje, kolovrate, šivalne stroje, slike, živali, plodove dreves in skorje, pripomočke, ki jih uporabljajo lovci za lov, ribe in še kaj. Zunaj smo videli vodo, kije poganjala mline. Nato smo odšli k ribniku. Pojedli smo malico in gledali ribe in race, ki so plavale. Ko smo si napolnili želodčke, smo si ogledali še Titova vozila. Videli smo tudi stara vozila, kolesa in motorje. Kmalu je napočil trenutek, ko smo morali domov. Odpeljali smo se z avtobusom in v njem veselo zapeli. KONČNI IZLET Dne, 27. 5. 1999, smo odšli na končni izlet. Zbrali smo se na avtobusni postaji v Kovorju. Ko je težko pričakovani avtobus končno prispel, smo se posedli po sedežih in se odpeljali proti muzeju Bistra. Med vožnjo je bilo nekaterim slabo. Končno smo prispeli. V muzeju smo si ogledali staro orodje, živali, puške, naboje, pripomočke za ribolov, razne plakate,...Nato je bila na vrsti malica, saj smo bili že pošteno lačni. V naslednjem muzeju smo si ogledali stara vozila. Videli smo tudi Titova vozila. Pri blagajni sem si kupila razglednico. Čas je hitro minil in odpeljali smo se proti domu. Med vožnjo smo se zabavali in peli pesmi. Ta končni izlet mi je bil zelo všeč. Videla sem mnogo novega in zanimivega. Tjaša Kokalj, 2. razred TEHNtČNk MUZEJ V četrtek smo se zbrali na avtobusni postaji v Kovorju, kjer smo počakali na avtobus. Odpeljal nas je proti Vrhniki v tehnični muzej. Ko smo prispeli, smo kupili vstopnice. Videli smo žage, stara vozila, slike o požarih , našopane živali, ribe, mreže za lovljenje. Tam so bile tehnične naprave za mlin in stara gasilska vozila. Ogledali smo si tudi stare bencinske črpalke. Bilo je zelo zanimivo. NAŠ RAZRED V razredu nas je 12 učencev, 6 deklic in 6 dečkov. Zelo dobro se razumemo. Razred imamo velik in zelo lep. V razredu računamo, pišemo, beremo,... Med odmori se igramo. Všeč so mi knjige, kijih beremo in risbe, ki jih rišemo. Imamo tudi prijazno učiteljico. Kmalu bo konec šolskega leta in odšli bomo v tretji razred. Veselim se že Čatežkih toplic in kolesarskega izpita. Martina Zupan, 2. razred V razredu nas je 12 učencev. Moja najboljša prijateljica je Urška. Imamo prijazno in veselo učiteljico, ki ji je ime Mateja. Imamo jo radi. Za učenje nimam veselja, imam pa rada matematiko. Med odmorom se igramo. Ko učiteljica pride v razred, se vsi vsedemo v klopi. Če se lovimo, učiteljica takoj ugotovi. V našem razredu jc zelo veselo in zabavno. Kljub temu pa se veselim tretjega razreda. Monika Mohorč, 2. razred Naš razred je zelo velik. Ima tablo, klopi, stole, omare, umivalnik, veliko oken, vrata, panoje okrašene s risbami,... V razredu nas je 12 učencev in učiteljica, kije zelo prijazna. Tudi sošolci so me do sedaj imeli radi. V drugem razredu so mi najbolj zanimivi predmeti kot so matematika, slovenski jezik in spoznavanje narave in družbe. Veselim se tudi počitnic, ker bom naredila dnevnik. Ko bom šla v tretji razred, mi bo po našem razredu in učiteljici zelo dolgčas. Tudi v tretji razred bom rada odšla, ker bomo imeli ocene. Brigita Dobre, 2. razred aoaN H "2 c P '?? tX! O