..Primorski List" izhaja vsaki iO., in eo„ dan v mesecu. Cena za celo leto I re(l 14 to So prečitali Slavnost iperiVe?a *’ bil slavnostni ki so bili Uepa *.° Se udeležili vsi tisti, ■ke JSi. i* l>ri. »2‘oČitvi kardinal-Nie* S ?Jeg' e™neu<* je zahvalil •“ Nj,*g- Ve!iČH,*stV0 HI izkazano čast, injtejjosebej Njeg. £*e- tost ga odliko vaiffe^fa^le nT^nrn^fr.f Peeri bil odbriiuT-pdnfi&ti kardinalsko če-plcoT~ Prošt monsT Jordan je rekel, da visoko čast s kardinalom čuti cela nadškofija. V sredo večer se je odpeljal na Dunaj mons. Sedej radi potrebuih priprav. V četrtek v jutro pa so se odpeljali Nj. eminenca, grof Peeci in kardinalov tajnik na Dunaj. (gokladanje kardinalskega bireta na §unaju. Vladarji štirih kati/^yl^(|)^r uživajo predpravico, da smejo Tnrnffmenova-|nim kardinalom — državljanom položiti 'kardinalski biret, na glavo. Ti kardinali • se za to imenujejo kardinali krone. Tako je bilo tudi na dan 27 m. m. določeno polaganje bireta kardinalu dr. Jakobu Missia. Njegovo Veličanstvo je vkljub bolezni samo hotelo opraviti slovesnost. Na svet zdravnikov pa je presv. cesar moral ostati VTsotTi, ter je mesto niega položil biret nadvojvoda Frančišek Ferdinand no običajnem obredu" * Ob 107, piišel jev cerkev papežev/ odposlanec mons’ Julj Celli v spremstvu tajnika Rafaela Celli ter položil donefeuV biret na evangeljski strani altarja na zlat krožnik. Dvorni ceremonijalni vodja vitez LoehenstenTpa ie položiPDapeževbrevj? 'nadriigntrožiiik. Točno ob 11. uri se je pripeljal Kardinal s svojim spremstvom v treh dvornih galavozih. V prvih dveh so ‘ se -vozili nobelgardist grof Pecci in mons. ^prošt Jordan, mons. Sedej in nadškofijski ^sedela kardinal dr. Missia in papežev jablegat mons. Celli. Dvorna straža je skardinalu skazala vojaško čast. Slovesno sv. mašo je šlužil pomožni škof dr. 33chneider. Namestnik cesarjev nadvojvoda Franc Ferdinand se je dotaknil papeževega pisma z besedami: „V imenu Njeg. Veličanstva naj se prebere, in s ,,rebera-N,t0 topnjicah prestola po kleknivšemu kardinalu položil biret na glavo. H sklepu je novi kardinal podelil blagoslov. Na to se je v zakristiji oblekel v kardinalska oblačila ter se s svojim spremstvom podal v avdijenco k nadvojvodu Franč. .Ferdinandu. Ob 5. uri nopoldne ie bil na dvoru obed na čast novemu kardinalu. Tmli Dri obedu je nadvojvoda Frančišek Ferdinand nadomestoval cesarja. ~~T~sredo pa "je bil kardinal v posebni avdjjeiici sprejet od presv. cesarja samega. (( Še enkrat vstranka ljubezni v Frimorju! „Mors tua, vita mea“ je geslo, katero vodi „stranko. ljubezni*1 ali bolje stranko sovraživa na Primorskem. Slovani morajo utoniti v italijanskem morju, to zadačo so si postavili naši „ljubeznjivi prijatelji*. Zgubili snu« Dalmacijo vsled naše nemarnosti, a nočemo izgubiti še Istre in Goriške, tHko se tolažijo v ožjih krogih med seboj ! A ne pomislijo, da ne živimo več v srednjem veku, ko j« j beneška Ijndovlad* si podjarmila one slovanske pokrajine in v njih gospodovala po svoje in s svojimi ljudmi. Minuli so časi. ko so nekateri kulturuejši narodi nadvladali druge v kulturi in oaaiki ■zaostale .narode. Sedanja doba, je doba probujenja Slovamov, ki odločno zahtevajo ■svoja prava, jednakopravnost in sredstva za razvoj svojega jezika v šolalh in v vsem javnem življenju. Ako so Slovani nekoliko zaostali v kulturi za drugimi narodi, ni njih krivda, marveč krivi so oni, kateri so jih hoteli imeti za sužnje in jih še hočejo. Zato jih tudi Se vedno psujejo s takim priimkom, kar »e prav slabo poda v ustih tako vzvišenih kul-turonoscev, kakor se sami imenujejo. Za- _ kaj hočete „ljubeznjivi naši prijatelji", ' našo smrt ? Ali ni prostora dovolj v deželi za oba naroda, da lahko v miru in ljubezni jeden poleg drugega živimo ? Ako pa mislite, da naš narod mora kot tak izginili s površja zemlje, da mora umreti, da mora se poitalijančiti, da boste vi sami v deželi gospodovali; ako mislite, da je pogoj vašega življenja naša narodna smrt, potem vam na vsa usta povemo, da ste v veliki zmoti, da so to prazni upi, iu goljfive sanje. Opustite toraj smoter, katerega nikdar ne dosežete. To so zmernejši med vami že davno uvideli, in želijo odkritosrčne sprave s svojimi sodeželani, ker spoznavajo, da vsled narodnostnega in jezikovnega boja trpijo koristi' cele dežele. Le nekateri hujskači na pritisk tujih činiteljev nočejo nič slišati o spravi s Slovenci in Hrvati v Primorju. Ko so lepo med seboj, oh kolikokrat jim uide globoki vzdih : Kadaj vendar — ? ! Od te strani izvirajo tudi tozadevna kriva poročila in informacije državnikom in časnikarjem v Italiji. Tako je te dni, kakot čitamo v .Slovencu*1 preteklega tedna neki Dante Veroni v rimskem časniku „Rivista poli-tica e letteraria" objavil članek z naslovom : »In Austria e iu Ungheria duran-te la crisiil. Posebno poglavje tega članka se bavi s položijem v »Avstrijski Italiji1', kjer baje žive še nerešeni Italijani. To avstrijsko Italijo pisec deli v tri dele: Tirolsko. Venezia Giulia (Goriško, Trst in Istra) in Dalmacijo. Rimska žaba se jako napihuje, ko opisuje borbo na življenje iu smrt neod-,rešenih Italijanov z Nemci, a osobito s Slovani v Primorju in Dalmaciji. Borba z Nemci na Tirolskem pravi Lucchenijev rojak, še je človeška, kajti Nemci se še morejo meriti z Italijani glede omike. Ali na Primorskem in v Dalmaciji! Tam so sami „divji barbari**, pesoglavei in krvoesi kateri Italijane 7, rodne zemlje odrivajo v morje. Naravno, da italijanski novinar proglaša Trst. Gorico in Istro z Dalmacijo za starorimske pokrajine, ki po zgodovinskem in naiavem pravu pripadajo k Italiji. Ali ni to prava žabja pvešernost? Naše primorske dežele so bile res nekdaj starorimske pokrajine. Ali pa samo naše? Ali niso bile pod oblastjo starega Rima tudi cela Španija, Francoska, Angleška, Nemčija, Avstrija, Turčija i. t. d. P Zakaj ne reklamuje Italija vse te države in še druge v Aziji in Afriki ? Ali ne ve, da zato, kar je bilo, še Žid ne da počenega groša ? Italijan se baha s svojo omiko, a v isti sapi kaže svoje barbarstvo, ko hujska inedento proti Slovanom, ki že nad 1200 let bivajo na tej zemlji, katero jim je odkazala božja previdnost. Barbarstvo