Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Ino/enstvo: Mesečno 50 li. Letno 600 K. Oglasi: enostotpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. m Vladna kriza pred reiiivilo! Beograd, 17. decembra. (Izv.) Demokrati in radikali so si v glavnem že razdelili ministrska mesta. Radikali dobe sledeče portfelje: jninistrsko predsedstvo, zunanje ministrstvo, in>* nistrstvo za izenačenje zakonov, mini strstvo za zgradbe, ministrstvo za p« -šlo in brzojav ter ministrstvo za agrarno reformo. Demokrati bi dobili: notranje ministrstvo, ministrstvo zn socijalno politiko, ministrstvo ver in ministrstvo financ. O ostalih res >iih se vodijo še pogajanja in se splo>r.o pričakuje, da bo kriza definitivno lesena tekom jutrišnjega dneva. — ^k-i-kor se iz tega poročila vidi, ostane za enkiat vse pri starem, menjajo se le nekatere osebe, lov za korita pa se nadaljuje. — Op. uredn.) Beograd, 17. decembra. (Izv.) K.i-kor se zatrjuje v političnih krogih, bodo ministrski portffclji razdeljeni po strankah kakor doslej. Notranje ministrstvo po vseh dosedanjih kombinacijah ne bo prevzel več Svetozar Pii-bičevič, marveč se bo le-ta moral zadovoljiti z ministrstvom prosvete. Ku najresnejši kandidat demokratov na mesto notranjega ministra se imenuje Voja Marinkovič. — Nanovo ustan* v-ljena mesta ministrskih podsekreterjcv bodo zasedena takoj, čeprav zan;e po zakonu še ni zadostnega temelja. — Demokrati so pristali na to, da d*'bi notranji minister radikalnega podsekretarja, zahtevajo pa ob enem, da jun odstopijo radikali mesta podsekretarjev v ministrstvu za promet in eveut. v ministrstvu za agrarno reformo. Beograd, 17. dec, (Izv.) Po današnji zahvalni službi božji povodom kraljevega rojstnega dne se je podal predsednik skupščine dr. Ribar ob 12. uri na dvor, kjer je sporočil kralju, da je svojo misijo izvršil ter da je njegovo posredovanje uspelo. Obenem je dr. Ribar izrazil svoje mnenje, da kralj lahko poveri g. Pašiču takoj sestavo nove vlade. Za danes popoldne se pričakuje po- ziv Pašiča na dvor ter bo nova v'a-da najbrže seslavljena že v teku ju-trajšn;ega dne. Beograd, 17. dec. (Izv.) Kakor se doznava, je'v glavnem dosežen glede rešitve krize med demokrati in radikali sporazum. V zadnjih dnevih je vladalo med demokrati in radikali na eni in muslimani na drugi strani precejšnja napetost, ker se je v muslimanskem klubu domnevalo, da nameraravajo radikrli pri razdelitvi portfeljev omalovaževati zahteve muslimanov. Vsled tega so muslimani bili skrajno r.erazpolc ženi na-pram radikalsko - demokratski koaliciji. Beograd, 17. dec. (Izv.) Danes dopoldne sta pesetila Pasica dr. Ribar in Davidovič ter mu izrazila demokratsko zahtevo, da se v ministrstvu za agrarno reformo odstopi podsekretarijat demokratom. Tudi muslimani so izrazili željo, da se jim odstopi mesto podsekretarja v ministrstvu notranjih zadev ali pa v ministrstvu za agrarno reformo. Muslimani utemeljujejo svojo zahtevo s tem, da so bili doslej v teh resor-tih vedno zapostavljeni in da je vzela te resorte v zakup izključno demokratsko - radikalna koalicija. Pri tem vprašanju se je pojavila pa še nova težkoča, ker tudi slovenska samostojna kmetska stranka ne dovoli, da bi se mesto podsekretarja v ministrstvu za agrarno reformo odstopilo muslimanom, osobito še, ker radikali nikakor nočejo odnehati od svoje zahteve po mestu podsekretarja v ministrstvu notranjih zadev. Radi tega nesoglasja je pozval min. predsed. Pašič za danes pop. k sebi Puclja in dr. Spaha, da mu izrazita želje njihovih klubov in da se najde sporazum, kako rešiti vprašanje ra?dclitve mest podsokretar-jev v posameznih ministrstvih. Proslava kralj, rojstnega dne v naš! državi. Zagreb, 17. dec. Današnja sve-Canost rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra se je praznovala v Zagrebu s svečanimi božjimi službami v katoliški in pravoslavni cerkvi, katerim so prisostvovali zastopniki vojnih in civilnih oblasti ter mnogo-brojno občinstvo. Razen tega so se vršile službe božje za šolsko mladino. Maribor, 17. dec. Rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra se je proslavil v Mariboru s pontifikalno mašo, katero je radi bolezni knezoškofa dr. Napotnika daroval stolni prošt dr. Matek. Slavnostni službi božji so prisostvovali načelniki vseh tukajš- njih državnih in'avtonomnih uradov z uradništvom, častniški zbor, zastopniki društev in korporacij ter mnogobrojno občinstvo. Javna, kakor tudi razna zasebna poslopja so v zastavah. Trgovine so bile vsled sklepa trgovskega gremija dopoldne odnrte, dečim je v državnih obratih počivalo delo. Svečana proslava dneva se je vršila tudi v raznih šolah. Rojstni dan kralja je proslavila zvečer tudi vojaška godba, ki je svoj krasno uspeli X. simfonični koncert uvedla s himno »Bože pravde«, katero je mnogobrojno občinstvo poslušalo stoje. Končni izid ljudskega gSasovanja v Soproniu. Dunaj, 17. decembra. Kakor se [*i-roča z uradne madžarske strani, je en-tentna komisija danes končala štetj* glasov, oddanih pri ljudskem glasovanju v Sopronju. Za Madžarsko je bile oddanih 15.343, za Avstrijo pa 8227 glasov. Dunaj, 17. decembra. (Izv.) Gla- som izjav zastopnikov entente odločitev glede pravomečnosti izida Ijjd. skega glasovanja v Sopronju ne bo že v kratkem padla, ker se splošno sodi, da sc pariška poslaniška konfernra pred Božičem ne sestane. Avstrijsko vprašanje se bo reševalo zopet po vsej verjetnosti šele koncem tega meseci. NOVO PORTUGALSKO MINISTRSTVO. Lizbona, 16. dec. Ministrstvo se je sestavilo pod predsedstvom Cunhe Realsa. Dantes prevzame zunanje ministrstvo. AMERIŠ!<0 BRODOVJE ODPLULO V DUBROVpJlK. Sp'it, 17. dec. Ameriško brodov-je ped poveljstvom admirala Nie-blacka je včeraj dopoldne odplulo v Dubrovnik, kjer ostane dva d^i. Iz Dubrovnika nadaFuje svojo potovanje v Kotor in v Ncapolj. POGATANJA TIPOGRAFOV Z DELODAJALCI ODGODENA. Zagreb, 17. decembra. (Izv.) Di;e 12. t. m. so se tukaj pričela pogajanja med delegati grafičnih rudnikov Jugoslavije ter delegait Snveza grafičnih podjetij v svrho ureditve mezdnega vprašanja. Ker so se pokazale že takoj v pričetku dogovorov prevelike diference med posameznimi predlogi in protipredlogi, je bilo zborovanje preloženo na 15. januarja 1922, di se medtem morejo posvetovati posamei ii pooblaščenci na novo s svojimi mandatarji. NEMČIJA MORA PLAČATI. Pariz, 17. decembra. Kakor javlja »Journal«, je rapnracijska komisija soglasno določila odgovor nemški vladi. Glede obrokov, ki jih mora Nemčija plačati dne 15. januarja in 15. febiu-arja, je komisija izjavila, da vzdržuje svoj zadnji odgovor. Nemčija more in mora plačati. ALI JE TO RAZ0R02ITEV? London, 16. decembra. Iz Wa-shingtona poročajo; Pri včerajšnjem sestanku pomorske podkomisije je predložilo francosko odposlanstvo svoje predloge, ki se tičejo gradnje pomorskih edinic. Francija se je zopet začela baviti z mislijo, da bi začela graditi .deset križarjev po 35 ono ton, -in sicer v dobi desetih let, štetih od ieta 1925 dalje. Reuterjev urad meni, da bo Italija stavila podoben program, če bo Francija izvedla svojega. VVashiugton, 17. decembra. Angleška delegacija je izjavila, da is«*n pravico do povečanja svojih pomorskih sil, toda ne v tem razmerju, ki ga predvideva Francija. Hughes in Bal four menita, di mora 175.000 ton velikih vojnih ladij Franciji zadostovati. ODDAJA PREMOŽENJA V POLJSKI. Varšava, 1. decembra. Zbornica je danes v tretjem čit^nju sprejela zakonski načrt glede oddaje premoženja, kateri zakon je predložil finančni minister. j IZJEMNO STANJE V NEMČIJI UKINJENO. Berlin, 16. decembra. Državna zbornica je danes razpravljala o predlogu nemških nncijonalcev, komunistov in neodvisnih glede takojšnjega razveljavljenja naredbe z dne 28. septembra, ki odreja izjemno stanje za vso Nemčijo. Predlog je bil sprejet. KARLOVI RAZLOGI PROTI ABD1KCIJI. Budimpešta, 16. dec. Na popoldanski seji narodne skupščine Je prečital poslanec Vaszeni izjavo kralja Karla, v kateri ta navaja svoje vzroke za to, da se ne odreče madžarskemu prestolu. Ti vzroki so: 1. Ker bi moral, če bi se on odrekel prestolu, v teh viharnih časih zasesti. prestol mladoletni prestolonaslednik. 2. Ker je v njegovi lastni osebi zastopana legitimistična misel 3. Ker je vladar vse Madžarske. 4. Ker bi ententi itrk ne bilo všeč, če bi se on odrekel rr r a*a.