Our Write Us Today Advertising are REASONABLE.. GLAS NARODA f§ NA DAN DOBIVATE jj [TELEPHONE: CH*1>*b 3-1242 -==-=--------_, No. 232. — Stev. 232. Matt« List slovenskih delavcev v Ameriki. tut. IMS M Um Nri Offin M Htm lark N. fn Act mt (imrifw *f Mirrfe M. 1870. M ** ' "GLASNARODA' fr j id poŠti nasavnost na tj r^^fer SVOJ IK>>* <'«-i«ni nedelj in ^ i i praznikov). ii " ZAS^JJA^LETO NADJJOCJZpAjJ j NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 5, 1939—ČETRTEK, 5. OKTOBRA, 1939 Volume XLVII, — Letnik XLVIL RUSIJA GLEDA NA BALKAN BELGIJA SE PRIPRAVLJA ZA VSAK SLUČAJ Turčija se trdno upira sovjetskemu pritisku ISTANBUL, Turčija, 5. oktobra. — Turška ne-*roIja zaradi zavlačevanja razgovorov v Moskvi med tudškim vnanjim ministrom Sukru Saracog-lom in sovjetskim vnanjim komisarjem Vjačesla-vom M. Molotovom se izraža v turškem časopisju I -isti so edini v svojem zatrdilu, da balkanski narodi ne bodo žrtvovali niti najmanjše stvari, ki bi mogla škodovati njihovemu dostojanstvu in časti. Nek zanesljiv vir trdi, da sovjetska Rusija zahteva, da njene balkanske in črnomorske sosede sklenejo s sovjetsko vlado pogodbo za medsebojno pomoč, za kakoršno pogodbo se Rusija pogaja z baltiškimi državami. 4 rusua Zeli veliko oporo na balkanu Ko* pravi neko jMiročilo, so sovjetski voditelji Karacoglu, ki > |h». »blasiVn, da v Moskvi govori v imenu balkanskih držav, |»ove«lali, da mora Kusija dobiti pravico za pomorske o|»onie (»ostojaiJc« v romunskem pri danilu Konstanti ter pravico l»ohl*ti svoje vojaštvo skozi balkanske države. ttaracoglu je prišel v Moskvo že 26. septembra in je iiame-ra\al ostati samo tri dni. V tem času pa je prišel v Moskve tudi nemški vnanji minister .loarhim von Ribbentrop, kateremu «e je moral umakniti. LO\*lM>X, Anglija, 5. oktobra. — Angleški politični opazc-valei so mnenja, da Ixwlo rn-ko turška |»ogajanja v Moskvi v kmtkem do-fM-la do viška. IK> >«*laj se je turški vnar.ji min:-M.-r Saraioglu trdovratno ii|»iral vsakemu gospodstvu Rusije nad balkanskimi državami. poglavitne ruske zahteve K »likor je angleškim diplomat >kim kroirom znano, ,so l>ogla-Vltne ru.-ke zahteve u&sUlnjt': 1. Tur eija naj zaprt* Mardanele aihgleškim hi francoskim ladjam. S tem lw*če Rusija Turčiji preprečiti, da bi se Itorila proti Rusiji, ako hi šla Kusija v vojno na strani Nemčije. Ravno tarko pa hoče Rusija preprečiti z zaprtjem Itartlanel, da Anglija m Francija ne bi mo^ii priti na |K»moč Romunski, ako bi ji Rusija stavila kake zahteve. 2. Rusija zahteva od Turčije, da prekliče v svoji pogodbi z Anglijo in Franeijo one (loloMie, po katerih ste Anglija in Krancija obvozani (»omagati Turčiji, ako l>i se zapletla v voj no - If in, da bi šla na jiomoč k:*ki balkanski državi, ki bi se po-tavila proti kaki agresiji. saracoglu zavrnil ruske zahteve Saraeogln j«. odločno zavrgel ruske zahteve, vsled česar JC nevarnost, da se Iki končalo 16-letuo prijateljstvo med Rusije in Turčijo. TURŠKI vnanji minister prejel nova navodila Moskva, Rusija, :>. oktobra. — Turški vnanji minister Sukru Saraeoglu je iz Ankare prejel nova navodila za janja s sovjetsko vlado, Glede teh navodil pa vlada velika tajnost in ni znano, kdaj Iki o tem ]>oročal sovjetskemu vna-iijemu komi-arju Molotovu. Tekom dneva pa je Karaeoglu zoj»et bil v raz^moru z angleškim in fratifOMkim poslanikom. , Sovjetska uradna časnikarska agentura Tass naznanja, da sta turški vnanji minister fcukru Saraooglu in turški poslanik v Moskvi Ifajdar Aktaj bila v razgovoru s sovjetskim vojnim komisarjem Klemen i jem Vorošilovom in trgovskim komisarjem A na staži jem L Mikojanom. S'Dajte pieeitati današnjo število svojemu prijatelju, ki< ftc ni naročnik "Glasa Naroda", Če ga pridobite za na-< , ^ročnika, boste v .stregli njemu, dosti pa tudi koristili na se moramo kot izdajatelji tu je jezičnega časopisa bo »ti v sedanjem času s precejšnjimi težkočami. Da bo list odgovarjal svoji »vrhi, se mora od dne rto ilne boljšati. K temu nam lahko edinole Vi primorete,; ti; ako ga pri vsaki priliki priporočate, če se Vam zdi Va-| *ega priporočila vreden. Adolf Hitler preprečil vstajo IXINDON*, Anglija, o. oktobra. — Diplomatski dopis. .iik lista "The People'* |»oroča, da ima francoski poizvedovalni ura«! zanesljive dokaze, da so se nemški častniki hoteli dvigniti proti Adolf ti Hitlerju, vsled česar je bili aretiranih LllO častnikov, ki so bili (»ostavljeni pred vojno sodišče, (»eneral Werner von Frit-eh pa je bil prej zahrbtno vstreljen. Por<»čevalec .pravi, da »»ostaja med nemškim vrhovnim poveljstvom in višjimi naeijskimi voditelji vedno večji s|»or. Nameravana vstaja se je pričela med višjimi častniki, ki so naprosili generala von Frrtseha, da jih vodi. KivŠi justični komisar Hans Frank je prejel naročilo, da "odstrani" von Fritseha, ki je bil velik Hitlerjev nasprotnik. Izmed L'lH) aretiranih častnikov jih je vojaško >od:šč ■ nekaj obsodilo na smrt in so bili vstreljeni v hrliet, • {■:«-tri pa so bili jMislani na najbolj nevarna mesta na Fronti . Odstavljen je bil ludi podtajnik v zračnem ministrstvu Krha nI MiMi. Fehlinaršal Werner von Rlomlwrg je p-.d .•droffo vojaško stražo, da je preprečena vojaška vstaji |>od njegovim vodstvom. < 'ustniki Mirij-ki-ga generali _m A. F. L. konvencija Federacija pri por o č a posredovanje Z. D. C'lXOINXATI, O., 3. okt.__! pripadajo splošni uniji razva-j njem t \ roj.