SENATORJI BODO PRI PRIHODNJEM ZASEDANJU KONGRESA HOTELI VEDETI, ZAKAJ SE COOLIDGE-JE-VA ZUNANJA POLITIKA BRIGA TOLIKO ZA NICARAGUA, MEHIKO PA PUSTI PRI MIRU, KJER SO PRIŠLI OB ŽIVLJENJE AMERIKANCI.
Washington, D. C. — Kakor je že bilo poročano, Strfc Sam je poslal svoje mornarje v Nicaragua, kjer je pripoznal vlado predsednika Diaza, proti kateremu so se' pa dvignili nasprotniki, ki so mu s pomočjo mehiške vlade prizadjali zadnje dneve velike izgube. Boj je trajal* štiri dni, na obeh straneh je bilo mnogo mrtvih in ranjenih.
Poveljnik ameriških mornarjev v Nicaragua, konti'ead-miral Latimer, je določil neu-tralno cono ob vzhodni obali. Takoj nato je pa tudi izdal povelje kapitanu J. C. Town-send-u, ki poveljuje bojni lad-b'i Galveston, naj določi tudi ,ob zapadni obali neutralno cono.
Prihodnji teden se bo nadaljevalo z delom v kongresu. Senatorji bodo pr.i tej priliki stavili vprašanje — zakaj se Coolidge toliko briga za Nicaragua, kamor pošilja mornarje — v Mehiko pa, kjer je prišlo ob življenje že več' Ameri-knncev, pošilja pa le note, za
Senator Moses bo tudi zahteval od di-žavnega departmen-ta, naj predloži kopije od korespondence, ki se je vodila, da je Amerika priznala vlado predsednika Diaza. Glavno vprašanje bo pa le to — zakaj .ie ameriška zunanja politika drugačna napram Nicaragua, kakor pa napram Mehiki.
Naša administracija se zagovarja s tem, da je v Nicaragua revolucija, katere vlada ne more jamčiti, za varnost A-merikancev. V Mehiki je pa stabilna vlada, ki lahko sama Vzdržuje red.
Kakor vsa znamenja kaže jo, bo delo v kongresu težavno in zamudno. Poleg tega pa še tudi ni rešeno vprašanje Frank L. Smith-a, katerega je guver-
PRINC KAROL JE V PARIZU.
Mnogo so pisali o rumunskemu princu Karolu, da je nezna-nokam izginil; je. pa le še v Parizu, kjer čaka, da bo dobil dovoljenje za povratek v domovino.
Pariz, Francija. — Princ Karol, bivši rumunski prestolonaslednik, je potegnil celi svet. Vse navprek se je pisalo, da je neznanokam izginil, celo, da je bil umorjen. V resnici je pa bil v Parizu. Na sveti večer, ko se je raznesla vest, da je izginil, se je zabaval- prav imetno v krogu svojih prijateljev in Mme. Lupescu, katero bo moral zapustiti, ako bo hotel ke-d.aj sesti na rumunski prestol. Njegovi prijatelji izjavljajo, da bo Karol ostal toliko časa v Parizu, dokler mu rie bo postavnim potom dovoljen povratek v domovino.
ZIMA vlPMIJI; 5 MRTVIH.
STRAŠNA VREMENSKA KATASTROFA V RUSIJI.
Nikolajevsk, Rusija. — Kakor gore visoki valovi ■ so prizadjali ribiškim vasicam v tu-kajšni bližini ogromno škodo. Mrtvih je mnogo oseb; ženske in otroci so živi pokopani pod ledom in snegom, katerega je nametal strahoviti yihar na pokrajino. Vasi so uničene. Ženske so bile same doma, vsi moški so zunaj na ribjem lovu.
VLADA ODGOVORNA ZA STRUPENO PIJAČO.
Madrid, Španija. — Po cele^j Španiji divjajo snežni viharji, vreme je postalo nenavadno mrzlo, ki je v Valencia pokončalo ves pridelek pomaranč. Doslej še niso imeli v teh kra-iih tako hude zime. V severni Španiji pa prebivalce vasi nadlegujejo krdela lačnih volkov, ki se približujejo hišam. V Madridu so umrle štiri osebe vslecl mraza, v San Sebastian pa enp. -o-
MORILEC TRINAJSTIH p-' SEB POD KLJUČEM.
Farwell, Tex. — George J. Hassell, rančar, ki je priznal, ner Len Small imenoval sen,a- (}a je umoril 13 oseb, je močno iorjem, na mesto umrlega se- zastražen v tukajšni ječi, kjer natorja McKinley-ja. V sploš- bo čakal na svojo usodo. Eastern sodijo, da bodo dovolili seli je umoril svojo ženo in Smithu, da bo podal običajno 0sem otrok, katerih trupla je DHsego in ga sprejeli v svojo položil v jarek v bližini nffego-s^edo.	ve ranče. Priznal je tudi, da je
Washington, D. C. — Za- pred tremi leti usmi-til v Kali-
Nad dvajset oseb je umirlo o praznikih na posledicah za-strupljenja z žganjem.—Dr. Norris obdolžuje vlado, katere kemiki zastrupljajo de-naturiran alkohol.
New York, N. Y. — Dr.
Charles G. Norris, je rekel, da je vlada Zed. drž. moralno odgovorna za žrtve, ki so podlegle, ko so zavživale žganje, katerega delajo bootleggerji iz alkohola/Vladni kemiki izdelujejo denaturirani alkohol za industrijske potrebe, v katerega pa mešajo strup, da bi ga napravili nevžitnim. S tem pain or a va'j o preprečiti zavživa-nje žganja. Dr. Norris pravic da vlada dobro ve, da^bootleg-gerji delajo svojo brozgo iz alkohola, ki je strupen, toraj je morafno odgovorna za toliko žrtev, ki je že podleglo tej strupeni pijači.
21 oseb je umrlo zadnje dni v New Yorku vsled slabe pijače. Tudi Detroit, Mich., je imel svoje žrtve, podleglo je pet oseb; v Milwaukee dve in v Chicagi štiri. Mnogo jih pa leži v raznih bolnišnicah, kjer se zdravijo vsled zastruplje-nja. Toliko imajo dokazov, kakšno napako so napravil s prohibicijo, pa še vedno zapravljajo velikanske vsote za forsiranje Volsteadovega zakona.
REV. FRANCIS J. AŽBE,
župnik slovenske župnije Matere Božje v Waukeganu, 111., in bivši duhovni vodja KSKJ., pod katerim nadzorstvom in vodstvom so vrli waukeganca-nje ai postavili krasno novo šolo in farno dvorano, katere slika je priobčena na tretji strani današnje številke.
KRIŽEM SVETA.
VELIK POŽAR V HAVANI;
ŠKODA JE OGROMNA.
Havana, Kuba. — Od tukaj poročajo, da je velik ogenj izbruhnil v tukajšnem mestu, ki je napravil škode prizadetim blizu §1,500,000. Ob življenje ni prišel nihče, pač pa je osem oseb za'dobilo težke poškodbe. Gasilci so imeli težko stališče, ko je bilo že par poslopij uničenih, so dobili ogenj pod kontrolo.
Iz Jugoslavije
VELIKI PLAZ V BRIŠAH PRI ZIDANEM MOSTU LETA 1877 ŠE VEDNO V SPOMINU STAREJŠIM PREBIVALCEM TISTEGA KRAJA. —DRUGE ZANIMIVE VESTI.
MLADI RUDAR SE JE IZDAJAL ZA PRINCA.
kladničarski tajnik Mellon je Prosil kongres, da bi mu dal Pooblastilo za povrnitev nepo-stavno naloženih davkov, v Znesku $174,120,177. Ta znesek se bo, ako bo to privolil kongres, izplačal 287,000 dav-koplačevavcem. Zajedno s Prošnjo, je Mellon tudi predložil finančnemu odseku poslanske zbornice listo, na kateri so imena onih, ki bodo te dobrote deležni. Lista, dasi zelo nagos^o tipkana, obsega 14,-380 strani, za kar je bilo treba najeti truck, ki je odpeljal ta seznam v zbornico. Navedemo na tem mestu le par imen tistih: John D. Rockefeller Sr., je eden izmed prvih, dobil bo $76,475; William G. McAdoo, $7711; British American Tobacco kompanija, New York City, $5,117,226 in mnogo drugih, enako potrebnih. Za de lavce, seveda ni nobenega, ki bi se pobrigal, da bi se jim vrnilo za kar so bili oškodovani
—	Minneapolis, Minn. —, W.
H. Hatch, star 81 let, ki je skozi 24 let opravljal službo šolskega superintendenta v Oak Park, Tli., je v bolnišnici umrl. Mr. Hatch je tudi v Duluthu organiziral šolski si"tep:i, kjer "je ti i 1 tudi nekaj časa superintendent.
—	Wayndotte, Mich. — Iz večih krajev poročajo o avtomobilskih nesrečah, pri katerih je prišlo več oseb ob življenje. Tudi iz tega mesta so trije podlegli poškodbam, ko je v njih avto zadel vlak; nesreča /se je zgodila, kakor se jih največ — na križišču.
—	Denver, Colo. — V južnem delu Rocky gorovja je nepopisna zima, ki je zahtevala že dvoje žrtev. Več kot 100 avtomobilov je zametenih, kjer bodo čakali spomladi. Neki Mehikanec se je ubil, ko je plaz potisnil avto, v katerem se je peljal po j gorski poti, preko prepada, 150 čevljev globoko.
—	Ithaca, Mich. — Gen.
forniji neko žensko in tri otroke. Zakaj je to storil neče povedati. Nedavno si je tudi sam hotel končati življenje z nožem, kar mu pa ni uspelo. Rekel je, da je ženo udaril s kladivom po,glavi, nakar so začeli otroci jokati, katere je takoj nato enega za drugim pobil. Sumijo ,da je tudi on odgovoren smrti brata, katerega truplo je bilo najdeno na nekem polju v Oklahoma.
EKSEKUCIJA KOMUNISTEV V LITVINIJI. 1
SMRTNA KOSA. ;
Umrla je v bolnišnici naša rojakinja Mrs. Rosie Cerar, r.oj. Košak, 2136 West 22nd Str., Chicago, 111. Pokojna je iz Ljubljane; stara 46 let. Pokopana bo danes (četrtek, 30. dec.) ob 9. uri iz cerkve Sv. Štefana. Pogreb je oskrbel naš slov. pogrebnik Mr. Andrew Glavach. — Pokojni večni mir — preostalim naše sožalje! -o—-
HOFFMAN ODSTOPIL.
Chicago, 111. —- V pondeljek je odpel Peter M. Hoffman svojo šerifsko zvezdo in jo izročil vodstvu Cook okraja. S tem se je odpovedal službi šerifa, katera je bila za njega te žavna.
S tem pa ni rečeno, da bo Hoffman dal roke na^skriž in
Nemški premogar je oblečen v lepo obleko zahajal v vse boljše kroge po nemških mestih, kjer se je izdajal za sina bivšega prestolonaslednika.
