C. C. Postale. -- Esce ogni mercoledi e venerdi — 10 dicembre 1926. Posamezna številka 25 stotink. Izhaja vsako sredo in petek zjutraj. Stane /.a celo leto 15 L. » pol leta 8 » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do: poslane naročnine se ne moremo ozirali. Odtfovorni urednik: Polde Kemperle. raemmzf St. 73 V Gorici, v petek 10. decembra 1926 utoix. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogo; voru in se plačajo v naprej. List izdaja konsorcij »Gor. Strai že«. — Tisk Katoliške tiskarne v Gorici. Rh va Piazzutta št. IS. Uprava in uredništvo: ulica Mameli Mev. 5. (prej Scuole). Teles, int. Siev. 308. Qoriska pokrajina - obnovljena. Zudnj! pondeljek proti veeeru je prispelu v Gorico vesela vest, da je ministvski svet na poredlog min. pred. Mussolinija sklenil obnoviti goriško pokrajino. »Gorica dobi prefekturo«, ta glas se je bliskoma raznesel po mestu in okolici ter povzročil povsod globoko zadošče: nje. Z ukinitvijo goriške deželne samouprave in s priključitvijo nuše pokrajine k Vidmu je bila Gorica ponižnna in gospodarsko tei.ko pri: zadeta. Tudi ostala de/.ela je spre: jela ta ukrep z nevoljo na znanje. Zato je obnovitev goriške deželne oblasti vzbud'la med vsem pvebu valsivom zadovoljstvo in radostno pričakovanjc. Gorica je imela rav: no v pondeljek svoj šeniandrejski semenjski dan, ki je pa bil zelo re; ven in siromasen. Iz dežele se je na: tekio v mesto sicer mnogo Ijudi in je bilo po raznih mestnih središčih živahno vrvenje, toda kupčija je bila po ['seh tržisčih zelo slaba. Pro: padanje irga sv. Andre ja se je vU delo na Travniku, kjer so kljub zi: vühni reklami razstavili svojo robo skoro izključno samo nedomači tr: govci. Porazen je bil tudi živinski irg za našega deželana. Kralko po: vedano: bil je prav zähsten sv. An: drej. Ko se je pa proti večeni raz: sirila novica, da je obnovljena go: riška pokrajina, je zašumelo y.iv- Ijenje bolj toplo in praznično. Raz his so zaplapolale zastave in po mestnih ulicah se je pomikalu z god: bo na čelu povorka, k! je z vzklU kanjem dajala izraz svojemu nav: diišenju. Priznati moramo brez ovinkov, da pomenja uslanoviiev goriške pre: fekture korak k nujnemu zboljša: nJLi naših gospodarskih prilik. Kak: šne so naše gospodarske razmere zlasti pwletosnjih vremenskih kata; strofah, vemo in cut into vsi predo: bro in ne homo o tern razpravljali. Revščina letosnjega sentandrejske: ga semnja, katero smo zgoraj krat: ko očrtali, govori o tern zelo zgo: vorno besedo. Mi tonemo v bedo in pomanjkanje, to vesta meščan in deželan. Sedaj ko imamo zopet svojc last no pokrajino, ko homo zopet lahko osredotočili vse naše gospodarske site okrog našega na: ravnega sredlšča — Gorice, smemo \>saj upati na delno zboljšanje. Glavni dobiček od nove urediive bo sicer odneslo goriško mesto, to: da pri uvidevni, sirokogrudni in vestni upravi mora tudi dežela pri: čakovati boljše dneve. Eden prvih predpogojev za to zboljšanje hi bil brczdvomno v tern, da bi videmska pokrajina nam vrnila ono lepo ded: ščino, ki ji je bila darovana ob pri: tiki ukinitve naše dezelne samos uprave. Nadalje moramo krepko podčr: tati korist, ki jo Una naša dezela s pridobitvijo goriške prefekture v sirogo upravnem oziru. Koliko stroškov in sitnosti so povzročale vsem nam poti v Videm. Predno je človek prišel do odločujočih činite: Ijev v pokrajinl je polrosil mnogo denarja in zamudil mnogo zlatega časa. Toda ne le to! Gospodje, ki so zasedali najvažnejša mesta v Vidmu, niso mogli vsled razsežnosti prejšnje pokrajine točno in za: dostno spoznati nasih krajev ter radi tega tudi v upravnem smislu niso bill v stanu vršiti svoje sluzbe tako, kot bi jo mogoče sami radi. Jrpeli so pri tern sami in prebivah stvo. Važna je ustanovitev goriške pre: fekture tudi iz političnih vidikov. V novo pokrajino spadajo sledeči nekdanji sodnijski okraji: gor'ski, komenski, vipavski, ajdovski, idrij: ski, cerkljanski, tolminski, koba: riški, bovški in gradiščanski. Ti okraji imajo 121 občin in stejejo približno 211 tisoč prebivalcev. Od feh je 60 tisoč lialijanov in Vurla: nov, ostali so Slovenci. Mi Slovenci tvorimo tedaj pretei.no večino v tej pokrajini. Po vseh naravnih in y.ivljenjskih zakonih bi morala biti tudi polilika, ki jo bo vodila nova pokrajina, usmerjena po pravcu, ki omogoča mirno, pravično in blago: datno sožitje obeh narodnosti. Z iskreno radostjo lahko ugotovimo, da so težka povojna leta doprinesla dokaz, kako se mi in razsodni ele: menti na drugi sirani razumemo in kako so dani vsi predpogoji. zfa nes skaljeno bivanje pod enim krovom in zdrav razmah vseh gospodarskih in kulturwh sH. Pr'petili so se sicer tu pa tarn neprijetni dogodki, ki so globoko ranili in žalili naše na: rodno čustvovanje, toda šli smo preko njih s tihim molkom. Zave: cluli smo se namreč, da jih tudi po: štena italijanska javnost obsoja. V bodoce bo pa morala ravno naša obmejna pokrajina še jasneje do: kazati, kako je prijateljsko sožitje dveh narodnosti na tako zgodovin: skem in pomembnem ozemlju kakor je naša goriška domačija, moi.no in plodovito. Upamo, da se bo naš no: vi prejekt g. dr. Anselmo Cassini z )'so dušo poglobil v to kočljivo vprašanje ter ga skušal resiti po smernicah, ki jih terjata naša na: rodna samobitnost in veličina ita: lijanskega naroda. Kaj se godi po svetu? I/ Bcl<4radn je prišla vest, da je ju.Ljoslovanska vlada odstopila. Mi= nistrski predsednik Uzunovič je iz= javil, da je vlada morala pasti, ker so se notranjc in zunanje politiene razmere Ju.LiCKslavije v zadnjem ea? su temeljito spremenile. Sunek je diil vladi znnanji minister dr. Mom? | čilo Nineie, ki je prvi odstopil, ecš da se je pred kratkim zvršil »neki doijodek«, radi katere^a ne more in noee vee ostati na svojem me? stu. Ta do.Uodek je baje pretresel tcmcljc zunanje politike Ju<«()? slavije. Pogodba z Albanijo. Kateri je tisti do.Uodek, ki je pri= silil Nineiea k odstopu? Zunanji minister cika na pot,Jodbo med Ita* lijo in Albanijo, sklenjeno dne 27. novembra t. 1. v Tirani, qlavnem mestu Albanije. Pogodba, ki sta jo podpisala za* stopnika Italije in albanske repub? like, se naziva pogodba prijatelj« stva in medsebojne zašeite. Njen nam en je »za.aotoviti sedanje poli* tiene in pravne razmere Albanije ter zašeititi njene obstoieec držav* ne meje«. Italija in Albanija izjav* Ijata, da je vsako spreminjanje »se* danjih političnih in pravnih razmcr v Albaniji in vsako spreminJLinje državnih albanskih meja v na* sprotju s i^olitjenimi interest obeh držav«. S tern elenom je prevzela torej Italija dolžnost, da šeiti se* danje stanje albanske republike in ji pomas^a proti vsakomur, ki bi ho- tel kaj v Albaniji spreminjati. Najvažnejši elen po.^odbe, o ka* terem v Bel^radu najvee govori jo, je pa sledeei: Albanija in Italija »se obvezujeta. da ne bosta sklepa* li z druLjimi dr/avami nobenih poli* tienih in vojaških po^odb, ki bi bi* le proti koristi ene ali dru^e dr* žave«. Velik uspeh italijanske diplomacije. Zakaj mislijo v Bel.^radu, da je Ljornji del po^odbe tako resen in velevažen za Jut*oslavijo? Saj se vendar Albanija in Italija obvezu* jeta samo, da ne bosta sklepali z dru^imi po^odb, ki bi bile eni ali dru^i državi škodljive! Ali ni to pošteno in pravilno med prijatelj--- skimi deželami? Nasprotniki Nin* eieeve politike u^ovarjajo in pravi« jo, da se to t*lasi tako le na papir^ ju. V rcsnici da je pa Italija velika, Albanija majhna, Italija mo^oena, Albanija šibk-i in da se bo torej v praktični politiki ravnala odslej Al* banija po željah Italije, katero bo albanska vlada morala prašati vse* lei za odobrenje, predno bo skle* ni^. I'ii.ko poj^odbo z dru^imi drža* \:\XYn. icaiija bo tista- ki bo prej po* vedala, ali je pogodba v skladu z njenjmi in albanskimi interesi, in potem bo šele mo.Ljla Albanija pod? pisati vojaški ali politieni doi*ovor s tujo državo. Kdor bo hotel torej v bodoenosti sklepati po^odbe z Albanijo, ne bo imel vee opravka samo z Albanci, temvee tudi z Ri* mom, zašeitnikom in pokrovite* ljem albanske države. Viharni napadi jugoslovanske opozicije. Minuli so easi, -— pravi opozi* cija, — ko se je moßla Jugoslavia po.L'ajati naravnost in brez posre* dovalccv z Albanijo. Sedaj homo imeli posla z velesilo in o tern je postala naša politika z Albanijo te* /avna in rcsna stvar. Da se je Al* banija podala v popolno varnost Italije je velikanski uspeh italijan* ske diplomacije in dokaz, da so ju* fioslovanski diplomatic nesposobni. Tako slabo so bili jugoslovanski diplomatie poueeni, da so /vedeli 7Av po.uodbo šele iz easnikov kakor navadno obeinstvo. Opozieija je zaeela proti Ninči* eu s tako ostrimi napadi, da je bil v par dneh njegov položaj poslab* šan in je moral podati ostavko. V pismu. ki ßa je napisal, pravi, da ne more vee ostati na svojem mestu, »ker se je omajalo