24465 LAKELAND BLVD, EUCLI D,oH10 23
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEOD^AEN DNEVNIK. ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
• . ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXII. — LETO XXXII.

CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), JANUARY 4, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 2
i <S jSI
Ne-ameriški odbor obljublja nadaljne obravnave in vohune
WASHINGTON, 1. jan,—Kongresni odbor za ne-ameriške aktivnosti bo zahteval od novega kongresa, da se nadaljujejo preiskave glede "komunistične nevarnosti;" radi katerih je doslej bil izročen sodniji bivši vladni uradnik Alger Hiss, dočim so ostali bili obtoženi radi prezira-nja kongresnega odbora, ker niso hoteli odgovoriti na vprašanje, če so komunisti, ali pa ne.
V svojem letnjem poročilu je odbor izjavil, da so "sovjetski vohuni" ukradli vojaških in di-plomatičnih dokumentov v toliki meri, da je to postalo "vznemirjajoče kritično za dobrobit in varnost dežele."
Soglasno s poročilom je bivši komunist Whittaker Chamber izročil "sovjetskim agentom" več kot 50 tajnih papirjev.
(Chambers pa je kljub temu priznanju še vedno na prostem).
Ne-ameriški odbor je predlo-
Tito pravi: JugoS^^ii bodo zmagali v sporu s Kominf ormo
BEOGRAD, 2. jan.—Jugoslovanski ministrski predsednik maršal Tito je v svojem včerajšnjem novoletnem govoru zagotovil, da so Jugoslovani zgodovinsko in psihološko nezmožni, da bi plazili na trebuhu pred komur koli in da bodo radi tega zmagali nad Kominformo, kakor so zmagali v vseh preteklih vojnah.
V svojem govoru Tito ni sploh*-
Kitajska voditelja sta za koalicijsko vlado s komunisti
omenil zapadnih sil. Govoril je le jugoslovanskemu ljudstvu in Kominformi.
Med ostalim je Tito rekel:
"Veličino enega naroda se meri po stališču, ki ga zavzema v dnevih največjih preizkušenj. Veličino se meri po tistemu, kar celotno delovno ljudstvo lahko vzdrži in po moralni moči, ki jo kaže v dnevih najtežjih prispevkov.
"Mi gremo skozi težke čase. Toda kdaj je za nas bilo lahko? Mi smo vajeni težav, toda oni (Kominforma) ne morejo oma-' jati našega zaupanja, še manj
žil tudi program, ki vsebuje pet pa nas zlomiti. Mi čvrsto veruje-točk. S tem programom se na- j mo v zmago in smo šli v borbo
merava pobijati komunistično nevarnost. Med ostalim predlaga tudi nekakšni zakon za "kontrolo komunistov," podoben zakonski predlogi Mundt-Nixon, ki je lani bila radi splošnih protestov v kongresu zavržena. Ojačiti bi se moralo, po mnenju odbora, tudi vohunske zakone, zvišati kazne za preziranje kongresa," preurediti zakon za vse-.Ijevauje in izdajanje viz, tako da bi "nelojalni elementi" ne ^ogli priti v deželo in ohraniti kongresni odbor za ne-ameriške aktivnosti.
v času, ko je cela Evropa ječala v temi fašistične okupacije in ko so že velike množice zgubile svoje upe in začele verjeti, da si je zlo zagotovilo zmago za daljšo dobo.
"Mi tudi danes ne omahujemo. Tisti, ki mislijo, da nas bodo s svojimi obrekovanji in neresnicami prisilili, da priznalno, da resnica ni resnica, bi se ne smeli varati z mišljenjem, da delajo prav. Vdanost resnici in pravici je ta sila z n&mi, ki nam ne dovoljuje, da bi plazili po trebuhu. Te odlike smo podedo-
F^inancno poročilo St. Clair Savings Loan Co, zopet kaze napredovanje
Iz poročila o finančnem stanju slovenske posojilnice St. Clair Savings & Loan Co., 6235 St. Clair Ave., katerega je podal Mr. Paul J. Schneller ob zaključku leta 1948 izkazuje, da je posojilnica v minulem letu prekosila svoj rekord v treh ozirih.
Tekom te dobe so prebivalci te naselbine vložili na hranilne vloge nad $500,000., kar je dvignilo vsoto v tem skladu na nov višek $5,97^568.84. K temu je Mr. Schneller pripomnil, da so dobile hranilne vloge po dva odstotka obresti. Skupna vsota obresti, ki se jo je pripisalo na vloge 5,000 vlagateljev tekom leta, znaša nad $100,000. Vkup-no je posojilnica dobila 700 novih vlagateljev.
Družba investira svoje imetje v varne vknjižbe, ter ima sedaj 2a $4,861,.375.91 te vrste inve-stićij na knjigah, kar je zopet višek v tem oziru. Od te vsote je bilo tako izdanih vknjižb za okrog $200,000 tekom leta. Podjetje je pomagalo okrog 300 družinam, med njimi je veliko bivših veteranov, da so prišle do lastnega domovanja. Od skupne Vsote varno investiranega denarja, se je posodilo okrog 51,000,000.00 zanesljivim bivšim veteranom.
Poleg tega, da posojilnica budno p»zi, da se denar investira in posojuje samo na varne knjižbe, jo Mr. Schneller, dodal, da družbini uradniki in direktorji vztrajajo na tem, da Se stanje likvidnosti obdrži na ■visoki stopnji. Ob tem času znaša likvidnost 30% in je najvišja Vse dobe posojilnice.
V svojemu poročilu, je Mr.
Schneller dalje izjavil, "da za vedajoč se, da doba inflacije povzroča padec dolarja, je vodstvo posojilnice tekom zadnjih let sledilo programu vame investicije denarja vlagateljev, kar je bilo vlagateljem v korist in jim obenem omogočilo dvigniti svoj naloženi denar ob vsakem času."
"Naše likvidno stanje", je dalje izjavil Mr. Schneller, "je ojačeno z našo investicijo v vladne bonde Zedinjenih držarv z približno vsoto $1,200,000.-00; z vsoto $500,000, ki jo imamo za rokah in vloženo na bankah, in z povečanjem vsote v rezervnem skladu, kateremu se je dodalo $75,000.00
"Vsaka hranilna vloga je za varovana do $5,000.00 po Fede
vali od naših prednikov in mi jih smatramo za najbolj pozitivne odlike, katere bi se morali držati ne samo komunisti, pač pa vsi pošteni ljudje."
Ni razloga za črnogled je
Jugoslovanski ministrski predsednik je nato izrazil vero v zmago resnice in pravice, rekoč, da se velike stvari nikoli ne more zgraditi z umazanimi sredstvi in na nepošten način.
"Velike stvari se lahko zgradi samo s primernimi sredstvi in na primerni način. Tega principa se bomo vedno držali, ker bi v nasprotnem oblatili spomin tistih, ki so v veliki osvobodilni vojni padli za zmago pravične stvari.
"Tisti, ki se danes proti nam zatekajo k takšnim nepoštenim sredstvom, se jih bodo nekega dneva morali odreči, ker bi drugače ta sredstva imela pogubo-nosne posledice za progresivno gibanje na svetu. To velja za tiste ljudi, ki v raznih časopisih in na razne načine širijo proti naši deželi najbolj fantastične laži in ki ni nas mečejo^kamne.
"Rezultati, ki jih je naš delovni razred dosegel v letu 1948, kar pomeni v najtežjem letu naše borbe za socializem, nam pravijo, da ni nobenih razlogov za čmogledje. Glavna stvar je, da ohranimo našo notranjo enotnost in mi jo'bomo prav gotovo ohranili, ker se ljudstvo zelo dobro zaveda, da je enot nost potrebna za dosego uspeha in uresničenje boljše bodočno isti."
Novi uradniki
Na letni seji pevskega zbora "Slovan" so bili izvoljeni sledeči uradniki za leto' 1949; Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Požar, tajnik in blagajnik Frank Rupert, 19303 Shawnee Ave.,' KE 0512 zapisnikar Ciril Ozbič, nadzorni odbor: Frank Maurič, Ciril Ozbič in Andy Noch, arhivar Joseph Ivančič, zastopnika za SDD na Recher Ave. Joseph Vi čič in Ciril Ozbič, za farmo SNPJ Joseph Durjava in Louis
Cernich. Zbor ima svoje redne ral Savings and Loan Insurance I P®vske vaje vsak torek zvečer korporaciji, ki je last Zedin je-i 7:30 un v Slov. društvenem nih držav. Vsem vlogam, ki se domu na Recher Ave. Sedaj se
jih bo napravilo pred ali na 10. januarja, se bo pripisalo obresti od 1. januarja 1949."
Ob pregledu stanja tega slovenskega podjetja, ki vstopa v svoje 31. leto v naselbini, je razvidno, da ima posojilnica z dnem 31. dec. 1948 skupnega imetja $6,719,923.02.
Dobro vodstvo in gospodarstvo v domačem bančnem podjetju je pridobilo zaupanje prebivalcev in vlagateljev kot tudi vseh onih, ki imajo kakršnekoli bančne stike s St. Clair Savings and Loan Co. V svesti si svoje vloge v naselbini, bo to podjetje tudi v tekočem letu stremelo za tem, da bo ljudstvu in naselbini na uslugo. Posojilom na varne vknjižbe se bo tudi v bodoče ustrezalo v kolikor jih bodo omogočale okoliščine in obseg vloženega denarja.
pridno pripravlja za svoj spo mladanski koncert, ki se vrši 6
marca.
Prog. Slov. št. 3
članice krožka št. 3 Progre sivnih Slovenk so prošene, da se udeležijo redne mesečne seje v sredo večer ob osmih v Slov, društvenem domu na Recher Ave. Obenem se prosi članice ki nimajo plačanega asesmenta za prošlo letQ, da ga gotovo poravnajo jutri zvečer.
ŠANGHAJ, 3. jan.—Dva visoka politična nasprotnika Čiang-kajšeka sta danes odpotovala v severno Kitajsko verjetno z namenom, da bi se sj komunisti sporazumela glede ustanovitve koalicijske kitajske vlade. Poročilo iz Hong Konga pravi, da sta ta dva kitajska voditelja maršal Li Čišen in voditelj prepovedana Demokratične lige Can Lan. V Hong I^ong sta se zatekla radi svojega Nasprotovanja diktatorju Čian^kajšeku.