Berlin, Nemčija. — Dobre živce mora imeti človek, ki zna potegniti ljudstvo tako, kakor je to nedavno storil neki premogar. Bledega obraza, lepega vedenja, vedno žejen in z dobrim apetitom in veseljem do plesa.in gledaliških predstav, tak je bil neki premogar iz baltiške province, ki se je po večih mestih v Nemčiji izdajal za sina bivšega nemškega prestolonaslednika. Potoval je ''incognito" pod imenom baron Korff. Obedoval je z višjimi častniki — v operi je sedel v kraljevi ldži. Vse je šlo na njegov — to se reče —^ na račun bivšega prestolonaslednika, ki je račune dobil in prav začudeno gledal. Ko so sleparju postala tla vroča, je neznanokam pobegnil. Gotovo se prav debelo srt^eje v pest. Policija ga zasleduje. Ugotovilo se je tudi, da je ta človek bil že enkrat radi sleparstva zaprt. Vse hotelske račune je velel poslati na "njegov" grad — Oels. Slepar je star 22 let. v
-o-
ZVESTI PES. Little Squaw, Alaska. — Nathan Church, star 82 let, ve- Dva delavca sta daleč proč od teran civilne vojne, ; je našel mesta delala ob Tobin zalivu, žalostno smrt v plamenu, ko Rabila sta pri delu dinamit, ki je ogenj uničil poslopje,-kjer je pa prerano eksplodiral. Oba se je tiskal njegov list, Gration sta zadobilja težke poškodbe, County Herald. Bil je v svoji eden je tudi prišel ob vid. Se-pisarni, ogenj je izbruhnil ta- boj sta imela psa, kateremu sta ko nenadoma, da na rešitev ni privezala okrog vratu listek, s bilo misliti.	I katerim1 je zvesta žival po dol-
1 — Pratt, Kans. — Herbert gi poti, v mrazu, ko je bilo 40 Rolf, mlad premožen farmar, pod ničlo, prišla do prvih hiš,
T, t ., . ..	,. . čakal na smrt. Delaven kot je
S™ l	, ~ I0!™; bil,hoče biti še nadalje, in sicer
! še vse bolj, ker ga šerifska zvezda ne bo več ovirala. 'Vse
sodišče je obsodilo štiri komu niste, ki so prisegli zvestobo komunistični stranki, na smrt. Takoj po izrečeni sodbi, so bili postavljeni k zidu in ustreljeni.
ki ima svoja posestva v tukajšni bližini, se je spri s svojo ženo, nakar je šel k svojemu očetu, ki živi v bližini, kjer si je končal življenje.
— Chicago, 111. — Mrs. Bessie ,Ginsberg, stara 27 let, 4878 Magnolia ave., je v postelji k&-dila cigaVeto, pri tem pa zaspala, postelj se vname, pred-no je prišla pomoč, je bila že • tudi ženska vsa v plamenu in je pqdlegla opeklinam. -o-
Nasprotno, vedno le gledajo na to, kako bi se še več od njih izmolzlo.
svoje moči hoče posvetiti v boju'za amendmend Volsteadovega zakona. Kot šerif, ga je prisega vezala do tega, da je moral prohibicijsl^o postavo le forsirati, kar pa je bila za njega težka naloga, zato je prišel s postavo v konflikt.
kjer $o takoj poskrbeli, da so s sanmi odšli ljudje in ju rešili gotove smrti.
--o-
ZLATO V GOSJEM ŽELODCU.
Toronto, Ont. — Iz dveh krajev Ontarie poročajo, da so rašli v gosjem želodcu zlata zrna, ko so jih zaklali za božične praznike. To pa je podžgalo prospektorje in druge, ki bi radi prišli do bogastva, da so se odpravili na pot iskati KAKO BO V ŠPANIJI V BO- zlato. Kolikor je znano, v teh DOČE.	! krajih ni nikakih zlatih ležišč
Madrid, Španija: — Kralj Farmarji, na čigar lastnini bi Alfonz je nedavno dejal:' kdo našel zlato rudo, so edini, "Prav v kratkem bo svet zve-' ki imajo do iste pravico.
del nekaj novega o razvijanju	—>—o- *
Španije, čemur se bo čudil." To" — Gallatin, Mo. — Premi-pa politiki tolmačijo tako, da' nul je A. M. Dockery, bivši gubo odstopil španski diktator' verner iz Missouri, ki je bi" gen. Primo de Rivera./ Kaj sej pod predsednikom Wilsonom bo poznepe iz tega razvilo, boj pomožni poštni mojster. Stan pokazala bližnja bodočnost. ' jc; bil 81 let.
Žalostna 501etnica.
Ker je deževje letos tako hudo zadelo celo Slovenijo in so v zadnjem času povzročili plazovi na Štajei-skem nepregledno veliko škodo, se nam zdi umestno, sporrjniti javnost na veliki plaz v Brišah pri Zidanem mostu leta 1877. Prihodnje leto bo preteklo 50'let od zgoraj omenjenega plaza, ki je zahteval 12 človeških žrtev.
Nesreča se je skoro pred 50 leti doigrala takole: Dne 15. januarja 1877 okoli 4. ure zjutraj se je utrgal na severnem pobočju Pleša velik plaz. Velikanske plasti zemlje, pomešane z ogromnimi skalami, so se zvalile s hriba v dolino. Zasule in zdrob.ile so štiri hiše. Enajst ljudi je bilo zadušenih pod zasipom plaza. Med temi žrtvami je bila Mačkova rodbina — mati in šest otrok.
Iz Trbovelj so prišli rudarji, ki so kopali noč in dan, da so izkopali mrtve.
Cez tri dni po prvem zasipu se je udri ob pol 10. uri zvečer drugi še strašnejši plaz. Ta je r&zdrl železnico, zajezil strugo Savinje in jo zasul z zemljo, skalami, brzojavnimi drogi, žicami, železniškimi pragi ter tračnicami. Podsuta je bila tudi cesta na desnem bregu Savinje proti Rimskim toplicam. Savinja, ki je bila zajezena 15 ur, je narastla do prvega nadstropja znane tovarne za olje. Več sto delavcev je bilo zaposlenih pri predoru tega plaza. ,Šele drugi dan po nesreči, se je posrečilo delavcem, da so poskrbeli toliko, da je začela Savinja odtekati. Pri razkopa-vanju plazu je bil zasut eden od rudarjev.
Pri rešilnem delu je bilo zaposlenih poleg več sto delavcev še 350 pijonirjev, ki so razkopavali nasipine več tednov. Že lezniški tir so popravili za silo šele po preteku štirih dni. Plaz je bil tako silen, da je pognal železniški tir s cesto vred z levega, na desni breg Savinje. To nesrečo si je hodilo ogledat tedaj na tisoče ljudi iz raznih krajev. Kraj katastrofe se še danes dobro pozna.
-o-
Orožnik — štirikratni morilec.
Roparji v okolici Slov. Bistrice.
Nekaj mesecev že ogroža o-kolico Slovenske Bistrice roparska tolpa, ki je postala strah in trepet podeželskih trgovcev. Roparji so izropali dosedaj že veliko trgovin, gostiln ter odnesli vedno srečen plan. Orožni-štvo jim je vedno na sledu, toda zasačiti jih dosedaj še ni moglo. Roparji morajo biti doma kje v okolici Slovenske Bistrice, ker so jim razmere pri žrtvah vedno dobro znane. — Zločine izvršujejo oboroženi iny maskirani. Ljudstvo je v neprestanem strahu in po nekaterih vaseh namerava samo organizirati varnostno službo.
Pretekli teden so roparji izvršili dva nova predrzna vloma. V noči so vlomili sredi mesta Slovenske Bistrice v trgovino Žagar. Odnesli so mu precej raznega blaga. — Še večji je bil rop, ki so ga izvršili v Lo-porju pri Pragerskem in psi, katerem je prišlo do prave bitke med roparji in trgovcem Šif-rerjem, kateremu so oplenili trgovino. Vlomili so v prostore trgovine skozi izložbeno okno. Rolo so dvignili ter ga zasukali navzven, tako, da je nastala velika odprtina, skozi katero so odnašali blago. Odnesli so mu razno blago, perilo, obleke in dve lovski puški, skupaj v vrednosti 18,700 Din. Pri delu so bili precej glasni, da so prebudili domačine, ki so sp^li v prvem nadstropju. Prvi se je zbudil otrok, ki je prebudil mater. Stopila je k oknu in videla roparje; v naglici je zgrabila samokres ter ustrelila med nje. Roparji so s streli odgovorili. Trgovec Šifrer se je med tem prebudil ter ustrelil še večkrat na roparje. No obeh straneh je padlo kakih 50 strelov. Roparji k sreči niso nikogar pogodili, dočim je moral trgovec s strelom pogoditi enega izmed tolpe, ker so drugo jutro videli cele mlake krvi na cesti. Ranjenca so morali roparji odvesti s seboj.
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA'
V Skoplju je izvršil te dni 181etni orožniški kaplar Blago-je Stankovič v zverinski ljubosumnosti kar štiri umore. Imel je že dalje časa razmerje z De-no Nikoličevo, domišljeval pa si je, da mu "hodita v zelje trgovec Mjloš Todorovič in sin hišnega posestnika Boris, kar pa ni bilo res. Nedavno zvečer je spremil Stankovič Denino mater, ki se je odpeljala z via kom, na kolodvor, nakar se je vrnil k svoji nevesti. Ker je na> šel pri njej svoja dva dozdevna konkurenta, je pozneje ustrelil Deno, Todoroviča, Borisa in po naključju tudi Todorovičevo hčerko, nakar se je podal mirno v vojašnico. Zločin je bi razkrit šele prihodnji dart. Stankoviča so izdali najdeni projektih.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se posluiite naše banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh Je cenah:
500 Din ------------------$ 9.45
1,000 Din __________________$ 18.60
2,500 Din___________.$ 46.25
5,000 Din-------------$ 92.00
10,000 Din _________________$183.00
100 lir ..........................„$ 5.20
. 200 lir .............................$10.10
500 lir ........................-..$24.25
1000 lir ..............................$47.50
Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana.
Zaradi ne8talnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne 80 cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRA-JA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na:
ZAKRAJŠEK & ČESAR : 455 W. 42nd ST.. NEW YORK. N.Y.
[iti AMER1KANSK1 SLOVENEC lis]
SLOVENIAN	^	-	SLOVENSKI
NiNWumTED	PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.	ZDRUJENIH
STATES OF	Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!	DRŽAVAH
AMFRTPA	1	AMERIŠKIH.
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI.
M	•	IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
ŠTEV. (No.) 252.	CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 30. DECEMBRA — THURSDAY, DECEMBER 30, 1926.	LETNIK XXXV*.
Mellon za povrnitev nepostavno nalozcnih davkov.