>k< rti jM.lo/aju, j. Konvenciji Ameriške delavske! *®leev. , rekel, da se bo v . dobro i< fe sedanjim homatijem sledilo splošno razoroženje. DKTRniT, Mieh., ». okl. -Ko vpr.t-aii ea^nikarji 11»-!:-iva Forda za rnr»efij»- o »i-da- pr»*uh dujejo titr ilo- ol» nemški meji, ed k«>-i«-r 1-i Lri.|'-I -O \ za injiii N t i h jako o!»orožiii tdnnejne postojanke. CARSKI POSLANIK NEHAL POSLOVATI Strandtman je ves čas po vojni zastopal ruske begunce v Jugoslaviji. — Jugoslavija bo najbrže priznala sovjetsko Rusijo. UK« h;k.\ I», Jn-o^iavija, oktobra. Po lSei»jEpradu je I* io o/.naiijt-iio. • je SirainHoiin, ki je kol ueura»lni p»slauik eari-ii'iie If u ij.- |h» b »ijševiški re\olneiji zastopal n:- euunee \ .1 Ulfo-'a \ i j , opustil -Vitje jioslovaiije. leni ji- kutiee iit-'tavadno čudnega diplomatskega za.-ttv-t»!< tuja v državi, ki je ob-tojala pred ileljek tukaj zborovati, je pred ložil izvršilni odbor dolgo poročilo, v katerem se bavi s i»o-'za industrija I no organizacij«,, loža jem v Evropi in z vplivom, j PrijHiročil je, naj članstvo K--ki ga izvaja evropska vojna na \ svojem poročilu je izvršil-Jšlo in da b« -e lanjim J«oma:! ni odbor vnovič napadel Johna j jam -ledih, -jilo-no razorožt-L. Lewisa in njegov Kongre Ameriko. Poročilo oil rečno obsoja stališče totalitarnih dt-žav ter pri|»oroča, naj Amerika prevzame vlogo posredovalca v evrop-kem s|M»ru, v splošnem naj pa obdrži najstrožjo nevtralnost. — Mi smo zato, — pravi poročilo, — da jKinudi naš narod v zadevi miru svoje posredo- deraeije tinli vbodoee prispeva v jKiseben sklad za finan eiranje I»i4k* proti ('!<>. I^ini je imela Federaciji član m*, d4. Prii>oročena susjK'iizija pivo varni škili tlelavcev kakor tudi rtispenzija mednarodne unij.-tij]>ograFt>v bosta povzročili na konveneiji ostre debate, l uija vanje in smo uverjeni, da bodo til>t^rafov je bila SUSI>en,lira- bojujoče se države našo ponudim sprejele. na, ker ni hotela pobirati od svojih članov (»osebnega ase.-- — Smemo pa iti samo tako t men ta za boj proti CIO. 1'nija daleč in niti koraka dalje. Od tipografov ima 80,(KM» članov, naše dežele zahtevamo, naj se unija pivovarniških delavecv ne vmeša v evropsko vojno in'pa 4:2,000. Obe uniji sta sode-naj ohrani svojo nevtralnost, Ilovali pri ustanovitvi Fodera-ne samo v duhu, pač pa tudi v,cije ij)n*ji'\ ali ' Proti komu .-k- ! S >tva vl.fde, ki M svet,,vno vojno. Strandtninn je v II'*ogradii, ko l,oIj-'-vKka revolueija ti Si >ija ni nikdar priznala boljševiške vlade. Po svetovni w.jni je \/. Srbije na- tala Jugoslavija, toda Strandtman .»sta! v biv-em rn-krm po-laništvii, ki stoji nasproti kralj« rt j»a!a"!. .lu^i.davija pa tudi poz n« je ni priznala sovjetske via de. f »O -I-.I utje^.i i'-a-;t je li"| n;i |Hislo|ijn l»ivsega «*ar-kej:t po-l:iništva izobi^šen «l\o-j:lavi orel in Stradtman kot za>top - in »i: -xefoval.'e carsk*--ga ruskega (»oslaništv t • pričela >\etovna vojna. Ko j«' pri-, i v li'u-iji, j«- ostal na svojem mestu, k;»j- nin-eV j«' Ves čas olidržal čin diplo Jiik intei*e-ov ruskih maf-kega zastopnika. Prejšnji leden je ktiegilija Olga. s«»proga kneza Pavla, pri valilo obi-kala to nenavadno *4poslaništvo*'. Kmalu nato j,-knez Pav!«* povabil Stran«ltmana k -el»i na razgovor. Kaj -t-i govoril;:, ni bilo objavljeno, toda v«->f. da j«' .................. -til - vi »je |io-!ovanje, je polrdila .-plošno domnevanje, da bt»-do v kratkem obnovljeni diplomatski odne-aji med Jugosl;;- If 11-i jo. l>ogodke, ki o do\edli d«» .-e« la njega |»o|o/.aja, j«, stari indost rijalee baje pazilo za- sleilov a I. - Hvr«»pske »trzave, .»«• nadaljeval, ->» l»ile tako re-no oriraniziralie, da inidij-« vojnim go- po« lom prilike :::; Vidike doUičke. I)r/:ivi* kol •••• v i jo in -ovjelsk« lota so za vo jno, pnsame/ui lin-ki beirnii'*i pa -o mnenji, da j«- 'knez Pavle Strandt-»Iržavljani pa -ovražijo voj»:o mami dal zag«»t«»vilo. da >e veliki ruski naselbini, ki zavzema n-ko«IeL tvo. Posamezni »bžav- stališče državne uprave, ni tr«-ba /a bodočnost ničesar batu Ijaiii tudi prav dobm ve«l«», da Pri vsem tem pa j,- ruska na-elbina zelo vznemirjena, vojua n«- mor«* niče-ar kori-t- j__ ne-a završit,}. V^aki vojni RUSI SIRIJO PROPAGANDO NA POLJSKEM d i zmeda in iz te zmede se bo • ,, . . . - 0 . . ..... .. . . . ... ... i I/- 1 ariza poro.ajo: Kn-ki vojaki, ki prihajajo na Polj-««*, rcnhlo raz«»rozen le. po katerem1 i , .. i • i» ••• i • t- ... , . , , . , . i da zasene 2K. septembra je naborna preminili na s v o i eni dom)ti r*>jak Joseph Jak lie. Bil je »star 51 let. Pokojni je bil doma iz Me4vodi ma Gorenjskem odkoder je prišel v Ameriko preti 27 leti. Tukaj zapušča j brata, žakujočo soprogo Frances, ro-j Zadnje soboto sta se poroči-jeno Pape>ž in dva -inova, v sta- la Muss Ann Bayida, hčerka Mr. ri domovini pa brata Franka in Mrs. Joseph Bayida iz May-in sestro Katie. j lard, ()., in Mr. Joseph Zlato- V nedeljo 23. sept, je umr-ner. Mlada poročenea sta se la vfirtarot-ti 57 let Mrs. Angela pedala na i>o ročno notovanje Pneatitle (Prijatelj) in sicer na v Washington. D. C. donru svoje h-čere Mr<. Mary; Michael Lah mlajši. ki se je VABILO na PLESNO VESELICO katero priredi Društvo Obmejni Bratje Štev. 163 J. S. K. J. 7. OKTOBRA, 1939 (Prieetek ob 8. zvečer.) Veselica se bo vršjla v Ja,mes City Comunity Building Za gt '. '"f" »■ "»Ja^.nje «m la sicer na svoji farmi v Ritt-'na letovanje okoli ,>o JMniže-! ' ,ZU.Iu orne diplomate. Tudi Rusi jih imajo. Ce bi postavili