Mariborski Poštnina plačana v ciotovlnt Cefta 1 Din Leto II. (IX.), štev. 87 Maribor, pondeljek 16. aprila 1928 »FUTRA« Izhaja razun nedelj« in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnem ček. zav. * Ljubljani it. 11.409 Velja maeečno, prejeman v upravi «11 po poiti 10 Din. dostavljen na dom pa 13 Oln Telefon; Uredn. 440 Uprava 455 U red ništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ceetašt. 13 Oglasi po tarif« Oglase sprejema tudi oglasni oddelok »Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4- Potresna katastrofa na Bolgarskem POLEG VELIKE MATERIJALNE ŠKODE OKROG 40 MRTVIH IN ŠE VEČ RANJENIH. Iz lanskega leta se v letošnje širi in razvija veriga potresov. Od severa črnega morja, kjer so bili strašno opustošeni prekrasni obronki Krima, se je strašna veriga prevrgla na južno obalo, sedaj je pa že na zapad-ni strani. V soboto ob desetih so po vsej Bolgarski občutili potresne sunke, ki so proti jugu močno naraščali po obsegu in moči. Pred enajsto uro je bila že velika katastrofa 45 km vzhodno od Plovdiva ob reki Marici, kjer leži malo mesto Clrpan. To mesto, ki ima nekaj nad 12.000 prebivalcev, je bilo prvo močno poškodovano. za njim je pa prišel Bo-risav velika vas Umurovo in tudi v Plovdivu in Stari Zagori j? bilo precej. ?l;"de. Ob prvih dveh silnih vertikalnih sunkih je potres zavzel obseg 20 km. Prve vesti niso javljale velik': nesreče, druge so jih pa morale »'opraviti v slabem oziru. V mestu Čirpatm se ne da več stanovati. Prebivalci so se deloma raz>";/;>ii. deloma pa zatekli pod šo-torie. V mestu je mrtvih okrog 30, okrog 50 pa ranjenih. Nekaj mrtvih in še več ranjenih je pa v okolici. Pr- va se je porušila bolnišnica, bolnike razven ene žene, so pa k sreči rešili. V Borisavgradu je potres prestala samo četrtina zgradb. Vse drugo je v razvalinah. Relativno malo število mrtvih in ranjenih je treba pripisati srečni okolnosti, da so hiše male in nizke ter sredi dvorišč in, vrtov. V celoti je zadela potresna nesreča 120.000 prebivalcev navedenih mest in vseh drugih krajev in naselbin potresnega obsega in območja. Potres je skoraj ustavil termalni vrelec v Mereklerju. Vesti iz Bolgarske o nesreči so redke in kratke. Domneva se, da je vladno poročilo znatno omiljeno. Na seismološkem zavodu v Beogradu so mnenja, da je ta 'potres posledica nedavne potresne katastrofe v Smirni. Če se bodo ti. potresi prenesli na balkanski polotok, je k sreči še jako negotovo, s precejšnjo gotovostjo se pa lahko pričakujejo v Tra-kiji, južni Bolgarski, grški Makedoniji in tudi v Aziji. Zavod je dobil poročila, da so se tudi pri nas občutili sunki, a to je bilo samo mehanično tresenje, povzročeno od prvega potresa v Bolgarijj. /tirfe zraini admirali POVRATEK KOSTESA IN LEBRIXA V PARIZ S POLETA OKROG SVETA. — GENERAL NOBILE NA POTU NA SEVERNI TEČAJ. — USODA »BREMENA« IN NJEGOVIH PILOTOV. Koehl, Nobile, Kostes, Lebrix. To | kaj je letalo spustilo celo dve raketi so imena štirih letalcev-junakov, zraČ j v znamenje, da namerava pristati, nik admiralov, ki so poznana vsemu Ko pa se je letalo spustilo že do 150 kulturnemu svetu. Nemec von Koehl m od tal, se je nenadoma zopet okre-je prvi, ki je premagal Atlantik in do- nilo in odplulo proti Appelu in Vratl-segel iz Evrope ameriško obal, Itali- slavi, nakar je končno srečno prispe-jan