preprieanje, na katero sem zidal svojo politiko«. Razume se. da je odstop Ninei* eev in ce!c juLjoslovanske vlade na* redil velik vtis ne samo na jugoslo* vimsko, temvee tudi na evropsko javnost. Najbolj razpravljajo o tern važnem dogodbu seveda v Ri? mu. Kaj pravijo v Rimu? »Odstop gospoda Nineiea« — piše laško easopisje — »je vzbudil v italijanskih politienih krogih bo? Icstno zaeudenje. Če pomislimo, da ni hotela Italija v italijansko * al* bansko pogodbo nie drugega nego zagotoviti neodvisnost Albanije, to se pravi uresnieiti isti eilj, katerega si je bila postavila tudi Jugoslavia, ne moremo razumeti, kako je mo* gel gospod Nineie smatrati podpis te pogodbe za »nov dogodek«, ki bo obrnil v drugo smer dosedanjo politiko med Italijo in Jugoslavijo. Mi imamo vtis, da so razlieni po* litieni vplivi iz notranjosti Jugo* slavije in iz inozemstva znali izko* ristiti ta dogodek, da bi vzdignili v Jugoslaviji velikansko umetno raz* burjenje in skušali spremeniti ju* goslovansko politiko tudi napram Ihiliji. To spremembo bi radi upra* vieili s tern, da je Italija sama pre* drugaeila z Jugoslavijo svojo poli* tiko, kar ne odgovarja resnici. U* pamo pa, da se bo Jugoslavia po mirnem in treznem razmišljanju položaja prepričala o svoji napaeni oceni italijansko ? albanske pogod* be in da bo nato nadaljevala poli* tiko prijateljstva do Italije«. Francozi in Jugoslavija. Kateri so tisti vplivi iz inozem* stva, na katere namiguje italijan* sko easopisje? V mislih imajo pred vsem Francijo. »Sprememba se je izvršila« — piše »II Giornale d' I* talia« —- »v istem easu, ko se je v Belgradu zopet poživilo politieno delovanje Francozov. Povratek Po* enkarcja k državnemu krmilu je izpodrinil tudi v tern delu Evrope bolj zmerno politiko Briena. Mala antanta bi morala postati zopet orodje v rokah Francije, in sicer ne samo za obnunbo proti Nemei* ji, temvee tudi proti ltaliji. Preden je bil Poenkare na vladi, s,e je Nin* eie obotavljal podpisati javno po* litieno poqodbo s Francijo. ne da bi se nrcj domenil z Italijo. Danes ne vee. Ob tern novem zasedanju Zveze narodov, ki se ic pravkar pričelo v Ženevi, so se sklenili, kakor misli* mo, med glavnimi štabi Francije in Jugoslavije toeni dogovori in Fran* eija dobavlja Jugoslaviji preko Belgije topovc, puške in strojnice. Mislimo tudi, da je zadnji albanski upor v Skadru zanetil jugoslovan* ski stab, in sicer v polnem sporaz* umu s Francijo. Da je bila v to vpletena Francija, vidimo sedaj, ko so se easniki v Parizu in Belgradu združili k umetni politieni agitaciji nroti italijansko * albanski po* godbi.« Rusija in Jugoslavija. Čim se v politiki kaj važnega zgo* di. skušajo diplomatje vselej izko* ristiti položaj v prid svoji državi. Tako so naredili tudi Rusi o priliki talijansko * albanske pogodbe. Ru* sko easopisje se je zaeclo na ukaz sovjetske vlade potegovati z vso silo za zbližanje med Rusi jo in Ju* goslavijo. Uradni list »Izvcstija« pi* še, da je bila Rusija vedno velika in nesebiena zašeitniea Srbije in sploh vseh balkanskih Slovanov. Da se ie vlada v Rusiji spremenila, ne pomeni nie, zakaj naeela clove* ške solidarnosti niso v nasprotju s slovansko vzajemnostjo. kusko sr* ce euti s svojimi brati vedno enako.« »Jugoslavia a naj se odloči« — pravi list »Trud« — da se pozneje ne bo kesala.« Tern ruskim vabilom ni še od* govorila jugoslovanska vlada, a pravijo, da se bodo pogajanja med sovjetsko Rusij in Jugoslavijo pri* eela najbrž prihodnjo spomlad. Da ni Jugoslavia se sklenila no* Stran 2. »GORIŠKA STRAŽA« bene pogodbe z Rusijo, kar je na primer že davno storila Italija, jc vzrok v tem, ker so ruski komunisti ob ustanovitvi Jugoslavije delali z vso silo na to, da bi izbruhnila v novi državi rcvolucija. Voditelji Jugoslavije pa niso imeli vesclja za take stvari, temvee so nasprotno bili prepričani, da bi revolucija le uničila mlado, komaj utemeljeno državo. Zato so se bra* nili na vse kriplje in se držali prav dalce od komunistienc Rusije. Od tega časa je preteklo že mno* go let, v Rusiji se jc marsikaj spre* menilo in najbrž, da je nastopil čas zbližanja. Kako se izteče kriza v Belgradu? Tak jc sedan ji položaj Jugosla* vije v zunanji politiki. Kako se bo razplctel in razčistil, še ne vemo. Želimo, da bi se odnošaji do Italije čim prcj uredili in bi se vsa neraz* porazumljenja odstranila. V par dneh bomo videli bolj jasno, ko se kriza belgrajske vlade reši. Kralj je poveril zopet Uzuno* viea, naj sestavi vlado. Pričela so sc pogajanja med radikali in Da* vidovičem, s katerim so združeni tudi muslimani iz Bosne. Ako se Demokratska zajednica Davidoviča sporazume z Uzunovičem in gre v vlado, bo minister zunanjih zadev najbrž zopct Voja Marinkovie. Na dvoru je bil med drugimi tudi dr. Korošec in listi pišejo, da pojde v vladrt tudi Slow ljudska stranka. Na vsak način je sedanja vladna kriza v Belgradu take važnosti, ka* kor ni bila doslej še nobena in za* to zasleduje njen potek z napetost* jo vsa evropska javnost. DNEVNE VESTI. OBJAVA GOR. MOHORJEVE DRUŽBE. 1. Letošnje knjige so vse razpos slane in skoro že razprodane. V zalogi jih ie še par sto, ki jih od« dajamo zamudnikom po 12 lir za izvod. Vse prejšnje cene so s tem preklicane. To bodi v opomin, da se vse hiše pravočasno vpišejo in že spomladi v naprej plačajo ud= nino. 2. Vse pošiljatve, naročila itd. naslovite na sedež Goriške Mohor* jeve družbe, Gorica, Via Orzoni št. 36 A, in nikamor drugam! Ko* Hko dela in zmede nastane, ker ne= kateri naročijo knjige po tiskarni itd.! 3. Družba ima v zalogi še več tu soč »Kolačkov«. Cena za izvod 2 liri, pri večjem naročilu znaten popust. »Kolački« so lep božični dar za otroke! 4. Nabirajte člane že pred boži« čem in pošijite takoj naročila in denar! Tajništvo G. M. D. Vlada za naše poplavljence. Ko so našo deželo zadelc pred par meseci strašne poplave in je po* slanec Besednjak vložil na notra* njega ministra in ministra za javna dela interpelacijo za vladno pomoč, je priscl odgovor, da jc dala via? da 70.000 lir podporc. Danes lahko rečemo, da tedaj nismo bili poseb* no zadovoljni. K veemilijonski ško* di 70.000 lir se nam je zdelo res malo. Danes pa prinašamo veselo vest, da je bila to le prva pomoč kajti seja ministrskega sveta je v sredo 8. decembra sklenila nov odlok v prilog našim poplavljencem. Poročilo pravi da je vlada na predlog ministra za javna dela ods ločila ukreniti vse potrebno za ob* novo in pozidavo gradb, ki so bile vsled porušenja jezov o priliki po* plav leta 1926. vničene ali poško* dovane. Ravno tako je bilo skle* njeno ukreniti kar treba za obnovo in popravo občinskih in okrajnih cest v Istri in v soški in vipavski dolini, poškodovanih v jesenskih poplavah istega leta. Ta sklep rimske vlade je zelo ko* risten in dober za naše ljudstvo in za to se vladi iz srea zahvaljujemo. Davkoplačevalcem. Mnogi vprašujejo, če so dolžni plaeevati občinski davek od vozov? V zadnji »Gor. Straži« smo odgo* vorili, da se ne smejo kmcčki vo^ zovi obdačiti, ee služijo izključno za kmeeko delo. Scdaj smo pa ugo? tovili, da ne gre za občinski davek na kmečke vozove. Pač pa predpi* suje deželna videmska uprava po* sestnikom vozov prispevek za vzdrževanjc eest. (Contributo di susistenza stradale.) Kakor nam poročajo, predpisujc deželna upra* va vsem posestnikom brez razlike enak prispevek. Posestniki, vozov, ki rabijo vozove samo za kmečko delo, naj vložijo pri županstvu re* kurz, da se jim prispevek zniža. Za vzdrževanjc ceste je treba prispe* vati po uporabi. Čim več kdo cesto rabi, tem več je dolžan tudi plačati. Obnova obrtnih dovoljenj. Podpreiektura v Gorici je glede obnovljenja obrtnih dovoljenj (li* cenc) za gostilne, kavarne, bare, bufeto, restavracije itd. za 1. 