uto n.
PdIMpi platan p genomi«
Ljubljana, sreda 27. oktobra 1920.
Štev. 245.
(•■• PO p»l|||j
Ml Eti« flfC . I ir--
■ pil lita • X
n m m. i ir-
u\mm..I N
HOpUjniMaAsn
anMnmiMNiNiv>*w
•rviimv« n ipimsi fcMm ritn &f Ml tiMU Nin H
Posamezna Številka 60 vlit, - NEODVISEN DNEVNIK “ Posamezna ftevllka 60 vin.
Delavec In politične struje.
Kraljestvo, ki je samo zoper sebe, bo |J?d«jano. Tako tudi narod, tudi ljudstvo. Karava in Tisti, od katerega je narava, **fja, da se narodi in ljudstvo ne uničujejo jB*d sehoj, ampak izpopolnjujejo. Ljudstvo M kakor družina. Družina, v kateri vleče na svojo stran, bo kmalu zgotovila s gospodarstvom; še prej pa, če in Ciajj^ družin« dviga sekiro zoper drugega "fužinskega člana. Člani družine drug dru-»etfa potrebujejo.
j, V družini, ki ji pravimo ljudstvo, so ti fužinski elani delavski stanovi. Če ti in* <wstrijski delavec ne naredi žlice, jo mo* fM sam, ali je pa nimaš. Če delavec kmet J« preorie njive, jo moraš sam ali pa si kruha. če delavec-lončar-obrtnik ne ®*pravi sklede, si brez nje. Delavski sta* in stroke se potrebujejo in izpopol* Wjo med seboj. Žato tisti, ki jih razpre, u°»ia vg« skupaj. Razprli pa so jih in jih •kušajo razpreti med seboj tisti, ki so h»tanovili razredne stranke, fti jj ^fa^stro, delavski sloji potrebujejo rjWi' inteligence, razumnikov, akademikov, nko oče ne misli za sina, zraste neveden, ••poučen, za mnoga opravila neraben. Kar r* 9 tem pogledu oče in mati svojim otro-to je ljudstvu inteligenca, Ne po kri-*jci hvalijo otroci svoje starše, ki so jih pfay .poučili. Ne brez vzroka tarnajo otro-Cl*'*e jih roditelji niso nič poučili. Najhujše je, ko jih slišiš preklinjati lastne vzgo-Atelje, ker ib jih vzgojili napak in za zlo,
Inteligenca, ki je razklala svoje ljud* J**©, je tak vzgojitelj. Razklala ga je s tem, Je napravila razredne stranke, najsi so imenovane »Narodno socialna« ali »samostojna kmetska« a ali »socialdemokrat* *ka« ali »komunistična«, ali ona najbolj «*dna, od katere izvirata prvi dve, v kapri se zbirajo razne hladne ljudske pijavke **» ljudski nasilniki — od Heinovih časov se ne da več zatajiti —- stranka, ki si je ®fdela lažnjivo ime »demokratska«. Vsi ti, ki navdihujejo te strank«, govore z bolj ali ®anj jasnimi besedami ljudstvu: »Le vsak **kiro v roke in pobijajte se med seboj!
odnehaj, dokler ne boš ti na vrhu!« V junici pa tem zlim duhovom ni na tem, **a bi bil na vrhu delavec ali kmet ali °brtnik ali sploh kdo, ki hoče živeti ob Poltenem poklicu, ampak da bi bili na J*hu oni in da bi davili in skubli svoje 'iudstvo, kakor na primer s postavo o ‘fftdu in redu* in izvoznicami.
Na} človek gleda okoli kakor hoče, priznati mora, da gre samo ena stranka v ^olivni boj ne s sekiro, ampak z geslom, «a naj državo in ves svet ureja pravica in 'iubezen, to je Bog. Ta stranka je Sloven-*ka Ljudska Stranka.
Iz ljudi obstoji. V kolikor so ljudje po* Jftanjkljivi, je tudi ona. A vendar njena ^ot I« prava. Ljudskih del. slojev ne uči, naj koljejo med seboj, ampak naj se urede delu in strokah, povedo svoje zahteve «0 potrebe, stopijo v imenu socialne pravnosti pred javnost in vsak poštenjak jih •aora podpirati. Odstopiti jim mora mesto M državni mizi, ki jim gre.
Inteligenca, ki tako uči in vodi svoje jiudstvo, je njegov varuh. To je tista inte-*'gfnca, ki ni zavrgla križa. Ta inteligenca H**».da naj bodo izločeni iz ljudskih, poli-jičnih in javnih vrst samo sleparji, oderuhi, '*nuhi in nasilniki.
Delavstvo, ki se je že organiziralo v ^Delavski zvezi« in ki hoče stopati to pot, j* jo začrtava program krščansko - družabne misli Ljudski Stranki, pomaga, da Raguje vzor družabnega življenja.
. Stranke stopajo v volivni boj. Vse ima* '° v rokah sekire — ta sekira je zahteva P° diktaturi. Samo ena dviga orožje, ki se 03,1 pravi krščansko načelo ali konkretno Povedano: Kristus.
POGREB BOROEVIČA.
w LDU Dana), 26. oktobra. (DKU) panes popoldne je bil ob najmnogo* r°inej5i udeležbi najširših krogov po-maršala Boroeviča na centralnem Rokopjii^^
Komunisti in socialisti med seboj.
Komunist Toman na Dunaju je v svojem časopisu »Rdeči prapor« očital socialističnemu deželnemu poslancu Duda, da je na Ruskem v Jekaterinoburgu poneveril veliko vsoto denarja, potem ubežal, da so ga pozneje v jeli in zaprli. Duda odgovarja v listu »Enakost«, da je sovjetska vlad avsak mesec za agitacijo poslala 70.000 K in da je Toman te denarje pograbil in ubežal a njimi. — V Kromerižu so
v občinski seji očitalu socialistu judu Was-servogel, da je odborniško mesto izrabil v svoj dobiček. Rdeči jud ne sme več prisostvovati občinskim sejam. — V Špemsu so pred tedni zaprli več meščanov med nji* mi socialističnega voditelja, ker so se pre* grešili nad nedoletno mladino. Rdeči vo» ditelj je ovadil, da se reši, vse sokrivce nenrvnih dejanj sodišču.
Obupen klic ruskega delavstva.
V Evropo je dospel obupen klic ruskih tiskarskih delavcev na pomoč proti boljše-viškemu nasilju. Oklic, ki ga priobčuje »Arbeiter-Zeitung«, pripoveduje:
Edina strokovna organizacija, ki se je do zadnjega ustavljala komunistični diktaturi in ostala samostojna, je bita strokov* na organizacija moskovskih tiskarskih delavcev. Sovjetske oblasti so jo neprestano preganjale, vendaj- je ostala trdna. Ko so bili letošnje poletje prišli v Rusijo angleški delavski delegati, so priredili moskovski tiskarski delavci shod, na katerega je prišlo 4000 delavcev. Tu je bila sprejeta resolucija, ki je izražala razne pritožbe proti državnemu režimu. Zdaj so boljševiki organizaciji prisegli pogin. Stavca Cahareva, ki je resolucijo baje tiskal, so vrgli v ječo, proti organizaciji pa uvedli v javnosti najhujši boj. To jim je bilo tem lažje, ker imajo javno mnenje monopolizirano.
»Lagali so in obrekovali — nadaljuje oklic — brez sramu, V noči od 17. na 18. junija so končno zaprli vse člane upravne centralne tiskarske organizacije in vse tiste, ki so opravljali kako odgovorno službo v organizaciji. Uteklo je le nekaj tovarišev, ki so se bili skrili. Naslednje jutro je vladno vojaštvo zasedlo prostore organizacije in odvedlo v ječo vse, ki niso bili pogodu komunistom. Obenem so izvršili šte* vilne hišne preiskave pri članih društva.
To nasilje je delavstvo skrajno ogorčilo. Del delavcev je ustavil delo in zahteval oprostitev zaprtih tovarišev. Gospodujoča stranka je nato posegla proti delavstvu po sredstvih, kakršnega bi se ne upala lotiti nobena buržoazija: štrajkujočim je odtegnila živežne nakaznice, kar znači ob sedanjem prehranjevalnem zistemu na Ruskem najkrutejšo in najnedopustnejšo odredbo. Obenem so zaprli vse delavce, ki so pozivali na štrajk.
Sedaj so boljševikl dosegli svoj cilj: štrajkujoči delavci so morali nazaj na delo in organizacija je prešla v komunistične roke. Pod najhujšim terorjem je moralo ostalo tiskarsko delavstvo prejšnjemu, od* boru izreči »svoje zaničevanje«.
Tako se je pod surovo silo zrušila zadnja trdnjava delavskega prava in delavskih svoboščin. Delavstvu je preostala le še moralna moč, da v evropski javnosti dvigne svoj glašs proti nasilju in porove na pomoč mednarodno delavsko gibanje.
V tem pa posluje sovjetska strahovlada dalje. Člani odbora tiskarske organizacije so bili obsojeni na prisilno delo za 6 mesecev do 2 let. To pa upravnim potom t. j. brez vsakega sodnega postopanja in brez možnosti hrambe ali vsklica od strani obsojenih.«
Tako se godi delavstvu pod žezlom rdeče III, internacionale.
Stanovanjska beda in vojaštvo.
Delavske rodbine, ki jih }e vrglo socialno zlo v kleti, podstrešja, ▼ vagon« in na cesto, se nahajajo v skrajnem obupu. Mraz je, obeta se huda zima, tisoči brezpravnih članov delavskih rodbin pa so brez strehe, brez peči, brez ležišča. Govedo in konji, drobnica in prašiči imajo topla bivališča, ljudje, božji otroci, pa so prepuščeni nemili usodi vremenskih in dragih nezgod. To so tako žalostno nezdrave razmere, da spreletui« človeka mraz. Kdor se zatopi v
dušo teh ubogih trpinov, temu postane na mah jasno, da je skrajni čas, da obračunamo s kapitalizmom in njegovimi nečloveškimi izrodki. Še žalostnejše od tega pa je dejstvo, da so se dobili pri nas ljudje z dr. Tavčarjem in Kukovcem na čelu, ki so onemogočili na zdravi podlagi pričeto stanovanjsko akcijo dr. Gosarja, ki je hotel priskočiti najbednejšim v najhujši sili na pomoč, povdarjajoč, da ima vsak član človeške družbe pravico do eksistence, tudi delavec in cestni pometač, povdarjajoč, da vsako premoženje nalaga dolžnosti do družbe in da niso pravični dohodki iz premoženja brez dela. Celotna človeška dražba je Ttč kot par bankirjev in mogotcev, zato bo naša skrb za tisoče bednih delavcev prva in največja naloga. Stanovanjski akciji dr. Gosarja so liberalni mogotci podložili cokljo, zato ni upati na uspešno rešitev stanovanjskega vprašanja, dokler bo sedel v Belgradu Kapitalist dr. Kukovec, v Ljubljani pa njegov eksponent starokapit*-hstičnega naziranja dr. Ravnihar, ki je do-sedaj pokazal malo smisla za socialno politiko. Ker so volitve pred durmi in ker vse kaže, da je v Jugoslaviji odzvonilo brezmejnemu gospodstvu demokratske buržoazije, obstoja upravičena nad a, da pride decembra t. 1. v ministrstvo za socialno politiko mož, ki se bo drugače zavzel za jugoslovanski proletarijat kot pa se je to godilo do sedaj. Upajmo, da napoči zatiranemu delavstvu zarja.