general Nobile se je dvignil včeraj lo v Stolp. General Nobile je izjavil k drugemu poletu na Severni tečaj pri izkrcanju, da se je moral od Lju preko Jugoslavije, Costes in Lebrix pa sta znamenita francoska pilota, ki sta se v soboto vrnila v Pariz s poleta okrog sveta, ki sta ga nastopila dne 7. marca in preletela skupno 40 tisoč 245 km. Koehl in njegova spremljevalca Hii-nefeld in Fitzmaurice so še vedno na zaledenelem otoku Greenly Island v bljane naprej boriti z nasprotnimi vetrovi, vendar pa je zrakoplov srečno prestal vse težkoče. Danes se bodo njegovi ljudje odpočili, nakar hodo počakali na ugodno vreme, da odlete proti Kingsbayu. N e w y o r k, 16 aprila, V Green]y Island je prispelo že več rešilnih eks- zalivu Sv. Lovrenca ob kanadski oba-, pedipij z živili. Pričakuje se, da bo li. kjer čakajo na rešitev iz neugodne- letalo Bremen« v dveh dneh poprav p-a nnlnžaia. Dva aeroplana s časni- Ueno in da prispe Koehl že v sredo popoldne v Newyork. Samokres naj kančq nesrečno ljubezen Zmaga socijali^tou pri volit-uah u Suici CURIH, 16. aprila, Pri včerajšnjih vo Ktvah v švicarski parlament so socij ilirti dosegli znaten napredek, tako da so sedaj najmočnejša skupina. Udeležba je bila nad 90 odstotna in Je b|lo izvoljenih 59 socijalistov, dočim Imajo vse ostale stranke 66 mandatov, Za predsedn.ka parlamenta bo torej izvoljen socij4li,st. „Naše gorice* Konec grškega fOonte Carla Pred leti je grška vlada v iskanju zelo potrebnih virov dohodkov izdala koncesije za igralnice in kar čez noč so bile postavljene na razvalinah antike lesene zgradbe za igralnice, i restavracije, kavarne in vse, kar spa-j da skupaj na mesto, kjer se udejstvu- i je igralska strast. Te igralnice, ki so’ hitro popolnoma očrpele od dima, so dobile ime grški »Monte Carlo«. Rou-letta je tukaj res ravno tako brnela, kakor v Monte Carlu, igralska strast se je ravno tako udejstvovala, v publiki je bila pa vendar lc velika razlika. V Monte Carlu se strogo pazi na formo, v grški igralnici je pa lahko hrumel ves svet poskušat svojo srečo. Igralniške koncesije so dajale državi lepe dohodke, bilanca pa vendar ,li bila razveseljiva. Statistika je namreč kazala vedno večje število poneverb, tatvin, uničenih eksistenc, samomorov Ih raznih zločinov. To žalostno naraščanje je bilo po veliki ve-®'rii v posrednih in neposrednih zve-?°li z grškim Monte Carlom. Vlada Je sedaj sklenila koncesije odpovedati. ~?dnjl odpovedni rok poteče s 1. julijem t. 1. Prispevajte u spomenik Kralju Petru ? Mariboru Glasilo vinarskega društva v Mariboru je izšlo v II. letniku s 4. številko zopet povečano in izredno bogate vsebine: Nekaj o kmetijskem ministrstvu. — Novi davčni zakon. (Nadaljevanje.) — O sestavi rodne zemlje v Mariborski oblasti. — Problem vinogradništva v Mariborski oblasti. — Zapolnjevanje in zalivanje vina. Grobanje. — Naše vinogradništvo. — Boj osam in sršenom! — Vzorčni vinski sejem v Belokrajini. — Zgodovinska črtica o štajersko-zagorski kokoši. — društvene vesti. — Tržna poročila. — drobiž. — Kmetijsko šolstvo. — Vprašaja in odgovori. — Književnost. — Mete-rološka opazovanja. — Kotiček uredništva in upravništva. _ Pogoji in možnosti prepovedi alkohola v severo-ameriških Zjodinjenih državah. (Konec.) Novi ".aročniki dobe vse letošnje številke, pa 'udi kompletni letnik 1027, ki stane samo ?Q. Din. Radi dragocenih strokovnih raz- rnv trajne vrednosti se v vsakem oziru 'irlporoča naročilo, kakor tudi nabava 'etnika 1927, Po 13. kazni... Lastnik neke dalmatinske kleti je na-'ia'nil včeraj stražniku gosta, ki ni hotel ^nčati okrog 20 Din zapitka. Mož je tražniku ravnodušno izjavil: Trinajstkrat sem že kaznovan, sedaj je enkrat več ali manj vseeno. Napravite kar hočete.