evropske diplomate v vrsto, bi morali odkazati Nemcem in Rusom prvo-mesto. Prav na komu vrste bi bili Angleži in Francozi. Poštenost in plemenitost ne igrata pri diplomatih nobene vloge. Njihov ,poglaviten cilj je, kako prelisjaeiti in presiepariti svo- POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST t tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. TRGOVINA Z JUŽNO AMERIKO Izza izbruha evropske vojne Nemčija ne konkurira več z Združenimi državami v trgovanju s centralno- in južno ameriškimi republikami. Tudi Angleži in Francozi ne pridejo več vpoštev kot konkurenti. Ameriškim podjetnikom in trgovcem so se odprla nova tržišča v državah od Rio Grande uo Patagouije. Italijanske in.japonske konkurence se Ameriki ni bati. Vse bi bilo lepo in dobro, če bi bilo treba našim južnim sosedam le iposlati gotovo množino potrebščin in bi »bila zadeva v redu. Pomisliti je pa treba, da živimo v časih, ko je treba točno poravnavati račune in ko zahteva prodajalec od ko]K»a v mnogih slučajih plačilo vnaprej. To dejstvo je troba v f »ošteva t i in ker ga ameriški iz-važalci vpoštevajo, nimajo povoda za posebno veselje. Na panameriški konferenci, ki se je nedavno vršila v Panami, je govoril ameriški državnik ipodtajnik Sumner Welles o dolgoročnih in velikih kredfrih, toda s svojim «ovc-rom ni pregnal dvomov in nezaupanja. Centralnoameri3kim in južnoameriškim republikam manjka denarja. V tem pogledu so si skoro brez izjeme popolnoma enake. Plačati za m o rejo edino le z blagom, dočim bi ameriški ekaporterji radi imeli cash. Brez kredita torej ne bo j^vi-o' v šlo. Sumner Welles je vedel, kaj je govoril. '-e*stro V finančnem pogledu je še najbolj solidna Argentina, takoj za njo 'pa Venezuela, iki ima dovolj olja in zlata. Predvsem gre ameriškim ♦rgovoera ogdbe. Doslej je imela Argentina z Združenimi državami zelo pasivno trgovsko bilanco, vsled če>ar je bila vlada v Buenos Aires že pred nekaj meseci prisiljena zmanjšati uvoz ameriških izdelkov potom kvot. Odnosnje je »še bolj poslabšalo dejstvo, da je Argentina precej dolžna Ameriki v gotovini in da mora od tega blaga plačevati visoke obresti. Argentina je v prvi polovici tekočega leta importirala približno za 147 milijonov dolarjev blaga in sicer iz Združenih državah, rz Anglije in iz Nemčije. Amerikaoci t>odo dosegli svoj cilj južno od Rio Gray-de le v slučaju, če bodo vpoštevali, da latinsko-ameriške rr publike niso navezane samo na uvoz, pač P« tudi na izvoz. <*'e hočejo južnim državam dosti prodati, morajo tudi doeti (kupiti od njih. mam. O., zadnje tedne se je pa nih državah, se j«e oglasil iz hodila zdravit v devete*! ter .Glacier National Park in ponije ta čas stanovala pri >voji ča, hčeri. Rojena bila v Vel. I,a- niilj od Olevelanda. To je pa ščah, njeno dekliško ime je bi- že precej dolga pot za dvoko-lo Zakrajšek. Zapušča žalujo-.lo. kaikor tudi za fanta, ki ga čega soproga Joflina in otroke: vod i MiK EFla Prišel; .Mm. Mary' V East End lioViišnici je pre-HayK Mrs. Anna KatUirien. i minila )>oznana rojakinia Ger-Josepli, Agnes, Jolni. Tveonard. j tnide Karliiiger, roj. Heglar. Josephine in Annelio. V Cleve-Jstara 58 let. Doma je bila od lan;|dn za(pu.šča dva brata ter (Kočevja, o«Fk«-der je prišla v sestro Mi«. Marv &ega v Wads- Cleveland pred 42 leti. Tnkai Nadaljevanje s 1. strani, munistične propagandne spise in jih razdelujejo med poljsko prebivalstvo. V zasedenem ozemlju je bilo razdeljenih meu Poljake /po! miljona Ljeninovih in (Stalinovih slik. moscicki v Švici BERN, Švica, 3. oktobra. — Švicarski zvezni svet je včeraj dovolil bivšemu poljskemu predsedniku Iguaciju Mosčickemu, da sme s svojo ieno živeti v Švici. Dr. Mosčkvki, ki je bil svojčas profesor na vseučilišču v Froiburgu, je postal švicarski državljan leta in se dr- žavljanstvu ni nikdar odpovedal, četudi je sprejel poljsko državljanstvo, *ko je po svetovni vojni nastala samostojna polj-rka država. Mo«či dolgi in imični bolezaii preminil Jo-soph Bukovec, star 47 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Katherino, roj. Zarkovič in tri otroke: Oharl-esa, TJllian in Algeria, brata Louisa, sestro Anno, omož. Nfatijevich v (*liiea-gn in strica Jakoba iu več dni-gili sorodnikov. Ro.i<'n je bil v vao-len.i~kem. kjer zamitfea očeta in dva brata in veliko drugih s(Hodnikov. Tukaj je bil 27 let. Več U*t je bil zajxyslen pri (znanem zlatarju Fr. ("Vmetu kot urar. Pred dnevi je nnurl Anton Rnima, star 47 let. Pokojnik je bil rojen v CJaberju pri Stični na F>olenjs'kem in je bival v Ameriki 28 let.. V Plevelan-lu zapušča soprogo, sina in tri ' Indianarpolis, Ind., pa TO. V torek 26. sept. je preminila Mp-. Frančiška Widitz. roj. Koprivnica r. Doma je bila iz Litije, blizu Ljubljane, stara 7f> let. Tukaj zapušča žalujočega soproira Jakoba, dve hčeri, Mary Kt-Ao v Medina. O., in AMwrno Raver. V *4tari domovini pa zapušča lwVr Frances M a rt'uroči č in dva sinova. Po trimese^'ni bolezni je preminul ro in splošno poxnani rojak Matija Novak. domače Andrejev, v starosti 72 let. Doma je bil iz vasi Vrh, fara Himje, odlkoder je prišel sem prrnl 02 l-eti in je bival skozi vsa leta v na«eTbini ter bil eden prvih faranov cerikve sv. I^o- Z ABA V K in POSTREŽBE Xa videnje 7. OKTOBRA. — Veselični odbor. VESTI IZ ILLINOIS. V La Sal le. III., je d>uc IS. j sept. umrl rojak Andrej Der-jgane, doma i/. Novega mesta. Zapušea žtilujočo ženo in štiri otroke. V Witt II!., ie iHwflegla o- Broscli je bil sin nemškega Vse gre natančno po programu in po začrtani poti. Angleška in francoska diplomacija se je temeljito izjalovila tekom španske državljanske vojne. Angleži in Francozi so bili proti Franeu, to se pravi, da so želeli in privoščili španskim republikancem zmago. To j<-bilo pa tudi vse. London in Pariz sta ]iomagala republikancem z bodrilnimi besedami, prepričevala sta jih, da pravica mora zmagati in jih navduševala k vztrajnosti in od)>oru emigranta, k >e že pret voj- ,,;t, V, ..... . T 1 ' . m,, ..ni i - \ - - Hitler m Mussolini nista bi no na-eli! v Juzjm Ameriki.h« rM(ilwi„-„41 , : .. • i . .