I
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

4
List Slovenskih delavcev v cAmeriki.
rELBTON PISARNE: 1279 RECTOR.
Entered m Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTO*.
NO. 48. — ŽTEV. 48.
NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 27, 1907. — V SREDO, 27. SVEČANA 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV,
Obravnava proti milijonarju Thawu.
mati evelyne thaw je vzela SVOJEJ HČERI VES denar.
Evelyn* sedaj svojo mater več ne čuva in pripoveduje vse.
VČERAJŠNJE ZASLIŠEVANJE.
Pri obravnavi proti milijonarju H. Thawu so včeraj popoludne zaključili zasliševanje Bvelyne Thawove, iiakar jo je še zagovornik Del mas izpraše-val o raznih dogodkih, ktere je preje 1 ukrajinski pravnik Jerome še posebej po v*la rj al, <la bi tako ovrgel njene prvotne navedbe proti Stanford Whiteju. Delma.su se je posrečilo ■mnogo popraviti tako. da so vse njene za Thaw a neugodne izpovedbe postale hipoma zelo ugodne.
Jeromu se ni posrečilo omalovažiti ono. kar je Evelyns preje povedala 'ti s tem, da je zaslišal kot pričo proti Evelyn i odvetnika Abe Hum-melja. ie doživel se veliko blamažo, uvajti affidavit, ki je baje podpisan jk» Kve.vui, tii dopusten kot dokaz. Evelyns je baje v tem affdavitu obdolžila Thaw a, da je zelo slabo z njo ravnal in da jo je celo pretepal, ko sta bila na letovišču na Tirolskem Ona je odUwno zanikala vse te trdit-ve. —
Ljudje, ki -m) o tej obravnavi dobro ipodučeni, trdijo, da Thawa porotniki nikdar me bodo sodili, iker se bode .Jeroniu posrečilo imenovati komisijo, ktera lnHie obtoženca spoznala s abo-uniuim ia ga izročita v kak zavod za
Pri izpraševanju je Evelyna tu-li povedala, da jej je njena mati odvzela ves denar, kterega je dobila od VV hi tej a. Na ta način je čudna mati dobila med aprilom 1902 in januarjem 1903 $3320.
--o-
BOJ MED ŽENSKO IN TRAMPOM.
Poslušalo ga je več ljudi s pomočjo telefona.
Centerville, Ia., 2<i. febr. Mnogo ljudi v »-ountvju Wayne je poslušalo včeraj > strahom |h> telefonu boj med Mis. »i^irr- Steebevo in nekim trarn-[►om. kteri je vlomil v njeno hišo, ko j«- bila doma sama s svojo tri leta staro deklico. Ko je prišel tramp v sob'-, je odprla telefon, da j>okliče eentralo za pomoč, toda telefonirati ti i mogla, ker je j je tramp to preprečil. Potem >o operator na centrali in vsi bližnji farmerji, ki imajo telefon v hišah, slišali, kako sta se gos}>a in tramp bojevala, kajti operator je iz centrale p»zval vse stanovnike bližnje okolice, da bi sli gotspej na pomoč.
Farmerji so se takoj oborožili s puškami in revolverji ter odjezdili proti hiši Steeheve, vendar so prišli prepozno na lice mesta in napadalca niso vjeli. Sedaj so organizovali več čet, ktere iščejo napadalca s pomočjo krvnih psov in vsakdo je uverjen, da bodo napadalca ltnčali takoj, ko ga vja-niejo. Do včeraj zvečer lopova še niso našli.
Ko so prišli bližnji sosedje v hišo, našli sii Mrs. Steehevo nezavestno in zvezano. Ko .-o jo odvezali, se je kma-lo zavedla in povedala o dogodku. Njena hiša j-toji na samem biizo meje eountyja in ona je bila sama s svojo malo ln-erko doma, ko je prišel tramp. Ko je potrkal na vrata, jih je nekoliko odprla in zopet zaprla ter zaklenila. Na to je odnesla otroka v spalno sobo in ga lam zaklenila. Tramp je med te-m razbijal po vratih, ktera so se končno odprla. Ona je takoj hitela k telefonu in vanj zakričala besedo "pomoč". Naslednji trenotek je bil tramp že pri njej. Na centrali telefo-nove družbe je operator takoj napravil zvezo med Sterehevo in drugimi farmerji in vsi so kake pol ure slišali boj med gospo in t ram pa m. Slišal se je t odi ropot miz in -stolov, padajočih •slik in druzega pohištva.
Zopet nesreče
na železnicah.
NA GRAND TRUNK ŽELEZNICI V ONTARIO SO BILE TRI OSOBE UBITE IN MNOGO JE RANJENIH.
Pri Truro, Nova Scotia, je bilo več o sob ubitih.
O NESREČI PRI TERRE HAUTE, INDIANA.
Guelph, Ontario, 27. febr. Proti za-padu vozeči cliicaški ekspresni vlak Grand Trunk železnice, je včeraj ne daleč od tu skočil raz tir in padel raz 30 čevljev visok nasip. Pri tem so bile tri osobe na mestu ubite, dočim so vsi potniki več ali manj ranjeni. Vlak je padel v močvirje. Rešilna dela so le počasi napredovala. Ranjence so pribijali v tukajšnjo bolnico.
Truro, N. S., 27. febr. Iz Halifaxa v Boston, Mass., vozeči nočni ekspres-ni vlak je zavozil v nek ekspresni vlak canadske pacifične železnice, ki je vozil po interkolonijalnej železnici iz Halifaxa v Montreal. Nesreča se je pripetila pri Brookfieldu. Mnogo osob je bilo ubitih in oba vlaka nista več za rabo.
Terre Haute, In d., 27. febr. Tukaj SO zaprli Henry McDonalds iz Sand-forda, Ind., in njegovega natakarja J. Sean Iona, ker sta obdolžena, da sta nedavno z dinamitom spustila v San-fordu, Ind., v zrak cerkev metodistov in dve trgovini. Obdolžena sta tudi. <la sta odgovorna za železniško nesrečo na Big Four železnici dne 19. febr.
fllo si namenjen
ženo, stroke
ali pa
v Ameriko vzeti, volne cene na: PRANI Grteswich SL, Htw Ysrit, N. Y, kar tu bode* naipošteneje in najbolje Fr. Sakser je priznani zastop-; vseh ip>9<tnib parobrodnih draw
ODER NADULIČNE ŽELEZNICE SE JE PODRL.
Na Chatham Square sta padla dva železna stebra na tla.
Včeraj dopoludne malo pred 10. uro se je na Chatham Square v New Yorku podrl del odra nadulične železnice. Dva železna, kacih G0 čevljev dolga stebra, na kterili je stala mala koča za orodja, sta se odtrgala in padla na cesto. Ko se je to zgodilo, je vozil po tiru nek vlak 3. Ave. proti South Ferry in zadnji vagon je skočil raz tir, tako, da je visel na ulico. \ tem, zelo poškodovanem vagonu, je bilo več potnikov, kterim se pa ni nič zalega zgodilo. Pravi čudež je, da stebra, ki sta padla na* ulico, nista koza ubila. Promet je bil naravno za dalj časa ustavljen na naduličnej železnici.
Nezgoda na železnici.
Cobasset, Mass., 26. febr. Na tukajšnjem kolodvoru fplymouthskega oddelka New York, New Haven & Hartford železnice, zavozil je lokalni bostonski vlak v plymouthski vlak, ki je stal na izogihališču. Pri tem so bile tri osobe ranjene, toda ne nevar-n . Zdravniki so bili takoj na licu mesta.
PREVEČ HRANE.
Profesor Chittenden je napravil več preiskovanj o hrani, ktero potrebuje zdrav človek in je pronašel, da je preveč, ako se trikrat na dan do sitega najemo. Temu dejstvu pripisuje on veliko število takozvanih modernih bolezni. Truplu nikakor ne n-gaja, ako se preveč nasiti, kajti pre-bavalni organi se morajo prej ali slej pokvariti vsled premnogega dela. Prvi znak tega stanja je zguba teka in telesne moči. V tem slučaju je hitra pomoč potrebna, da se prepreči popolno opesanje sistema in da se na-bero nove moči, tako da zamore prenašati vsa bremena modernega življenja, Trinerjevo ameriško grenko vino je izvrstno sredstvo v takih slučajih, ker ono vedno uredi prebaval-ae organe, jim da novo moč, ojači mišičevje in živčevje ter s tem vse truplo. Kjer sta tek in moč potrebna, saj se to sredstvo rabi. V lekarnah, los. T rine i', 799 So. A Aland Ave., Chicago, HL
Južne republike. Nicaragua zmaguje.
V ZADNJEM SOJU BO NIC AR A-GrUAJCI VJELI HONDUR-SKEGA GENERALA IN STO VOJAKOV.
Uprava zavoženih financ republike San Domingo po Zjedinjenih državah.
BOJI MED PETELINI NA CUBI.
Managua, Nicaragua, 27. febr. V boju pri mestu S an Marcos de Colon, ktero je dobro utrjeno, in ktero je hranil hondurski vojni minister, so Nicaraguajci sijajno zmagali ter vjeli hondurskega generala Megia Vidama in 100 vojakov ter Častnikov. Vzeli so tudi jeden top in mnogo streljiva. Število ubitih in ranjenih je velilko.
Tukaj se zatrjuje, da bode republika Salvador pomagala Hondurasu in da se revolucijonarji v Hondurasu oborožujejoi.
San Domingo, .San Domingo, 27. febr. Tukajšnja vlada se je zado-volila s preinačeujem finančne pogodbe z Zjedinjenioni državami. Določba, ki je zahtevala, da mora ameriške davkarje zaSan Domingo potrditi senat v Washingtonu, sedaj odpade. Pogodbo mora seveda še sandominški kongres potrditi, ikar bode gotovo storil, tako da postane v dveh tednih pravomo&na.
Havana, Cuba, 27. febr. Governer Magoon je priposlai vojnemu tajniku Tafttf v Washington v rešitev vprašanje. naj se-li prepoved prirejanja bojev med petelini na Cu.bi razveljavi ali ne.
RIGO JANCSI IN NJEGOVA NOVA LJUBICA.
Sedaj se bode oženil s sestrično prin-cezinje Chimay.
Romantična dekleta in starejše device newyorskega mestnega dela Harlem, so pričele žalovati, kajti cigan Rigo J a nosi, kteri vsaki večer igra na svoje gosli v Heumanovem Casinu in pri tem tako lepo koketuje, bode kmalo ostavil New York. Rigo, kteri je kakor znano z nesrečno princezinjo Chimay ušel, in tako dosege! dvomljivo slavo v Ameriki in Evropi, dobil je novo ljubico. Romantično pri tem je, da je slednja sestric na princezinje Chimav.
Rigo, s svojimi z oljem namazanimi brkami, je te dni iz Harlema zginol in njegova nova ljubica, gospa Car-par Emerson, soproga neeega risarja, je v Phiiadelphiji že vložila tožbo na ločitev zakona proti svojemu možu in upa, da v kratkem postane naslednica prineezinje Chimay. Ona je princezi-nji zelo podobna in se je v eigana na prvi pogled zaljubila. Mrs. Emerson trdi, da se bode z H igo m poročila, kakor hitro bode ločena.
Kakor hitro se je z Rigom seznanila, je prišla vsak večer h koncertu in je vedno sedela blizo orkestra in od tedaj Rigo ni več gledal po drugih ženskah, temveč vedno le na Emerso-novo in sicer tako vroče, da se je surovo maslo na vseh bližnjih mizah topilo in da je Ehretovo pivo pričelo vreti.	N
Šola v plamenu.
16 obok zgorelo.
V MONTREALU, CANADA ZGOREL JE OTROČJI VRTEC ŠOLE HO CHELAGA.
Učiteljica, ki je skušala otroke rešiti, je tudi zgorela.
REŠITEV JE BILA MOGOČA.
PRETEP V PO ST A VODAJI.
Avstrijski prizori v South Dakoti.
Ra3eigh, SL Dak., 27. febr. V dvo-rami zastopniške -zbornice south-d ako take postavodaje prišlo je včeraj do pretepa med novoizvoljenim demokratičnim članom kongresa R. N. Hacketom in republikanskim zastopnikom C. G. Bryamtom iz Wilkes eountyja. Hadkett je dal Bryan tu zaušnico in slednji je potetm potegnil iz žepa opž z nevarno in dolgo klino in je hotel že skočiti na svojega nasprotnika, toda kolegi so mu to preprečili. Potem je še skušal Hacket-tu vreči na glavo črnilo in stol, toda pri .tem je zgrešil «voj cilj. (Konečno sta se oba zastopnika poravnala in seja se je nadaljevala.	»
Montreal, Canada, 27. febr. Včeraj popoludne je v otročjem vrtecu šole Hoehelaga nastal požar in glavna u-ei tel ji ca, Miss Maxwell ter 16 otrok je zgorelo. Šola je bila majhna, poslopje je dvonadstropno in se nahaja na istočnem koncu mestfa. Obiskuje jo 200 otrok, kterih stariši so večinoma rokodelci. Požar je nastal vsled pokvarjene centralne kurjave in naj-preje so ga zapazili moški, ki so delali na drugej strani ulice. Učiteljice so takoj uvrstile otroke in jih vodile iz šole. Otročji vrtec je bil k nesreči v drugem nadstropju in haš to je bilo za najmanjše otroke osodepolno. O-troci so sicer sobo ostavili, toda ko so prišli na sitopnice, so ugledali pod seboj mnogo dima in jih ni bilo mogoče pregovoriti, da bi šli skozi dim na prosto, d-asiravno bi bilo to tedaj še brez nevarnosti. Otrtoci so bežali nazaj v sobo. Ko so prišli na lice mesta gasilci, so s pomočjo lestev rešili mnogo otrok in pri tem jim je najbolj pomagala učiteljica Maxwell.
Med tem je pa dosegel požar drugo nadstropje in dan je postal tako gos>t, da je bilo nemogoče rešiti vse otroke. Ko so prišli gasilci konecno v sobo, so našli učiteljico mrtvo, v rokah je še držala mrtvega otroka, kteremu bi tako rada ohranila življenje.
Ustrelil policaja.
V August i, Ga., je groeer Fuller ustrelil policaja Wilkinsa, kteri je pogledal, so li vrata grocerije dobro zaprta. Fuller trdi, da je mislil", da je policaj kak tat in je radi tega streljal'
— — ----rnnrrr ........itn.t
KP-TANJE PAENIKOV Dospeli so:
Kaiserin Auguste Victoria 25. febr iz Hamburga (že poročano) z 239S potniki.
Batavia 26. febr. iz Hamburga s 17S1 potniki.
Zeeland 26. febr. iz Antwerpena s
14S4 potniki Rvndam 26. februarja iz Rotterdama
Dospeti imajo:
Lodovica iz Trsta. Hudson iz Havre. Weimar iz Bremena. Cevic iz Liverpoola. Furnessia iz Glasgowa. Princess Irene iz Genove. Ethiopia iz Glasgowa. Teutonic iz Liverpoola. Carolina iz Trsta. Rhein iz Bremena. TJltonia iz Reke.
Kaiser Wiihelm der Oroeee iz Ge
nove. Pisa iz Hamburga. Lueania iz Liverpoola. Deutschland iz Genove. Columbia iz Glasgowa. La Bretagne iz Havre. Kroonland iz Antwerpena. Armenian iz Liverpoola. Kaiser Wilhe m II. iz Bremena. Potsdam iz Rotterdaona.
OdplnH ao:
Oceanic 27. febr.* v Liverpool. Samland 27. febr. v Antwerpen. Lord Dawmhire 27. febr. v Hamburg.
Noordam 271 febr. v Rotterdam.
04ptaH
La Provence 28. febr. v Havre. Etruxia 2. marca v Liverpool. Ciltic 2. marca v Liverpool. Philadelphia 2. marca v Southampton.
Zeeland 2. marca v Antwerpen. Weimar 2. marca v Bremen. Ftfmeasia 2. una v GHaago v.