Medtem so komunisti zahteve-li, da se ameriške čeie umaknejo iz Kitajske kot predpogoj za upostavitev miru. Pred tem so zavrgli mirovne overture tako Ciangkajšeka kot novega ministrskega predsednika Sun Foa.
Mestni svet Šangaja pa je uradno apeliral na voditelja kitajskih komunistov Mab-a, kakor tudi na "člane komunistične stranke," naj pristanejo na takojšnje premirje, s tem, da bi obe strani ohranili svoje sedanje pozicije.	)
Truman odgovoren za polom na Kitajski? '
WASHINGTON, 3. jan. —Senator Styles Bridges je danes izjavil, da je pomanjkljivost Tru-manove administracije ne malo odgovorna za uspehe komunistov na Kitajskem.
Republikanski- senator, ki- je predsednik kongreshega opazovalnega odbora za zunanjo pomoč, je rekel, da bo jutri verjetno prejel poročilo od bivšega ambasadorja Williama C. Bul-litta, ki se odlikuje s svojo ostro iritiko ameriške politike na Daljnem vzhodu in je nedavno za Bridgesov odbor "preiskoval" položaj na Kitajskem.
Zasedanje 81. kongresa se začelo v znaku velike premoči demokratov
Amerika vodi v oboroževalni tekmi, pravijo Sovjeti
LONDON, 3, jan.—Komentator radia Moskva je danes izjavil, da se' Zedinjene države ukvarjajo z oboroževalno tekmo na račun ameriškega življenjskega standarda. Komentator je prinlerjal vojaške programe Sovjetske zveze in Zedinjenih držav ter rekel, da Rusija "čvrsto in dosledno sledi politiki mi"u."
Da pa bi izvedle razširjevalno zunanjo politiko vladajočih krogov so Zedinjene države ohranile kopnene sile, ki so tri in pol krat večje od predvojnih,
zračno silo, ki je 17-krat številnejša od predvojne, mornariške j je Truman dobil proste roke, da
IZ
WASHINGTON, 3. jan.—Danes se je začelo zasedanje 81. kongresa, v katerem bodo nesporno vodstvo imeli demokrati.
Po prvih formalnih predpri-^ -----
pravah je predsednik nenadoma | Bolezen pozno popoldne obiskal novega predsednika poslanske zbornice Sama Rayburna, s katerim se je pogovarjal eno uro. Čeprav je poset bil "družabnega značaja", po je predsednik očitno nameraval utrditi svoje od-nošaje z novim kongresom.
Republikanci, ki so na volitvah doživeli katastrofalni poraz, so močno razedinjeni. Voditelj republikanske opozicije je ponovno ohijski senator Robert Taft.
S spremembo pravil, v poslanski zbornici, za katero bilo oddanih 275 proti 142 glasovom,
V bolnišnici
Mrs. Jennie Barbish iz 18951 Renwood Ave. se nahaja v St. Luke's bolnišnici, kjer se njeno stanje obrača na bolje. Prijateljice jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnje popolno okrevanje!
Novi odborniki
Klub "Ljubljana" je na svoji letni seji izvolil sledeče odbornike za leto 1949: Predsednik Frank Podboršek, podpredsednik Frank Derdič, tajnik John Barkovich, 20270 Tracy Ave., tel. IV 3438, blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise Derdič, nadzorniki: John Ludvik, John Oshaben, Louis Zgonc, kuharica Angela Barkovich, zastopnika za delničarsko sejo S. D. Doma na Recher Ave. Frank Segulin in Albina Vesel. Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 7:30 uri v Slov. društ. domu na Recher Ave.
Društvo "Cleveland" št. 126 SNPJ ima sledeče odbornike za tekoče leto: Predsednik Louis Smrdel, podpredsednik Mathew Martinčič, tajnik John J. Gabre-nja, 22010 Ivan Ave., RE 6268, blagajnik Andrew Curry, zapisnikar Blaž Novak, nadzorni odbor: Matija Delac, Frank Jako vac, Victor Gruden, reditelj Edward Braniaelj, mladinski ravnatelj Andrew Curry, zastopnik kegljaške skupine Anthony, Ju-retich, zdravnik Dr. F. J. Kern in ostali slovenski zdravniki, zastopnika za Klub društev SND James Kos st. in Edward Bra-niselj, za Federacijo Edward Braniselj in Blaž Novak, za Farmo SNPJ Blaž Novak in Joseph Terbižan, za S. N. Čitalnico Andrew Križmančič, za delničarsko sejo SND Edward
sile, ki so tri in pol krat močnejše od predvojne.
Poleg gornjega so po zagotovilu moskovskega komentatorja Zedinjene države reorganizirale komando vojaških sil z namenom, da bi ustanovile vojaško silo "nekako med mirnodobno in vojnodobno armado," odobrile 31.1 odstotkov državnega bud-žsta, ali pa $15,000,000,000, za vojaške namene, si določile $600,000, 000 za nakup strategič-nega materiala, ki ga ne morejo dobiti' z ozemlje pod njihovo okupacijo, odobrile $500,000,000 komisiji za atomsko energijo in določile $400,000,000 za vojaško pomoč Grčiji, Kitajski in Turčiji.
Konrventator je pristavil, da je istočasno, ko so Zedinjene države začele graditi svojo vojno zmogljivost. Sovjetska zveza znižala svoj vojaški budžet od 33 odstotkov na 17 odstotkov, ni gradila vojaških baz na tujem ozemlju, umaknila svoje čete z vseh dežel, s katerimi ni bila v vojni in ni ustvarila nobenih napadalnih blokov.
lahko n a zasedanju tekočega kongresnega, dominira s svojim programom.
Ogromno število zakonskih predlog
V poslanski zbornici imajo veliko število zakonskih predlog, katere se bo moralo pregledati in jih izročiti na razmo-trivanje posameznim odborom. Predsednik Rayburn je izjavil, da bo samo to delo trajalo, najmanj dva dni. Zakonske predloge vlade bodo pa verjetno predloženo, ko bo predsednik v sredo prečital svojo poslanico kongresu.
Smatra se, da nekatere zakonske predloge že sedaj ozna-čajo nagib novega kongresa. Dve sta posebno važni — za preklic Taft-Hartleyevega zakona in ukinitev kongresnega odbora za ne-ameriške aktivnosti. Predložena je tudi vladna predloga, po kateri bi se le reformiralo ne-ameriški odbor, s tem, da bi se zaščitilo priče, ki pred odborom nastopajo.
Poznani Andrew Božič 23106 Nicholas Ave. se že dalj časa zdravi na domu, potem ko se je nekaj časa nahajal v bolnišnici, sedaj pa je bila odpeljana v bolnišnico njegova soproga Mary. Nahaja se v Huron Rd. bolnišnici, kjer se bo morala podvreči operaciji. Prijateljice jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo, da bi se čim preje zdrava vrnila na svoj dom.
Nastop "Zarje" na televiziji
KAJ ČE BI SE LUČI CERKVE UGASILE?
RALEIGH, Tenn., 2. jan. — Neki pridigar je danes resno govoril o "luči cerkve," ki nam sveti na življenjski poti. V prizadevanju, da bi prisotnim vernikom predočil v kar bolj živi besedi takšno pogubonosno možnost je vzkliknil: "Kako bi se počutili, če bi se luči cerkve nenadoma ugasile?" Ni prav spregovoril, je že cerkev bila v temi. Svojo pridigo je končal šele, ko so električarji popravili vžigal-no žico.
V četrtek zvečer ob 9. uri bo na televizijski postaji WEWS proizvajan slovenski program, ki je bil določen za 9. decembra. Takrat je bilo že vse določeno za proizvajanje programa — dve minuti pred pričetkom, ko so hollywQodske žarnice že razsvetljevale sceno, se je nekaj pokvarilo v centrali elektrarne, žarnice so ugasnile in del mesta se je nahajal v temi več kot eno uro.
Program bo oddajan med 9. in 9:30 uro. Nastopili bodo pevci in pevko v narodnih nošah in podan bo zelo zanimiv program. Pevskemu zboru Zarja je določenih 15 minut ter bo otvoril in zaključil program.
Novi grobovi
41 UBITIH V NEVIHTI V JU2NEM ARKANSAS!!
Agencija Associated Press poroča, da je močni tornado zadel severozapadno Louisiano in južni Arkansas. Veruje se, da je na stotine žrtev. Uradno je bilo sporočeno, da je bilo ubitih 41 oseb.
Najhujše je stradalo arkansa-ško mesto Warren, kjer je bilo ubitih 37 oseb, ranjenih pa okrog 400.
13-LETNI DEČEK SE OBESIL RADI PREPIRA
NEW YORK, 1. jan,—Včeraj se je obesil v kleti stanovanje 13 let star deček Charles Wal-ston. Tragični korak je storil, ko so njegovi starši odšli v mesto, doma pa je ostal s svojo 15 let staro sestro in 2 leti starim bratcem. V igri je hotel, da bi brat postavil roko pod tračnice novega igralnega vlaka, toda sestra mu tega ni dovolila. Užaljeni deček je po kratkem prepiru odšel v klet, kjer ga je sestra po eni uri našla obešenega.
Oče mladoletnika je izjavil, da je sestra storila, le kar je mislila, da je najboljše. Charles pa je čital kriminalne knjižice in je pod njihovim, vplivim storil samomor.
"Povedali smo mu večkrat, naj jih rve čita," je rekel oče." Toda kaj moremo. Mislim, da je storil samomor pod vplivom comics."
DANIELS USMRCEN
COLUMBUS, O., 3. jan.—Nocoj je bil na električni stolici usmrčen Robert Muri Daniels, ki je radi sodelovanja pri umo-Braniselj in John Gabrenja.jru šestih oseb preteklega polet-Društvo podpira vse napredne ja bil obsojen na smrt. Daniels ustanove ter vodi sedaj kampa-jje priznal, da je sam umoril tri njo za novo članstvo.	osebe.