« — Literati med seboj. Slavni angleški pisatelj Bernard Shaw je znan po svoji ostri satiri. V razgovoru ne Išče ravno nežnih izrazov. — »Ali vidite tam-le ono malo gospo«, ga je vprašal nekoč neki prijatelj. »Seveda!« —» To je ljubica dramatika R.« — »Tako?«, odgovori Sha\v. »Jaz sem pa mislil, da pri njem samo publika spl.« ga položaja, Dva aeroplana karji in kinooperaterji na krovu sta odplula v soboto proti Greenljr Is-landu in imata s seboj bencin za. letalo »Bremen«. Ledolomilec '»Mont-calm« pa je z živežem na potu. Ako bo mogoče »Bremen« popraviti, bp Koehl nadaljeval polet proti Newyor-ku, sicer pa se bo odpeljal tja s parnikom. V Newyorku mu pripravljajo svečan sprejem. General Nobile, ki je že lani skupno z znamenitim polarnim raziskovalcem Amundsenom, z letalom »Norge« preletel Severni tečaj, je odšel v nedeljo po daljših pripravah sedaj z zrakoplovom »Italia« sam na Severni tečaj. Krenil‘je iz Milana čez Trst in ju-: goslovansko ozemlje na Dunaj, kamor , je prisnel ob 13.55 in vzel potem takoj srner Brno—Praga—Nemška šlezija. Potoma ga je dohitela silna nevihta ž ■ grmenjem in bliskanjem. Nad štiri ure j je blodilo letalo nad Češkoslovaško, ! ne da bi se moglo orljentirati. kje se nahaia. Ob 2013 je bilo zopet v bližini Brna in se je že mislilo vrniti preko Dunaja. Ljubljane in Trsta zopet v Italijo, ko se ie vreme nenadoma zbolj šalo. nakar je »Italia« nadaljevala polet oroti Stolpu na Pomorjanskem. i' Costes in Lebrix. ki sta se vrnila v Prcdsinočnjpm se je izvršilo v Bohinju poslednje dejanje ljubezenske tragedije, ki je yeč let težila v mariborski družbi znanega in simpatičnega 36 letnega Zdravka Delejo. Nesrečnež je ustrelil 28 letno ločeno Ljubjco Likarjevo, sebe pa je smrtno nevarno ranil. Mariborčani poznajo Delejo iz njegove službe pri tvrdki Pinter-Lenard in kasneje pri ,Težaku ter iz njegovega delovanja v nacionalnih društvih. Že v Mariboru se je Deleja spoznal s plačilno natakarico Likarjevo, lepo in silno temperamentno ločeno ženo, s katero je imel po prvih mirnih mesecih česte prepire ravno radi njene vesele narave, ki je seveda ni mogla prikrivati, v različnih družbah. Deleja je radi tega silno rtpel in večkrat poskušal Likarjevo pozabiti. Celo preselil se je zato iz Maribora v Ljubljano k svojim staršem. Toda Likarjeva, ki ga je morala res ljubiti, je prišla za njim v. Ljubljano, nakar se je Deleja umaknil k svoji 'sestri v Skoplje. A Ljubica ga je s svojimi ljtibavnimi ti-smi preteklega meseca privabila, da se je povrnil v Ljubljano, kjer je imala ona v podnajemu gostilno »Zlatorog«. Bila u i u a t:i mnogo skupaj in se tudi precej i>re- ^boto s P^^denskega poleta _okrog , Deleja pač nl mogel biti ravnodu. ';en ob preveliki živahnosti svoje ljubice. Likarjeva se je.pr?d p^kai cjnevj končno umaknila k nekemu znancu na Gorenj iko, kjer jo je Deleja poiskal in jo v sob.ito zveier po kratkem prerekanju ustrelil na ■aosti med