• Ia ra«m'i^rna s frazami, am-I o>\etil >e je vojaškemu iM>kli- ,kllL. t-i ..... , ,, en l/U-iv.t «« i- ♦ r • t',,k IM,nia^ala Francu i icu. i/.Ka/ai se je kot otieir v • vojni „„Ml Bolivijo i„ vof to,»." «roZJ,,„ >111. 1'roiLsciin'rl; iz,'n.an<. Bo- , f™rzU,°C1 - h" »a da bo i.. i \ jouiueKii z uapoveiimi, \ Kilteri no I »i! • - pol ume . . .. 1 na dnevnem idlu. je Busdial .na ,pr'SIJaIa v ,|ežel° 1>rt> prtNsil sklenitvi miru s Pa- Ijuha to,,la J* lakajem, naj nar. di v desudi pa trel>a ,,ati to!>1° »» red. B»rs< h ie o lerovoril. d«!°*k'ie* lačnemu poma-ra ko^ jc ' ie olfirovoril. «1.11 treba narod razumeti in ker kruha, ne pa obljuba, da bo o hoče »narod predsednika vreči, je treba narodu pomagati. Ru«lh je re> stnnoirlavil )v> livijskega predalnika Tejado, zapušča dva ni nova Albina in Oharlesa ter hčeri So^Jiie Pon-si«M- in Frances Stuber. sestre* T^oiitise Buettner in več drmrih , ... som^i'kov Sopm- Albin ii je I.M;ra<*!J1 »" 1 ka»llllh r«" umrl pred 2« leti. ' ' |' ^Matron,, v sia-' . __| rosti .>8 let. Bila je vdova in ROJAKINJA NA OPBRAmij'MffWa,!"Vr *}»*■ , "Zlikal- T'" j Hm' 2-1. sept. je v Len ion t, J1 e^tx^lnrka. Polkovnik loro( Prednji teileii se je v New I m., «n»rla Marv Kordula. u-una j predsednik Bol i vi je. i1"0*1' York l>oLniŠnici ivnlvr-la tež- j i„ učiteljica, stara 48 let in ro^a tlIiii Toro i1' kmalu i/-ubil| Mala antanta, čije člaiuca je ki o]M*raeiji Mrs. Jo'hanna Len- j«Mia v Tomaju na Primoi^kem. zanponje ljudstva Tu Buseh 1 Vlioslovaska, se je ček. soproga Maksa Lenr'e^a|V Ameriki je bivala 25 let in\ip pozval, naj t*istopi. I>ne i:i. s,uatra[a za nepremagljivo, iz Astoria, L 1.. sestra znane-;v starem kraju zapušča očeta!JialiJ« je Bu>eh sam jk» »ivwlajo«"- se, da ji bodo v prihodnjih božičnih praznikili potiea na mizi. Menda ni bilo že dolgo na svetu tak«« velikega prijateljstva kot je vladalo izza svetovne vojne med Cehi in Fran- ga slovanskega gostilničarja in več Franka Arnežii v Ridgewoodu. I Mrs. Lenčekovi želimo, da se, kaj kmalu poadravi iin se vrne nwd svo ie. . brat o v tn sester. t stal pred^e'Iliik Bolivije. VRSTI IZ PFXN'SVLVAXI.IK V \Ve>t Newton, Pa., je pred kratkim umrl rojak Anton Šimenc. v «ftarosti GO let. Rojen je bil v Rekovcu, pri Stari vasi v novomeškem okraju. Za njim žaluje družina in sorodniki. V Meadow!arnts, Pa., je dne 2»>. avgusta pri delu izgubil življenje ljubljeni soprog oziroma oče in brat Joseph Mar-k«'lj. Pokojnik je bil rojen v Ljnljlnem na Goren^kem, kjer y.ajn:'iča mater, dva brata in ono sestro. Ob času smrti je bil star 35 let. V večnemu počitku je bil položen na pokopališču Immaculate Conception v Washington, Pa. ne Ziv n,-hiše!" Me | Ijlti^t Volu mladi ori'd-jsednik Boilvije veljal zji s<»*ia-;lišta in je imel za seboj večino idela^stva. Razširile -o se '101,1 Vla'1 I tudi vesti, da je Burch fa-ist. POLKOVNIK BUSCH. je r« k.l nenaj ani • Xekega katoliške-a duhovni- SMRTNA KOSA pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno . in zanesljivo po dnevnem kurzu. v Italijo: z« 9 aso ♦ $ 12.— 9 9 ST.— Lir 100 Ur 300 Uh 600 Ur 1000 9112-50 .......... Ur aooo 9187.— --------- Ur 90U0 KKB SE OENR 8KDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDEM* CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI ___ V MansbfieM, Wis., je pred dnevi na farmi uturl star slo- vrenea, kakor t.u
  • red tlne-vi umrla Anna l>ušič, stara .*?7 let. V Ameriki je bivala let in tu zaiimtšča moža, dva sinova in hčer. „ t V Yale, Karts., je dne 20, *«pt. umrl .Joseph Demšar, star 62 let. in domn iz Dobrave pri Poljanah nad Škofjo Loko. t V E velet h, Minn., je umrl John Vmdeuič. star let in ro-i jen v Ameriki, ki zapušča sedem sinoV in šest hčera. t V Puefclo, Colo., je pred dnevi umrla Verdnika J mi h. s^ara 41 let in rojena v Kompoljah pri Dobrepolju na Dolenjskem; t V LeaidviJie. Colo., je nedavno ufitrl Math Janrnik. v starosti 36 let. Doin« je bil iz vaJ si Graldižce, fara ŽeHmlje,. Tu> kaj zapušča se poročeni. V starem kraju pa mater, dva WKta sestri. pred uasilno smrtijo diktator; Bolivije (lennain Buseh. ko soj-nru zau;miki sporočili, da ku-jejo njegov smrtni i smrtni so-1 vražniki zaroto in ga bodo u-morrli. če takoj ne demi>ioni-ra s ^vo.|o diktatorsko vlado vred.. Dne 23. oiiii ra s*nrt. ker je duhovnik 7»reirrešiI proti morali, naeionaliziral ,*«<» h*>]\-vi.