Iz bolnišnice
Po dvo-tedenskerp bivanju v Mt. Sinai bolnišnici, kjer je srečno prestala težko operacijo, se je vrnila na svoj dom Mrs. Josephine Sinkovic iz 865 E. 237 St., Euclid, O. Zahvaljuje se vsem prijateljicam in znancem posebno pa članicam Progresivnih Slovenk, št. 3 za obiske, vo-ščilne kartice in cvetlice, ki jih je bila deležna v bolnišnici. Sedaj se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo in prijateljice jo lahko-obiščejo na domu.
•JAKOB SKUFCA
Kot smo včeraj poročali, je umrl Jakob Skufca, stanujoč na 1382 Russell Rd. Pokojni je bil star 68 let in je bil doma iz Zvirče pri Hinjah, p. d. Ivan-čov. V Ameriki se je nahajal okrog 45 let in je bil član društva Naprej št. 5 SNPJ. S svojo pokojno soprogo Ano, ki je umrla pred dvemi leti in pol, sta pred leti vodila restavracijo na E. 61 St. in St. Clair Ave.
Tukaj zapušča sina Jack, tri hčere: Julia, Mrs. Anna Siat In Millie, dve vnukinji, brata John in Joe, dve sestri Mrs. Jennie Dalatz in Mrs. Frances Miklaus ter več sorodnikov, v stari domovini pa zapušča dve sestri. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 9:30 uri iz Konys pogrebnega zavoda, 872 E. 79 St., v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary.
JERICA AVS^C
Pogreb pokojne Mrs. Jerice Avsec se bo vršil v sredo zjutraj ob 9:45 uri iz Želetovega pogprebnega zavoda, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovze-te ob 10:30 uri in nato na pokopališče Calvary.
V zadnje slovo
članice društva "Waterloo Grove," št. 110 WC so prošene, da se nocoj ob 7:30 uri snidejo v Želetovem pogrebnem zavodu na 458 E. 152 St., da izkažejo zadnjo čast umrli članici Gertrude Avsec.

STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
4. januarja, 1949.
ii
ENAKOPRAVNOST
ff
Owned and Published by THE AMERICAN JUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. #331 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)--
For Six Months—(Za šest mesecev)--
For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.0C
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
For One Year—(Za eno leto)--
For Six Months—(Za šest_mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece) -
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
NALOGE INFORMATIVNEGA TISKA
п.
PISMO IZ LJUBLJANE
Naslednje pismo je prejel Mr. ] Tisto številko T & T sem po- izvajamo v večjih množinah, ka-Louis Adamič iz Ljubljane. Do-' slal svojemu Znanstvenemu in-volil je, da ga SANS objavi ter: stitutu, za katerega sem takrat da tako dobijo tudi drugi slo— | delal. Po povratku v domovino venski Amerikanci boljšo sliko j v juliju 1946 so mi povedali, da o stari domovini. Iz pisma je tu- je niso dobili. Takrat je po naši di razvidno, kako je vplivalo na-1 deželi divjala še najhujša vojna še politično gibanje v Ameriki j (spomladi 1945), ki ni mlela le na osvobodilno borbo in poma- j kurirskih pošt, ampak tudi živa galo k boljšemu razumevanju j telesa ljudi. Večkrat sem že mis-potrebe nove Jugoslavije in no- j lil, da bi Vas prosil še za en iz-vega reda za jugoslovanske na-1 vod tiste prve številke T & T,
rode.
danes pa to tudi storim. Poši-
*	iljam pa Vam zanjo zadnjo šte-
V Ljubljani 6. decembra 1948. | vilko revije "Naša žena" z mo-
! jim člankom "Poslednji obračun z ustaško nečlovečnostjo," kjer
Spoštovani g. Adamič!
%
Te dni sem dobil na posodo nekaj številk Vaše revije T & T, ki jih pošiljate zdravniku dr. Robertu Neubauerju. Prebral sem jih z velikim zanimanjem, posebno tiste članke, ki govore o naši novi domovini.
Živo se spominjam prve šte-
V preteklem letu je naše načelo objektivnega informiranja javnosti o svetovnih in domačih dogodkih izzvalo tudi nekaj ostrih polemik z našimi nasprotniki, ki po vsej sili hočejo koordinirati celotni naš tisk v eno edino smer —v smer sodelovanja v mrzli-vojni in propagandni histeriji, l;ii ne prizna ne objektivnosti in ne časnikarske morale.
Na splošno so pri takšnih napadih na naš list nasprotniki navdahnjeni s totalitarskimi srednjeveškimi nazori o cenzuri misli, o cenzuri novic, o cenzuri "pohujšljivih" idej.
To ni nič novega. Ce bi ti nagoni pristašev "večnih resnic" organizirali v Roških gozdo-obveljali, bi se še tam izza dobe Galileja naša zemeljska	^ vprašanja Trsta
obla sploh ne obračala okrog sonca, pač pa sonccj okrog	bodočih zapadnih meja,
m , , ^	v. f. ,,,	,, . kolikor so ta vprašanja odmeva-
nje. roda kot so takrat na grmadi zaziguli heretike m;,^ takrat , italijanskem in do-
jih tirjali pred "božje sodnije," tako danes po tem pode-1 regiji vem zavezniškem tisku.
dovanem nagonu označajo vsakega, ki se z njimi ne stri-1 Zvez s Ameriko nismo imeli no-
nja za "komunista," ali pa najmanj "sopotnika" in ga tir-jbenih in so šla pisma po čudnih
sem poizkusil nekoliko globlje, kot je običaj, analizirati krvavi pojav ustaštva. Podpisal sem ga s svojim ilegalnim imenom iz časa vojne—Boris.
Mislil sem že, da bi Vam poslal tudi nekaj izvirnega. Po voj-
"Že pred to vojno sem se ves čas posvečal svojemu študiju. Cele noči sem presedel pri knjigah. Tovariši so se mi rogali, češ, kaj boš s to učenostjo. In kor smo kdaj koli preje.	res je ni nihče potreboval. En-
Vse staro ravnovesje se je po- krat so me poklicali kot izveden-rušilo in se ruši kar naprej, ca k potoku, ob katerem sta se Pred dvemi leti ste se lahko še dva človeka prepirala zavoljo brez strahu za prostor odpravili i vode. Povedal sem svojo sodbo, v gledališče. Naše potrebe ra- j razsodili pa so politiki. Učenja-stejo hitreje od proizvodnje. Za- j ka resnično nihče ni potreboval, to se novi svet rojeva v boleči-, Po zmagi nad sovražnikom je
nah, v krčih . .
Te dni je neka naša mladinska pisateljica dejala: 'Umirajoči meščanski svet nosi v starinarnico svoje preproge, keramike, dragocene slike. Toda komaj se kaj takega pokaže v izložbenem oknu, že je zraven kupec—dela-
prišel zame povsem nov čas. Poklicali so me in dejali: 'Zgradi si raziskovalni inštitut! Koliko denarja potrebuješ?' Začel sem upravljati z milijoni. Danes me kličejo k vsem velikim gradnjam na neukročenih rekah sirom naše domovine. Potujem na
vec. Starega meščana zato še ] jug, že me potrebujejo na Dra-tare domotožje po tistem, kar j vi. še ne opravim, me že kličejo je bilo, njegovi otroci so pa že na Sočo. Postal sem potujoča v frontnih vrstah za nov red, v ambulanta naših rek. Danes ni-šolah, delovnih brigadah, na gradiliščih . . .'
Danes se lomi med dvema ro- ščenje za vse prečute noči ob
sem s svojim znanjem nic vec nepotreben, danes imam zado
vilke, ki sem jo dobil leta 1945 iz Amerike v južno Italijo. Takrat sem bil na delu pri štabu naše vojaške misije v Bariju in sem za naš Znastveni institut, ki smo ga leto preje ustanovili
jajo pred kongresne ne-ameriške odbore.
i poteh. Nek vojak, ki je šel na do-
Resnici in dejstvom so se vedno zoperstavljali pristaši ^ Kanado, je iz prijaznosti ma tudi ne more razumeti.
ni se posvečam zbiranju zgodo- dovoma, kakor se še ni v naši: knjigah . .
vinskega gradiva o naši narodno I zgodovini.	i "Kako ste se vživeli v te nove
osvobodilni vojni in vsemu, kar j Toda, da bi človek mogel pre-1 razmere ?" sem bil radoveden, je z njo povezano. Ob tem sil-; meriti globino brazd, ki jo dela-: "Najtežje je bilo, da sem ubil nem materialu, skozi katerega j jo plugi naše socialne revoluci-' v sebi bestijo, ki je v starih razgleda junaška in obenem pre-i je, bi moral videti vse, poslušati merah morala skopuško varče-tresljiva epopeja naše zgodovi- j stotine naših skromnih, skritih vati s polarni papirja, peresi in ne, mi često prihajajo misli: Bo pionirjev srečnejše socialistične črnilom in še to za nepotrebne li vse to našlo vrednega tolma- bodočnosti. Za soseda imam vse- reči."
ča, zgodovinarja, romanopisca, učiliškega profesorja, hidroteh- Za danes Vas lepo pozdrav-scenarista? Mislil sem včasih mika dr. inž. Goljevška. Pripo- Ijam,	Ivo Pirkovič.
tudi, da bi Vi morali dobiti ne-1vedoval mi je:	-i	—SANS.
kaj tega gradiva, da bi s svojo |	-
močno besedo posredovali znanje o nas zapadu, ki nas noče in v svojem načinu življenja delo-
različni časopisi v čitalniških prostorih, katere lahko čitate od 9. ure zjutraj do 9. zvečer. Časopisov pa se ne sme jemati domov. Tako ni dovoljeno trgati, mazati ali pa pisati po časopisih. Dalje opozarjamo članstvo, naj bolj točno plačuje članarino, ki je tako majhna, da manjša ne more biti. Je samo 10 centov na mesec. Na ostale, ki še niste člani, apeliramo, da se včlanite prej ko mogoče.
Odbor se zadnja leta več ne poslužuje prošenj na društva za podporo, ampak s priredbami skuša vzdržati čitalnico, ki je naša ponosna kulturna ustanova. Letos je bila nekaj mesecev čitalnica radi popravljanja in razširjenja Doma zaprta, sedaj pa je še bolj prijetna in udobna. Nihče res nima vzroka, zakaj bi ne prihajal v Čitalnico in se je posluževal.