1927. sklenila sledeče: Vse prošnje spisane na kolkova* nem papirju za dve liri in lastnoroč* no podpisane od lastnika ter na^ slovljene na podprefekturo v Go« rici, morajo biti prinešene do 11. t. m. do 12 ure na magistrat. Priložiti je treba tudi staro obrtnico in ko* lek za 3 lire. Prošnje za obnovo dovoljenja za visokoodstotne alkoholne pijače morajo biti naslovljene na prefek- turo, priložiti je treba kolek za 3 lire in za 18 lir. K prošnjam je treba priložiti po^ botnico o vplačanih taksah za leto 1927. Častitamo. Naš vrli prijatelj g. Viktor Biz* jak iz Divače na Krasu je dosegel na padovanski univerzi east dok? torja pravic. Bog ga živi! Velika Gorica. Po najnovejši uredbi se je torej Gorica silno poveeala. Mestu so prikljueili okoliške občine: Ločnik, Podgoro, Solkan, Šentpeter in Stan« drež. Prcdočimo si velieino nove Gorice s številkami), ki jih nudi dr* žavna uradna statistika. (Serie VI., volume III, Roma 1926.) Prej je obsegalo površje mestne občine le 2347 kvadratnih kilome* trov; zdaj jih ima kar 8988. Kar šti* rikrat toliko! — Prebivalcev je ime? la prej Gorica vseh skupaj (lSoven* cev, Italijanov, Furlanov in stalno naseljenih inozemcev) 28.154. Po novi uredbi jih pa šteje 39.829. Po narodnosti so takole razdeljeni: Ita* lijanov je zdaj v Gorici 14.744, Furlanov (uradna statistika ima na* ziv »nazionalita ladina«) je 9470 in Slovencev 14.760. V stari Gorici je bilo 21.8 odstot* kov Slovencev izmed eelokupnega prcbivalstva, v novi pa je 37.1 od* stotek Slovencev. Zanimivo je tudi to, da bo precejšen del mcščanov kmcčkega stanu. Naši učitelji. Kakor doznavamo iz precej za* nesljivega vira bo odpustno posto* panje od strani prosvetnega mi* nistrstva proti učiteljem tekom te* koeega meseca dovršeno. Za neka* tere učitelje bodo prizivi rešeni ugodno, za nekatere pa neugodno. Na novo je uvedeno odpustno postopanje proti učiteljici Uršič Pavli na Slapu, Paljku iz Lökavca, ki pa ima že disciplinarni postopek in proti učitelju Kramarju iz Viš* njevika. »Goriška Pratika« je v razprodaji v sledečih goriških trgovinah: Prodajalna Kat. tisk. društva, tobakarna Marc, tobakar* na Sardagna, tobakarna Howanski, knjigarna Molcsini. — Izvod stane L 1.80. Nove pokrajine. V seji ministrskega sveta dne 6. t. m., v kateri je bila obnovljena goriška pokrajina, je bilo ustanov* ljcnih še 16 drugih novih i^refektur in sicer po večini ob državni meji. Obcnem je bilo premeščenih več prefektov in imenovanih za pre* fekte sedem znanih fašistovskih pr* vakov. Za prefekta v Bolcanu na južnem Tirolskem, kjer je tudi u* stanovljena prefektura, je bil ime* novan bivši vi'demski prefekt dr. Ricci. Božični dar. »Kolaeki« — knjiga za otroke z 42. slikami — cena 2 liri. Najlepši božični dar! Naročitc pri Goriški Mohorjevi družbi, Gorica, Via Or* zoni štev. 36 A. — Knjiga »Oee bu* di volja tvoja« je še v zalogi po 2 liri izvod. Kruh. Goriski mestni komisar senator Bombig je izdal sledečo odrcdbo glede cen za kruh: Od 6. t. m. naprej stane kruh pe* čen il pšeniene moke po enotnem tipu, v kosih od 150 do 200 gramov L 2.60 kg; kruh pečen iz pšenične moke po enotnem tipu, kateremu je primešan sladkor ali mleko ali olje v kosih po 50 gr stane L 3.60 kg; kruh, kateremu je primešana koruzna moka in ki se smc peci v kosih do 500 gr stane L 2.40 kg; kruh, mešan z rženo moko v kosih do 200 gr stane L 2.60 kg; kruh, mešan z ržcno moko v kosih po 50 gr stane L 3.20 kg. Prodaja vseh teh vrst kruha po kosih je prepo* vedana. Prodajati se sme kruh sa* mo po teži. Upravni odbor goriškega trgov. zavoda in sole. Minister za norodno gospodar* stvo je imenoval poseben upravni odbor za zgoraj o7načeni zavod. Predscdnik in zastopnik vlade v tem odboru je senator Bombig, njegov namestnik in zastopnik province je g. Morassi, zastopnik goriškega mesta je g. A. Orzan mlajši, zastopnik trgovsko * obrtne zbornice pa cav. Deperis. Dne 1. t. m. je ta odbor prevzel upravo zavoda. katero je zadnja tri leta vodil vladni komisar prof. A. Si* mioni. Za vojne sirote. Pokrajinski odbor za vojne siro* te je razpisal natečaj za poročna darila vojnim sirotam iz naše po* krajine. Natančnejša pojasnila gle* dc natečaja, ki preneha z 20. t. in., se dobe pri anagrafičnem uradu na mestnem magistratu (oddelek za pokojnine). Za liktorsko posojilo. Prosvetni minister Fedele je na* ročil vsem ueiteljem, da morajo 11. t. m. po vseh šolah govoriti o lik* torskem posojilu in riavduševati zlasti starše učencev za posojilo. Kulturno spoznavanje. V Italiji imajo ogranizacijo »L'l* talica«, ki skrbi, da se spoznajo z italijansko kulturo in slovstvom tudi tuji narodi. To društvo i^ri* reja te dni predavanja po Balkanu. /^cleti bi bilo tudi, da bi tudi drugi narodi seznanjali drug drugega s svojo kulturo. S tem bi odpadlo marsikako podcenjevanje od stra- ni puhlih nacionalistov. Poljska in Jugoslavia. Po belgrajskih listih se bere, da bo jugoslovanski zunanji minister Nineič šel še letos na politični obisk v Varšavo. Upanje je, da se bo preko madžarskega otoka sklo* pila zveza med južno slovansko in severno slovansko državo. Bog daj! Italijanski socialisti v inozemstvu. Italijanska socialistiena stranka je prenesla sedež svoje organizaci* je nekam v inozemstvo; tako po* ročajo pariški listi. Tudi njih glav* no glasilo »Avanti«, ki je vedno napadalo fašistovsko vladavino in bilo zategadelj ustavljeno, bo od zdaj naprej izhajalo v Parizu kot tednik. Političen oddih. Romunski ministrski predsednik general Avarescu se je že dokopal skoraj do diktatorske oblasti. Svo* jega vojnega ministra Mircescuja je poslal z natlačeno. mošnjo na potovanje po inozemstvu in je sam prevzel vojno ministrstvo. Med tem easom hoče namreč poslati v pokoj vse višjc armadne častnike, ki so udani prestolonasledniku Karlu. Katoliški pisatelj — poslanik. Znani francoski katoličan in pi* satelj Pavel Claudel bo šel zasto* pat t'raneosko republiko v Wa* shington. Doslej jo je častno za* stopal v Tokiju na Japonskem. Ne* kaj časa je pa bil za konzula v Pragi. Rusi v italijanšcini. Založnik Treves v Milanu se pripravlja, da izda dnevnik ruskega pisatelja Tolstega od 1. 1853.—1865. V istcm založništvu bo izšlo tudi nekaj Gorkijevih del. Koledarček. Italijansko založništvo nas prosi!, da javimo, da je izšel znani kole* darček za Julijsko Benečijo »("asa* mia * Astrologo Deangeli 1917.« 100 strani debel zvezek stane 2.50 in se dobiva po knjigarnah in tobakar* nah. Zgubljeno — najdeno. Na Sv. gori se je našla pred ne* kaj dnevi zlata zaponka. Kdor jo je zgubil, naj se oglasi v samostanu. Nekdo je izgubil od Raštela do severne postaje svo* to denarja. Posten najditelj je na* prošen, da odda upravi »Straže« proti primerni nagradi. Nova obljubljena dežela. Dunajsko časopisje piše, da so se začeli Avstrijci kar skrajema scliti v Ekvador. To je republika na zapadni strani južne Amerike in leži prav na zemeljskem ekva* torju. V deželi je veena pomlad. Ljudi pa primanjkuje. Zato pa ba* je ekvadorska vlada plača vscm priscljencem prosto vožnjo in jih vzdržuje dokler ne pridejo do svo* jega mesta In tarn jim da menda še orodje. Da je ves svet prizadet. Ko smo pisali o poplavah v naši ožji domačiji, so že prihajala po* roeila tudi od sosedov, da jim je voda dosti škode naredila. Zdaj pa pišejo easopisi iz Madrida, da so prejšnji teden tudi na Španskem reke prestopile bregove in zalile polja. Zgodovina brade. Po večini se misli, da je dolga brada prišla iz Oricnta. Pa temu ni tako. Ko so delali priznani ueenja* ki studije za film »Izgubljeni sin«, so dognali, da so za Kristusovih ča* sov nosili največ 7 do 8 centime* trov dolgc bradc. Za časa Aleksan* dra Velikega je pa prislo popolno* ma v modo, da so hodili brez bra* de. Ta vojskovodja je bil namreč oh pohodu v Indijo ukazal vsem svojim vojakom, da se morajo do eistega obriti, da se ne zaredi mr* t'cs pri kosmatincih. Znano je tu* di, da so Rimljani bili popolnoma obriti, eesto tudi po glavi. Priloga »Goriške Straže« št. 73 »GORIŠKA STRAŽA« Stran 3. R. B. Asimilacija. u. Pomudimo se prvo pri začetni misli Scocchi jevi Res je, da jeziki zginjajo in nustujajo, toda ne tako hitro, kakor politične tvorbe drža; vc. Predno se jezik izživi in postane mrtev jez'k je ze treba dlje časa. Lahko se pa zgodi, da jezik izgine z gotovega teritorija v krajši zgodo: vin.sk/ dobi; to pa navadno pod prfc tiskom raznarodovimju. Da pa baš »dialekt'« narodnih manjšin zginejo v državah s strnje: no narodnostjo, nak, nu io pa ne bomo prisiali. Saj čhmkar pod (em bržkone razume asmilacijo. Kje je pa zgolj asimilacija, če ji ne prisko: čijo na pomoč druga sredstva, danes mogoča? Bretonci nu Francokem ji. pr. so ohranili svojo govorico, če: prav so celo kuliurno nižji kot ve: činski narod. Še le v dobi blaznega nacionalizma je Pariz pograbil po vseh mogoc'h sredstvih, da je ta borni narodič raznarodoval; pofran: cozil ga pa ni in ga ne bo. Pa italija: ni pod bivšo avsfroogersko monar: hijo? Ni li Dunaj vse sirune napel, pa ni vernega lialijana niti od ire: dentizma pripravil?! Tedaj je nem: stvo z vso silo delalo na to, da si po: siavi zddnji steber za most do A drije. No, sicer je pa Scocchi moral za: pisati, da je manjšina ze po narav; nem zakonu izpostavljena, sicer ne bi mogel priti do stavka, da bodo v Italiji sami po sebi izginili vsi tuji dialekti in torej tudi slovanski. Najprej je treba gospoda Scocchija odnavaditi od napake, da zamenju: je jezik z dialektom (parlata). Na; rečje imenujejo jezikoslovci (seve; da ne politični člankarji, koji poj; me na vaile raztegnejo) le odtenke tiste govorice, ki se je gotov narod splošno poslužuje, narečje je le pot seben način izgovurjuve, skhidnje slavkov že ne več. he v gotovih geografsko zaokroženih celicah je sestavni del narečja kaka tuja prU mes. Narečje govore n. pr. Sardinci ki se za nevajeno uho dosti razlU kujejo od Toskana, a oba govorita isti jezik — italijanščino. Doienjc