Danes bi opozorili le na eno dejstvo, ki bistveno pomnožuje stanovanjsko mize-rijo, To je militarizem. V Ljubljani imamo sledeče vojašnice: Domobransko (dve), šentpetersko, belgijsko, topniško, Nušako-vo in državno žrebčarno na Selu. Poleg tega zavzemajo dravska divizija v prostorih kazine, pukovska okružna komanda na Poljanski cesti in komanda mesta na Dunajski cesti velike prostore, da ne omenjam raznih vojaških skladišč in drugih ubikacij! Nimamo sicer nobenih Statističnih podatkov, gotovo pa je, da je vojaška posadka v Ljubljani brez potrebe izredno velika in da je nastanjenega ogromno častništva po civilnih stanovanjih. Oficirji, zlasti Štabni, zavzemajo precejšnje število ljubljanskih stanovanj. In to oni oficirji, ki so danes vi* soko in tako dobro plačani, da bi skoraj celo zaklet antimilitarist pripasal bridko sabljo in se javil v jugoslovansko armado. Delavec pa, ki zasluži komaj za sol in štru. co kruha tvoji družini, mora prezebati po vagonih, kleteh in podstrešjih. Ako se imenujejo velika poslopja, ki smo jih našteli gori, vojašnice, potem naj stanujejo v njih vojaki. Vojak ni samo prostak, marveč tu* di častnik in ekscelence generali Če mora prostak v kasarno, zakaj naj bi general ne šel, zlasti danes, ko vlada tako veliko pomanjkanje stanovanj. Militaristi krog »Na roda« in »Jutra« bodo ugovarjali, da je v Ljubljani, ki stoji krog in krog obdana od državnih sovražnikov, potrebna močna garnizija, da so vojašnice itak prenapolnjene in da ječi vojaštvo prav tako pod težo stanovanjske bede kot kateri drugi stan. Mi temu ne ugovarjamo, ker so ti razlogi
Sotovo važni, smo pa zato, da naj potem ržava za vojaštvo takoj zida! Država naj zidaf Tako so kričali milijonarji. Mi smo njih krik zavrnili zato, ker je prva dolžnost onih, ki premorejo toliko, da žive od dohodkov brez dela, da si sami postavijo stanovanja e korist onih, ki kaj takega absolutno ne zmorejo. Kaj drugega je militari* zem v zvezi s stanovanjskim vprašanjem. Ker država nujno potrebuje vojaštvo in ker ga ne more primerno nastaniti po svojih lokalih, je njena dolžnost, da zida. Kar ona sezida. to ii ostane. Oficirji, dene-
..	**	p	*
rafi, vojaški oradi !n vse to spada v vdal« nice. Ako v njih ni prostora, naj država si« da! Bedno delavsko ljudstvo ima dovoli mraza, dovolj stradanja, dovolj bolezni* Tudi delavec bi rad položil svoje od dela utrujene ude na mehko ležišče.
Pomoči iz Belgrada v teh dveh leti^ ko so tako cvetela iti zelenela kapitalisti!« na drevesa, ni bilo pričakovati. Sedaj pa ima delavstvo besedo. S svojimi glasovi si bo pisalo vstajenje ali smrt, V smrti liber** lizma in kapitalizma pa je danica novega družabnega reda, krščansko-socialneg^ vstajenja in odrešenja potapljajočega s« delavskega ljudstva. V boj ža politično, go« spodarsko in versko svobodo jugoslovanskega proletarijataj	—k.
» ,^
  	i	m n i i—■■■—n—<ii sm ————■T—»
Naše stranke.
Različne starnke so plod različnih ku!« turnih, gospodarskih in političnih nesiranu Tako je proglasil liberalizem svobode (pf*-tli in svobodo konkurence ter rodil svobo* domisclstvo, ki proglaša veto za zasebno stvar, rodil v svojih posledicah desorgani* zacijo konsuma in produkcije v kapitali* stičnem družabnem redu, in nosi glavno iff največjo odgovornost za slab« posledice: socialnega zla, ki grozi v vedno menjajo* čih in ponavljajočih se socialnih revoluci« jab s propastjo človeške družbe, Marki!« zem, doslednejši sin liberalizma, je jamo in javno zavrgel vero v Boga in njegovo postavo ter proglasil edino-1« tvar in do* bro na tej zemlji za deset božjih zapovedi, zato ga imenujemo materialistični marksizem. Njegove ideje je prevzela deloma $o* cialna demokracija, deloma komunisti,, po# slednji so s« bolj radikalizirali. Liberali-zem pojemlje. Izgubil je idejno ozadje, Za* to se nahaja v polnem teku razkroja. Nje* govi nekdanji pristaši postajajo malodušal« mlajši člani pa prestopajo v socialdetne* kraški ali pa v komunistični tabor« Mo$aif je liberalizem samo še v toliko, v kolikor ga vzdržuje zunanja sila: čas opis j« in go* spodarska podjetja, vse skupaj podpirano od velekapitala, največ seveda židovskega. Ker je ni sile nad silo ideje, je jasno, aa je zapisan liberalizem smrti, kajti idejna plat tega je že zdavna otemnela.
Socialna demokracija, ki je na en! strani pridigovala masam brezobzirni boj proti kapitalizmu, na drugi strani pa se vezala z njegovim najhujšim zagovornikom in predstaviteljem, liberalizmom, uga|a« Evropski delavec se je preklal na dvoje, razcepil se j« v socialpatriote in komuniste ter se bije med sabo. Tretja, Ljenino* va internacionala je prešla v napad, prevzela je inidjativo, socialna demokracija pa se le brani in umika korak za kora* kom s pozorišča. Tako v Rusiji, Nemčiji« Ogrski, Jugoslaviji in drugod. Ves njen uspeh tiči v tem, da je vzela delavstvu vero v Boga in posmrtnost, da mu je iztrgala človečanska čuvstva iz duš, ga vt* gla v naročje mrzlega materializma in ga prepustila samega nemili usodi, ko so ai njeni voditelji zagotovili topla in dobra korita, Socialna demokracija »e umika.
Čisto naravno je, da je preskočilo va* rano in ogoljufano delavstvo ob prvi priliki v komunistični tabor. Na eni strani ga je navduševala moč ruskega boljševizma« ki je kluboval dosedaj vsem mahinacijam velekapitalistične antante in zapadnega laži-demokratizma, na drugi strani pa era komunizem obeta potom začasne diktature odpravo razrednega razmerja in upe« Ijavo suverene ljudske volje, kjer ne bo razlike med posedujočimi in nemanlči, kje; si bodo ljudje med sabo samo bratje, kjer bo imel vsak posameznik enako dolžnost do dela in enako pravico do uživanja zemeljskih dobrin. Komunisti imajo proti sebi vse stranke« Liberalne vsled tega, ker se tresejo za svojo krivično pridobljene kapitalistično posest, socialno demokratko zato, ker ne odobrava načina revolucije, potom katere se hoče uveljaviti in zasidra« ti komunizem.	.
S komunizmom *— kakor tudi z ostali* mi strankami — stoji dalje v najstvar* n e j š e m boju krščansko - socialistična struja. Ta zameta Uberalpo
Stran 2
stvo kot vogelni kamen kapitalizma, zameta marksistični materijalizem kot edino zveličavno vero v popolno srečo na tem svetu, ki je nikdar bilo ni, je ni sedaj in je ne bo nikoli in heče v okviru krščanske pravičnosti in ljubezni, v okviru solidari-stičrjih načel ustvariti socialistični družab-ni red, v katerem bodo koristi posameznikov podrejene koristim človeške družbe, v katerem' bo delo merilo med poedinci, v katerem bo določena minimalna in maksimalna meja med imetjem itd. Zato pov-darja predvsem prenovitev poedincev -r Kristusu, zato pridiguje in praobrazuje človeške duše, prepojene s strupenimi idejami svobodomiselstva, kapitalizma in marksizma in prehaja že v najostrejši napad proti obstoječemu družabnemu redu na gospodarskem polju. Njen prvi namen je, izruvati v lastnih vrstah izrodke kapitalizma, preiti v generalni naskok proti kapitalizmu, potem pa se pomeriti v odločilni bitki s komunizmom, ki je njen edini resni in stvar, i na:_rotnik. Ta radikalna struja, se ojačuje in množi dan na dan, je dosegla Jepe uspehe v Nemčiji in je vrgla ob tla socialne demokrate v Avstriji: Delavec je uvidel, da mu je marksizem sicer vzel vero v Boga, nadomestka pa mu ni mogel dati nobenega. Zato se vrači h Kristusu in prestopa kot vnet bojevnik v krščanske vrste. Kdor ima !e nekoliko vpogleda v bodočnost, bo vedel, da ni daleč dan, ko se zruši kapitalistični malik in ko si bosta stala nasproti v boju samo še dva ekstrema: Komunizem in krščanski socializem. Tedaj se bosta udarili dve ideji: Ideja Kri-stova in ideja materialistična. Mi vemo: On bo zmagal, ki je počelo pravice in lju bežni. Zato gremo s hladnim pogledom mimo JD-S, SKS in NSS, ki se bodo zrušile s kapitalizmom vred prej ali slej v prah, da ne bo ne duha ne sluha o njih. Želimo pa si dneva, ko se udarimo s sedanjim sovražnikom krščanstva ,s komunizmom. Boj bo ljut in vroč. Ljudstvo krščansko! Pripravi se, da boš močno! Ko izvojuješ še to zmago, potem bo en hlev in en pastir. Na delo krščansko!	France	Ž.
ANGLIJA IN NEMČIJA,
LDU Berlin, 26. oktobra. (Wolff) Angleška vlada, izjavlja v noti, da, ako Nemčija ne bo izpolnila svojih obveznosti po odstavku 8 mirovne pogodbe, ne namerava uporabiti svoje pravice do zaplembe imovine nemških, državljanov,
URAD ZA PROTJČAVANJE FINANČNI E VPRAŠANJ,
LDU Bruselj, 26, oktobra. (Havas)
V	svetu zveze narodov je Burgeois podal poročilo o uspehih bruseljske finančne konference. Sklenilo se je ustanoviti stalen urad za proučevanje finančnih vprašanj.
Politične novice.