Udeležite se tudi prihodnje mesečne ali letne seje v sredo 5. januarja ob 7.30 zvečer v čitalniških prostorih in pomagajte pri prihodnji plesni prireditvi.
Srečno Novo leto vsem čital-ničarjem in prijateljem!
Anton Jankovich, tajnik.
UREDNIKOVA POŠTA
totalitarskega nauka o nespreminjajočem se svetu in "več nih resnicah." Nekoč so v pomanjkanju "komunistične ne-
varnosti" ustvarjali "nevarnost liberalizma," pozneje pa |united Committee (ZOJSA). "nevarnost socializma." Danes pa sprejemajo v svoje sre-jMoj namen je bil da ustvarim z dine i tako zvane "liberalce" i tako zvane "socialiste." j vami tesnejše zveze, česar pa Zato naj nas prav nič ne čudi dejstvo, da so tudi nekateri žal ni bilo mogoče doseči.
Na moje pismo Združenemu
vzel seboj nekaj pisem, ki so jih | Danes se godi pri nas nekaj | pri "Zarjanih" ob v Kanadi oddali za Zedinjene dr-' pretresljivega in veličastnega: zaključku leta žave, med njimi eno tudi za Vaš socialistična revolucija, spričo
katere se človeku zdi, da sliši mogočno kolesje časa, ki drobi in melje stavbo stare družbe in že gnete nove oblike. Človek mo-
Cleveland, O. — Ob zaključku leta je pri vsaki organizaciji revizija aktivnosti in beleženje uspehov in neuspehov. Tu-
odbonl sem dobil odgovor in po-' vično sodi.
ali 20 tisoč naklade, danes gre v 80,000; prirodoslovna revija "Proteus" je imela takrat nekaj
bivši liberalni in socialistični elementi postali njihovi zve
sti sopotniki—vse po načelu; srednje poti ni.
o . , . ,	. .	.	I slana mi je bila tudi prva šte-■ ........
Smešno bi bilo resno jemati obtožbe o "komunizmvi" Vaše revije T & T, ki je I	P^pirja m danes vedno
in "sopotništvu" s strani zagrizenih klerikalnih elemen-'nas vse posebno razveselila in I trgovinah, pr.ed vojno ga m
tov, katerih simpatije so na strani najhujše reakcije in kliki je bila za nas resnično doži-	primanjkovalo, ^drnja
ne želijo priznati dejstev, ki so prav tako očitna kot ie'vetje. Čeprav sem takrat skrb-4% ,	,	I 1 J I	1	, dnevnik je imel pred vojno 15
očitno, da se zemlja obrača okrog sonca. Nikoli se nismo i"« sledil vsem, kar so po svetu
izmikaU polemikam, katerih namen je bil, da se oboje-|° pisali, se mi je vendar le
stransko pojasni neko določeno vprašanje. Žal, pa z druge	,
i • •	1	I .	, I izbila okno v zanad m za kulise i.	v	, ...
strani nismo vedno naleteli na enako mero dobre volje , .	, , . . ;cez 2,000 naročnikov, danes jih
J ' I mednarodnega mesetarjenja z;, , ' ... ' . , .
potrpljenja m tolerance. Nasi histerični nasprotniki soL^šo bodočo nolitično in eko-i^^^^^	prodajala brez
vedno zaključevali takšne koristne in izobraževalne po-! nomsko svobodo.	i ponujanja 10,0Q0 izvodov, če bi
lemike z divjim vpitjem o "sopotništvu" in "komunizmu,"! Spominjam se, da ste s svo-i^f^"^ papirja. Tako je z vsem , . , u ■	v	' '	.... ... 1 tiskom. Knjig m nikoli dovolj
ki da ga baje sinmo. Obenem pa smo bih ožnacem za ne.;J:m uvodnikom v tist. prvi
ameriške elemente, (kakšna ironija!) prav od elementov, /evije zadeli s kladivom	^er smo danes kulturne
ki se sklicujejo in prisegajo zvestobo načelom, ki so pov-jве bodo morda ge! besede štiri,- petkrat gladnejši sem tuja principom ameriške demokracije. Tako je to	smo je bili v starem svetu.
v pieteklosti in ni dvoma, da bo tako tudi v bodočnosti,	zmagati v Jugoslaviji," ki, Tako je skoro z vsako stvar-
Temu se ne moremo izogniti, ampak sigurno je, da v in- j je bil tudi v slovenščini razmno-jjo: danes ni več berača na ulici; teresu naših lastnih, v Ameriki živečih rojakov, ne smemo žen in objavljen v naših napred-: danes ni gosjakov, ki bi mu mo-poklekniti pred totalitarsko skupino zagrizenih klerikalnih "ih listih. V njemu je Adamič iči mišic v brezdelju propadale domobrancev, ki želijo vsiljevati svoje ideje potom straho-mešetarije jugoslovan-jiia cesti; danes ni v naši deželi vanja in obrekovanja	skih, angleških in ameriških po-j razumnika, ki bi s svojimi ta
ra globoko gledati, da lahko pra-	pev&kega zbora Zarja
bi se dalo ob tem času marsikaj zapisati, saj je bilo to leto za zbor plodonosno in vsekakor uspešno. Zbor je obdržal tri koncertne priredbe: 25. aprila in 25. novembra v SND in 10. oktobra, na 45-letnici "Slavije" v Chicagu uro programa v dvorani SNPJ. O izidu' vsake teh priredb je bilo podrobno poro-čano v javnosti, zato naj bo tukaj le na kratko citirano, da je
telji s čutom za petje so vabljeni v zbor. Neomalovažujte te vrstico, pridite sami in pripeljite svojce, hčere in sinove. Zapraviti večer pri petju je naj-zdravejša človeška investicija. Zakaj zapravljati večere za prazne in brezpomembne stvari, ko je na svetu toliko lepote. Petje je med temi lepotami. "Zarja" ima svoje vaje ob četrtkih med 8. in 10. uro zvečer. Prva vaja se bo vršila 13. januarja. Ne'odlašajte, prijavite se!
Aktivnosti podružnice SANSa št. 106
Euclid, Ohio—Ob koncu leta vsak gospodar ali gospodinja pregleda, ako je vse v redu za prihodnje leto. Tako tudi tajniki' pri raznih društvih prelistajo knjige, da vidijo, ako so med letom kaj pozabili, ali pa prezrli. Tudi jaz sem to storila in pronašla, da nisem izvršila dolžnosti, ki mi le bila dana s strani podružnice št. 106 SANSa. Ker pa pregovor pravi, da je vedno boljše pozno, kakor pa nikoli, bom to storila sedaj.
Torej naša podružnica je že storila veliko za sirote v stari domovini in to delo še vedno vrši in podpira po svoji moči vsako" nap№dn6 stvar. Naši člani so vedno pripravljeni pomagati, kjer je ta pomoč potrebna. Pridružite se tudi ostali k nam in postanite člani in članice te tako koristne organizacije. Članarina je samo ф2 ,ali več. Sprejemamo
Naj bomo na jasnem; "Enakopravnost" ni in nikoli ni bila komunistični ali pa "sopotniški" časopis. Ni bila pred petimi leti, ko je tedanji urednik pel glorijo sovjetskim ar- op. SANS). madam, "ljubljenemu Stalnu" ter se z drugimi uredniki prepiral radi progresivnih načel, in ni danes, ko je vse to
litikov, kako si bodo po končani ilenti ne vedel kam, kakor je bilo vojni prisvojili mastne koncesi-j včasih; zato stopajo danes v trije v jugoslovanski ekonomiji, 'govine reke Ijudi^ ki se v starem
Hladnokrvni Angleži so
! svetu niso šteli med potrošnike, se! Zato se danes nabirajo vrste,
razburili. Reuterjev dopisnik kjer so včasih polne izložbe z
smatrano za še hujši greh. Ameriški Slovenci so v svoji i Robert Harrison, ki je prav te- vsemi zvijačami izvabljale red
dolgi zgodovini imeli tudi komunistično glasilo, katero jel^^j pi'išel iz Beograda v Bari, je
jasno in brez vsakega obotavljanja izpovedovalo
.... -J 1 •• o . -+	' .	stvarnega ugovora, je prihajal
msticno ideologijo. Sopotnistvo pa se vedno ne more biti}^^^^ ^ osebnimi očit-
priznanje splosno ugotovljenih resnic m prav gotovo je, daiki, ki so presmešni, da bi Vam
se za črno ne more trditi, da je belo samo radi tega, ker jih mogel ponavljati.
to isto trdijo komunisti. Komunisti, na primer, pravijo, da'	-
vlada v Španiji fašistični režim Franca. Ali naj mi, zavoljo! da je vse v kaosu—to je podoba današnjega sveta. V tem potrdila o našem "ne-Sopotništvu," trdimo, da tam vlada i svetu vlada ta "živčna vojna," fanfare propagande tro-demokracija? Komunisti se v naših domačih zadevah ne'bijo bolj močno in močno, vpitje, zmedeni histerični glaso-strinjajo s Taft-Hartleyevim zakonom. Ali naj m? v opo-: vi, grožnje in panika—Marija devica, reši nas vsega, hu-zieiji "komunistični liniji" ta zakon zagovarjamo? Na dega—to je vse, kar danes nudijo kot edino rešitev naši takšnih in podobnih temeljih slonijo obtožbe o sopotništvu.; nasprotniki. Le to—da skupaj z njimi zdrvimo brez glave
kega kupca. Zato morate pohiteti za novo knjigo; zato se dostikrat zaman prerivate ob okencu gledališke blagajne. Zato je danes kar čez noč vsega premalo, tudi tistega, kar pro-
Ob koncu leta je tudi na me stu, če se spomnimo na člane,
katerih ni več med nami. Eden,	,.
teh je August Komar. Več	Prostovoljne prispevke za
bil odziv na 'vsaki' trpriredbi|i= bil v ospredju zbora, vodil jejt^P2aLo%%ap^(Whl!
povoljen. kot je bila ijovoljnal^f^voin tudi predsednik ja} ^brambonasih naprednih ca
gmotnainmoralnastran.Stemb'll'^^^'''''^^^^^^"^^°''°Yl Ldavstaremkraiuieševed-^	režiser. Ne, da je bil samo naš t(eaa v starem Kraju je se vea
vodnik, bil je tudi delavski iz- "« velika in zato je pomoč po-
povednik in še optimist povrhu. | trebna. Vem, da ima vsak v sta-Kadarkoli smo bili pri zborukraju svoje in da jim po-brez vidnega izhoda, v stiskah, j "^^.ga. Tudi jaz imam več sorod-je imel Komar vedno izpodbud- nikov, pa vseeno mislim, kaj je no besedo in nas spravil iz rav- ^ onimi, ki nimajo nikogar v notežja. Zadnjo pomlad je pre- Ameriki, da bi jim priskočili na minul. Njegov, spomin pa osta- poi^oč. Zato pa skrbi SANS za ne pri nas trajno.	takšne. Torej, postanite tudi vi
so bili pevci nagrajeni za trud in napor, katerega doprinašajo. Zavest pevcev, da so bili s svojim doprinosom upoštevani in uspešni, je za nje največje plačilo.