AMERIKANSK1 SLOVENEC"
i
AMERIKANSKI SUOVENEC
Prvi in n&jstarejii slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: Canal 0098. -
Naročnina:
Za celo leto __________________$5.00
Za pol leta ___________________2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto_________6.00
Za pol leta_________________3.00
The first and the oldest Slovenian newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: Canal 0098.
nimivost, to ali ono povest, ob vsaki taki priliki v pogovoru s prijatelji, sosedi ali znanci povej in poudari, da si to čitnl v svojem listu Amer. Slovencu. Vsaka taka najmanjša beseda v korist lista miiogo koristi in dvigne zanimanje pri onih, s katerim govoi-iš za list. Delajte tako, dragi naročniki in prijatelji in pot napredka Amer. Slovenca bo držala vedno naprej, navkreber, do vedno večjih uspehov.
Končno pa še enkrat najiskreneja zahvala vsem, karkoli ste storili v tem jubilejnem letu za svoj katoliški list Ameri-kanski Slovenec. Bog vam plačaj in Bog vas živi!
Subscriptions:
For one year ___________-------.'.—$5.00
For half a year............................— 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year_______________— 6.00
For half a year----------------------------- 3.00
Pustni šemi v album.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.______
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Naša zadnja kampanja.
VABILO NA IGRO V SHE-BOYGANU.
Čitatelji gotovo že težko pričakujejo poročila o naši zadnji zaključni jubilejni kampanji. Kampanja je izpadla srednje dobro, če vpoštevamo sedanje razmere, v katerih se slovensko delavstvo v Ameriki nahaja.
Medtem, ko mnogi drugi listi neprestano padajo s številom svojih naročnikov, je naš list v cirkulaciji naraščal. V zadnji kampanji je list pridobil nekaj nad 250 novih naročnikov, kar je razveseljivo, če upoštevamo sedanje slabe delavske razmere in pa da je v zadnji jubilejni kampanji spomladi tega leta list narastel za blizu 1000 novih naročnikov. V tem letu ima naš list zaznamovati najbriljantnejši napredek v cirkulaciji.
Kajpada, lahko bi bilo v tem oziru še bolje, ako bi se vsi katoliški Slovenci v Ameriki zavedali svojih dolžnosti do katoliškega tiska. V tem oziru bo treba marsikje še mnogo dela, da se bo naš narod probudil. Nekaj pa so krive temu slabe delavske razmere.
Vsem, ki so se v tej kampanji trudili in agitirali za list, izreka vodstvo lista najiskrenejo zahvalo. Zlasti so se dobro izkazale v tej kampanji male naselbine, kar znači, da je začela ideja katoliškega prepričanja naraščati tudi tam, kjer nimajo slovenskih župnij in slovenskih duhovnikov. Kaj to pomeni, si lahko predstavlja vsak. Pomeni to, da'se bodo ideje katoliškega prepričanja začele polagoma širiti tudi po takih naselbinah. S tem se bo odpiralo novo polje za naše katoliške organizacije in nove slovenske župnije.
Pri sedanji zaključni jubilejni kampanji so imeli naši cenjeni naročniki odločiti tudi, kako naj list izhaja za naprej, ali naj izhaja, kakor doslej petkrat na teden, ali naj bi začel izhajati šestkrat na teden. Ako bi list izhajal šestkrat na teden, bi se kajpada moral podražiti pri naročnini za $1.00. Ker pa vladajo, kakor smo že izjavili, po naselbinah slabe delavske razmere, so naročniki v večini odglasovali z glasovnicami, da naj list izhaja kakor je doslej, t. j. petkrat na teden, dokler se razmere ne izboljšajo, in naj ostane pri stari naročnini. Volitev se je udeležilo izvanredno veliko naročnikov. Vseh skupaj je volilo nad tri četrtine naročnikov, kar je zelo veliko in obenem pa kaže, da so skoro vsi naročniki našega lista zavedni in da jim je list zelo priljubljen. Glede vsebine in urejevanja izjavljajo vsi, da so z listom popolnoma zadovoljni in da naj v tem duhu nadaljuje.
Da bomo našim cenjenim naročnikom tako ustregli z našim letošnjim stenskim koledarjem, se tudi nismo nadejali. Toda skoro vsak naročnik je nam odgovoril in čestital k izdaji letošnjega stenskega koledarja. Ko bi hoteli priobčiti vsa ona pisma, v katerih nam naročniki glede koledarja čestitajo, bi zadnje čase domalega lahko napolnili vsako številko s takimi pismi. V resnici, ti odzivi naših naročnikov so nam porok, da naše ljudstvo ve ceniti velike žrtve, ki jih doprinašamo pri izdajanju katoliškega dnevnika.
Torej Amer. Slovenec bo izhajal, dokler se razmere ne izboljšajo, kot je doslej, dnevno po petkrat na teden. Kakor hitro se pa razmere obrnejo na boljše, bodo pa naročniki zopet odločili, kako naj izhaja.
Vsem čitateljem lista bodi povedano, da ima uredništvo pripravljenih za objavo več krasnih zanimivih originalnih podlistkov, povesti in romanoy, s katerim bo brezdvomnp zelo ustreženo vsem čitateljem. Tudi v splošno bo uredništvo gledalo, da bo Amer. Slovenec list, s katerim se glede vsebine ne bo mogel kosati noben slovenski list v Ameriki.
Jubilejna kampanja 351etnice Anier. Slovenca je s tem končana, t. j. kar se tiče 351etijuce obstoja tega lista. Toda za prijatelje Amer. Slovenca ni kampanja končana. Za prave prijatelje dobrega tiska Iraja kampanja vsak dan. Vsak dan je za nje najboljši dan za agitiranje. Saj tudi sleherni dan lahko vsak list agitira. Ko bereš to ali ono vest, to ali ono za-
Kdor zasleduje pisavo pustne šeme pri newyorškem liberalnem trobilu, ki baje sliši na neko trčeno zgagarsko ime, ta ne bo zahteval nobenih nadaljnih dokazov, da je to zlokobno človeče prišlo že ob vso pamet.
Kdor čita Amer. Slovenca, katerega zastopnik sem za Chicago, pa tudi ve, da bo kmalu leto dni, odkar sem se nazadnje oglasil v tem listu proti hinavskemu liberalcu. Napisal sem bil tedaj serijo Člankov in povedal svoje mnenje o teh pustnih šemah, katerim pišem zopet ta današnji članek.
To, kar je ta newyorški list pisal tedaj čez slovenske duhovnike, čez katoliško jednoto, je bilo od sile in me je dvignilo k obrambi katoliškega prepričanja. Povedal sem, kar sem mislil o teh 'hinavcih, ki uganjajo politiko, ki se mora studiti samemu črnemu vragu. Povedal sem tudi, kaj mislim o takih ljudeh, ki še v cerkev hodijo, na drugi strani pa podpirajo tako hinavščino, ki jo razširja tak tisk, ki ga pišejo zlokobne brezverske kreature, ki niso vredne človeškega imena. Povem ponovno, da taki ljudje, ki podpirajo tako hinavsko časopisje, ki napada njih same, da pljujejo v lastno skledo. Lahko se brijejo newyorški liberalci norce iz slov. katoličanov v Ameriki, ko pa ti katoličani v svoji kratkovidnosti še sami z denar jem podpirajo to delo. Kakor hitro pa bodo vsi ti spregledali, pa bo tudi odzvonilo liberalni hinavščini med Slovenci y Ameriki.
Te umazane hipokrite, ki nimajo para v zgodovini hipo-kritov; zlasti peče zadnje dni odkritje velikanskega narodnega greha, ki se je izVršil nad Slov. zavetiščem, za katerega so tako silno skrbeli, da se je izcvrl na sami vroči liberalni ljubezni do naroda in revežev. Ko bi liberalna pustna šema, ki se zaletuje po hribovsko v moje ime in poštenje, ne nosila veliko odgovornost pri tem, naj bi bilo. Tako pa, medtem ko so liberalci sami tako zašmirani ,z narodnimi grehi, da se jih Bog usmili, pa pišejo in klevetajo čez druge res delavne in narodu dobrohoteče ljudi. To delajo po -dobro preračunanem načrtu, češ, zdaj, ko so nas vjeli za naš špičasti liberalni nepo- fT, t šteni frak pri zavetišču, zdaj vpijmo na vso moč, da obrnemo v tem kritičnem trenutku pozornost naroda drugam in da medtem pozabi svojo jezo radi zafučkanega zavetišča. Samo zato hinavci na Cortlandtu vpijejo: primite tatu, da bi medtem sami ušli, ne da bi narodu dali račun od žagospodarjenega zavetišča. Samo zato so se zopet zaleteli v mojo osebo prav po hribovsko, kakor to zna le idrijska zapita pustna šema.
Čitatelji se gotovo še spominjajo, kako se jo liberalna pustna šema zaletela v moje poštenje zadnje leto in se je drznila mi očitati nepoštenje pri vagi in meri. To jj storil kar tjavendan, dasi jaz nikoli nisem vodil mesarske obrti. Zlagal se je čez moje dobro ime tjavendan. Ko sem ga prijel potem pošteno za jezik, ni popravil svoje laži, temveč zaletaval se še hinavsko naprej ob moje ime. Kajti jezi ga, ker sem s svojimi članki precej dokazal in razkrinkal njegove hinavske eska-pade. Taki ljudje, ki vodijo tako hudičevo hinavsko politiko, pa najsi bo to proti komurkoli, niso možje, pač pa hudobni škodoželjni hinavci, ki ne najdejo para pod svetlim solncem.
Liberalna pustna šema se tudi nekaj spodtika na moje dolgoletno bivanje v tej domovini. Da, 42 let bo kmalu, kar sem prišel v to novo domovino, a takih hinavcev in škodoželj-nežev še nisem srečal, kakor se skrivajo okrog liberalnega dnevnika. Kot večkratni društveni odbornik sem' imel opravka že z vsakojakimi bolniki, tudi takimi, ki so bili v zavodih za slaboumne. Ko sem jih obiskal, sem videl v takih zavodih reveže, ki se jim je omračil um, a rečem vam, noben norec ne bita newyorške pustne šeme, katera nori na polju slovenske žurnalistike v Ameriki.
Na dnevnem redu v slovenski javnosti sedaj ni Kremeščev oče, temveč zafučkano Slov. zavetišče, za katerega gospodarstvo ste newyorški liberalci odgovorni. Tu pridite z računi na dan, mesto da se zaletujete v poštene ljudi. Mesto, da skušate sramotiti stare slovenske pijonirje v Ameriki, dajte narodu, kar ste od naroda dobili za narodne svrhe! Dokler tega narodnega greha svojemu narodu ne poravnate, se bo vas držal pečat večne sramote, pečat sleparjev in zlobnih ljudi!
Kaj liberalna pustna šema piše o meni, je meni bore malo mar. Povem pa javno, da kljub temu, da štejem že precej let, sem vedno pripravljen za take škodoželjne hinavske napade, kakoršnega je -zopet vprizorila newyorska liberalna pustna šema na moje ime, vrniti a good sweet kick tja, kjer pri liberalni ne\vyorški zgagarski šemi zgubi hrbet svoje po-
Sheboygan, Wis.