(?) Uredništvo: Woltova ulica M. Telefon 360. Uprava: Marijin trg S. Telefon 44 \ •Mii se ne vračalo, v, im je priložiti znamko za odgovor. EC teško-nemikemti sporazumu. Čehoslovaški republiki moremo biti zavidni za njenega vnanjega mini-s4ra, ki s spretno reko odstranjuje ovire vnanjepolitične konsolidacije v bližine češke države. Njegovi uspehi so veliki. Res je sicer, da ima ta naša zaveznica v današnjem položaju neprimerno lažje stališče nego ga ima n. pr. Jugoslavija. Čchos’ovaška nima premočnega in zavratnega seseda, kakor ga imamo mi v Italiji, ki lakko nastopa vsled srečnih okolnosti kot nekak mandatar zapadnih velesil, vsaj v našem sosedstvu. Čehi imajo s!cer za soseda veliko Nemčijo, toda ta je danes mani nevarna ko marsikaka mala država, na katere mejimo mi. Drugi sosed, Av-, strl ja, je majhen in danes absolutno nenevaren; njegov vnanjepolitičnl pomen pa olstoja za Čeha največ v tem, da tvori most med Madžari in Nemčijo in pa da bi, združena z Nemčijo, pomagala izpolniti veliki nemški olroč skoro krog irt■ krog Češke. Zato bo Čehoslovaška nedvomno vztrajala na tem, da se Avstrija ne združi z Nemčijo, in da jo odvrne od Madžarske. Pri slednjem ji gre na rol:o spor zaradi Bvrgeidanda ter Šopronja, dalje tudi oholost in nasilnost Madžarov, napram katerim bodo imeli Čehi vzpričo habsburško-restavracljskim poskusom vedno pristaše vsaj v avstrijskih sod-jalisiih in shrajnlh nacijona'cih. Če prištejemo k temu še veliko gospodarsko odvisnost Avstrije od Čchoslovaške, imamo glavne osnovne točke, okrog katerih se giblje politično razmerje med Dunajem in Prago. Dokler ri izgleda, da bi se mednarodni položaj Nemčije izdatno izboljšat, toliko časa tudi ni pričakovati, da bi bila Avstriji mogoča priključitev k Berlinu. Videti je, da se avstrijski politiki kljub polpreteklim drugačnim znamenjem tega zavedajo in se hočejo vsJed tega prilagoditi situaciji ter iskati čim ožjih stikov s Prago, pri kateri morejo pričakovati razmeroma največ realne zaslombe. Pri tem je seveda najtrši oreh, preko katerega m arajo, dasi nedvomno s težkim srcem, misel na one milijone pripadnikov nemške narodnosti, ki so ostali v okviru Čehoslovaške. Ravno ti milijoni Nemcev pa bedo ostali kamen spodtike za bodočnost tem nevarnejši, kolikor bolj si Nemčija opomore. Ali smemo upati, da jih bodajšdotlej Čehi pridobili za češko državno misel, vsekako po vzgleda Švitt? Bodisi kakorkoli, gotovo pa fe, da na možnost, da to ne nastopi, tudi Cehi mislijo. Pripravljati pa se morajo na to eventualnost s tem, da vzdržuje čim boljše odnošaje z onimi državami, ki imajo tudi nasprotnika v Berlinu, to so Francija in Poljska. V tej smeri se bo brezdvomno tudi zanaprej gibala češka politika, ki bo na eni strani vse poskusila, da stopi v čim boljše odnošaje z Nemci, ne bo pa ničesar zamudila, da si obdrži zanesljive prijatelje v nasprotnem taboru, POSLOVILNA BRZOJAVKA DR. HAJNIŠCHA DR. MASARY1\U- Praga, 16. dec. Zvezni predsednik dr. Hninisch je poslal češkoslovaškemu predsedniku republike dr. Mnsaryku iz Omiinda, kjer je zapustil češkoslovaško ozemlje, nastopno brzojavko: »Ko zapuščam tla Vaše lepe domovine, naj izrazim Vrši clcscelcnci mojo nnjprlsrčnejšo zahvalo za prisrčni sprejem, katerega mi je prinravila Češkoslovaška. Ure, katere sem prebil v Vaši leni deželi, mi bodo ostale vedno v prijetnem spominu. Upam, da bo ta sestanek veliko pripomogel k vzpostavitvi prijateljsko - sosednjih od-noš^jev med obema republikama in da bo imel kar najboljše posledice.« ZVEZNI KANCELAR DR. SCHOBER ODPOTOVAL NA DUNAJ. Praga, 17. decembra. Zvezni kan-ce’ar dr. Scliober je ob 18.45 odp u >-val na Dunaj. Na kolodvoru se je mfd drugimi poslovil od njega ministrski predsednik dr. Bcneš. PLENITVE V BERLINU. Berlin, 16. decembra. Danes opoldne je prišlo na različnih krajih v mestu do novih plenitev. Plenilo se je po večini po starinah. Roparji so bili po večini mladi ljudje. Okrog poldne jih je kakih 200 vdrlo v trgovino z obleko na Colnovvi cesti, kjer so povzročili nad 50.000 mark škode s tem, da so odnesli veliko obleke. Ko je prišla na lice mesta varnostna policija, so lopovi že izginili. V vsem mestu so jih aretj* rali samo šest. ANGLEŠKI PARLAMENT ODO. BRIL ANGLEŠKO - IRSKI SPORAZUM. London, 17. dec. Obe zbornici angleškega parlamenta sta sprejejls angleško - irski dogovor. GRADEC.SI ZELI POD JUGOSLAVIJO? Zagreb, 16. dec. (Izv.) »Slobodn% Tribuna« objavlja zanimiv dopis Ifc Gradca, po katerem je začelo tarrif. kajšnje prebivalstvo vsled nevzdrŽf. nega položaja popolnoma javno govoriti, da ni zanje drugega izhoda, kot da se Avstrija združi z Nemčijo ali na z Jugoslavijo. _____ Božična u«jietn'ška (razstava sloy. umetnikov. Včeraj ob 11. uri dopoldne se je otvorila v Jakopičevem paviljonu razstava slovenskih umetnikov v prisotnosti rektorja naše univerze g. dr. Gojimir Kreka, lektorice Miss Copland In par naših Inteligenc tov. Razstava ostane odprta do 2. januarja 1922 in sicer dnevno od 10. do pol 4. ure pop. brez prekinjenja-Na občinstvu je sedaj, da z mnogo-brojnim posetom pokaže svojo kulturno zrelost. Curih, 17. dcc. Devize: Berlin 2.60, Mi’an 23.35, Pariz 40.40, London 21.48, Newyork 516, Zagreb 195, Dunaj 020, Varšava 0.16, Praga 6.30. Michčl Zevaco: ..NOSTRADAMUS." »Mojster,« je dejal, »bodite brez skrbi. Mi smo povsod in vidimo vse. Izvolite pregledati zapiske, ki vsebujejo poročila naših vohunov. Evo poročila o gospodični Florizi, kako se |i godi na pierrefondskem gradu; o gospodu Roncherollskem, ki je zaprt v Gradiču; — o maršalu Saint-Andrčju; — o kralju Henriju; — o kraljici in štirih razbojnikih, ki so stopili v njeno službo! . . .« To rekši se je Djinno globoko priklonil in odšel. Nostradamus je vzel papir, ki je poročal o Ronche-rollesu, ter ga pazno prečital. Vzdihnil je globoko, nalik tigru, ki s srdito' slastjo ogleduje razmesarjeno Žrtev. »Le trpi, prekleti,« je škrtnil sam pri scb'. »Tvoje muke ne bodo nikoli tako strašne, da bi se mogle meriti 7. grozotami, ki sem jih pretrpel iaz! < Spet se je sklonil k svojim per-gamenom in jih Študiral še dolgo, Sleherna teh listin je bila zvezdov-nik kake vodilne osebe tistih dni... Prvi odsevi zarje so že silili skozi okna, ko se je mag naslonil nazaj. Njegove oči so bile zaprte, dasi ni spal, Očividno ga je motila misel, ki mu ni prizanašala niti pri tem nadčloveškem duševnem naporu. »Kaj!« je mrmral sam pri sebi, »vsi drugi vidijo duhove, ki jih kličem, le jaz naj jih ne vidim nikoli? ... Oh, njo — vsaj n j o da bi videl še kdaj, enkrat samkrat pred smrtjo!... Poizkusiti hočem, kar sem poizkušal že tolikokrat!« Upihnil je sveči, ki sta goreli na mizi, ter cbrnil svoj nasl:.njač proti iztoku. 2e so prodirali v sobo prvi odsevi jutranje zarje; toda zdelo se je, kakor bi delali temo le še skrlv-nostnejšo, še globljo. Nostradamus se je vdal pošastni zamišljenosti. Na obrazu se mu je videlo, kako se stopnjema pogreza v skrivnost ... Pogled mu je postal čudno srep in oči so mu osteklenele; znoj mu je orosil čelo; njegov obraz, ki je bil navadno tako miren in bled, se je spačil kakor od silne živčne muke, in lici mu je pokrila rahla rdečica. Nato pa, malone brez prehoda, se je razlila po vseh njegovih črtah nadčloveška'jasnost in vedrost. Z vso svojo postoterjeno voljo je Nostradamus klical Marijo. Vse mogočne sile, ki so bivale v njem, so se razlile v prostranstvo... Pariz je spal... Nad mestom je plavala ogromna, svečana tišina... In zdajci je uzrl Nostradamus obliko, ki se je pojavila tri korake pred njim... Obliko, pravimo. V resnici pa ni imel tisti''pojav nikake oblike. Svetla lisa je zasijala v prostoru... Nostradamus je vztrepetal. Prvikrat v svojem življenju je gledal ono, česar ne bi smele videti Človeške oči! Izprcgovoril je. Ne z usti, nego v mislih: »Ali si ti, ljubljena Marija? Rotim te; reci besedo, daj mi znapie-njei, da si til ... Hoč&n!« Volja Je drhtela v njem kakor napeta kovinska struna. In nedoločna bela lisa v zraku se le zgostila. Dobila Je obliko. Nalikovala je človeškemu telesu, ki je plavalo nad zemljo. Prsi, lehtl in obleka, vse se je videlo; le glave še ni bilo moči razločiti.Nostradamus je pomnožil napor svoje volje. Silni drhtljaji so mu stresali telo. Katerlkrat je zahropel kakor v smrtni muki. Oblika pa je postajala čedalje vidnejša, razločno ženska, dasi je še vedno zaman iskal črt obličja in podrobnosti obleke . . . Drget, ki je tresel Nostrqdama, je naraščal od trenutka do trenutka. Pena mu je stopila na ustnice, oči so se mu zavile, zrenice obrnile navznoter. In zdaj, ko vendar ne bi bil smel videti, jeizpre-gledal! . . % Zagledal je obraz in ga spoznal! Spoznal je ohleko! Bila je ona!... Marija!... Nosila je žalno obleko. Obleko, ki jo je imela na sebi tisto noč, ko mu je pomagala iskati koščic njegove matere v pepelu grmade na Grčvskem trgu! , . Videl jo je takšno, kakršno ie arledal takrat na pokopališču Nedolžnih otročičev... Takšno, kakršno si je predstavljal ves čas izza tistih usodnih ur, ki so bile polne brezmejne bolesti, neizr rekljive groze in vzvišene ljubezni... Nov stresljaj ga je vrgel na noge. Zategel, turoben krik je raztrga! molčanje . . . Nostradamus je klical Marijo! Nostradamus je tulil od smrtne groze, ki je davila vse njegovo meso spričo nevidnosti, odgrnjene pred njegovim pogledom l Brez zavesti se je zgrudil na preprogo. - Ko sc je vzdramil, je bil že velik dan. Djinno se je vneto trudi}, okrog njega, prigovarjaje mu venor mer: »Evo, to imate zdaj od vražjih, .Centurii*! V peč jih vrzite, mojster," kar sežgite syoje .Centurije’!...« ’ ___ (Dalje prih.) v — ........................ . Zahtevajte .JUGOSLAVIJO' Našim naročnikom I Sedal, ko se je mednarodni položaj jugoslovanske države kolikor toliko ustalil, se odkriva notranje življenje gospodarstva, kulture in socijalnega dela v takšnem obsegu, da zahteva poglobljenega sodelovanja našega časopisja. V to svrho pa je predvsem treba neodvisnega časnikarskega razpravljanja zadev, v katere nas vodi nova doba tn novo politično življenje. V širših krogih slovenskega naroda in inteligence kroži danes zahteva po svobodni tribuni, v kateri naj bi se objektivno prikazovalo vse naše javno in kulturno hotenje. Spoznalo se je jasno, da je nizkotni strankarski boj, v katerega hočejo zapeljati izvesne stranke in go slovanski narod za zdravi razvoj države pogubonosen in da je potrebno Gasilo, ki bo naše strankarstvo razkro-jcvalo na njena sebična ozadja. Blagor domovine bo naša direktiva, r drugo pa postranskega pomena. — Kjiza v vladah, lirvatsko vprašanje, gospodarski polom, korupcija javne ■vprr-re in vzori močne demokratične in At?Utrne države postavljajo našemu dnevniku nalogo osvetljevanja političnega, gospodarskega in duševnega do-godevanja neodvisno od strankarskega egoizma. 1 V švoboduem in nezavlsnem Jugoslovanu vidimo državljana, kakoršnega zahteva sedanji državni interes. Naše joznanje rahlejša. In zato je nerazumljive, kako se je mogla zgoditi tako strašna nesreča, pomislite: našim preizkušenim le-tticcm!