Mi priznamo zgodovinska dejstva, ki so vedno preoblikovala svet, odpravljala stare sisteme, ki so bili na škodo
po propagandnem klancu histerije, ki pa prav gotovo vodi v sigurno pogubljenje. Z današnjim svetom se je treba
ljudstvu, ali pa so preživeli svojo dobo. Priznamo, da na'soočiti mirnih živcev, trezno in realno. Zastonj je posvetu ni nobenega reda, ki bi bil stalen ali pa najboljši,! udarjati 2,000 let staro krščansko civilizacijo, zastonj je
Vedno je tako bilo, da so novi sistemi zamenjali stare, večinoma potom krvavih revolucij. Tako je to bilo v veliki
poudarjati prednosti našega "načina življenja," zastonj je govoriti o svobodi in demokraciji, če pa ne vpoštevamo—
Sicer se pa lahko, brez priti-ravanja, zapiše, brez da bi dis-kreditirali druge skupine, da je v tem letu zbor res doprinesel svoj delež, kot ga je doprinesel v prejšnjih4etih v prizadevanju glasbenega petja, — kvalitetno kot tudi v izbiri in sestavi programov. Opazili ste lahko pri "Zarjanih" svoje vrste tipičnost pri sestavi in izvajanju programov.
"Zarja" ima veliko prijateljev. Naslednja so imena pri-spevateljev v zborovo blagajno ob zadnji priredbi: Joseph Hr-vatin je daroval $5. Po $3 stal darovala Anton Švelc in Rudy Kozan, po $2; Amelija Bože-glav, Frank Chesnik in Mary Somrak in $1 pa John Logar. Anton Meznaršič je daroval steklenico trde pijače. V imenu zbora najlepša hvala vsem tem prispevateljem, kot tudi vsem ostalim, ki so pomagali na priredbi ali pa pripomogli k uspehu na eden ali drugi način.
Naši pevci so, kot vsi drugi,
"Zarja" ima svojo letno sejo v nedeljo 9. januai^a, ob 2:30 popoldne, na katero so vabljeni vsi pevci, podporni čla-
striček ali pa tetka in otrite solzo marsikateremu potrebnemu nečaku ali nečakinji. Mali dar ne bo veliko za vas, a z njim boste lahko rešili življenje. Vsak
ni in zaupniki. Po seji bo doba-i	hvaležno sprejemamo
ča zabava, zabava katera je do-
in se vam vnaprej zahvaljujemo
ma Њ pn 'Zarjanih . Ta sejal	prispevke
,bo obravnavala bodonost zbora,	^
zaWjezelo zelo važna. |	^.^д^^кот, ki so: Frank
Pevci, podporni dam m prija- «	^ Ludvik, J.
telji, odzovite se!
Leo. Poljšak.
Iz urada Čitalnice SDD
V imenu odbora Čitalnice Slovenskega delavskega doma naznanjam vsemu članstvu in občinstvu, da b'-—o našo plesno veselico imeli v nedeljo 23. januarja in sicer v dvorani Slovenskega delavskega doma. Za ples bo igrala godba Muleca. Pričetek ob 7.30 zvečer.
Korošec, F. Mišič, F. Tegel.
Iskrene pozdrave in zdravo Novo leto 1949 vam želim v imenu odbora podružnice št. 106 SANSa, Mary Mcdvcšck, 21141 Collar Ave., Euclid 19, O., Telefon IV 3822.
NAZNANILO
Ker nas je že več rojakov naprosilo za naslove Jugoslovanskih oblastev v Zedinjenih državah, naj tu navedemo, da naslov jugoslovanske ambasade se
francoski revoluciji, tako je bilo v naši, tako je bilo v položaj ljudskih množic na celem svetu, njihova stremlje-ruski in tako jc danes v kitajski, čeprav to ne soglaša z nja, njihove želje, njihovo blaginjo in njihov progres. Na našimi načeli o "ne-nasilnih spremembah."	j tem svetu, mi v Ameriki nismo sami. So še drugi narodi.
Mi priznamo, da se v velikem delu sveta danes vršijo številčno večji od nas, ki bi lahko postali naši prijatelji,
socialne borbe v takšnem obsegu, kakršnega zgodovina človeštva ne pomni. Revolucije in upori, borbe kolonijalnih ljudstev, obupni poskusi, da se ohrani stare sisteme potom terorjn, vojne silovit prevrat radi katerega zgleda, kot
toda obenem tudi naši nepomirljivi sovražniki. Amerika je lahko simbol progresa, toda obenem tudi simbol reakcije. O tem pa ne moremo odločati mi, pač pa drugi.
(Dalje prihodnjič)
Odbor je vsestransko poskr-važni člani družin, hčere, sine-1 bel za vso postrežbo, to se pra-1 gi^si:
vi, žene, možje. Petje jim je le :У' za lačne in žejne.	I	Yugoslav Embassy,
njih veselje. Marsikdo bi bil vi Obenem орогагјадтг vse člane j	1520—16th St., N. W.,
zboru rad aktiven, pa mu dru- Čitalnice, da se poslužujetCj	Washington 9, D. C.
žihske razmere ne dopuščajo, knjig, katere si lahko izposodite i Naslov urada jugoslovanske-Radi tega je pa zbor prizadet, vsako sredo zvečer od 6. do 8. ga konzula pa se glasi:
Da se temu odpomore je treba'zvečer. Naš knjižničar John; Yugoslav Consulate General, novih moči, novih pevcev. V na- Zaje vam bo v vsakem slučaju;	745—5th Ave.,
selbini nas je dovolj, la lahko: gotovo postregel, posebno ker	New York 22, N. Y.
izpopolnimo in ojačimo vse zbo- smo dobili zadnje čase veliko re. "Zarja" ima odprta vrata različnih knjig iz stare domovi-za iiove pcvce in pevke. Prija-,ne. Tako so tudi na razpolago
Pišete lahko v slovenskem, srbohrvatskem ali angleškem jeziku.
4. januarja, 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Občno zbor Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov
Na Akademiji za upodabjla-jočo umetnost v Ljubljani je bil 23. oktobra četrti občni zbor Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov.
Predsednik društva tovariš Božidar Jakac je v svojih uvodnih besedah podal nekaj o razvoju svetovne upodabljajoče umetnosti, ki ga je prikazala nedavna razstava v Benetkah. Rekel je:
"Tam se bohotno razvija razkrajajoča misel surealizma in njeno logično nadaljevanje, ki poganja v skrajno bolne ekstre-me razkroja in vedno večje od-trganosti od tal resničnosti, posebno od človeka. Ta umetnost, v kolikor še zasluži to ime in ki je značilen izraz miselnosti propadajoče družbe, ne more obdržati svoje eksistence, niti lastno umetnostno likovno gradnjo z uporabo še tako rafiniranih formalizmov. Srečen ob tej razstavi si bil le, ko si ob zapuščanju razstavnih prostorov zunaj
zagledal nepokvarjeno naravo, ki se stalno obnavlja in odlaga vse slabotno in bolno, ki se stalno spet prikazuje v novem, svežem življenju . . .
"Ni lahka, nasprotno zelo težka je pot, ki smo si jo zadali mi, ki nas je osvežujoče prepihal ostri veter novega časa in ki uporno iščemo novo stvarno obliko za velika spoznanja in misli, ki nas pretresajo. V sredi borbe za novo plemenitejšo misel, ki naj zajame vse ljudi, smo spoznali, kje in kod gre naša pot.
"Pogoji, ki jih je ustvarila ljudska oblast, so široki in dajejo vsem možnosti, potrebno je le pravilno razumeti in prijeti za delo. Ne bom ugotavljal, kaj smo mi tu zbrani, naredili v tem pogledu. Le del tega so pokazale razne, čeprav preredke razstave. Vendar lahko ugotovimo, da so bila ustvarjena dostojna dela, tci nakazujejo pot v bodočnost . .
Tajnik društva tovariš Slavko Pengov je v svojem poročilu
nakazal podrobne rezultate dosedanjega dela društva. Med dmgim je društvo v letošnjem letu organiziralo tri razstave, posamezni člani pa so sodelovali ali samostojno priredili pet razstav. Najvažnejša je bila razstava slovenske podabljajoče umetnosti v Prešernovem tednu v novi Moderni galeriji v Ljubljani. Ta razstava je predstavljala sodobno slovensko umetnost ne samo po obsežnosti, temveč tudi po kvaliteti.
Obsegala je 239 del 62 avtorjev, obiskalo pa jo je 8,617 obiskovalcev, odkupi pa so dosegli 863,500 dinarjev. V vodstvih po razstavnem prostru so prednja-čili tovariši Godec, Jakob, Jakac, G. A. Kos, Mihelič, Slaper-nik, Gerlovič; Pregelj in Slavko Pengov.
Z razstavo risb "Po sledovih IV. in V. ofenzive" je Umetniška zadruga odprla svoj novi lokal. Ista kolekcija je bila pozneje razstavljena tudi v Trbovljah. Na pobudo Ljudske prosvete v Hrastniku, ki je otvorila svoj novi Dom kulture, so slikarji razstavili manjšo zbirko slik in nekaj plastik.


Sometime in the very near future, a finger will presf your doorbell.
The ring will be for you, in more than one sense of the word.
For the doorbell ringer will be a volunteer represent Btive of the U.S. Treasury, aiding the Security Drive to Increase automatic buying of U.S. Security Bonds.