očita primorskim Slovanom, ki se bore kot stoletni mučeniki za svoja prava za kos kamenite zemlje, katera jih je rodila. Vemo, da furlansko ljudstvo in vsi zmerni in razsodni možje med njim obsojajo tako hujskanje proti svojim sodeže-lanom ter da resnično želijo v miru in ljubezni ž njimi živeti, a kaj pomaga vse to, ko se niti ne ganejo, da bi takemu počenjanju kouec naredili. Mi od naše strani resnično želimo, da bi na podlagi pravičnosti in enakopravnosti oba naroda složno delovala v korist in blagor v«e dežele, in da bi „stranka ljubezni* ne samo se taKo imenovala, ampak da bi res tudi tnkošna bila v dejanju in resnici. Mont in vipavska železnica. Že dalj časa napada nek „dopisnik izven vreduištva" v „Soči-‘ in PAdriatische Post“ goriško zas.tavljavnii'0 in hranilnico. Dolži jo, da iz strankarstva noče posoditi 100.000 gld. za vipavsko železnico dočim je dala .ra furlansko železnico, 50.000 gld. „Laliom vse Slovencem nič*, tako nekako očita znani dopisnik izven uredništva. Mi smo se obrnili naravnost do odbornikov zastavljavnice in smo prosili pojasnila. Zdelo se nam je nemogoče, da bi odbor, v katerem so sami Slovenci in kateremu je na čelu nadškof, ravnal enostranski in pa — proti Slovencem. Odborniki so nam dali to le pojasnilo: Zustavljavnica bo z veseljem dala deželi 100.000 gld. posojila, — saj je to njej sami v korist, — kedar bo prepričana, da je posojilo varno. Tega prepričanja pa odbor zdaj nima. Posojila prosi deželni odbor, ta pa nima pravice jemati posojila brez sklepa deželnega zbora. Deželni zbor j« namreč dovolil vipavski železnici 100.000 gld. niz deželnega zaloga» (v 10. seji, 12. aprila 1892. na strani 125 p »ročila). O jemanju posojila ni ničesai' sklepni Sklep deželnega odbora je pa toliko manj vreden, ker ni J" r.\koya> Tt. bi ga izvršil. Glavnr Pajer ue podpise nul/ene pogodbe. To morda g. vpisniku ni znano, a za zastavljavnico je to merodajno, ker brez pogodbe in brez pobotnice ne sme nikomur posojati svotice .... 100.000 gld. Za furlansko železnico je zasta-vljavnica res posodila 50.000 gld. le na prošnjo deželnega odbora pred sklepom deželnega zbora, a to je storila le tedaj, ko je bila gotova, da deželni zbor odobri sklep deželnega odbora. Odborniki so namreč soglasno, — Sloven<:i in Italijani, — dali Montu zagotovilo, da bo deželni zbor vzeto posojilo odobril. — In še več. Posojilo je prišlo v prid večini deželnega zbora in predsednik zastavljavnice, — knez nadškof, — je s svojim glasom vred-lahko omogočil sklepčnost deželnega zbora in odobreuje posojila. Vseh teh pogojev zdaj nima zastav-Ijavnica, ker deželni.odborniki niso edini, deželni zbor ne zboruje, deželni glavar ni porok za nič, Slovenci sami pa so v manjšini, da tudi z nadškofovim glasom niso sklepčni v deželnem zboru. Zastav-Ijavnica bi morala iskati in prositi milosti it. večine. Za furlansko železnico je zastavljav-nica dala posojilo, ko so jo ie gradili, a za vipavsko železnico bi morala dati posojilo predno vč ali jo sploh bodo gra-. dili, kedaj, kod in kdo. Zdi se. da je vipavska železnica že zavžena 1 Zastavljav-nici je dobro znano, da so gospodje prosili posojila tudi pri drugih denarnih zavodih, a ga niso vdobili Če se torej gospod dopisnik zaganja ravno v zastavljavnico, ima pri tem svoje posebne načrte in namene ali proti za-stavljavnici sami ali pa proti nje odboru. Goriška zastavljavnica in hranilnica je torej pripravljena, — in je to že sklonila in naznanila odboru, — dati za vipavsko železnico 100.000 gld. pod istimi pogoji kakor nekdaj za furlansko železnico, ali vedeti mora komu, in kedo jej bo posojilo vračal. A ker se deželni zbor oziroma odbor tudi glede posojila 50.000 gld. za furlansko železnico ne drži dane obljube, da bo namreč vsako leto nekaj dolga odplačal, je zastavljavnica tudi ono posojilo odpovedala in zahteva povrnitev onih jo.ooo gld. v šestih mesecih. Nekedo je menil, da sme prositi posojila grozeč zastavljavnici. T<- ni bilo modro. Mont ni nikomur nič dolžau in se ne da strahovati. Hodil bo pa, kakor do zdaj, tudi za naprej le po varni poti, a ravnal bo vselej pravično na vse strani. Politični pregled. Notranje ile/ele. Državnozborska sredn ja stranka. Mnogokrat *o že sprožili mii^l, da se ustanovi v državnim zboru neka siednja ali mešetarska stianka. Tudi zadnji čas se je ta ideja prikazala na političnem obzorju. Načrt je ta, da se za sedaj odreče vsaka skupnost, s Cehi in da se nota stianka postavi nekako v sredo med oba nasprotnika. Nova stranka na j bi posredovalno nastopala med Oelii in Nemci. Toda to je nesmisel. Nova stranka bi se morala priklopiti (Miom in Jugoslovanom ali pa nemškim liberalcem in nacijonal- ceni. Srednja pot je nemogoča. Sicer pa leje poskus Rusiovskega in tovarišev za sedaj ponesrečil. Nemška kat. ljudska stranka je že izjavila, da u z traja pri svojem programu in pri svojih zaveznikih v večini. Paragraf 14. na delu. Cesar je izdal uaredbo na podlagi paragr. 14., s katero se podaljšuje proračunski provi-zorij do konca 1. 1899. Finančni minister se pooblašča, da v slučaju potrebe nabavi v investicijske namene predujemoma 20 milijonov gld. Na dan z obstrukcijo je sedaj bojni klic nemško - nacijonalnili krogov. Geslo jim je, da nagodba ne sme biti uveljavljena parlamentarnim potom. Niti do glasovanja ne sme priti v zbornici. Vlada se pač malo zmeni za to kvakanje. Pomagala si bode s paragr. 14. Ogerska poslanska zbornica je dovršila razpravo o nagodbeni predlogi. Razprava je bila nezanimiva, ker so oger-ski poslanci radi odobrili vse kar je vlada predlagala. Čemu neki ne, ko so Ogri že tako posneli smetano, Avstrijcem ostane le posneto mleko. Vnanje driavr. Nova francoska vlada je po preteku štirinajstih dni srečno sestavljena. Barve je republikansko socijalistične. Sestavil jo je WaldeckRousseau, ki je republikanec od nog do glave. V novem ministerstvu so zbrani možje tako nasprotnega si r hiranja, da ne more imeti v. sebi pogojev življenja. Poleg vojnega ministra Galiiff«t-a, ki je 1. 