Poročano je že bilo na tem mestu, da se bo v Sheboyganu, v naši naselbini, predstavljala igra "Tri sestre." Igro vprizori Dramatični Klub s sodelovanjem cerkvenega .pevskega zbora. Cisti dobiček je namenjen v prvi vrsti za kritje stroškov za nove cerkvene pevske knjige, ki smo jih bili zelo potrebni. Nobena reč ne traja vedno, tako tudi knjiga ne. — Pravo veselje je zavladalo na sveti dan med nami, ko smo na koru zagledali nove knjige. Obljubujemo, da se bomo po-1 trudili, kar je v naši moči, da se bo ohranilo lepo cerkveno petje tudi za naprej. Javno, pa žal, ne moremo nastopiti, ker nimamo pravega voditelja.
Prav uljudno vabimo vse ljubitelje lepega petja, da nas po-setijo na novega leta večer. — Igra bo jako lepa in zanimiva.
Obenem se tudi prav lepo zahvalimo častiti šolski sestri Sabini, kot organistinji, za potrpežljivost in naklonjenost do nas pevk in pevcev. Mi ne moremo drugega reči, kakor — Bog stotero plačaj!
Za obilno udeležbo se priporočamo.
Pevke in Pevci.
POGOVOR JERNEJCA Z MI-HATOM NA EVELETHU.
Eveleth, Minn.
Kam pa na novega leta dan, Jerneje? I kam drugam, kakor na Eveleth. Kaj pa bote tam? Ali ne veš, Jerneje, da bodo igrali tam v Auditorium "Lur-ško pastirico?" Kaj praviš, Miha? Lurško pastirico? Kakšna igra pa je to? Veš, Jerneje, lepa, lepar a kaj bi Ti razlagal,
pri gorki peči, ali težko je, ker ta okroglega nam delavcem vsem primanjkuje. Pač nismo tako minuto rojeni, da bi se nas •' bogastvo držalo.
Naš preč. g. župnik Father Mihelčič je bil predzadnji teden brzojavno poklican v Cleveland, O., na pogreb svojega brata, kateri je umrl na svojem domu v Clevelandu. Preč. gospodu izrekam moje sožalje!
Dalje je te dni tukajšna Oliver Mine Co. razdelila svojim uslužbencem posebne medalje v priznanje dolgoletne službe. Nekaj teh je bilo pri tej priliki upokojenih. Skupaj je bilo 67 delavcev odlikovanih in nekaj izmed teh upokojenih.
Na Chišholmu kot se čuje, se zavzemajo mestni trgovci vred s farmarji tamošnje oko-
pridi in si jo oglej. — Bodem,
bodem, Miha, igre tako rad [lice za ustanovitev sirarne, kar
gledam, se jo že sedaj veselim, bi bilo zelo praktično za bliž-Veš kaj, Jerneje, še druge Slo- ;nJe farmarje. Z gospodarskega vence po Range povabi, da nas stališča zasluži ta predloga vse bo več. Veš, za 50c bodo videli ipodpore. Ce bo le sloga vlada-llepo igro in še naplesali se ;la med njimi, bodo stvar lahko
'izpeljali, ako bodo pa posegle mes politične spletkarije, bo
A ne pozabi, igra se prične ob 7. uri zvečer.,Da, Miha, vse bom storil. Na svidenje!
Član slov. cerkve.
TO IN ONO IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA.
BOŽIČNI MOŽ V SOUTH CHICAGI.
So. Chicago, 111.
Kakor vsako leto, tako bomo tudi letos praznovali spomin slovesne otvoritve cerkvene dvorane dne 31. decembra, v petek zvečer ob pol 8. uri.
Farani! Zberite se v velikem številu, da proslavimo zadnji večer starega leta, kolikor mogoče slovesno. Da se od njega dostojno poslovimo in veseli pričakujemo noyega v trdnem upanju, da nam bo v marsičem slabem bolj prizanesljivo in v dobrotah bolj darežljivo, kakor pa prejšnje, staro.
Prijatelji! Marsikatere prijetne urice smo že preživeli v naši dvorani tekom poslavljajo-čega se leta. Zato naj nikdo ne zamudi, se še zadnji večer prijetno pozabavati v svoji dvorani v krogu svojih prijateljev.
Za ta večer se je preskrbel primeren program kot vsako leto. Bodite prepričani, da se ne bodete dolgočasili, ampak bo vsak imel zabave dovolj, če bo le hotel; Nekaj posebnega bo tudi letošnja igra "Božični mož," ki jo priredijo mladi in stari člani southchikaške naselbine. Igra bo v treh zanimivih slikah, ki bodo nudile gledalcem krasen poduk, kako dobri Bog na čudežen način skrbi za dobre revne otroke, ki jim dobi dobrih src, da se jih usmilijo in jim pripravijo božično veselje.
Zato farani! Pridite se še enkrat pozabavati! Program bo lep: igra, petje, godba, zabava in kar še zraven "paše.!
Ely, Minn.
Cenjeni g. urednik:—Danes je božični dan, ko pišem tp vrstice. Ravno sem prebral od konca do kraja božično številko Amer. Slovenca, katera je v resnici nadvse zanimiva. Vsako leto nas ta list založi z zdravim humorja polnim berilom za praznike. Rev. Urankarjeva povest o Meti in ženinu je res taka, da se mora človek prijet za trebuh in smejati od srca. Pisatelju se vidfc da je dobro založen s humorjem.
Zdaj naj pa še nekaj omenim, namreč, da tudi prav pazljivo sledimo vsem polemikam ki jih vodi ta list z nasprotnimi listi. Precej hudo ste zadnje
pa težko izpeljiva. V ta namen aodo imeli trgovci in podjetnici na Chišholmu svoj prvi sestanek s farmarji dne 8. januarja 1927.
Na božične počitnice je dospelo domov več dijakov in dijakinj iz raznih učilišč. Po številu teh smelo trdim, da se bodo naše naselbine po Minnesoti čez par let postavljale s pravimi ameriškimi izobraženci strokovnjaki, ki pa bodo naše slovenske krvi sinovi in hčere slovenskih starišev. Nekaj jih imamo že sedaj.
Želim vsem čitateljem srečno in zdravo novo leto!
Stari Elyčan.
-o-
KAKO SE GIBLJEJO ŠENT-LOVRENČANJE? Cleveland-Newburg, O.
Zopet se je približala starka zima. Kakor vsako leto, tako tudi letos je priromala nad na-?
in zdaj se najrajši držimo gor-fal^Uf^Tfili BlPSHffi^! —'ke-pefi. Da pa niamo vedno b>
Tako molčijo o zagospodarje-nem fondu zavetišča, da le kaj. Prinašajo na dan druge čvekanje, kakor da bi mi te tičke ne poznali, kje jih čevelj žuli. -r-Ždaj hočejo preiti na druge stvari, češ, zavetišče se bo med tem pa pozabilo. Pa se ne bo.
Res je prav grdo, da so tako igrovodju Rev. Fathru Gnidov-
pn peči, poskrbelo je društvo sv. Jožefa št. 146 KSKJ. dne 12. decembra, ko je vprizorilo zelo krasno in času primerno igro "Roza Jelodvorska." Lahko se reče, da tako lepe in pod-učne in tako fino igrane še ni bilo na našem odru. Vsa čast
steno ime
—Martin Kremesec.
t"
Jaka.
molčali in to toliko časa o tej zadevi. Gotovo je, da bi bili molčali še naprej, da jih niste tako krepko prijeli v vašem listu, zakar gre vam res vsa čast. Le naprej odpirajte narodu oči, da bo narod videl, s kom ima opraviti, kadar ima opraviti z Glas Narodovci.
Starka zima ima pri nas v Minnesoti v njej določeni sezoni svoj glavni urad. Pred nekaj dnevi je vladala precej huda zima, tako da je v enih krajih padlo živo srebro blizu 40 stopinj pod ničlo. Zadnje dni je bilo precej gorkeje, a to ne bo ostalo dolgo. - Prihodnjih par mesecev je pričakovati še najhujše zime.
Delavske razmere niso nič kaj prida razun v par naselbinah. Kaj posebnega ni nikjer, le toliko, da P9 enih krajih delajo toliko, da se prežive. V nekaterih krajih pa stoji vse pri miru. Saj, ko bi ljudje ifneli kaj pod palcem, bi ne bilo prena-pačno sedeti v hudi zimi doma
cu za tako mojstersko delo. Pa tudi igravcem, ker gotovo so imeli veliko truda. Upam, da plačilo vaše je obilno, saj dvorana je bila polna do zadnjega kotička. Kajti z denarjem se igravci ne plačajo, njih plača je polna dvorana.
Upam, da se kmalu zopet vidimo, kajti občinstvo je prepričano, da kadar Rev. Gnidovec igro učijo, je vse zadovoljno.
Delavske razmere se dnevno slabšajo, draginja pa narašča, kar ne kaže nič dobrega. Mi delavci pričakujemo z zaupanjem na boljše čase.
Zeleč vsem cenjenim čitateljem in čitateljicam srečno, zdravo in zadovoljno novo leto 1927, tebi, nam tako priljubljeni list A. S. pa obilno uspeha v novem letu, ostajam / J. Resnik.
— Pittsburgh, Pa. — Pittsburgh šteje danes 686,400 prebivalcev. Od - leta 1920 je napredovalo za 16.7 odstot.
IZ ŽIVLJENJA MOLE PAŠIČA.
(Konec.) |
Nadaljnim reformam «o močno ovirali razvoj zunanje-politični dogodki, zlasti vstaja v Bosni in Hercegovini, vojna s Turčijo, razmere v Moldaviji in Valahiji ter rusko-avstrijska trenja, katerim je morala plačevati račun Srbija.
Po srečno prestanih krizah je knez Milan 6. marca 1882 proglasil Srbijo za kraljevino in se kronal za kralja. Kljub temu, da je Srbija s tem dejstvom stopila na novo pot svojega državnega življenja, so ustavni boji z nezmanjšano močjo potresa!i temelje Srbije.
Pašič je bil 1. 1878 izvoljen prvič za poslanca. V tem razdobju si je Pašič znal pridobiti neomejeno zaupanje najširših plasti v narodu in s tem so rasli tudi njegovi uspehi. Višek najstrastnejših borb za samoupravo in proti absolutizmu dinastije Ob-renovičev pa je leta 1883 t. zv. "zaječar-ska buna." Posledica vstaje je bila, da je bilo 10 radikalnih prvakov ustreljenih po obsodbi prekega soda, mnogi drugi pa obsojeni na dolgoletne ječe in — na številne batine. Pašič se je umaknil v inozemstvo, bil obsojen na smrt, a pozneje pomiloščen.