Batavia. & marca ▼ Henfanrg Hodno 2. mm v Havre. Friedrieh dar Grame 2. mana * Ge-
Vesti iz Rusije. Konzul v nevarnosti.
AMERIŠKI KONZUL V OBESI, KAKOR TUDI DRUGI KONZULI DOBIVAJO GROZILNA PISMA.
Volitve v gosudarstveno dumo; radi-kalci imajo veliko večino.
PODROBNOSTI O VOLITVAH.
Petrograd, 27. febr. Ameriški konzul v Odesi je naznanil tukajšnjemu poslaništvu, da je dobil on, kaikor tudi drugi konzuli grozilna pisma, ktera so ■polna psovk in smrtnih groženj proti konzulom, ker so protestirali radi nemirov in protičifutskih izgredo\L Takoj, iko je gen pralni guibernator Kaul-bars zvedel o grozilnih pismih, je dal konzulate zastražiti.
Petrograd, 27. febr. Volitve v go-9udarstveno dumo so se završile z na-sWnjim izidom: Dosedaj je od 524 poslancev izvoljenih 463.. Med temi je 90 monarhistove 36 oktobristov in zmernih, 2S progresistovv S4 ustavnih demokratov, 173 članov radikalne levice, 40 narodnjakov in 12 nedoločenih strankarjev.
Monarhistieni poslanci iz Poltave in Novgorod a bodo zgubili svoje sedeže, ker so se tamkaj volitve vršile krivično s tem, da so liberalnim volil-cem odvzeli vodilno pravico. Jutri se vr.še volitve v okraju Vjatka, ki voli 13 poslancev, kteri vsi .bodo pristaši levice.
•Socijalni demokratje in socijalni revolucijonarji se sedaj posvetujejo o taktiki, s ktero >bodo nastopili v parlamentu.
Petrograd, 27. febr. "Novoje Vre-•mja" objavlja sezacijonelno poročilo, da je policija zasledila zaroto proti "velikemu knezu Nikolaju Niko-lajeviču, ki je carjev bratranec. Zaroti so prišli ,na sled včeraj zvečer ob S. uri, iko je dospeL semkaj carjev vlak, s kterim se je veliki knez odpeljal v Carskoje selo. Nek čuvaj, ki je preiskoval progo, je prijel nekega delavca v trenotku, ko je položil leseni zaboj sredi proge 200 čevljev daleč od carskega paviljona.
Neznanec je v temi skočil preko plota in srečno prišel do dorožke, ka tera je nanj čakala. V zaboju je bil dinamir, in sicer v tolikej množini, da bi se ves vlak razleteL Policija je taikoj obkolila vso soseščino, ne da bi .našla napadalca.
Petrograd, 27. febr. Semkaj se br-zojavlja, da je prišlo v pokrajini Tomsk v Sibiru do resnih nemirov. Sedaj mora posredovati vojaštvo.
Petrograd, 27. febr. Sodišče v Sa-rnari je obsodilo v smrt nekega Pro-lova, kteri je iani z bombo ubil gn-bernatorja Samarske gubernije Blo-ckega. Car je morilca pomilostil v dosmrtno delo v sibirskih rudnikih.
Požar ▼ Oneidi, N. Y.
V Oneidi, N. Y., je zgorelo poslopje Madison County Gas & Electric Company. Škodo še niso cenili.
Naslov vsled solz nečitljiv.
Philadelphia, Pa., 25. febr. V Con-nelsville, Pa., je dovedla na nek vlak Pennsylvania železnice gospa Hamil-tonova svojega malega sina Louisa, da ga pošlje k teti v Philadelphijo. Ime in naslov tete je mati napisala na listek in ga pri tem pritrdila dečku na suknjo. Na poti je pa deček tako jokal, da so njegove soLze izbrisale naslov tete in ko je dospel v Philadelphijo, so morali dečka izročiti policiji, kjer ostane toliko časa, dokler ne najdejo njegove tete.
SVARILO. V poslednjem času je postalo navadno, da rasni ne bas gentlemen-bnsinessmani hrepene po naslovih raznih slovanskih listov in ▼ to izrabijo poštenost uslužbencev. Pri nas so bili ukradeni vsi naslovi naših naročnikov po dveh uslužbencih, kteri niso več pri nas. Te naslove rabijo "zdravniki" in enaki dvomljivi businessman! ter naie naročnike nadlegujejo s knjigami, okrožnicami in pismi Rojake - naročnike opoearjamo pred tako malo častnhn postopanjem In jim ivetnjeaut, da vse taka poslane stvari vržejo v peč, kar ta kajife, okrožnica in pisma nimajo drnsega mena, nago Jih spraviti ob denar. Upravaifevo "OSJLE FASODA".
Iz Avstro-Ograke. V prid Malorusov.
LJUDSKI PROTESTNI SHOD PROTI POSTOPANJU POLJAKOV NAPRAM MALO RUSOM.
Posledica dijaških nemirov povodom imatrikulacij e v lvovskem vseučilišču.
ČEŠKE STRANKE.
Dunaj. 27. febr. Včeraj se je tukaj vršilo protestno zborovanje vseh stirank proti znanemu poljskemu na-si.ju napram maloruskim dijakom pri imatrikulaci j i v lvovsko včeučilišče. Vsi govorniki so tem povodom protestirali proti njim sorodnej narodnosti MaloruBou Stališče maloruskih dijalkov se je splošno odobravalo in obsojalo poljske oblasti v Lvovu, ktere so dijake neopravičeno zaprle.
Praga, 27. febr. Ker se je koncentracija čeških strank ponesrečila, se stavil se je nov odbor iz pristašev mladočeške, rea.istične in napredne stranke. Odboru pripadajo profesor dr. Masarykj. rektor češkega vseučilišča Hlava, urednik "Narodnih Listov" dr. Preiai in vodja čeških na-prednjakov Hajn. Ta kooperacija dokazuje, da je Heroldov vpliv, ki je bil vedno proti reorganizaciji češke stranke, popolnoma izginil ter je postal gospodar situacije dr. Kramar, 'ki je pravzaprav že prevzel vodstvo mladočeške stranke.
ŽENO IN OTROKA ZASTRUPIL.
Morilec je izvršil ta čin, da bi se za-mogel zopet poročiti.
Denver, Colo., 27. febr. Benjamin G. Wright je v tukajšnjem zaporu priznal, da je svojo ženo in petletno hčerko Genevievo, kteri so našli včeraj v stanovanju mrtvi, zastrupil Dvojni umor je izvršil iz ljubezni do neke druge ženske, s ktero se je nameraval po odstranitvi žene in hčerke poročiti. Da bi odvrnil od sebe sum, se je delal, kakor bi bil tudi on zastrupljen. V njegovem stanovanju so našli ostanke arzenike.
Samo
lOO iztisov
je še na razpolago AMERIKANSKO-SLOVENSKEGA KOLEDARJA za to leto. .Kdor rojakov ga še nima, naj seže po njem, dokler ga je kaj v zalogi.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Dinamit v ekspresnej pošiljatvi.
Nek zavoj, ki je dospel včeraj iz Chicaga, bi skoro napravil v skladišču American Express Co. na Madison Ave. v New Yorku veliko nesrečo. Zavoj se "je slučajno odprl in v njem so opazili tri komade dinamita, kterih jeden je bil že zlomljen. Dinamit so poslali policiji.
Parnik Nada v nevarnosti.
Iz Atlantic City se poroča, da se je parnik Nada blizo Avalona, 20 milj daleč od Atlantic City, N. J-, ukreal, ker ima zlomljen vijak. Ker so na rešilnej postaji slišali signale, so se napotili proti parniku in vzeli kapitana seboj. Moštvo je o9talo na parniku, ki je bil namenjen v Me-/ hiko.
Pogodba s S an Domingom.
"Washington, 26. febr. Pri tajnej seji je včeraj senat potrdil novo pogodbo z republiko San Domingo in sicer s 43 prosi 19 glasovom. Po tej pogodbi bode naša vlada pobirala v San Domingu carino in Skrbela za poravnavo tamošnjih dolgov.
Hotel zgorel.
Hickory, S. C-, 26. febr. Tukajšnji hotel Hickory, ki je največji v tukajšnjem mestu, je zgorel. V njem je bilo 40 gostov in 20 jih vsled ognja ni moglo bežati na prosto po stopnicah, radi česar so poeskokali skozi okna; pri tem je brio šest gostov ranjenih. Skoda znaša $50,000.
Knjižnica iz Rusije.
Včeraj so poslali iz Rusije velikansko knjižnico, ki šteje 800,000 zvezkov in mnogo rokopisov, ktere je nabral lastnik zlatih rudnikov Ušin. V zbirki je skoraj vsa književnost o Sibiru. Več knjig je bilo tiskanih leta '1690 in med temi jih je mnogo pisanih ▼ smislu starih verskih sekt. U-£in je knjižnico prodal za $257,000.
Razne novosti
iz inozemstva.
OBRAVNAVE MED FRANCOSKO VLADO IN VATIKANOM GLEDE NAJEMŠČINE CERKEV, SO SE IZJALOVILE.
Razstrelba na francoskej torpedolov-ki Kabyle.
TRGOVINA Z OTROCI V PERZIJI.
Pariz, 27. febr. Obravnave med francosko vlado in Vatikanom glede najemščine cerkev po katoličanih so končane in sicer za vatikance neuspešno.
Rim, 2G. febr. Papež Sarto je zgubil tudi zadnjo nado, da bi se še kedaj poravnal prepir med cerkvijo in državo v Franciji. Sedaj bode fonnelno protestiral radi izgona njegovega zastopnika iz Pariza in odprave kon-kordata in sicer pri haaškem mirovnem sodišču. Francoska vlada sklenila je, da se po prebivalstvu zgrajene cerkve ne dajo katoličanom v najem, kakor so slednji želeli. Diference, do terih je prišlo med ministerskim predsednikom Clemenceau-om in naučnim ministrom Briandom so bile le navidezne in dogovorjene in vlada je z njimi svoje prave namene spretno prikrila.
Toulon, 27. febr. Pri preskuševal-nej vožnji francoske torpedolovke Kabvle. se je razletel parni kotel-Vee mornarjev je ranjenih.
Teheran, Perzija, 27. febr. Koro-sanski governer, kteri je obdolžen, da je prodajal otroke Turkomanom v Askabadu v ruskem Turkestanu, je odslovljen. Njegovim naslednikom je imenovan knez Rukn ed Daule. Sedaj >o oblasti dognale, da so iz Korosana prodali 450 otrok v Askabad in 160 deklet v Tiflis.
TRI TISOČ DELAVCEV ODSLOVILI.
Razne družbe v Montani so odpustile delavce radi neprilik z unijami.
But te, Mont.. 27. febr. Delavski položaj v Montani je zelo napet. Člani rudarske unije sedaj glasujejo glede povišanja plače za 25 centov na dan, tako da dobe delavci po $4 na dan, kar se jim bode tudi posrečilo. Včeraj so pa družbe Anaconda, Butte & Boston, Boston & Montana-Butte Coalition, North Butte-Washoe & Parrott odslovile nad 3000 delavcev,, da jih tako ostrašijo.
Defravdant Walker je baje v Galves-tonu, Tex.
Galveston, Tex., 26. febr. Newyor-ški detektivi so aretovali Geo, Cop-leya iz New Britain, Conn., in tako so prišli na sled zginolega blagajničarja tamošnje hranilnice, Walkerja. Detektivi naznanjajo, da Walker čaka na parnik, da odpluje v Mehico.
Denarje v staro domovino*
pošiljamo:
za $ 20.50 ............ 100 kron,
za $ 40.90 ............ 200 kron,
za $ 204.00 ............ 1000 kron,
za $1020.00 ............ 5000 kron;
Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do> 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Honey Order aH pa New York Bank Draft
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York. 0104 St Olair Ave. HE., Cleveland, Ou
=
I
"GLAS NARODA"
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Izd»j> slovensko tiskovno društvo
FRANK SAK>E^, predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1906.
Ea leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol leta............. 1.50
Za Evrop j, za vse leto.......4.50
" " " pol leta....... 2.50
«< « " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
«GLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the 6LOVENIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 -*;ntov.
Dopisi brez podpisa in osohnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov ftosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo raslov-nika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov:
"Glas Naroda"
109 Greenwich Street, New York City.
, Telefon 1279 Recto".
Osemurno delo.
Kakor posnamemo iz raznih listov, ki zastopajo .podjetniške koristi, u-etanovila se je ravnokar organizacija imenom Eiirht Hours Leairue of America in ktere namen je rešiti vprašanje o osemuniem dnevnem delu stem, da se kandidatje političnih strank zavedejo pri postavodajah zahtevati 8-urno dnevno delo.
S tem prevzamejo državljani iz podjetniških krogov sami rešitev vprašanja. ktero dosedaj delavci niso zamori rešiti, in niti malo ni dvomi t v da se bode i pri nas število takozva-nih soc-ijaiistov vsled tega izdatno skrčilo, ikajti mnogo delavcev se bode odreklo neodvisnej delavskej politiki ter pridružilo že obstoječim st-ankam.
Gibanje za skrajšanje dnevnega dela je že zelo staro. Do druzega desetletja v mino^em stoletju se je dnevni delavni čas ravnal po solncu in delalo se je <>d solnčmega izhoda do solneneira zatona. Ko se je pa o-brt bolj razvila, so podjetniki naravno hoteli delavce bolj izkoristiti in vsled tega so slednji leta 1825 (v No vej Anyviji) zahtevali uvedbo deset-urneira »hievneira dela. V Bostcnu in New Yor'iu so listamo vili delavske politične stranke, klere pa z zahtevami niso uspele.
Vendar se je pa to gibanje vedno bolj razširjalo in leta 1S47 je desetin i .Idaviiik UI končuo zakonit v New Hampshire in tuJi v druzrh iztočnih državah.
Leta 1S73 se je pričelo airitirati za osemurno dnevno delo, toda tudi tai agitacija :ii u>j*-la in je še danes de-' loma neusj>ešua. Novo ustanovljena j liga Ixwie brezdvomno na tem po.ju več dosegla. neg» vsi dosedanji agitatorji, in to gibanj* moramo iz stalila delavcev kar najveseleje pozdra-viri. —
moramo Filipincem koristiti. Razmere na Filipinskem otočju se niso •niti malo izboljša e, odkar so inoradi
Španci ostaviti otočje iin dvomljivo je, so-Ii Filipinci nam bolj oialklo-njeni, nego so bili Špancem.
Kolonije.
Predsednik Roosevelt se je te dni mudil v Bostonu. Mass., kjer je obiral tudi vseučilišče Harvard in ta-mošnje dijake naravno osrečil s svojim govorom. Pri tem je hvalil zdrave športe in zajedno frudi naše pridobitve v političnem življenju. Har-varcb-ka mladina mu je naravno veselo ploskala, to tem bolj, ker je Roosevelt .izrazil -prepričanje, da ne bode nihče kritikoval eno, kar je washingtonska vlada dosegla tdkom zadnjih desetih let.