187] s silo ukrotil komunal de, sedi socijalist-komu-nist Millerand. Poleg gorečih zagovornikov kapitalizma je v ministerstvu skrajni socijalist Piere Biudin. To je v resnici izvrstna godla političnih nasprotujočih naziranj. Življenje ministerstva bode gotovo zelo kratko. To je že pokazal prvi nastop vlade v zbornici. Z večino 2G glasov je zbornica o lobrila vladino izjavo, kar pač kaže, da se na tako večino ne bo mogel trajno zanašati novi kabinet. Nova vlada bode z vso silo pričela boj proti kat. cerkvi, sosebno proti kat. šolam. Vojaško sodišče v Rennesu je pričelo 27 m. m. z revizijo Dreyfussove obsodbe. Razni listi vedo poročati, da bodeta sedaj bivši predsednik republike Kazimir Peiii*r m bivši vojni minister Mercier mnogo izpovedala, česar poprej nista mogla, da bi s? Francija ne zapletla v vojn i z Nemčijo. Čas je že skrajin, da ta zadeva, ki že toliko časa vznemi-mirja duhove na Francoskem, slednjič konča. Tudi italijanska vlada si je pričela pomaga.i /, iMredhami, ker mnogih, stvarij ne more rešiti parlamentarnim potom, Naredbe stopijo v veljavo z 20 z julijem, ako jih do tedaj zbornica ne reši • parlamentarnim potom. Toda opozicija zatrjuje, da ne bo dopustila, da bi bile rešene. V Belgiji napovedujejo hudo bitko vladi in večini radi volilne preosnove, ki pride dne 5. julija na dnevni red. Združili so se socijalisti in liberalci, ki napovedujejo, da se zbere isti dan pred zbornico več stotisoč socijalistov, ki se ne bodo bali m groženj, ne sile. Vlada je izdala stmge ukaze. Socijalistiški izgredi v Rumu-niji. V mestu Slatina so socijalisti vpri-zorili izgrede, ki bodo zahtevali mnogo žrtev. Pii zadnjih volitvah propali kandidat Bogdem Piteti je naščuval do 1590 ljudi, da so se oborožili in planili v imenovano mesto. Vojaštvo je streljalo. Ranjenih je na obeh straneh mnogo oseb. Vlada je že zasledila vodjo upornikov. Obsojen ogleduh. Italijanski general Gilleta, ki so ga prijela francoska oblastva zaradi vohunstva, je obsojen na štiriletno ječo, na 5000 frankov denarne kazni in v poravnavo sodnih stroškov. Narodno gospodarstvo. Mm iiiin i Ih na Geškea. (Konec.) Ista je član osrednje zveze gospodarskih zadrug ter ima tem potom glede izplačevanj i za kupljeno žito naj večje ugodnosti. Kakor hitro kateri izmed članov pripelje žito, se isto stehta in se mu izroči oddajni list, na katerem je Uraču-njena vrednost žita. Na ta list dobi pri vsaki Raifleisiiuvi posojilnici 80“/« navedene vsote, ostanek pa ali ostane na vplačilo deleža ali pa se mu potem, ko se žito proda, izplača. Koncem vgacega leta pa dobi še vsak člpn del dobička v premerju z oddanim žitom. Vrednost žita se računi po srednji tržni ceni, odšteje se ji še 1°/« pri teži žita, kar se računa za odpadek pri čiščenju. Začetkom odračmiilo se je samo 'A 7«, pa po izkušnji se je izprevidulo, da pri čiščenju odpade veliko več, kakor se je prvotno mislilo, ter se je takoj zvišalo od 'li 7, do 1 7o. Tudi dneve, ob katerih se je sprejemalo žito, so morali vsled prevelikega pritiska članov pomnožiti od treh na vseh šest dni v tednu. Tako so prvo leto že nakupili od 26. novembra do 3. decembra 707 meterskih stotov ječmena, 150 met. stotov pšenice in 23 met. stotov druzega žita. Žito prodalo se je pa za 75 kr. pri vsakem met. stotu okroglo dražje, kakor so bile dnevne cene ; tako na primer je bila tržua cena pšenici 10 gld. zadružna žitnica prodala jo je pa po 11 gld., ječmenu 8 gld. 40 kr. proti 9 gld. 25 kr., iži 8 gld. 50 kr. nasproti 9 gld. 25 kr., katero ceno je dosegla zadružna žitnica. Zato se ni čuditi, ako se je število zadružnikov vedno vekšalo, tako da je še v letu 1898 doseglo število 400; pritisk pripeljanega žita pa je bil tolik, da je bila po zimi prenapo-Ijena žitnica in da prostori niso več odgovarjali prometu žita, katero je bilo v taki množici nakupičeno, da je bilo vodstvo v skrbeh, da bi isto vsled pre-malega premetavanja ne začelo plesniti. Dobri uspehi pri prodaji žita in vedno se množeče število članov napotilo je na-čelništvo do sklepa, da se še tekom letošnjega leta povekša poslopje še za toliko, kolikor je dosedanje poslopje veliko. Za pokritje stroškov vpeljalo se je • vplačilo za čiščenje, tako se na primer zaračuui enkratno čiščenje za meterski stot 10 kr. itd., vendar se je pri tem moralo vedno ozirati nato, da stroški uiso toliko narasli, da bi ne moglo žito konkurirati v ceni z onim prekupovalcev. Brezmejni požrtvovalnosti odbora, posebno pa odbornikov Koliler in Klaus-nitzer, katera se nista ustrašila nobenega dela in truda, se ima zahvaliti bilinska zadružna žitnica, da je z jako malimi stroški za vzdržavanje tako lepo uspevala. Ako še pogledamo k zgledom, po katerih se je ustanovila bilinska žitnica, najdemo v tem veliko razliko, kar smo že začetkom omenili, da ista ni imela nobene državne in ne deželne podpore, kakor tudi pri prodaji žita nobenih zvez z državnimi odjemuiki, kakor imajo vse zadruge na Nemškem, ampak vedno le privatne odjemnike, kateri so pa bili do sedaj tako zadovoljni z nakupljeaim blagom, da so isto raje plačavali pri zadružni žitnici dražje, ko da bi se obračali do prekupovalcev, vedoč, da bodejo pri prvi dobro in pošteno p^reženi. Slednjič omenjamo še, ia na Nemškem podpira država enake zavode že pri ustanovitvi in nadalje pri prodaji žita; tako je izšel strog ukaz na vojaška oblastva, da se ta zalagajo z žitom, katerega rabijo, v prvi vrsti pri zadružnih žitnicah. Upajmo tudi pri nas na boljše čase, ko bode tako razvito zadružništvo, kakor na Nemškem. Vsem kmetovalcem je pa naloga, da se vedno bolj in bolj družijo ter tako s pomočjo zadrug tvorijo vez, s katero si zopet vse privoščijo, kar gre kmetovalcu. Kaj novega po Slovenskem ? Na Krajnskem. — V Ljubljani so ustanovili trgovinsko in obrtno društvo za Kranjsko. To društvo bo kar čez noč požrlo vsa konsumna društva. -- V Idriji je „v rakah“ utonila 15 letna deklica Barbara Jurjavčič. — V Podlipoglavu je utonil 6 letni sin mlinarja Potokarja, v Brezovem pa 2 V, leta stara hči M. Kralj-a. V obeh slučajih so bili, otroci brez nadzorstva. — V Ljubljanico je skočil v pijanosti Janez Slama iz Polhovega Gradca. Dasi je bila pomoč takoj na mestu, je bil vendar že mrtev. — Medvedko je dne 22. min. m. zvečer na Veliki gori pri Ribnici ustrelil g. Anton Rudescii. — Dva otroka sta utonila v Gor. Jaršah Tereziji