m o (D c • i—i. d K5 N C ed o g- N • • o r CT* o Živjo! Sem Bobi. Sem oranžno bele barve. Rad se igram z volno. “Najraje jem meso ali salamo. Vsako jutro me čakajo prijatelji, da grem z njimi na sprehod. Zelo rad imam otroke Brigita Dobre, 2.razred SOLA NEKOČ Včasih je bila naša šola zelo preprosta. Imela je samo dva razreda. Zato so imeli vsi učenci pouk na dve izmeni. Zdaj ima šola štiri razrede, pouk pa imamo samo zjutraj. Včasih je bila preprosto opremljena, zdaj pa imamo lepo, novo pohištvo. Za ogrevanje prostorov so imeli zidano peč. Danes imamo centralno kurjavo, kar je veliko bolj čisto, predvsem pa enostavno.Na žalost, kljub temu, da je šola obnovljena, še danes nima telovadnice in sodobne kuhinje, ki bi omogočila, da bi učenci imeli kosilo. V naši šoli lepih in modernih stvari še veliko manjka, vendar pa imamo našo šolo radi in jo z veseljem obiskujemo. Saša Vrečar, 3.r. Osnovna šola v Kovorju se do danes ni veliko spremenila po zunanjosti.Včasih je bila šola popleskana bolj rumeno kot danes. Na prostoru, kjer je danes šolsko igrišče in parkirišče, je bil včasih zelenjavni vrt. Na oknih so bele mreže, ki jih prej ni bilo. V šoli sta bili dve učilnici. Ena učilnica je bila spodaj, druga pa je bila zgoraj. Vsaka učilnica je imela visoko zeleno peč na trda goriva-drva. Ostali prostori so služili kot stanovanja. Gregor Praprotnik, 3.r. RAZSTAVA SADJA V petek smo začeli pripravljati razstavo sadja. Imeli smo samo dve uri pouka. Ko sem prišla domov, sem bila zelo, zelo nestrpna. V soboto ob štirih sem odšla v šolo. Ob petnajst minut do petih smo imeli vajo za nastop. Tina, Katja, Marjetka in jaz smo zapele pesmico Ježek teka, teka. Pri nastopu sem imela malo treme. Ko smo odšle z odra, smo z očijem, mamico in drugimi starši odšli v tretji razred. Tam smo si skupaj ogledali našo razstavo sadja. Meni je bila razstava zelo všeč, prav tako tudi mojemu očku in mamici. Branka Rožič, 3.r. V soboto in nedeljo je bila v šoli Kovor razstava, ki smo jo imenovali Sadje - dar narave. Razstavo smo s pomočjo učiteljev pripravili učenci. Pomagali pa so nam tudi marljivi kovorski sadjarji in gospa Zupanova iz sadovnjaka Resje. Tako smo obiskovalcem prikazali različne vrste jabolk, hrušk, orehov in drugih jesenskih plodov. Na ogled smo postavili tudi različne pripomočke za obiranje sadja in izdelke iz sadja.Pridne mame so spekle razne dobrote iz sadja. Na šolskem dvorišču smo lahko poskusili svež jabolčni sok. Pred šolo smo postavili pravo stiskalnico. Nekaj močnih učencev in gospod učitelj so sproti stiskali sadje, tako da smo lahko vsem obiskovalcem ponudili svež jabolčni sok. Po razredih so bili razstavljeni tudi sadjarski pripomočki.Učenci smo zbrali tudi pregovore in uganke o sadju. Za obiskovalce smo pripravili kratek program. Obiskovalci so nam prisluhnili in si razstavo z zanimanjem ogledali. Razstavo smo tudi posneli, tako da bomo ta res lep dogodek pokazali tudi tistim, ki razstave niso obiskali. Mislim, da smo se z razstavo lepo oddolžili naravi, ki nas je letos tako bogato obrodila. Neža