« Joe Jenkins je pokimal. »Priznati moram, da je ta slučaj izmed najza-gonetnejših, kar sem jih kdaj imel. Ali pa ste trdno prepričani, gospod Bark, da niso zakrivile čudnih nesreč zgolj neprilike v ozračju?« Ministerijalni svetnik je živahno odkimal. ‘Ne, Mr. Jenkins. Se tisto uro- smo vprašali najboljše meteorologa, kar. jih premoreta Stockholm in Upsala. Vestno in natančno so ugotovili vse, in vsi kakor eden so prišli do zaključka, da vreme in priroda ne moreta biti kriva teh nezaslišanih dogodkov. Nikoli še ni živa duša opazila takšnih vrtincev nad stockholmsko luko. Pomislite, Mr. Jenkins: zrak je bil miren, čist in ja6en kakor kristal. Da, enkrat pred štirinajstimi dnevi je bilo sploh popolno brezvetrije. Tu, kjer stojiva midva, in tam, in ondi . . . povsod je stala množica, da bi videla naše drzne letalce. Baš je pribrnel prvi in najhitrejši izmed njih. In . . • mahoma . , . donebe6en vzkrik ... videli smo, kako je zgrabila letalo nenadna burja in ga strmoglavila nav-pik! . . , Pilot je v zadnjem hipu iznova ujel ravnotežje, Motor je ropotal . . . letalec se je hotel vzvijužiti v izgubjeno višavo ... a tistikrat... kakor bi treščilo vanj ... se zasuče letalo mahoma okrog svoje osi nalik čolnu, ki je zašel v vrtinec . • . vzkrik groze plane iz dveh milijonov grl ... in tri minute nato leži hrabri letalec zdrobljen pred našimi nogami.« Detektiv je zmajal z glavo. »Kaj ne, izprva ste mislili, da je slučaj?.,.« Ministerijalni svetnik Bark je pokimal. »Da. Domnevali smo kako nežna no vznemirjenje ozračja .... v zvezi z nevihtami, o katerih so baš poročali i* Švice »n Srednje Nemčije. Tri dni po tej nesreči se je vzdignil eden nagih najboljših letalcev.« Vreme je bilo spet malone brez vetra. In spet se je letalo bliskoma prevrnilo, očividno zgrabljeno po zračnem vrtincu . . . dasi je vladal baš tisti hip najpopolnejši mir. Po naključju sem videl prav takrat, kako si je nekdo blizu mene prižigal pipo ■— zgoraj pa takšen ciklon I Se zdaj me izpreletava zona, k^dar se spomnim na tisti pogled . . . Cez malo trenutkov smo potegnili pilota grozno razmesarjenega izpod drobcev njegovega letala , . .« Tisto noč se je raznesla po Stockholmu govorica, da gre ža nerazumljiv in nedoumen zločin . . . Pojavljale so se nezaslišane, blazne podmene . . - Drugo nedeljo se je dvignil Olaf Soderstrom . . . Olaf Soderstrom . . . naš ponos in naša nada. . . najboljši letalec) na Švedskem . . . mož Z jeklenimi živci . ljubljenec žensk . . . najdrznejši naših junakov . . . Vse, kar si more izmisliti človeška previdnost, 'je bilo ukrenjeno. Aeroplatisko loi>o je stražil noč in dan oddelek vojakov; še streho lope so opazovali. Soderstrom je spal tik zraven svojega stroja . . , Zgodnja jesen je sijala v svdjem najlepšem blesku, ko sc je vznesel v zrak. Vse ladje v pristanišču so bile razobesile zastave; s stolpa Riddars-holmske cerkve je bučal glas tro^ bent . . . Pol ure nato je padel naš pilot * letalom vred v vodo; strašni tresk ob njeno gladino ga je raztrgal v brezoblične krpe in zdrobil njegove ude na tisoč koščic. . . Ledena groza je legla zdaj na našo deželo. Živa duša ni več dvomila, da se skriva za vsemi temi nerazumljivimi katastrofami iz mesa in krvi, bi mogel ukazovati vetrovom? Kdo bi mogel zapovedati burji: Divjaj 1 Kateri zemljan naj bi imel moč, da bi se storil vladarja zračnih višav? , . . Naš narod je narod pomorščakov, Mr. Jenkins . . • a pomorščaki so praznoverni. Zato je kmalu vse šušljalo in šepetalo: satan sam je imel svoje kremplje vmes . . . A niti omikancem se ni godilo dosti bolje: čim del j so »aziskavali in ugibali, tem brezumnejše in pustolovnejše so postajale njih razlage in domneve, In tedaj so izrekli na visokem mestu vaše ime- Joe Jenkins! Ze drugi dan srno sklenili v tajni seji, da vas povabimo v Stockho'm. Slišali smo, Mr. Jenkins, da vas jame i.-inimati vsako vprašanje šele tedaj, kadar sc ga drugi naveličajo, Češ, da ja nerazrešljivo. Nu, evo . , . ako je bila kdaj kaka naloga vredna vašib zmožnosti, Mr. Jenkins, jih je vredna ta! . . , Pomagajte nam ... Vi «U upanje naše dežele I« detektiv je potegnil is žepa «voje*. ga raglana časopis ter ga razernil. »lu vzlic tem dogodkom bo — kakor čitam — jutri spet letalska tekma?« »Da, Mr, Jenkins. Naši letalci smrti ne boje. Jutri zjutraj ce vzdign« troje naših najboljših aviatikov!« Joe Jenkins je zapel svoj pUš3 trdneje, obrnil se počasi ter spustil pvoje 06tre oči po morju, ki so ga i«, zagrinjale somračne sence. »Ali right!« je pokimal. »Sicer p* vidim, da je tamle baš pristala nnjina šalupa. Nekaj opravkov imam v Stockholmu — zato mi bo ljubo, le ** m<>* reva zdaj vrniti. —« Mali parnik, ki se je zibal ‘.'b hnfsbroji, je sinil po vodi nalik puščici, kakor hitro sta st-jpila gospoda vanj. Ministerijalni svetnik Bark je **" mišljeno zrl v vodo, ki se je biuRJ1]* penila pred ladijc, »Kako vam je * ,Cnaml Hotelu' ime, Mr. Jenkins:« J« vprašal tilio. ^ »prijavljen fcem pod imenom K® l,! Thompson, trgt^ec iz Novega Vofka.« (Dalje prihodnjič.) Gospodarstvo Prehrana v Ljubljani. »Jutro* se v svojem včerajšnjem Uvodniku na vse preteče trudi, da opere JDS vsake krivde, glede prehranjevalne krize v Ljubljani. »Jutro« so v živo zadele naše stvarne ugotovitve, kdo je prevzaprav kriv, da so živila draga in da jih primanjkuje na trgu. »Jutrov« odgovor na naš članek o Prehrani v Ljubljani je nestvaren in konfuzen ter jasno izpričuje, da član-kar niti pojma nima, o aprovizačnem vprašanju. S praznim besedičenjem se dDS ne bo Izognila neizpodbitnim faktom, ki težko obtožujejo demokratsko Veleizvozničarsko in veleagrarno politiko. Zaenkrat konstatiramo, da je ostalo »Jutro« dolžno odgovora glede proste in vezane trgovine, glede nekontroliranega izvoza, glede vladne zagotovitve, U se ustanovi zopet žitni zavod, glede Prodaje Vnočevalnice za živino in mast, glede centralne klavnice in hladjlnice in glede razpusta mestne aprovizacije ljubljanske. Ko bo »Jutro« odgovorilo na vsa ta vprašanja, potem se bomo Šele lahko pogovorili še o raznih drugih aprovizačnih vprašanjih, pri katerih ni JDS tako malo prizadeta, kot si »Jutro« misli. Predvsem ne bo odveč, če bomo razpravljali tudi o prometnih razmerah, ki so važen faktor pri dr&-žitvi živil. Smešna je trditev »Jutra«, da je Prehranjevalna politika izključno le zadeva občin, dočim lahko centralna Vlada hodi svoja pota, ne meneč se za posebne prehranjevalne prilike pasivnih krajev. Tu si pač delimo mnenja. Prepričani smo, da je dolžnost države (ker le država ima to moč), da uredi prehranjevalne razmere. Te dolžnosti se tudi vse druge države zavedajo. »Ju-fro« naj pogleda malo na Češkoslovaško. Ko bo država napravila svoje dolžnosti, potem tudi mestni občini ne bo težko, uspešno rešiti aprovizačno Vprašanje. Vse zahteve, ki smo jih stavili v našem članku napram državi, so potrdile »o sedaj še vse enkete glede prehrane, ki so se vršile v Ljubljani. »Jutro« nastopa z mnenjem, da je država neinte-resirana na prehrani v Ljubljani, t$ot neizprosen nasprotnik Interesov konsu-ttientov. Seveda, kdor ima pečene golobe na razpolago (besede po »Jutru«), ta se lahko norčuje iž stradajočih mno-fic! Ker ve »Jutro« zelo malo povedati o prehranjevalnem vprašanju, zanaša * svoj članek stvarij ki s prehrano nimajo ničesar opraviti. Svojim potrpežljivim bralcem razlaga, da mora biti mestna občina neizrečeno vesela, da plačuje država ljudske in srednješolske učitelje, vzdržuje bolnico, gluhonemnico, državne ceste; skratka stvari, za katere mestna občina še nikdar ni imela skrbeti. Pri tem pa zamolči »Jutro«, da so se omenjene javne naprave Že od nekdaj vzdrževale iz sredstev dežele, oziroma države. Na teh napravah ni vendar interesirana izključno le Ljubljana, ampak predvsem pokrajina, katere glavno mesto je Ljubljana. Če je država prevzela vse pokrajinske finance, potem, je tudi njena dolžnost, da vzdržuje pokrajinske naprave, ki so v Ljubljani. »Jutro« ima vsekakor zelo zmedene pojme o komunalni politiki. Zato mu svetujemo, da naj vsaj molči, če ničesar ne ve in naj svoje impotence javno ne razglaša (po »Jutrovih« besedah). r-f Povišanje monopolne takse na cigaretni papir. Podpisana trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vse interesente na odlok upravne, ga odbora samostojne monopolske uprave z dne 26. novembra t. 1. Pov. Mbr. 26, ki je bil odobren od gospoda finančnega ministra s Pov. Mbr. 873 Z dne 30. novembra t. 1., s katerim je povišana monopolska taksa na cigaretni pa^ir na sledeče zneske: 1. na cigaretni papir v risih, na katerega se je doslej plačevala taksa 1600 dinarjev v zlatu, t. j. 3200 dinarjev v zlatu od 100 kg, se plačuje odslej 3200 dinarjev v zlatu, t. j. 6400 dinarjev z srebru od 100 kg bruto teže; 2. na cigaretni papir v knjižicah in stročnicah, na katerega se je doslej plačevala taksa rCoo dinarjev v zlatu, t. j. 3200 dinarjev v srebru, se plačuje odslej 2750 dinarjev v zlatu, t. j. 5500 dinarjev v srebru za 100 kg bruto teže v škatljah. 4- Prodajne cene za cigaretni papir. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vse interesente na odlok upravnega odbora samostojne monopolske uprave z dne 26. novembra t. 1., Mbr. 20394, ki je bil odobren od gospoda finančnega ministra z br. 873 7. dne 30. novembra t. 1., s katerim se f’ 'avlja, da se bo prodajalo odslej ci-etni papir po sledečih cenah: 1. ena knjižica en dinar; 2. cigaretni papir I. vrste ena knižica 70 lističev 0.60 dinarja; 3. cigaretni papir II. vrste ena knjižica 70 lističev 0.50 dinarja; 4. cigaretni papir II. vrste ena knjižica 50 lističev 0.40 dinarja; 5. cigaretni papir III. vrste ena knjižica 70 lističev 0.40 dinarja; 6. cigaretni papir III. vrste ena knjižica 50 lističev 0.30 dinarja. Dnevhg vesti. — Odgovor »Jutra«. Zadnji čas ie »Jutro« posebno vzelo na piko naš list. Ker ne more stvarno polemizirati z našimi članki, Suša z zbadanjem in smešenjem parallzi-tl njih učinke.. »Jugoslavijo« citiralo mnogi srbski In hrvatskl listi ter celo ponatisku-Jbjo njene članke kot izborne in edino pravilne, pa tudi slovensko občinstvo popolnoma odobruje smer našega lista. In to boli »Jutrovce«. Ce trdi »Jutro«, da so Članki »Jugoslavije« zmedeni, slabi, konfuzni itd., bi moralo biti le veselo, da postaja njegova konkurentlnja tako slaba, pa he da se obreguje. Pregovor pravi, kakor-šen Je šuft sam, tako misli o drugih. Ker so »Jutrovci« zmedeni, konfuzni, pa vpijejo, da so drugi zmedeni, konfuzni. Na to polje polemiku »Jutru« ne bomo sledili, ker hočemo ostati resen in dostojen list. Ce pa hoče »Jutro« postati to, kar je bil blagopo-Jtojni »Pondeijek«, slobodno mu. Doletela ga bo pač Ista usoda, kakor »Pondeijek«, da bo nekega lepega dne mirno v Gospodu Zaspalo. — »Jutrove« skrbi za »Jugoslavijo«. Sospodje okrog »Jutra« Imajo zadnje čase abo spanje. Skrbi jih, kaj bo z našim listom, posebno se boje za naše naročnike, ki bi jih radi »rešili« — k sebi. Zaupamo jim tajnost, da »Jugoslavija« tudi po no-Vem letu ne spremeni lastništva, temveč bo izhajala kot dosedai kot neodvisen dnevnik, v veliko žalost škodoželjnih nasprotnikov. — Kako izvršujt NSS svoj program v Praksi. Pod tem naslovom ponatiskuje $ slastjo včerajšnje »Jutro« neko notico iz »Naprejat, češ. da plačuje g. Pesek rudarje SVojega premogokopa V Ključarovcih preslabo, da zaslužijo kopači dnevno komaj 40 krcn ter da ni o socijalizaciji rudnika ne duha ne sluha. — Plače v rudniku v Kljuv ČBrovcih so v akordu, ter zaslužijo rudarji dnevno 80 do 120 K. Pravih rudarjev v Ključarovcih ni, temveč so to domačini-vi-fdčarji ter sinovi malih posestnikov, ki hodilo v rudnik na delo. Nekateri so pridni jll spretni, če so pa vmes tudi taki, ki so le v napoto, ni krivda lastnika. Prej je vladala v tem rudniku cela anarhija, dokler je bil lastnik še g. Ferleš. Delavci in vozniki so morali čakati na pjačilo po 4 do 8 tednov, *o prihajali na delo če in kadar se je *ka- remu zljubilo. Seda ni bilo nobenega. Ce ;a gg. Pesek in Čebin upeljala red ne le '1 vodstvu, temveč tudi pri rudarjih, zato nista »priganjača«, v kakor ju zmerjata ^«utro« in »Naprej«. — Uspehi »priganjačev« so vidni. Delavci In vozniki dobivajo Vdno vsakih 14 dni plačo. Pri vodstvu in jfNavclh je red, delavci In V9znlki dobivajo Jnrtcgo večje vsote, kakor so jih dobivali Wj. Postavila se je baraka s pisarno, stanovanjska hiša za rudarje, ustanovila l;u-pMja za neožgnjene rudarje, druga velika jPhovanjska hiša za 4 oženjene in več ne-■Sfonjenih rudarjev se postavi spomladi, “zapravilo, se bo še eno ia drugo, a vsega m mogoče naenkrat. Kdor je poznal rudnik’ £? razmere v Ključa rovčih prej ped Fcrle-in jih postu s primerno novo davščino. 2e doslej Je mestna občina potrošila vsako leto za svoje uboge okoli 800.000 K. ko znašajo mesečne podpore le 14—50 K. Da se ubožce vsaj za silo preskrbi, bo treba torej sedanje podpore dvigniti na 200—400 K. Je-Ii mogoče to doseči s prostovoljnimi odkupnimi zneski, pokaže uspeh tegale poziva. Izjavo ml blagovolite vrniti do 24. decembra 192L Zupan: Dr. Perič. = Javna redna seja občinskega sveta se vrši v torek, dne 20. decembra 1921 ob petih popoldne v mestni dvorani. Dnevni red objavimo v prihodnji številki. =■= Seja upravnega sveta ljubljanska, mestne hranilnice se vrši v pondeijek, dne 19. t. m. ob 5. popoldne. = Oddala priprege. Mestni magistrat razpisuje za leto 1922 priprego za požarno brambo, rešilni In infekcijski voz. Tozadevni pogoji 'naznačeni so v mestnem stavbnem uradu v navadnih uradnih urah. Vadija je treba položiti 4000 K: ponudbe Je oddati pa najkasneje do 22. decembra 1921 do 12, opoldne v mestnem gospodarskem uradu. = Jajca za Ljubljano. Mestna aprovl-zacija je nabavila za Ljubljano en vagon jajc. Razprodaja se prične v sredo, dne 2L decembra na Poljanski cesti št 15 in dnevno na trgu. = Ponarejeni 100 dinarski bankbvčL Po Ljubljani krožijo ponarejeni 100 dinarski bankovci, katere se spozna po nedo-statnih podpisih in Jako slabem vodnem tisku. = Oblegana policija. Snoči ie aretirat v Narodnem domu stražnik nekega kapetana. Mož je sedel do policijske ure v večji družbi med civilisti s svojim tovarišem tudi kapetanom. Ko je prišel stražnik naznanit policijsko uro, ga je ta kapetan tako nesramno opsoval, da ga je stražnik odpeljal na policijo. Takoj po zaslišanju ie policijski uradnik kapetana izpustil. Medtem M je šel njegov tovariš v vojašnico ter alarmiral celi vod vojakov, s katerimi Je šel pred policijsko ravnateljstvo ter oblegal hišo. On sam pa le šel na stražnico in zahteval, da se njegov tovariš izpusti. Ko M mu povedali, da je njegov tovariš takof po zaslišanju odšel, je odpeljal kapetan svoje vojake nazaj v vojašnico. — Tramvajska smrtna nesreča. Včeraj popoldne Je povozil voz električne cestne železnice na klancu po Florjanski ulid navzdol pred gostilno »Pri belem Kranjcu«, staro kmetsko ženico. Zena je hotela preko ceste in ker je bila gluha, ni slišala svarilnega zvonca, voznik pa v klancu ni mogel ustaviti voza. 2ena je padla vsled sunka tako nesrečno, da je obležala vsled teS* icih poškodb na mestu mrtva. Obveščena je bila takoj rešilna postaja, ki je poslala rešilni voz s krsto, v kateri so odpeljali ponesrečenko- v mrtvašnico. = Zaljubljeni romajo v dimnik! Neka vesela družba žen in gospodov je Imela že dalj časa stanovanje v Mostah, katero Je izrabljala kot ljubavno mesto udeleženih zaljubljencev. Dolgo časa se o tem ni ničesar zvedelo končno pa je nesrečen slučaj opustil to stanovanje, katero bo stanovanjski urad nakazal kaki potrebni druiinL Stvar pa se je Izvršila sledeče: Neka gospa Je šla včerai zjutraj mesto na trg. dogovorno s svoiim ljubimcem v omenjeno svetišče ljubezni. Eden njenih prijateljev Jo iz zavisti obvestil njenega moža o tem Huba vnem pohodu. Mož je šel za njo in oba zasačil v stanovanju. Ko ga je žena zagledala pred hišo, je skočila iz strahu skozi okno in pobegnila nazaj v Ljubljano. Ponesrečeni zaljubljenec Romeo pa se je skril r dimnik. Mož je vdrl v stanovanje in ker ni nikogar našel, poklical stražnika. Stražnik je končno zalotil zaljubljenca v dimniku, gu potegnil iz ozke celice vsega sajastega ▼ stanovanje, kjer ga je legitimiral in izpustil. * Kaplan na starini. Na starinarskem trgu v Ljubljani je predajal'kaplan Rudolf Jaklič razno perilo in obleko. Stražnik ga je aretiral in dognalo se je, da je na prodaj prinešeno blago sumljivega izvora. — Aretacija. Snoči so bile aretirane radi pijanosti tri osebe. Po policijski obsodbi so aretirance izpustili. — Na glavnem kolodvoru so aretirali 9 oseb, ki so hotele odpotovati preko meje brez potrebnih izkazov. — Vlom na Martinovi cesti. Snoči so ukradli trije nevarni in zloglasni tatovi. Izmed katerih je eden že znan iz porotnega zasedanja, Jože Dacar, v skladišče znanega ljubljanskega trgovca T. Mencingerja na Martinovi cesti. Vlomilci so šli najpreje k tovarnarju Golobu na Viču, kateremu so ukradli konje in voz. Peljali so se nato pred omenleno skladišče, vdrli skozi vrata In odnesli 2 veliki vreči kave in 1 vrečo rozin. Ravno ko so se hoteli z ukradenim blagom odpeljati, jih je zalotil stražnik ter 2 vlomilca aretiral, tretji je pa pobegnil. ■= Briljantni prstani. P štni uradnici Olgi Verbajs Je bil ukraden briljantni prstan, vreden 10000 kron. Prstan je imela Verbajsova obešen na^ steni v svoji sobi. — Trgovčevi ženi Ani Škrlovi pa je ukradel neznan tat iz zaklenjene pisalne mize v trgovini na Karlovški cesti briliantni prstan s tremi briljanti, vreden 13.000 kron. — Izmuznil se je. Dne 19. nov. so aretirali v hotelu »Lloyd« v Ljubljani tulca, ki se je izkazal kot Matija Štiglic, domu iz Celja, trgovski pomočnik. — Prijela ga je policija kot v obče sumljivega tujca. — Ker mu niso mogli dokazati nobene krivde, so ga izpustili. Končno pa se je Izkazalo, da je bila aretacija povsem opravičena. Mož je namreč nevaren žepni tat, ki je izvršil že nebroj žepnih tatvin po raznih kolodvorih, železnicah in hotelih, ln se ne piše Štiglic, marvoč Santič Ivan. doma od Siska. Bil le — l že tudi večkrat zaradi žernlh tatvin kaznovan. Tudi nanačne listine In dokumente le bržkotne komu ukradel. «• Škaf perila le ukradla neka ženska Iz dvoriSča kavarnarju Ivanu Stritarju na Vidovdanski cesti žt. 1. — Ukradeno perilo je bilo vredno do 800!) kron. ■=■ Koncert v hote'u Tivoli v nedeljo dne 18. t. m. od 15—20 ure. Domače Jetrne In mesene klobase. Vstopnina prosta. — Se priporoča Vek. Dolničar. Maribor. Današnja proslava kraljevega rojstnega dne je bila v Mariboru precej mlačna. Razen na državnih poslopjih skoro nikjer nlio visele zastave. Tudi na stolpu stolno cerkve je ni bilo opaziti. Trgovine so bile tudi predpoldne odprte, v raznih zasebnih obratih se je delalo. Mariborsko gledališko vprašanje. O mariborskem gledališkem vprašanju se je v zadnjem času ponovno razpravljalo v Javnosti. V časopisih je bilo govora celo o tem, da namerava osrednja vlada ukiniti prvotno določeno državno subvencijo za vzdrževanje tega zavoda. Z druge strani pa se Je sllSnlo, da je zavlačevanla mariborske gledališke krize kriva Ljubljana, ki S avojo indiferentnostjo skuša doseči odpravo stalnega mariborskega gledališča in uvesti redna gostovanja ljubljanskega an-»ambla v Mariboru. Pred kratkim se je glede vprašanja mariborskega gledališča vršila tudi pri županu anketa, o kateri pa v Javnost n| prišel noben glas. Nejasnost le torej trajala dalje In neugoden upllv tega položaja Je postajni bolj In bol) očlvlden. Sedaj pa se doznava Iz Beograda, da so bile vesti o uklnjenju mariborskega gledali-.