Krivec, ki ju je pustila brez nadzorstva. — Na Štajerskem. - Pri volitvi v okrajni zastop sevniški ko v skupini veleposestva prvokrat zmagali Slovenci. S tem je Slovencem v tem zastopu večina zajamčena. Živeli! — Mariborska posojilnica je profila za dovoljenje gostilniškega obrta v »Narodnem domuu. Toda občinski zastop je prošnjo odklonil, češ da gostilna ni potrebna. Gre se proti Slovencem ! — V Ptuju otvore za nemške dijake dijaški domu in sicer v dosedanjem gimnazijskem poslopju. Slovenci ? — V St. Vidu pri Ptuju je desetletni Vidovič natepel petletno deklico Katarino Klinšek z bičem tako hudo, da je dekletce umrlo. — Na Koroškem. — Skladišče v Sin-čivasi se pridno zida. — Na polju blizu Celovca so našli 22 letno Marto Stossier iz Poreč. Kdo je storil strašni zločin, se ne ve. — V Škofičah ob Vrbskem jezeru je gorelo posestvo Urho D vojaka. — zgorela je tudi drobnica. Zažgala sta dva mlada fanta. — Koroški pivovarji so imeli shod. Ugovarjali so novi nakladi na pivo. W O Y S G 8. Gorica Naročnikom priporočamo, da naj kmalu poravnajo svoj dolg. Nekateri so uani še na dolgu za celo leto 1898. Mi moramo delati, a plačevali ne bomo še po vrhu. Stori torej vsak svojo dolžnost, ko vidi, da delamo mi za vse — zastonj. Uredništvo. Pozor naročnikom! P. n. gg. naročniki so naprošeni, da koj list reklamirajo, če ga o piavem času ne dobe. Reklamacija je poštnine prosta. — Opravništvo P. L. in delav. prijatelja. Cesarjevo zdravje. Cesar se je bil prehladil ter čutil bolečine v hrbtu. Obrnilo pa se mu je že na bolje. Sedaj je že popolnoma okreval in se že sprehaja po vrtu. Kardinal knezonadškof Frančišek grof SchOnborn je v nedeljo dopoldne umrl. Pokojni je bil konservativni plemič in blag zuačaj. God sv. Cirila in Metoda se obhaja letos v katoliški cerkvi dne 7. julija. Kresovi v čast slovanskima apostoloma se bodo zažigali na predvečer, torej dne 6. julija zvečer Slovenci zakurite mnogo kresov, zlasti ob jezikovni meji! Umrl je č. g. Valentin Pelicon, ikarij v Pliskovici v 78. letu svoje starosti. Pokojnik je služboval v Opatjem-selu, Tominu, Gabrovici in Pliskovici. Pokoj njegovi duši! Tako se vedno zredčujejo že itak redke vrste naše duhovščine. Naraščaja nobenega, a smrt neprenehoma tirja svoje žrtve. Pač žalosten pogled v prihodnost! Komisija za odpravo filokseue je zborovala na tukajšnem okrajnem glavarstvu. Navzoč je bil tudi tržaški namestnik. Tehniški poročevalec je povdar-jal, da poljedelsko ministerstvo ni več tega mnenja, da se odpravi filoksera z uničujočimi sredstvi. Treba le saditi primerne amerikanske trte, katere se potem z domačimi cepijo. Zato je vlada dala nasaditi v Šmarijah in v Arisu trte, kar namerava storiti. tu^' ¥ Qkrajn cjarvi-. njanskem. Ker je slovenski del najbolj prizadet, je dobilo več občili podpore. Dalje sta določena za poučevanje o nasadih amerikanskih trt, s katerimi se ima odpraviti fi oksera, dva potujoča učitelja, in sicer g. Rubija za Vipavsko dolino in goriško okolico, g. Štrekelj za Kras. Namestnik je baje rekel h koncu, da treba pribiti, da niti dežela niti država ni kriva, če se ne dela tako proti odpravi fihksere, kakor bi bilo treba, temveč je treba iskati vzroka kje drugje. Aha! smo že zopet tu. Slovenski poslanci so krivi, tako hoče reči g. namestnik! Ko bi vsaj nekoliko odprli oči! Pvo£'ijanj«r4uedjl£Želnjiul4jo.ala»iei j so zaključena, in sicer bimusjiešno. Tako por> ča ..Corriereu" odčeCT^klL* Slivenski. nnslanri sn kar mof m-ft-i.dieniali. ■->- t tuli jun j njihovih jyypy^ti- Zgodilo se je, kar smo V£.duo povjjarjali, (Ta Htalijaijski zaupniki ne suiejo se pogoditi \'W**Wre‘' j#"llifti .jmfrrhčil pismo posl. Dottorija na deželnega glavarja, v katerem mu obrazloži, zakaj so pogajanja zaključena brez uspeha. Dottori pravi, da so Italijani so-I/lamo odklonili zahteve Slovencev; posebno pa: a.) zahtevo, naj pridejo v zbornici na dnevni red le taki predlogi, o katerih sti se že poprej zjedinili obe stranki — oziroma naj bi se dež. glavar odpovedal pravici glasovanja. b.) zahteva, da bi Slovenci dovolili, razpravljati načrt zakona o najemninskem krajcarju le tedaj, ako se mestna občina zav«2e, ugodno rešiti vprašanje o slovenski Soli in odpraviti mestne mitnice. c.) zahteva Slovencev, naj bi dežela prispevala za deželni šolski zalog 150.000 gld., namesto 104.000, katere so Italijani že privolili; in prispevek 10% za razne ceste in uravnavo Soč->. V tem pismu, o katerem bodemo še govorili, Italijani priznavajo, da zato nočejo se pogoditi, ker jim gre za italijansko prvenstvo. Sloveuci pa le zathevamo t^Miakost obeh narodov. Ni čuduo, ako /jgrfcdo pota narazen. Deželni zbor je zaključen, kakor naznanja telegram iz Dunaja. Sliod pri Rebku v nedeljo je bil odložen radi slabega vremena. Shod je bil le za časa odpovedan, ali žal, da ljudstvo tega ni izvedelo o pravem času. Zelo mi je žal, da je veliko njih prišlo in ni našlo govornikov. Upam, da to ne bo nikogar ozlovoljilo. Sl' od bo vnedeljo, dne 2. julija, pri Rebku, ob 4 l/t pop. in sicer v prostorih gostilne ! Shod pri vsakem vremenu ! Rojaki! Zberite se na posvtt o naši gospodarski organizaciji! Do svi-danja ! Dr. Jos. Pavlica DjjFerjančič postane dvorni ^svetnilc^Dunajski listi “Voročajo, da z moravskim drž. poslancem dr. Začkom in z dr. .Ferjančičem se vlada ppgajar da ^ vstopila kot dvorna svetnika na sod-riijika centralna Tne^a^naTDunajih Kat. delavsko dffištvo so ustanovili v Flumičelu. Mi le želimo, da bi društvo, napravem temelju osnovano, krepko delovalo za duševui in gmotni blagor ubogega ljudstva! Quosque tandem ?! Zdi se, da js vlada pričela na vsej črti izviševati zahteve binkoštnega programa i:emških na-petežev glede Jugoslavije. Logatec je imenovau notarjem Nemec. Galle. Zadnja sodnja imenovanja na Kranjskem nam pričajo, da vlada potiska nemško nacijo-nalni element v vspredje. Ako se to dogaja na Kranjskem, kaj naj pričakujemo primorski Slovenci ? V Gorici imamo c. kr. pripravljav-nico za slovenske otroke, ki hotfe prestopiti na gimnazijo. Učitelj na lej šoli g. Ben. Poniž je šel v pokoj. Toda čujte in strmite! Na njegovo mesto je deželni šolski svet predlagal — H. Moro, c. kr. okrajnega šolskega