^ke jM trolej^ke vrelce oHso-dil je na smrt tu li nekatere lastnike bolivijskih rudnikov, ki se niso pokorili inlrclbam, zajMenil je devize petro-s^i>t. j,, bolivij^ki leskih nuignatov v korist dr-diktator izdihnil po lu uniem žave. Siiunia Sovražnika dik-smri-nent boju. NV/nan aten- tatorja Bu>eha sta postala zla-tator mu je pognal kroglo v sti Antenor Patino, bolivijski glavo, zdravniki so izjavili, daikrfj ei. ka in Carlos Aramayo, ne bo živel več kot četrt nre Ja -tiiik bolivi.iskih rudnikov. t>o atentatu, a Bu-ch je živel Pu*>h j«1 prt-1 me-eci razpustil še jiolnih deset ur. parlament, s čimer -i je nako- Dokaj nenavadna je bila živ- pal sovraštvo najširših min>- 1 jonska uso 1 a tega diktatorja. žic. Demokratično ljudstvo ga BoliviVki vla-sokc finančnike. keis. Doslej njegovega morilca niso ra^ledili in ga na.jbrže nikoli ne ImmIo. (leueral uin-tanella ie začasno prevzel oblast v Boliviji. NAZNANILO in ZAHVALA Tužnepi snu lumiaiijuiu >vojiui surudnikoui. piijaleljrm in zna:r <«-ui. du Je nu'ja «lra^a žt*tia iu mati f Angela Suhodolc jm» »loljr.-m ia mučneni trpljenju v imuitlrljrk, Si. stiKenibm, 1'.»;:•.». i»iihnila svojo dušo. Blajca iM^oJnk-a je bila itokoimiia v |H*tek( J!>. s»»i»t«'iul»ra s sveto uias<» v «*rkvi St. M«rj't v Hultokiui, X. j. ,,a u,4y fr«»ss iH>k<»-l»aUš«> v Arlington, X. J. Prav iskrmo se Kahvaljuji-iu vsem uuitu, ki s«» mojo |>okojn» žeuo obiskovali v nj»i»l Urleziii in jo tolažili in mi tudi »Iruna^ bili v vsestransko tolailM* in ih»ui«iC'. Zahvaljujem so tudi za podarjene venee: hvala vsem. ki so jo prlfli kro(dt na mrtvaški o«ler in td so j<> spremili k zadnjemu jtoeitku. Ždluj««-H otttala: FK.WK SLHODOLC, soprog; FRANK SUHODOLC, JR., sin. Ho>M»ken. X. J.. .10. rse)»tembra. lam. lučaju potrebe jamiagali Fra».-eozi ne samo s svojim diplomatskimi triki, pač pa tudi z denarjem, vojaštvom, živežem in druginii potrebščinami. In kaj >e je zgodilo? Hitler je -j>eljal angleške in franco ske diplomate na led. in Celio-siovaška *>e je odločila Zii najbolj pameten korak, ki si ga je mogoče predstavljati — [Kidala se je brez boja. Ko je začel Hitler strgati svoje kremplje po Odansku, .-o prihajala iz Londona in Pariza v Varšavo bodrila in zatrdila: — Xe vdajte sel Mi >n»o ob va>i strani! Angleški in franeoski diplomati so poslali v Kusijo vojaško misiji. čije naloga je bila izdelati v-e podrobnosti gledo ]ireprečit\e nemškega vpada v Poljsko. Francoskim in angleškim vojaškim izvedencem je bil prirejen v Moskvi svečan banket, Hitler je pa imel takrat takorekoe že v žepu nemško-rusko pogodbo. Človeka, ki bi pred tremi meseci govoril o morebitni zvezi med Nemčijo bi Runi jo, bi nemški naoiji in ruski komu-/isti j>oslali kot neozdravljive duševno bolnega v blazraco, nadvzlie temu je 'bila pa ta zveza sklenjena in njena prva žrtev je bil devetiutrideset milijonski poljski narod. Pred leti ustanovljena Balkanska aveza je bila v prvi vrsti naperjena iproti Nemčiji, Italiji in Rusiji. Kakšno stališee zavzema danes Balkanska zveza, sestoječ; iz Jugoslavije, Romunske, Grške, Bolgarske in Turčije? #Y sovjetskem konusarijatu za vnanje zadeve si podajajo kljuko romunski, turški in bolgarski delegati. In iz Jugoslavije, ki se že nad dvajset let brani priznanja Rusije kakor hudič križa, prihajajo izročila, da bo jugoslovanska vlada kmalu priklonila Moskvi. Ne bo dolgo, ko bo tudi M us• solini podal svojemu smrtnemu sovražniku Stalinu roko pekoč: <—- No, pa naj ho v božjem imenu. In Vatikan mu bo seveda hote ali nehote pritrdil. .Thursday, October 5, SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY ftopisl so nam vedno dobrodošli, ker zanimajo vse naš* riUlelje in se ž njimi na*i rojaki tako* rekoč med »eltoj pogovarjajo. ob 5-letnici mlaldin. pevskih zborov Se&t rW'i je, ki jih. 'Gospod vori sedaj, kdor misli, da je sovraži, a najlnilj »ovraži o«ie-|to kak greh? Ali celo narodni ga. ki inod brati razprtije tro prelil Šepetanje ne velja, — si. (Knjiga pregovorov). Tekom petih let, ohstoja mladinskih jM»\Tskih saborov, se je vsa-kvlo lahko prepričal, da so mladinski abori stopali strogo jk» začrtani poti. Po narodni poti, na kateri so zrli pred" seboj en in odini cilj in ta je: slovenska be*nda in slovenska melodija. VotMvo in oithori in starši teh mtadiuskrh pevskih t>1 Hitov so vemo ypre-mljali tekom petih let nadobudni naraščaj, po narodni poti, ne gh"de ni' žrfve iw* na mire in n«' glede na kamenje, ki se je trk Ijalo na ta po«. Posedali so o«tkod kamenje, ei zapomnili, stopili preko njega. a nazaj ga niso vrgli nikoli Kajti dobro so se zavedali svoje naloge. Predntoro so se zavedali, da boj vedtio škoduj« narodu, če se l»ojujejo bratje, \ odino želeli le sloge.. Xi jim manjkalo pojrama, da se bore, če potrr«ba>o„ za to svetinjo narodno, za narava j. A ker jim tudi ni manjkalo razsodnosti. so molčali in delali. Nikoli ni*« med brati trosili razprtije. Vcwlhtvo, odbori in Ktarši niso nikoli izvajali prežiranja. Naj bo otrok staršev takih in takih. Naj imajo »tarči prepričanje tako ali tako, naj so bogati ali revni, pridi sin in hčerka v naše vrste, saj ^i o-trok slovenske matere, ter se navžij sloven-ke besede in slovenske melodije, ki je zapisana za vgp.ihr« razlike. To je bilo g«islo tem skupinam. Govori sedaj, kdor misli, da smo narodno grešili. Naraščaj je po vxyHxIbiikli -ta riše v in odborov zvesto uhylil vodptvm. se ga tekom 'petih let v narodni brai->ki I.Mib<»/ni oklepal, kot ovei-ea svoj«*ga pastirja, ter pri tem črpal narodne zaklade, da jih naj jasna se beseda glasi! iStotine nerazvitih, narodnih «v trto v je črpalo rast pri teli ustanovah, da se enkrat razvije v bujno e vet je, ki bo krasilo polje narodno. Stotine staršev se je trudilo, da se ohrani be-x*la in peisem materinska. Nešteto članov odbora in repre-zentaiitov je izgubljalo čas in