Vendar je pa mnogo onega, kar proslavlja predsednik kot slavno pridobitev, Itako da večina našega ljudL sttva o tem povsem drugače sodi nego predsednik in njegovi -politični pristaši. Zelo dvomljivo je, se-li veČina prebivaisbva strinja s predsednikom, ako on nazivlja po/itiko, po kterej smo dobili Filipine v trajno posest, za modro. Vedno bolj se razširja mnenje, da je vlada napravila veliko napako, ko si je nakopala Filipinsko otočje na glavo in da je to napako še povečala, ko je skušala povsem razi i ono daljno deželo zjedi-niti z republiko. Kje v repub.iki se dobi še kedo, kteri bi če mislil, da je asimilacija prebivalstva Filipinov z t*nim Zjedinjenih držav mogoča t Pač pa se vedno bolj razširja mmenje, da bi bilo limestno, ako se filipinskega bremena prej iko mogoče rešimo in s tem tudi imperijalistične politike.
Filipinska posest je za nas brez vsake koristi In tudi mi nikdar os ca-
Polonyijem in Frankom ohrani do — konca: da namreč tudi Frank skoro
pade vz.ic vsem krčevitim naporom 1' čistih'' pajdašev.	E—st.
Iz Hrvatske.
Dr. Geza Polonyi in dr. Josip Frank.
Stranka "čistih" v Hrvatski — teh demonov hrvatskega naroda — je zašla v stanje akutnega besnila. Vrsta razkritih škandalov, ki njenega vodjo ikompromitujejo do kosti, jej odteza 'tla pod nogami, da že visi v zraku in oteplje slepo o kolo sebe, podobno potap.jajočemu se* ki lovi z rokama, da bi se rešil, načemer si bodi. "Cisti" so popolnoma izgubili duševno ravnovesje, izgubili so vsako mero za to, kaj se sme in ne sme, in nič ne vidijo več tiste začrtane meje, preko .ktere ne sme iti nobena stran-ika v svoji opoziciji, ako se neče politično povsem kompromitirati. "V takem stanju se nahajajo sedaj "čisti" — v stanju konvulzivnih spopadov. O tem pričajo sramotni prizori v hrvatskem saboru, ki so že taki, da se škandalizuje na njih ves svet, v koli-ikor ima le količkaj čuta za pristojnost. Politika "čistih" je bila vedno hidrofobna (stek/la), ali sedaj ima tudi njihova taktika v saboru vse znake hidrofobije. Povdarjamo: v sabori«! Kajti to je najsigumejši anak, kako "čisti" sami čutijo v sebi trohnllo in razsulo, je ta^ da so se zaoei bati javnosti in ulice: — oni, iki so vedno kričali, da le oni sami so' pravi zastopniki naroda in kako da je narod le .za njimi.
Osramočeni čez glavo po Argusovi aferi,, kompromitirani do grla od u-mazane afere s tovarno "Danica", razkrinkani in izpostavljeni zasmebu vsega sveta po senzaeijo-nalni aferi Strašno v: so začeli samoubijalsko taktiko, ki sicer res ruši okolo sebe in dela drugim škodo, ali ki slednjič vendar zasuje pod ruševinami le njega, ki se je posluževal take taktike. Onemogočeni pred sodnim stoiom po-litiške morale so morali doživeti — saj drugače ni moglo priti —, da so se dostojneji elementi, videči se pre-varjene v svoji veri v poštene namene glavarjev strainike, zaceli z gnusom odvračati od nje. A najznačilneje in najsimptomatičneje je, da se je fran-kovščina jela rušiti ravno tam, kjer je imela svoje elitne čete — v Liki. V Gospiču je začela reakcija in se-eesija. Ne da bi se izneverili zastavi Ante Starčeviča — ki je, sojeno s slovanskega stališča, mnogo zgrešil, a je bi! j»ošten, čeetit in idealen — tudi kadar je grešil. Ne, ravno zato, ker hočejo še nadalje visoko držati zastavo "starega" — ravno zato, ker so videl^ da je ta zastava po vodji "čistih" onečaŠčena ter se ime Ante Starčeviča le zlorablja v zasebne koristi Frankove dinastije in — spremstva: ravno zaito je "Starčevičev klub" v. Gospdču dvignil zastavo u-pora ter jel izdajati list "Starčevi-čamac", ki je za pričel neizprosno borijo proti vodji "čistih". V svoji številki od 30. janj. črta paralelo med dr. Frankom in dr. Polonyijem, ravnokar sramotno propadlim ogrskim ministrom za — pravosodje. (O. krvava ironija!) In gospiški list prihaja do zaključka, da je tu popolna analogija, da si rečena moža lahko pedata roko, da sta vredna jeden druzega, ker sta oba znala ikakor politika skrbeti — za-se! A sedaj je tudi prišlo na dan, da sta bila ta dva moža v tesnih zvezah med seboj. Polonyi se je zrušil ob umazanih aferah izlasti tudi iz njegove odvetniške prakse. A istotako ima — pravi list "Starčevičanac" — vodja ilčistih" na duši, kar mu je očital dr. Potoč-njak v znani brošuri, ne da bi^si dr. Franik upal tožiti, dočim se je sicer zatekal k sodiščem zaradi vsake ba-gatele, ki mu je biLa zalučana v javnosti. "Starčevičanac" očita Franku, da on sam diktira članke v '' Hrvatsko Pravo", kjer se do neslanosti proslavlja in povišuje — dr. Franka, njega samega! Očita mu, kako je kakor pravni konsulent in mnogokrat en delničar ind ufetrij alnega podjetja "Danica" pisal članke v korist tega podjetja in priporočal, da mesto Zagreb žrtvuje mnogo tisočakov, in kako je kakor predsednik stranke naložil svojim somišljenikom, naj v mestnem svetu glasujejo za to subvencijo podjetju, ki ni imelo nič druzega hrvatskega na sebi, nego — ime!! "Starčevičanac" pravi, da je poitieno spletk aren je v krvi dr. Josipa Franka. V obče je pri Franku čisto analogen slučaj kakor pri Polony iju: pri obeh je 'bil politik v službi privatne tkoristi. A še na neko drugo stran obstoji analogija: kakor je Košutova stranka, ki hoče biti naj-radikalneja madjarska stranka, 'krčevito jemala Polonyija v svojo zaščito, tako je tudi Frank vzlic vsemu in vsemu še vedno predsednik stranke "čistih".
Nu, Polonyi je padel vzlic vsej zaščiti od strani svoje stranka. In mi se nadejamo, da se analogija med
V pustni noči..
Spisal Josip Korban.
(Konec.)
Pred njima na mizi se je penilo vino v visokih kozarcih in mlada zaljubljenca sta trkala in pila na svoje .zdravje in srečo, pila sta na veselo prihodinjost, ki se je v duhu že razgrinjala pred njima___Takrat je imel
denar, marsikaj bi se dalo ž njim napraviti. Kupila bi si lahko ihišo, posestvo in živeja bi potem srečno, veselo in zadovoljno, kakor dva goloba— Da, tako je mislil takrat on, bedak, ki tedaj še ni .poznal ženskega srca!
Prišel je od nekiod mlad operni pevec, Zijalski so mu rekli. G-las njegov je bil precej šibek, obnašanje afektirano. Toda bil je zal, zelo zal! Kadar je pel; je stopil v ospredje in metal goreče poglede po ženstvu... Ves nežni spol je bil ■zaljubljen v mladega pevca. Amalija je trdila, da tako krasnega liričnega tenorja niti na Dunaju ni slišala; k vsaki operni predstarvi je je moral peljati Ivan, lkteremu pa -mladi tenorist prav čisto nič ni ugajal. Njegov glas se mu je zdel skrhan, neprijeten,, posebno v višini, in sam ni vedel pravzaprav, zakaj — sovražil je Zijalskega___Na
neki veselici se seznani operni pevec z Amalijo. Njena lepota je očividno prevzela mladega moža, zakaj ves večer se je sukal oikiolo nje in ji dvoril tako, da so nekteri že stikali glave in se Sršenu nekako škodoželjno smejali v obraz. Temii je pa ljubosumnost razjedala srce. Kri mu je silila v glavo, žile na senceh so se napele, dihal je težko in stiskal na skrivnem pesti...
Ko se je vračal z Amalijo proti domu, je bil tih, niti besedice ni spregovoril ž njo in tudi ona je molčala. Videti je bila nekako otožna in zamišljena. ..
Za prihodnji dan sta se bila zmenila, da napravita izlet na Posavje.
Ivan dobi zjutraj pismo od nje, da je nekaj bolna in da torej ne more iti ven na mrzli zrak... Bil je takrat še dobra duša, verjel ji je— Popoiudne gre sam na sprehod...
Počasnih korakov je stopal proti Rožniku in željno srkal vase čisti vjzduh, napojen s prijetnimi dišavami, ki nam jih more dati he smrkov gozd...
"Amaija, srček moj, kaj ti je?!"
Da, da, ravno tako ji je reikel — lump pritepeni... Še zdaj mu zvene te besede po ušesih, nikdar jih ne bo .pozabil.
"Srček moj, kaj ti je?!"
Kako je bila bleda v lice in kako je hitro odtegnila svojo nežno ročico Zijelskemu!
In vendar je odšla s pevcem v širni svet in ostal je Ivan sam s prebode-nim sreem in zastrupljenim življenjem, brez žarka upanja na boljšo bodočnost...
"Hej, natakar, prinesite vina, dobrega, močnega vina!" '
Kozarec za kozarcem je vlival vase... Na shujšano lice je stopila rdečica in roka, ki je drala posodo, se mu je začela tresti___
Hrup v dvorani vedno bolj in bolj narašča; neko divje veselje se je polastilo vseh navzočih___
"Tako, sedaj sem pa vsega sit,
vsega — vsega___Pojdem___'daleč,
daleč... Ze vidian tisto pot... Tam ni parfimiramega zraka in biieeče godbe tudi ne___ Mirno, vse mirno je
tam, tako mirno..."
Razprostrl je roke pred-se. dolgi sesušeni prsti trepečejo, oči se mu svetijo.
V sobo stopi nekaj napol pijanih laihkoživcev.
41 Poslušajte me, ljudje, če vas smem tako imenovati!... A ti veste, kaj je življenje?... Pa kako boste vedeli, vi zaslepi j enci!... Vrnite se, dragi moji, vrnite.... še je čas.... diugače se zgodi iz varni, kakor s tole steklenico.''
Pograbil je prazno buteljko in jo treščil za vrata.
"Ne zamerite, gospod, vam se možgani mehčaj<4- Ali nimate nič cementa, da bi ga šnofalif"
"Tine, vprašaj gospoda, če ve, kaj
je delirium tremens?'' — — — — • • •
Gruča ljudi stoji v mestnem parku____
"Ob, sveta pomaga,lka, mrtev človek!"
"Ustrelil se je... Ali ne vidite^ da ima revolver v roki?"
"Pa kako je našemljen! Kdo je neka?"
Mimo pride mladenič visoke rasti. Molče stopi k mrliču in mu pogleda v bledi obraz.
"A, tako si sklenil svoje življenje?"
"Kdo je to? Ali ga poznate?" vpraša prileten gospod.
"Da, poznam ga", de prišlec s poudarkom in se oere po mnofieL "To
je Ivan Sršen, privatni uradnik. Brez idealov, kakor izgubljena ovčica sam sebi prepuščen, je hodii po življenja opolzkih potih, dokler ni koneč-no zagazil v blato, kjer je obtičal."
V mrzlo zimsko jutro zazvonijo ta hip mestni zvonovi, z mogočnim glasom naznanjajoč pepel nič no sredo, dan, ko je treba ponižno ilklo-niti svojo glavo in jo potresti s pepelom. ..
Pošteni Gaston.
— Lopovaka povest. —
Gaston Friquet je bil j ako znamenit lopov; narod i 1 se je v Marseilli, toda rojstno mesto mm ni več ugajalo zaradi predobrega znanja s policijo in se raje umaknil v Pariz. V Parizu je hotel poskusiti svojo srečo, in to je tudi razrumel, ako je šlo na pošten način, ako ne, tudi na drugi način, toda pred vsem je moralo biti poslovanje lahko,, delo ni bilo v njegovem programu. Na Mont Martre je dobil stanovanje in se takoj .podal •med svoje baže ljudi. Kake posle je opravljal v teh par mesecih, ni mogoče vse navesti. Bil je reported, gkumač, vozil se na okolu za reklamo skazi-doktorja, prodajal časopise in razglednice; dva dni je prodajal vstopnice za Cafe Chamtant in to dokler ni gospodar opazil primanjkljaj; kot statist je sodeloval kot cesar Sahare. Od tu so ga ven vrgli, ker je tovarišu založil zaušnico. Iz poslednjega posla je odnesel mali zabojček in v njem je bilo nekaj barve za o-braz in razmršeno brado in seveda opravo, v kteri so ga postavili pod kap. —
»Gastonu pa ni upanje splavalo po vodi; zadovoljen je bil, ako je v kakem restavrantu debil službo, in sicer je opravljal to kot portir in šafer.
Zabavalo ga je odpirat vrata voz dospevših pred restavrant. Na ta način je spoznaval veliko gospodov, •krtieri so imeli denar, ali so si ga izposodili in mnogo dam, ktere so tem ljudem pomagale, da so bili hitro ob denarje. Gaston je dobil marsikak frank napitnine, toda to še ni smatral za srečoi Toda tudi sreča ga je srečala, Gaston jo je pa razumel dobro uporabiti.
Za necega večera je dospel voz pred vrata, v njem je bil gospod in dve dami. Bilo je še precej zgodaj, vendar pa je bil" gospod že prav dobro "naložen"; Gaston in obe dami so imeli ■ polne roke poslar da so ga dovedli .v hišo. Ta mala služba ni dolgo ostala; dami ste večerjali z gospodom, kterega je imel vsakdo že oddaleč za zelo bogatega Meksikan-ca; spili so steklenico vina in potem zopet šli v voz, da Pariz po noči og.e-dajo. Par minut kasneje se je Gaston podal k počitku, kajti danes ni imel vso noč službo; rano je hotel oditi v svojo sobico v petem nadstropju, kar je na tleh ugledal fino listnico. Kaikor jastreb je planil nanjo in spravil.
Ali mislite, da je lopov prikril najdeno? Ne, ne. vemo sicer, da Gaston poštenost ne vpošteva, ali neroden. pa tudi ni. Mirno je šel v svojo sobo. tam odprl listnico in hladnokrvno pregledal vsebino. Dva pisma brez vsacega pomena, nekaj listkov, potni list na ime Don Jose d'Olivei-ras in bankovcev za 8400 frankov.
'Zelo pazljivo je prebral vsako listino, posebno pa še potni list, na bankovec za 1000 frankov pa je zapisal ime Don Jo»e. Vse stvari, iiz-vzemši brzojavnega vzorca, je lepo nazaj del v listnico — in žvižga je šel po stonjicah navzdoL V veži si je prižgal cigareto in se pripognil. "Kaj pa je to?"
Radovedno je k njemu pristopil njegov namestniki, kteri je pred vežo sem in tja hodil. <rNo, tovariš?" "To sem našel."
Tovariš je napravil velike oči, zavist pa jmt je bilo brati raz obraz. "Vsak pol."
Z zelo spretnim kretanjem te esa se ga je Gaston ubranil.
Ne tako, siromak sem, toda pošten."
Vstopil je v restavrant in naznanil svojemu gospodarju najdeno stvar. Poslednji 'je pogledal v listnico in ko je opazil obilo denarja, jo takoj zaprl. (Najboljše je, da jo takoj oddata policiji. Gaston naj odda list-nico, njegov gospodar gre pa ž njim. Komisarja so zbudili iz spanja, takoj