4- Samostojni v paradi v Kamniku. V nedeljo, dne 24. t. m. so imeli v Kamniku samostojni kmetje svoj tabor na glavnem trgu. Tabori ali shodi na tem trgu so precej privlačni, ker stoje ob nedeljah po maši na trgu domači moški, kakor okoličani. Take riredilve jim nudijo vsaj nekaj spremem-e. Toda v nedeljo smo imeli pravo pustno popoldne. Pripeljalo se je enajst okin-čanih vozov, dekleta v narodnih nošah, na enem vozu so se predstavljali v turških oblekah celo hrabri Skaručani, tudi občinskega tepčka ni manjkalo. Na shodu so
tovorili: otvorii ga je kmet (orožnik v po-oju) Ziherl, govoril in predsedoval mu je kmet Kušar, ki je razkrinkal klerikalno SLS, ki da je kmetu zelo škodovala, samostojna pa bo kmeta vzdignila na ono mesto kot mu gre kot prvemu v državi. Nato se je oglasil samostojni kandidat Pucelj, po poklicu mesar in gostilničar na Dolenjskem, ki jc liberalce omenil z par besedami, a ves nadaljni govor je bil po. svečen klerikalcem in — Šušteršiču. Govoriti zna dobro, debel in masten je tudi, tako da, ako bo izvoljen, bo v ustavodajni skupščini tudi kaj zalegel, Za njim je govoril še obrtnik Ogrič, baje iz Novega mesta. Kot obrtnik sc pridružuje samostojni, drugje ne najde zatočišča. Za Ogričem pozove Kušar še druge k besedi, ker se pa nihče ne oglasi, je zaključil shod, ko se je še prej znesel (gotovo nad klerikalci) nad tistimi, ki se niso hoteli oglasiti k besedi. Po shodu, pred katerega začetkom je seveda pridno svirala domžalska godba, se je razvil sprevod z zeleno in slovensko zastavo, z vozovi in udeleženci sprevoda, ki jih je bilo z onimi na vozovih skupaj nekaj čez tristo. Na vse gledalce je napravil ta shod t sarr vtis, da je namreč škoda onih poštenih ljudi, kmetov, da se pustijo od liberalcev tako za nos vlačiti in si jemati ugled pri svojih zavednih tovariših. Da so samostojni kmetje liberalci, je dokaz to, da je visela v nedeJjo zastava na kamniški čitalnici in da so nosili kamniški liberalci zelene znake z napisi za staro pravdo. Gotovo pa je, da bo pr? r vrnete v samostojni po tej druščini š ^iava bolela, seveda
. Večerni list«, cin
bo zanje takrat že prepozno. Privoščimo jim razočaranje.
-j-. Strankarsko-političoe razmere v Italiji, Tajnik italijanske Ljudske stranke don Sturza je izjavil zastopniku pariškega lista »Echo de Pariš«: Sedanji položaj v Italiji je posledica neodločne notranje in zunanje politike liberalnega meščanstva. Katoličani so predvsem za socialne reforme, Za široke ljudske mase je treba ustvariti mala posestva. Treba je preosnovati sedanje industrijsko obratovanje. Ljudska stranka je za sodelovanje kapitala in dela. Proti socialističnim masam vodi ljudska stranka svoje mase, ki se vsak dan bolj množe. V bodoče bosta v Italiji samo dve stranki: razdiralna socialistična stranka in gradeča Ljudska stranka.
Voli visi bo].
b Pleši, pleši, črni kos! Tako gode Žerjavova harmonika samostojnežem. Kar je birtov in trgovcev ter podeželskih kapitalistov, vse to se vrti in suče in pleše. Živijo, zakaj si jo pa vzel?! Toda birtov je konec, premalo jih je. Zato gode Žerjav kmetu in bajtarju: »Pleši, pleši, črni kos!« Ti pa odgovarjajo: »Kako bora plesal, ko sem bos?« Žerjav: »Kam pa s' svoje čevlje d jav?« Odgovor: »Oh, tič žerjov jih je po-brau.« — V istini! Še kožo bi slekli demo-kratje delavnemu ljudstvu, da bi si napravili iz nje glace - rokavice za predpustne bale. Pa ne pojde, vkljub podpori zaslepljenih in v svobodomiselstvu zastrupljenih samostojnih birtov, furmanov in mešetar-jev. Slovenci bomo raje zapeli: »Adijo, pa zdrav mi ostani!« — — —-
b Kaj je liberalna stranka, pa naj si nastopa pod firmo samostojne kmečke ali naroano socialne, je povedal Etbin Kristan na shodu v Ljubljani. Imenoval jo je stranko faliranih advokatov in frakarjev. Predsednik dunajske narodne vlade socialist Seitz je na shodu v Solnogradu imenoval liberalno stranko mrtvo truplo, s katerim ni mogoče kompromisa. Prepričani smo, da se ne bo nobeden izmed delavcev tako spozabil, da bi na dan volitev oddal svoj glas mrliču, to je liberalni stranki,
b Ko Žerjav zdihuje, se krave smeje, Danes zjutraj je slanica padla, pomorila rožice. In še dr. Žerjav je bled postal. Zakaj? Jezi se na dr, Gosarja, ki je dr. Žerjavov volivni program — čujte in strmite svetovi! — prepisal. Tako piše v »Jutru: »Tudi govor dr. Gosarja ne prinaša nič odkritejšega. Pri čitanju dobiš utis, da si ga že nekjs bral In res. Dr. Gosar je večinoma prepisal Žerjavov govor.« (Podčrtali mi.) Ta bedastoča se zdi celo v Jutru« tako debelo neumna, da v nadaijnem pisarjenju proti dr. Gosarju samo dokaže, da je Gosarjev programni govor od Žerjavovega bistveno različen, ker hoče dr, Gosar z obdačenjem zemljiške in kapitalne rente preprečiti špekulacijo kapitalistov z zemljišči, ker hoče predvsem obdačiti dohodke iz premoženja brez dela. Že samo to naziranje dr. Gosarja je v takem nasprotju s pojmovanjem dr. Žerjava, večkratnega akcijonarja, da, nam ni treba prepričati delavstva o gorostasni trditvi »Jutra«, ki se jezi na SLS, ker ne zahteva odprave 8 urnega delavnika v prid obrtništvu ali bolje: v prid liberalnim kapitalističnim mogotcem, veletrgovcem in fabrikantom, ki bi z judovsko pomočjo še naprej radi izžemali komaj še dihajočega slovenskega delavca. Govor Žerjavov in Gosarjev pa sta si podobna samo v toliko, v kolikor imata oba piko na koncu. Razlika pa je ta, da Žerjav brani v celotnem svojem govoru plesnjiv kapitalizem, ki se ga drži kri tisočev tlačenega prole-tarijata, dr. Gosar pa postavlja temelje krščanskega socializma, polaga mine, ki bodo pognale cel kapitalistični drž. ustroj tako visoko v zrak, da se bo dr. Žerjav dejansko zadel ob luno, »Jutro« se je js dotaknilo s svojo trditvijo samo miselno, čemur se ne čudimo, ker bo po stoletni pratiki baš danes — polna luna,
b Vagoni. Vsi jih poznamo. V mirnem času smo komodno sedeli v njih, ko smo se vozili po svojih opravkih. Sedaj je precej nerodnejše. Šip manjka, marsikaj drugega in prenabito je vedno, ker je preveč verižnikov in delamržnikov, ki se vozijo iz kraja v kraj »postranskih« zaslužkov iskajoč. Najbolj poznajo vagone takozvani vagonarji, one bedne družine, ki morajo leto in dan stanovati po teh tesnih podrtijah, one družine, ki jim je dr. Gosar s stanovanjsko naredbo hotel zasigurati za zimo še vsaj za silo udobna stanovanja, pa se je uprl sivi Abduraman dr. Tavčar, dr. Kukovec in cela kapitalistična liberalna javnost s podporo socialpatriotov, ki so se salamensko čudno zadržali s pisanjem v svojem glasilu. Kapitalizem ima pri nas še korenine do pekla, sicer bi se stanovanjsko vprašanje rešilo drugače. Treba bo dela, dela, dela in mnogo, mnogo dr. Gosarjev. AU kaj čujete o tem po vagonih?
O,	pači Farji farji in dr. Korošec! Laž na laž. O vseh stvareh govore, govore oni, ki imajo rdeče nosove, debele trebuhe in i zlate ure, ko se vozijo po svojih verižniških opravkih. Volivci! Kadar se vozite po že-
27. oktobra im
leznicah ,kadar čujete laži teh liberalno-samostojnih listov in kapitalistov, tedaj se spomnite na neznosno stanje ubogih delavskih rodbin ,ki prezebajo po vagonih in vedite, da je bila JDS s priveski Samostojno in »narodno-socialno« ki je onemogočila pravično socialno delo dr. Gosarja.
b Gregor Žerjav računa v »Jutru«, koliko mandatov bo dobila SLS v kranjskem in koliko v štajerskem volivnem okrožju. Neglede na desjtvo, da akcionarji ljubljanskih bank niso posebno vajeni nizkih številk, bi povdarili, da je vsak račun danes, ko prvič nastopamo s proporčnim volivnim redom, negotov, kar bi pri večinskih volitvah gotovo ne bilo. Dalje pripominjamo, da nam nedostaja časa za nepotrebno računanje, ker bo podal 28. november t. 1, najsigurnejšo bilanco moči ali nemoči SLS. Demokralje in socialisti so že ponovno trdili, da predstavlja SLS danes komaj eno tretjino slov, ljudstva. Mi danes niti tega ne maramo zanikavati, ker je nepotrebno, kajti 28. november je blizu in ta bo najjasnejše pokazal, v katerem taboru je Slovenija. Mi trdim odanes samo eno: Število glasov, ki jih bo dobila SLS dne 28. novembra 1920 pri volitvah za konštituanto, bo predstavljalo ono število pripadnikov krščanskih mož, katerih ne odtrga katoliški Cerkvi nobena sila, najmanj pa Gregor Žerjav, kateremu je — kot si domišljuje
—	malenkost, pregnati »klerikalizem« iz Jugoslavije.
b Komunistični shod v Križah pri Tržiču je bil v nedeljo v gostilni pri Jaku. Prišla sta dva govornika. Navzočih ni bilo niti deset poslušalcev. Komunisti so 6e mogli po shodih in številu obiskovalcev prepričati da je tržiški okraj zanje izgubljen. Poskusijo naj svojo srečo drugod. Za krvavi evangelij, ki ga uče komunisti, niso naši ljudje,
b Kozel v zeljuiku. »Narodna Politika« piše v uvodniku dne 26. t, m, o kmetskih strankah na Hrvatskem in o reševanju agrarne reforme. Tu pravi med drugim: »Agrarna reforma je najvažnejša pridobitev nove države. Ona bo imela ravno tako dalekosežen pomen, kakor ga je imelo osvobojenje i,~pod fevdalizma na Francoskem začasa revolucije 1792. 1„ v srednji Evropi 1848, 1, in v Rusiji 1862. 1. Agrarna reforma ustvarja na tisoče novih kmetskih eksistenc, od njenega izvrševanja je odvisno, kakšna vrsta posesti se ustvari v Jugoslaviji — ali mala ali močna srednja posest, da-li poslej preneha izseljevanje v Ameriko itd.c Nato opisuje list, kako sta obe dotedanji zastopnici kmetskih interesov na Hrvatskem: Hrvatska zajednica in Radičeva stranka po prevratu prepustili kmetsko vprašanje in reševanje agrarne reforme demokratom in socialistom. S tem sta spustili kozla v zeijnik: »Posledice demokratskega izvrševanja agrarne reforme so nedogledne, ker je nastala na tem področju agrarna anarhija brez vsakega zakonskega kriterija, kdo dobiva zemljo, Glavni pogoj, da kdo dobi zemljo, je ta, da je pristaš demokratske stranke. Reševanje agrarne reforme je centralizirano v Bel-gradu, ker agrarna ravnateljstva spadajo pod neposredno kompetenco ministra za agrarno reformo, tako da pokrajinska vlada na njeno rešavanje nima nobene inge-rence. Agrarna poverjeništva so pa postala glavne agitacijske trdnjave demokratske stranke!« Kmetje — na juriš na te kule!