in Primorec govorita svoje narečje, a oba slovensko. Knjiga je pa obe; ma ista. Če torej rabijo člankarji za slovenščino ime »dialekt«, ni to nič drugega kot politična ost. Pa pusti; mo jim to nedolžno veselje! Teh dvojc irditev je Scocchi nuj; no rab;l, da je prišel do tretje, ki pravi, da se da zlasti slovenščina v zgornjem Posočju in na Krasu ash milirati. Dn Slovencev v Vipavski, Brdah, spodnjem Posočju, po Trno; vem, Idrijskem milanski gospod ne pozna, n: zamere, ker gotovo v na: sih krajih še nikdar bil ni. O kaki asimilaciji v zgornjem Posočju in na Krasu ne ve nobena statistika nič povedat'. Nemška vlada je si; cer skušala s pomočjo »Südmarke« nekovo ponemčevanje vsaj želez: ničarskih družin pokreniti, a si je pri prvem poskusu zobe polomila. Morda pa meri člankar na par tistih slovenskih služkinj, ki gredo v me; sio služit in se tarn »asimilirajo«; no, potem mu dajmo prav. Z vzgle; dorn iz nemških tal naj bi se skušalo dokazati, da se slovanstvo mora umikati pred tujim asimiliranjem! Toda ko so Germani trebili slo; vanske rodove med Labo in Vislo, .so bili slednji fizično in duševno slabsi. Na prava slovanska tla pa nemški kolonizator ni prodrl. V češka, ppljska, štajerska mesta je sele tedaj prišel, ko so ga fevdni go: spodje pozvali. Dandanes se pa nurodi tako ne trebijo. Ali pa mo; ramo govoriti o divjem raznorodo; vanju z ognjem in mečem, česar pa milanski dopisnik gotovo nima v mislih. Umik Slovencev na Koroš; kern, izid plebiscita, aha, ta naj pod? pre trditev, da slovenstvo nima prav nobene odporne moči! Če bi smeli in mogli razgrniti vse listine, ki po; vedo, kako je Jugoslavija zaigrala Koroško, bi dognali, da so politic: ni vzroki bili tega krivi, nikakor pa ne ljubezen koroškega slovenskega kmeta do nemškega jezika ali »ču; stvovanja«. Pa razgrnimo naše statistike! le nam s številkami povedo, kje pote: ka slovenska narodna meja že sto: letje. To mejo priznavata tudi Czo'rnig in Morelli. Moji podatki segajo nazaj do I. 1880. in veljajo do 1. 1920. Slovenci trčijo ob ita: lijansko narodnost med sledečimi občinami: Devin — - Tržič Doberdob — Ronki Opatjeselo — Zagrad Sovodnje — Far a Podgora - - Ločnik Števerjan - — Ločnik Kojsko — Kopriva Medana — - Kor min Biljana — D ölen je Kožbana — ¦ Dolenje Na desni strani so občine, kjer je preko 70% Slovencev, ostanek od: pade na druge; na levi strani so pa občine, kjer je 70% Italijanov, od: nosno Furlanov. Torej vmes med naštctimi občinami nekje gre na: rodnostna in jezikovna meja. Da pa ne bi morda g. Scocchi očital, da so podatki dobljeni kod na brzo ro: ko, povem, da jih za zadnje deset- letje podaja uradna italijanska sta: tistika »Censimento della popola: zione del Regno d' Italia« za I. 1921. (izdano 1926.) Se razume pa samo ob sebi, da so za to narodno in jezikovno mejo otokoma ra/.treseni neslovenski prebivalci, toda to ni še nikaka asu milacija. Kako je pa v Gorici sami. Ista sta: tistika kaže: 1. 1880 je bilo v rnestu 2950 Slo; vencev; 1. 1890 je bilo v mesfu 3237 Slo: vencev; I. 1900 je bilo v mestu 4290 Slo: vencev; I. 1910 je bilo v mestu 9882 Slo: vencev; I. 1920 je bilo v mestu 6141 Slo: vencev. Taka, vidite, so pričevanja štcvilk o izginevanju slovenskega »dialek; ta« oziroma mišljeno naroda. Lahko bi še dalje dokazovali. Pa iz celotnega sestavka hočemo po: vzeti en stavek: če se pusti narav; nemu razvoju prosta pot in je ne bodo kaki umetni faktorji ovirali, potem ni govora ne o lahki ne o tež: ki asimilaciji ne slovenskega, ne nemškega, ne francoskega, in maga: ri ne albanskega »dialekta«. Clove: ku pa, ki na kaj drugega meri, pa ne bomo odgovarjali, raje odlozimo pero. Prav je povedal A. Scocchi na koncu svdjega razmotrivanja, da llalija lvma prav nikake koristi od asimilacije 400.000 »tujejezičnikov« ali tujerodcev. Mi pa pravimo, da od takove reči ne le Italija, ki ima že itak vsakoletni previšek lastnega prebivalstva, marveč sleherna dr: žava nima prav nobene koristi. Naj raje pusiijo svojim manjsinam prost kulturen razmah! Drzava koristi s tern sebi, ker dobi v manjšini lo; jalne državljane in pa povestnica jo vpiše v seznam pravičnih in pošte: nih drzavl In to zadnje ni danes več najmanjša korist! Iz dežele vitftih palm in vedno cuetočih oleandrou... Kajira, dne 24. nov. 1926. To je dcžela onkraj širokcga morja, je dežela faraonska, razpro? stirajoča sc ob bre^ovih božanske- i*a Nila, z divno starodavno pre* stolico kraljevo Kajiro, v kateri prebivajo kot izseljenci tudi sinovi in hčere male^a in neznatnej4a, to* da izobražene^a naroda. Bilo je ravno prvo ncdeljo po mojem pri; hodu iz domovine v faraonsko de* želoi ko sem se odločila obiskati naža dekleta v »Slovenskem društ* vu«^ v Kajiri! Naše »Slovensko društvo« v Kajiri ima namreč lepo, prostorno dvorano in okusen oder, kjer se vrše dramatiene predstave in druirila je tudi cesti? tala eastitemu duhovnemu vodite? lju ob priliki 254etnice darovanja nekrvave Daritve. Izrekla jc iskre? no, tiho zelJQ naj bi bile njene če* stitke združene z onimi vseh slo* venskih rodoljubov bivajoeih v dcžcli vitkih palm in vedno cveto« eih oleandrov! .... Zatem: Žaloiara Čuvaj se senjske roke! Zgodovinska povest. Hrvatski spisal Avgust Šenoa, poslovenil F. $. Cvetkov. II. Štelo se je 1600. po Kristu. Glad* ko morje se je prelivalo kakor ze* lena svila in mladamainiško solnce je sipalo svoje zlato v valovc hr* vatskega morja preko otokov Krka, RabiA in Prvičai^ majnisko solnce se je razprostrlo nad starimi zidi- nami in stolpi mesta Senj, ki jo, ovenčano z gosto hrastovo šumo, temno stalo stisnjeno v zavetju med vrhovi: Vratnikom, Orlovim gnez* dom in Trcbušnjakom. Osamljena se je belila ob morju zidana cer- kv'ea »Sv. Marije na rtu«, gotovo pribežališee pobožnih romarjev; ponosno se je clvigal stolp sv. Save, a na vrhu nad mestom je bila ka* kor orlica nad gnezdom trdno zi- dana »Nchaj,« katero je bil sezi* dal slavni hrvatski junak Lenkovic pred 42 leti proti osmanskemu besu. V senjski luki ie stalo nekaj bark in dve, tri ladjice. Pa to ni bilo nie čudncga. Prej so vr* veli po tern morskem zavetju jar* boli prih^jajoči z Reke in Trsta, odhajajoči v Jakin in Levant, se* daj ni smel nesreeni trgovec iziti v morsko ožino, ni smel dovesti dveh, treh barigel vina iz Vinodo* la. Beneške ladje so obkolile vso ožino in iz daljinc si mogcl dobro razlcčiti bela jadra; beneški po* morski vojskovodja je prežal ka* kor krilati zmaj na vsako nebeneš* ko baroico, da jo ugrabi z nemilimi krcmplji in obesi mornarje; in ako bi bila ladjica senjska, na križ svojega broda, da bi si s tern pri* dobil večno slavo pred silno go* spodarico, prejasno beneško repu* bliko, ki je imela samo jeden trn v peti — proklete seniske Uskoke. Saj je znala, čeprav je bilo minulo že osem let, pripovedovati vsaka senjska mati, kako je proveditore Almoro Tiepolo v sredi tihega miru streljal s topovi na krotek Bag in kako je, osvojivši si ga, dal obesiti kapitana, poroe* rtika in dvajset krepkih juna* kov. Poleg tega so zevali s trdnja* vice sv. Marka na Krku strašni to* povi*in kar je bilo najslabše, Bene* čani, ne zaupajoei vcč svojim hr* vatskim in dalmatinskim vojakom so si preskrbovali vedno več arba^ naskih najemnikov, ljutih krvni* kov brez duše. Divno je sijalo solnce dne 18. majnika 1600 nad Senj cm, a v Se* nju je bilo vse tožno in neveselo. Po ozkih ulicah so leza'la pod kal* pakom*) in orožjem mrki ljudje, ustavljali so se v krdelih, razprav* *) Kosmuta kapa. ljali živo in iskreno; brczposclni mornarji so sedeli na praznih sodih in proklinjali Boga; trije postaVani plemenitaši so stali pred meniško cerkvijo in gledali izpod paznega oeesa za četo oboroženili Uskokov; ženske, ki so sedele le po »balatu* rah« pred hišami, so se neprestano prekriževale, mahale z rokami, ter šcpetanja in blebetanja ni bilo ne konca ne kraja. V ulici, ki vodi od kaštela proti morju, je stala ozka, siva\ visoka hiša. V tcj hiši pri zemlji je bila krma, ali bolje rečeno, temen, iz* dolben hram, v katcrem ne bi bil elovek videl o belem dnevu niti pr* sta pred nosom, ako ne bi tu noe in dan gorela leščerba in razsvet* ljevala nekoliko starinskih klopi, in miz, nekoliko sodov in četo mrkih go stov. Gospodar te kreme je bil »Črni Niko«, rodom Lošinjan. Pred mnogimi lcti mu je beneški poroč* nik zapeljal milade ženo. Niko je prebodel Beneeana z nožcm, pobeg* nil iz Lošinja v Senj in tu postal kremar. Po hramu »Črnega Nike« se je razlcgal zamolkel sum. Opiraje se ob lakte je sedelo za mizo eudno društvo, debeli, pleeati ljudje, ostri* ženih las, dolgih brk, rjave polti ill svetlih oei. Na glavi so imcli kape iz janejega kožuha, podšite z rde^ čim suknom, za pasom se je bliščal nož, z ramen je visela siva suknja, a ob zidu za nj'imi so sc bliščale dolge puške. Vsi ti ljudje so upirali oči v cloveka, ki je sedel na čelu mize pri stopnicah pivnice. To je bil kakor saje rjav svat, temnega, rjavega, nagubaneenega lica, okro* glega cela, nad katerim so se belili lasje, kakor planinski sneg. Nad črnimi očmi so se ježile goste bele obrvi, a izpod debelega nosa so se spuščali brki kakor labudova krila. Na širokih prsih so se bliščali sre* brni gumbi, a za pasom s srebrom okovani samokresi. Starec je post a* vil kapo pred se na mizo, otrl si znoj s čela in dvignil glavo. »Daj, vojvoda,« je spregovoril iz kota. Pero Radakovie, niizek mor* nar, debele, plcšaste glave, »daj, po* vej, je*li res, kar se čuje med na* rodom? Da so se dvignili na nas? A? rLristo jih — —!