Sermek, 3.r. V soboto smo imeli razstavo sadja. Razstava je potekala od pete do osme ure v naši šoli. Razstavili smo veliko vrst jabolk, hrušk pa malo manj. V soboto popoldne so si vse to natančno ogledali tudi naši starši. Pripravili smo tudi krajši kulturni program. Starši so lahko na razstavi popili tudi mošt, ki so ga stiskali pred šolo.Tudi na kaseti so si lahko pobliže ogledali stiskanje mošta na kmetih. Ko sta si moja starša vse to ogledala, sta odšla domov.Mi otroci pa smo ostali na razstavi še kakšno uro.Vsem nam je bila razstava sadja zelo všeč. Uroš Rožič, 3.r. ČISTILNA NAPRAVA V petek 15.1.1999 smo šli na ogled čistilne naprave, ki jo imajo v podjetju Kora-C v Tržiču. Podjetje izdeluje lepenko in papirno galanterijo. Ob našem prihodu nas je sprejel gospod, ki nas je odpeljal do čistilne naprave, ki jo podjetje uporablja za čiščenje vode po izdelavi lepenke in ostalih izdelkov. V proizvodnem procesu se voda onesnaži, postane zelo umazana. Po končani izdelavi nekaj vode obdržijo za nadaljno proizvodnjo, ostalo pa očistijo in jo spustijo nazaj v reko Tržiško Bistrico. Če vode, ki jo spustijo nazaj v reko ne bi očistili, bi ogrožali živalstvo in rastlinstvo, s tem pa tudi ljudi. Desiree Maas, 3.r. V petek 15.1 1999 smo šli v Tržič gledat čistilno napravo. Tam smo videli kako zavijajo papir v rolce. Videli smo tudi, kako se voda čisti. Tam je bilo tudi veliko neuporabnega papirja. Preden smo šli iz Tržiča, nam je gospod, ki nam je vse razkazal, dal vsakemu eno zeleno mapo, dve škatlici papirnatih robčkov in prtičke. Marjeta Zupan, 3.r. V petek, 15.1 . 1999 smo se z učiteljico in sošolci odpravili ogledat čistilno napravo v tovarno Kora-C. Včasih se je imenovala Lepenka. Do Tržiča smo se odpeljali z avtobusom, naprej pa smo šli peš. V tovarni so nas zelo lepo sprejeli, ter nam pokazali vse, kar nas je zanimalo.V Kora-C delajo: papirnate brisače, robčke, lepenko in še mnogo stvari iz papirja.Pri izdelavi raznih papirnih izdelkov nastane veliko odpadkov. Po cevi pritečejo skupaj z vodo v čistilno korito. Ostanki papirja splavajo na površino vode, zato jih lažje odstranijo.Z mešalom jih posnamejo, podobno kakor smetano na mleku. Vodo je treba čistiti toliko časa, dokler ni čista.Čista voda pa gre po ceveh nazaj v rečno strugo. Čistilna naprava je velika in stara od deset do dvanajst let. Opazili smo jo tudi s ceste, ko smo se odpravili do avtobusne postaje. Katja Zdovc, 3.r. MarjeiUa 3 .r. Pri pouku smo obravnavali vodo. Ugotovili smo, da je voda zelo pomembna v našem življenju. Vsak dan jo uporabljamo, da se umivamo, da kuhamo, z njo zalivamo rože... Pri nas imamo veliko potokov, rek, slapov in jezer. Imamo pa tudi morje. Voda pa je tudi vir energije. Že včasih so si ljudje pomagali, da so s pomočjo vode opravili težka dela. Pri tem jim je pomagalo vodno kolo, ki ga je vrtel vodni tok. Danes pa to energijo uporabljamo v hidroelektrarnah.Tudi mi smo si šli ogledat eno izmed hidroelektrarn na Tržiški Bistrici.Prijazen gospod nam je povedal veliko zanimivih stvari o njej.Pogledali smo