IZJAVA.
Dne 15. oktobra sva bila dva delavca s Koroškega iz Borovelj v Ljubljani na državni posredovalnici za delo, In tam se nama je reklo, da naj počakava pol ure. Čakala sva pol ure in potem gre tisti uradnik od tistega predala za izučene k telefonu v drugo sobo vprašat in telefonirat na tajništvo kovinarjev, ali rabijo tam strojne ključavničarje. Ko se vrne, pa vpraša, kje da 6em bil organiziran, in jaz odgovorim da pri Jugoslovanski Strokovni Zvezi. Nato reče- > To je klerikalna stranka.« Odgovorim mu ,da sploh ni bilo drugih slovenskih delavcev na Koroškem nego samo naša stranka, ker drugo • delavstvo je vse nemškutarsko. In on mi potem reče: »So pa že tam bile takšne razmere!« in mi naredi listek na tajništvo kovinarjev, da greva tje. Tam nama je takoj rekel g. tajnik soc. dem., da se morava takoj v njihovo organizacijo zapisati in dobiva takoj delo v tovarni Tonies.
Ljubljana, 22. oktobra 1920.
Ivan Kranjc, kovinarski delavec, predsednik narodnega sveta za Podljubelj, Borovlje na Koroškem. — Ivančič Martin, kovinarski delavec.
Dnevne novice.
—	Socialistične šolske reforme. Avstrijski socialisti so bili začasa svoje vlade napeli vse sile, da vse iz temelja zreformi-rajo. Tako so ustvarili posebne vrste vojsko s sovjeti, v kateri bi bilo kmalu več svetovalcev nego moštva. S posebno vnemo so se lotili tudi šolske reforme in dr. Glockl je izdelal popoln načrt za ^enotno
Štev. 245.
šolo;'., Ta načrt je vse dosedanje izkusi'!«2 in predanja v šoli prevrgel in uvedel poi)^. ki naj bi rešil otroke vsakega najmanjšega duševnega napora in jim podajal vse ved' nosti v obliki igre in zabave. Proti temu načrtu so dvigali svoj glas vsi resni pecia* gogi in celo del naučne komisije same se je izjavil proli njemu. Učiteljske orga»'z3‘ cije so tudi izražale proti njemu najtezi® pomisleke in zahtevale temeljitih irpfe' memb. Te dni je pa splošna konferenca štajerskega meščanskošolskega učiteljstva v Gradcu Giocklov načrt soglasno odk-°' nila. Proti načrtu so glasovali cclo vsi so« cialni demokrati, Učitelj pač najbolje ve da se s šolo ne sme uganjati politika.
— Osemurni delavnik tudi za uradne sluge. Večina uradov uraduje po 7 ur tja dan. Ves ta čas mora sluga pridno dela*}' mnogokrat tudi to, kar bi morali drugi# hoditi na pošto, dostavljati na vse strani« tako da bi bilo skoraj treba, da bi i^ej svojega čevljarja. Ko so pa uradne ure pd kraju in ko uradništvo lahko odid§» P3 mora sluga seve še ostati v uradu, da p°' mete in očisti uradne prostore, kar da p1* večjih uradih mnogo dela. Tudi zjutraj j® treba najmanj eno uro prej v pisarno. hoče, da bo do 8. ure vse v redu. Tak0 pride marsikateri uradni sluga, posebl>(‘ pri večjih uradih, na deset, pa tudi delovnih ur. In če ima drugo delavstva pravico do osemurnega delovnega časa, za* kaj bi pa istih pravic ne imeli uradni slug8-Za snaženje uradnih prostorov pa naj f® nastavijo ženske, ker iste bodo gotovo bo* Ije opravljale to delo, kot pa možkJ. .
.— Iz Tržiča. Ameriška podporna a*' cija, ki je preskrbovala skozi več mesece^ delavske otroke s kakao, rižem, delofl|a tudi s kruhom, je sedaj prenehala, ker j® bila izčrpana vsa aaloga. Veliko otrok j® prejelo od te akcije zimsko obleko, noga* vice in trpežno obuvalo. Vse ogromno “c‘
lo	s kuhanjem in razdelitvijo kakao OJ«® blizu 300 otrok dan za dnem so vršile * občudovanja vredno vztrajnostjo in p°' žrtvovalnostjo sestre križarke v dnevn#P* zavetičšu, Pri vsej tej veliki množini otro* je vladal vzoren red. To delo je vestn0 nadzoroval predsednik krajevne zaščite za deco g. Pirc, Ti časi so pokazali, kako velike in neprecenljive važnosti je za delavski trg in za vso okolico tukajšnl? dnevno zavetišče -s sestrami križarkam1« Zato zasluži zavod vsestransko podpor0'
— Društvo sv. Jožefa v Tržiču je otvj rilo v Istošnji sezoni prvo predstavo 2a“‘ njo nedeljo, V nabito polni dvorani Na8^ ga doma so predstavljali Medvedovo i^0 »Za pravdo in srce«. G. kaplan Milavec 1® otvorii sezono s primernim nagovorom. *8 njim jc nastopil pevski zbor pod vodstvo^ organista s par pesmimi. Igra se na želi občinstva ponavlja in sicer v nedeljo 0 pol 8. uri zvečer. Opozarjamo tiste, ki s* je niso mogli zadnjič udeležiti.
—- Umrl je dunajski pomožni škof Herman Zschokke.
— Zakon iz vojnega ujetništva. najska sodišča so sc te dni pečala z nasl®“' njim slučajem: Dunajski trgovec Oton K°‘ bler se je bil v ruskem vojnem ujetništvu poročil z mlado Ukrajinko in sklenil tr»' no ostati na Ruskem. Sčasoma pa si je p*e‘ mislil in se letos vrnil na Dunaj, ženo P® pustil v Rusiji. Na Dunaju se je takoj, drugič oženil. Tedaj je pa prišla za »l1® žena iz Rusije in tožila na priznanje njen?* ga prvega zakona. Sodišče je po zaslišani prič razsodilo, da je Koblerjev prvi zako veljaven.	,
— Umrl je na Dunaju prof. dr, Afl , Weichselbaum, anatom, ustanovitelj vilišča Alland in pristaš abstinenčnega v’ banja.
— Kriminologično strokovno viso*
šolo za policijsko uradništvo ustanove p Dunaju.
— Studenec pri Ljubljani. ,L
želni umobolnici na Studencu pri Lju^ ljani so strežaji v nedeljo 24. t. m. P*v redili dve burki »Trije ptički« in »K®.-, či nosovi«, ki sta obe izvrstno usPc‘j Med pavzami je neki umobolnik harmoniko. Občinstvo, ki je bilo natlačeno po dvorani, je imelo obv zabave.	t
— K težkim obtožbam delegata noviča. Pred kratkim je delegat J°van.°Vna izjavil, da so se od slovenske strani P Koroškem vršile razne manipulacije z v vili, katere so špekulanti iztihotaplj"1 cono B in tako oškodovali prebival® cone A ter s tem plebiscit sam. Stvar ni pojasnjena. Danes prinašamo »PoslaP Koroške gospodarske družbe v tej zade. Naj se obtožba delegata Jovanoviča ci prej vsestransko pojasni.
'LJubIVsnske
lj Kongregacija gospodov pr* ® j
jezuitih ima danes (sreda 27. oKt./ običajni shod ob pol 8. uri zve^el^ste' shodil« p:; <vot predstojniStva. Poln0 viino! Voditelj.	-	n f3‘
ij Etr.rjregacija delavcev pr-’ ® j^a zuitih in.a shod v nedeljo 31. .0,_xcj)it oh pol 3. uri popoldne. Vsi pri8'1£l pridite zanesljivo. Voditelj,
Štev, 245.
fcVeSerni liste, 3ne 'tl, pkioEra 1920-
Stran 3.
Ij Kogojev koncert se bo vršil dne ’ aovembra ob osmi uri zvečer v veliki ivoraiii »Uniona«. Vstopnice se dobijo red škofijo št. 19, v trgovini Vidmar.
lj Predstava na Ljudskem odru. V Hedeijo, dne 31. t. m. in v ponedeljek, ua praznik Vaeh svetnikov, se bo ob Pol osmi uri zvečer vršila v Ljudskem uonm predstava žaloigre »Mlinar in njegova hči«.
„ lj Seja Ljudskega odra je danes ločno ob 7. uri zvečer.
lj Osebna vest. Za revirnega nadzor-Sika je imenovan Jakob Podbevšek.
lj Velik vlom v Ljubljani, Trgovec Hrastnik se je peljal v nedeljo nekam na ®enitovanje. Ko se je v ponedeljek vrnil na-Za' -Y Ljubljano in je odprl svojo trgovino j1* Karlovški cesti št. 8, je opazil, da so v ^jgovini vrata, katera 50 vodila v Jeran-j-icevo skladišče, vlomljena, Izgledalo je,
li	j? so vl°milci prišli skozi okno v skladišče. Vlomilci so odnesli 25 velikih uianufakturnega blaga v vrednosti f9-000 K. Gospod revirni nadzornik Lju-je s svojimi organi dognal, kdo je \io-ln se je dobilo tudi ukradeno blago, 'atero se je vrnilo lastniku.
lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju ljubljanske občine javlja, da je umrlo v preteklem tednu 33 ljudi, no-orojencev pa je 28. Med umrlimi je ■jo tujcev. Griža, za katero je umrl en am človek, je pojenjala. Za jetiko pa It 5 ljudi. Vendar pa je obolelo tifuzom pet, a za grižo šest ljudi, lj Razgrajač. Na Scagnettijevi žagi ^ Mubljani se je Franc Korošec nekaj trn H’Uakar se -i° začel prepirati s Sca-»uettijevimi delavci in je .skušal uda-slasti Mohoriča s steklenico in s vKiro po glavi, kar so pa ostali delavci g-kanili. Ob tej priliki je pobil tudi •tiar^evi &0SPej illL 3e vrgel v njo i	So	j°	razbila. Poškodoval
» tudi Mohoriča na glavi.