napravili zapisnik; gospodar restav-ranta .pa vedno povdarjaJ: "Moj pošteni Gaston, moj pošteni Friquet!"
Konečno so si roke podali in z velikim spoštovanjem razšli.
"Pazite, Gaston, Meksikanec bode preje dobil listnico, predno 'bode opazil zgubil; kajti pred jutri opoludne ne bode trezen."
Gaston je z rameni zmajal.
Komaj so zjutraj pričeli poslovati v uradu za najdene in zgubljene stvari, že se je drenjalo tam nekaj žensk, ktere so qgribile male denarnice, neka ženska je pozabila pDetenieo v omni-busu, tujci so reklamirali zgrbljene
dežnike in kukala; hkrati je prišel na površje zelo razburjen gospod; lica so mti bila rumena in zmršeno brado je imel; v kravati pa je imel diamant velik kakor grah. Videti mu -je bilo, da ni spal. "V zelo sla-bej francoščini, pomešani s španskimi izrazi, je pripovedal o zabavni vožnji, veseli družbi in in zginoli listnici. Ui^dnik se ni ganol s trepalnicami, vse je hotel vedeti, kakšna je listnica, kaj je v njejf. Meksikanee je vse natančno opisaL
"Vi imate srečo, gospod", je konečno rekel uradnik, "listnica vam ni bila ukradena, temveč zgubili ste jo; pošten mož, imenom Gaston Friquet, jo je našel."
"Torej mi jo dajte."
"Prav rad, ako se izkažete."
To ni mogel Meksikanec storiti in konečno je uradnik uvidel, da je potni list v Ustnici.
"Danes se imam v London odpeljati", je zaklical obupno, "v listnici se nahaja listek, pa kterem je dan, železnica in pannik naveden.''
To je res, toda uradnik je ostal miren.
"Na jednem bankovcu je zapisano moje ime!''
Uradnik je poslulšal in pregledal. Res je tako bilo; sedaj je premišljeval. —
"Mogoče vam zamorem pomagati' je konečno rekel, "prosim, zapišite na ta listek papirja vaše ime."
Brzo je bilo to storjeno.
"Prosim, Don Jose d'Oliveirasi."
"Ni dvoma več, podpisa sta pisana z jedno in isto roko." Toda uradnik še ni izročil listnice.
"Vi morate položiti postavno najd-nino, za slučaj, ako se Friquet za njo oglasi.''
"Srčno rad."
'Don Jose si je pustil malo svoto odtegniti od svote, dodal pa ni nič prostovoljno; listnico vtaknil v žep in se komaj zahvalil, ko je odšeL
Umazanec!" je mrmral za njim uradnik.
Meksikanec se je hitro izpremenil. Že na temnem mostovžu je odstranil brado, pri bližnjem starinarju se znfe-bi rumene površnje suknje; dragi diamant je pohodil na samotnem prostoru Seine; listke in pisma pa zmečkal v krogljo in vrgel v reko. Brzo-java, kteri Don Jose brzo domu poživlja pa ni bilo med temi stvarmi. Nato je šel v kopel in vun prišel s svitlo barvo v obrazu, toda brez listnice; v listnico je dal ključ in ta provzročil, da se je -potopila v reki. Toda bankovee je imel.
Sedaj vemo, kako je Gaston postopal. Ko je dopoludne prišel v restavrant, ga niso več smatrali kot služabnika, temveč kot člana družine. Tako pošten človek! Gospodar je sam šel na policijo poprašati, ker je bil Friqquet preveč utrujen.
Tujec je medtem že plaval na morju. Za >par tisoč frankov ni mogel potovanje zakasniti, pa svoj dogodek bi tudi na noben način ne obesil na veliki zvon; da je bil okraden, ve za gotovo, imel je pa seboj kreditno pismo in to so hranili v blaga j niči lio-telat. Mož niti ne sanja, da ga Gaston, gospodar restavrant a in vsi drugi, ikfieri so zvedeli ta dogodek, imenujejo "umazanca" — ali se mu ne godi tudi prav? Človek, kteri ubogemu, toda poštenemu človeku ne privošči več, nego postavno najdnino, ali ini tak umazanec?
Gaston je užival največje zaupanje gospodarja in založnikov. Posta.' je pozneje sodrug "llaitre d'Hotel", ker "posrečilo" se mu je od sorodnikov dobiti na 4' posodo'' 8000 frankov. Sedaj nosi prave diamante in brado, saj to si tudi lahko dovoli.
POZOR!
Kdor izmed rojakov ima štev. 122 za uro, naj se >zglasi pri: Anthony Kikel, P. O. Box 32,	Monessen, Pa.
Kje je moja žena AiLOJiZLTA TOMA-ZIN? Dve leti je že preteklo, odkar ne vem zanjo. Morda se je že s kom poročila. Kdor izmed rojakov ve kaj o njej, naj mi blagovoli poročati. Joseph Tomazin, Box 123, -Saxman, Pa. (27-2—1-3)
Kje je ANTON KLANČAR, po domače Marganov? Doma je iz Jezera, fara Cirfcnica. Pred Božičem je bival v Beadlingu, Pa., od tam pa ne vem, kam je šel. Če kdo rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. Anthony Martinčič, 1015 EX 61st St., N. E., Cleveland, Ohio.	(25-27—2)
Slovensko katoliško
podp. društvo
=ž>
svete Barbare
"C;
ZJedlnJene držav© Severne Amerike«
Sedež: Forest City", Pa.
> 3U januarja 1903 -v driavt f-—n^jlwihilii
-o-o-
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box G07, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVEJRL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, \V. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
N&jboljie in najbolj priporočljivo domače zdravilo *o znane
"MARIJACELJSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zgi- ^^ nejo navadno bolečine. Naj jih torej nobena ^»^fcžKeJflitSaP družina ne pogreša. Cena za 3 steklenice $1.80, za G stekl. $2.75, zal2stekl. $5.00.
ČUDODELNO MAZILO ZA LASE.
Po zdravnikih novo pronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpa danje las, pospešuje ra^t, ohrani čisto kožo, ter daje prijeten hlad. 1 škatulja $1.50, 3akat. $4.00. Marijaeeljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja:
M. RENYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.
GLAVNA SLOVENSKA
HBBKILIICI1 ID POSOJILHICP
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Kongresni trg št. IS,
n ispreti nunske csrkve sprejema ia izplačuje Hranilne vloge ter jih obrestuje po
to je od vsacih 100 kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva vložitve po do dneva d riga, tako da vlagatelj, bodisi da vloži bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi n č na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložite knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šr<-je300 članov, ki re pre zentu jejo 5 milijonov kron Čistega premoženja. Ti člani jamčijo, vsled registrirane netmiej ne zaveze zaveda, s c lini svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni l ati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki ki se mis'i povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v »-lo-vensko hranilnico v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jednem to dobro, da mu ta takoj obresti rese. ifaslov je to:
GLAVNA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA
<# v Ljubljani, Kranjsko, Avstrija.
Predsednik: Dr. Matija Hudnik.
0	-o
!j Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Canade posreduje H
1	j g. FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York,
ROJAKI, . NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI 15 NAJCENEJŠI DNEVNIKI