tudi v notranjost elektrarne, kjer smo videli veliko števcev.V hidroelektrarnah pridobivamo elektriko, ki nam omogoča lažje življenje. Če ne bi bilo elektrike, ne bi mogli gledati televizije, oprati perila v pralnem stroju, pa tudi luči ne bi imeli. Petra Kuhar, 3.r. S šolo smo si šli ogledat elektrarno. Pred elektrarno smo čakali gospoda, ki nas je popeljal na ogled. Ko smo stopili v elektrarno smo opazili velika kolesa, ki so se vrtela z veliko hitrostjo. V prostoru je bilo zelo hrupno. Ogledali smo si tudi čistilni stroj. Opazili smo, da je voda zelo onesnažena, saj se je na čistilcu nabralo polno smeti. Zunaj smo videli kanal, po katerem je pritekala voda v elektrarno. Ob strani pa je bil slap, kjer se je voda vračala nazaj v strugo. Zahvalili smo se in se odpravili proti šoli. Tina Praprotnik, 3.r. Pred nekaj dnevi smo šli v hidroelektrarno na Mlaki. Tam nam je neki gospod pokazal hidroelektrarno. Videli smo dva generatorja in turbini. Ko smo prišli iz hidroelektrarne, smo si ogledali še čistilni stroj. Ta stroj je pobiral smeti iz vode. Nato smo šli v OŠ Bistrica na malico. Zelo smo se zabavali. Nina Razinger, 3.r. V četrtek smo se z avtobusom odpeljali v Bistrico, da si ogledamo vodno elektrarno in čistilno napravo. Ko smo prispeli v Bistrico, smo se razporedili v vrste in šli na ogled hidroelektrarne Pristava.Tam sta bili že dve skupini in si ogledovali stroje. Mi pa smo morali malo počakati, ker so hodili med stroji. Gospod nam je pripovedoval o teh napravah. Slišali smo bolj malo, ker je močno šumelo. Po ogledu elektrarne smo si šli ogledat še čistilno napravo. Ta čistilna naprava je že bolj stara, a še vedno dobro služi. Ima filtre, ki čistijo umazano vodo. Po ogledu smo se odpravili v Bistrico na malico. Sandi Kadivnik, 3.r. Ko smo šli gledat hidroelektrarno, smo videli tudi vodo, ki poganja to elektrarno. Pogledali smo tudi notranjost in videli veliko žic in strojev, ki proizvajajo elektriko. Vsaka žica ima svoj pomen. Ogledali smo si še, kako vodo spuščajo v notranjost. Videli smo tudi sive čaplje. Andrej Pušavec, 3.r. PROTI NALOGNA JUHA V sredo sem se spomnila, da bi skuhala juho. Ker je nisem znala skuhati, sem vanjo stresla, kar mi je prišlo pod roke. V lonec sem stresla: gnilo korenje, blatno solato, ovenele rože, nekaj zvezkov, svinčnik, radirko in pekočo papriko. S kuhalnico sem pomešala ter juho dala ven hladit. Drugi dan sem šla v šolo. Po končanem pouku nismo imeli nič naloge. To se je ponavljalo še nekaj dni. Potem smo imeli spet veliko naloge. Nekaterim to ni bilo všeč, drugim pa. Recepta nisem nikomur povedala, le Tini sem zaupal. Radi sva ga uporabili za kuhanje. Zdaj sem že velika, stara sem 9 let in hodim v tretji razred. Bog ve, kje je recept sedaj? Rozi Kralj, 3.r. JUHA ZA ODRAŠČANJE V nekem bloku, za veliko živilsko trgovino, so živeli otroci, ki so si zelo želeli postati odrasli. Majda je želela postati zdravnica, Jure pilot, Nina kozmetičarka, Peter direktor, Anita frizerka, Uroš prevajalec in Mitja odvetnik. Vsak dan so se pogovarjali, kako bi bilo, če