nadzornika za okraj Št. Mohor na Koroškem. Ta mož je zagrizen nemSki nacijonalec, lomi slovenščino le za silo ter se je dosedaj odlikoval edino v zasramovanju Slovencev. Takega moža se drzne dež. šolski svet predlagati za učitelja slov. pripravnice v Gorici. Takemu nasilju in zasramovanju moramo najodločnejo ugovarjati. Vsi so jednaki. Na biukoštni ponedeljek je sklical dr.. Jožef Pavlica kr-ščansko-socijalni'8hod v Rojanu v Trstu. O tem »hodu je poročal tudi dopisuik „Tergestinus“ v „Eco“. Povedal je, da , e govoril na shodu tudi dr. Pavlica, katerega so nikoje družine povabile v Trst. Tako resnicoljubni" Tergestinus poroča v goriški „Eco“. Trpke opazke nam silijo v pero. Toda pridržimo jih, ker vemo že v naprej, da je vse brezuspešno. A .pribiti nt«raibo, da so nasproti nam vsi talijani složni, naj se že nazivljejo kakorkoli. Dopisnik v „Eco“ se ne upa priznavati,., da Trst ni izključno italijansko mesWr35 v Trstu bivajo tudi Slovenci, zato trobi v „Ecov svetu, da so dr. Pavlico povabile le nekoje družine. Taki ho. Buje se zamere pri liberalcih, zato natezajo resnico le na malo kopito. Mi >a to dejstvo pribijemo. Naša srčna želja j e bila in je, da bi se dobromisleči obeh narodnosti združili v skupen boj proti sovražniku vere in Avstrije. Le združeni moremo priboriti konečno zmago. Ako pa pajboljša med dobrimi s takimi poročili slepijo svet, potem vemo koliko je ura bila. „Unione“ je pozdravila .protisale-zija liski shod progresovcev v Trstffi. Predsednik društvu je dr. Pajer, deželni glavar. Znano je, da je dr. Pajer mnogo lazil okoli Nj eminence. Toda ni mu se izšlo vse po volj. Morebiti se sedaj maščuje, da njegovo društvo pozdravlja shode proti katoliškim redovnikom. Zua-čilno je to vsekakor ! Salezijanci so se naselili v Trstu. Magistiat jim je šel na roko. Tudi „Iu-dipeiidente‘‘ jih je zagovarjal, češ da jih ne kaže preganjati, ker so Italijani. Upajo, da bodo tudi Salezijanci orodje poitalijančevanja slovenskih otrok. Toda progressovci ne morejo tudi krščanskega duha v šoli. Zato se prirediti shod proti Salezijancem. Na shod so prišli tudi so-cijalni demokratje, ki so po Učekarju brali levite liberalcem, drugače pa soglašali z liberalci. Tudi socijalni demokratje so priredili shod proti Salezijancem, ki bodo le orodje paptžtva. Demo-, kratje zahtevajo svobodno, brezversko šolo. Na tem shodu se je oglasil vikarij Germek k besedi. A svobodoljubni demokratje so mu hitro s kričanjem zamašili usta. Pravijo, da ho na shod pro-gressovcev prišli po večini fantalini, ki bi še vsi spadali v zavod Salezijaucev. Živela liberalna in mokraška svoboda! Kolesarsko društvo „Gorica“ priredi juire (nedeljo) dirko iz Sturij v Vipavo. Dirka prične ob 8. zjutraj v Štuiijah. Po dirki se zbero vsi v Vipa- -vi „1)0(1 skalo" k zajutreku, kjer dobe ■darila 6 najboljših dirkačev. Ob 12'/« odhod v Šturje, kjer bo skupen obed. Novoimenovani kardinali. V ponedeljkovem tajnem konzistoriju je po kratkem nagovoril imenoval papež te-le kardinale: monsignor Jakob Missia, nadškof goriški, rojeu 30. junija 1838; mon-•jsignor Jan. Bapt. Casali del Drago, latinski patrijarh v Carjemgradu, rojen 30. januvarija 1838; monsignor Franc Pavlj. Cassetta, latinski patrijarh v Antijohiji, rojen 12. avg. 1841; monsignor Januvarij Portanova, nadškof reggijski v Kalabriji, rojen 11. okt. 1845; monsignor Josip Frančiča Nava di Bontife, nadškof v Kataniji in apostolski nuncij v Španiji, rojen 23. julija 1846: monsigr. Avguštin -Ciasca iz reda avgustinskih eremitov, naslovni škof Lariški in tajnik propa-gande-kongregacije. rojen 7. maja 1835; monsigr. Franc Desiderat Mathieu, nadškof -toulonški rojen 28. maja 1839; monsigr. Peter Respighi, nadškof v Ferrari, rojen ^•22. sept. 1843 ; monsignor Avguštin Ri-^6helmy, nadškof turinski, rojen 29. nov. 1850. Konečno kot dijakona: monsignor Alojzij Trombetta, tajnik kongregacije regularcev in škofov, in španski kapucin Llevaneras. Solkanci so „Karjoli“ na želodcu! Karjola hlastno pripoveduje pod naslovom »Solkanec zaprt v Trstu, da so nekega mizarja Andreja Koršiča zaprli, ker je ukradel 6 gld, in baje tudi nekaj buteljk. V koliko je res še Solkanec, ne vemo. Karjola naj le pusti Solkance v miru, ter pometa pred svojim pragom. Pove naj. koliko so že njenih zaprli radi razžaljenja Veličanstva itd. Zakaj ne pove, da so zaprli prodajalca vina iz Sicilije na radi najostudnejšega zločina. Tu, tu pometaj, Karjola! C. kr. namestnik v »šolskem domu1. V saboto si je ogledal tržaški namestnik grof Goess italijansko šolo v ufičnivrivaua ter potem slovensko mestno šolo v „Šolskem domu“ kakor tudi za-c-bne razrede tega društva Namestnik stavil je v slovenskem^ fjeziku več vitraja n, j qjj^jcom~¥i so mu odgovarjali v po-pomozadovoljnost. Izrazil se je jaka poli- tadT o yodiilHt-HAftHaov in Aičenk. v Spremljal ga jo-dvorili svetnik Bosižio. Župan dr. Veduti, ki je bil v italijanski mestni Soli, JLjgi hotel ž njim v slovensko mesto šolo. G. namestnik pa seje lahko na lastne %či prepričal o potrebi slovenske mestne Tjole^ Zaupnico dr. Gregorčič in tovarišem je poslalo polit, društvo ^Slovenski jez“ v Brdih. Fanciulli abbandonati (sirote) postajajo vedno bolj divji. Pred kratkim so nesli iz velikb cerkve sv. popotnico bolniku na grad. Fanciulli abbandonati ' prikorakajo se svojim voditeljem nasproti, * pa se ne odkrijejo in ne pokleknejo. Drzno pretržejo celo procesijo, ki je šla za najsvetejšim sakramentom. Tako poroča o njih „Ecodel Litorale". Mi do-, stavljamo, da so ti otroci v zadnjem j‘času postali prav nestrpni nasproti duhovščini. Ako vidijo na cesti duhovnika, ga javno zaničujejo in zmerjajo. Blizu Podgore so nekoč prepevali „Marameo“. Taka je nzgoja v tem zavodu ! Ali ni greh za vsak vinar, ki ga darujejo v korist temu zavodu ? Ta zavod podpirajo tudi Slovenci, kateri se udeležujejo go-riške tombole. V Gorici bodo letos pričeli graditi poslopje za okrož.io sodišče, davkarijo in kaznilnico. Stavbena dela so razpisana do 22. julija v znesku 200 000 gld. BSokolova“ veselica na Goriščeku se je obnesla prav dobro. Udeležba bila obilna. Naše ljudstvo se zaveda. Z Nabrežine pišejo Slovencu: 25 junija so novi starešine