denar, žrtvovalo večer za večerom za obstoj teh ustanov, kjer t^e razvija to narodno }>opje. Stotine .prijateljev kn zave^l1-nih Slovencev je apremjjalo ta <4,naroik»v up in nado" na pohodni k cilju. In da je v^e to ironija? Da je vse to nepotrebno! Govori sedaj, kdor mRsfi, da je bilo to nepotrebno. Govori glasno, šepetanje ne velja! Govori, kdor misli, da smo ce-Iril pet let mlatili prazno slamo! Govori in pokaži ^a, kdo je oni. ki j«1 vse te mnogobroj-ni- vnrte začaral, da delajo za prazno in i»e|>otrese ede« preživi s tem. Govori glasno, šepetanje ne velja! Govori oni. ki nra je usak red in disciplina pretežka, če seje še kje na svetu d<*s<*glo kaj brez reda! Poglej v nebeško vsemi rje in videl 1k*š, kako se planeti vrte eden okoFi drugega, po strogem naravnem zakonu. Sicer bi, če bi- ne bilo reda, trkali eden v drugega, da bi Še bolj grmelo na naši obli, kot grmi sedaj. Pojdi na kolodvor in kaj bi bilo z vlaki, ee me bi bilo roda. Pojdi v šolo in opazuj kakšen bi bil pouk, ee ne bi bilo reda. A t«; kot da je trud voHUlra za tvoljši w,t*'1i u'ef>o-ti>4>en. ter obsojanja vreden. x Tako šepetanje je % vprašanji napolnailo tokom teh let mojo dušo. A iH>le<* tega imam za ve-1, da smo vršili tekom petih let, tako vi člani odborpv, krtkor s-tarši, veliko, lepo in ko- rhrairi, ko že nas ne be. Go-1 ristno narodno mislijo, ki upan% ne bo brez fiadtu. Koliki so bili nispehi tekom teli let. A prepuščam v oceno zavednim Slovencem. Sedaj pa nekoliko o koncertu. V nedeljo 8. oktobra bodo mladinHki pevski abori proslavili petletni obstoj s koncertom. Tekom teh let so zbori izvajali različne programe, v katerih so bile povečani uple-tene klasične pesnili. Izvajali so ti ribori »spevoigre, igre. bo-| žičnice, Miklavževe večere. V ♦počast materinskim dnevom, I oziroma materam, je bilo le par nianjšrh primerov. Ne, da se ni na to mislilo, ovire so bile v tenv. ker .je materinski dafr j>ozjiio v sezoni, ki vsakega bolj vleče v prosto naravo, kakor v ihnra-no. Da se materam vsaj nekoliko o Idolžimo, so zastopniki in rwibor ukrenili, da se iiosveti pet-l-otnica mladinskih pevskih »borov v oočavt materam. Saj se pa tudi matere one. ki revmično podpirajo tri vogale te ustanove. Na^H sioveqpska mati j«* skromna in teilna in nepremagljiva narodnjak1!nja. Tuli program kooeerta 1h> Skromen. V«*s povezan v venec- ki so ga stoletale nn*e matere, babiee in prababice. V pretežni večini bo zastopana naroda kuzarei- mleka, ko K>2ete, >»• • razjasnil jutru in Ik» hitrejše poiuHgitl v nor- /T malnost. Mleko iina ALKALI J EVO KEAK" \y ciio. " MLKKO JE najboljša liratia sveta za lepo Košato na KALCIJ 1*. iMMnama mleko prinesli lueliko, jasno srežost koži. Pijte ga vsak dan. VSAKDO JE IZPOSTAVLJEN invhla.ion. in okužen ju skoro reduo. Xaj vaui mleko ]>o uiaca ztra«liti o»l|«»r. Uo^af-. na VITAMINI* A. je mleko zdrava od|M»rnost v«ak dan. ULJORIA DICKSON, ZVKZI»XIi A V \\n K TO «;<>,•- slika Warner Br»«s., ostane, kot mnogo tna mo^i > ten,. - |M»1«ille Ta prirtnlitev obeta biti med največjimi -voje vrste v (ileater New Vorku in oli enem tudi med iiaj|M>membnejšimi. Važna ji- zato. ker -o letniee pev-kih in drugiii kulturnih društev me* ameriškimi Slov<-nei \ redki pojavi. 1""\A 1M »RITK na j v«-jo ko~ risi lai svežega mleka, |m naravi najeeuej.še, uajlM»|j |n»-|H»ltie brane, glejte. «»lo-toek in duetov. Oalje bo pri tej j»ri redit vi >«Hlidoval na- brooklvn. mia-.diiiski tamburaški z b o rT ki jžanje pri vseh svojih nastopili, tako po dvoranah kakor i tudi na radio, splošno prizin-: n je in pohvalo. Tako Im» tudi ta panoga lia--«' na r« h In«- blazin- zastopana, i Xato lahko tr«lim«»T da bo i prihodnja nedelja pravi pra/ 'nik slovenske in jugo-lovan-1 "-ke pe-mi, oziroma glazU* v prav prijazno ste vabljeni n a KI se vrsi v ::.2 5-LETNICsE slovenskega pevskega društva Slovan" -prihodnjo nedeljo- 8. Oktobra, 1939 i . i ARLINGTON'H ALL. 23 ST. MARKS PLACE NEW YORK CITY (6th Street, med 2. in 3. A venue) Začetek ob 3. uri.popoldne. Vstopnina 45c. ZA OBILEN PGSET SE PRIPOROČA — - . "SLOVAN" pamet 10,000 oe) ver-izov, najnutrtj reeeno. T'ina je priiy^vedna pestmi "Kesanje", ki začenja: Kak bilo je veselo, •ko dmarce sem imel. Vse k meni jo hitelo, [ko v družbo sem prišel. Al* »daj, al" zdaj, to vse je prev, notbeden me ne pofzna vef*. Dru^ra je zelo lepa v melodiji ijn tuhli v de^edali in nje naslov je l* IJovsika.,, Prebivam na \TŠavi, samoti aF višavi T je to me veseli, da nikol' mi dol^oeas ni fTo pes«m je pokojni Matija Rooaneo sli^jtl v mladosti, v gnhtilni Hrenovi v Begnnjali. Pel jo je tedanji župnik Ra- kiwki, ki je prišel iz Rakitne dol medf ljudi. Peismi je Baje zan>isal Ba.jwk v dialektu, kakršen je tam, im da ne bi o-troke prevee motilo, sem jih zapisal v slomiei. Jerrj Kopriv h*, ml., pevovodja Drugič |»a je važna tudi za to, ker se vrši v e.isii, ko pretresajo Evropo zopet vojni viharji in ko naši bratje in sestre v stari domovini trepeta Tuldi iz Melisi je sem jih uvr- v >tral,u bodor- stil par. Tvrstil sem v pro-1,,ost gram tudi i lokaj z«lravie, ve-j Ravno v-prieo tega žalost ido<\ da ze ohrani tudi ta del narodnega zaklada, sem menee, da to ne bo Škodilo mladi du^i, /pač pa jim bo v pozluejšem življenju v ve Germaine Jelly iz Lake Lin- den. Poroka se je vršila v cerkvi v Lake Lindon v ponedeljek 11. septemlbra. *BLX8 VIlDSP.HitM Thursday, October 5, 1939 8CDWBHB (YUGOSLAV) DAILY |(je si bil tako dolgo? Komu is ttvljenja. — Za "Glas Naroda" prirtdil 1 H. 4 1 OD VSEPOVSOD BAZTRESEMOST IN POZAB LJIVOST SLAVNIH LJUDI. < 'angicajšek, uporablja, kakor je -povedala njegova žena, samo tenlke in barvaste s vin cinike. Poratbi jih kakih de^et na mesec, a njegove skr^bi eo tako velike, da vsaj začasno.iz-gdbi najmanj desetkrat na dan .iisi ho s>like objavile. Sioer Herriot ra>d lističe iz žepov, na katerih pa nikoli ni napisana politiena skinvmnst, temveč samo pri-Tiomibe k literarnim delom, ki ]jah je Herriot prej ta dan Študiral. .. (iaista v V., š v (Mišici kralj je nekoč ia^rulhil cvojo uro, ki ima čet\'eroikotno obliko. Na francoski rivieri, kjer prebije v*a-ko leto nekaj teuhiov. rad pozabi na svojem stolu cigaretno dozo. . H. J. V.: NA KOLODVOR ME SPREMIŠ DUHOVNICE V PRAGOZDU. 