bi bili odrasli. Vendar so bili dan za dnem le otroci. Nekega dne je njihove želje slišal starček, ki je vsak dan mimo igrišča vozil svojega psička na sprehod. Pridružil se jim je. Povedal je, da pozna recept za odraščanje. Otroci so mu prisluhnili. Starček jim je povedal, da morajo vsak dan z veseljem pojesti krožnik goveje, špinačne, korenčkove ali kolerabičine juhe. Če bodo ubogali, se bodo njihove želje hitro izpolnile. Tistim, ki bodo juho za odraščanje raje jedli, se bo to zgodilo prej. Otroci so se zamislili in razšli po svojih domovih. Z veseljem so sedli k krožnikom, iz katerih se je kadila juha za odraščanje. Ker so jo radi jedli, so kar naenkrat v bloku za veliko živilsko trgovino živeli otroška zdravnica, postaven pilot, lepa kozmetičarka, uspešen direktor, dobra frizerka, zgovoren prevajalec in mlad odvetnik. Neža Sermek, 3.r. MOJ ZAJČEK Moj zajček je zelo spreten. Zelo rad teče. Je korenje, travo, deteljo, koruzo, brikete, solato in posušen kruh. Jedel bi ves dan. Pije pa vodo in belo kavo.Ima velika uhlja. Noče pokazati zob. Je sive barve. Jeseni mu dlaka odpade. Pozimi ima bolj puhasto dlako. Tačke ima spodaj bele.Mami je rože. Ima črne, majhne drekce. Petra Kuhar, 3.r. V mojo sobo je debela, črna muha priletela in takoj mi vsa vesela je nagajati začela. Še naprej brenči po hiši in čeprav se čudno sliši, gleda v lonce kaj se kuha, to je res nadležna muha. Glasno zdaj brenči po sobi in v svoji mušji zlobi usede se mi prav na nos to je pravi mušji štos. Muholovec tu pomaga, razbeži se mušja zgaga! Končno loti se še pizze in povabi tete, strice, skupaj se na njej gostijo mnogo škode naredijo. Rozi Kralj, 3.r. NAŠ UČITELJ Našemu učitelju je ime Tone. V šoli nam večkrat pripoveduje o svoji kmetiji ali o učencih, ki jih je učil. Učil je tudi mojega atija. Učitelj je zelo strog, rad pa se tudi kdaj pošali. Kadar pa kdo ni priden in ga mora kar naprej opozarjati, mu da nagrado - pesmico. Ocenjuje pravično, vsaj zame. Večkrat nas pelje na sprehod in nam pokaže kmetijo. Kadar vzamemo novo snov, nam jo dobro razloži in nato vpraša, če vsi razumemo. Učitelj se mi zdi zelo natančen. Doslej, kar sem imela učiteljic in učiteljev Je bil on še najbolj strog in najboljši. Anka Zupan, 4. razred Moj letošnji učitelj je Tone Šivic. Uči četrti razred. Je velik in vedno nasmejan. Po srcu je zelo prijazen in dober. Kadar se nasmeje, se mu njegove modre oči kar posvetijo. Le redkokdaj pa se zgodi, da je strog. Na čelu se mu naredijo gube. Njegove oči nas gledajo strogo in njegov glas se razglasi tako glasno, da vsi njegovi učenci zopet slišijo skozi kosmate uhlje. Če pa je vesel, pa sem tudi jaz zelo srečna, ker me je v njegovi hudi jezi kar strah. Naš učitelj potrebuje naočnike, da nas bolje vidi in da lažje bere napše spise in nareke. Učitelj me je naučil zelo veliko stvari, zato se ga bom dolgo spominjala. Anja Štular, 4. razred Bila sem še v tretjem razredu. Vsi so mi govorili, da bom v četrtem razredu dobila zelo strogega učitelja. Imela sem slab občutek in zelo me je bilo strah. v *" Štiri