Glede nato si kralj Milan ni upal mobilizirati svoje vojske v vojni z Bolgari 1. 1886, ker je v narod-u šfe vedno tlelo sovraštvo proti Obrenovičem zlasti zaradi krutega nastopanja vojaštva proti zaječarsklm vstašem. To je imelo za posledico poraz
srbske vojske pri Slivnici in v zvezi s tem tudi abdikacijo kralja Milana 1. 1889 v korist njegovemu sinu Aleksandru.
Toda razmere v kraljevi rodbini niso bile nikakor v stanu, da bi trajno blažilno. vplivale na notranje strankarske boje. —-Ivandanjski atentat (1891) na kralja Milana je imel napraviti konec tem razmeram, a račun je moral plačati Pašič z obsodbo na petletno ječo, ko se je komaj vrnil v domovino 1. 1890, a bil na zahtevo IUi-sije pomiloščen, izvoljen leto za tem za predsednika skupščine ir> hmalu nato pozvan na čelo vlade kot ministrski predsednik.
Toda že leta 1893 je bil imenovan za poslanika na ruskem dvoru, kjer je ostal do 1. 1894. Kljub temu pa so notranji boji divjali z nezmanjšano silo dalje. Leta 1897
je bil Pašič izvoljen za župana belgrajsk,e občine. Ko se je razkralj Milan vrnil v Srbijo v nadi, da spet zasede srbski prestol, se je opozicija proti tej nameri ostro zavarovala, kar je odmelo tudi v atentatu na razkralja Milana (1. 1899). Pašič je bil zaradi veleizdaje takoj po atentatu obsojen na 20 let ječe, a potem pomiloščen.
Pašičeva aktivnost je od tega leta na zunaj pojenjala, a je kot voditelj radikalne stranke idejno sodeloval v vseh njenih pokretih.
Zarota v noči dne 29. maja 1903 (10. junija p. n.), ko sta bila kralj Aleksander in kraljica Draga Mašin umorjena v svoji palači, je Pašiča spravila zopet v ospredje, in sicer najprej kot zunanjega ministra in nato v mesecu aprilu 1906 kot ministrskega predsednika. Leta 1909 je bil Pašič v No-
vakovičevem kabinetu minister za javna dela, a po fuzioniranju staro in mladoradi-kalov sam prevzel ministrsko predsedstvo. Odtlej je ostal stalno na čelu vlnde do prve vlade po zedinjenju, ko ji je bil predsednik Stojan Protič.
Za časa aneksijske krize je odšel kot poslanik v Petrograd in skušal zainteresirat) ruski dvor za razmere v Bosni in Hercegovini. JVendar do vojne z Avstro-Ogrsko takrat ni prišlo, ker dogodki še niso dozoreli za tako daljnosežno oboroženo akcijo.
Pašičevo delovanje, ki je s polstolctlio zgodovino Srbije v najtesnejši zvezi, zasluži, da najde življenj epiaca, ki bo z z!-r°" dovinsko vestnostjo vsestransko osvetlil Ca-vourja na jugoslovanskem Pijemontu ij1 mu odkazal dostojno mesto tudi v zgodovini naše mlade države.
AMERIKANSKI SLOVENEC'
NOVA FARNA ŠOLA MATERE BOŽJE V WAUKEGANU, ILL,
Slika nam predstavlja novo farno šolo Matere Božje v Waukeganu in moderno dvorano, ki bo odgovarjala vsem modernim zahtevam, kot za telovadbe, s posel nimi prostori za mladinske klube in njih zabave, opremljeno z modernimi kegljišči, pool table in drugimi športnimi napravami.
Slovesna otvoritev te šole se vrši prihodnjo redeljo, dne 2. januarja 1827, z nadvse bogatim programom. Rojaki iz bližnje in daljne okolice so za prihodnjo nedeljo uljudno vabljeni v svate v Waukegan, da se = njimi vred razvesele nad velikim delom in uspehom wauke ganskih rojakov pri gradbi njihove farne šole, katera bo ostala waukg£anski naselbini in njenim rojakom kot na. lepši spomin njihove zgodovine. To je pravi narodni dom, kjer se bo vzgajalo slovenski rod v duhu pravega slovenstva in v veri njegovih očetov. Slava slovenskemu Waukeganu!
ŠIR6M SLOVENIJE.
Strašna bitka na fantovski veselici. Župnija Sv. Bolfenk v Slov. goricah in sosednje župnije stoje pod vtisom strašnega poboja med fanti, ki se je vršil na fantovski veselici v Bišu. V tej vasi živi premožen posestnik, ki je star samec ter se še vedno s ponosom prišteva med fante. Vsako leto enkrat povabi fante iz domače in sosednih far k sebi ter jih pogosti /. vsem, kar premore. Tako veselico je priredil tudi letos na Marijin praznik. Njegovemu vabilu se je odzvalo nad 100 fantov iz bližnje in daljne okolice. Razvila se je živahna zabava in ples; vina je bilo na razpolago, kolikor ga je kdo želel in ni čuda, da so bili fantje kmalu pijani. Ko jim je vino zlezlo v glavo, no se pričeti med seboj prepirati. Po polnoči se je iz prepira razvil pretep, ki se je kmalu izpre-menil v splošen pokolj. V rokah pijanih fantov so s^ za-bliskali noži, padali so po glavah stoli, posamezne gruče so se valjale po tleh ter se živinsko ruvale in grizle. Bil je u-prav peklenski prizor, kateremu so napravili z veliko težavo konec poklicani orožniki. Posledice te bitke so bile strašne. V sobi j^ ležaj mrtev fant, zaboden naravnost v srce, okrog njega se je pa zvijala kopica težko ranjenih. Koliko je bilo v boju lahko ranjenih, ni mogoče dognati, ker so pobegnili ter se bojijo iti k zdva^niku iz strahu pred kaznijo.
Orožniki so imeli dovoli dela, da so za silo obvezali ranjence. Nato so jih vaščani naložili na vozove ter odpeljali v ptujsko bolnico. Naslednjega dne so orožniki pričeli loviti glavne razgrajače. Zaprli so
Poročil se je dne 22. m. m..v Ihanu brat Ivan Mivšek iz Sv. Jakoba ob Savi, ki je bil več let predsednik orlovskega odseka — z gdč. Frančiško Anžičevo iz Ihana. Bilo srečno!
Roko je odrezala lokomotiva na mariborskem kolodvoru železničarju Karlu Feliksu.
-o-
PREMIKAJOČE SLIKE V ŠOLSKI DVORANI.
Chicago, 111.
Kakor je bilo že poročano, priredi društvo Najsv. Imena predstavo premikajočih se slik, in sicer v nedeljo, 2. jan. 1927, v šolski dvorani. Predstava se bo vršila dvakrat, popoldne in zvečer. Popoldanska je namenjena predvsem za otroke, zato jih pošljite k tej predstavi in ne k večerni. Slike bodo kazale evharistični kongres, kar bo gotovo vsakogar zanimalo. Zato vabimo še enkrat prav vse rojake, (ta se predstave v polnem številu udeleže.
Za društvo Najsv. Imena: Frank Kcsjek, tajnik.
VSEM ONIM,
ki naročajo Amer. Slovenca svojim domačim ali prijateljem za v stari kraj, naznanjamo, da je večim potekla' naročnina. — Ker je s pošiljanjem lista v stari kraj veliko stroškov, so pro-šeni vsi, da naročnino ponove, ali pa jim bomo primorani u-staviti list.
jih šest ter jih odgnali v zapore okrožnega sodišča v Mariboru. Istega dne je dospela tudi sodna komisija iz Ptuja. Da-si so bili sodniki in zdravniki vajeni sličnih komisij, so se ob pogledu na sobo, kjer se je boj vršil, vendar vsem jezili lasje. Soba je bila bolj podobna klavnici, kakor človeškemu bivališču. Na tleh .je bilo za 2 cm strjene krvi, stene in strop o-krvavljeni, okna potolčena in sploh vse razbito. V sredi tega krvavega razdejanja je pa ležal mrtvec z zevajočo in krvavo rano na levi strani prsi. Žalostno je, da so žrtve, katere doprinaša naše ljudstvo alkoholu, takS strašne.
Smrtna nesreča. Dne 9. decembra okoli 8. ure dopoldne se je blizu Drenovega griča pri sekanju drv smrtno ponesrečil Andrej Novak iz Loga pri Brezovici št. 34. Mrliča so prepeljali na Log, odkoder se je vršil pogreb dne 11. decembra dopoldne. Rajnki zapušča mlado vdovo in dve mali hčerki. Naj v miru počiva!
Zavratna jetika je ugrabila g. J. Tratniku, kovaču v Ljutomeru, zvesto družico, s katero je delil 7 let veselje in žalost, trem ljubeznivim fantkom pa zlato mamico, ki jih je vzorno vzgajala v skozinskoz krščanskem duhu.
Veliki stenski zemljevid
"Amerikanski Slovenec" irna v zalogi najnovejši stenski zemljevid celega sveta. Zemljevid meri 25x 8 palcev (inčev) in ima tri liste z zemljevidi in raznimi nad vse koristnimi geografičnimi podatki.
Prva stran predstavlja zemljevid celega sveta, vzhodno in zapadno hemisfero, narodne zastave vseh držav in narodov; dalje celo zemeljsko površje, na katerem je zaznamotano, koliko je ob enem in istem času ura v raznih delih sveta.
Druga stran podaja število prebivalstva vseh sedanjih obstoječih držav, večjih mest, opis Otočij, rek itd.
Tretja stran predstavlja zamljevid Severne in Južne Amerike, Evrope, Azije, Afrike in Avstralije.
Četrta stran kaže vsa morja, vode in otočja.
Na peti strani je tabela pristojbin za paketno pošto.
Na šesti strani je podrobni zemljevid Združenih držav, na katerem so označene vse cementovane avtomobilske ceste, kar jc pripravno za avto-voznike.
Ta zemljevid stane s poštnino $1.00.
Brezplačno pa ga dobi vsak, kdor pridobi listu Amer. Slovenec enega celoletnega ali dva polletna nova naročnika.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 West 22nd Street*	Chicago, III
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Ker jih je že več pismeno > vprašalo, kaj je s slikami, ki so bile vzete v šolski dvorani na evharističnem slovenskem zborovanju in ob par drugih prilikah istočasno, odgovarjamo vsem, da smo informirani, da so slike jako slabo izpadle in so nerazločljive, zato jih slov. odbor za evharistični kongres ni naročil. Toliko v pojasnilo vsem, ki po tem povprašujejo.
ENONADSTROPNA moderna tovarna obsegajoča 8000 štiraških čevljev, takoj za dobiti. 2704 Greenview Ave. Buckingham 6389. 90-t do t 117 WEST 59th znižana cena na $5250; lepih 5 sob, nov porč spredaj, novi temelj, vse prenovirano, garaža za 2 kari. Na lahka odplačila. Ključ pri 5933 S. Halsted.