Bohinjem in Bohinjsko Bistrico in tudi sebe težko ranil z dvema streloma iz samokresa tik nad srcem. sveta, sta bila snreteta v Parizu kot prava triumfntoria SHne množice naroda nrpdrle kordone, ljudje so dvitrnili oba- junak" dneva na rame, lu nosili okrog t^r obsipali s cvetjem. V finančnem ministrstvu in je spreiel. ministrski predsednik Poiricare osebno t<»r jima k npnehn kakršne- ga m do^^el dosežni še nobeden ni-1°t Zanimivo ip dn sta se Costes in i ebrix vrpiio v Pari7, istega.dne.’ ko je von Koebl nri«tal z »Bremenom« v bližini kana^kp ohnjf>. Costes in T ^briv sta d^kn/ala da ir* polet nre-ko 'nžneera dola Aflant^tra moria vsekakor mnogo sjpurnHši in varnH-. 5i in da ni več daleč čas ko se bo vršil tam preko normalen potniški "romot. * * Berlin, K\ aprila. General Nobile je davi ob 8.35 srečno pristal v Stolpu na Pomorjanskem. Potoma ga je vnovič ujela silno huda nevihta, ki ,Fro$nJa poštni direkciji, V naši redakciji se je oglasilo več oseb od Sv. Miklavža in kližnjih občin pri Hočah, katerih prebivalstvo' je z redukcijo pismonoše od ). tm. težko prizadeto. Sv. Miklavž, Rogoza, Dobrovec, Skoke itd. dobiva sedaj pošto včasih komaj v treh dneh. enkrat. Da so najbolj prizadeti naročniki vseli slovenskih dnevnih listov, je razumljivo. Prebivalstvo nujno prosi poštno upravo, da odpravi ta nedostatek na liočki pošti. — Nesreča pri deiii. V podjetju stavbenika Nassimbenija zaposleni 241etni kolarski pomočnik Luka mu je odtrgala anteno, tako, da je Glasenčnik iz Bresternlce si je danes pri ostal brez zveze s celino. Zato je iz- sekanju v delavnici močno poškodoval gubil vsako orijentacijo in posebno lesno nogo. Ponesrečenca so pripeljali v 1 dolgo blodil okrog Krakova. Tam-1 bolnico. —» Stran 2. Mariborski V E C E R N I K Jutra V Mariboru, dne 16. IV. 1928 NaSI »olimpijci v Mariboru Zrinjskega, Tvrdkova, VI-j ševičeva. V tem času se pripravlja Iza zlet slovenskega Sokolstva, na katerem bi se naj ujedinilo celokupno hrvatsko. slovensko in srbsko Sokolstvo. 21.VI. 1914 bi se bila morala vršiti skupščina Hrv. sokolskega saveza, ki bi naj v tej smeri storila sklep, a ker je na tej skupščini odstopilo vse starešinstvo saveza, je bila skupščina preložena za mesec dni. Med tem je izbruhnila vojna, avstro-madžarske oblasti so ustavile delovanje vsem društvom, tako da ni došlo do ujedinjenja jugosloven. Sokolstva To se je zgodilo šele na Vidovdanskem saboru leta 1919. v Novem Sadu, za koje ujedinjenje je Hrv. sokolski savez storil potrebne sklepe na svoji seji od 16. VI. 1919. V znamenjtTčasa V nekem francoskem listu se pred očuje velika in značilna razlika v za sluzku dveh godb v dveh največjii pariških restavracijah. Prvo kapeh tvorijo godbeniki-konzervatoristi, d'.i ga z enakim številom godbenikov ji pa zamorski jazzband. Zamorci dobi vajo še enkrat toliko plačo, kot J.011 zervatoristi. Tej ugotovitvi pa sled bridka satira: Slika predstavlja cvroj skega godbenika, ki si s črne barvi maže obraz. Sinko njegov ga gleda »Papa«. ga vpraša, »ali delaš to zato da se bom smejal?« — »O ne!« od govori oče, »zato. da boš iodel«. 9fen% Marffiorsk? VFCFRVITf MfSf V Mariboru, 'dne '16. TV. 192Š (bos Dominik: Oblast troh častniki in vojaki so vdrli za polkovnikom v sobo ter se postavili v polkrogu ob vratih. Tako tiho je postalo, da se slišala stenska ura do zadnjega kota. Stonard je napol okrenil glavo do vstopivših. »Kaj želijo zmagovalci od Gray-towna, Philipsvilla in Friska?