44 Kot krt. Ne ven v, v nedeljo ii*egelt" pravi retmo, pa gorko. IHuti zojift tinc "kri r lice. . *4Piav»apiav je bila to lahkmnišljena prisega, gospod doktor. Tako {ki jnxMtka zopet nisem potrebna. Ako spim evojih pet ur, imam dovoli več je samo mehkmznost. Pa kaj bi imela od tega, »ki bi mi v>e želje izpolnile! Saj veste: vsaka i spo ki jena ^reča je majhna." "Toda živimo zato, da ntu> obišče kaka sreča, da nam je izpolnjena kaka želja. Ko bi bili brez želja, tedaj življenje jzgulbi \>o mikavnost. Sltulnjič pa si more človek vedno kaj dragega želeti/* Vadili abeži skozi njene ustnice.. 44O, da — to že moramo." Klaus jo radovedno pogleda. 44Vzemimo za skučmj, da bi vam bila želja izpolnjena, da bi -e nugli v«5no :iaspati, kakšno dinjgo željo bi potein še imeli?" (Ko tedaj .pogleda v njegove oči, zelo zaidi in naglo odgovori : "So želje, katerih ni mogoče nikomur zau|>ati, niti >a-'.nema sebi — in — to 1*0 nei7ipolnjene želje." "Škoda!" pride ta-ko skozi njegove ustnice. Rut .se «dli k jsm**hu. toda naglo izpraša: 44 Ali želite eno skodelieo kave?** Klaus vidi. da je v zadrejri, sluti, da se njena, po njenem Tnnerju-rciTT^j^a zcl;a fprča ž nrjim in tako se sili. da »M.irno reče: "Da pro-i nt, ako je imate še kaj za mene." R»*t natoei njegovo skodelico, nato pa pravi: "Tnida mi je povedala, da bi io bila včeraj, ako vi ne bi primeri H. Ttinra oVirfntala, Vo ji je rekla, da je bila povab-'jena k Longv-vjcvim." Klaus ji £ineje prikima. *\Da, bojim da bi ee bila Idnna spozabila tako daleč. Bila je zelo jezna. Toda ne morem razumeti, zakaj. Saj ima \endar dovolj čais-tilcev in Ijusbimkuje z vsemi moškimi, ki ji pridejo 11a pot. Mr. Longwy pa mogoče ž njo preveč *labo pokopa. Zakaj q>a ji je sedaj toliko ležeče na tem, da ga ne bi izgubila in ga ne bi dobila Truda!" 4 4 Ker nobeni žeoski ne privošči nobene pridobitve, in ker je, kot sem van. že povedala Oliarl^I^gwyja hotela po- .^Tpr^adovih ločili, kakcihitro b: bila pri volji odpovedati ^ svoji pro-,^^ s t osti. Jlotela je, da bi bil vedno za njo pripravljen. Klar* se zame je. # z 44Kot ka*k dežnik, katerega ob le^pem vremenu postavimo v kot in ga zoi**t vzamemo, kadar dežuje. Mr. Longwyju želim v*o areac, ker se mi zdi zelo dober in pameten. Želel bcm, da postane gobica Holl njegova žena. Ljubi ga v rewnici, to ^em videl." Rut prikima. "Tudi jaz! In zdi se mi, da je včeraj Iduna poskusila Oh ari e> a icjret v joti in da se ji to ni posrečilo. Zato je bila «inoči tako slabe volje." •Klaus ee zopet smeje. "Trije gonpodj-* yl Kastna so se zato morali zelo pokoriti. Jaz fem še odšel z modrim očesom." Oba se zasmejeta, nato pa pravi Rut re-*no: "I,ahikO ste veseli, da .«te revni — drugače bi postali Idu-r.ina prihodnja žrtev. Toda sedaj ima vas najrajši in pri rjej imate najboljši izgled." Oči se*um zresnijo in jih \Tpre v njene. "Wa'k tin«! za. ton j, moje srce je proti čarom gospice Weyembergove dobro zavarovano. V njem sedi druga slika — in sicer zelo trdno zasidrana, četudi ne še prav dolgo. Sele •>d trenutka, ko sem ,«4al pri vratih v park." Rut se at rese pod njegovim pogledom^, toda od nje ne umakne svojega pogleda. Kot zamaknjena se oba gledata •n naglo ter težko dihata. Nato pa se Rut umakne njegovemu pogledu ter snpo gleda na sfvojo »Jkodelico. Dobro ga je ra-zunroif=ti mogla glaBno klikniti. Toda pravi tiho: 44Prc«in, ne poza'brte, kar sem vam o neizpolnjenih željah povedala." ^ Klaus prime njeno roko. . "Nekaj mi povejte, gcFfica Burt — ali so se srečale najine ieljet" Rrrt ga zopet pogleda. ".Ne vtpraŽajte. saj -sem vam povedala, da neizpolnjenih Jelja re 7»upen* niti Farna sebi." "AH pa morajo hiti peiizroWtjeine?" tRree«n pejčolan visi nad njenimi oomi. "ŽaHibog — da — žallbog! Ko bi se moja želja izpolnila, bi drugemu človeku bila Farno v breme. Kot sem vstvar-jf»na, tega ne bi mogla prenefrti. polje. Prosim, pozabite, kar sem ravnokar rekla - o tem]v Jd^arja v dolarjih! ne be, ima zdaj tmidi drugačne hrige — ker mora tako dol MEHKO VEZANE KNJIGE Razprodaja' KNJIG ko, šabloTisko. Ti*ti, ki odpotuje, gre Še enkrat skQzi stanovanje in se poslavlja od predmetov, ki so mu pri srcu. To opravi tako, da ta ali oni predmet prime v ro- tja, dokler se obraz drugesra udeleženca ne prikaže pri kakem oknu vagona. Za trenutek sta oba srečna, da sta spet našla drug dragega. Potem pa se spomnita, da se vendar po- čiteljice umorov* zlasti s strupi. Zasledovanje duhovnic je skoro nemogoč«, ker so jim verniki suženjsko pokorni in vdani. Duhovnice so tudi zelo imovite, ker ne žive samo od tentnita. Molče opazujeta raz-našalca piva in postreščke, hkrati