__91-t.sr,č
POHIŠTVO NA PRODAJ ža 3 sobe, radio, nizka cena. 1919 N. Dayton St. zadai.	89-t,sr,č
DOLG CAS.
ki je navadna posledica pustih jesenskih in zimskih večerov, si najučinkovitejše
PRE2ENEŠ Z DOBRO KNJIGO. I Da omogočimo našim čita-i tel jem nabavo tega razvedrila, smo sklenili, razprodajati knjige iz naše zaloge po izredno znižanih cenah. Da pa boš deležen te ugodnosti, naroči celo skupino, kakor sledi:
1)	Otroka kapitana Gran-ta. Zelo napeta povest, ki te vodi po afriških pustinjah, po Tihem oceanu, te popelje med avstralske divjake in ljudožrce ter nadalje okrog sveta. Cena......$2.00
2)	Takšni so. Zgodovinska povest. Begunka.
v Drama v treh dej. — Obe deli je spisal naš 1 pisatel Detela. Kdor je že čifcal kako njegovo povest, tistemu ni treba te knjige še priporočati. Cena ..........$0.40
3)	Vrtec. Časopis s slika-kami, namenjen sicer mladini, a je v njem
! tudi za starejše mnogo koristnega čtiva. Cena ..........................$0.75
4)	Pamet in vera. Kdor se količkaj zanima za malo zna nstvenega razmotrivanja, bo z veseljem segel po tej knjigi. Cčrta ..............$0.45
5)	Prilike patra Bona-venture. Knjiga je sestavljena iz samih mičnih in zanimivih dogodbic iz resničnega življenja. Cena......$0.35
6)	Od srca do srca. To knjižico bi moral čita-ti vsak ameriški Slovenec. Cena ..............$0.20
7)	Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov. Koliko je naših rojakov, ki nimajo niti' pojma ; o preteklosti našega naroda. Vzemi v roke to knjižico, da se malo seznaniš z našo zgodovino. Cena....$0.25
Skuhaj ..............'....$4.40
Poleg teh sedmih knjig damo še eno, OSMO, katere vsebino si pa lahko vsak sam izbere ,namreč sporoči naj nam, hoče-li povestno, znanstveno, mladinsko, ali nabožno knjigo. Nato mu bomo mi izbrali iz določene vrste primerno knjigo.
Tistem«, ki naroči vse te knjige skupno, damo izredno visoki popust, skoraj 40%, tako da ga bodo stale knjige le malenkostno svoto $3.00.
Pošli ta znesek v Money Or-dru, Draftu ali pa^' gotovini na naslov
KNJIGARNA AM. SLOVENEC 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Obenem nam sporoči, kake. vrste knjigo si želiš kot osmo knjigo, napireč ne imenuj knjige z imenom, ampak povej le, ali želiš povestno, znanstveno, mladinsko ali nabožno. NaroČilo bomo nemudoma izvršili.
Iz življenja in sveta.
FELIKS DZIERDZINSKI — m . . RUSKI ROBESPIERRE. z
k.
Nedavno je umrl Fel. Dzier-
vs
dzinski, vrhovni poglavar ru- ^ ske tajne policije, imenovane čeka. Kakšne vrste človek je
vs
bil Dzierdzinski, bo morda kdo
lli
vprašal. Tem se najložje odgo- j.j
vori, če se jim reče — bil je ru- „
. ča
ski Robespierre. Ce kdo zasluži to ime — Dzierdzinski ga go- . tovo. Bil je posebne vrste človek, katerega rok se je držala kri več kot dva milijona človeških žrtev. Umrl je v Moskvi — Vc kakor sodijo, vsled zastruplje-
sa
nja.
Dzierdzinski je bil na čelu .
. ril
ruske teroristične organizacije, .' katere člani morijo — so le za- j ' to, da morijo. Kot vzrok nava-jajo za svoje žrtve, da so na- jo sprotniki sovjetskemu režimu. pj Kdor je tega osumljen, ga ne ^ zaslišijo, ni mu dana prilika, da ^ bi se opravičil ali morda pred-ložil dokaze, da je nedolžen — ^ krvoločna čeka zahteva njego- ^ vo kri.	^
Dokazano je, da je Dzier- ^ dzinski izdal povelje za usmr-titev 1,956,650 mož in žena, in
m
to v dobi sedmih let, v katerih je bil na čelu čeke. Celo Lenin je imel strah pred njim. Zgodo- 1 vina ne pozna človeka, ki bi se
c L
lahko primerjal s tem ruskim hladnokrvnim morilcem.
Dzierdzinski je umoril, oziroma izdal povelje za umor, . kakor kažejo tozadevni rekor-di, 31 škofov, 1560 duhovni- ™ kov, 8640 učiteljev in profesor-jev, 9200 advokatov in sodni- ^ kov, 7540 igralcev in plesalk, 9205 zdravnikov, 16,367 dija-kov višjih šol in semenišč, 56 tisoč 840 častnikov, 76,900 u- ™ radnikov, 268,000 vojakov in mornarjev, 65,890 veleposest-nikov, 258,900 višjih uradnikov in plemenitašev, 196,000 delav- * cev, 890,000 kmetov in veliko '' takih, katerih imena ne kažejo . nobeni rekordi — izginili so. C( Poleg vae krvoloč««t»W ^ dobro lastnost je pa le imel — ^ bil je nepodkupljiv. Celo nje- s| govi največji sovražniki pri- s znajo, da njega ni zmotila ne ženska, ne zlato in ne vino. Bil ^ je zvest svoji ženi in skrben s družinski oče. Kakor zvest je
1/
bil svoji družini, tako zvest je tudi bil svojemu poklicu — u- " moriti vsakogar, ki nasprotuje sovjetskemu režimu. Vsakdo, majhen ali velik, višji državnik ^ ali kmet, kdorkoli je delal ka- ' kršnekoli zapreke izvedbi soči-jalističnim eksperimentom, je padel pod trdo pestjo čeke.
Dzierdzinski, ruski terorist, 15 ni hotel, da bi bili ljudje priča b umorom za svarilo drugim, kakor je to delal Robespierre, — v temveč delal je to tajno. V naj- j1 večjih slučajih — žrtev je izgi- • nila, vrnila se ni več domu k < svojim dragim, vse poizvedova- ; nje ni nič izdalo. Mrtvi pa ne J | govore. Ljudje so na skrivnem šepetali in govorili o tajnostni roki večina ni vedela, kate- '
S1
ra je.
•	v
Dzierdzinski se jq tudi v tem
razlikoval od drugih ljudi, ker 11
je po dnevi spal in bdel po no- 1 , «11 či. Njegove pisarne so bile majhne sobice — največ v podze- J meljskih kleteh, kjer je tudi s padlo največ žrtev. Navadno 1 so jih usmrtili z revolverjem, 1 opremljenim s pripravo, ki n^ 1 povzroča poka. Dzierdzinski ■ se je tudi posluževal za more- J nje gilotine, ki se je od jirave 1 gilotine razločevala v tem, da ni žrtvi odsekala glave sekira, temveč jo je ubilo težko kladivo. Pri pisalni mizi je imel ru- i ski tlerorist gumb spojen z elek- ; triko, tako, da' ko jo je pritis- ] nil, je padlo železno kladivo na 1 glavo žrtve in jo ubilo. Trupla ] so se pa znebili na ta način, da ] so. bodisi da je bila žrtev škof, plemenitaš ali pa kmet, jo ob- : lekli v stare razdrapane cunje,1 da je zgledalo, kot bi bil mrtvi berač, katerih je na tisoče po ulicah velikih mest v Rusiji. | Truplo so potem civilno obleče- i ni vojaki /čeke nesli v splošno
mrtvašnico, kjer je bilo skupno z drugimi reveži pokopano, kajti teh umrje vsaki dan več vsled lakote in izpostavljeni u vremenskim nezgodam. Kdo so, se ne vpraša — pomeče se vse skupaj v eno jamo. Na ta način je izginilo s sveta že veliko število mož, ki so v svojem času kaj veljali.
Dzierdzinski je bil drugi najbolj vpoštevan mož v Rusiji — prvi je bil Lenin. Trockij, Ka-menev, Krassin in vsi drugi večji voditelji, so živeli vedno v strahu pred njim. Celo Lenin sam se ga je bal. Nekoč ga je vprašal, ako bi on usmrtil tovariša Trockija, to je bilo, ko je bil še Trockij na višku svoje slave. — Gotovo, je odgovoril Dzierdzinski, ako bi se izkazalo, da je nevaren naši stvari. — Pristavil pa je: "Tudi z očesom ne bi trenil, ako bi mi odtrgali eno roko, če bi s tem mogel rešiti Rusijo." To priliko pa porabi Lenin in ga vpraša, če bi tudi njega umoril; nakar je Dzierdzinski odgovoril: "Ne tebe, ti si glava, noben zdravnik bi ne odrezal glave svojemu pacijentu."
Nekoč je bil v Petrogradu neki italijanski komunist, v svr- n ho razgovora z voditelji sovjet- jj ske Rusije, kako bi se Italijo z spremenilo v sovjetsko republi- b ko, nakano, katero je pa pre- ti prečil Mussolini. Pri tej priliki u je vprašal Dzierdzinskija, ako. ni morda med dvemi milijoni, katere je že on usmrtil, padla 11 kakšna nedolžna žrtev. Odgo- x voril je, da ni. Med tistimi štiri sto osebami, ki so bile ustrelje- ' ne radi obdolžbe, tla so name- s ravale usmrtiti Lenina, je pač bilo nekaj takih, ki niso imele pri stvari nič opraviti, a vseeno, bili so ljudje, ki se niso ii strinjali z našo mislijo — kot s taki so morali umreti.	ž
Ko je povabil k "zadnji ve- J1 čerji" prijatelja, je bil ž njim n nenavadno uljuden. Nekoč je 1( zvedel za nekega sodnika, da o si je nepostavnim potom prila- t stil nekaj draguljev. Povabil d ga je na večerjo. Po jedi ga je 5 peljal v klet, v katero se je prišlo po skrivnih stopnicah. Pri- r šedši dol, je Dzierdzinski po- 5 kazal sodniku veliko omaro t raznega žganja v steklenicah. I Govoril je o žganju *——^ nenado- (S ma je pa vprašal sodnika, za- t kaj si je prilastil dragulje. Ko 1 mu je sodnik pojasnil, je Dzier- c dzinski rekel — obžalujem, je It protipostavno — moral boš C umreti prijatelj. Segel je v žep t po revolver, sodnika je poljubil na čelo in ga ustrelil.	t
Sovjetski voditelji so kmalu i v začetku hoteli rešiti ptoblem č industrije na ta način, da bi de- z lavce, ki so opravljali svoja de- 2 la po tovarnah, izvežbali za delavske voditelje. Stare Vodite- i lje so nekatere pomorili, neka- 1 tere pa izgnali iz dežele, novi f so pa s kapitalom, ki ga je pre- 1 skrbela vlada, in z delavci, ki 1 so bili prisiljeni delati po to- 1 varnah, kmalu iznašli, da se < pri tem lahko imenitno zasluži 1 po strani — goljufali so in de- ' nar zapravljali, kar pa ni tra- ' jalo dolgo. Sovjetska vlada je • sleparje oddala čeki, ki so od prvega do zadnjega vse pomorili. Dzierdzinski je imel med temi dobičkarji enega izmed svojih najboljših prijateljev. — Povabil ga je k sebi in dobro pogostil. Ko je prišel čas za to,
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Vsem naročnikom v Chicagi naznanjamo, da jih bo te dni zopet obiskal naš zastopnik Mr. Martin Kremesec, kateri je te dni v toliko okreval od bolezni, da zopet lahko hodi o-■ krog. Vsi, kateri imajo list , plačan ali pa mu ponove na-
•	ročnino, so opravičeni do naše-. 'ga krasnega stenskega kole-i darja za leto 1927. Rojakom > |Mr. Kremeseca prav toplo pri-
•	^poročamo, da mu gredo na - j -oko in pomagajo širiti katoli-) ški list.
mu je rekel: "Ce bi si ti prisvojil le 25 odstotkov, imeli bi te za patrijota, tudi 50 odstotkov bi ne zamerili, a 100 odstotkov, to je pa preveč." Nato ga je ustrelil.