ča menda le pobožne želje od izvestne atranl. Državna subvencija za mariborsko gledališče Je vpostavljena tudi v definitivni državni proračun za I. 1922 z 1,200.000 K. Razen tega pa bo Imenovala os-ednja vlada za gledališče tudi še unravnlka. blagajnika In dramaturga Iz svojih sredstev. Definitivna rešitev mariborske gledališke krita bo Izvedena že s 1. ianuarlem prihodnjega leta In bo torel s tem dnem konec vsem nadallnim kombinacijam in raznim osebnim ambicijam. Celle. Pravoslavno kapelo nameravajo zgraditi v Cella Trostov koncert se vrši dne 5. januarja S922 v mali dvorani hotela »Union« v Cela Konsulat češkoslovaške republike Išče Karola Panzerja. rol. 1873. pristojnega v Vieborlce. In Franca Llblša, roj. 1875, pristojnega v Juchad. Kdor bi o njih kaj vedel. na) sporoči cellskl policiji ali konzulatu V Ljubljani. V celjski mestni klavnici se le zaklalo v tednu od 5. 12. do 11. 12 : 4 bike, 65 volov. 30 krav, 15 telic, 5 telet in 4 prašiče. In vendar Je v Celju veliko pomanjkanje mesa. Nesreča v kamnolomu. V Ježovnlko-vem kamnolomu v PlreSIcI pri Žalcu se Je 14. t. m. zgodila velika nesreča. Zgodila se le eksplozija dinamita, ki Je zahtevala Štiri Žrtve, od katerih |e ena že mrtva, druge tri Ježe v cellskl bolnici. Delavci Martin In Jakob Mirnik, Florijan Stamol In Martin Weber so bili vsled zračnega pritiska po cksplozlil vrženi v zrak In so pri padcu na tla dobili težk<* poškodbe. Martin .VVeber je Imel odtrgano levo roko, polomljeni obe koloni in pretresene žtvce. Umrl Je že med potjo v bolnico v Celje. Ostali trlle so dobili težke opekline na obrazu, poškodbe na Udih. so oglušelt In Imajo pretresene živce. Nogometna tekma Danes v nedeljo 18, t. m. ob pol 2 uri priredi »Svoboda« in »Atletiki« na Igrišču pri Skalni kleti zimsko nogometno tekmo v korist invalidom, Vsi prijatelji športa In invalidov se vabijo k Obilni udeležbi. Mladi nepridiprav. Celjska policija le aretirala 14 letnega Franca Platovšuk Iz okolice Vojnika Ukradel le očetu doma raznih stvari v skupni vrednosti 2000 kron, pobegnil od doma se klatil po Celju, prodajal ukradene stvari in se živel od Izkupička. Ukradeno suknjo le zastavil pri celi-skem kroiaču Hasu neki Jos, Gačnik za 1000 K. Suknja se nahaja ori policiji, katera jo le pri krojaču zaplenila. Aretacije. Policija Je aretirala Invalida Joa. Čander od Sv. Lovrenca pri Mariboru. Ukradel je urarju Bigaju v Celju na Glavnem trgu več ur. prstanov in uhanov. — Radi beračenja In nadlegovanja gostov v restavraciji »Evropa« je bil aretiran brezposelni tapetnik Alojz Fijaško iz Maribora. Ptuj. jižemsl ii Delavstvo tovarne »Pctovia« le sklenilo, da bode det.do enkrat eno uro dalje, kateri zaslužek naj izplača podjetje kolu jugo-6lov. sester za ubogo deco. — Posnemajte, ker edino v samopomoči je rešitev! Podružnica stanovanjskih najemnikov bo Imela vsaki prvi in tretii torek v mescu V eni sobi gimnazije svoje redne sestanke. Na teh sestankih se bodo poieg vpisovanja p0Yih članov, sprejemanja prošenj |n da-vapia informacij, razpravljala vsa stanovanjska vprašanja. — Prvi tak sestanek bode prvi torek ianuarja meseca 1922. — Najemniki, pristopajte pijdno k društvu! —* Članarina znaša mesečno samo K 2.— Na kaj vse računajo ptujski Nemci! Po msstu se tunptam nekam tajno šepet«, da se piikloni bivša Spodnja-Staierska k Avstriji. To svrjn nado utemeljujejo s tem, da sedaj, ko Je zmagal pri zagrebških občinskih volitvah Radii, bo on dosegel sa. mostojno hrvatsko republiko,'' a Slovenijo, ki bo ostala od Srbije odrezana. s| bodo razdelile Itjjlila in Avstrija, Veliko fafitazije, katere niso pri načinu današnjega vladanja nemogoče, Sedaj vidite g spodje demokrati. ki jim greste vedno na roko. kako »lojalni« državljani so naši NerncM Za njih velja star pregovor; »Lisica dluko menja, zvitosti pa no." Danes se predstavila v mestnem kinu ob fi. in g. urj zvečer veseloigra , »Mala kava na» Avilijcnca prt okrajnem glavarstvu! Pred kratkem ?o prišli k vodji okr, glavarstva g. dr. Pirkmajerju župani občin Muretipcl. Bukovci in Sto ncl S prošnjo, naj b| Jim dal pismeno priporočilo, s katerim bi zaprosili pri scdiSču za kratko dobo Izpustitev treh kaznjencev v svrbo ureditve premoženjskih razmer. Dr. Phkmaler Jih le pa surovo odslovil g pripombo, kako ge upajo priti k njemu s tako zahtevo, da bi on potMr.i! In zagovarjal tike lopov« in tatove, Na to mu Je eden mi no odgovoril; /•Krko na.ri> ,sg Vi mali od nas zahtevati *:tii;mlfce, k.ibre ne odgovariajo resnicll« »Vesna«. Objavljamo, da smo morali, nameravano božično številko »Vesne« Izpustiti in zaključiti prvi letnik s 5 številkami. Temu so žalibog cenjeni odjemalci »Vesne« sami krivi, ker večina njih, še vse dosedaj izišle številke dolguje. Občinstvo bi vendar moralo vedeti, da je Izdajanje tako boga-' ga in sedaj najlepšega Jugoslovanskega uružlnskega lista nemogoče, ako njega Interesenti plačevanje naročnine tako dolgo zavlačujejo. Prosimo torej tem potom vse, katerim smo upošiljali »Vesno«, da čim preje dopošljejo dolgujoči znesek, za vračanje zvezkov le rok potekel. Zelo slab utis bi napravilo dejstvo, da bi se radi za-nlkernostl občinstva ne mogel nadaljevati list, o katerem so se med drugim zelo laskavo izrazili na tem polju razvajeni Francozi, katerih pariška pisma polno občudovanja in častltk hrani uredništvo. Poživljamo torej naše sicer zelo zavedno občinstvo, da store vsak svojo dolžnost in sicer v najkrajšem času. Prosimo tudi, da vsak po svojih močeh »Vesno« razširja in deluje na to, da se redno plačuje naročnina. In ravno ker Sl venci vedno povdar-jamo svojo kulturo, dokažimo, da Je v nas dovolj zmožnosti vstvarjanja In še več volje vzdržavanja Iste. Zajedno vabimo tudi za prihodnje leto k sodelovanju vse naše umetništvo, učiteljstvo, matere gospodinje, strokovnjakinje oblačilne stroke, sploh vsakogar, ki ima interes na stvari, da vsak s svojim doneskom prispeva k razširjanju prave omašnesti, družabnosti, vzgoje prosvete sploh kulturnega dela našega naroda. »Kralj Matjaž«, narodni igrokaz v petih slikah s petjem in plesom, je najprimernejše božično darilo mladini. Dobiva se v vseh knjigarnah in pri Marici Seručevi v Celju, Ljubljanska cesta 16. France Bevk, Pesmi, Gorica igai. Pravkar je izšla nova pesniška zbirka goriškega pisatelja France Bev. ka. Knjiga je v znanem slikarskem slogu Frana Kralja razkošno, vendar umerjeno opremljena. France Bevk je v najnovejšem slovenskem slovstvu znana oseba, ki se odlikuje s posebno toplino otroškega čustvovanja in srčne zamaknjenosti v miniaturne pojave prirode in življenja. Knjiga stane 8 dinarjev. Toplo jo priporočamo za tihe trenotke božičnega razpoloženja, Cankarjev zbornik. Spominu Ivana Cankarja posvetil »Ljubljanski Zvon«. ZaloZila Tiskovna zadruga. V Ljubljani 1921 180 strani. Cena 18 dinarjev. Vezana 21 dinarjev, po pošti 2 dinarja več. K tretji obletnici Cankarjeve smrti je izšel ta spominski zbornik, ki bo dobrodošel vsem, ki se zanimajo za umetnika In človeka Cankarja. Temu Imenu služijo priobčeni članki o Cankarju ln številna njegova do sedaj še nenatls-njena dela in pisma. Zbirko otvarja profesor Prijatelj z obširno analizo Cankarjeve umetnosti »Domovina, glej umetnik«. Profesor Serko analizira Cankarjevega »Polikarpa«, R. Mole prinaša zanimivo gradivo o delovanju Ketteja, tega najmočnejšega lnicijator-ja in voditelja »Zadružanov«, N. I3ar-tulovlč analizira v hrvatsko pisanem Članku »Cankarova subjektivnost« etične podlage Cankarjevega dela, B. Vy-biral pa podaja češko pisan obširen pregled čeških prevodov Iz Cankarja in člankov o Cankarju ln njegovih delih. Večino prispevkov tvorijo Cankarjeva dos'eJ šo nenatisnjcna dela; satira na Mahniča iz rokopisnega zvezka ljubljanskih realccv, dve njegovi avto-bijografiji, prve pesmi, pisma Aškercu, pisma prijateljem o njegovih dramah, albumski verzi, gradivo za »Erotiko«, predavanje o slovenski literaturi, akti njegovega političnega procesa zaradi predavanja o »Slovencih in jugoslovanstvu« itd. Ta bogata vsebina In njej primerno res okusna zunanja oprema stavita »Cankarjev zbornik« v prvo vrsto naših letošnjih knjižnih daril za Božič. Prepričani smo, da bodo segli po njej ne le številni Cankarjevi ljubitelji, ampak tudi oni, ki jim je Cankar še vedno nekako tuj. O knjigi bomo xIa kpregovorili. Cankarjev zbornik se naroča pri Tiskovni zadrugi, v Ljub’jani, Prešernova ulica, nasproti glavne pošte. »Trije labodjo«. Izšla je elitna umetniška revija »Trije labodje«, ki Je prvovrstna ne samo po luksuriozni opremi, temveč tudi po vsebini, ki je sledeča: Vida Taufer: Strupena kača, Krvave lise, Beračica z lilijami, Zena pijanka, (Pesmi), Joža Cvelbar; Trije* zapiski, (Proza). Josip Piber: V noči. (Pesem). Zdenko Skal!cky; Splašeni konj na obzorju, Pevec v rakvl, (Pesmj). Stane Meliliar: Nabornik št, 149 T, Double conscience. (Proza). France Onlč: 01-trajl, Okostenjnk, Klie lz predmestij. (Pesmi). Ciril Vidmar: Iz moje »obe, Ogenj. (Proza), Vladimir Premru: 2rt-vonlk ob slapu, ki koplje grob živim; V grobnici, katere stene so sestavljene iz osušenih, obeljenih kosti i Mučenik (Cia-lejski kaznjenec); Krvnik, pojoč na čr* nozagriijenern odru, (Pesmi), Josip Vidmar: Pomen umetnosti ln država. (Esej\ Anton FodbevSek: Plesalec v ječi. (Kompozicija). Listek. Slikarske priloge: Tone Kralj: Bolest Slovenijo (gips); P,ran Kralj: Janez Krstnik (les); Veno Pilon; Predmestje I, Amour s!mp’e (radiranki), Qla»bene priloge; Marij Kogoj: Skica '(klavir), Otožnost (solonanev s klavirjem), Pričujoča umetniška revija, ki se odlikuje po svoji visoki umetnosti, ki je zastopana v njej, IzhaJn pod uredništvom Antona , Podbevška, Josipa Vidmarja in Marija Kogoja. — Naroča se v upravništvu »Treh labodov« na Starem trgu št. 3, II. nadstropje v Ljubljani. Celotna naročnina znaša 75 din. Posamezna številka 15 dinarjev. Poziv. Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu, da je preminula žena našega dolgoletnega odbornika m častnega člana br. Pavla Skaleta. Od bor poživlja članstvo, da se v civilu » znakom udeleži pogreba, ki se vrši v ponedeljek 19. t, m. ob pol 4. uri popoldne izpred Leonišča, Primorski Sokolski krožek poživlja vse člane, sosebno odbornike, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki se vrši v sredo, dne 21. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih restavracije »pri Levu« na Gosposvetski cesti. V Prago je odpotovala dcputacija Jug. Sok. Saveza, da prisostvuje seji Češkoslovaškega Jugoslovanskega Sokolskega Saveza in da določi vse potrebno z brati Cehi glede udeležbe na I. jugoslovenskem vsesokolskem zletu v Ljubljani leta 1922. Deputacijo tvorijo bratje: dr. Ravnihar, dr. Car, dr. Murnik, dr. Fux in dr. Popovič Laza. Dcputacija ostane v Pragi do torka, dne 20. t. m. Telovadno društvo »Sokol«, društvo za zgradbo Sokolskega doma in »Čitalnica« v Spodnji Šiški priredijo dne 31, decembra t. 1. v salonu br. Pe-tra Steviča (bivši Kankertov salon) »Silvestrov večer z bogatim sporedom, na kar se slavno občinstvo že sedaj opozarja. Gledališče In glatba. Repertoar Narodnega g leda liita: Drama. Nedelja 18, decembra. PampellSka. Popoldne ob treh. Izven. Nedelja 18. decembra. Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Zvečer ob 8. url. Izven. Pondeliek 19. decembra. Roza Bern-dova. Red E. Torek 20. decembra. Zaorto. Sreda 21. .decembra. Roza Berndova. Red A. Četrtek 22. decembra. Revizor. Izven. Petek 23. decembra. Zaprto. Sobota 24, decembra. Zaprto, Nedelja 25. decembra. Komedija zmešnjav. Popoldne ob 3. url. Izven. Nedelja 23. decembra. Peterčkov* po-■slednle sanje. Zvečer ob 8. tri. Izven, Pondeliek 26. decemb-a. Peterčkove po-slednle sanje. Popoldne ob 3. url. Izven. Pondeljek 26. decembra. Revizor. Izven. Torek 27, decembra. Zaprto. Opera. * Ncdetln 18. decembra. Werther. Izven. Pondeljek 19. decembra, Zaprto, Torek 20. decembra, Boris Godunov. Red B. Sreda 21. decembra. Boheme. R:d D. Četrtek 22. decembra. Carmen. Red C. Petek 23. decembra. Zaprto. Sobota 24. decembra, Zaorto. Nedelja 25. decembra. Werther. Izven. , Pondeljek 26. decembra. Prodana nevesta. Izven. Torek 27. decembra. Zaprto. Primorje. 92 tnterpelaell «0 vložili poslanci Sffek, Podaornlk In Lavrenčič v rimskem parla. mentu zaradi slovenskih šot ln preganjanja Slovanov v Istri. Za kvestorja na Goriškem Je Imenovan zloglasni zaščitnik fašistov Wenzel, kar bi pomenilo neomclepo dlvtnnle fašistov tudi na Goriškem. Zato Je podal posl, »ček proti temu Imenovanju oster protest v rimskem parlamentu. Resen opomin triašklh Slovencev Jugoslovanski javnosti. Povodom požiga Narodnega doma v Barkovljah, piše tržaška »Edino st« na naslov Jugoslovanske Javnosti; »Splitski dogodki so dal| povod •— In ne vzrok — za zažig Narodnegn doma v Trstu, dne 13. tulUn 1920. Zadnla slovenska dvorana v okolici |e bila predslnočnem zažgana zopet radi dogodkov v Splitu. O teh groznih posledicah — četudi niso ne opravičene niti opravičljive — na! bf bratje tam zunaj začeli resno razmišljati. Kakor ml tukai opravičeno zahtevamo, na) te trža-šklm razgretim nac(lonall6tom ne dopušča, da sl prisva|a|o naloge, ki pripadalo edino le oblaetvom. Isto tako razumevanj* nulno želimo od rojakov v Jugoslaviji. 8aJ vjdflo seda) vnovič, kako krvavo moralo z« vsak tak dogodek plačevati njihovi lastni bratje na tem pzemllul Kal nam koristilo potem-takem vel Izrazi slmnatlie in ljubezni v lepih člankih vašega časopisja?« Pokrajina. Zagorje ob Savi. V Zagorju emo dobili novega župana In tleer so Izvolili stari, v letu 1913 voljeni liberalni odborniki z* župana Drago Korbarja (JD8). Po novem občinskem volilnem redu Izvoljeni odborniki še niso v funkciji, ker ee vladi prav nič ne mudi urediti občinske razmere v občinah, kjer so bili razveljavljeni komunistični odborniški mandati. Rudarji trboveljske premogokopne družbe so doživeli na izplačilni dan dn* 10, t. m, prave katastrofo, Odtegnilo g* jim J« od 14 dnevna plače psehno-doltodnmski davek z« cc)o pollotjs v enem obroku. Ka) te prfivt družinskemu očetu od bore plače odvzeti 809.— In šo več kron, ve le tisti, ki se ima boriti s sedanjo draginjo ter preživljati ln oblačiti svojo družino. Tako početi« od strani davčne oblasti Je nekaj, kar se ne da tolmačiti. — Tisti organi, ki so to ukrenili in ravnateljstva, kt ta udarec na sedanje slabe gmotne razmer« rudarjev niso preprečila, so kriva, da le naše delavstvo po pravici razburjeno in ogorčeno. Jeli treba, da »e v naši državi tako kruto postopa z najbolj siromašno maso?l Cc že mpra biti, da plačpj* delavec od draalnisk« in rodbinska doklada osebno dohodnino, potem bi se pač morala najti pota, da bi se pobral davek brez občutnega udarca za delavstvo. Mesečni odtegljaji ne bi povzročili tega gorja, kakor ga je enkratni odtegljaj polletnega osebnodohodnin-skega davka pri štirinajstdnevni plači. — NSZ Je izposlovala pri oblastih, da se ne odtegne davek na enkrat, vkljub temu pa se je to zgodilo, za kar zadene krivda rudniška ravnateljstva. Danes ko tare neznosna draginja najb 1| delavne sloje, res ni potreba, da se s takimi občutnimi odtegljaji spravlja naše rudarje v obup. lin 119 Maju Dunaj, 14. decembra.. Veliko je število dijaška iz s seli slovanskih dežel na Duna.n. Tud' Jugoslovanov je nad sedemsto (medicina, tehniki, eksportni akademiki, agromi i. t, d.), ki v domovini nimajo prilike, da bi dovršil' svoje študije. Dunaj jih je gostoljubno sprejel, kar treba primerno upoštevati. Tu«aj naši dijaki tudi lažje žive nego v bogati Jugoslaviji. Čudno se to čuje, ali ,e tako. Razlika leži v valuti in v do mači kupni sili avstrijske krone! Dunaj ostane najbrže še dolg) pribežališče ukaželjni slovanski mladini. In zato bo Dunaj še dolgo najboljv gojitelj vseslovanske vzajemnosti po-tom akademske omladine. Treba bo le, da se bo nadaljevalo tn poglobilo prav lepo zapričeto delo. Ustanovili so »Klub slovanskih *di jakov« (Club des etudianto Slav.es a Vicnne); prvi predsednik je bil Slovenec, tehnik Vončina, — dragi je Hr vat Kurtovič, Klub združbe vse slovanske dijake in je pr redil tudi že več rt.bav, ki so prav dobro usi ele. Tako ,e priredil tudi 27. novembia v veliki dvorani hotela »Contment?*« koncert, ki je imel lep uspeh v moralnem in gmotnem pogledu. Slovenka gospodična Gajeva je divno zapela tri sl) venske pesmi, Vrsole so se točVe drugih slovanskih rodov. Riisko-Ukra-jTski mešani zbor je žel velikansko pohvalo in zadovoljnost. Siovenec iz Primorja, eksportnik g. Danilo S*”*ra je spremljal solista .n san, sviral po jedno Dvorakovo in Sukcno skladbi večjega stila tako dobro, da je bil na k.-ncu večkrat viharno'pozvar na ode,. Kritik v »Videnskem deniku« mu obeta še lepo prihodnost. G. Švara se izpopolnjuje pri našem doirucem v r-tuozu profesorju Trostu. Koncertu je s edil ples z jugoslovanskim — ko,ons. Pies je trajal do 2. ure. Pri taki prosi neprisiljeni zabavi se navežejo osebni stiki med mladino vseh slovanskih pic* p en, 8. decembra je bil v isii dvorani koncert »Jugoslovanskega akademskega podpornega društva« pod pro tektoratom Udnrženja jugoslov. dam. na čelu jim gospa soproga konzuli Saviča. Kljub neznatni agitaciji za ta Ivoncert je bila velika dvoiana pot n 4 ete zadnjega prostora, Jugoslovanska KcJonija se je častno odzvala. Nav zeča sta bila do konca tudi naš upravnik poslova Radič m genetami -konz.it Savič,, Tako velika n po ,ta dvorana odličnega jugoslovanske;?!, občinstva ti a Dunaju — je zanimiv pojav «, tu-trdi — Program lej). Go 01 Reš‘tkeva (soproga trgovca ir. D*'matijtj jc dcvr»«no zapela dve Mokranjčevt p» srni In jedno Griegovo; operni pevec Bragutfnovič je sape' dve hrvaški, Fcvski zbor »Vojvodina« je otvoril koncert z mogočno Vilharje ro t »Slovence, Srb. Hrvat«; dalje ;v pray čti-stvbno pel našo »Pod oknom« in nekaj drugih, Zel je viham » nri/r»ar.