« »Da*li je res,, me vpiašaš Pero?« je odgovoril sivoglavi staree, vojvo* da Pavel Miloveie, »Bog ve, kaj je res, a gospodi se je prilepiil jezrk na nebo, da jim ne prihaja na zobe, kar se jim kuha v možgnnih. To se je pred tednom dni razneslo med ljud* stvom. ne ve se kako: pa vedi sinko, vsaka šala je pol resnice!« Na to se je pomolilo izza soda okroglo rdeee, obrito lice pod erni* mi, kuštravimi lasmi. Oei so se za* iskrile, široke obrvi se zožilc in na tanki ustni je šinil čuden smeh. »Ha, ha, ha! Pero Radakovie, br* kat s^i, a kako ncumno vprašuješ, Stran 4. »GORIŠKA STRATA« »Vestalka« v petih dejanjih. Zastor sc dvigne in na odru ugledam lepe belooblcčcnc vestalke, služabnice boginje »Veste«. Kako navdušeno in s prepričanjem je igrala Evfe* mija kot kristjana, in Evdoksija kot poganska vestalka je svojo pre* cej težko vlogo izborno resila. Vse, prav vse igralke. posebno pa one glavnih vlöß, so igrale prav dobro in globoko premišljeno. Iz tega se vidi, da je bila igra prav dobro na* študirana, dasi je težka v podajanju posameznih dcjanj. Požrtvovalno dclovanjc in prizadcvanje naše re* žišerke in voditcljicc društvene dramatike gdč. Pavlc Ravnikar* jeve, je bilo ta dan venčano z lepim uspchcm, ki bo kazal pot za na* daljnje prosvetno dclo in do šc lep* sih upehov. Lepo so se podale igral* kam zanimive rimske obleke in krasno je bilo petje angel jev v zadnjcm dcjanju. Res prav res! Kar očarana scm bila! Kaj tako le* pega še nisem videla na sloven? skem odru v kraljcvi Kajiri . . . Na* .šim vrlim slovenskim društveni* cam, igralkam in pevkam ter ljubi* teljicam krščanskc prosvcte bodi izrečena javna čestitka! „Naš čolnič". Tzšla je jubilejna, t. j. novcmbcr* ska številka »Našega eolniča«, ki je posvečena sv. Alojziju Gonzaga in sv. Stanislavu Kostka. Letos je namreö minulo ravno 200 let, odkar sta bila ta dva mladinska vzornika prišteta svctnikom. Vsebina zadnje številke »Našega čolniča« je kaj pestra in zajemljiva. Uvodrii članck »Božja pevca« pre* veva ždja. da bi sveta vzornika tu* di med slovensko mladino našla obilo povsnemovalcev in častilcev. Posebno fantje naj bi si zbrali sv. Alojzija za svojcga zaščitnika ter naj bi uravnali svoje življenje po življenjskem naertu sv. Alojzija. Krasna Sardenkova pesem zaklju* euje članek. Zatem sledi članck »Sveta borca«, kjer se v lepih bese^ dah opisujcjo življenje in boji, ki so jih morala prestati oba svetnika. Iz tega članka se lahko dobi obilo klenega zrnja in pripravne snovi za predavanja na društvenih večerih, posebno fantovskih. Tretji elanck »Naša obljuba«, govori v življenj* skem naertu, ki ga bodo letos pod* pisali številni katoliški fantje. Se* ziiam vseh podpisov se potem po^ veže v album, ki ga položi zastopnik naših fantov ni grob sv. Alojzija v Rimu. Nato sledijo smcrnice Alojzijevega življenjskega načrta, katere naj posebno vsi fantje paz* no preeitajo in se po njih ravnajo. — Smrekar- priobčuje pesem »Ob povcdnji«, v kateri se zrcali trplje* nje in strah, ki so ga morali ljudje prestati za' časa strašne povodnji, ki je letos pustošila našo deželo. lgnacij Leban se ob 20 letnici smrti pesnika Simona Gregorčiea v lepih bescdah spominja našega prerano umrlega slavčka. Pod zaglavjem »Dekliška greda«, nadaljuje Lojze Županov prelepo povest »Zoran«, J. B. pa v članku »Družiinski večer« lepo pripovedu* je, 'kako naj starši ueijo svoje otro* kc čitati iz krasne knjige za mladi* no »Kolački«, katero nam jc letos pokkmila Goriška Moorjeva druž* ba. Nato sledijo razna poročila Prosvetne zveze, raznih prosvetnih okrožji in društev. Potcm imamo tu tudi oceno lctošnjih Mohorjevih knjig|. Vodopivčevih skladb ter knjige »Sv. Stanislav Kostka«, ki jo jc spisal Martin Štular in ki bi ne smela manjkati v nobcni katoliški družini. List zaključujejo uganke, ki jih urejujc naš ugankar Peter Butkovie * Domen. Med vsebino so raztresenc tudi razne slike: Prosvetno društvo v Podgori, Sv. Staiiislav Kostka, Pro* svetno društvo Krnu, Igrälci in igralkc »Miklove Zale« v Fojani, Člani in članice društva v Vipavi ter doprsna slika Simona Gregor* čiča. Naslovno stran pa krasi pre* lepa slika Sv. Alojzija Gonzaga. Vsak kdor je prečital to številko »Čolniea« in ima količkaj zmisla za ltpo in dobro časopisjc, mi mora potrditi, da je »Naš čolnič« vse hvale vrcden in prav pripraven list za mladino in tudi za odrasle. Zato priporočam vsem našim društvom, naj sedaj, ko gre leto h koncu, čla* ni, posebno pa elanicc za »Čolnič« pridno agitirajo in nabirajo novih naročnikov. List stane za celo leto Lir 10 in sc naroea pri upravi »Našega čolni1* ča« v Gorici, Via Mameli, kjer je »Goriška Straža«. J. Š. Rod na severnih obnlah. Tain gori na severu ob Scvcrnem ncmškem morju živi majhen rod neustrašnih mornarjev Frizov. Njih ime se sliši že davno nazaj, ko so prvi Germani tesali hlode, da so se spustili na visoko morje. Frizi žive danes v deželi Holandski in nekaj v Nemški na majhnih sipinastih otokih in le morje jim kaže, kje se Friz prežiVi. Na zadnjcm kongrcsu narodnih man j šin v Žcnevi so se oglasili tudi zastopmki Frizov. Tedaj je manj šinski kongres odlocil, naj gre med Frizijsko ljudstvo posebna komisU ja, ki določi ali se smatrajo Frizi zu poseben narod oziroma za na* rodno manjšino, ki bi imela na manjšinskih zborovanjih tudi svoj glas. Vse manj sine v Nemeiji ima jo neko skupno vrhovno organizacijo, ki izdaja svoje glasilo »Kultur* wehr«. V eni številki tega lista so bili popisani Frizi. Tu je nasli'kana pocasna, a vztrajna tisočletna bor* ba majhnega rodu proti tlaeilcem in vsem prirodnim pojavom. In ven* dar je ta rod ohranil popolnoma svoje lastno rodovno življenje; še danes se Friz trdno drži staroger* manske samouprave, svojega sod* stva in navad. Ko so pa Prusi 1. 1864. z avstrijsko pomočjo osvojili Slezvik * Holštajnsko je bila stara samouprava na mah vničena. Jezik Frizov je prišel v nevarnost da se vtopi v nemškem morju. Uradništ* vo, sola, vojaštvo, meščanski ži* vclj vse to je dolovalo z vsemi vid* nimi in nevidnimi sredstvi na ta mali ribiški rod, da ga raznarodi. Nevarnost je bila, da izgine ta sta* rodavni rod na severnih obalah. Brez upa zmage so rodoljubi bili vroč boj za izročilo dedov in testa* ment svojih očetov. Ko so Frizi trkali s svojimi zahtc* vami na vrata bcrlinskih ali haških uradov, so jih zavračcvali češ, saj n ima jo Frizi niti samostojne kul* turne zavesti, saj niso ničesar do* princsli k splošnim kulturnim do* brinam. Tedaj so pa zastopniki Frizov s samozavestjo pokazali na svoje ljudi, ki so v tuji službi sicer, :i vendar obogatili splošno človeško kulturo. Njihov rojak profesor Fri* derik Poulsen jc znamenit modro* slovec. Njegova dela se prebirajo na najslavnejših univerzah Evrope. In drugi? Ta je siloviti duh, zgodo* vinar Mommsen! Ta je tudi Friz. Brez Mommsena ne bi zableščali v takem sijaju starodavni zakladi rimske in grške kulture. Tudi mi poznamo literarnega zgodovinarja Andersena. Kot otroci smo žc braili njegove lepe pripovedke. In on je Friz. Kako razpadejo torej v nič ugovori večinskih oblastnikov," ki odrckajo borncmu, a soencmu rodu pravico do samosvoje kulture. Pa kaj vse to! V Frizih živi tudi v zadnjem ribieu zavest, da je bil Friz nekdaj svoboden na svoji bar* ki sred valov in na svojih sipinah. Pel je pesmi o junaških dclih svo* jih prednikov, njegovi maleki so sc učili od njega povest o frizij* skem rodu. Vse to mu je bilo po 1. 