"	■■	I	       ,
Jugoslovanska Strokovna Zveza.
Izredni občni zbor JSZ,
DNE 24, OKTOBRA T. L.
|Qr Naš pokret je zasnovan na zdravih ki cT^1 krščanstvo i® večen temelj, j poroštvo za razvoj. Zalo naša mla-in J0r^nizaciia kipi kvišku, še kak teden, “vajsettisoč jih bo stalo pod njenim
Vel L*”11 okriliem' JSZ Je danes že veja Uke mednarodne krščanske strokovne
■ '"^nizaeije, njen razmah preko ozkih me* J’ Slovenije pa zahteva kot podlago —-^°cno blagajno. JSZ je prvo načelo, da je
■ vsem svojem delu neodvisna, vezana le p svoja načela, neodvisna in brez vseh
OHipromisov. Zato tudi v vsem leži na ‘anih, da jo vzdržujejo, da jo s svojo požrtvovalnostjo dvigajo. Zato se je sezval ^edni občni zbor, ki je imel določati o , °vih povišanih prispevkih. Občni zbor je “J* sklepčen v smislu pravil § 23. drugi dstavek. Na dnevnem redu je bil povišek Prispevkov, bolniške podpore in posmrtnine.
. Predlagali so se sledeči prispevki: JSZ ®ej samo tri plačilne razrede. V 1. razr.
K tedensko; v II. razr. 2.50 K teden-5 i v III. razr. 3.50 K tedensko; v strokovnem razredu 50 vin. tedensko, Bolniška P°dpora se za prvi teden ne izplačuje, za ^daljno dobo, največ 7 tednov, se plača *■ razredu 1 K, v II. razr. 2 K, v III. razr. ~ krone dnevno. Bolezen mora potrditi ka-*Q verodostojno mesto,
Za posmrtnino znaša mesečni prispe-,e* 1 K, ki daje do petletnim članom pra-do 100 K posmrtnine, nad petletnim J00 kron.
Pristopnina znaša 5 K.
■	^ , Poleg teh podpor nakazuje načelstvo e izredne podpore.
, Ta določila veljajo za posamezne strokovne zveze v toliko, v kolikor to določa-50. Pravila, torej si avtonomne zveze v ok-'lrU teh določil določajo svoje posebne dobske.
, Strokovno glasilo dobivajo ysi člani rc2Plačno.
Predlogi so bili sprejeti. To dokazujo P°mo razumevanje delavstva, ki vidi, da 1® samo nositelj in graditelj svoje organiza-lie. S to samozavestjo in s to požrtvoval« “°stjo gledamo v bodočnost: na lastnih 110-Fah stojimo, iz lastne moči rastemo in iz a*tne moči bomo — zmagali!
< Kamnik. Dne 7. novembra priredi ^tnnigka JSZ zabavni večer v Kam-iiškeia domu. Začetek bo točno ob uri zvečer. Spored bo vseboval de-^‘amacijo, burko, veseloigro, kuplete, aUive prizore, šaljivo pošto na dobit-srečolov itd. Iz prijaznosti bo so-etoval orkester društva »Kamnik«, v.V'<mo in fino postrežbo poskrbe to-ariSice in prijateljice naše organizacij Vstopnina bo za člane 3 krone, za eclane 5 kron, za družine 10 kron. Ker ves čisti dobiček namenjen za sku-
i,	Uo ;TSZ in skupino Zveze trgovskih Privatnih na slavljencev, vabimo k
obilni udeležbi. Preplačila se z ozirom na dobrohoten namen s hvaležnostjo sprejemajo. — Orkester društva »Kamnik« je edini obstoječi orkester v tem mestu, ki bo nastopil pomnožen pod vodstvom g. IIeybala z mnogimi novimi komadi. Zabavni večer bo nudil gostom mnogo zdravega razvedrila.
Tržič. Minoli ponedeljek je v Domu predaval tovariš J. Marješič o krščanskem socializmu. Na praktičnih zgledih je pokazal, kam pelje kapitalizem in kako zavaja delavstvo na kriva pota. Predavanje našega tovariša je bilo skrbno zamišljeno in je želo mnogo pohvale. — G. svetnik Potokar je omenjal zmago krščanskih soci-alcev v avstrijski republiki in popolni poraz komunistične stranke. Tov. Vidic jc pozival na delo za volitve 28. novembra.
Delavska zveza.
Velik uspeh Delavske zveze.
Komenda pri Kamniku. V nedeljo dne 14, okt. se jc vršil pri nas shod Delavske zveze pri obilni udeležbi industrijskega in kmetijskega delavstva. Na shodu je tov, Kogej razvijal program Delavske zveze in nje-naloge pri volitvah v konstituanto. Pokazal je, kako se združujejo vsi materialisti in svobodomiselci proti krščanskemu ljudstvu in njegovim pravicam. Pet strank bo sc !aj ob volitvah nastopilo proti eni sami stranki, t, j. proti naši SLS. V interesu delavstva je, da glasuje za ono listo, katero bo predložila Delavska zveza, t. j. lista SLS, Na tej listi bodo tudi naši delavski zastopniki, katerih naloga v ustavodajni skupščini bo, da izvojujejo delavstvu njegove pravice in da jih bodo tudi čuvali. Pozval je navzoče delavstvo, naj gre če dni na delo, na agitacijo za zmago SLS, volivci pa naj oddajo svoje glasove samo tej stranki, Končal je: Idimo na delo za našo krščansko, katoliško stvar, 28, november je pred vratmi! V zavesti, da delamo za sebe in za splošno korist, mora biti 2S. novembra zmaga naša! (Odobravanje.) — Nato je prevzel besedo tov. Boštjan Belcijan, kateri je v svojem nagovoru do-i kazal, s kakimi sredstvi delajo komunisti j za svojo stvar. To sredstvo je laž. Prebral je potem dopis iz Komende v Rdečem Praporu, kateri je poročal o našem prvem shodu. Pretiral ga je od stavka do stavka. Pri vsaki komunistični trditvi se je ustavil ter vprašal komuniste, ali se je na shodu res to govorilo, pa vselej je bil molk v komunističnih vrstah (tudi ti so se shoda udeležili) le neki fant, ki se mu je bilo očividno vino že preveč razlezlo po glavi je trdil, da je resnica. Ko je vprašal naše ljudi, ki so bili na zadnjem našem shodu, ali je komunistično poročilo resnično, tedaj so vsi soglasno izjavili, da je zlagano od začetka do konca. Ta ugotovitev je komuniste nemilo dirnila, pričeli so s svojo taktiko, namreč, da bi s svojimi medklici razbili shod, kar se jim pa ni obneslo. Tudi j tov. Belcijan jc žel odobravanje. Za njim je govoril še g. kaplan Črnile, ki jc v svojem govoru še enkrat poudaril svoje na zadnjem shodu izrečene besede ter izjavil, da komenško delavstvo ni dostopno brezverskim komunističnim idejam in da bo ono vodilo z vso paro boj proti komunistom. Njegov govor so mislili komunisti z medklici udušiti, a tudi to pot brezuspešno. Padli so pa razni medklici, ki dado pametnemu človeku misliti o komunistih veliko in mu dajo tudi njih nepriporočljivo fotografijo. Za g. Črniicem sta govorila še poslanec Štrcin in tov. Kogej. Shod je minil v veliko zadovoljnost našega delavstva. Komunisti pa so jo hitro popihali, ne da bi še svojo himno zapeli, katero so baš na našem shodu nameravali, K Delavski zvezi je pristopilo krog 40 članov, Člani se še vedno priglašajo,
Tržič. Delavska zveza v Tržiču jc sklicala za soboto 23. oktobra v Dom protestni shod proti nameravani militarizaciji tovarniških obratov. Govoril je g. učitelj Vider o militarizmu in njega izrodkih, tovariš Vidic je obrazložil nameravani atentat na pravice delavstva, Shod jc bil dobro obiskan.
Slamnikar.
Ugodna rešitev. Predsedništvo deželne vlado za Slovenijo je poslalo okrožnemu tajništvu JSZ v Kamniku dopis št. 11.785 z ozirom na predmet pritožbe proti importu tujerodnih delavcev in nameščencev slnmnikarske stroke: Dopis se glasi:
Na dopis z dne 15. septembra 1920 je predsedništvo deželno vlade po zaslišanju oddelka ministrstva trgovine in industrije oziroma aekvestra Skalarja opozorilo oddelek ministrstva trgovine xn industrije, da pri sedanjih razmerah nikakoV ne kaže impovlirati v Slovenijo tujerodnih delavcev in nameščencev. Če tvrdke nimajo izvežba-nih uslužbencev, naj skrbe, da se domačini izurijo in po možnosti odpošljejo v tujino, da si pridobe potrebno strokovno, spretnost,. — Sekvester namreč
poroča, da slamnikarska podjetja nimajo dovolj strokovno izvežbanega domačega osobja in da morajo klicati tujerodne delavce in nameščence, r— Poverjeništvo za notranje stvari se o tem obvešča z vabilom, da pri izdajanju potnih listov tujerodcem, ki bi iskali | pri nas dela in škodovali domačemu i delavstvu, naj strožje postopa.
Slamnikarsko delavstvo ta korak predsedništva z veseljem pozdravlja in ga sprejema z zadoščenjem na znanje. Da bi nam. primanjkovalo strokovno izvežbanega osobja, je neistinito, ker imamo dovolj moči, katere poživljajo inozemska podjetja leto za letom v svojo službo, da vrše tam svojo delo kot izvežbane in strokovno izučene delavne moči. Tem ljudem ni v domovini obstanka, ker jih 1. tovarne niti sprejemati nočejo; 2. jim pa nudijo tako I nizke plače, da jim je obstanek sploh [ nemogoč. Med tem pa so leto za le-! tom importirali delavce iz Tirolskega, domačije tovarnarjev. Poleg nameščencev so dobivali tudi polno nekvalificiranega delavstva, ki so ga rabili za najnavadnejša dela, katera bi tu lahko izvrševalo najpriprostejšo domače dekle, kakor tudi moški, kateri za kvalificirano delo niso sposobni. Ne bi mi imeli nič proti temu, ako bi tu res primanjkovalo sposobnih in delavnih moči. Toda, te moči so na razpolago, nove se morajo izučiti. Dosedaj pa so pod protekcijo tovarnarjev imeli samo Nemci to srečo in so je domači slovenski živelj naravnost odklanjal. Tovarnarji hočejo na vsak način imeti v Domžalah nemško postojanko, posebno pa še sedaj, ko so Karavanke tako blizu. Korak predsedništva deželne vlade pozdravlja delavstvo z veseljem tudi radi tega, ker je tujerodno delavstvo bilo kot skala trden zid proti vsakemu nadvse upravičenemu delavskemu gibanju, in jc služilo popolnoma namenom tovarnarjem, radi tega pa je tudi imelo vse boljše ugodnosti od domačinov.