f f f f 1 f w^vww

Tttlefon 2034.

Frank. PetkoTsek
Waukegan, 111.
214-218 Market Street
priporoča rojakom svoj
^SALOON, ^

v kterem vedno toči sfeže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago line smodke.
V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže groce-rije po nizkih etnah.
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku.
A a A »tla 0i

Ala

NAZNANILO IN VABILO.
Slovencem in Hrvatom v Manisti-que, Mich., in okolici naznanjamo, da naše podporno društvo %v. Petra in Pavla v Mamistique, Mich., prav do-hro napreduje. Vsako tretjo nedeljo v mesecu imamo redno sejo v dvorani g. John Costelo ob dveh popoiudne. Rojaki, kteri še niste pri društvu^ ne odlašajte, temveč pristopite v inaše danstvo, da se bode še bolj povzdignilo; nikdo ne zna za dati nesreče.
John Kotzian, tačasni tajnik, Box 95, Mamistique, Mich.
(25-27—2)	L
v Pittsburgu, Pa. in okolic!
Rojakom
naznanjam, da j«', za tamošnji okraj moj
edini pooblaščeni zastopniK za vse posle
1
4824 Blackberry Alley*
Pittsburg, Pa.
Ura'dne nre: vsak dan od £7. do nre, ter ob sobotah do 8. nre zvečer.
frirjiiMrni g* uupšt. prjpwtxsaw.
Frank

-

j				■ ■ -T? 1
Jugosk	)V8I1	ska		Katol. Jednola.
				