1864. ukradeno. Po vojni šele so si ustanovili »fri* zijsko * šleško udruženje«, ki si je naložilo častno breme, da se bojuje za narodne pravicc Frizov. Njihova temeljna zahtcva je, naj se v sole uvede kot učni jezik frizijščina in naj otroci čujejo tudi kaj o slavni preteklosti starih Frizov. A boj za take pravice ni bil na* pcrjen zgolj proti Berlinu in delo; ma tudi Haagu, marveč se je moral obrniti tudi proti lastnim bratom. Ti so namreč razglašali v svet, da Frizii sploh niso narodna manj.sina,.. ampak le poseben razrod Germ a* nov. Malo jih je sicer bilo takih glasov, a prcprieali so resnične in svet jim jc dal vcro. Celo manjšin* sko zborovanje samo ni vedelo, kam prištcvati Frize. Zdaj bo vedelo! Se nekaj je omembe vrcdno. Fri* zi so sklenili, da se bodo skupno z dansko manjšino v Nemeiji pote* govali za svoje pravice. Nečejo se oslanjati na pomoč izven države, ker hočejo na tak način skupno s sotrpeeimi dokazati, da priznavajo državno oblast kot je, a naj jim le oddeli pravico, ki ji gre po vseh naravnih in večnih zakonih. Taka vidite, jc borba tcga majhnega rodu na severnih obalah. Tudi on jc vstopil v vrsto tistih miljonov ljud* stcv, ki kot glas božji opominjajo: dajte ljudstvom pravico in nc od* tegujte jim, kar jim je večna Pra* vica oddelila! Vse našc zveste odjemalce iz predz in povojnega časa obveščas mo, da oddajemo zopet testenine „ Pekatete " za juho in prikuho v zavojih po po pol in 1 kg. Na noben nacin sc ne bo več dogajalo, do bo kdo dobil drngo blago, ako je zuhteval naše: Zahtevajte jih pri trgovcih! Kanarčke »Original Harzscifert Edclroller«, izvrstne pevee prodara. Sv. Peter pri Gorici, Vrtojbcnska ccsta 199. rekel bi, da sesaš še mater, a ne srčeš iz mojega, »Črnega Nike«, vinskega mcha. Res, je*li res? Ka ča ti pije kri, a ti jo vprašuješ, je*li žejna. Najbrž si izračunal na prste, ima Bencčan rad Uskoka, kakor vrag kadilo. Vprašam te, kje je kak bencški jarbol, na katercm ni visela sen j ska glava. Nesrečni Pcro! (v'uj, kaj ti pravijo moji sodi! Dum. prazno! Dum, prazno! Vse prazno in prazno! Ni, da popiješ svoje ju* tranje in večerne kapljice? Vse prazno, bratec. ker Bencčani ne dopuščajo, da ti dovažajo ladje po morju kruha in vina. Pa daj, Pero<. pa preorji naš grič, ali oberi groz* dje na Vratnku. Bogme, glavo imaš kakor moj sod. A plača iz ccsarskc mošnje kaplja nekako počasi.« »Kaj*, kaplja«? jc prestrigel bliz* nji vojak bescdo, »rcci, mošnja se jc posušila. Govore nam: Dobite denarja, otroci, dobite jutri ali po* jutrajšnjem. Čakaj osel, da trava zraste, a svoj račun mi zapiši na uho in stoj. kakor rosa na listu.« »He, vidiš, dragi bratec,« se mu je zasmejal krčmar. »dolga je pot od Gradca do Senja, dolga pot in slabi jarmi. Pa Bog zna, da*li se ni poroma razsula kaka vreča ceki* nov, v kateri je bila ravno tvoja plaea.« »Dovclj sale,« je lopnil Pero s pestjo po mizi, molčimo naj, mini* jemo naj nam pišejo. Pa rcci, ni*li odsekal beneški general Ghjstinian vedavno 17 naših glav,. pa jih na? taknil v Benetkah na trgu, a otro* eajl in babe so se posmehovali na* šim junaškim bratom? Da bi jih podavila kuga, ker niso boljši od Turkcv. Lepi kristjani, katerim je duša podšita z volčjo kožo.« »To je bila modra,« je odvrnil »Črni Niko « na vec vina, pa mi ga plačaj, ko dobiš cesarsko plačo. Ali rcčcm vam, junaki, pri svetem mi Juriju, »Črni Niko« natrobi v vražji rog. Pravim vam, zberitc pamet. To ni padlo s hruške, ampak kakor bi bilo prcd vami že zapcčateno. Kolae sc vam mesi a v njem je strup. Mislijo vas podaviti, kakor miši, ali kaj podaviti? Vem, da vas hočejo zvezanc predati Beneeaiiom, da vas obesijo, da vas nataknejo na koleq da vas prikujejo ob be* neško veslo. Kakor je Bog živ, to se vam mesi.« »Tako*li? Tako?« je zagrmelo društvo in bila po mizah. »Ne bode pr*i častnem nam kr* stu,« je skočil Pcro na noge, »ne bö* de, dokler nam jc živa glava na ra* menu. Vojvoda! Povedi nas k ka* pitanu, da čujcmo, kaj je na stvari!« »Povedi nas!« je zaorila vsa četa. Vojvoda Milovčič se je bil že dvignil da povede četo. ali v tern trenotku se je pojavil na pragu vi* sok, silen junak, širokega čela, or* lovega nosa, podolgastega obraza. Sodeč po sijajni obleki in orožju, je bil tudi on vojvoda senjskih Uskokov. Ko je stopil v društvo mu je črno. mračno o'ko vzplamtelo in izpod črnih brk so se mu poja* vili gosti beli zobje kakor lahek smeh. Svojo desnico je del na nož za pasom ter spregovoril z jasnim, blagim glasom: »Kam ste se namenili, bratje?« A mesto odgovora se je odzvala vsa čcta jednoglasno: »Zdrav nam bodi vojvoda, Juriša Orlovič!« In zopet se je nasmehnil junak in zopct je vprašal: »Vprašam, kam ste sc namenil junaki?« »Do kapitana brat!« je odgovoril stari Milovčič; glasovi so dospeli, da nas hocejo premestiti iz Senja v Otočac, a nekateri pravijo, da nas kanijo predati Beneeanom v rob* stvo. Pa sramota bi bila, ali puškc mi moje, ne prodajo nas; ali naj ne ofcusim nikdar vcč zrna soli.« »Bodite mirni, bratje« je odvrnil Juriša Orlovič, »bržkone me poz« nate, da sem vašincc. Vaša duša; moja glava. Bodite mirni, vam pra* vim. Tudi jaz sem slišal tu in tarn črnih glasov, ali duše mi, ne znam kaj je resnica, kaj laž. No, glejte, n[[ še pol ure od tega, ko je jadral z Reke škof Anton in je preccj po* zval k sebi našega kapitana. da mu objavi dobrih novic.« Dökler je Juriša Orlovič tako mi* ril svoje junake, se je v starem škofovcm dvoru razplel vrlo žrva* hen razgovor. V mali sobici jc se* del za pisalno mizo cerkveni dosto* janstvenik, odet v modro škofov* sko obleko. Bilo mu je kakih 40 let Oglata svilena kapa je pokrivala fino, visoko čelo; gladko lice se je zoževalo proti bradi, jaki nos je izrastd prav izpod čela, pod kate* rim sta plamtela dva živa ogla — dvoje črnih oči. Iz tcga gladkcga, toda ostrcga lica, obrobljenega z dolgo sivo brado, si mogel spoznati dvoje — razum in strast, a ta cer* kveni dostojanstvenik je bil »izbra* ni sen j ski škof« Anton dc Domi* nis, sin hrvatske zemlje, a ita* lijanske matere. Igral se je z zla* rim križccm na prsih ter glcdal ne- premično v vojaka, ki mu je sedcl nasproti. Ta človek je bil jak, poln, žilav. Pod nizkim čelom mu je bil siro'k nos, okroglo lice, okrašeno s tankimi brki in špansko brado. Dol* gi, a redki lasje, razeesani na dvoje so mu padali na bel, vczen ovrat* nik. Oblcecn je bil v jopič iz erne kožuhovine, rumenih rokavov, na nogah jc imel visoke rumene ecvlje, a na levi strani ob boku se je spuš* čal dolg meč. Na leVi strani prs je imel vojak tri križce, pretkane s srebrno žico. Dokler jc škof sedcl mirno, se je kapitan živo gibal na svoji stolici, jeze se morda nad ško* fovim mirom. »GORIŠKA STRAŽA« Stran 5. Kaj je novega na deželi? Sv. Lucija ob Soči. Dne 13. decembra, na pra- znik sv. Lucije, bo običajni zimski semenj. -- Vabijo se trgovci in kupci. Miren. V ncdeljo dne 5. t. m. je bil pri? bit na obč. deski sklep z dne 20. prct. m. živinozdravniškega konsor* cija s sedcžem v Štandrežu, ki ob* sega 10 občin. Sklep, ki določa, da morajo biti prašiči pred klanjem pregledani po živinozdravniku in plačana pristojbina za prettied, ni veljaven ne iz pravnega kakor tudi z upravnega stališča. Proti sklepu samemu je bil vložcn priziv na pri* stojno oblastvo s strani več obči* narjev. Pred kratkim je deželna politična oblast v Vidmu priporoeala obči* nam, da bi uvedle tudi za zasebni* 'ke živinoogledniški pregled pred za* kolom oziroma po zakolu; tega za* kon izrecno ne prcdpisuje, pa kcr se gode v tem oziru zlorabe, jc pri* memo, da se ta zloraba odpravi. Mi sc tega zavedamo in priporočam(3, smo pa odločno proti načinu izvr* ševanja tega posla. Živinozdravni* ku bi se morala določiti primerna pristojbina z ozirom na to, da je že plačan z letnim zneskom 15.000 lir. Na podlagi nove pristojbine zasluži živinozdravnik v teku treh mese* cev najmanj še 12.000 lir, ker se v okolišu gorinavedenih občin zakolje najmanj dva tisoč prašičev. Čudno je pač to postopanje, ko vendar vlada sedaj geslo splošnega varee* vanja; vsak vinar mora biti dobro uporabljen, mcd tem ko v gorina* vedenem slučaju ni tako. C.c sc nameniš ubiti prašiča za dom, moraš to prijaviti krčmarju Faganeli Romanu (pri Grabci) in ne občinskemu uradu (mogoče. da se ne nadlegujejo uradniki) do pon* deljka vsakega tedna; živinozdrav* nik pride na dan pondeljka na dom. Tu da listič, (ki se ne nanaša na vizito) potem, ko je pokukal skozi okence v hiev. Pristojbine ne pla* čaš takoj, pač pa v užitninskem uradu. f'udno je to postopanje. Tolmin. Nekdanja kapela sv. Antona je postala »Farmacia Kastner«. Kape* la je stala izza 1. 