Gosp. sekvestra pa si dovoljujemo opozoriti, naj bolj globokeje pogleda za kulise tovarnarjev, morda (?) bo tudi on našel, kaj tiči za nameni tovarnarjev.
Brezposelne podpore. Ker še ni nič
slišati o pričetku sezone, in to pa samo po krivdi podjetnikov, ker niso še dosedaj nabavili potrebnih surovin, ali pa nočejo pričeti z delom nalašč, bo delavstvo prisiljeno zaprositi brezposelno podporo. Nočemo več trpeti lakote in pomanjkanja, tako kot smo lani trpeli. Opozarjali smo podjetnike do časa. Vsi manjši obrati so že pričeli z delom, kar je dokaz, da so si lahko nabavili surovin, le večje tovarne hočejo še nadalje stavkati. Za danes stavimo deželni vladi za Slovenijo predlog: naj potom na-redbe v svrho zasiguranja dela izda ukaz, da imajo vsi tovarnarji, kateri so zanemarili svojo dolžnost, na en ali drug način na občutno škodo delavstva, podpirati svoje delavstvo iz lastnih sredstev. Ako se to ne izvrši, stori to vlada na račun tovarnarjev. Samovoljnemu postopanju tovarnarjev, ki nalašč povzročajo krize med delavstvom, se mora ravnotako napraviti oblastvenim potom konec. Upamo, da bo opomin, dosegel svoj namen.
Predilniško delavstvo.
Litija, Delavci, ki ste organizirani pri narodnih socialistih, premislite to-le: V -Slovenskem Narodu :, štev. 244, z dne 24. t, m. stran 2., glasilu slovenskih kapitalistov, je objavljen programatični govor vodje slovenskih mlado-liberalcev, dr Žerjava ,ki kritizira razne stranke in jc narod-no-socmlistično tako-le »zafrknil«:	o
narodnih socialcih ne rečem nič: oni so demokrati (t ose pravi: liberalci!), ki zaman sugerirajo sebi in drugim (t. j, farbajo sebe in delavstvo!), da so socialisti. Ne cepite,glasov iz malkontentstva« (t. j. ne cepile glasov iz nezadovoljnosti nad tem, da pri nas liberalcih za Vas ni dosti korit!) Kaj pravijo na to gospodje Deržič, Vojska in tovariši? Ali bodo še mogli trditi, da niso koritarji, ki delavstvo samo zapeljujejo? Delavstvo, kaj praviš na to? Sam oče NSS dr, Žerjav se je obregnil: Kaj še skrivate barvo, saj vendar vemo, da ste le zato tukaj, da rešite liberalno kapitalistično ladjo! Besedo imaš zdaj ti, delavstvo!
Čipkarica.
V	petek dne 29. oktobra t. 1. se vrši enkela interesentov in strokovnjakov v deželnem dvorcu, I, nadstropje, levo, vrata ; št. 91. Namen enkete je, razpravljati o korakih, ki se naj poavzamejo za povzdigo čipkarslva, dobava potrebnih surovin v svrho popolnega zaposlenja čipkaric ter j razpečavanje izdelkov Enketo sklicuje .mi-
■	nistrst\ o trgovine in industrije, oddelek v
Ljubljani, Pri enketi bo Šlo zato, kdo dobi državni kredit, ali zadružno čipkarstvo ali privatni trgovci, — Torej se čipkarsko vprašanje vendar le bliža svoji rešitvi!
Železničar.
Seja »Prometne zveze« sc vrši v sredo ob 7, uri zvečer na Starem trgu št, 2, I. nadstropje. Predmet; Splošni sestanek železničarjev, Taktika Prometne zveze. Občni zbor.
Gospodom pri Zvezi fug. železničarjev v odgovor, Gospodje pri Zvezi dolžite Prometno zvezo slepitve, zavijanja in laži. Vemo, da smo nekatere gospode z našim člankom v delavski številki »Večernega lista« od 13. t, m, nekoliko užalili. Pa ako se bodo dotični gospodje kaj poboljšali in bodo svojo politiko in vsak vpliv za Zve-, zo v uradih opustili, jim bomo vsa njihova dosedanja dejanja odpustili.
Pravite, <la Vam Prometna zveza očita, češ da delate z upravo z roko v roki. Mi nismo krivi, ako je med železničarji (ki niso člani Prometne zveze) splošno mnenje, da je Zveza z upravo. Vprašate, zakaj ne pridemo z imeni tistih, katere se je sililo v uradih obratnega ravnateljstva k Zvezi, na dan. Akoravno bi Vam označili imena tistih, ki so agitacijo v uradih izvajali, bi se jim itak nič posebnega ne pripetilo, k večjem bi za svojo vplivno agitacijsko delo za Zvezo jug, želez, nekoliko hitreje v plači napredovali, kar bi sevedi prizadetim ne bilo ravno najljubšc, Torej Vaši vroči želji, da bi objavili imena ti< stih krivičnikov, ne moremo ustreči,
Dalje vprašate, kako je to, da je gospod dr, Korošec načelnik stranke in dela vsak po svoje, kakor se mu zljubi. Vprašamo nasprotno Vas, gospodje prt Zvezi* kaok jc to, da ne ukažete gospodu Cvet« liču, na katerega ste pri Zvezi tako nosni, da naj, ako je član Zve*e in je tudi na pol ministrski birokrat, raje dela v. prid uslužbencev in ne udriha čez železni-1 čarske zahteve, češ da so to lumparije in da je za delavstvo potegovati se toliko, ka-i kor lumparije podpirali. Da je to resnica, koliko prič pa potrebujete? Ako hočete, Vam jih naštejemo iz Vaše srede! Ako ugovarjate, da ni res, kaj nai Vam pa po< tem rečemo?
Očitate nam, da smo vpregli v svoj voz celo politično stranko, To je ravno toliko^ kakor bi mi vprašali Zvezo jug, železničarjev, zakaj so v svojo Zvezo vpregli večino nadzornikov in višjih nadzornikov, ki so na ravnateljstvih ali še celo na ministrstvu? Ako so dotični gospodje po večini taki kot oni, ki pravi, da za delavstva potegovati se, so pravi lumparije podpirati, potem imajo železničarji dosti pričakovati, pa naj bo železniški minister gosp dr, Korošec ali pa kdo drugi.
Sistem, da se delavci odpuščajo iz službe, ni prišel iz Prometne zveze in tudi ne iz vrst politikov Slovenske ljudske stranke, ko pravite, da drugega ne razumejo pri železnici kot. toliko, da imajo vozovi kolesa. Torej, od kodi to? Ali smemo mogočo potem vprašati Zvezo jugoslovanskih železničarjev, ker se politične stranke pri že-: leznici nič ne razumejo, da je prišlo mogoče odpuščanje železniških delavcev iz službe samo po strokovni organizaciji »Zvezo jug. železničarjev«?
Kar se tiče vere, ko pravite, da minister Korošec ni držal dane besede, pripomnimo samo toliko: Zaradi tega, ker se službena pragmatika še ni vpeljala, trpimo vsi železničarji in ako bi le mogli od naše strani, bi prisilili ministra Korošca, da se nam takoj ugodi. Ker se pa drugi ne razume pri železnici po mnenju »Zveze«, kot edina strokovna organizacija »Zveze jug. železničarjev«, zato že težko pričakujemo vsi železničarji, da pride na ministrski stolec strokovnjak, mogoče kakšen gosp. Deržič ali pa kak namestnik njegove vrste. Potem bodo gotovi gospodje pri ravnateljstvih zadovoljni; če bodo to tudi železničarji, je potem postranska stvar.
Dvojna igraf katero nam očitate, se z nami prav nič ne vjema. Mislimo, da se bolje vjema, ako vprašiuno gospode pri »Zvezi«, kako je to, da ministra Korošca na eni strani niste mogli prehvaliti glede njegove zmožnosti in naklonjenosti v vseh stvareh nasproti »Zvezi jug. železničarjev« in ste trdili, da on ima voljo delati in ugoditi železničarjem, a mu, ker je »pop«, njegovi lastni uradniki pri ministrstvu saobračaja kljubujejo in delajo ovire, češ da se ne bo moglo reči, da je »pope res kaj dobrega učinil. Ako priznavate to, zakaj ste ravno ob istem času, ko ste bili v ustih zanj. v vašem strokovnem glasilu in po shodih udrihali po njem in ga blatili? Ali je to Vaša politika ali pa lumparija?
Pravite, da se bojimo obračuna. Mi ne vemo, zakaj. Sile ne delamo nobenemu, da mora k nam pristopiti, tudi nikogar ne silimo. Ljudi, kateri nam zaupajo iu niso nasprotni našim nače-
Stran i.
*Y«Scrsi Bat«« <&• St. oBoSra 192&
5t*r. Stt.
i
lom, radi sprejmemo t naše vrsto. Ako | je pa nasproten našim krščanskim načelom, ga radi prepuščamo drugim. Da hi pa bili koga slepili, se zavedamo, da tega nismo storili in tudi nimamo namena. Ako se pa kaki zahtevi ne da ugoditi, petem se ne bomo bali obračuna mi, pmpak v veliko večji meri se ho lahko bala »Zveta jugosl, železničarjev«,	,
Rudar.
RUDARSKI SHOD V TRBOVLJAH,
Trbovlja- V nedeljo, dne 24. t. m.