Poleg kmetov, tudi Cei'kev ni mogla ničesar lepega videti v boljševizmu. To pa je seveda dalo veliko posla ruskemu teroristu, ki je sam umoril veliko število visoke duhovščine.
-o-
GOSPODARSTVO.
Ameriški bankirji in veliki industrijci, kakor trgovci sploh, so imeli to leto bogato žetev. Merchants State banka je po svojih ravnateljih naznanila delničarjem, da bodo poleg svojih obresti dobili še dva odstotka poselmih dividend. Uslužbenci banke so bili tudi deležni prosperitete, dobili so 5 odstotkov bonusa.
Tudi z izvozom žita so ameriški prekupčevalci zadovoljni. Za prihodnje leto se jim pa o-beta, da bodo izvozili še več. Pšenice, tako menijo, bodo poslali preko morja 75 milijonov! bušljev. V Evropi je letošnje leto žito slabo obrodilo. Pšenice so pridelali 200 milijonov bušliev manj, kakor leto preje. Cena pšenici je bila začetkom tedna $1.39 za bušel.
Koruze se je pridelalo v Ze-dinjenih državah to leto veliko manj kakor lansko leto. Kupčija je slaba, zahteva po koruzi le majhna. Cena je okoli 80c za bušel.
Oves je bil minuli teden na najvišji točki v sezoni. Na chi-kaškgm trgu so ga držali po 51c za bušel. Ta cena je pa bila . le malo časa, kmalu je zopet i liadla na 46c. — Rž je nekoli-■ ko poskočila, ker je bilo zadnje : dneve nekoliko več naročil. No-i tirali so jo po 94c do $1.00 za . bušel.
n ^^
^^pl PRISTOPITE
ki »e baa sedaj ustanovlja.
First National Bank
Največja in najstarejša banka v Joliet-u.
Premoženje te bank«	»lS,00t>,00a00
____ * ___^^
| ^PISANO POLJE j^p ]
I piniiuiiiiiiiiiiipiiiiiiii«
roža svetaj"|
Spisal A. R. Haggard.
Iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiioiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiin
nih sem slišal govoriti neverniki
PRIPRAVITE SE NA MRZLI. VAL, KI GOTOVO PRIDE!
Pri nas dobite veli' kansko izber
ZIMSKIH SUKENJ
Nova oblika: Ulster Box, Chesterfield ih Tube, krasno izdelane po naj novejših vzorcih in barvah.
Pa tudi najnovejši vzorci OBLEK, z eno a! i dvojno vrsto gumbov za mladeniče in moške. V Chicagi ne dobite cenejših te kakovosti. Cene so:
M. H. JELLN^K, lastnik	j
COR. BLUE ISLAND AVE. & 18th ST., CHICAGO
Za one, ki živijo zunaj mesta je prav pripravno, ako pridejo k nam kupovat ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer ali pa v nedeljo dopoldne.
mnnn
imlDiiimiiiiuHiumumuiniJiuuJuiuiiiiDmuiiiiiniumiumni-

S.P.D.

sv.Mohoria

USTANOVLJENA V CHICAGO, ILL., 31. DECEMBRA 1921.
Sedež: CHICAGO, ILL.
Predsednik: Max Omerzel, 2123 West 21st Place.
Podpredsednik: Albin Zakrajšek, 1849 West 22nd Street.
Tajnik: John Gottlieb, 1845 West 22nd Street.
Zapisnikar: Frank Augustin, 1902 West 22nd Place.
Blagajnik: Frank Banich, 1902 West 22nd Street.
Družbeni zdravnik: Dr. J. E. Ursich, 1901 W. 22nd Street.
1 Duhovni vodja: Rev. P. Kazimir Zakrajšek, O.F.M.
•NADZORNI ODBOR: Frank Kobal, Mary Sagadin in John Denša.
POROTNI ODBORa John Terselich, John Kosmach in Jos. Zupančič.
Organizator: Anton Tomazin.
Uradno glasilo: "Amerikanski Slovenec."
Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 2. uri popoldne v cerkven dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici.
Družba spi-ejema v svojo sredo moške in ženske od 12. do 55. leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 n teden bolniške podpore, za kaf se plačuje po 50c na mesec mesečnine To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojak pristopajte v to domačo družbo!
Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družabnega tajnika ali pa predsednika.

NAZNANILO.	,
Vse člane in članice Slovenske Podporne Družbe Sv. Mohorja se uljudno opozarja na tri reči, in sicer:
1.	Na Silvestrov večer, to je v petek, 31. decembra, se vrši naša veselica v proslavo petletnice obstanka Družbe. Na ta dan bi moral (a) biti vsak član in vsaka članica navzoča, kajti ta dan bo zelo pomemben za Družbo Sv. Mohorja in bo več zelo zanimivih točk na programu. Zatorej ne pozabite priti v petek, 31. decembra zvečer v šolsko dvorano.
2.	V soboto, 1. januarja 1927, bo imelo svoj dan društvo Sv. Jurija reda Katoliških Borštnarjev, in sicer popoldne ob 2. uri igro, po igri pa veselico. Na naši zadnji redni seji je bilo sklenjeno, da se Družba sv. Mbhorja udeleži korporativno. Bodite torej točno ob 2. uri popoldne v šolski dvorani.
3.	V nedeljo, 2. januarja, se pa vrši naša redna seja, in sicer točno ob 2. uri popoldne v cerkveni dvorani. Na tej s^ji se vrši vpeljavanje odbora za leto 1927, poleg tega boste slišali poročilo o napredku v letu 192 6. Zatorej ne pozabite na sejo.
Sobratski pozdrav,	i	, ,
Max Omerzel, predsednik, John Gottlieb, tajnik,	Frank Banich, blagajnik.
PREVOZ - DRVA - KOLN
Advertise Slovenec!"
in "Amerikanski
Rojakom se priporočamo za na«-ročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite * Telefon: Roosevelt 8221.
LOUIS STRITAR
2018 W. 21st Place, Chicago, 111.
NE ČAKAJ, da pride kdo po naročnino v hišo; ako ti je potekla naročnina, pošlji jo sam
čimprej moreš na upravo lista.
PRIPOROČAM SE
rojakom na Ely, Minn., da kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbero pri meni.
FR. PENGAL,
ZNANSTVENI'NAPREDEK V AMERIKI TEKOM L. 1926.
Leto 1926 se odlikuje po znatnefn napredku na vseh poljih znanstva in raziskave po vsem svetu. Tukaj navajamo nekoliko bolj znamenitih letošnjih znanstvenih dogodkov v Združenih državah. Zrakoplovstvo (aerona vtika).
Kongres je odobril gradnjo dveh zrakoplovov te vrste v obsegu šestih milijonov kubičnih nog, toda potrebni skladi niso bili še dovoljeni.
V	Združenih državah je bil za vojno zgrajen polutog (semi-rigid) zrakoplov RS-1.
Kongres je sprejel zakon o zračni trgovini (air commerce act), ki naj pospešuje trgovsko zrakoplovstvo.
Razvili so aeroplane-dvoživ-ke, toliko za rabo na suhem, kolikor po vodi, ki naj se rabijo za ameriško vojno in mornarico.
Človekoslovje (antropologija) in starinoslovje (arheologija).
George Langford iz Jolieta je našel v brdih Fisher Mounds v državi Illinois ostanke treh različnih indijanskih kultur.
Henry B. Collins, etnolog Smithsonian institucije, je v močvirju južne Louisiane odkril dokaze o jako visoko civiliziranem indijanskem plemenu v predzgodovinski dobi.
Da so zapadni Indijanci vzdrževali živahne trgovske zveze z jako oddaljenimi plemeni, je dokazal Herbert W. Krieger, etnolog Smithsonian ^institucije, ki je preiskoval grobove prazgodovinskih Indijancev ob reki Columbia. Zvezdoslovje (astronomija).
Dr. Edwin Hubble od zvez-darne na Mount Wilson je izračunal, da vidljivo vesolje je obla (sfera), katere polumer meri 140 milijonov svetlobnih let. (Svetlobno leto je daljava, za katero svetlobni žarki rabijo leto dni, da jo prepotujejo; svetloba pa potuje z brzino 186 tisoč milj na sekundo).
Temperatura meseca je nad vreliščem (212 stopinj Fahrenheit) , kadar ga solnce direktno obseva; tako je pronašel Dr. Menzel, prof. Iowa univerze.
Prof. Peters, član mornariškega observatorija, je v septembru opazoval solnčne pege, 125,000 milj dolge; to so največje solnčne pege, opažene v zadnjih letih.
Zivljenjeznanstvo (biologija).
Tajnost orjaških stanic v krvi, ki so prisotne v slučaju tuberkuloze, kakor tudi drugih bolezni, je razodel Dr. W. H. Lewis od Carnegie Institucij v Washingtonu, ki je dokazal, da se te stanice stvorijo potom spojitve večjega števila belih krvnih stanic.
Iznašli so nov stroj za žetje koruze, ki naj prepreči razpa-sovanje evropejskega žitnega kukca.
Luther Burbank, slavni rast-linoslovec, je umrl dne 11. apr.
Kemija.
Prof. S. B. Hopkins na Illinois univerzi, je odkril rfov' kemični element, št. 61, in ga imenoval illinium.
V	laboratoriju Illinois univerze so na umeten način sestavili zmes, enako takozvane-mu chaulmeegra olju, ki se rabi za zdravljenje gobove bolezni, in se je našlo, da nova zmes jako učinkovito ubija gobove klice/
Dva detroitska kemičarja sta iz žlez živali uspešno pripravila neki ekstrakt paratiroidne žleze; ta važna žleza kontrolira količine apna v telesu.