|o in pohvalo. — Gospod Danilo $vara je dovršeno sviral po jedno Chopinovo in 5tikovo skladbo, Po koncertu zelo živahen ples. Naj bi se take prireditve ponavljale 1 (Pripominjam, da je dožla tudi večja družba bolgarskih dijakoy, katere j« nekdo izzivni in žalil, ter s tem povzročil, da so odšli. Drugič bo treba odstraniti lezivafiel) * Zadnje vesti iz sovjetske Rusije. Ruski časopisi opisujejo stanje v Rusiji, katero je vsak dan obupnejše. Boljševiki ne morejo obvladati prehranjevalne krize in število gladnih vedno narašča. Na železniških progah so plenitve vlakov zopet na dnevnent redu. Že sedaj, ko imajo po mestih še nekaj hrane v zalogi, vozijo vlaki v Turkestan samo pod varstvom številnih oboroženih vojakov. Lakota je v Rusiji veliko strašnejša, kakor se opisuje v zapadni Evropi in zavzema naravnost strahovite dimenzije. Nova gospodarska politika boljševikov, ki je omogočila, da se v mestih zopet od-pro delikatesne trgovine vodi do razbijanja in plenitve istih trgovin, ket gladno ljudstvo ne trpi, da se prodajajo delikatese v času, ko ni niti potrebnega kruha Razen tega pa se versko gibanje jako močno razvilo, kar opaža vsak nepristranski opazovalec. * Po stari navadi. Pred nekaj dnevi jc prišla berlinska policija na sled strašnemu zločinu. Na nekem berlim skem kolodvoru je tam *lužboj"5i stražnik zapazil človeka z velikim in povsem mokrim kovčekom. Ker se mu je /del sumljiv, ga je zaustavil in prisilil, da jc kovček odprl, na kar se je okoli stoječih nudil strašen prizor. V kovčeku je bilo namreč možko truplo, la/sckano na kose. Lastnik 'kovček* jc bil seveda takoj aretiran in na po* iicijt je Izjavil, da je umorjeni neki inženir, ‘pri katerem je aretiranec stanoval. Izpovedal je odkrito, da je urno-id inženirja on, ker ga je k temu nagovorila in podkupila njegova žena,' hoteč se iznebiti svojega moža. — Nato so seveda »ljubeznivo« ženo takoj aictirali; Ta zločin je v berlinskih meščanskih krogih izzval splošno zgra« žanje, ker je bil umorjeni inženir povsod poznan in priljubljen človek, * Maksim Gorki v Brnu. Kakor poročajo brnski listi, je prišel v Brno Maksim Gorki, ki so g'a pozvali brnski komunisti, da bi se udeležil proslave obletnice, ko so nameravali komunisti napraviti prevrat v češko-slova-ški republiki. Iz Brna pojde tudi t Prago. Ako je prišel slavni ruski pisa. telj iz navedenega namena v Brno, bo njegov sprejem vse preje kol laskav, zakaj v čegko-slovaški republiki je komunistom popolnoma odklenkalo. LEPOTA kože, obraza, vratu, ruk, kakor ludl lep« rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepite d<>s«i'. Tlsoiera prlpoznanjo «0 dospel* od vseh dežel »vet« «• lekarnarja KelUrj«! E‘sa lllijno mleCno milo n.i|bo ie blago, na finejšo „ni'lo lepote"; 4 kosi t raeotom jn poštnino 68 Kr. HLlsaM obrazna pomada odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, zajedene«, nabore, Ud,, paradi kožo mehko rožnato-belo ln žislo j dv« porcelanast« lonžk« t zamotom in poštnino 62 krop, „6!s«" Tanochina pomada z« rast las krepi kolo glave, preprefuja (»padanje, iomUnjo in c«pnnj« las, »apreiujo prhut, prerano oslvelust itd. 2 poreelnnsta lončka « samoto m ln poštnino 53 kron. Prodajalci ako narožljo nuimunj 12 kosov od lednega predmet* dobijo popust v naravi. l.ilijne mleko 15 K; Brkomnz 8K j n*l- i orisi, »ob »os h 7 1 e 8 I - r-, ,J 12 li«tl(l 2S K; o-jf nejel parfem pu 40 in GO K; Motna finejši Jlegn-puiier jjr. Kluvir* t velikih ' “ “ ................................... n v vr*iie«h fi Ki Sehainrao," »«, (»e« 6 Kj rumenilo Mnih žkslu(jah 80 Ki najfiitejil (lega »obni pr»,r»k v »stent teatllah 80 K; puder za gospe V vrsticah fi h J sobni prašek v škatljah 7 K j { vr»ii#«h fi Ki Sachsi ditova »s par lo 8 K; — *— * w- ---------------------------- voda za ta‘io 58 K. Za to razno pred moto st M«fu4 in po- tnin« posobsj ssraŠMns. m l TO leksnar STSBICft floBja, Eliatra 157, Hrvatsko. T , . it e žalosti pnzoanjiii, ■. "ii i , pri- jateljem m z.iancom, da ja naša iskreno ljub.jcnn hčurka, sestrica, nevesta in svakinj* Pava Stefanovič dane« ob pol 7. uri *jutra| po kratki mučni bolezni, v najlepši dobi svojega življenja iadihnlla svojo blago dušo. Ostanki droge pokojnice se prepel|e|o v Novo mesto, kjer so pološe v neddjo pop. na pok. pnltjHi« k njenemu bla^tmu očetu, Počivaj v miru ouša zlata l Novo meito-Qoriea, 17, decembra J92L T Stefanovič, Zora, Mira, Dra^B,' ■ ' ' % mati. sestre. Emil, Ljubomir, Danilo, EU Perko, , bratje. zaročenec Dr. Rudolf Ravnik, Matko Hrovatin, svaka, 307. Štev. JUGOS decembra 1921 Stran 5. Proda se: STAVBENE PARCELE NA PRODAJ! Natančnejše podatke daje Gradbeno podjetje G. Tonnles, d. z o. z.. Galeva ulica, pisarna poleg zgradbe palače Ljubljanske kreditne banke. . 24S3. OTOMANA IN ENA VELIKA MIZA IZ TRDEGA LESA Se proda. Kje pove upravništvo. 2478 DVE ŽE NOŠENI ZIMSKI SUKNJI In druga obleka na prodaj. Karlovška cesta 5tev. 24/1. CIRKULARNA ŽAGA z 2 ali 3 klinami. 1 lokomobila s 15 koni-skimi silami (Izdržuje se s samimi odpadki od žage), je po ugodn* ccni na prodaj. Vse v zelo dobrem stanju. Cela žaga se lahko brez velikih stroškov prestavi. Prodam le zaradi nakupa večje žage. Petrič Ivan, Borovnica. 2480 TAKOJ PRODAM: I kompletno napravo za enakomerni tok, dynamo 125 voltov, 35.5 amp., 1550 tur, 5.5 km, tovarne Plclilcr v Gradcu, na pre-mikalni deski 1 volt meter, 1 amperemeter, 1 vzdigovač. 2 varnostni nripravi, 1 regulator napetost. Kurka & Wildl, Polzela pri Celju. 2485. OREHOVE IN MASIVNE JAVOROVE SPALNE SOBE prodam po tirfodni ceni Ivan Andlovič, mizarski moisjler, Gosposvetska cesta 13, Kolizcj, pritličje. POSESTVO PRI MARIBORU 34 in 45 oralov, lena poslopja In živina.— GOSTU.NA 7. zemijiSčem, hotel s kavarno, hiše. viie. trgovine, pr^da pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. ' Službe: 29 LET STAR FANT IZ BOLJŠE KMETSKE HIŠE bogatih staršev, z naprednim šolskim Iz-pričevalom, išče kako boljšo, njemu primerno službo kot oskrbnik ali kaj sličnega. Pomagal bi tudi pri poljedelstvu, vrtnarstvu, živinoreji itd. Govori slovenski, nemški in italijanski. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod štev. 2479. RAČUNSKI URADNIK išče primernega mesta za popoldan in sicer od 4. lire do 7 U'e. Pismene p6ntidbe prosim pod šifro »Popoldan 2475« na upravo lista. TRGOVSKI NASTAVLJENEC, ŽELEZ-NINAR, IN 1 VAJENEC lahki takoj vstopita pri tvrdki ERJAVEC <& TURK, trgovina z železnino, Ljubljana. IZURJENA S'i LaOGRAFINJA IN STROJEPISKA (slov. ev. tudi nemške sten. zmožna) ali začetnica se sprejme v odvetniško pisarno. Stalna služba. Plača po dogovoru. Naslov v upravi tega lista. 2449 POPOLNA STENOGRAFKA IN STROJEPISKA z brezhibnim znnniem shvenščine se išče. Samo resne ponudbe pod »Stenografka«, Razno: STANOVANJE ZAMENJAM! Zamenjam svoje stanovanje obstoječ Iz 2 sob s pritlikami z enakim v Ljubljani ali okilici; vzamem tudi vsako stan vanje če tudi bolj majhno. Cenjene ponudbe r>nd št. »7«. 2484. GOSTILNO ALI RESTAVRACIJO se vzame takoj v najem. Ponudbe Je vpo-slnti na upravo »Jugoslavije« pod šifro »DOBRO IDOČA« 2470, TRGOVINO ODDAM V NAJEM' pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v uprav! lista. 2455 MAST ZA USNJE. kremo za Čevlje nudi po tovarniških cenah Anton Erker, Ljubljana, Resljeva cesta štev. 20. CIOAv —NT PAPIR in stročnice »Abadie, Altesse, Jacobt, Sa-mum« dobite najceneje pri Anton Erker, Ljubljana, Resljeva cesta štev. 20. MOTVOZ dreto, vezalke, toaletno milo, gladllnl, stekleni in pisemski papir ter drugo blago priporoča po najnižji ceni Anton Erker, Ljubljana, Resljeva cesta štev. 20. MLAD PROFESOR Išče za takoj ali za 1. januar mehtovano sobo. Cenjene ponudbe prosim pod 2444-B na upravo lista. 2444 DRUŠTVO KOMISI.JONARJEV V LJUBLJANI prevzema po svojih članih prevažanie pohištva z vozom za prevažanie pohištva, prevoz in oprem, glasovlriev. železnih blagajn In vsa v to področj® spadajoča dela po najnižjlh cenah. 1227 Zenitne ponudbe: DVA IZOBRAŽENA GOSPODA ŽELITA ŽIVAHNE KORESPONDENCE s 1.) gospodično od 16 do 20 let In 2.) z damo od 25 do 35 let. Prva naj se javi pod šifro: »Amor«, druga pod: »Psyche« na iipravo lista. 2481 t V kratkem Izidejo v založbi E »ZVEZNE KNJIGARNE" 1 v Ljubljani, na Mariinem trsu 8 sledeče knjige: KARL ČAPEK: RL U. R. RADINDRANATH TAGCRE: VRTNAR FR GOVEKAR: SVITANJE liniteiii ile j&OSllir • : : • : : s. e 0 s s i Božična in novoletna darila ! ® sl 03’e]te samo pri J • manufakturnem oddelku Gospodarske zveze, Dunajska c. 29 na dvorišču. 2 • tolika zaloaa suhna za moške in ženske obleke in najlepša izbira vsakovrstnega spodnjega perila za moške, ženske in otroke. • 000000000000000 0 0 0 0 0 O 0 0 0 0 0 0 0 : : s : ;3©0000 kupuje po najvišjih sledečih dnevnih cenah: kune do K 1500"—, dihurje do K 200*—, lisice do K 600 - krte do K 10*-. Sprejema lisičje kože v stroj, barvo in izdelavo. Gradišče 1. Krznarstvo ROT, Ljubljano, Naznanilo preselitve! Manufakturna trgovina na debelo H. HRIBERNBK se le preselila Kz Kolodvorske ulice št. 51 = v uSko IS. 6. = OBVESTILO. Lepa božična darila. Vljudno se priporoča bogata izbira zlatnine, srebrnine, namizno opravo itd. Cene nizlce, brez carine, kakor od prednika prevzeto. V isti hiši na dvorišču (po domače pri Fr idr i h u) se točijo pristna stara, nova ljutomerska in dolenjska vina. čez ulito 2 K ceneje. Dobe se vedno mrzla jedila Tujcem, ki se mude v Ljubljani, se nudi zar^s izborna kapljica. Društvom je vedno posebna soba na razpolago. Prevzeto od ljubljanskega sejma fino vino v steklenicah še na razpolago. Vabi k obilnemu obisku tvrdka Jos. Selovin — Čuden Mestni trg štev. 13. Ljubljana. i««»i | Edini Jugoslovanski zavod v Budimpešti Balliansha tali r. t. e e Prvovrstno toaletno milo kožno kremo, šminko, puder, nohtne preparate, prah in pasto za zobe, ustno in kolonjsko vodo. vodo in prah za umivanje glave, barve in mastila za lase, parfume. Nadalje mrežice za lase, eno. stavne in dvojne, ter vse potrebščine za maskiranje, priporoča parfumerija Strmeli, Ljubljano, Pod Trančo štev. 1. Odpadke starega in novega cinka ter cinkovc plošče kupujejo v vsaki množini KRANJSKE TOVARNE železne, ključavničarske In kovinske robe TITAN" D. D. Jamnik Dri Ljubljani. II l e Vaczi utca 35 filijalo s © © i m Zagreb. obavlja najkulantnije sve v bankovnu struku zasjecajude poslove. Najprikladnija veza za brzo, tačno i jeftino obavljanje doznaka na Pestu i Madjarsku. © i Za božičnico! NaJcenejSe In najhvaležneJSe darilo nal5m malim |e: Mci zverinjak knjiga s 45 slikami In k tem spadajočim besedilom, za pouk In kratek čas K 20-- Moli BSubiki živalske slike za na5e malčke na trdem močno vezanem kartonu K 32*— Mlada siikar 10 tiskanih predlog za pobarvanje z akvarel - barvami ali pastel * barvnikl K 12-- „Crnlpeter“, staroznina, vesela družabna igra za zimske večera. 