izvolili za župana Antona Caharijo, za podžupane pa Janeza ^aharijo, Antona Kosmino in Franca Gru-n.ena. ^or je poznal ude prejšnega ob-. skega ^stopa, mora priznati, da se je izvršil v Nabrežini korenit prevrat pri volit\ j v starešinstvo pred par meseci in sedaj pri volitvi župana in podžupanov. oprej je sedela za občinsko mizo in uka-zovaa nabrežinska gospoda, sedaj so v ptVU Večinoma mož.ie iz kmečkega J. Po.Prf.l J« županil krčmar, sedaj bo županil kmet. Prevrat je moral uriti ker .prejšnjo dobo je bilo na Nabrežini nedopovedljivo gibanje. Ker nabrežinski godci radi svirajo, in Nabrežine! z oko-am vred radi plešejo, so se dovoljevale prirejale veselice s nlesom in javni plesi se laj pod jedno, sedaj pod drugo pretvezo. Skoraj ni minula nedelja, da se na Nabrežini ni godlo, plesalo, pilo, pelo, ponočevalo m zapravljalo in še v pone- , torek l)0 »edelji niso veseljaki nič delali. Zdi se, da so minuii ti „lepi“. *• “-"»ečka stranka je to gonjo od strani"* J« opazovala in obsojala, ter je med poteklo dobo napovedovala staremu starešinstvu in županstvu — tombolo. Pretila, — izvršila. Tedaj novega župana imamo, župana — kmeta. Upamo, da župan, kateremu nič ne hasne razsipni in potratni ples, kateri je bil bojda že prej nasprotnik plesu, bo ostal naspretnik plesn in da bo plese, ako ne iztrebil, vsaj omejil. Novo starešinstvo in novo županstvo že imamo. Nadejamo se pa tudi v kratkem novega dušnega pastirja. Govori se namreč, da pojde preč. g. kurat Marušič v stalni pokoj koncem tega meseca. Služboval je pri nas nad 40 let. Kdo mu bo zameril, ako si želi počitka ? Mlado in čilo moč pa čakajo med nami dela polne roke. a strašiti se ga jej ne bo treba, ker občinski zastop, — tako upamo, — jej bo v oporo, ne pa v oviro in spodtiko. Tedaj lepša doba se nam obeta v versko-nravnem pa tudi gospodarskem oziru. Živela ! Iz Krasa. Edina banka, ki sprejema na Goriškem vinograde v zavaro* vanje proti toči je „Unio Catliolica“ na Dunaju. Zavarovalnine je plačevati v primeri z drugimi leti malo. Od zavarovanih 100 gl. plačevati je 5 gl. Zavaruje se pa grozdje le tam, kjer je tudi poslopje celo ali le deloma zavarovano pri „Unio Catli.14 ozima če se posestnik zaveže tekom 2 let prestopiti v zavarovanje proti požaru k „Unio“. Zavaruje tudi žito na polju. Žal, da je naša dežela toliko izpostavljena temu pogubo-nosnemu zrnju. In vendar, fie gospodar zavaruje svoje pridelke akc letina dobro obrodi, lahko vtrpi plačano zavarovalnino. Ako pa pride nesreča, mu tudi odškodnina dobro stoji. Zavarovalnina vs-prejema se za vsako leto proti. Nadalje V8prejema banka v zavarovanje, kakor je že znano, tudi cerkvene zvonove proti razpoku, požaru in streli. Natanka pojasnila daje, kakor tudi vsprejema v zavarovanje pooblaščenec za Goriško Anton Černe ml. v Tomaji pošta Sežana. Za darila koncem šolskega leta! Priporoča se se svojimi knjižicami p. n. čč. gg. duhovnom in učiteljem tudi letos č. g. Karol Čigon. Vse po znižani ceni. Vojščioa. P. Kostanjevica. Na 12 iziisov eden za utis. „Naša Sloga“ se preseli iz Trsta v Pulj. Dne 6. julija izide prva številka tega lista v Pulju. Preložitev državne ceste med Kobaridom in Srpenico je vlada sklenila in za vsa dela določila 180.000 gld. Toda za to svoto noben domačin lii mogel prevzeti dela. Zahtevali so po 10 —15 odstotkov poviška. Podjetnik pri mostu čez Boko se je bil pošteno opekel. Govori se, da hoče delo prevzeti italijanski podjetnik iz Vidma. Njemu je to mogoče, ker prepelje seboj izstradane Furlane, ki mu bodo delali za vsako ceno. Ali pa je umestno, da to vojaško velevažno cesto gradi Italijan ? Proti toči. Naznanjamo slavnemu občinstvu, da zavarovalno društvo „Unio catholica11 zavaruje tudi proti škodi, katero provzroča toča, z jako ugodnimi pogoji. Za poizvedbe naj se obrne vsakdo do glavnega aastopnika dr Mazorana v Gorici, v ulici Codelli št. 3. Vabilo k naročbi »Tomaževe žlindre1. C. kr. kmetijsko društvo v Gorici kupilo je za prihodnjo jesen veliko množino „Tomaževe žlindre11 (žlin-drino moko) in razpisuje naročbo. Tomaževa žlindra ima 16 — 18 odstotkov fosforove kisline, koja ima 80% raztop-nosti v amonijakovi citronščini in 75% drobnosti. Kupna cena blaga postavljenega v društveno skladišče v Gorici (v bivši sladkornici) je določena na 2 gl. 78 kr. kvintal. Naročila se bodo sprejemala v društ venem uradu dokler ne poide blago. Blago se izroči meseca septembra ali oktobra. Pii naročbi bo plačati na ime varščine po 1 gld. od vsacega kvintala naročenega blaga, pri izročitvi pa se bo morala poravnati kupna cena. Brez varščine se ne bo sprejemela nobena naročba. Naročiti je najmanj po 100 kilogiainov skupaj. NB. Od vsakega naročnika, kateri ni poznan kot posestnik, se bo lahko zahtevalo uradno županstveno potidilo, da je on zares posestnik in da množina naročenega blaga odgovarja njegovemu posestvu. .Centralna posojilnica slovenska" v Krškem je imela v prvi polovici ttga leta 70 000 gld. prometa. Tej za drugi, ki je posredovalnica med manjšim zadrugami okrajnimi in krajnimi posojilnicami, je pristopilo že 27. denarnih zadrug te vrste. „Centralna posojilnica slovenska" izdaja tudi po zgledu češkega Vestnik založuej mesečnik. „3loveuska zadruga" kot glasilo slovenskih poso'il-nic in gospodarskih zadrug, od katerega je izšla že 7. številka z mnogovrstnim gradivom. Cena temu strokovnemu listu je 1 gld. do konca t. 1. Za Alojzijevišče : Preč. gg. Jos. Primšar 5 gld., Ant. Keber 20 gl., du liovnik iz goriške okolice 5 gl. Občina Mavhinje 5 gl. 75 kr. Pri volitvi novega župana v Kamnjah nabrali 4 gld. O priliki svatbe g. Jos. Brezavšček-a s Zavrha dne 16. maja 5 gl. 55 kr. Bog stotero pvrni vsem našim dobrotnikom in obudi mnogo posnemovalcev ! Dvanajsti izkaz prispevkov za cesarjev spomenik v Ljubljani. Darovale so nadalje v rečeno svrho občine: Col nad Vipavo 18 gld., Klanec v lstriji 20 gld., Trata nad Šk. Loko 20 gld., Cirknica 50 gld., Velika dolina 20 gld., Podkraj pri Vipavi 15 gld., Sovodnje pri Gorici 20 gld. in. Krka pri Zatični 20 gld. JPoslano*). Čast je prvo človekovo premoženje ; kdor izgubi to, gotovo tudi glede drugega svojega premoženja in svojih zadev ne izhaja dobro. Na