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
ITB ADN . :
Predsednik: MIHAEL SUNTČ, 421 St., Calumet, Mica., Podpredsednik: IVAN GFRM. P. O. h. 57. Braddoek, P* G!avni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, Bo* 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing. Minn Blagajnik: IVAN G0VŽE. Box 105, Elv, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Vfin» IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,
4.S24 Blackbeny St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick JOSIP PEZDIRC, III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVTVC, 711 N. Chicago
Street, Joliet, HI. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve maj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posamezaiikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je *1 GLAS NARODA".
0R0BN9STI
KRANJSKE NOVICE.
V	Ameriko. Dne 11. febr. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 150 Macedoncev, 40 Slovencev in 36 Hrvatov, dne 12. februarja pa 70 Slovencev, 16 Hrvatov in 11 Dalmatincev.
Poveljstvo 56. infanterijske brigade se premesti s 1.majem iz Ljubljane v Gorico. Istega dne nastopi domobranski polk ljubljanski št. 27 olbmej-no službo na Goriškem in Gradiščan-ekem.
V	Ameriko sta se hotela odpeljati ne da bi še ugodila vojašfki dolžnosti, Fran Mikec in Andrej BratkoviČ, oba iz novomeške okolice, pa jima je na južnem kolodvoru v Ljubljani službujoči stražnik Kržan namero s tem preprečil, da ju je odpeljal v zapor. Oddali so ju sodišču.
Prezaupljiv je rudar Blaž Pepel, doma nekje iz celjske okolice. Nave-denec je bil v delu v Nemčiji kakih deset let in ko se je nedavno peljal domov, se je v vlaku površno seznanil z nekim -lovenskim delavcem. Ker je imel Pepel dolge vožnje že dovolj, se je na neki postaji' še v Nemčiji presedel v brzovlak, svojemu znancu pa je prepustil kovčeg, v kterem je imel več obleke in 600 K denarja, češ, naj mu ga, kadar pride v Ljubljano, kar prinese v gostilno pri '' Tišlerju k jer ga bode pričakoval. Ko se je Pepelov znanec res v Ljubljano pripeljal, je spravil kovčeg v kolodvorskej garderobi, sam pa šel iskat lastnika k 4' Tišlerju'Ker ga pa ni dobil, je iz Pepelovega kovčega vse zložil v svojega in se potem odpeljal proti Trstu. Ko se je v Ljubljano pripeljal tudi Pepel, kteri bi že imel biti tamkaj, in svojega znanca s kovčegom ni dobil, se je brzojavilo orožništvu v Št. Peter, ki je Pepelovega znanca s kovčegom prijelo in čaka sedaj nadaljne odločitve, da se dožene, si je li hotel zaupane mu reči prilastiti ali je kovčeg L7.pra_z.nil samo zaradi komoditete. Pepel mora biti res zelo naiven in pošten človek, ker kar meni nič, tebi nič toliko za upa.
PRIMORSKE NOVICE.
Zmrznil je 431etni bivši vrtnar M. Pojavnik iz Vrbovelj na Goriškem. Našli so ga ob Soči nagega zmrznene-ga. Revež je bil že dalje časa zmešan in je v zmešanosti šel k Soči, tam se slekel H zmrznil.
Poskusen samomor. V Trstu se je zastrupil lOletni pisar H. Nodus s karbolovo kislino, vendar ga je poklicani zdravnik še rešil smrti.
Velika nesreča na morju. Lloydov parnik Helios je v Kvarnerekih vodah zadel v grško jadranko s tako silo, da se je potopila. Tudi dva moža sta utonila. Pa tudi Helios je bil tako poekodov-an, da ni mogel nadaljevati vožnje v Levanto, kamor je bil name njen. Vrnil se je z veliko težavo v Trst. kjer pa bodo nemudoma razto-vorili, da ga potem remorkirajo ▼ Lloydov arzenal.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Nevesto in ženina so natepli štirje
fantje v Škotah pri Mariboru na potu v cerkev. Po poroki so šli vsi štirje na gostijo, kjer so jim morali dati jesti in piti. Proti polnoči pa so začeli znova aatbijaiti gosi« ter so jih vež ranili C noži Potrli so vso posodo in koxaree in ukradli mnogo mesa. Slednjič 8«> je posrečilo gostom vrači suro-
ve/, e na cesto. Zunaj so potem še dve uri oblegali hišo in pri tem zdrobili vse šipe. Vse štiri razgrajače so prepeljali orožniki v Maribor.
KOROŠKE NOVICE.
Čudna rešitev. Ko je nedavno jutranji poštni vlak zapustil postajo Tešnje ob Vrbskem jezeru, se je dozdevalo vlakovodju Muhleggerju, da sliši klicanje na pomoč. Meneč, da je skoraj gotovo kdo povožen, je dal znamenje za ustaviti. Ko se je pa hotel prepričati o dozdevni nesreči, pa zapazi neko žensko na jezeru, kteri se je led udri in sd ni mogla pomagati iz zagate, ker je skoraj do vratu stala v vodi in je bila že v skrajni smrtni nevarnosti. Vlakovodja je takoj potrebno ukrenil, da so žensko z lastno nevarnostjo iz vode potegnili. Ko bi vlakovodja klicanja ne slišal, bi ženska gotovo izginila ipod led. Ženska je bila neka 301etna okoličanka, ktera si je mislila pot proti jezeru okrajšati, pri tem se ji je pa led udri.
BALKANSKE NOVICE.
Čudno afero imajo na belgrajskem dvoru. Urednik "Pravde" in poslanec Marinkovič je poročal, da so v ko-naku dobili zibeljko ter je namiga val na princezinjo Jeleno. Prestolonaslednik je poslal Marinkoviču dva častnika, ki sta povedala, da je zibeljko naročil princ Arzen z Dunaja za nekega odličnega belgrajskega meščana.
Tiskovna svoboda na Bolgarskem. Proti knezu Ferdinandu je jelo na Iiolgarskem silno vreti in ni izključeno, da bi ga ne zadela ista usoda, ka-j kor njegovega prednika Aleksandra ; Battenberške-jra. Knez se skuša obdržati na površju ■samo še z nasilnimi sredstvi in se poslužuje v to svoje vlade, ki se mu slepo -pokori v vsem, kar koli zaukaže. Nedavno tega je vlada predložila sobranju nov zakon, po katerem se drakonsko kaznuje razžalje-nje kneza. Zakon je večina sprejela , in je stopil takoj v veljavo, kmalu potem sta pa že sedela dva bolgarska u-rednika na zatožni klopi radi razžaljen j a veličanstva, in sicer odgovorni urednik "Dena" in odgovorni urednik "Balkanske Tribune". Prvi je bif obsojen v jednoletno ječo in denarno globo 2000 levov, drugi pa v dveletno ječo in denarno globo 5000 levov. Tako tiranstvo bo pač samo pospešilo Koburžanov pad.
Bolgarska vlada in učiteljstvo. Bol-; garska vlada je predložila sobranju zakonski načrt, ki zabranjuje učiteljem na ljudskih Šolah', da bi politično delovali in bili čla-ni kake političnte stranke. Ker tvorijo sedanjo večino v sobranju privrženci vlade in kneza Ferdinanda, je skoro gotovo, da bo sobranje ta načrt sprejelo. Toda ta tiranski zaikon bo provzročil samo, da tem preje odbije zadnja ura vladi in ž njo tudi knezu Ferdinandu.
Nikelni denar na Bolgarskem. Na ( Bolgarskem izroče v kratkem vromn-tu za štiri milijone levov nikelnaste-ga denarja. Najprej pride v promet denar po 20 stotink, ki je že prispel iz inozemstva, kjer ga je dala vlada kovati. Ostali drobiž se spravi v promet kasneje. Dosedaj so imeli na Bolgarskem dvajset ice kovane iz srebra, de-sertice pa iz bakra. Desetice so imele tako velikost, Ikakor stari avstrijski štirikrajcamiki.
Žensko vseučilišče na Bolgarsem Bolgarski m i-n i.ste reki predsednik Petkov se je izjavil napram deputaciji studentik, da namerava vlada predložiti v bodočem zasedanju m a rodnega sobranja zakonski načrt, s kterim se
osnuje posebna ženska univ< fiji- Na Bolgarskem snujejo že žen-ake univerze, nam Slovencem pa naša ljuba Avstrija neče dati niti moškega vseučilišča!
Vsled štrajka železničarjev na Bol-jrarskem znaša škoda pri izvozu že več milijonov frankov.
Tatvina v bolgarski narodni banki. J7 Sofije se poroča, da je uradnik narodne banke Micijev poneveril 70,000 frankov. Micijev, ki ga je pred dvema letoma žena zapustila, je živel razkošno. Veliko denarja je zapravil pri kupovanju nekih ruskih srečk. Micijev, ki je imel 250 frankov mesečne plače, je že pod ključem.
RAZNOTEROSTI
Izreden jubilej. V Varšavi se je nedavno uprizorila 600. predstava slavne poljske opere "Halka". Sodobno s tem jubilejem je obhajal nenavaden jubilej tudi dolgoletni elan orkestra Librecht, ki je igral pri vseh 600 predstavah "Halke" ne izpusitiv-ši niti jedne. Pred tremi leti je slavil petdesetletnico svoje umetniške delavnosti. Jubilant je sedaj 70 let star.
Poljski šolski štrajk na Poznanj-skem. Berolm, 12. febr. Zaradi šolskega štrajka je pruska država odtegnila mnogim poljskim občinam podporo, tako da morajo same plačevati do 250 odstotkov šolskega davka. — Dosedaj je 11 poljskih duhovnikov na podlagi kancelparagrafa obsojenih zaradi šolskega štrajka na 11 mesecev in šest tednov ječe. Dva duhovnika in deset urednikov je obsojenih zaradi iste stvari na denarno globo v skupno 8000 mark, pet urednikov pa v skupno ječo 23 mesecev. — Urednik "Kuryera Poznanskega" Ziolkowski je obsojen v globo 2250 mark, a teče proti njemu še šest procesov.
Vsled ljubosumnosti je zaklal v Budimpešti 181etni gimnazijalec Kara us svojo gospodinjo, mlado vdovo Preska, s ktero je živel že več let v lju-bavnem razmerju.
Rodbinska drama. V Mannheimu je neki Ronelensič zaklal svojo ženo in oba sinčka.
Proti odpravi smrtne kazni se je začela po vsem Francoskem živahna agitacija.
Velik požar v rudniku. V rudniku Petramarie pri Bachmutu je nastal požar, ki je zahteval mnogo človeških žrtev. Dozdaj so izvlekli 40 mrtvih trupel.
Pri drsanjn so utonile tri osebe na bavarskem jezeru Chiemsee.
Madjarska justica. Porotno sodišče v Požunu je obsodilo tiskarja Schwa-cha v enoletno ječo in 800 K globe, ker je v *'Katoliških Novinah" proslavljal obsojena slovaška poslanca Jurigo in Hlinka.
Gledališke plače. Neki francoski list poroča zanimive stvari o vedno naraščajočih plačali, ki jih imajo gle-dališčni junaki in junakinje. Kaj je 600 livrov, ki jih je na leto v 18. stoletju glasovita umetnica Quimard. nasproti tisočem, ki jih dobivajo dandanes nekteri veliki umetniki na dan. Šele početkom 19. stoletja so pričeli za posebne korifeje plačevati tudi izredne honorarje. Na pariški veliki o-peri je dobivala pevka Taglioni 36 tisoč frankov, Fanny Elšler 46,000 frankov, Charlotte Grisi 42,000 in Kosat t i 60,000 frankov. Moški pevci so bili plačani še dražje nego ženske. Levasseur je dobival 45,000 frankov, Barolhet 60,000, Duprez 7t),000 frankov. V najlepši dobi drugega francoskega cesarstva so plače še bolj na-rastle. Sofija Crupelli je dobivala 100 tisoč, Stolz 42,000, Flacon 50,000 Daxus Gras 45,000 frankov. Največje honorarje na Veliki pariški operi je dobivala pevka Nandin, namreč 110 tisoč frankov, Faure 90,000, Guey-mard in Marie Sasse so prejemale po 72,000 in 60,000 frankov. Koncem 19. stoletja so pa gaže na francoski veliki operi še bolj narastle. Bariton Lasalle je dobival 11,000 frankov na mesec, Jean de Reszke 6000, njegov brat Edvard 5000 in gospa Richard 5000 fr. Tenor Escalais je prejemal na leto 145,000 in tenor Alvarez nad 100,000 frankov.
Nesreča na železnici. Pri Dunaj skem Novem mestu je vlak povozil voz komisarja Engla ter sta bila En gel in njegova žena ubita.
Pomanjkanje premoga v Gornji Italiji je čimdalje večje. Nedavno so morali radi tega ustaviti delo razne tovarne v Novari, Vertelliju in Ale-•ksandriji.
Nemška princesinja Viktorija Lu-jiza je povozila nekega dečka v Be-rolinu. Deček je hudo ranjen.
Smrt za šport. Sin londonskega mi lijonarja Armitaga, ki se je «a šport učil za železniškega kurjača, je bil pri trčenju dveh vlakov 'ubit.
Petnajst vclkov je napadlo na lovu blizu Kološvara stavbenika Nowotar-skega. Volkovi so oba psa raztrgali, a Nowotarski je zveri odganjal s streli, dokler mu niso prišli na pomoč.
Volkovi na bukovinaki meji Poljskemu ''Knryeru Lwowskemu" se od bukovineke meje javlja, da se je tam vsled sedanje hude zime pokazala izredna množica volkov; ker le-ti predrzni roparji ne morejo do goveje ži-
vine, napadajo in trgajo pse in ovce, ki niso tako dobro zaprte.
Mestni svet proti odkrivanju. Hru-dimski mestni svet je pozval v oklicu .vse odrasle može. naj pozimi od L novembra do 30. a >rila opuste odkrivanje in naj pozdravijo bodisi s priklonom ali pa s salutiranjem po vojaški navadi.
Kje je FRAN MISLAJ? Doma je iz Orehoveaj pošta Št. Vid pri Vipavi na Notranjskem. Pred letom dni je bil v Chicagu, 111. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov bratranec: Rafael Rosa, 6124 Glass Ave., N. E.. Cleveland, Ohio.. (21-28 —2) B
NAZNANILO.
Slovensko katoliško podporno dru-žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J., Allegheny, za Pittsburg, Pa., in okolico, ima svoje redite seje vsako drugo nedeljo v meseca.
Družtveoikom ee naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali -svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mese&nino na ndbterega izmed izvršnjočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopoeiljajo.
Prededniik Josip Čekuta, 34 Villa St., Allegheny; podpredsednik Ivan Boštnar 57 Villa St., Allegheny; tajnik Josip Muška, 57 Villa St., Allegheny; blag. tajnik Fran Strniša, 101 Villa St., Allegheny; blagajnik Ivan Arch, 79 High St., Allegheny; zastopnik Ferdinand Volk, 122 42nd St., Pittsburg. — Odbor: Nick Povše, 28 Tell SL, Allegheny; Fran Golob, 57 Villa St., Allegheny; Jak. Laurič, 5102 Butler St., Pittsburg; Ivan Ka-šček, 853 Perry St., Allegheny. —