pa izrabita priliko, da Oba »krivši poškilita .na uro. Če zdaj zaradi vljudnosti Hploh še kdo pregovori, pridejo brez dvoma tile stavki na dan: 44 Imaš prostor pri oknu T Ne pozabi pisati; takoj kako karto! Upam, da boš imel lepo vreme in gle^, da se ne pre-hladiš! Pozdravi te-to Emo, prav prisrčno! Zdaj bo pa takoj odpeljal." S tem stavkom je doseženo tisto stanje, ko nimata nič več besed drug za drugega. Vsak od njiju se koprneče ozira na uradnika, kdaj bo dal Znamenje za odhod in šepet a je izgovarja vzdihljaje, da bi ga dal čim prej. Te minute so najhujše. iu tudi večno'stiskanje rok nič ne zaleže. Če se jjdaj vlak oiltpelje, je vse dobro in slovo je uspelo. Oba si mahata. Xdaj je vlak že i^ven kolored sve-vali in se > boste prepričali, tom v «amo5tanteko tišino, je izda to delamo iz previdnosti, daj javiU da hoče ostati do smrti obvarujemo svoje rojake pred. v samostanu, kako škodo. | f 2Iahvaljujemo se za dosedanjo in 8e priporočamo se za nadaljno naklonjenost. A M KRI SKA NARODNA HIMNA JUGOSLOVANSKA NARODNA HIMNA STira SLOVENSKI MLADINSKI TAMBURAŠKI ZB(.»R 3. Potniški Oddelek, Slovenic Publ, Oo, ADVERTISE IN • GLAS NARODA* 5. 6. 7. 8. a 1 b) O a) b) a) b> a) b) H. Volarič: SLOVENSKI SVET, TI SI KRASAN Zorko Preiovee: JAZ BI RAD RUDEČIH ROŽ Lud. Hudovernik: NAŠA ZVEZDA Poje Slovensko pevsko društvo "SLOVAN" pod vodstvom g. Jerry Koprivneka. (Bariton soU : g. A. SVET in g. FRANK KOŠIR ) Pri klavirju ga. HILDA HUDE-CERAR D. Zehetner: U PEČINI, overture Rudy Crnkovič: JUNAK Z LIKE — Svira SLOVENSKI MLADINSKI TAMBURAŠKI ZBC R Pod vodstvom g. John Gerjeviča Uarl Friedman: SLOVANSKA RAPSODIJA Rimski Korzakov: POLET CMRLA Igra na klavir gdč. ELIZABETH MEITZEN Anton Foerster: VENEC VODNIKOVIH PESMI Anton Nedved: NAZAJ V PLANINSKI RAJ Poje Slov. pevsko in dramatično druStvo "DOMOVINA** Pod vodstvom g. John Končana a) b» a) b) c) 10. 11. 12. 13. F. Vilhar: UKAZI Zorko Prelovec: SPOMLAD PRAV LU8TNO JE Poje bariton solo g. LOUIS RUPNIK. Na klavirju ga spremlja g. prof. MILAN TROŠT Anton Hajdrkh: JADRANSKO MORJE RADNIČKI POZDRAV Dalmatinska narodna: AD1JO. MARE Poje Hrvatsko pjevačko društvo "JEDINSTVO" pod ved stvom g. Emila Blaieviča a) S. Boeiljevac: GORSKOJ PJESMI bi Srbska narodna: SLAVUJU Poje Srpsko p>evačko društvo "GUSLE". — Pod TOdrtv^iu g. Ignaca Hud6-ta Duet lz operete: ŽENILI SE BOMO . Pojeta gdč. MART ARČUL. sopran. In g. CHAS GUARDIA. tenor. — Pri klavirja g. Jerry Koprlvšek a> Ferd. Juvanec: PASTIR b) Zorko Preiovec: SLAVA DELU Poje Slov. pevsko društvo "SLOVAN**. — Pod vodstvom g. Jerry Koprivšeka. — (V točki "a** pojeta tenorski soli g. CHAS. GUARDIA in g. CHAS. PIRC, bariton solo g. Ftt. KOŠIR. V točki "b" poje bariten solo g. A. SVET.) Pri klavirja ga. HILDA HUDE - CERAR NAGOVOR ......g. dr. VLADIMIR RYBAJL svetnik jugoslovanskega poslaništva ▼ Washington, D. C. Z. 3. 4. 5. 6 7. 9. It. 11. 12. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 2«. 21. 22. 21. 26, 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. « 3S. 37. 38. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 4fi. 47. 48. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 5«. 57. 58. Belgrajski Biser (Vitoj Jelene) Beneška Vedeievalka Boj in Zmaga (Jum-( Spflimani Božični Dami < Rudolf Vrabi) Bunks Vojska Cvetke (H. Majar) Dedek je pravil (Julij Slapsaki Devica Orleanska Dre sliki (Ksaver MeAko) Duhovni boj (Lovrenc Skupoli) Fra Diavolo Fran Baron TrrnU (G j uro I'aixliiric) Gozdovnik, 1. zveiek Gozdovnik, II. zvezek (H. Mnjar) Hudo Brexdno (Fr. Erjavec) Humoreske, Groteske in Satire (Azov in Teffi) Korejska Brata, frtira iz mUijo-nov v Korrji (Josef Spillman; Krvna Osveta Mesija .I»r. Jfglič) Mladim Srcem, povesti :« mladino (Ksavor MoSko» Maron, krščanski deček z IJba- DRUGI DEL Ples in Prosta Zabava ZA PL£S SVIRA JERRY'S STARLIGHT ORKESTER 59. •1. 02. 03. 04. Musolino Na Indijskih Otokih Oh 50-Iietnici dr. Janeza Ev. Kreka Paniki Zlatar Patri a. Povest iz Irske junaške dobe (H. Ffd®rer> Paherki iz Roža (Ivan Albreht) Popotniki, novele In črtice (Milan Pug«»lj> Poiigalec Pravljice cn. Maj-rl Pravljice In pripovedke za mladino K Povesti In Slike (K^v.t Me-koi Ptice Selivke (Tacre, Praški Jndek (Josip Voldi Praprečanove Zeodbe, Povesti (Anton Stražar) Prihajač, jM.rest (Fr. Detela) Prst Božji, I. zvezek Prst Božji, II. zvezek (Anton Keller) Preganjanje Indijanskih misijo-i.arjev (Josef Spillmati) Rdeča In bela vrtnica (Anton Hnonder) Revolucija na rortucalskem S!sto s Šesto (H. Federer) Skozi Širno Indijo Spisi Krištofa ftmida Študent naj bo (S. Flnžgar) Strahote vojne Suneški Invalid (S. Košutnlk) Sveta Notburga Tri Indijanske povest (Josef Spillmnn) Večerna pisma (Marija Kmetov«! Vrtnar (Tacoro* Volk Spokomik in druge povesti za mladico (Ksaver Meftko> Vojni mir ali roganstve in krst (Josip Ogrlnec Zadnja Kmečka vojska (Anpist Š»»nos) Zadnji dnevi nesrečnega kralja S. RnSutnik Zbrani spisi za mladine (Encelbort Gsnel) Zbirka narodnih pripovedk za mladino (J. Planinski) Zgodovinske anekdote (Dr. ftsrahon) Zlatokopt (.TdSff Splllman) Zmaj iz Bosne, povest Iz bosanske zgodovine (S. Knfiutnlk) (Vezava nekaterih knjig je od leia-nj« nekoliko izkaiena.) Ako ima kaka knjiga več zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. i .. POZOR! Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročila več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STREET HSWTQBK