« To so bili nazivi od zadnje bitke z Japonci, častna imena za polkovnika Coleja in njegov polk. V tem trenutku iz ust diktatorja so vplival! ti nazivi na došlece kakor curki mrzle vode. Polkovnik Cole se je umaknil za korak, za njim še drugi. Umaknili so se pred zagonetnim izrazom Stonar-dovih oči. To ni bil pogled grozeč, omamljiv pogled oblastnika, ampak vzvišen, čist pogled moža, ki ie vse spregledal in spoznal za malenkostno. Polkovnik Cole se je umikal... korak za korakom — umikal se je pred zagonetnim izrazom Stonardovih oči. dokler ga niso prestregle tuje roke. šepetajoč glas in toplo sapo Glossino-vo je sprejelo in občutilo njegovo uho. Z utrjenimi koraki se je pomaknil zopet proti diktatorju. »Gospod predsednik, dežela zahteva vaš odstop!« »Dežela?« »Dežela, gospod predsednik!« Cyrus Stonard je čul trden polkovnikov glas, v oči mit je pogledal in spoznal resnico. Polagoma so mu prišle besede iz ust: »Volja dežele je zame najvišja zapoved .. kaj mi je storiti?« »Zapustiti deželo!« »Kedaj?« »Takoj!« 1 S kratkim sunkom se je dvignil Stonard, kakor na povelje, »V čigavem imenu ravnate?« »V imenu vseh ameriških državljanov, ki ljubijo domovino in svobodo.« Stonard je vedel dovolj. To je bilo iz programa patrijotov, katere Je smatral za nenevarne. Ne rdeči ali beli, patrijoti so torej napravili koncc njegovi oblasti. Pogledal je na družbo ter opazil s postavo polkovnikovo napol zakritega — dr. Glossina. »Spada gospod dr. Glossin tudi med te državljane?« Polkovnik Cole se je umaknil na stran, kakor da bi mu bila bližina ' Glossina neprijetna. Odkrit jc stal zdravnik pred diktatorjem. Prenašati je moral njegove poglede, zid častni-j kov in vojakov mu je pa zapiral umik. Stal in krivil sc je pod pogledi; diktatorja, menjaval je barvo, za milje bi bil v tem trenutku rad oddaljen. Stonard je videl, kako majhen in nizek je postal, obrnil se jc proč od njetra proti polkovniku. »Tovariši! Zapuščam deželo prepričan. da je to njena želja. V nadi, da ji moj odhod koristi. Kar sem nameraval ... usoda je hotela drugače — oblast, kakoršne si nisem predstavljal, je prišla v človeške roke. Ko sem začel boj s to oblastjo, sem vedel. da je od izida tega boja odvisna moja usoda. . Podlegel sem ... Kam naj grem?« »Kamor hočete, gospod predsednik. Letalo vam je na razpolago.« ... »V Evropo... V Severne kraje.! Poidimo!« Polkovnik Cole je stopil ob stran j predsednika. Na njegov migljaj se je 1 odprla pot do vrat. Tiho in mirno j so stali častniki in vojaki ter gledali odhod moža. ki jih je dvajset let vodil do časti in slave. Polkovnik Cole je hotel iti naprej. Diktator ga je prijel za ramo ter se na njo naslonil »Truden sem. stari prijatelj!« Polkovnik ic stisnil ustnice. Iz njegovih srepili oči je vdrlo par solz ter počasi polzelo po licih. Četrt ure pozneje se je dvignilo državno letalo raz strehe Bele hiše. Odletelo je v noč s smerjo proti zapa-du. Dalje prihodnjič. Ueliko zanimanje angleškega ženstua za Indijce Odkar je Angležinja Nancy Miller poročila, indijskega maharadžo, se angleški ženski svet zelo zanima za Indijce. Seveda ne za 350 milijonski narod temveč le za veljake, maharadže. Kako veliko ulogo igrajo indijski knezi