1650. ter je bila last tolminskih grofov, ki so vzdrževali tudi svojcga kaplana. Kasneje je vse posestvo preslo v last soproge barona Winklerja ,a dediči so vse posestvo prodali tuk. lekarnarju Kastnerju. Kapelica je bila za časa vojske poškodovana ter je služila po vojski za skladiščc aprovizaci* je, kasneje za vinsko klet. — Po* dobo sv. Antona so lastniki spra* vili za časa vojske, altar je kupila voleanska eerkev. Tako bi bilo v tej kapelici po vojski kruh sv. An? tona, vino sv. Antona, a sedaj le* karna sv. Antona. S to kapelico je izginil tudi spomin nekdanje slave tolminskih grofov. Nova podprefektura je začela svoje uradovanje ter je naseljena v Paliscovi hiši blizu nekdanjcga gla* varstva. Podprefekt je g. Domenico Moretto, ki je v posebnem pismu pozdravil obeinstvo. Kakor se pa zdaj euje, bo tolminska podpre* fektura zopet ukinjena še predno je začcla prav poslovati. Fojana. Dne 27. m. m. se je poroeil po* zrtvovalni elan in odbornik »Izobra* ževalncga društva« Kos Peter z zvesto elanieo Markovie Karolino. Pod slavolokom je stala vrsta fan* tov in deklet ter eakala, da pride novi par. Ko so prišli, so bili spre* jeti z nagovori. Z zahvalo za dose- danjo zvcstobo in s prošnjo za na* daljnjo pomoč jima je društvo po* delilo v spomin krasno sliko: Blej* ski otok. Se enkrat želimo obilo sreče na novi poti življenja. — Pri vescli družbi so nabrali za društve* ni sklad 24 L. Prisrena hvala! Nabrežina. V občinsko pisarno je te dni pri* sei neki oee, da vpiše svojega no* vorojenca v občinske matrike. Oee rau hoee dati neko primerno slo* vensko ime, kar pa je obeinskega tajnika gosp. Grlja, ki je imel iz* vršiti omenjeni vpis, preccj raz* grelo. Rekel mu je, da ee hoee iz* birati taka imena, naj jo le odkuri v Jugoslavijo. Seveda ocetu ni bilo to po godu, toda gospod tajnik se je tako protivil, da je koneeno oee bil prisiljen voliti svojemu otroku tako ime, kakor je pae vpisnikarju dišalo. Ukve na Koroškem. Celo leto nismo imeli nobene po* roke, zdaj pred adventom pa kar tri. Prvi se je poroeil Jakob Pre* šeren in sicer 20. nov., v soboto na Marijin dan. Nevesta Mariia Mu* rer je bila več let odbornica Mari* jine družbe. Za družiee je povabila vse družbeniee, ki so doma. 25 po številu. Lcpa je bila bela nevesta, lepc bele družice. Tudi vcselja ni manjkalo, dasi je bilo brez plesa. V nedeljo 21. nov. je pa pelial pred oltar vrl cerkv. pevee Jakob Miš* kot zgledno dekle Katarino Meš* nik. Svatba je bila po tukaišn ji na* vadi zelo velika: do 70 povabljenih. Trctji ženin, tudi Jakob, se je po* ročil bolj skromno. Bog dai vsem mladim parom zdravia in veselja mnogo let! Gor. Branica. V nedeljo 28. m. m. se je vrsil pri nas važen gospodarski sestanek, katerega je priredil gospodarski odsek tuk. prosv. društva. Sestan* ka so se udelcžili tudi zastopniki bližnjih obein. Namen sestanka je bil ustanovirev mlekarne. Gosp. Tram puš je v daljšem ^o^oru ob* razložil, kako važno je vprašanje mlekarne za qospodarstvo. Kako naj se izvede or^an'izacija? Kako naj se mlekarna financira in kako se bodo določili deleži? Po govoru ^. Trmpuša se je vnela živahna deba* ta, ki je pokazala, kako vsi eutimo potrebo po milekarni. Po debati se je volil pripravljalni odbor. Vsaka obeina je zastopana po 2 odborni* kih. Nalo^a pripravljalne^a odbora je, da se or^anizaeija eimprej iz* vede. V vsaki obeini se skliee sei* stanck gospodarjev, kako naj se fi* nanciranje izvrši in kakšne obveze bodo morali nositi člani. Vsak elan mora vedeti za kaj ^jre ter mora na* taneno poznati ustroj mlekarne, da se izo^nemo poznejšim nesporazum* Ijenjem in razočaranjem. Us{anov* ni obeni zbor se mora vršiti vsaj do konea Januar ja 1927. Nataneno se bo sporoeilo pismeno. Pripravljal* ni odbor mora zaeeti z or^anizaeijo takoj, da se zadeva mlekarne eim* prej reši. Upamo, da bodo naši t«o* spodarji razumeli pomen in važnost mlekarnci, ki nam bo velik pripomo* ček za rešitev j*ospodarske krize. Ako smo bili kdaj potrebni kake organizaeije, smo jo potrebni ^oto» vo danes in ta je mlekarska or^ani* zaeija. Vsi, ki vam je na sreu reši* tcv naše^a tako zavožene^a ^ospo* darstva, strnite svoje moei, da v skunnem delu dosežemo ravnoi* vesje, da za^otovimo obstanek na? šcmu ^ospodarstvu. Od nas je od* visno, da to dosežemo. Toliko za danes. O nadalnjem delu priprav* Jjalne^u odbora bomo toeno poi* ročali potom našet*a easopisja. Gor. Kanomlja. Ko smo Gorcnjekanomeljci v »Cioriški Straži« pod štev. 69 brali notico pod »Gor. Kanomlja«, smo u.ijibali, kateri gospodie bi neki bil »eudnim« dogodovščinam uzrok. Iz nadaljnih vrstic smo jasno Zahvala. Ob priliki sinrti naše nepozabne )ulke izrekamo prisrčno zahvalo vsem prijateljem in znancem, ki so nam na ka- terikoli način izkazali svoje sočutje. Iskreno se zalivaljujemo preč. g. du- hovnikom, prosv. društvu, Marijini družbi, ter darovalcem vencev in evetja. Bog vsem stotero povrni! Gor. Branica, 21. nov. 1926. Žalujoča rodbina Fabjanova sklepali, da je oni elaneie namenjen le našemu g. ueitelju Ant. Hvali. Če je temu tako, tedaj nam sve* ta dolžnost pravice veleva, da na tem mestu odloeno protestiramo proti taki skrajno podli, lažnjivi in obrekovalni objavi. Glasno pa povemo, da odkar je g. Anton Hvala pri nas, nismo imeli ne z njim, ne s šol. oblastni* jami nobenih in niti najmajših zgag, še manj pa prepirov. Tudi deco našo mu s popolnim zaupa* njem pošiljamo v solo. G. ueitelja pa prosimo, da le tako nam vodi solo in da nobenemu ne* poklicanemu ne dovoli, da bi se vmešaval v šol. zadeve. Slcdijo podpisi vseh obeinarjev. Lisinica Kmečkesdelavske zveze in Političnega društva »Edinosti v Gorici. 1. /. B., Budunje: Vprašanje gle* de odškodnine pri postavljanju br* zojavnih drogov urejuje kr. odlok zakon od 11.3. 1920 št. 316. To- stvarne prosnjc je treba Viagati pri »Direzione costruzioni Telegra* siehe, Trieste«. 2. G. /. in P. A., Šmarje: Tajništ* vo je pismeno posredovalo pri za* varovalni družbi zaradi zavaroval* nine. Obvcstite nas o odgovoru, ee ga Vi dobitc. 3. L. 1. Žabče št. 3: Po Vašem na* roeilu je tajništvo posredovalo pri finaneni intendenci v Trstu. Če dobite Vi odgovor, obvestite nas. GOSPODARSTVO. Finaneni intendanci v Vidmu. Znano ie, da je mnogo kmeekih posestnikov prejelo na raeun voj* ne odškodnine volove,. krave itd. V najvee slučajih je tržaška finane* na intendanca pri vojnoodškod* ninskem obraeunu že odbila voj* nim oškodovancem znesek, ki ga je komisija pri razdeljevanju volov in druge živine doloeila za ceno. V zadnjem easu pa terja finanena in* tendanca v Vidmu od vojnih oško* dovancev ponovno, da odplaeajo eimprej te svoje dolgove. S tem povzroea finanena intendanea v Vidmu vojnim oškodovancem brez* potrebne skrbi in stroške. Umestno in mnogo bolj pametno bi bilo, da bi videmska finanena intendanca pri tržaški uradno ugotovila, kate* rim vojnim oškodovancem je tr* žaška finanea /e obraeunala pri vojnoodškodninski likvidaeiji dol* gove zaradi volov in druge živine. Vojne oškodovance pa katerim do danes ni še bila iznlaeana vojna odškodnina, naj bi pustila videm* ska finanena intendanca toliko ea* sa pri miru, dokler bi ne prejeli vojne odškodnine. \Tidemski fi* naneni intendanci je gotovo znano, da je letošnja slaba letina povzro* eila pri našem ljudstvu veliko bedo in velika večina kmetov ne more takoj odplaeati tch dolgov. Prejeli so živino na raeun vojne odškod* nine in pravieno je, da se ti dolgovi obraeunajo pri vojnoodškodninski likvidaeiji. Vojnim oškodovancem, ki so prejeli od videmske finance plačil* ne pozive svetujemo: 1. Oni, ki so prejeli že vojnood* škodninsko likvidaeijo, naj javijo videmski financi, da jim je že tr* žaška finanena intendanca odbila od priznane vojne odškodnine med drugim tudi znesek za vola, kravo itd. kar je razvidno iz likvidacij* skega spisa. (Naj navedejo števil* ko in datum likvidaeijskega spisa.) 2. Vojni oškodovanci, ki niso šc prejeli vojnoodškodninske likvida* ei je naj zaprosijo videmsko fi* naneno intendanco, da počaka z izterjanjem dolga, dokler nc dobijo vojnoodškodninske likvidaeije. Klanje prešičev. Klanje prešičev je po novih od* redbah znatno otežkočeno. Zahte^ va sc zdravniški preglcd in čc ob* stoji obeinska klavnica. se morajo prešiči zaklati v klavnici, kar po* vzroea posestnikom prešičev znat* ne stroške. Zraven tega je treba skoro v vseh občinah plačati še davščino do 20 lir. Davck, zdravni* ški pregled in Obvcznost klanja v občinskih klavnicah so občutno za* deli posebno male kmete in delav* cc. Saj je prešič za revno kmečko in delavčevo družino edino boga* stvo in velik pripomočck za pre* hrano družine. Posebno delavstvo v Idriji se čuti močno prizadeto vsled navedenih odredb in jc po svojih zastopnikih zahtcvalo po* moči pri podprefektu in občinskem kumisarju.- Tudi v kmečkih obči* nah so ozlovoljeni nad novimi od* redbami, posebno tarn, kjer po* stoji jo občinskc klavnice. Tudi mi sc obraeamo do pristojnih oblastev s prošnjo, da upoštevajo želje pri* zadetih. * Tajništvo K. D. Z. je mnogo kmetov pismeno in ustmeno prosi* lo za pojasnila glede obdacenja in klanja prešičev. Nu ta vprašanja odgovarjamo: 1. Prešiči so podvrženi občinske* mu davku ravno tako kot druga ži* vina. Do 30 kg se prešič obdači s 4 lirami, če ima prešič več kot 30 kg, se lahko obdači z 20 lirami. V Gorici se pa plača do 30 kg 8 lir in čez 30 kg 30 lir davščinc. 2. Zdravniški preglcd prešiča je obvezen. Za zdravniški pregled je trcba plačati lir 5. 