VABILO NA NAROČBO
MOHORJEVIH KNJIG
Do 1. marca sprejemamo naročbo knjig družbe sv. Mohorja za L 1908. Udnina s poštnino vred znaša $1.00.
Naročniki prejmejo knjige svoje-časno po pošti registrovano. Družba izda za 1. 1908 sledeče knjige: L Zgodbe sv. pisma, 14 zv.
2.	Pamet in vera. HL zv.
3.	Umni čebelar. L zv.
4.	Življenja tmjeva pot.
5.	Slovenske večerniee. 59. zv.
8- Koledar za prestopno leto 1908. Mi naročimo običajno več knjig, toda imena poznejših naročnikov ne bodo v družbenem koledarju tiskana. Najhitreje dobe knjige oni, kteri jih pri nas naroče.
UPRAVNIŠTVO 'GLAS NARODA', 109 Greenwich St., New York, N. Y. PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, Ohio.
in
NAZNANILO.
Rojakom v Calumetu, Mich., okolici naznanjamo, da je g.
PAUL SHALTZ,
11 7th Street, Calumet, Mich., pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in ga toplo priporočamo.
Upravnistvo "Glasa Naroda".
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Kansas City, Mo., naznanjamo, da je za tamošnji okraj in okolico naš zastopnik
Mr. JOHN KOVAČIČ, 1630 W. 9th St., Kansas City, Mo.
Priporočamo ga vsem toplo.
Frank Sakser Co.
Spominjajte se ob raznih prilikah naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani! Hal položi dar domn na oltar!	(v d)
Am*
' f w V
> >
i
Ako hočeft dobro postrežbe
z mesom in groceri jo,
tako se obrni na
Martin Geršlča,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
Tudi naznanjam, da imam T zalogi vsakovrstno suho mesa, namreč:
klobase, rebra, jezike, iunke itd.
Govorim v vseh slovanskih obilni obisk.
SLOVENCI
naročajte in čitajte novo obširno knjigo »ZDRAVJE
Novih
50.0000
iztisov.
Se zastonj razdeli med SLOVENCE.
Ozdravljena: belega toka bolečin v maternici, križu in želodcu, neredne stolice in glavobola.
katera je ravno izšla od slavnegd in obče znanega
D« E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Knjiga je napisana v materinem jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi
slikami V tušu in barvah iz katere zamore vsaki rojak mnogo koristnega posneti, bodisi zdrav ali bolan.
Ona je najzaneslivejši svetovalec za moža in ženo, ze deklico in mladeniča. Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS fl. I. edini kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kronične) kakor tudi vsake tajne spolne bolezni.
Čitajte nekaj najnovejših zahval s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Cenjeni gospod Collins M. I.
Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali- Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in Jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet.
Tora] to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba
Anton Miheličh
12 E. 39th Str. N. E.
Cievelan, O.
Zatoraj rojaki Slovenci, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči in da ne izdajte zastonj Vaš težko prisluženi denar, prašajte nas za svet predno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, ali pišite po novo obširno knjigo ,,ZDRAVJE", katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
Dr. E. C. COBLINS Medical Institute
140 West 34th Street	New York, N. Y.
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja
Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsak= dan od * 10 dopoludan do
L£0hPod xo-x popoTuVe ' ČetFtek ID PCtek tUdi °d 7~8 Ure ZVečer" 0b nedelj in^rat
Spoštovani trospod Dr. E. C. Collins M. I.
Vam naznanjam, da sem popolnoma ozdravila po Vaših zdravilih, katera ste mi pošiljali. Sedaj ne čutim nobene bolečine več, za kar se Vam srčno (zahvaljujem.)
In Vam poSiljam tudi mojo sliko, ako jo hočete dati v Slovenske časopise, ter Vam ostajam do groba hvaležna Vaša
Agnes Gačnik
R. F. D. 3 Johnstown, Pa.
INa^nanilo.
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, Minn., pri poročamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon=a,
409 WEST MICHIGAN 8T„ DULUTH, MINK.,
kteri ima svoj
SALOON
prav blizu kolodvora. Vsak rojak je pri njemu najbolje postrežen.
Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje po našem posredovanju. Zastopa nas v vseh poslih; torej pazit«, da ee ne vsedete na lim laskavim besedam ničvredne-žev, kterih v Duluthu tudi ne rn*TijW Spoitoranjem
FRANK 8AK8EB 00.
SLUŽBO IŠČE
mlada, 141etina deklica kot pestunja ali pa za pomoč v Ikufhinji. Kdor želi natančnosti, naj se obrne na:
A. KraJnl«, Box 362,	Banberton, O.
(26-28—2)
f »» 9 + WW
»WMMMMMMWMWMWM
www
Za vsebino ne uredništvo wM
ni odforofuo
'Glasa Naroda".
JOHN VENZEL, 1017 E. *2ad Street. N. Cleveland, OUo izdelovalec kranjskih in nemških
HARM O IN I K.
Delo napravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpeino in dobro. Trivrstni od $32 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz alumini|a, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim ie od $15 do $80.
SVOJI K SVOJIMI
Cenjenim rojakom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem kupil
PRODAJALNOI
.sr. Thomas Loch in ar-j a in si nabavil veliko zalogo vsakovrstnega blaga, groceri je, oblek in čevljev.
Prodajal bodem po najnižji ceni, torej obiščite me in prepričali se bodete.
Pri po ročaje se cenjenim rojaikom, se bilježim
z odličnim spoštovanjem JOSEPH BUSS, P. O. Bok S32, Ttemac, W. Va.
{20-2—6-3)
Zadni čas da naročite i
Samo še malo časa traja
Velika razprodaja
raznovrstnih ur, verižic, prstanov, prsnih igel in vsakovrstne zlatnine, kar se nakupi ugodno pri
"Slavia" Watch & Jewelry Co. 27 Thames St., New York, N. Y.
Kdor še nima natančnega opisa in slik predmetov, ktere razprodajamo, kakor tudi cenika, naj nam piše takoj. Pošljemo mu zastonj. N" opastite take prilike ktera se Vam nudi komaj na deset let jeden-Itrat. Kupite, dokler traja razprodaja in prihranili bodete mnogo dolarjev.
jf
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik.
Bratom Slovencem in Hrvatom
naanaajam, da imam na prodaj po ZNI2ANEJ CENI izvrstna domaČa NABAVNA VINA, bodisi bela ali Čina. Cena je 35e galona in sicer do L marea 1907. Za vsako poeodo računam $2.00. Z naročilom naj se polije poiovieo aneaka In ostanek ae plača pri sprejemu vina. Za obilna naroda ee toplo priporočam.
Frank StefanioH,
. B. No. 7, Bos H Freano, OaL

* • : JsSSŠSfc : -
"Winnetou, rdeči gentleman".
i ——.
Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R.
(Nadaljevanje.)
"Tudi nad udarci, ktere si dobil t Vsekakor ne. Vidva sta se dsla presenetiti kot osemletna dečka, ktera se ne sme izsmehavati, ampak porn klo vat L Zdaj sta tako v naši oblasti, da je vsaka rešitev izključena, če se me ne prime usmiljenje. Ni popolnoma izključeno, da bi ne postopal milo z vama. Seveda se to zgodi le v jednem slučaju, k tepe ga mi moraš odkrito povedati in pojasniti. Glej te tri ljudi! Ti so moji. Poslal sem jih, da vaju premotijo z zvijačo. Kaj (misliš, kaj smo t"
Ne slutim samo, ampak vem popolnoma zanesljivo,kdo je. Toda radi previdnosti zamolčim in odvrnem:
"Lopov ste bili vedno in ste vsekakor še danes; več mi ni treba vedeti.' "Dobro! Rečem -ti jedno: tvoja žalitev me ne razburja. Ko se dogovoriva, pride kazen. To si zapiši za ušesa! Najprvo ti kar odkrito priznam da mi rajši žanjemo kot sejemo. Sejanje je utrudljivo, zato prepustimo to drugim ljudem. Kjer pa dobimo setev, ktera se pospravi brez posebnega truda, smo hitro poleg. Seveda se ne oziramo na to, kaj bodo rekli tisti, kterih je. Delali smo do zdaj tako in hočemo tudi v bodoče toliko časa, da bode dovolj."	* ■
"Kdaj se to zgodit"
"Mogoče kmalu. Tukaj v bližini je namreč polje, ktero ima vsepolno lepega, zrelega sadu; tega požanjemo mi. Če se nam posreči, ,potem lahko
pravimo, da smo pod streho."	,
4 4 Časti t am," pripomnim noreljivo.
"Hvala ti!" odvrne prav tako. "Ker nam eastitaš in privoščiš, potem mislim, da nam bode« drage volje pomagal poiskati to polje." ''Ali — torej še ne ve&te, kje leži?" "Ne. Mi vemo le, da ni daleč od tukaj." "To je neprijetno.".
"Zakaj? Saj smo zvedeli od tebe za ime."
"Hm, to dvomim."
"Res?"
"Da,"
"Zakaj?"
"Ker ne vem za nobeno polje, ktero bi bilo za vas." "Kako to, da ne?" 11 Prav res ne!"
"To si lahko misliš. Jaz ti hočem malo pomagati. Seveda se ne gre za polje v navadnem pomenu besede, ampak za neko skrivno nalogo, ktero hočemo izprazniti."
"Kakšno zalogo?" "Zalogo kož in druzega." "Hm! Ali naj vem jaz t.anjo?" "Da."
"Najibrž vas je kdo nalagal."
"O ne. Jaz vem, pri čem sem. Ti mi priznaš, da si bil pri staremu Comerju na Turkey Riverju?" "Da."
"Kaj sta iskala pri njem?"
14To j«1 bil navaden obi^k, kar se zgodi večkrat brez namena," "Xe poskušaj premotiti me. Sestal sem se s Cornerjem, ko sta odšla in zvedel, koga sta iskala tam.' * 4 4 Koga torej?"
"Nekega pedlarja, kteri se imenuje Burton." 44Tega ni bilo potreba povedati staremu!"
4 4 Seveda ne, a je vsejedno povedal. Pedlar naj bi kupil dosti, dosti kož."
"Od naju?"
"Ne toliko od vaju, pač pa od Old Firehanda, kteri ima celo četo lovcev in veliko zalogo kož."
"Vsi zlomki, kako dobro ve«ste!"
"Kaj ne?" se sne je škodoželjno ne da bi zapazil, da se norčujem. 44 Vi ni.-te dobili jHnllarja, ampak jednega izmed njegovih pomočnikov; tega ste vzeli -eboj. Mi smo šli hitro za vami, da vas primemo; toda tisti dečko, kteri se insenuje menda Rollins, nam je žal ušel medtem, ko smo se bavili z vami."
Navajen sem, da pazim na vse; zato ga zapazim, kako pogleda tje, kjer >va videla z Winnetouvom včeraj njegova oči. Ta pogled je bil slučajen. samovoljen; zato ga zapazim. Mogoče je tam kdo, kteri stoji v malo bližji zvezi z Rollinsom, o kterem govoriva? To moram vedeti; toda previden moram biti in se ne smem obrniti takoj proti dotienemu mestu, ker bi bilo sumljivo. Zato nadaljuje:
4-Toda to nič ne škodi, ker ga ne rabimo; dovolj je, da imamo vas dva. Ali poznata Old Firehandaf" 4 4 Da."
44In njegovo skrivališče?" 4 4 Da.''
44 Ah! To me izredno veseli, da. vse tako priznate!" 44Pshaw! Zakaj bi lagal, kar je res?" 4 4 Well! Mislim, da mi ne bodeš dal preveč opravka." 44Ali mislite, da ne?"
44Gotovo; saj vendar uvidite, da je najbolje, če vse poveste."
44Zakaj je to najbolje?"
"Zato, ker si s tem izredno olajšate svojo osodo." 44Kakšna pa mislite, da je najina osoda?"
44 Smrt. Vidva me poznata in jaz poznam vaju; mi vemo popolnoma natančno, kako je med nami. Kdor izmed nas pride v oblast druzega, je zga-bljen in mora umreti. Ker sem vaju jaz zasledil, je vajin konec v mojih rokah. Zdaj se gre samo zato, kako končata. Vedno sem sklepal, da vama dam skusiti vse prijetnosti smrti; zdaj se gre pa v prvi vrsti za Old Firebandovo skrivališče in ne mislim več tako hudo z vama." 44Kako pa?"
44Vidva mi povesta in opišeta, kje leži to skrivališče?" 44 In kaj dobiva za to?"
44Hitro smrt brez bolečin; kroglo v glavo!" 44Zelo lepo! To je sicer sočutno, a neprevidno od vas." 4 4 Zakaj ?' *
"Če hočem zaslužiti hitro smrt, vam lahko opiševa kak drug kraj." • vli mislita, da >*m tako nepreviden. Jaz vaju že tako primem, da dobim dokaze od vaju. Pred vsem hočem zvedeti, ali naanirjate izdati ta kraj?"
"Izdati je bas prava beseda. Toda vi veste, da ni bil Old Shatter-hand še nikdar izdajiea. Kot sem zvedel ni tudi Winnetou za vat*. Mo-gwee vam niti odsjovwril ni. ker je preponosen. da bi govoril s takim lopovom kot sle vi Jaz sem govoril z vami le zato, ker oekaj namerjam." " Namer jate ? Kaj j>a?"
Pri tem vprašanju me p««gleda napeto v obraz.
"Tega vam ni treba vedeti; sploh pa zveste pozneje brez mene." Govori zdaj dosti uljudneje in me več ne tika, ampak vika; zdaj pa naenkrat vriripi:	»
"Ti se hočeš braniti?" "Da."
"In ničesar povedati?" "Ne besede."
4'Potem te zvežemo v klopčič kot Winnetouva!"
"Kar dajte."
"In mučimo do smrti."
"To vam nič ne koristi."
"Misliš? Rečem ti, da najdemo na vsak način to skrivališče!" "K večjem vsled izrednega slučaja, tod* prepozno; če se ne vrneva pravočasno, bode Old Firehand kaj slutil in odšel iz skrivališča. Tako smo se dogovorili."
Gleda temno in zamišljeno predse in se igra z nožem; vendar ne pomen j a ta igra nobene nevarnosti zame. Pregledal sem njegov dvojni načrt. Prva polovica tega je že pokopana; zdaj mora seči po drugi. Trudi se, da bi prikril svojo zadrego, toda ne posreči se mu tako, kot bi rad.
Stvar je taka. da bi rad najino življenje in Old Firehandovo bogastvo; vendar pa mu je več za zadnje, kot za najino življenje. Ce bi dobil boga-etvo v svoje roke, bi naju tudi spustil, če bi ne Slo drugače. Zato me ne skrbe njegove besede in grožnje toliko. Koneeno dvigne obraz in vpraša:
Hude bolečine v prsih.
Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne
Dr. RICHTERJEV1M SidroPainExpcllerjem
Dr. Goldstein, 134 Rivington St. v New Yorku izjavlja: Dr. Kich-terjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot na j bo |Sc sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treba porn očka zlasti pa za influenco, preti lajen je itd.
Naša znamka Sidro je na vsaki steklenici.