For your future, for your security, he will urge you to sign up for one of the two painless, easy, and systematic plans for putting part of your income—regularly—into U.S. Security Bonds.
One is the Payroll Savings Plan, for people on wages or salary. The other is the Bond-A-Month Plan, for those not on payrolls but who have a checking account in a bank.
In all fairness to yourself, you should welcome this man ... and listen to him well. He is offering you peace o£ mind—the peace of mind that can only come from regular saving for the needs and wants of the future.
M
АА1ШСА'$ S£C(/R/r/ W fSYOUR^SeCORfTYi
ENAKOPRAVNOST
ТА/»/ж «п оЖс/л/У.	*đ^ytlsemeDt—prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Counell,
V	Celju jc bila prirejena posmrtna razstava del umrlega slikarja Alberta Sirka, tovariš Stiplovšek je organiziral razstavo impresionistov v Brežicah, Alenka Gerlovičeva je priredila samostojno razstavo v Štanjelu ;ia Primorskem, tovariš Lamut svojo v Novem mestu.
V	Postojni je bila prirčjena razstava štirih slikarjev, na kateri je sodeloval tovariš Stane Kumar in kandidat Rafael Nemec. Vtem letu so člani društva tovariš Klemenčič, Didek in Alenka Gerlovičeva imeli tri
{predavanja o umetnosti v Jugo-slovan^i armadi.
Za tovarišem Pengovom je poročal še o delu Umetniškega sveta predsednik sveta tovariš Boris Kalin, nato pa so bile volitve novega odbora Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov. Tako so bili izvoljeni za predsednika Društva Božidar Jakac, za podpredsednika France Mihelič, za tajnika France Uršič in Nikolaj Omera, za blagajnika Zdenko Kalin, za člane odbora Zoran Didek, Maks Kavčič, Božidar Pengov, Marij Pregelj in Gabriel Stupica.
Gradnja Nove Gorice
Nova Gorica, 17. novembra— V Novi Gorici je kljub poznoje-senskim dnem in neugodnemu vremenu videti veliko razgibanost v gradnji. Na vseh delovnih mestih je živahen tempo dela. Poseben delovni razmah je dalo delavcem tekmovanje v počastitev petega kongresa Komunistične partije Jugoslavije, prvega kongresa Enotnih sindikatov Jugoslavije in drugega kongresa Komunistične partije Slovenije. O njihovih velikih naporih in o njihovem prizadevanju, da bi primorskemu ljudstvu čimprej zgradili središče gospodarskega in družabnega življenja, nam uriča 45 udarnikov, ki sta jih preteklo ' nedeljo razglasila uprava Spolšnega gradbenega podjetja "Primorje" in uprava Gradbenega podjetja Ljudske republike Slovenije za ceste v sporazumu s sindikalno podružnico.
Ob tej priliki je prejelo gradišče podjetja "Primorje" v Novi Gorici prehodno zastavico kot najboljše gradilišče tega podjetja.
Gradbeno podjetje Ljudske republike Slovenije za ceste je preteklo nedeljo ob podpori pro stovoljnih frontnih brigad končalo dopolnilna dela pri regulaciji potoka Korna. Pod Panov-
cem gradijo čez potok tudi dvo-krilni betonski most s kameni-to oblogo. Glavna ravnosmerna cesta bo kmalu dograjena. Na eni strani pravkar polagajo granitne cestne robnike in urejajo zelene pasove, ki bodo tekli vzdolž ceste, na drugi strani pa zaključujejo kanalizacijska dela.
Vzdolž ceste sadijo srebrne smreke in druga okrasna drevesa tako, da bo novo mesto polno svežine, cvetja in zelenja. Na križišču, kjer se jjričenja cesta Julijskih Alp, pa bodo kmalu dogradili štiri visoke stanovanjske hiše, ki bodo lahko sprejele okrog 200 družin. Tudi dela pri gradnji tovarniškega kombinata v bližini mesta se naglo razvijajo.
Samo bežen pregled dela zadnje dekade preteklega meseca nam pove, koliko naporov žrtvujejo delavci sledeč klicu Partije, da bi zraslo čim prej novo socialistično mesto—Nova Gorica.
Gradbeno jiodjetje Ljudske republike Slovenije za ceste ima zaposlenih na štirih objektih in na stranskih obratih 76 delovnih brigad, ki delajo vse v akordu. Najboljša med njimi je Per-šičeva brigada, ki presega normo za 117%, meidtem ko presegajo brigade v kamnolomih normo za 42 % in vse druge po-
vprečno za 32%. Delovni polet in dobra organizacija dela sta omogočila, da so v tej dekadi presegli plansko nalogo za 21%. Hkrati so znižali proizvodne otroške in tako prihranili držaji nad 150,000 dinarjev.
Dobro se je obnesel brigadni sistem dela tudi v pisarnah. Na ta način je knjigovodstvo brigada izpolnila svojo obveznost pet dni pred časom; Lepe uspehe sta dosegli tudi skladiščna in strojna transportna brigada.
Vzporedno z uspehi na gradiščih se razvija tudi sindikalno življenje. Lepo so opremili Rdeči kotiček, ki je dobro obiskan. Sindikalno knjižnico, ki ima lastne prostore, so obogatili za 63 novih knjig. V zadnjih 15 dneh je bilo v obtoku 110 knjig. Na dnevne časopise je naročenih okrog 180 delavcev. Za večjo kulturno in politično izobrazbo skrbi večerni sindikalni tečaj.
Razvija se tudi kulturno umetniško življenje. Ustanovili so pevski zbor in gledališko skupino, ki je priredila igro "Partizan" in šaljiv prizor.
Borba za prehodno zastavico med brigadami je bila v tem času zelo ostra. Priboril si jo je delovni kolektiv, ki je bil zaposlen pri regulaciji potoka Korna, med stranskimi obrati na kamnolomu Plave. Kot najboljše gradišče pa se je izkazal delovni kolektiv Splošnega gradbenega podjetja "Primorje," ki si je priboril prehodno zastavico. Tekmovanje se zaključili s kulturno prireditvijo in ljudskim rajanjem v veliki dvorani Splošnega gradbenega podjetja "Primorje."	if.
v "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
No More Flying

QlUiAK
There'll be no more flights for this historic airplane, which is ht'iiifr pushed into the side door of the arts and industries building of the famous Smithsonian Institution in Washington. The ship, minus winKS and tail which will be placed back on the fuselage, is the "Gulf-hawk", history-making biplane which the Gulf Oil Corporation presented to the Institution after Major Alford Williams put it through its final demonstration of precision and acrobatic flying, in which it played a pioneering role and paved the way for the development of nirfighting techniques. The "Gulfhawk" is now on exhibition in the same building which will shortly house the famous Wright Brothers' Kitty Hawk, just recently returned to this country from England.
4-H Club Girls Win Awards in National Poultry Contest
Boris Ziherl;

OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730
-A
CHICAGO, ILL.—That the girls are holding their own at the 27th I National 4-h Club Congress is evidenced by these four national win-|ners in the National 4-h Poultry Contest. Administered by the Exten-jsion Service of State Agricultural Colleges and the U. S. Department of Agriculture, the 4-h Club poultry program is designed to develop skill in poultry raising and egg production and knowledge of the best j methods in grading and marketing. Awards of a $200 scholarship and ; an all-expense trip .to the Congress were given to each of ten national winners by Dearborn Motors Corporation, Detroit. Shown abov« with David Meeker, Director of Education at Dearborn Motors, the girls are, left to right: Margaret Sandhouse, 17, of Fort Collins, Colorado; Madalyn Palensky, 18, Crete, North Dakota; Ruth Kimz«y, 14, Torrington, Wyoming and Alice Roberts, 15, Lecompte, Louisiana.
Ivan Cankar in njegova doba
(Nadaljevanje)	]
Drugič: agrarna kriza je tudi P r i veleposestnikih ustvarila težnjo po zaščitnih carinah pro-: ti ameriškemu in ruskemu žitu jih je zbližala z monopolističnimi stremljenji buržoazije, kar je v Avstriji (pod vlado grofa Taaffela) prav kakor v Nemčiji (pod Bismarckovo vlado) pri-; vedlo do ustvaritve političnega | bloka veleposestnikov in buržoazije, in v njegovem znamenju se je čedalje bolj utrjevala neomejena vladavina finančnega' kapitala.
Tretjič: koncentracija kapita-] la se je vršila v znamenju vedno večje eksploatacije delovnih množic in je tako izzivala vse večji odpor izkoriščanih ter
znatno povečala politični vpliv socialne demokracije ne samo v industrijskih mestih, marveč celo na vasi. Zategadelj sta Taaffe in Bismarck izdala "zakone proti socialistom" in dosegla prav nasproten učinek: socialna de-niokracija se je čedalje bolj raz-mahovala.
Četrtič: centralistične težnje avstrijskih oblastnikov so nale-tavale na vedno večji odpor ljudskih množic, predvsem kmečkih množic /atiranih slo-' vanskih narodov Avstro-Ogrs-ke, ustvarjajoč po tej poti re-Ialno nevarnost narodnoosvobodilnih gibanj.
I Liberalne doktrine, ki so vsaj z besedami oznanjevale "svobo-' do", in "napredek" in "enako-
pravnost narodov", so postale avstrijskemu finančnemu kapitalu povsem nepotrebne in so celo ovirale uresničenje napo-čenje njegovih eksploatatorskih in zatiralskih načrtov. Odkrito nasilje v obliki strogega izvajanja raznih "zakonov proti socialistom" ni obrodilo uspehov.
V takem položaju je postal kler i k a 1 i z e m najprikladnejše ideološko sredstvo zedinjene avstrijske buržoazno-veleposestni-ške reakcije.
Klerikalizem je edini mogel kanalizirati naraslo reko ljudskega nezadovoljstva. S kleri-
eksploatatorje, male tovarnarje, drobne bankirje, kramarje, prekupčevalce in oderuhe. Odstranitev le-teh je bila že brez tega na liniji koncentracije kapitala v rokah peščice finančnih oli-garhov, na liniji utrjevanja zedinjene imperialistične reakcije, na liniji boja zoper gospodarski razvoj v ekonomskem pogledu bolj zaostalih in zatiranih narodov Avstro-Ogrske.