Goriškem živimo Slovenci poslednja leta v jako kritičnem ča«u ; osebna čast je vedno v nevarnosti, kakor poto-valčevo življenje v gozdu, kjer se nahajajo razbojniki; nihče ni dovolj pošten in čist, da bi bil varen pred moralnim uboj s t-vom, ako se pokaže v javnost z nazori, bodo naj še tako dobri, če pa ne ugajajo teroristu. Osebna čast vseh Stanovnikov se je poslednja leta tako teptala, da je ž njo pokopan tudi ugled in upliv naroda. Za svojo čast skrbeti in jo braniti je sveta dolžnost vsakega človeka; zato se nadjam, da mi nihče ne bo štel v zlo, da tudi jaz spoluujem to svojo dolžnost. Nihče ne more ,verjeti, koliko popolnoma krivičnega blatenja in uničevanja moram trpeti že osem let od znanega „burja“. Ta nikakor ne miruje, da bi tudi mene uničil in odgnal od narodnega delovanja, kakor je do zdaj vsakega, kdor mu ni hotel biti orodje. Sicer mi njegove zlobnosti zdaj niso več toliko nevarne, ker že ljudstvo samo zpoznava, da — osa pipa le na dobrem sadu; Soča pa blati in uničuje veljavnejše osebe, zato da bi „burja* postal povsod in vse sam. Ka) bi si morali misliti ljudje, na primer, o naših poslancih, voditeljih in o drugih odličnih osebah, ako bi verjeli, kar pisari o njih Soča ? — nič drugega, nego kar je rekel „Corriere“ pred par leti, da ako je vse res, kar piše Soča, nimajo Stoveuci več nobenega poštenega moža. Res, plemenito plačuje Andrej Gabršček tiste, ki so mu pripomogli do tega, kar je! Zdaj, ko se Audrejčkovo postopanje že vsem tako gnusi, da si je ž njim sam izkopal propad, ne zdi se mi potrebno, niti častno, da bi dokazoval in zavračal vse njegovo zlobnosti; tem manj, ker on tudi „ražona“ nikdar ne prizna, ampak vedno trdi svoje, kakor ona prepirljivka, ki je ka/ala s prsti, da je trasa postrižena, še ko se je utapljala v deroči reki. Kakšen poštenjakovič je Andrejc, vidi se iz tega, da lani, ko sem ga s poslanicami v Prim. Listu prijemal za ušesa radi blatenja moje osebe in obrekovanja moje trgovine, prosjačil je okoli uredništva, naj ne bi sprejemalo moje obrambe ; ker pa ni bil ušlišan, pretil je s tožbo ; a ker tudi s preteujein ni nič dosegel, zbal se je ta vedno bojeviti in vse zmagovalni Andrejc in mi utekel z izjavo, da z mn no noče več imeti opravila ; ob enem pa je vabil ljudi v svojo tiskarno, da jim bo tam tihotapilo pripovedal, kar bi si umisli o meni. Ker je Andrejc večkrat pisaril tudi urednistvon drugih listov, da ne bi kaj sprejemali proti njemu, dokazal je s tem, da se javnosti zeio boji. — Zato pa je zdaj, ko vidi, da jaz o posameznih slučajih ne maram več polemizovati ž njim, dobil zopet pogum, da se zaletava v mene z vsem svojim znanim strupom. Toda jaz imam tako čisto zavest, da se ne bojim javnosti, ne sodišča; zato Andi ejca glede tega, kar meni podtika in v Soči proti meni obljavlja — imenujem podlega obrekovalca in nesramnega lažnjivca! Zdaj pa h ajdi k sodišču! — Drugod takemu človeku in blaznim napadom v Soči ne dam več odgovora. V Gorici, 29. junija 1899. G. LIKAR. Za spise pod tem naslovom j« uredništvo odgovorno le, v kolikor tirja zakou. „Janus“ vzajemno zavar:valno društvo n življenje di Dmiju- Vse pripoznanje gre energičnemu poslovnemu vodstvu ravnatelja rJanu.>-a, g. dr. Vikt. Olinliauserju. Se le meseca maja 1. 1897. pozvan, voditi ta zavod, je umel da odlični strokovnjak, povzdigniti poslovanje prav izdatno, ne da bi odstopil le za korak od tradicijonelnih, strogo solidnih in racijonelnih poslovnih temeljev zavoda. G. dr. Olinhauser je umel baš poslovanje svojega prednika, ki je bilo malo preveč konservativno, prilagoditi modernim razmeram, ki ?o sčasoma postale potrebne. Uspehe, katere je dosegel novi ravnatelj, je videti najbolje v tem, da v času njegovega vodstva v ravnateljstvu, to je v teku komaj 2 let, se je povišalo zavarovalno stanje za 8.418.749 K ter so se pomnožili dohodki na zavarovalninah za 321.853 K. Pripoznamo, da je potreba pripisati ta posebno odločen uspeh tudi znamenitemu glasu, kateri uživa „Jannsu, in kateri si je pridobil tekom 58 letnega delovanja s tem, da se je držal svojega poslovanja, katero je vredno pripozuunja, katero je zdravo in lojalno. To znatno povišanje zavarovalnih svot. ter zavarovalnin se je izvršilo brez posebnega poviška v poslovnih tro-škili, kar je treba povdariti za karakteristiko solidnega prometa. Po vredni inicijativi ravnatelja-vo-ditelja sprejme „Janus“ v svoj program tudi ljudsko zavarovanje. To je podjetje, ki sloni v dobro razumljenem interesu malo ali nič premožnih slojev prebivalstva, podjetje, pogojeno po socijalno-po-litiški smeri našega časa, kateremu bodo sledili prej ali slej vsi zavodi, ki se pečajo z življenskim zavarovanjem. Zavarovalno stanje „Janusa“ je znašalo koncem leta 1898 znatno svoto 35.073 polic z 92.285.504.76 K zavarovanega kapitala ter 140.150 92 K zavarovane rente: Garancijskega kapitala (aktiva) je koncem decembra 1898 K 26.711.422‘Sk Občni zbor „.Tanusa“ je bil dne 28. maja t. 1.: predsedoval je višji oskrbnik zavoda, eksel. Iv bar. Chlumecki Iz poročila o izidu 1. 1898 posnemam i te podatke: Zavarovalno stanje koncem leta 1898. je znršalo 35.073 polic z 92.285 555 K zavarovanega kapitala ter 140.160 K tekoče rente ter izkazuje čistega pomuože-nja za 1883 polic in 5.211.577 K zavarovanega kapitala ter čistega pomanjkanja za 477 K tekoče rente. Zavarovalnine in obresti so znašale vkupe 4.309.789 K. Za propadajoče kapitalije in rente je za 1. 1898 čiste potrebe 2.269.596 K. Skupni pokrivalni fondi zavoda znašajo sedaj 26.192.454 K. Med temi je razven zava-rovalnoteluiiško nastalega glavnega fonda (rezerve na premijah in prenosi) v visokosti! 