v sanjah angleškega mladega ženstva, sc vidi že v tem. da dobivajo londonski listi nešteta vprašanja o indijskih zadevali in razmerah. Najbolj se pa vprašuje po tem, kako bi se dalo prestopiti v indijsko liindu-stansko vero. Vsaka lady, ki o tem vprašuje, si gotovo misli, kako bi se dalo priti do maharadže. Indijskih knezov jc sicer precej, a je njih število vendarle neznaten vlomek velikega števila mladih angleških sanjark. V Londonu imajo sedaj tudi nov hin- dugtanski tempelj, ki je postal naenkrat ženstvu silno zanimiv. Na vprašanje o prestopu v hindustansko vero pa morajo listi odgovarjati, da je to zelo težka- stvar. V hindustansko vero se pride namreč le potom kake hindustanske kaste. Kandidat verske zajednice mora biti sprejet najprej v kako kasto, če ga pa nobena noče, tudi v vero ni sprejet. Na koncertu. Miha kaže na dirigenta: »Ti- Jaka. čemu ji pa tako grozi?« j Jaka: »Komu?« ; Miha: »Pevki!« Jaka: »Saj ji ne grozi. Samo takt 1 ji daje!« Miha: »Kaj se pa potem tako dere, če ji ne grozi?!« Vosek, voščine kupuje Čebelarska podružnica, Maribor. Vsako množino sprejema Ivan Lukman, Maistrova 19. Agenti se iščejo dober zaslužek, javiti od 1,—4. ure vsak dan. Maistrova 16 II, Vulcancit. £14 l Cisti kemično In barva vsakovrstne obleke, tkanine in žalne obleke v 24. urah nailepše in najceneiše. 532 MARIBOR Gosposka iiUCa 33 Rasls<~9va uSica 22 se bo vršila v torek, dne 17. tm. na Vodnikovem trgu št. 1. Kupci vabljeni, 813 Zahtevajte povsod „Ve£ernik“! Se vedejo je vse modna predmete za gospode ako se reflektira na dobro in lepo bia^o mogoče kupiti edino pri Josipu Karničnik, ki se riahafa sedaj na Glavnem trsM 11 Posebno velika izbira modernih samoveznic, ovratnikov in srajc, klobukov in čepic, nogavic in Čevljev za dame In gospode. V. Žena in njena hoja! Neki duhovit Francoz trdi: plemenitost žene boi spoznal po njeni Hoji. Ritem, elastičnost in siguren korak so značilnost one žene, ki se noče priitevati med povprečne PALMA KAUCUK PODPETNIKI Vam dajejo siguren in elastičen korak Na Cevlj« a franooskimi petami pritrdi Vam veak čey> Ijar nove tanke Palma-Uoule-podpatnlke Potrebuje se borovlna Zastopniki stalnega prometa — potreba na leto c*. 5000 m*. Plačilo v gotovini. Tovarna za izdelavo oken KIEFER. ZflricH VABILO IZŠEL JE ALBUM SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV Knjig?, ki je razkošno opremljena stane do 5. maja broširana 130 Din, vezana 160 Din, poštnina 10 Din več. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor Aleksandrova cesta iftev. 13 IIUI ZIM ki ga bode imelo Kreditno druitvo Mestne hranilnice dne 17. aprila 1928 ob polosemnajsti uri v uradnih prostorih Mestne hranilnice v Mariboru, Orožnova ulica štev. 2. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika o zadnjem rednem občnem zboru. 2. Poročilo predsednika o bilanci za prošlo upravno leto. 3. Poročilo računskih pregledovalcev. 4. Odobritev bilance. 5. Volitev: a) odbornikov in njih namestnikov, b) 2 pregledovalcev računov in 1 namestnika. 6. Slučajnosti. Opomba: Glasom čl. 41. pravil se izloči ena tretina odbornikov M katere se volijo novi. 805 Ini. Jože 3elenec s. r. predsednik, Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubi jan* • nj^atavnik Izdajatelja in urednik: Pran B r o c u v i £ v Mariboru. ‘Tiska Mariborska tiskarna d.