Klerikalni "antikapitalizem", "socialnost", antisemitizem, vse to je, predstavljalo tačas bogat arzenal socialne demagogije in njega je vladajoča reakcija iz-
kalno fevdalno - reakcionarno koriščala v boju zoper delavsko kritiko buržoaznega liberalizma,; gibanje in njegovo znanstveno prilagojeno novemu položaju, t. j ideologijo, zoper povezovanje j. antikapitalistični razpoloženo-1 delovnih kmetov z avantgardo sti širokih ljudskih množic, je družbenega napredka, proleta-
bilo mogoče vsaj do neke meje odvrniti pozornost teh množic od težkih rib finančnega kapi-
tal a na drobnokapitalistične avstro-ogrske monarhije. Reak
riatom. Klerikalizem je bil že od nekdaj ideološki steber habsburške dinastiie i n celotnosti
cionarni klerikalni kosmopoliti-zem je služil črno-žolti kliki za orožje proti osvobodilnim gibanjem zatiranih narodov Avstro-Ogrske.
Onemogočiti zedinjenje delovnega ljudstva mest in vasi, ločiti delovile kmete pd delavskega razreda, na znotraj zadušiti kal osvobodilnega gibanja narodov, eliminirati kmečko ljudstvo teh narodov iz vrst bojevnikov za narodno osvojen je in tako paralizirati celotno gibanje — to je tisto, kar je tvorilo kon-j kretno nalogo avstrijskega kle-rikalizma, ki je bil v službi avstrijskega finančnega kapitala.
Avstrijski finančni kapital in Vatikan, ki je samo nadaljeval tradicije avstrijsko-vatikanske-ga sodelovanja iz dobe Karla V., nista prav nič varčevala s sredstvi. Finančna oligarhija Avstro-Ogrske je bogato financirala organiziranje kmečkega za-
družništva, da bi ga spremenila v svoj pHrepek. Reakcionarni klerikalni kooperativizem škofa Kettlerja in grofa Vogelsanga je našel t^Mi v Sloveniji posne-malcev. Povsod so vznikale kmečke zadruge s hranilnicami, katerih uprava je bila izključno v rokah župnikov in "uglednih katoliških kmečkih gospodarjev". Pionirji klerikalnega zadružništva so, uživajoč popohio oporo najmogočnejših tega ste-j ta, napovedali gospodarsko in ideološko vojno stebrom liberalizma na kmetih in jih v večini I primerov j)risilili h kapitulaciji in prestopu v klerikalni tabor.
Klerikalno zadružništvo je sicer ustvarijo v kmečkih množicah neke iluzije, vendar težke agrarne krize ni moglo niti malo odstraniti: njegov objektivni namen je bil predvsem — ne pomagati siromašnim kmetom, marveč ustvarjati trdno mno-
žično bazo reakciji na kmetih z utrjevanjem" — preko zadrug — sloja premožnih vaških lastnikov, kulakov, in ekonomsko zasužnjiti srednjega in malega kmeta. Ta objektivni smisel klerikalnega zadružništva se jo kazal vsak dan jasneje kljub vsem pobožnim filantroi)skim željam posameznih njegovih pionirjev.
(Daljv frihodnjiv)
I^JUDSKA FRONTA .Jl4iO-SLOVANOV V IiOl.GAUIJl
SOFIJA, 2. jan. — Časopis "Novini" je danes sporočil, da so Jugoslovani, ki živijo v Bolgariji ustanovili "Ljudsko fronto Jugoslovanov," ki se bo borila proti sedanjim voditeljem Jugoslavije. V Bolgariji živeči Jugoslovani so, kakor pravi časopis, zbežali pred "terorjem" notranjega ministra Rankovića.
•STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
4. januarja, 1949.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
TRETJA KNJIGA
(Nadaljevanje)
—	Živino lahko odženemo s seboj . . . Menda ne bomo ostali zastran živine.
In spet je popadla starca besnost. Kakor spočit žrebec je poteptal z nogami in skoraj padel, ker se je spodtaknil nad kožico, ležečo pri peči. Ustavil se je pred Dunjaško in zarjovel:
—	Odženemo! A stara krava se pripravlja — kaj pa to? Do kod jo boš le prignala? Eh, ti, potlej bomo tebe zapregli v oje! Potepinka! Gar javka! Gnida! Spravil si jih na noge, na, pa moraš to slišati! ... Pa ovce? Kam boš dala jagneta? Oh, oh, stra-a-a-ah te poberi! Mari bi bila zobe tiščala!
Grigorij se je po strani ozrl na Petra in kakor nekoč pred davnim, davnim zagledal v njegovih kostanjevih ljubih ^očeh poreden, norčav in obenem po-
Wonders of Rubber
AKRON, OHIO—Textiles, particularly cotton, rayon and nylon,( play a tremendous role in the manufacture of most rubber products. These include the tires on which your automobile rolls, or the hose which is swiftly pulled into position when firemen start fighting a blaze.
The picture above, taken in the B. F. Goodrich Company here, shows the textile cords starting on a iourney which will result in their becoming part of tires. A short time later each of these cords, still in long parallel lines, will be entirely surrounded by rubber. Then, cut into the exact size wanted, and known as a "ply", the sheeted combination of rubber And textiles will go to the tire building rooms. A number of these "plies" together with other parts of the tire will there become the carcass or body of the pneumatic casing.
The processing of rubber goods is a fascinating subject. The com-.pany puts out a free cartoon booklet called the Wonder Book of Rubber, which describes this industrial operation, as well as many highly interesting facts about how rubber is transformed into one of mankind's most useful servants.
by
Informal
hlevno spoštljiv smeh in znani drget pšeničnih brk. Petro je bliskoma pomežiknil in se ves zamajal od pridrževanega krohota. Grigorij je tudi pri sebi radostno začutil voljnost za smejanje, ki je-zadnja leta ni več poznal, pa se je na vsa usta in bobneče zarezal, ne da bi se premagoval.
—	Na, to imaš! . , . Hvala Bogu . . . Pomenili smo se! Starec ga je srdito ošinil s pogledom, sedel in se obrnil v okno, opeto z belim puhom ivja.
šele proti polnoči so se zedi-ni vsi skupaj: kozaki naj bi se umaknili, ženske pa naj bi ostale, varovale hišo in domačijo.
Veliko pred dnem je Iljinična zakurila v peči, še spekla do jutra kruh m nasušila dve vrečki suhorja. Starec je pozajtrkoval pri ognjišču in ob svitanju odšel spravljat živino in pripravljat sani za odhod. Dolgo je stal v kašči, potiskal roko v predale, prepolne pšenice resnice, in pre-cejal skozi prste kleno^ zrnje. Stopil je na plan kakor od mrliča: snel je čapko in natihce priprl za seboj žolte duri . . .
In še se je behtal pod napu-ščem kolnice in premenjeval na sankah spletenico, ko se je na zavrtih pokazal Anikuška, ki je gnal kravo napajat. Pozdravila sta se.
—	Si se pripravil na pot, Ani-kej?
—	Toliko se mi je treba pripravljati kakor nagcu spodre-cati se. Moje je na meni, tuje bo pa zraven mene!
—	Je kaj novega slišati?
—	Novic na pretek, Prokofič!
—	Kaj pa? — se je ustrašil Pantelej Prokofjevič in vtaknil sekiro za ročico.
—	Rdečih nemara ne bomo nič videli. Proti Veškam se ženo. Onega sem videl z Velikega Gromka, pravil je, da neki grdo počno. Ljudi koljejo . . . Pri njih so Judje pa Kitajci, smrad jih potiplji! Premalo smo jih, vragov kozjeokih, potolkli!
—	Koljejo?!
—	I, ali naj voham? E, ti smotlaga preteta! — Anikuška se je pridušil, stopil mimo plotu-in grede dokončal: — Babnice z onkraj Dona so jim prekajene-ga nakuhale, napajajo jih, da bi ^im sile ne dali, oni se ti pa napoje, se zalete v drugo vas in se spet paso.
Starec je utrdil spletenico, obšel vsa poslopja, ogledal • vsak
PRODA SE GOSTILNE
z D 5 in D 1 ter D 2 licencami. Nahajajo se na zelo prometnem prostoru na križišču. Dobi se tudi lepo stanovanje. Za nadaljna pojasnila pokličite BO 4722.
APEX PRALNI STROJ
v izvrstnem stanju, star komaj leto in pol, se proda po zmerni ceni. Pokličite LI 2756.
tram in kol, ki ga Je bil postavi: s svojimi rokami. Potlej pa je pobral ravšelj in odšantal na pod napulit krme. Potegnil je iz prizidka železno kopačo in začel česati slavše seno s pu-stotnikom (dobro je vselej hranil za spomladansko oral), ker se še zmeraj ni zavedel neodložljivega odhoda, potem pa se je premislil, stopil k drugemu sto-gu in godrnjal sam nase. Kar ni mu moglo do živega, da bo že čez nekaj* ur zapustil domačijo in vas in krenil kdo ve kam proti jugu in se mogoče ne bo nikoli več vrnil. Nakopal je sena, pa se spet po starem stegnil po grabi je, da bi prigrabil, ali odmaknil je roko, kakor da se je opekel, si obrisal čelo, ki se mu je bilo spotilo pod kapo na tri uhlje, in glasno dejal: j
—	Saj, pokaj bi se neki zdaj j menil za to? Kaj zato, če ga po-i steljejo konjem pod noge, tjav-; dan pomendrajo ali pa zažgo.
Počil je z grabljiščem ob koleno, zaškripal z zobmi, odnesel mrežo sena, starčevsko drsa je z nogami, s sključenimi in postaranimi pleči.
V	hišo ni stopil, ampak malo odprl vrata in rekel:
—	Pripravite se! Precej bom napregel. Da se ne bomo zamudili.
Ze je nadel konjema oprsnja-ke, položil na zadnji konec voza vrečko ovsa in Se sam pri sebi čudil, kako da sinova tako dolgo ne prideta sedlat konja, zato je še enkrat stopil proti hiši.
V	bajti so se godile čudne reči: Petro je razkačeno razkopaval svežnje, pripravljene za odhod, in metal kar na tla hlače, suknjiče, nedeljske ženske obleke.