V vseh lekarnah, 25 in 60 centov.
F. Ad. RICHTER & Co. 215 Pearl St., New York.
Za vsebino inseratov ni odgovorno ne uredništvo niti upravnistvo.
Upravnistvo "Glasa Naroda".
BRZOPAB.NHQ francoske družbe, nemškega Uoyda in Hamburg - ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Torka v Evropo, in sicer:
V HAVRE:
LA PROVENCE odpluje dne 28. februaija ob 10. uri dopoludne.
LA BEETAGNE odpluje dne 7. marca ob 10. uri dopoludne.
LA SAVOIE
odplnje dne 14. marca ob 10. uri dopoludne.
LA PROVENCE odpluje dne 28. marca ob 10. uri dopoludne.
V BREMEN:
KAISER WILHELM DER GROSSE
odpluje dne 5. marca ob 10. uri dopoludne.
KAISER WILHELM H.
odpluje dne 12. marca ob 5:30
zjutraj.
KAISER WILHELM DEB GROSSE odpluje dne 2. aprila ob 10. uri dopoludne.
V HAMBURG:
DEUTSCHLAND odpluje dne 16. marca ob 7. uri
zjutraj.
DEUTSCHLAND odpluje dne 30. aprila ob 6 30 uri
zjutraj.
•— o
Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišiti pravočasno na FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich Street, New York, N. Y., kteri vam bode točno odgovoril.
Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahlko poslužijo parnikov Austro-Americana-črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi:
SOFIA HOHENBKRG odpluje dne 27.' marca opoludne.
FRANCESCA odpluje dne 13. aprila opoludne.
SOFIA HOHENBERG odpl-.je dne 4. maja opoludne.
Krami poštni parniki raznovrstnih črt odpluje jo iz New Yorka:
Y ANTWERPEN:
ZEELAND odpluje dne 2. marca ob 7. uri zjutraj.
KROONLAND odgluje 9. marca ob 1. uri popludne.
VADERLAND odpluje 16. marca ob 7. uri zjutraj.
FINLAND odpluje dne 23. marca opoludne.
ZEELAND odpluje 30. marca ob 6:30 zjutraj.
V BREMEN:
RHEIN
odpluje 7. marca ob 10. uri dopoldne.
CASSEL
odpluje 23. marca ob 10. uri dopol.
GROSSER KURFUERST odpluje 4. aprila ob 10. uri dopol.
MAIN
odpluje 11. aprila ob 10. uri dopol.
V HAMBURG:
KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odolutie dne 9. marca ob L uri popoL
PRETORIA odpluje dne 16. marca ob 6:30 zjutraj.
AMTflRTKA odpluje dne 21. marca ob 10. uri dop.
PATRICIA odpluje dne 23. marca opoludne.
PENNSYLVANIA odpluje 30. marca ob 6. uri zjutraj.
GRAF WALDERSEE odpluje dne 6. aprila opoludne.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železniei in kdaj dospe v New York, pričakuje ga nad uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam VaS prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po Številki 1279 Rector in takoj po obvestila pošljemo našega uslužbenea po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Torka.
Vožnje listke za navedene parnik e prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. T
Najboljše sredstvo proti prehlaje-nju in vsled tega nastalem trganju je RICHTERJEV SIDRO PAIN EXPELLER. V lekarnah, steklenice po 25c in 50e.
Zdravju
najprimernejša pijača je
^LB15Y P1VQ»»
ktero }e varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Kadi tefa naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ?n drugih.
pivo je najboli priljubljeno ter se dobi v vseh fcoljSih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ja 6102 St Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevoljc vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O*
ROJAKI,
kteri potujete V STARO DOMOVI NO IZ COLORADA in želite kupiti parobrodne listke pri nas, poskrbite. si ialeznični listek DO NEW TORKA j na postaji MISSOURI PACIFIC: RAILWAY v Pueblo, Colo., pri agen-11 tih C. M. Cox ali pri C. A Waterman:1S ta bodeta za vas brezplačno nam vaš prihod v New York brzojavno naznanila. Naš vslužbenec vas bode na po- < tli staji pravočasno pričakoval in dove-del v našo pisarno.
To je za vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali.
FRANK mrf!T*R CO. „
$
NAZNANILO Rojakom v Jolmstownn, Pa., in oko- > lici priporočamo našega zastopnika g.; ^
FRAN GABRENJA, 1105 Virginia Ave., Johnstown, Pa. Preje je bival na 519y2 Power St. Dotičnik je pooblaščen pobirati na-! "„ ročnino za list in knjige ter je z nami j? že več let v kupčij skej zvezi Spoštovanjem
FRANK SAKSER CO.
Ali STB INI MEMO AN LINE
Regularni potni pHrnlkl
"CIIULIA** odpluje 9. n^ ca.
4*Sofia Hohenberg" odpluje 27. marca

i orkum,
«tom in Wtko.
>ai}!
Lju> ljaiit-0<l loma gredo.
f»0 centov.
■'{■!;■» i t-:ša in najceiu-jMi purobroilDs trta v i1« i i. Slovensko. Železnica velja do Ljub-Potniki riospo t-ti dan na parnik, ko
Phelps Bros. Co., General Agents,
2 Wnshington St., iNew
York.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
MR. IVAN FAJK,
P. O. Box 126, Conemaugh. Pa., je z nami v zvezi, vsled česar ga vsem cen j. rojakom iz Conemaugh, Pa., in okolice toplo priporočamo.
Dotičnik ima tudi v zalogi raznovrstne slovenske knjige po izvirnih cenah.
FRANK SAKSER CO.
("Glas Naroda.")
NAROČNIKOM!
Na vsestranska vprašanja poročamo, da izide roman: WINNET0U RDEČI GENTLEMAN v posebni knjigi, ktera bode obstajala iz treb zvezkov.
Prvi zvezek bode v kratkem gotov. Ima 291 strani j in velja s poštnino vred samo 40 centov. Drugi in tretji zvezek bodeta imela tudi po toliko strani j. Kdor se naroči na vse tri zvezke, mu jih pošljemo, kakor hitre izidejo, s poštnino vred za jeden dolar.
NAZNANILO.
Tem potom naznanjamo, da so nam pratike pošle in prosimo one cenjene rojake, kteri so nam poslali denar za nje, naj naznanijo, za kaj hočemo poslano svoto uporabiti.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. Y.
Campagnie Generale Transatlantic.
{Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA CRKA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA III LJUBLJANE.
Po: itni parniki so:
"La Provence" na dva vijaka................. 14,200 ton,	30,000 konjskih moči-
LaSavoie" „ „ „ .................„	25,(00 ,,
"La Lorraine" „ ,, ,, ................ 12,000	„	25,000
"La Touraine" „ „ „ ................ i„fW.o	"	j2>«»
"LAquit me" „ „ „ .................iO.tMi«	„	12,u00
"La Bretagne" ......... ............... y (	<Mf(,(, '! "
"La Champagne" .......................... $.'<<10	"	mVo "
"La Gascogne" .............................. s>0	lytuj " \\
Glavna Amasija: 19 STATE SHEET, m YORK,
corner x ec r. Si., Cacsebrouga Bullain-g.
Parniki od plujejo od sednj naprej vedno ob četrtkih ob 10. url dopoludne iz pristanišča št North Iiiver, ob Morton St, N. Y.
•LA PROVENCE 28. febr. 1907. *LA PROVENCE 28. marca, 1907. La Bretagne	7. marca 1907 *LA LORRAINE	4. apr. 1907.
•LA SAVOIE	14. marca 1907 La Bretacrne	6. apr. 1907.
•LA TOURAINE 21 marca 1907 *LA SAVOIE	11. apr. 1907.
La Gascosme ^	23. marca 1907 *LA TOURAINE IS. apr. 1907.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva lijak*.
iVl*	Kozminski, gr»*neralni apont za za pad.
71 Deahorn St.,	-
CUNARD LINE
PARNIKI PLUJEJO IV1ED
TRSTOM, BEKO IN NEW Y0RKGM.
PARNIKI IXAJO JAKO OBSEŽEN POKRU PROSTOR NA KROVU ZA SETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA.
odplnje lz Ne* Yorka dne 5
O
R
0 S
1
t Dr WALNUTH
Mati po ceiem sveto pitani profesorjL
BOLNIKOM NA ZNANJE.
Stem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe companiji, da ne padejo na sleparstvo nekaterih zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prosta lažejo da imajo „OROSI" zdravila in da zastopajo Orosi Laboratorium v Milanu. Samo America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medical Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po navodili naših zdravnikov zdravila.
$500 plačamo za uspešno odsodbo,
tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kateri se predrzne obljubiti ali prodajati „Orosi" zdravila.
Orosi zdravila so nepreko sliva in najbolša za ozdravljenje! s?
Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni zagotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companijoc - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na Bvetu ni imel tako veliki uspeh, kakor America Europe Co.	t
- Kdo Vam more dati bolji dokaz da Yas ozdravi?	=
Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo bolezen in mi Vam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravni-
ULTOHIA PARMA CABPATH1A
marca.
odpluje is New Yorka dne 12. marca.
odpluje is New Yorka dne 26. marca.
TTLTONIA, SLAY0NIA in PANNONIA so parniki na dva vi. jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroji in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA no dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrež na.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in
na Cianl Mig Co., Ltd.,
BOSTON s	MINNEAPOLIS f CIMCAOOl
116 State SL ..Guaranty Bulldtnk^69|Dearborn;fi« 21-34 STATE ST.® NEW YORJC-f
ki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas.
drafi zdrani Vam aenore take garancije dati. kjer nikdo Vam nemore tako dobrih zdravil poslati kakor tni I Zato bolniki
p&ite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ozdravili.
Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje in ne vidite da Vas bodo naša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Expressu plačano s dozvolbo pregledanja in ako -niste porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar.
Tistim kater?, trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih!
Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih posledkov ako se > pravem času ne zdravijo, zato „rojaki" Vam svetujemo, da brez kakšnega odlašanja na nas pišete in naši gospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili. Ne verujte nekaterim ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Kavno tako žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo na sistematični način popolnoma ozdraviti morejo.
• » • ZOPET NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE! • * *
Samb de kratek čas in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse mogoče bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako da se v človeku razširi in kako da človeško telo propade ako s c pusti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen zdravniku povedati ali .popisati. Še nobena Zdravniška Knjiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer ta knjiga bode Vsakemu od velike koristi, da bode sam spoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan dospejo mnoga zahvalna pisma ali prostor nam ne dopušča da bi vse oznanili, kar j^ pa tajnih bolezni pa nikdar v javnost ne pridejo. Mi pošiljamo tudi v staro domovino zdravila in smo ozdravili samo v mesecu Novembru S sto 64 uradnikov, oficirjov, učitelje in trgovcev kakor tudi mnogo ljudi druzega stanu iz stare domovine in to je dober dokaz, da so naši zdravili neprekoslivi in da so prispeL do največjega Človeškega znanja. Vsaki kateri nam pofiljenaslov dobi brezplačno naša malo knjigo, dokler bode velka knjiga izgotovljena.
PJ&TK NA SLOVENSKI ODDELEK:
AMERICA EUROPE Co. 161 Columbus Ave., New York. !
mM q|iiin4 i»'
T —daljo od Ml gre do 1» popoldan.