24.145.875 K tudi, in sicer pod imenom varstvenega fonda, posebnega rezervnega fonda ter izplačilne rezerve, ša znesek skupnih 2.046.579 K, ki tvori drugo varstvo za izpolnitev dolžnostij, katere je prevzel zavod. Premnoženje zavoda obstoji ponajveč v realitetah. posojilih na hipoteke, predplačilih na police ter v gotovih efektih. Nalaganje fondov je izdalo povprečno dohodkov za 4.55 % dotičnili kupitalij. H koncu bodi še pripomnjeno, da ravnateljski svet je podaril ravnatelju dr. Ohnhduserju naslov: generalni ravnatelj ter dosedanjemu njegovemu namestniku Al. Griliu naslov, ravnatelj. Filijalka za Goriško - Gradiščansko je v Gorici, ulica Codelli 3. VINARSKO IN SADJARSKO DRUŠTVO ZA BRDA V <* 4$ & X G I. prodaja naravne in pristne briške pridelki po zmernih cenah. Zaoga pristnih briških vin: burgundeca rizlinga, modre frankinje in druge. Sedež društvu je v Gorici, ulica Hurzcllini št. 20. Franc Novic krojač naznanjam slavnemu občinstvu, da sem se preselil iz ulice Sv. Klare, v ulico „Yia Polite Isonzo“, nasproti vojaške bolnice. Priporočam se nadalje sl. občinstvu T mestu in na deželi, za vse v mojo stroko spadajoče delo, kot priznano redno in fino po najnižjih cenah. •i« ejr* •k* el* m el* el* mmmamsmmtšAmmmmmm Nova delavnica cerkvenih posod in orodij, Gorica, magistratna ulica št. 8. Podpisani vsoja si naznaniti preč. duhovščini, da je odprl novo delavnico cerkvenih orodij in posod ter se priporoča za naročbe svečnikov, svetilnic itd. v vsakovrstni kovini in v vsakem slogu po najnižjih cenah. Ker še nima ilustrovanih cenikov, pošlje po želji preč. duhovščini obrise raznih posod in orodja. Priporoča se tudi za popravljenje rabljenih reči, jih zopet posrebri in pozlati, tako da dobijo prvotno stanje. Izdeluje strelovode po najboljših iz najdbo h in popravlja že rabljene. Vdani Franc Leban srebrar. Mili Vrti« ulica 8 — GORICA — Via Giardino S priporoča pristna bela in črna vina iz vipavskih furlanskih, & briških, dalmatinskih in isters kih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici r,a vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cne zmerne. Postrežba poštena. Naznanjam preč. duhovščini in ve-kslavnemu občinstvu v Gorici in z dežele, da sem otvoril lepo urejeno brivnico na Travniku štev. 21, zraven Paternol-lijeve kjijigarne in loterije. Obljubiijem točno in hitro postrežbo, ker sem preskrbljen z 3 delavci. — Prodaji, m tudi profuma. — Toplo se priporočam udani Anton Pucelj, brivski mojster. BKM Anton Kuštrin v gosposki ulici št. 23, v hiši g. dr. Lisjaka, priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino raznih potrebščin n. pr.: kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko in druge. — Olja: Lucca, St. Angelo, Korfu, istersko in dalmatinsko. — Petrolij v zaboju. — Sladkor razne vrste. — Moko številko 0, 1, 2, 3, 4, 5. — Več vrst. rajža. — Miljsveče prve in druge vrste, namieč po V« kila in od 1 funta. Razpošilja blago ua vse kraje. — Cena primerna. — Postrežba točna. Dober zaslužek za sposobne, vztrajne, potovalne zastopnike, zmožne deželnih jezikov z dobrimi referencijami. Več pri ljudski zavarovalnici ((TJ ni versale)) v Vrtni ulici št. 25 (Via Giardino). Jožef v Gorici, ulica Raštelj št. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovališče nttrnberškega in drobnega blaga, ler tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisai nice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. stanu, posebno pa novoporočencem svojo bogato zalogo vsakovrstnega pohištva, podob na platno in šipe z različnimi okvirji* ogledala vsako velikosti ter preproge za okna. Različne stolice iz trsja in po nemškem slogu, posebno za jedilne sobe. Blazine na strune in afriške trave z žimami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Sprejema naročila od priproste d0 najfineje jedilne, spalne in posetne sobe od prvih mizarskih mojstrov, posebno od odlikovane Crnigoveje delavnice v Gorici. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, priskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilia se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. Nadejaje se obilega obiska iz mesta in dežele, belježim z odličnim spoštovanjem Anton Breščak, Gosposka ulica ftes. 14 (Via Signori JV. 14). NOVA ZA itliU) fjy 1. Mošnički za denar od 10 kr. navzgor, listnice (Brieftaschen), ta-I* bačnice, žepnice za smodke in svalčice (cigarete). ” nj 2. Žepni nožiči od 15 kr. navzgor. ,M 3. Umetnih cvetlic obstojni deli in svilen papir. "J 4. Pergamenten papir za zavijanje masla, pravi po 70 in 90 kr. kil. fjl 5. Sv. podobe, tudi s slovenskim napisom v polah in' prirezane, 100 ’[• Vi od 30 kr. navzgor. 6. Vpisovalne knjige raznovrstne velikosti in debelosti od 4 kr. do 12 gl. komad. 7. Molitveniki (mašne knjige) od 12 kr. do 4 gl. komad. ii>< Sicer pa so v zalogi raznovrstne pisarniške in šolske potrebščine [H po tekmovalnih (konkurenčnih) cenah. Za naročila priporoča se najuljudneje Gorica, dne izdanega lista. G. LIKAR. n,v> 11.. 7 tl I.. u, •» Teodor Slabanja srebrar v GORICI, ulica Morelli 12 uljudno priporoča velečastiti duhovščini »voj,o znano delavnico za izdelovanje cerkvenih posod in orodij iz srebra in medenino, najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni, da se ne boji konkurence. Stare reči popravi, posrebri ia pozlati v ognju. Izdeluje tudi v ognju pozlačene strelovode iz bakra po najboljših iznajdbah. Uustrovani eenik franko in zastonj. Da si pa morejo tudi bolj revno cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalcc sam lahko določi. Pošilja vsako blago poštnine prosto! i Mirodilnica (drogerija) u Tržni ulici v poslop. okrož. sodišča je bogato založena blagom najboljše vrste mazila; 1 regate za kilo, obvete in dingo kirurgi!'uo ,..... ,.fc. lepodiSeče blago (paifuinerije) ; potrebščine za fitogrifijo itd. ter more im drobno in debelo po skromnih cenah postreči kmetovalcem in obrtnikom, gospodarjem in gospodinjam in vsem zasebnikom, ki potrebujejo mii odilniškega blaga. PoBibno se priptročr mo cerkvenim oblastim, župauštvum uradom, iolškim vodstvom, društvom, javu m in priv. zavodom, tvoinieam. uiojstiom. trgovcem. živinoždravnikom, pirotehnikom i'd. Priporočamo »lasti barve suhe in oljnate, aniline in lesna barvila za obleko, bronze; pokosti (lake), solilo, kit. klej, votlič, razne krede, hni cement portlandski, čopče, ščeti oterr.če ra noge.šablone zamaške, gobe, milo; sveče, užignlii e, petrolej; najfinje iveplo in bakreni vitrijol; cevi in druge reči, iz kavčuka (galoše); razne soli, zdru-v lua zelišča, mineralne vode cedike (gume), cerkveno kadilo in kot primeso diš<či sorska; razna čštila, gladila m tj'i ato. ji gt to za pie: toaluno milo in diu^o j