mesece pozneje sem prišla prvič v četrti razred. Kmalu je v učilnico prišel učitelj. Vsi smo ga v strahu pozdravili. Najprej nas je vprašal, kako nam je ime. Učitelj je bil zelo prijazen in vesel. Začeli smo s prvo uro. Nisem mogla verjeti, da je tako prijazen in da je za "štose". Vprašana sem bila spoznavanje družbe. Dal mi je pravično oceno. Spoznala sem, da mora biti učitelj tudi strog ter pravičen. Vesela sem, ker imam takega učitelja! Mateja Begelj, 4. razred Naš učitelj je visoke postave. Ima črno sivkaste lase, majhna ušesa in srednje velik nos. Ima dolge roke in noge. Oči ima majhne, glavo pa jajčasto. Kadar smo poredni, nas kaznuje s pesmico. Živi na Praprošah ali na Loki. v Zelo vesel sem, da imam učitelja Toneta Sivica. Simon Zupan, 4. razred Naš učitelj je zelo prijazen. Je tudi ustrežljiv in zadovoljen. Vsako jutro, ko pride v razred, se pozdravimo in pričnemo s poukom. Poteze na njegovem obrazu so včasih zelo odločne. Kadar si natakne svoja očala, se mi zdi zelo pameten. Včasih, ko mora koga kaznovati, se mi zdi nekoliko žalosten. Kdaj pa kdaj odidemo skupaj na izlet. Svojega učitelja ne bi zamenjal za nobenega drugega. Bilo je konec tretjega razreda. Začenjale so se počitnice. Vsi so govorili, da bo učitelj Tone zelo strog in da dobivaš sanic slabe ocene. Oči in mami sta trdila drugače. Rekla sta, da je zelo strog samo. če je potrebno. Kmalu sem to spoznala tudi sama. Bilo je konec počitnic, spet šola, učenje, kontrolne naloge, spisi ter domače naloge. Učitelj je nasmejan stopil v razred. Prvi dan smo se tudi nasmejali, da nismo bili preveč resni. Učitelj se mi zdi zabaven, včasih tudi strog. Med poukom zelo dobro uči, ker vedno razloži, če ne razumeš, pa tudi pri ocenah je pravičen. Upam, da nas bo v petem razredu velikokrat nadomeščal. Vesela sem, da imam takega učitelja. Daša Posačnik. 4. razred Končala sem tretji razred in že so mi povedali, da me bo v v četrtem razredu poučeval gospod Tone Sivic. Mislila sem. daje strog. Ko pa sem začela hoditi v četrti razred, je bilo vse drugače. Učitelj je bil zelo prijazen in lepo je razlagal. Kdor ni razumel snovi, je dvignil roko in učitelj mu je razložil še enkrat. Zna zelo dobro poučevati. Je visoke postave. Ima podolgovato glavo. Z usti se velikokrat nasmehne. Ne vidi dobro, zato nosi očala. Zelo dobro sliši. Ima sivkasto rjave lase in podolgovat nos. Je starejši učitelj. Ocenjuje zelo pravično. Menije zelo dober učitelj in upam, da mi bo še naprej. Maša Štrukelj, 4. razred Pikapolonica xikapolonica je priletela, poln koš sreče je zame imela. "če me ujameš, košek ti dam, pa te bo sreča spremljala ves dan!" "Kako naj te ujamem previsoko letiš, jaz pa leteti ne znam?" Pikapolonica na cvetu sedi, koške sreče otrokom deli. Gašper Bodlaj Gradivo za glasilo so zapisali , zbrali in likovno opremili učenci od 1. do 4. razreda. Mentor glasila: Irma Lipovec Sodelovali so : Mateja Jazbec Beti Bitežnik Anton Šivic Tisk in vezava : Tiskarna Uzar Število izvodov : 70 Glasilo je izšlo ob otvoritvi likovne razstave učencev, 16. junija 1999 .