The New York Times Fashion Show has wonderful news! It's the new short hair-do with the 80ft> short, half bangs that lend such charm to the oval face. The basis is a soft, natural looking home permanent, curled on the hair ends. It is equally attractive for informal .'or formal wear, as illustrated.
JUGOSLOVANSKE POŠTNE ZNAMKE
dobite pri \
AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
JOHN ZVJLICH INSURANCE AGENCY Frances Zulich 18115 Neff R(L, IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno za varovalnino.
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI. ako jih oddagte v popravilo sane-ftljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
—	Kaj pa je? — Je do konca začudeno pobaral Pantelej Pro-kofjeviČ in snel triušnik.
—	I, tole! — Petro je čez pleča pokazal z palcem na ženske in končal: — Tulijo. Tudi mi ne pojdemo nikamor! Ce gremo — gremo vsi, qe pa ne gremo — pa nobeden! Morebiti jih bodo tukaj rdeči posiljevali, mi bomo pa pete odnesli? Če bodo pobijali, bom umrl pred njihovimi očmi!
—	Sleci se očka! — Grigorij se je namuznil in si slačil plašč in odpenjal sabljo, od zadaj pa ga ie lovila in mu poljubljala roko objokana Natal j a in mako-vordeča Dunjaška je veselo ploskala z rokami.
Starec se je pokril s kapo, pa jo pri priči spet snel, stopil v gornji kot in se z zamahom prekrižal s širokim križem. Trikrat se je do tal priklonil, se pobral s kolen in se ozrl po vseh.
—	No, če je tako — ostani m(J! Varuj in brani nas, kraljica nebeška! Razpregat grem.
Pritekel je Anikuška. V Mele-hovlji hiši so ga presenetili čez in čez nasmejani, radostni obrazi.
—	Kaj pa počnete?
—	Naši kozaki ne pojdejo! -je za vse odgovorila Darja.
—	Da bi vas! Ste se premislili?
—	Premislili! — Grigorij je nevede pokazal cukrenosinjo podkvico zob in pomežiknil: • Smrti ni treba iskati, se bo že tudi semkaj pritipala.
—	Če oficirji ne gredo, kdo pa nas bo podil! — In Anikuška je kakor podkovan zabobnel izpred duri in mimo oken.
14
V Vešenski so po ograjah fr-
fotali Fominovi razglasi. Od ure do ure so čakali rdečih čet. V Karginski, .pet in trideset vrst od Vešenske, pa je bil štab severnega bojišča. V noči na črtr-ti januar je prišel oddelek Ce-čencev in naglo, v, dnevnih pohodih, se je od trga Belokalit-vensko ustje pomikala nad Fo-minov uporniški polk kazenska edinica kozaškega starešine Romana Lazareva.
Cečenci naj bi petega prešli v napad na Vešensko. Njihova i oglednica je že pritipala do Be-j logorke. Toda naskok se je pre-' trgal: nek prebežnik od Fomi-j novih kozakov je povedal, da i nočijo znatne enote rdeče ar-1 made v Gorohovki in karfijo pe-1 tega priti v Vešensko.	i
Krasnov, ki je bil zaposlen z\ zavezniki, prišedšimi z Novo-1 čerkask, je poskusil vplivati na' Fomina. Poklical ga je k nepo-! sredni zvezi Novočerkask—Ve-: šenskaja. Brzojav, ki je dotlej! venomer trkljal "Vešenskaja—j Fomin", je posredoval kratek i
ARY A. SVETEK
LICENCIRANA POGREBNICA
478 E. 152 ST. — KE 3177
AmbulanCni voz na razpolago podnevi in ponoči—^Nolarska posluga
_	■	NAJBOLJŠE VRSTE
Farmer s Poultry pehutnine
ŽIVE IN OČIŠČENE — DOBITE VEDNO PRI NAS '
CENE ZMERNE — POSTREŽBA TOČNA
4303 SUPERIOR AVE. — EN 5025
RAZPIS DELNIČARSKE SEJE
V nedeljo 23. januarja 1949, ob 1.30 url popoldne se vrši redna delničarska seja
korporacije Slovenskega doma
15810 HOLMES AVE. i
To obvestilo je smatrati za uradni poziv vsem delničarjem.
FRANK WALTER, tajnik.
POŠILJANJE MOKE m
РДКЕТОУ Z Živežem v Jugoslavijo
Od tdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše).
CENE MOKE SO;
1)	VREČO BELE MOKE 100 funtov pošljemo za $9
Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za polno izgubo (total loss' do mesta prejemnik^ je uraCunano v gornji ceni. Prejemnik mora v tem slučaju sam plačati stroške prevoza od Reke do svo-bivališča
2)	VREČO BELE MOKE 100 ft. pošljemo za 513
v tej ceni so uraCunani vsi stroški za zavarovanje proti polni izgubi (total loss), kot tudi stroški prevoza od Reke do NASLOVA PREJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji, tako ne bo prejemnik plačal nobenih stroškov ko prejme moko.
Naša moka, ki jo dobavljamo od poznane firme "GENERAL MILL," je prvovrstne kvalitete, vsebujoča visoko količino pro-teina, najmanj 13У&%.
STANDARD PAKETI za naročitev naših NOVIH Standard paketov, vprašajte za cenik in naročilne liste (Order Forms). Dostava moke in Standard paketov je garantirana. V slučaju izgube pošiljke, vrnemo denar.
PO OBEH CENAH POŠLJEMO ISTO KVALITETO MOKE, KATERA JE SEDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREČE (OSNABERG BAGS) ZA IZVOZ. ,
Ena oseba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ MOKE in to na pet različnih oseb v Jugoslaviji. Opozarjamo, da postane vse blago po naročbi Vaša last, dočim smo mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi oblastmi. ček in Money Orders naj se glase na "DOBROVOLJNI ODBOR."
URADNE URE: Vsak dan od 9. zjutraj do 5. zvečer. V nedeljo in ponedeljek je urad zaprt.
DOBROVOUNI ODBOR
245 WEST 18th ST.	NEW YORK 11. N. Y.
Telefon: WAtkins 4-9016
pogovor:
"Vešenskaja — Fominu. Narednik Fomin, zaukazujem vam, da se spametujete in pridete s polkom na položaj pika. Na poti je kazenska edinica pika. Za neporščino sledi smrtna kazen pika. Krasnov."
Fomin je pri svitu petrolejke z razpetim polukožuhom gledal, kako teče ozek trak papirja, posejan z opekastimi bleščicami, telegrafistu izpod prstov in se zvija, dihal je telegrafistu v tilnik mraz in domače žganje in govoril:
—	No, kaj tam čveka? Spametujem? Je končal? . . . Piši mu . . . Ka-a-a-aj? Kaj se to pravi — ne morem? Zapovedujem, če ^e, ti pri priči razparam trebuh in čreva!
In'brzojav je zatipkljal:
"Novočerkask atamanu Kras-novu pika ... V rit me piši pika. Fomin."
Položaj na severnem bojišču je bil na moč zapleten, tako da je Krasnov sklenil, da bo sam odšel v Karginsko in od ondod neposredno zamahnil s "kaznu-jočo desnico" po Fominu, zlasti pa, da bi dvignil duha poparjenih kozakov. V ta namen, je tudi povabil zaveznike na potovanje po bojišču.
V kraju Buturlinovki je bil zaukazan ogled gundorovskega jurijevskega polka, ki je pravkar prišel iz boja. Krasnov je po pregledu stopil zraven pol-kovnega prapora. Z životom se je obrnil proti desni in na ves glas zaklical:
—	Kdo je služil pod mojim
poveljstvom v desetem polku — korak naprej!
Skoraj pol gundorovcev je stopilo pred vrste. Krasnov je snel kučmo, se navzkriž poljubil s priletnim, a korenjaškim narednikom, ki mu je bil najbližji. Narednik si je z rokavam plašča obrisal pristrižene brči-ce, onemel in zmedeno izbuljil oči. Krasnov se je razpoljubil z I vsemi polkovci. Zavezniki so bili presenečeni, nedoumljivo so si pošepetavali. Toda čudenje so zamenjali nasmehi in umerjeno odobravanje, ko ie Krasnov stopil k njim in razložil
(Dalje prihodnjič)
ŽENSKA ALI DEKLE
dobi delo za opravljanje lahkih hišnih opravil. Mora ostati včasih preko noči.
Za podrobnosti pokličite MU Ј,5Ц
OLDSMOBILE 1937 LETA
SE PRODA. V najboljšem stanju. Za podrobnosti pokličite EX 250S
SOBO SE ODDA V NAJEM
ŽENSKI ALI DEKLETU. Vpraša se na 5Jt5 E. 157 St., IV 6865
MNANČNO POROČILO
ST. CLAIR SAVINGS & LOAN COMPANY
31. DECEMBRA. 1948
IMETJE
Gotovina na rokah in v bankah _____^________________________564,191.76
U. S. vladni bondi----------------------------------------■_____________:________ 1,205,479.23
Posojila na prve vknjižbe _____________________________________________ 4,861,375.91
Nepremičnina—bančno poslopje _________________________________ 34,000:00
Delnice Federal Home Loan banke_________,______:_____________ 45,000.00
Vse drugo imetje ---------------------------------------------------------- 9,876.12
Skupno imetje ....._____________________________________________________$6,719,923.02
OBVEZNOSTI
Hranilne vloge _________________________________________________________________$5,976,568.84
Posojila v delovanju in Escrow vloga _______________________
Izposoj evalni sklad za zavarovalnino in davke___________
Vse druge obveznosti ______________________________________,__________
KAPITAL IN PREOSTANEK
Glavne delnice ______________________________________________$118,806.44
Nerazdeljen dobiček __________________________________ 153,769.92
108,661.81 67,495.31 4,620.70
Rezervni sklad _______
290,000.00 562,576.36
Skupne obveznosti, kapital in preostanek___________$6,719,923.02
VSE VLOGE SO ZAVAROVANE DO $5,000.00 PO FEDERAL SAVINGS & LOAN INSURANCE CORPORATION, KI JE LAST ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIŠKIH
Vse vloge, ki jih sprejmemo pred 10. januarjem bodo dobile obresti od I. januarja