Dr. Irving Langmuir, znani raziskovalec pri General Electric Company, je objavil iznajdbe novega načina za zvar-jenje (welding) kovinskih komadov. Po tem novem načinu se molekule vodiki razdrobijo v atome in se zopet združijo^
pillllllllllllllllllJIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM
'Iroža sveta!"
Spisal A. R. Haggard.
pri čemur nastane^ plamen izredne vrdčine.
Obsežno izdelovanje umetnega bombaža iz lesa (rayon in enakih lesnih štof) je začelo pravcato revolucijo v ameriškem poljedelstvu.
* * *
EKSPLORACIJE.
R. E. Byrd, ameriški mornariški častnik, je dne 9. maja z aeroplanom dosegel severni tečaj ; bil je to prvi uspešni polet na severni tečaj.
Amundsen je v zrakoplovu Norge, zgrajenem v Italiji, prepotoval čez vrh zemlje. Vozna črta je znašala 2700 milj in vožnja je trajala 71 ur. Dne 12. maja so pilili nad severnim tečajem. Ekspedicija je bila deloma financirana po Amerikan-cu Lincoln Ellsworth. Zemljeslovje (geologija) in zemljepis (geografija).
V	Texasu in New Mexico so odkrili obsežne naslage solitra.
V	ameriški narodni muzej (U. S. National Museum) so prinesli predzgodovinske sledove nog plazilcev, odtisnjene v peščencu; ti plazilci (reptili) so živeli pred 25 milijoni let (natančno? !).
Tekom izleta ameriške vojne ladije "Maryland" v Avstralijo, je bila napravljena mapa morskega dna ob vozni progi, in to s pomočjo avtomatičnega merila, ki je neprestano zaznamovalo globočino tekom vse dolge vožnje.
Zdravilstvo (medicina). Dr. E. B. Krumbhaar iz Phi-ladelphije je objavil odkritje, da vranica (spleen) je važen vir za ustvarjanje onih proti-strupov v krvi, ki pomagajo telesu v odporu proti okuženju potom bakterij.
Zdravnik na Mayo Foundation ie razvil pvpirkufievalen način na koži, potom katerega se ugotavlja, da-li je otrok dovzeten za detinsko paralizo.
Eksperimenti, izvršeni na 50 tisoč miših na (Chicago univerzi, so pokazali, da toliko odpornost kolikor dovzetnost za rak je v miših podedovalna.
Dr. Sajous, profesor na Pennsylvania univerzi, je objavil, da je prepričan, da adrenalne žleze igrajo veliko ulogo pri proizvajanju telesne topline. •	Fizika.
Dr. W. D. Collidge od General Electric Company je vzbudil veliko senzacijo s katodnimi žarki, ki jih je prvič razvil v veliki količini izven "tub6" (cevi za razvoj katodnih žarkov). Moč žarkov iz nove tube se ceni, da odgovarja količini žarkov iz ene tone radija.
Prof. A.A. Michelson na Chicago univerzi je do podrobnosti izmeril brzino svetlobe in našel, da njena brzina znaša 186,284 milj na sekundo.
V	raziskovalnem laboratoriju od General Electric Company so razvili novo vrsto brez-zračne cevi (vacuum tube), potom katere se električni tok more pojačiti dvamilijonkrat.
Poslušalci na radio so mogli slišati šum enega edinega atoma radija, ko je kemičar Kansas univerze Dr. Cady neznansko slabe električne toke poja-čil 700biljonkrat.
Radio.
Med New Yorkom in Londonom so čez nekoliko časa dosegli istočasno radio zvezo v obe smeri.
Razni iznajditelji na Francoskem in v Združenih državah so koncem leta trdili, da so našli praktičen način za vpeljavo televizije (radio kinematografa) .
Veda o potresih in ognjenikih
(seismologija in vulkano-logija).
Federalni geologični urad (U. S. Geological Survey) je odkril v Alaski tri dosedaj neznane ognjenike. Največji ima premer šest in četrt milj.
Amerikanski Slovenec
1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL.
TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC
ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PREMALO — NOBENO PREVELIKO.
Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajo&a dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi društev, trgovcev, ali posameznikov. — Tiskamo za društva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike.
"Morda bi bila ,ako bi ne bilo tvojih neumestnih šal, Wulf!"
"Ne, jaz nisem imel namena šale zbijati. Zakaj bi se pa ne mogla poročiti s kakim vitezom?"
"Da, toda s katerim? Ali bi bilo nama všeč, brat, ako bi bil to kak tujec?"
Wulf je na te besede zarudel.
"Oj," je rekel Godvin; "ti ne pomisliš, predno izpregovoriš, in vendar bi ti nikoli ne škodovalo."
"Tam na pomolu je ona prisegla —" je se-^ gel Wulf v besedo.
"Pozabi, kar je prisegla. V taki uri izrečenih besedi se ne sme spominjati v škodo kakega dekleta."
"Gola resnica, brat, prav imaš kot vedno! Jezik mi vedno uteče, a navzlic temu si ne morem pregnati onih besedi iz glave, pa kdo izmed naju — —"
"Wulf!"
"Hotel sem reči, da je nama danes sreča mila. Oj, srečna ježa je bila to! Tak boj, kakor ga ne bi mogel sanjati. In midva sva zmagala! In sedaj sva obadva živa in viteš-tvo naju čaka!"
"Da, obadva živa, za kar gre tebi hvala, Wulf. Kar se pa tiče sreče, moram reči, da je taka, da se pogosto izpreminja in morda naju ukani predno bo vse gotovo."
"Ti govoriš kot duhovnik, ne kot oproda, ki postane vitez radi male brazgotine na glavi. Kar se tiče7mene, bom poljubljal srečo, kadar bom mogel, ako se mi pa pozneje izneveri --"
"Wulf," je zaklicala Eozamunda izza zavese, "nehaj vendar že govoriti na ves glas o poljubljanju, prosim te lepo, pa pusti God-' vina spati, ko je tolikanj potreben počitka." In stopila je v sobico s skodelico goveje juhe v roki.
Nato je Wulf saip zase mrmral, naj gospi-ce ne poslušajo, kar jih ne briga, zgrabil svoje berglje in odšepal iz sobe.
III. POGLAVJE.
Zopet je minul mesec dni. Godvin je bil še vedno slaboten, vendar se je lahko reklo, da sta brata do dobra okrevala. Zadnjega dne meseca novembra okoli dveh popoldne je zavil slovesen sprevod iz starega gradu Steeple. Spredaj je jezdilo mnogo popolnoma oboroženih vitezov, pred njimi so nosili služabniki njih prapore. Za tem je prijezdil stari sir Andrej D'Arcy, prav tako oborožen, v spremstvu oprod in služabnikov. Spremljala ga je njegova ljubka hči gospica Rozamunda, oblečena v krasno obleko pod kožuhovinastim plaščem; jezdila je ob njegovi desnici in sicer na istem konju, na katerem je preplavala Mrtvaški zaliv. Za stricem sta se prikazala brata Godvin in Wulf, skromno opravljena kot prostaka, za njima pa nju oprodi, sinova iz plemiških hiš -Salcote in Dongie. Na koncu sprevoda pa je jezdilo še več vitezov, oprod, najemnikov različnih vrst in služabnikov, ki so stopali in tekali s svojimi ženami in otroci za jezdeci.
O takih viteških Činih sem slišal govoriti na Jutrovem, da so jih izvršili neverniki--"
"No, Rozamunda je napol Jutrovka," je pripomnil Wulf malomarno, "in morda je to v kaki zvezi z vso to stvarjo."
Sir Andrej se je zganil in rudečica je zalila njegov bledi obraz. Nato pa rekel z glasom, ki je pričal, da noče več govoriti o tej stvari.
"Dovolj, dovolj. Godvin je zelo slab in se kmalu utrudi; predno odidem, pa vama imam sporočiti veselo vest. Vidva sta moje krvi, meni najbližja, ,ako izvzamem Rozamundo — sinova plemenitega viteza, mojega brata. Vedno sem vaju ljubil in bil ponosen na vaju; koliko bolj vaju čislam sedaj, ko sta izkazala tako veliko uslugo moji hiši. To delo je bilo veliko in plemenito; mnogo let že niso čuli v Eseksu o bolj viteškem činu, in ona, ki sta ga izvršila, zaslužita, da nista viteza samo po svojih delih, marveč tudi po svojem stanu prava viteza. To odliko vama morem jaz dati po starodavnem običaju vsled posebne milosti, katero sem si med vajino boleznijo izprosil od kralja samega v Londonu. Povedal sem mu celo vaju smem povitežiti."
"Vnuka moja, kralj mi je prošnjo uslišal in tukaj imam pismo, zapečateno s kraljevim pečatom, ki vaju imenuje vijeza. Določa dalje, da naj se slovesnost vrši v cerkvi stangat-Bkega samostana, in sicer ob takem času, kakor bo primeren. Požuri se radi tega, Godvin, da okrevaš, da postaneš vitez sir Godvin. Kar se tebe tiče, Wulf, si dovolj zdrav, da bi ykljub rani na nogi lahko prišel v samostansko cerkev."
Godvinov bledi obraz je zardel od ponosa, •Wulf pa je povesil svoje drzne bči.
"Govori ti," je dejal svojemu bratu, "kajti moj jezik je okoren in neroden."
"Sir," je dejal Godvin s slabotnim glasom, "midva ne veva, kako bi vtis zadostno zahvalila za tako veliko čast, ki si je nisva še zaslužila, za katero sva pa pripravljena truditi se celo življenje, da bova vredna imena in titanu vitezev in našega plemenitega imena."
"Dobro si govoril," je dejal stric ter pristavil kakor sam pri sebi: "Vidva nista le pogumna, vidva sta tudi uljudna in dostojna."
Wulf se je ozrl kviško, veselje mu je igralo na odkritem obrazu.
"Stric, jaz ki nimam tako uglajenih bese-idi, vas enako zahvaljujem. Pristavim naj še, da bi morali tudi našo gospico sestrično povitežiti, ako bi bilo za žensko mogoče, kajti na konju preplavati Mrtvaški zaliv je bilo po-gumnejše delo nego biti se z nekaj lopovi ob nabrežju."
"Rozamundo?" je odgovoril stari vitez z istim sanjavim glasom. "Njena stopinja je visoka dovolj — previsoka, mnogO previsoka za njeno varnost." In obrnil se je in odšeb iz sobice.
"Veš, sestrična," je rekel Wulf, ako ne moreš postati vitez, pa vseeno lahko znižaš svojo nevarno stopinjo s tem, da postaneš žena kakega viteza." Rozamunda ga je pogledala z nejevoljo, ki se je borila z nasmehlja-'jem v njenih črnih očeh; zamrmrala je, da mora poskrbeti Godvinu goveje juhe in odšla je za očetom.
"Bolj prijazno bi bilo, ako bi nama rekla, da se veseli najine odlike," je rekel Wulf po njenem odhodu.
Godvin in Wulf — viteza.