3. Kjcr obstojijo občinske klav* nice, se morajo prešiči zaklati v klavnici. Kjcr jih ni, sc lahko za* koljejo doma, če načelnik občine in živinozdravnik ne ukreneta dru* gačc. Za gospodarjQ in gospodinjo. Zlafu podoben poxiuk (firrwz). Zmcs iz treh delov lancncga oljar dveh delov vinskega kamna, dveh delov žafrana in ()'O6 delov kur'ku* me skuhaj v lončcni posodi in po« rabi. Pnišičevo težo dohčiti z mero se da precej natanko na sledeči na* čin: Prašič sc zmeri od sredine čela do repa. Nato sc zmeri prsni obseg za prcdnjima nogama. Števili, ki se pri tem dobita, sc pomnožitai, a ta vsota sc deli s 130 pri navadnih prašičih; ako je prašič bolj okrogel in mesnat, n. pr. jorkširski, s 120, nasprolno pa pri medlih s 140. Do* rnač prašič, poldrugo leto star, je meril n. pr. čcz hrbet 110 cm, o'koli telesa 118 cm, zatorej bo tehtal ~ (110 X 118) : 130 --- 12.980 : 130 ...¦-¦ 99'84 kg ali okroglo en stot mrtve tcžc (tclo, jczikj obisti). Stran 6. »GORIŠKA STRAŽA« Kuko preprečiš, du prušiči nc ghs dnjo lesu? Ako imajo prašiči v že- lodcu prcveč kisline, si jo skušajo edpravili s tcm, da glodajo lcs. Ob* ijlodavanjc pa preccj puste, ako sc jfrn pr'mcsa mcd krmc nekoliko stolčene krcdc ali pa klajnega apna. Nastelju zn mlude prašičke. Več? krat jc vzrok različnim bolcznhn pri prašičkih mokra, plcsniva ali celo nagnita slama, aiko sc jc pra* šičkom z njo nastiljalo. Kakor se ne smc pokladati dru^i živini take slame, toliko manj se jo srae rabiti za prašičke. Prašički sicer slame nc žro, dokler se jih ne odstavi;, ri* jejo pa po nji in vdihavajo pri tcm vase kužne snovi, ki pridejo tudi V njih želodčck. Poslednji pa je pri prašičk;h zelo občutljiv, ker jc po? tein vzrok, da dobijo ^rižo. Taka pokvarjena in prašna slama povs zrcči pri prašičkih tudi kašelj. Knko se zatre predenica? Ako si zapazil ^nezdo predenice, ne pokosi in požanji samo one detelje, ki je prepredena s predenico. ampak po- kosi še za kake^ä pol metra na* okro/4 navidez zdravo deteljo. Ono navid.cz zdravo deteljo spravi v ka* ko rjuho all vrečo, seveda le tedaj, če ni na njej predenice v cvetju, ter jo daj živini. Ko jo neseš, pazi, da je nc raztreseš po deteljišču. Vso s prcdenico prepreženo deteljo pa pusti na lieu mcsta, primešaj ji suhe slamq prilij nato petrolc.ja m za* žgi. Ko je vse zj4orelo, prekoplji ono mesto kake 4 cm globoko z lo* pato ali pa ga prestrgaj z železnimi ijrabljami. Spravi to zemljo na kup, pomešaj med njo slamo in tudi to sežt,fi. Čmu prsf je v vrtnarstvu ne* obliodno potrcbna. Črno prst dobiš iz 1'istja ali komposta. ki ga spraviš v kup in tu vočkrat prevržeš. Da se s.premeni listje v prst, potrebujc navadno dve leti. Bolj hitro dobiš črno prst, če dcneš listje približno }X)] metra na debelo in j.{a nato po? liješ s straniščnico. Vrhu te deneš novo plast listja. A aprilu poijrneš krup z zemljo in zasadiš nanj ku* mare, melone a;li buče; jescni kup prevrzi. Naslednjo pomlad se spr^ hlo listje že lahko rabi. Zanistel prstun moreš sneti če prst od nohta do prstana tesno po= viješ, i*a čez 5 minut odviješ in dr* žiš roko 5 minut kvišku. C-e to še enkrat ponoviš, prstan zlahkoma snameš. Küko dolgo se moriijo hvuniti poz trjeni rnčuni? Mno<,fokrat se zgodi, da se zahteva plaeilo že plaeanc in potrjene terjatve. Vzrok jc v na* pačnem vpisu aili če se pozabi iz* brisati. Ako v takem slučaju nknaš pobotnice pri roki, sc ti lahko z^os di, da moraš zopet plačati. Vpra^ šanje je, kako dolj^o trcba pobot* nice oziroma potrjene račune shra.« njevati. Računc od tr^ovcev, ki mo? rajo po postavi voditi trgovske knji^e, je treba shranjevati desct let, ker morajo tudi tr^ovci svoje knjlige deset let shranjevati. Sicer še po desetih letih tri»ovčeva ter? jatev ne uiiasne, vendar je težko verjetno, da bi kak trgovec po pr©= teku desetih let terjaL Za vse dru^c račune, tudi za poštne oddajalnice itd. je pa postavna doba zastaranja trideset let. Davčne terjatvc države zastarajo v šestih letih. Kako nuj se rnvna z mrzlimi rust? linumi? Mno.aokrat se pri^odi, da zmrztiejo cvctlice v sobi ali drugi shrambi vsled hitre izpremembe to* plote na prostem. Zato pa še ni treba niisliti da so že popolnoma pokončane, kajti stanični sok, ki povzroči. ko zmrzne, da končajo, zmrznc šcle pri jako nizki toploti. Scveda končajo zmrzlc rastline, ako jih kar naenkrat preneseš v toplo sobc>. Zato jih nesi rajši v tak pro? stor, katere.ua toplota je ravno nad ničlo. Pa tudi škropljenje z mrzlo vodo poma.ua, da se polauoma otä* Listnica uredništva. Apostolstvo molitve: Sporočilo o pobožnosti zadnjeua petka smo do^ bili prepozno. Radi predhodne cen* zure lnoramo pctkovo Stevilko za^ ključiti že v četrtek dopoldne. Bou živi! Darovi. Za »Slovensko sirotiščc«: P. n. g. Ivan Franke, župnik na Vogr* skem, ob svoji 50*letnici 50 L; na svatbi s*ce. Marice Pipan z U. Miro* slavom Budin dne 27. nov. nabrali v Škrbini 50 L; za Uod sv. Andrei a p. n. u. Henedikt Poniž 50 L; v šem? paski župniji nabrali za sirote 4 q krompirja in 30 ku turščice, za kar se zahval jujemo preč. g. župniku in ljudstvu. ¦— Srčna hvala! VABILO k rednemu občnemu zboru »Kmetske posojilnice v Rodiku, vpisane /adruue z neomej. jam? stvom«, ki se bo vršil v nedeljo dne 12. decembra 1926. ob 3. uri popol« dne v župnišču s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Oodobritev računskcua zakliuč- ka za leto 1925. 4. Slučajnosti. V slueaju nesklepčnosti se bo vršil dnc 26. deeembra na istem mestu in z istim dnevnim redom druu občni zbor, ki bo sklepal brezpogojno. Odbor. Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnie: v Severno Ameriko: »Conte Biancamano« 10. 12. 1926. »Conte Biancamano« 25. 1. 1927. Iz Genove v Njujork v 9. dneh, v Južno Ameriko: »Conte Verde« 7. 1. 1927. »Regina d' Italia« 4. 2. 1927. Iz Genove v Buenos Ayres v 13V6 dneh. v Avstralijo: »Re d'Italia« 15. 1. 1927. Informacije daje in sprejema pred naročila na vozne listke zastopnik F. Koskh. Goricih Via Contavalie št. 4 ZOBOZDRAVNI^KI ATELJi:: ROBERT BERKA Gorica, sedaj Corso Verdi 36. Laslnik se je specializiral na Dunaju, bil več let asistent zobozdravnika dr.ja Pikla. Labc- ratorij otvorjen že leta 1918.- Sprejema od 9. do 12. in od 2, 6., ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. — — KOVAŠKEGA UČENCA za po, ljedelsko orodje, če mouoče že iz= ueeneua sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Friderik Pod« ^ornik, Vrtovin št. 124 p. Črniče. NASA VINA, dobra. po nizkih cenah, tudi v manjših količinah; marsalo, vermut, grenčice, žganje, vinski jesih itd. prodaja trgovina v ulici Äscoli št. 31 (na vogalu trga Koreni, de Amicis). Wtmmmmm Proda se posnemalnik znamke »Alfa«, ki posname 150 1 na uro, je skoraj popolnoma nov in sc proda I lc zato, ker se je obrat povecal. — Cena se poizve na licu mesta. — Mlckarna Rute na Ponikvah, pošta Slap ob Idriji. Röntgenologicni zavod za zdravljenjc in diagnostiko ppimapijo DR. 3JEFIQRI U GORICI, G0R50 VITT. E1H. III. it. H millM OD 9 - IZ IM Z -1 piačam najvišje cene za kože ¦ lisic, podlasic, kun, zajcev, mačk, krtov, veveric, jazbecev itd. itd. Prodajam PASTI in POSEBNO MESO za lov na divjačino. Delavnica za strojenje in barvanje Nihee nima pravice kupovati zame WALTER WINDSPACH GORICA - Via Carducci 6 - GORICA Pozor met Izpremerajenl naslov! Teod. HHbar (nasi.) » Gorica CORSO VERDI 32 - - (his» Centr. Posoj.) VUlho zalüga čcšhega pSstna iz znsne tovarne F.egsnchsp? l Rayniann, ysa^i- vrstno blago Z3 pawfcnce hakor tudi veliha izbtrti moS^egain žcnskega mw. Blago solidno! Cene zitternel Telefon štev. 16 Ustanovljena I. 1889 Postni čeh. 10.533 MESTHfl HRÜHILHICJl UUBLlÜNSKi) (ORADSKA STEDIOIVICA) Stanje wlolenega denarja nad 200 mllijcnow dlnarjev LJUBLJANA PREŠERNOVA ULICA Stanje vloženega denarja nad 800 milljonow krön • - sprejema vloge na hranilne knjižnlcc kakor tudi im tekočl račun, in sicer protl naj- ugodncjšemu obrestovanju. Hranilnica plačujc zlasti za vloge proti dogovorjenl od- povedi v tekočem računu najvlšje mogoče obresti. Jamstvo za vse vlogein obresti, tudl tekodefja računa, je večje kot kjerkoli drngod, ker jamči zanje polcg lastnega hranilnične- ga premoženja se meslo Ljubljana z vseni premoženjem ter davčno močjo. Uprav radi tega nalagajo pri njej sodižča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkvcm in obtMne občiiiKki denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke naj- veČ v naši hranilnici, ker je tu popolnoma VAREN. Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice. 0 A TJ u > 0 >u S 0 ¦8 (8 S u 0 s 0 Vellka manufakturna trgovlna Andrej Mavrič = GORICA - Via Cearcluccl 3 ===== fJajveeja izbera moškega in ženskega sukna za obleke, hlaeevine, žameta, ž firja, perkala, prtenine, perila, brisae, zaves, posteljnih pregrirjal, odej volnenih in bomba= žastih, volne in žime za žimniee ter vsakovrstno perje. Velika izbera izgotovljenih oblek za moške in decke. Lastna krojačnica za ženske in moške. Sprejema vsako naročilo, ga izvrši točno in po zmernih cenah. Velika izbera kožuhovin. Na drobno! "^PiSW* Na debeloI ¦d o N 0 s a o 3 S) 0 < a o