1 Igra K B-- Vie se dobi v Zvezni knjigami v Uubl*3ni, Marijin trs 8 hthotm Razpis. Obratno ravnateljstvo lužne ieie&iiice v Ljubljani razpisuje dobavo sledečih množin in dimenzij mehkega lesa; d l m 0 n t lj e dolžina Širina debelina narožlto v naročilo v Opomb* m cm mm komadih la* 4.3 15-16 33 7000 154 4.7 15-16 33 6000 150 6 15-16 33 5000 133 da 2 dolžini 5.7 24 in več 33 4500 250 4.3 15-16 36 1500 40 5.2 .5-16 36 4000 120 1 5.8 ■5-27 36 1000 55 5.7 ■4 in več 36 500 30 4.. 3-30 40 300 15 5.7 'i * 40 500 37 4.v' .6-17 45 500 16 5.7 ' :7 45 500 22 da ? drlžlnf 4 Z 23-27 45 :'000 '•56 5.7 26-27 45 2000 36' 4.3 15-16 66 500 22 5.2 15-16 66 1000 • i 4.3 23-30 66 300 5.2 28-30 66 500 4.6 20 In več 90 1 1 12 • 20 180 10 20 190 k/ 10 20 210 15 A “X 9-10 20 220 4 2 Vsota • • . 40.793 1600.- POSESTVO obstoječe iz letos popravljene hlže, 9QOO m' zemlje blizu Kočevja se proda. Ponudbe pod „Posestvo“ na An. zavod Drago Beseljak & drug Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. Vež TESARJEV sprejme tako] Ing. Lavrenčič & Co. Rimska cesta 2 na dvor!S!u. i . I Balkanska bankf, Budim-Pešt Vaczi utca 35. * % © P Sveže baterije in karbidne svetiSjke priporoča Ign. Vok, Ljubljana. Sodna ulica štev. 7. Pogoji: Rezane deske morajo biti od zdravega lesa bele barve (ne rudečega, ne rujavega). Les ne sme biti vrtinčasto raščen, se ne sme luščiti od sredice, ne sme biti od vršičkov ter mora biti brez pogostih prečnih vej, brez razpok od ledu, morajo odgovarjati dimenzijam, paralelno žagan, ter najmanj 80 % smrekovega lesa. Dobavitelj mora celotno dobavo njemu v dobavo Izročene množine lesa Izvršiti v času od prevzeme dobave do 30, julija 1922. \ / Ponudbe je vposlati v zaprtih kuvertah pod »Mehek les« najkasneje do 10. januarja 1922 na obratno ravnateljstvo Južne železnice oddelek VI. Ponudbe se lahko glasijo na dobavo celotne ali pa samo delnih množin tega razpisa. L j u b 1 j a ,n a, 30. novembra 1921. Obratno ravnateljstvo lužne železnice, Ljubljana. Bračič l. r. g g* ■T3 D* ANDROPOGON najboljše sredstvo proti izpadanju las in brade razpošilja BALOH in ROSINA, Maribor stcklenlce 80 kron, poštnina se zaračuna posebej. Na debelo I VINO! Na debelo I iz izbornih vinskih kleti dr.-Jev Stefana Oreškovit In Franjo Santela v Samo-oru, Hrvatska se dobi. pri Vinko Ambrožič, CSoranjavas p. Logatec. Cene zelo zmerne ter točna postrežba. ¥ sobot® in nedeljo razstava božičnih daril M. Tičar, Ljubljana, Selenburgova ulica. mtam Razglas. Dne 21. decembra t. 1. ob 11. ari bo pri gradbeni direkciji v Ljubljani, Turjaški trg štev. 1, II. nadstropje, v sobi štev. 2 ponudbena obravnava za prevzem slikarskih, pleskarskih, parketarskih in pečarskih del m dobav ter dobave zagrinjal pri gradnj' ambulatorija na Mirju v Ljubljani. Podatke, pojasnila in ofertne pripomočke dobivajo inter-esentje med uradnimi urami pri oddelku IV b gradbene direkcije v Ljubljani. Ponudbe morajo biti zapečatene, kolekovane za 20 Din., opremljene s potrdilom, da je vplačan pri finančni deželni blagajni v Ljubljani vadij v znesku 5 % ponudne svote, z izjavo, da ponudnik v celoti sprejme stavbne pogoje in končno z dovolitvijo ministra za gradbo, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij. Gradbena direkcija si izrecno pridržuje pravico, da odda dela brez ozira na ponujene svote. Ponudb, ki ne bi bile pravilno kolekovane, oziroma opremljene, gradbena direkcija ne bo vpoštevala. ' Mesto dovolitve za udeleževanje javnih licitacij zadošča za sedaj ponudbi priložena kolekovana prošnja na ministrstvo gradjevina, ki ji je dodana taksa v taksnih markah za 125 Din. Gradbena direkcija za Slovenijo, v Ljubljani, dne 10. decembra 1921. Gradbeni direktor: Inž. Klinar s. r. Zaslon) težko dobiš kaj, vendar ako kupiš v novi specijalni trgovini bltiz ift domačih oblek M. Beliharjja, Sv. Jakoba nabrežje št. 29, si prihraniš denar, c Bluze barhenta od 160 K dalje „ volnene „ 200 „ „ Domače obleke „ 340 „ „ Piredno kupiš drugod, ogBel si izbiro! m 'C ta TJ (O c *< o z slavnemu občinstvu, da sem prevzel In na novo preuredil znano trgovino z urami, zlatnino In optičnimi predmeti P. K. ftudholzer. Velika izbira botlinlh In novoletnih daril po zelo znižanih cenah. Za obilen obisk se priporoča EDVARD ŠKOPEK ur.ir, absolvent urarske tehnične šole. Lastna strokovna delavnica Ljubljana, Mestni trg 8. Ml !**< 5 6 i «3 .£ 3 ! Je mO O h ^ o 4) a. C* 0 .-c c xj e ^ 1 & H 'Se o 2 i"8 ° c ■a - « # >1 C* * * S is > ■O- o o t— r» C O T '5 .3 '"K rf ■s c c " S «1 « 5 c r* c U - v « > 2 W n Q a N of-> 'C = C ^ 03 D a c sr 2! O | £ S. »'■8 J 0 , - Ck. ^ > f- rt e ° S * 1 -5 s O D »J •= = w -I T3 i- • O D.J ca •O o Ravnatelja in prokurista išče velo lesna družba v Ljubljani. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse in zahtevkov je poslati pod „Eksport“ na upravo lista do 20. decembra. Restavracija .Južni Kolodvor1 Maribor. Priporočam slavnemu občinstvu dobro doniače vino in dobro kuhinjo po nainižjih cenah. Franjo Štikler, restavrater. .Fruškcgorac' tvorneca šampanlera po ffran. načinu j veletrgovina vina u bocama k. d. u Novome Sadu IzveStava sta- hotelljere, restoratere, bareve I delikatesne radnie. da Imade na stovarlštu od dužes vremena odleianos iampaniera, kao I razna »fara fruJkogorska vina u bocama. Naloži se Izvršuju brzo I tačno. P Bela bazična prodaja Povodom božičnih praznikov in novega leta priporočamo vsakovrstna zelo pripravna darila, osobito različno sukneno, volneno in perilno blago. Velika izbira najnovejših preprog, zavez, garnitur, finih volnenih odej za postelje itd. Razni ostanki sukna, barhenta, cefirja itd. po zelo znižanih cenah. A, & E. Skaherne špecijalna trgovina za pletenine, trikotažo in perilo Ljubljana, Mestni trg št. 10. lO m Wm V». m, £ m vft/' wm JUGOSLOVANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI. VABILO NA PODPISOVANJE DELNIC. Minister za trgovino in industrijo je z odlokom z dne 4. maja 1921 št. 2337 dovolil podpisanim ustanovitev delniške družbe z imenom Ju^osiovanska kreditna banka v Ljubljani. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani je z razpisom z dne 25. oktobra 1921 št. 7204/21 potrdilo predložena pravila. Po §§ 3 in 4 potrjenih pravil znaša delniška glavnica 4,000.000-— K in je razdeljena na 10.000 v gotovini polno vplačanih delnic po 400-— K. Delnice se glase na p^rinosca. Delniška glavnica se sme s sklepom občnega zbora zvišati do 15,000.000'-- K z izdajo nadaljnih delnic. Osnovno glavnico 4,000.000 K oddamo v javno subskripcijo i. s. 10.000 delnic po 400 — K nominale. Ceno za podpisane delnice je pri subskripciji takoj v gotovini vplačati. Delnice se stavlja na subskripcijo po sledečih pogojih: * 1. Člani Jugoslovanskega kreditnega zavoda r. z. z o. z. v Ljubljani imajo predpravico, da vzamejo za vsak svoj delež pri zavodu po eno delnico Jugoslovanske kreditne banke po kurzu 409 K za komad in 40 K za stroške izdaje. 2. Preostale delnice se nudijo nečlanom v subskripcijo po kurzu 500 K za komad prištevši po 40 K za stroške izdaje za vsako delnico. Kolikor znaša izkupilo za izdane delnice več kakor njihova nominalna vrednost, pripade po § 3 pravil po odbitku emisijskih stroškov rezervnemu zakladu banke. . Podpisovanje delnic se vrši v žasu od 20. decembra 1921 do 20. Januarja 1922. Prijave sprejemajo: Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg št. 8 in njegovi podružnici v Murski Soboti in Doljni Lendavi; Slovenska eskomptna banka v Ljubljani in njene podružnice v Novem mestu, Rakeku, in Slov. Gradcu. Slovenska banka v Ljubljani in njeni podružnici v Doljni Lendavi in v Novem Sadu. Jadranska banka v Beogradu in njene podružnice v Ljubljani, Celju, Mariboru, Kranju, Zagrebu, Splitu, Sarajevu, Caftatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Metkoviču, Šibeniku, dalje na Dunaju, v Trstu, Opatiji in Zadru. Vsak podpisovalec dobi od vplačilnega mesta potrdilo o številu subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku. Subskribentom se bo o dodelitvi delnic poročalo. Kdor sploh ne bi dobil delnic, ali manjše število nego jih je podpisal, prejme povrnjeno celo, odnosno delno vsoto svojega vplačila. * Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil o subskribiranih delnicah začasna potrdila o številu vplačanih in dodeljenih delnic. — Delnice se izroče pozneje proti izročitvi začasnih potrdil o dodeljenih delnicah. Po §-u 11 pravil daje na občnem zboru vsakih 10 delnic po en glas. Jugoslovanska kreditna banka ima namen pospeševati razvoj in povzdigo pridobitnosti, produkcije in kupčije obrtnega, trgovskega, uradniškega in kmetijskega stanu. Družba ima pravico vršiti vse vrste bančnih opravil in kupčij. Želeti je, da se obrtniki, trgovci uradniki in kmetje oklenejo novega zavoda ter se v obilnem številu odzovejo vabilu na podpisovanje delnic. V Ljubljani, dne 15. decembra 1921. Jugoslovanski kreditni zavod, r. z. z o. z. v Ljubljani; Anton Pesek, hišni posestnik in lastnik tiskarne v Ljubljani; Branko Hlavfity, ,hi?ni posestnik in veletrgovec v Zagrebu; Dominik Čebin, upravnik in posestnik v Ljubljani; dr. Ferdo Černe, odvetnik v Murski Soboti; Ivan Dobraj, hotelir in trgovec v Murski Soboti; Josip Benko, hotelir in veletržec v Murski Soboti; Franc Čeh, trgovec v Murski Soboti; ■ Ljudovik Brumen, hišni posestnik in trgovec v Murski Soboti; Janko Korže, ravnatelj v Murski Soboti; dr. Janko Leskovec, odvetnik v Doljni Lendavi: |osip Toplak, hišni posestnik in veletrgovec v Doljni Lendavi; Adam Bohar, posestnik in mesar v Dolnji Lendavi; Ivan Kokot, trgovec v Dolnji Lendavi; Franc Kac, trgovec v Dolnji Lendavi; Franc Bedič, trgovec v Dolnji Lendavi. PŠ/M || Pk Upi • te 'A Mf/, mm Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin. Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«. Tiska »Zvezna tiskarna« v LlubiiiiuL