Se je vršil sijajno uspel shod rudarjev. Dvorana v društvenem domu je bila nahito polna, mogočne gruče pa so stale še pred vratini in pod okni. Na stotine moških so je zbralo, da čuje poročilo svojih zastopnikov glede mezdnega gibanja. Podpredsednik skupine J SZ Zupan je pozdravil navzoče ter podal besedo tov. C vi ki ju i* Ljubljane. Tov. Cvikelj je poročal o poteku pogajanj. Vse štiri delavske organizacije so stavile nove zahteve na družbo, med njimi najvišje Savez, ki je zahteval 134 % poviška. Ker niti ta povišek še no dajo eksistenčnega minimuma, so se vse organizacije izjavile solidarno • temi zahtevami. Vsled popolnega neumevanja delavskih zahtev, kot ga je pokazala družba, ki se je hotela norčevati, ko jo ponudila delavstvu povišek — 28 vinarjev, so se pogajanja razbila. Sklenilo so je, da se sestanejo v ponedeljek zastopniki vseh prizadetih, kakor delavstva, tako konzumentov in producentov, k enketi na vladi, da se sestavijo komisije, ki bodo ugotovile dejanski položaj delavstva. Mi stojimo slejkoprej na stališču, da bodi merodajen minimum, ki je neobboden za vredno življenje delavca. Z ogorčenjem zavračamo mnenje, kot ga je izrazil neki gospod pri pogajanjih, da delavec ne rabi toliko kot uradnik. Ne samo, da je dejstvo, da delavec čuti iste po-trebe* bi bila v nasprotnem »lučaju dolžnost vlade, da skrbi za delavca, ki ne bi čutil teh potreb, da jih začuti, da tako postane res *— človek, kot so to uradniki itd. Strah konzumentov, da bo vsled delavskih zahtev povišan pre raog, je naperjen v napačno smer, ker je naperjen proti delavstvu. Konzumen! je naj ne bodo ogorčeni nad do lavskimi zahtevami, pego naj zahtevajo, da družba ta povišek izplača na račun svojega milijonskega dobička in ne na njihov račun. Da sc to zgodi, to zahtevamo od svoje vlade, ki ji mora biti življenjski obstoj svojih delavcev bol j pri srcu kot pa profit tujih kapitalistov.
Za tov. Cvikljem se je oglasil k besedi tajnik komunističnega Saveza Petakovič i* Belgrada. V svojem govoru je opisoval vso igro, kot jo igrajo kapitalisti z delavstvom. Kapitalizem pripravlja nov zločin nad delavstvom, hoče udejstviti zakon o redu in radu ,ki bi imel zadrgniti delavstvo do smrti. Predlaga proti temu brzojavni protest.
Nato je govoril tov. Suinik is Ljubljane .Kapitalistična javnost hoče solidarni nastop krščansko*socialne organizacije s komunistično diskredi tirati. Toda, kadar gre za življenje, bodi delavstvo solidarno! Ne bodimo si v strokovnem oziru sovražniki, ker zaletavanje delavskih organizacij dru ge v drugo koristi le kapitalizmu bodimo si tekmeci! Vi, tovariši iz komunistične organizacije, nas niste poznali! Tudi mi gremo za tem, da ustvarimo pravičen družabni red! Tu di mi smo revolucionarci, in sicer v tem oziru, da zahtevamo za družbo splošni zakou dela. Samo kdor osebno dela, imej pravico do življenja! Zato se moro spremeniti današnji družabni red, ki v njem ne gospoduje kot merilo — delo, nego kupi mrtvih milijonov. Revolucionarji smo, le s to razliko od komunistov, da mi zidamo gospodarsko spremembo na duševno in srčno prenovitev, komunisti brez nje.
Mi poznamo lc en razredi delavnega ljudstva! Vsi smo delavci; kdor ni delavec, je ali lenoba ali pa kapitalist. Mi bijemo boj tega delavskega razreda proti vsem trotom človeško družbe. Zato: spoznavajte nas; spoznanje nas bo zbližalo! Za tov. Sušnikom je govo ril še tov. £iletz,kije poudarjal delavsko solidarnost. Današnji shod dokumentira visoko delavsko zavest.
Za tem je predlagal tov. Sušnik sledečo brzojavko prvoboritelju kr ščanskega delavstvo, posl. Jožetu G o stinčarju:
Delavstvo pri svojem skupnem nastopu v Trbovljah dne 24. oktobra od ločno protestira proti nameravanemu azkonu o redu in radu. Delavstvo se bo proti temu zločinu na njegove najpri raitivnejše pravice borilo do gkr&ino-
rii, —- Brzojavka. Je bila sprejeta brez ugovora.
Nato Je krasno uspeli shod, ki je dokazal s svojim mirnim dostojanstvom zrelost delavstva, tov. Zupan zaključil.
Trbovlje. Mezdno gibanje. Kakor smo v zadnji številki poročali, so se pričela pogajanja. 20. t, m. se je vršila na dež. vladi enketa, katere so se udeležili po štirje zastopniki vsake organizacije, nadalje poverjeništvo za soc. skrbstvo, javna dela, trgovine in obrti in prehrane, dalje ravnateljstvo juž. železnice, inšpektorat drž. žel., trg. in obrtna zbornica, rudarsko glavar stvo, Trboveljska premogokopna drufl»a in mestni magistrat ljubljanski. En
keti je predsedoval g. dvorni svetnik Pirnat. Po daljši debati se je nazadnje skle-
nilo, da se ustanovi komisija, ki naj ugotovi eksistenčni minimum in plače delavstva, in se bo na podlagi eksistenčnega minimuma povišala plača. V komisijo se
{»okličejo: po dva zastopnika vsake de-avske organizacije, po en zastopnik zdravstva, trg. in obrti, prehranjevalnega urada, mestnega magistrata, Zveze indu-strijcev itd. V ponedeljek ob 10. dopoldne se je sestala komisija prvikrat. Posvetovanja so trajala do pol 3. popoldne; prišlo ni do nobenega rezultata. Drugikrat se je sestala v torek ob 10. dopoldne. O izidu bomo poročali.
Kakor vse kaže, bo zelo težavna pot do sporazuma. Upajmo pa, da se bo našla oblika, po kateri bo mogoč sporazum.
Tovariši in tovarišice! Vi pa čakajte dostojno, mirno in samozavestno rezultata! Pripravljeni moramo biti na vse in zato je treba, da ohranite hladno kri, ker le s preudarnostjo je zasigurana zmaga.
nira spričevalom, da so res siromašni, ali pa z zdravniškim spričevalom, da je mož za delo, torej za službo in preskrbo družine nesposoben. V slučaju pa, da mož upokojenke dela v privatni službi in ne v državni, dobi žena kot upokojenka samo za svojo osebo draginjske doklade, za moža in otroke pa ne, ker mora mož skrbeti zase in za otroke.
V celi uredbi pa opažamo, da so vdove upokojenke čisto pozabili ter jih prepustili z otroci vred žalostni usodi. Točka 21 je tako sestavljena, da si jo pristojni uradnik lahko po svoje tolmači kakor hoče. Zato morajo vdove upokojenke dobro paziti, da ne bodo oškodovane. Če določa točka 21., da dobi žena, čeprav ni bil nje mož državni uslužbenec tudi rodbinske doklade, če se dokaže siromaštvo ali moževa onemoglost, je tembolj upravičena dobivati vdova upokojenka rodbinske doklade, ker sedaj ni moža, da bi skrbel za otroke, za katere pa mora ona sama skrbeti in bi bila brez rodbinskih doklad prikrajšana na pravicah, ki jih daje uredba vsem upokojencem. Vdovam upokojenkam nasvetujemo, naj skrbno pazijo, da ne bodo oškodovane. V slučajih, kjer bi se vkljub temu godlia eni ali drugi krivica, naj se obrnejo takoj na organizacijo, katera bo storila zanje nadaljne korake.
V nastopnih vrsticah damo prolikam en vzorec, kako naj prošnje sestavljajo.
12 K kolek.
Delegaciji ministrstva financ
v Ljubljani.
Tobačno delavstvo.
TOBAČNI UPOKOJENCE
Uradni Ust štev. 121 z dne 22. oktobra prinaša pod štev. 3833 uredbo o draginj-skih dokladah upokojencev, upokojenk in sirot, katero so priobčile »Službene Norine SHS« it. 221 z dne 7. oktobra t. 1.
Upokojencem in upokojenkam podajamo uredbo v njih se tičočem izvlečku.
Točka 11. pravi: Upokojencem — upokojenkam — se povišuje dosedanja dra-ginjska doklada za 50 odstotkov. Kot rodbinska doklada in doklada za sorodnike (t. j. za starega očeta, staro mater, očeta, mater. brate in sestre) jim pripada mesto do-sedanje doklade po 12 kron na dan za vsakega člana, kakor določa točka 5.
T o č k a 5. pravi, da imajo upokojenci do te doklade pravico tudi za starega očeta, staro mater, očeta, mater, brate in sestre, toda ob tem pogoju, da so le-ti siromašnega stanja, da žive skupno z njimi ter jih oni edini vzdržujejo. Za brate pripada ta doklada do polnoletnosti, za sestre pa do njih preskrbe. Ako je v eni rodbini več članov, ki so državni uslužbenci, pa vzdržujejo katerega izmed ie navedenih sorodnikov, a katerimi skupno žive, ima pravico do te doklade samo en rodbinski član in sicer najstarejši. Za dokazilo o imovin-skem stanju zgoraj naštetih sorodnikov služi potrdilo pristojnega občinskega tirada. Za dokazilo o skupnem življenju in za to, da jih dotični uslužbenec edini (sam in nihče drugi) vzdržuje, pa služi jamstvo treh ukaznih uradnikov (ukazni uradnik — državni uradnik) ali od treh duhovnikov, ali pa treh učiteljev, ki ga oddado na prijavi (potrdilo in podpis) katero morajo upokojenci predložiti, ko zahtevajo to doklado. Do rodbinske doklade nimajo pravice oni upokojenci, katerih žena in otroci kakor tudi drugi sorodniki, našteti v tej točki, žive na njih posestvih izven kraja upokojen-čevih bivališč. — Oni upokojenci, Id še ha-vijo s svobodnimi profesijami, nimajo pravice do draginjske, kakor tudi rodbinske doklade, razen če dokažejo s zdravniškim izpričevalom, izdanem po državnem ali občinskem zdravniku, da so zaradi starosti ali telesne nesposobnosti nesposobni za dalo. Istotako nimajo pravice do teh doklad vsi oni upokojenci, katerih mesečni dohodek iz imovine ali osebnega dela znaša več nego 2000 (dva tisoč) kron.
Med splošnimi določili v odstavku VI. pravi točka 19. Ako sta mož. in žena v državni službi, ne moreta oba prejemati popolne osebne draginjske doklade. Ena se mora znižati za polovico. Ako dokladi nista isti (jednaiki), se zniža manjša. Tako v enem kakor v drugem primeru obdrži mož izjemoma pravico do rodbinske doklade tudi za ženo.
Točka 21. pravi: Ako mož ni v dr-Žavni službi, Zena pa je v aktivni državni službi ali v pokoju, ima ona pravico samo do osebne draginjske doklade, ne pa tudi do rodbinske, razven če dokaže, da je mož siromašnega stanja ht nesposoben za delo. Za dokazilo (potrdilo) o siromašnem stanju služi potrdilo pristojnega občinskega oblastva, o nesposobnosti za delo pa zdrav-niško spričevalo, izdano po državnem ali občinskem zdravniku.
Dodajamo pojasnilo k točki 21, Upokojenke dobe lahko rodbinsko doklado tudi
Podpisana I. I. (ime in priimek) prosim, da bi se mi nakazala na podlagi uredbe o draginjskih dokladah, ki jo ie priobčil Uradni list št. 121. naredba št, 383, točka 5.) rodbinska doklada na mojo mater I. I. in sestro L I., s katerimi živimo skupno in so popolnoma odvisne od mojega preživljanja. Kot dokaz prilagam pismeno potrdilo o ubožnem stanju in istinitosti moje trditve.
Ljubljana, 26. oktobra 1920.
i. I.
Tej prošnji se priloži potrdilo od županstva o resnični ubožnosti, potem mora biti priloženo tudi potrdilo, da res stanujejo skupaj in da jih mora prosilka sama preživljati. To potrdilo morajo podpisali ali trije državni uradniki, ali trije duhovniki ‘ali pa trije učitelji. Ta prošnja se pošlje na zgoraj imenovani naslov kolekovano (12 K). Prosilka mora prošnji dostaviti svoj popoln naslov,
AJko se prosi Za rodbinske doklade ra moža, se morajo preskrbeti potrdila, zahte vana pod točko 21., kar naj se tudi v proš nji navede. Vdove upokojenke naj se tudi sklicujejo na to točko in sicer s dostavkom, da mora kot vdova sama s svojo pokojnino preživljati svoje otroke in morda še sorodnike zraven. — Držite se teh navodil in prošnje bodo hitro rešene. — Določba, da morajo biti podpisani na potrdilih ali jamstvih trije iz enega stanu, je tudi zelo nepraktična. Se bi li ne dalo tako urediti, če ie morajo biti podpisani trije, naj bi bili to en uradnik, en učitelj in en du
hovnik. s čemur bi bilo marsikomu prosilcu veliko truda in pota prihranjeno.
Vsakdo naj prinese prošnjo ▼ »Krekovo prosveto«, v Alojzijevišče, Poljanska cesta, kjer $e posluje vsako aoboto od 8, do 9. ure zjutraj.
Usnlar.
Poslano*
Več svetlobe.
Podpisana družba je poslala pisom »Poslano«, v katerem zavrača "
prouui /a uoittuu ', v nav.i ouj	*  - .-atit
iitve ministra Jovanoviča, kot neosno'
snve mraisira Jovanoviča, hoi	>,](
Dejstva sa.na pa smo nameravali nave?*' ,
n caiua pa ouiu uaiucjiivo** . .	.«««
pred komisijo. Ker se pa po časopisih P0" ijajo ne padi in širijo gorostasne govom*’ „ četno ves dejanski stan. ki ga bo lahko > . komisija ugotovila, že sedaj podati J4'!’,..,
Tržič. V soboto dne 23. oktobra se je vršil ob obilni udeležbi usnjarskih in pre dilnižkih delavcev protestni shod proti militarizaciji usnjarskih in predilniških obratov. Govoril je tov. Vider, opisoval vse posledice, ki bi zadele v prvi vrsti delavstvo omenjenih obratov, ako se uvede tozadeni načrt. Nato so govorili še tov. Vidic, Stenovec in Majeršič, nakar se je v splošnem ogorčenju delavstva, da si ne bo dalo pridobljenih pravic in svobode na ta način od g. ministra Draškoviča nikdar kratiti, shod zaključil.
Služkinja.
Da bode javnost o namenu družb« mirana. naglašamo, da je bila družba ljena po sklepu ankete dne 28. in 29.
1919, ki so se je pod predsedstvom dež.Jvi udeležili vsi oddelki deželne vlade, vsi ^ tralnim oblastvom neposredno podreiePt del ki, general Majster, zastopstva k»ro* ^ narodnih svetov, nadalje zastopniki vse« tičnih strank in večjih gospodarskih or***! zarij. Družba je bila zr.onovana kot nsd*"S, karska organizacija z denarno udeležb« V. spodarske zveze« in »Balkana« z da. preskrbuje plebiscitno ozemlje na.K°Vi škem z živili ter vsemi drugimi potre
in da poskrbi za vnovčevanje pridelkov, kUjjjjj
prebivalstvo glasovalnega pasa A
oddati v Celovec, ki je bil doslej
po svoji raožbMl
BolnlSkl strežniki.
žišče in oddajališče. Da	-
družba ustreže temu svojemu namenu, J«® rala najslabSe pridelke kupovati po vsaki® nah ter jih oddajati globoko pod na&® ceno na drugih tržiščih.	^
Tako n. pr. je oddajala spomladi pir, ki je preostal na Koroškem po 1 za kg, dočim ga je morala saina ob istMO bu plačevali na Koroškem po K 3A0 *Sj, Družba je v coni A razdala živila ** a, kanske vsote brez takojšnjega plačil* L dije tako. da je itnri« L
Zveza služkinj Irančiikanskega okraja (skupina B) bo imela v nedeljo dne 31. oktobra mesečno predavanje v dvorani Krekove prosvete ob tričetrt n apet popoldne. Vse vljudno vabljene. — Po predavanju odborova seja. — Odbor.
Ljubljana. V četrtek, dne 28. oktobra 1920 ob pol 8. uri zvečer sc bo vršil v prostorih Ljudskega doma v Mostah shod bolniških strežnikov in strežnic. Ker je shod zelo važen, prosimo, da se ga vsi udeležijo.
skl rala svoje kapitalije
»iscitu še do 7 milijonov terjatev, so po zasedbi teritorija po Avstriji t*0®«, prašljive. V coni B in ostalem teritorij« A strije nima družba niti vinarja terjatev. ...
Družba je dobivala od julija 192® žito in mlevske izdelke za aprovisaeij® MIT
snu m	i£ueiK.e upiovi.i*
ške od Žitnega zavoda in je to blago vala po svojih podružnicah v Sinčiv*«_^
Podgori, to pa le po nakazilih okrajne#* iL varstva v Velikovcu in Borovljah.	l
to blago ni oddajalo, to jasno dokazni« ■('ji, merjava sprejetih nakaznic z našimi gami.
Med starimi zalogami moke In
mlovskth izdelkov, ki jih je prevzela dT#^ v skladiščih na Koroškem v juliju MPlE
oacui v juuju
bilo tudi približno 7 vagonov pokvarjen®*?«, ko, katere družba ni mog>a in smela vati v cooi A. Da je bila ta moka dfjWv4 za človeško uporabo neužitna,'je bilo ge.Tr liju 1920 uradno ugotovljeno.	:	.j
V času, ko je bil blagovni prom«* “V cono A in B vsled sklepa medz. pleb. s**? kateremu je pritrdil tudi naš delegat, S®JJJ polnoma prost, je okrajno glavarstvo SP**? tumno s predsedstvom deželne vlade z som c dne 6. septembra 1920 podružnic«**?* volilo, da »e sme ta slaba moka prodati T * no B, kot krma za livino.
Kor tiče specijclno dopustnosti pf***J blaga iz pasa A v B ugotavljamo, da Je Jd^ slovanBka sekcij* pleb. kom. v Celovcu z pisom z dne 26. avgusta 1920, štev. 272, stila okrajno glavarstvo poro vi j e In V«(>L| vec, »da carinski organi na damarfcaopJJ črti ne vrše več pregleda in da sme radi prebivalstvo v coni A t B in obratno in uvažati, kar hoče in kolikor hoče«.
Na podlagi omenjenih dovoljenj J® družnica v Sinčavasi približno 6 vagonov , podružnica v Podgori pa 80M
slabe moke, podružnica v Podgori pa popolnoma pokvarjene koruzne moke prodaj proti kompenzaciji v blagu v Celovec. K**«
JV UUDIIO	v	VatPlUV t,U , fly»
za 30 odstotkov ceneje kot v Jugoslaviji. le ustregli prebivalstvu eone A in mogli
konkurirati s avstrijsko propagando.
S tem izvozom pokvarjenega blag*..
‘ jmo »je ! urhi;
živili, nasprotno smo mogli samb korist!
zanj pri nas ni bilo odjemalcav, nismo
koje je
kot v zadostni meri poskrblje'*'^.
koristiti W.
do vali domačih konzumentov, sa koje le_* vedno vač
»eC
fci plebiscitni propagandi, ker smo v san>^7 dobljeno blago (sol, usnje, čevlje, vžig*« j manufakturo Itd.) razprodajali pod dnevO^ cenami.	u
Vse razširjene obdolžitve so tedaj dčC«i neosuovane in n« odgovarjajo dejstvom.
boae z gotovostjo podala uradna preisk**^ Jovanovič pa navaja *
Minister
ovadbi, do o* jo Izpeljala doloma na avtomobilih, v eoao B.
No oporekamo pa možnosti, da so —-hi trgovci in drugi posamezni prebivalci A poslužujoč se odprave demarkacijske cr^
in carinske kontrole izvozili morda večje t®5
žine tudi zdrave moka v cono B, za katera-^, janja pa. družha ne more biti odgovorna. *jj jih nid ona, niti politična oblastva niso preprečiti.	-
Ne glede na to, pa je MI itak ob času glasom razpisa ministrstva financ ajjij, pšenice in pšenično moke v okviru k°n. .d genta 15.000 vagonov v inozemstvo, tedaj ‘"j.
v Avstrijo prost proti plačilu carine in ***!. guranja zdrave valute. Da so s« te dov posluževali ne samo banatski izvozni
temveč tudi nemški vcletržci.
s®
dokazuj« d-
stvo, da so imeli Nemci šc pred odprav« fl. markacijske črte in carinske kontrole n pičene v propagandne svrhe v coni B tik markacijska črte veliki; množine moke. j. Končno Se omenjamo, ker se je v t*6®"* sih trdilo, da so bile te kupčije, sklenj«11®^
erolal/vsraniam naLatarih Manau nlohicrttnA
sodelovanjem nekaterih članov plebiscita« .».irii« a. je bil ravnatelj družbe čl«®.?*#!
in je takoj po imenovanju o®10^
'Iva*
r»
de-
te dovoli*!,*
d«*
idi
misije, da je bil ravnatelj družbe član delegacije in je
vodstvo družbe. Ker je jasno, da je teh enostavnih od vlade dovoljenih njegovo, kakor tudi drugih članov sodeh popolnoma odveč, je zgoraišnje podtikal zaslišano, neodpustljivo pa tembolj, ker imenujejo člani imenoma, in se jim ue 0 prilika za tožbo,	^
8ieer se pa čudimo, da minister J°v® »t, vič ni poklical dotične člane na odgovor« ko je Imel za te pravice tn celo dolžnost-Iz teh podatkov javnost lahko sodi, v liko je družba pripomogla pri prehranjeva cone B in kje tiči vzrok slabega izida v bisclta.	„	.	p
Koroška gospodarska dražba z °-Ljubljana.
* Uredništvo za spise pod tem neslo*«® odgovorno.	—
na moža in otrok»;
i^Kuejo z ubož-
ci ligo v orni urednik Jože Rutar. Izdajatelj konzorcij »Večernega hstaj^. Tiska »Jugoslovanska tiskarna« S