List delavcev v vzgojnoizobraževalnih zavodih
Ljubljana, 14. februarja 1975 - Leto XXVI - Številka 3
Idol sodobnega časa
poseči, zgrabiti, imeti!
a četudi za ceno pohojene noge, zlomljene roke — za ceno sočloveka, ki stoji kraj tebe. ^ , Pa stoji kraj mene? Moj tovariš?
. wuar ne pozna tovarištva, ne prijateljstva, ne ljubezni. Biti hoče neomejen gospodar našega časa, naših rok, glav in tudi naše aušev
Denar
NašiVn°Sti‘ P”2113 ne °tro^ ne staršev.
. gospodarje.
Pa tudi ne.
avsezadnje je še vedno res, da ima človek svojo voljo.
Usmerjeno izobraževanje-pogoj napredka našega gospodarstva
Sole, javite se!
V sodelovanju s Sindikatom delavcev vzgoje in izobra-“^vanja Slovenije, izobraževalno skupnostjo SR Slovenije in z zavodom za šolstvo SRS vodi uredništvo Prosvetnega de-lavca akcijo, da bi vsi delavci v vzgojnoizobraževalnih zahodih postali naročniki svojega stanovskega glasila Prosvetni delavec. Doslej je akcija dosegla že lep uspeh, saj imamo že Veliko novih naročnikov.
Prepričani smo, da so šole, kjer so vsi prosvetni delavci ^ročniki našega lista. Vse te šole prosimo, naj se javijo!
Te dni smo prejeli tile obvestili:
Na OSNOVNI ŠOU IVAN CANKAR, VRHNIKA in na GIMNAZIJI PEDAGOŠKE SMERI, MARIBOR prejemajo naš list vsi prosvetni delavci!
Pripisali so še: „Menimo, da je prav, da ima vsak prosvetni delavec vaš list. Zlasti prav nam pridejo osnutki samouprav-aktov in zakonov.14
v® Dl. simpoziju industrijskih pedagogov Jugoslavije — (Foto:
“'Jana Jelušič)
Od 29. januarja do 1. februarja letos je bil v Mariboru III. simpozij industrijskih pedagogov Jugoslavije. Zbralo se je okrog 300 strokovnjakov iz vseh naših republik in pokrajin, da bi s svojimi prispevki — referati in koreferati — osvetlili položaj delavca, od priučenega do vodilnega, v naših tovarnah in drugih podjetjih. Predvsem zato, da bi prikazali metode izobraževanja v posameznih podjetjih, možnosti napredovanja posameznikov, pa tudi vsega podjetja, prav zavoljo napredovanja zaposlenih. Podatki po posameznih podjetjih o številu delavcev, ki so se izobraževali ob delu, so presenetljivi: nepristranskim poslušalcem je nenadoma postalo jasno, da so naša podjetja, delovne organizacije tako rekoč pravcati izobraževalni sistem. Če v družbi ni toliko zapažen in morda celo ne toliko upoštevan kot redni šolski sistem, potem je vzrok v tem, ker so učenci sočasno delavci in jih tako tudi obravnavamo in upoštevamo. Koliko ur presedijo ob knjigah, skicirkah, na predavanjih — koliko izpitov opravijo v kratkem času študijskih dopustov, komaj kdo opazi.
Izobraževanje ob delu ni samo odsev človekove (delavčeve) osebne želje pp napredovanju, temveč tudi posledica zahteve po novem znanju zaradi neprestano se spreminjajoče tehnologije dela. Redne šole ne morejo več izobraževati „en-krat za vselej44 - se'pravi nekoga dokončno in povsem pripraviti za poklic. Zato lahko rečemo, da imajo industrijski pedagogi zelo. veliko dela. Njihovo delo.je nujno, če hočemo v industriji in gospodarstvu slediti napredku. To se pravi: iti v korak z razvojem.
Za simpozij je bilo predloženih 38 razprav, referatov in koreferatov, več pa jih je bilo prijavljenih sproti. Za pona-
zoritev naj navedem nekoliko podatkov:
— Od izdelave načrta novega dinamičnega modela izobraževanja do danes se je v dveh letih izobraževalo več kot 400 delavcev, ki so zdaj usposobljeni za sodobno grafično dejavnost. (mag. Potočnjak Mario, Grafički školski centar, Zagreb)
— Industrijsko pedagoški vidik: Če hoče delovna organizacija doseči uspeh, postavi zahtevo po uspešnosti dela pred slehernega delavca; toda vsakemu mora pri delu pomagati — ne samo z delovnimi sredstvi, temveč tudi na področju izobrazbe. S tega stališča je izobraževanje za delo ena izmed
(Nadaljevanje na 5. strani)
France Prešeren
Odlomki iz Nove pisarije
Učenec.
„Da zdaj, - ko že na Kranjskem vsak pisari, že bukve vsak šušmar daje med ljudi, ta v prozi, oni v verzih se slepari, -jaz tudi v trop, - ki se poti in trudi, ledino orje naše poezije, -se vriniti želim, se mi ne čudi.
Prijatelj, uči mene pisarije:
kako in kaj ušeč se Kranjcem poje, odkrij mi proze naše lepotije!“
Pisar.
„Ak’ so pisar postati želje tvoje, moj zlati uk poslušaj in zastopi, zapiši trdno ga v možgane svoje!
Ak’hočeš kaj veljati v našem tropi, besed se tujih boj ko hud’ga vraga, ak’ kos si temu, koj na prste stopi.
Naj proza tvoja bo lepote naga,
Minerve nič ne prašaj, poj posili, pisarjem proza bo in pesem draga.
Češ biti v kranjskih klasikov števili, debelo po gorjansko jo zarobi, vsi bomo tvojo čast na glas trobili; ak’ rovtarske vezati znaš otrobi, nov Orfej k sebi vlekel boš Slovene irčpozen vnuk poroma k tvoj’mu grobi.
Da kranjščina zaklad ti svoj odklene, zapusti ročno mestne mi sosede, tri leta pojdi v rovtarske Atene."
Učenec.
„0 srečne rovte! v vas me iti mika: al’ se bojim, pri rovtarji, pri kmeti da bera besedi ne bo velika “
Pisar.
„Pečene, ljubček, piščeta na sveti nikomur niso v grlo priletele; brez truda večno se ne da živeti.
Besede zraščene, besede zrele,
ne v rovtah, po planjavi ne kmetije, nikjer ne bodo ti na nos visele.
Poslušaj ga, kako jo on zavije,
______jezika sol, lepota, da le zine,_________
in pravo ti vezanje se odkrije.
Tam puTjo besedi se korenine, k tem deni konce: ača, išče, uha, on, ovka, ovec, druge pritikline, to trdno skupaj zvari; primaruha! lahko boš v kozji rog ugnal Slovence, in proti tebi bo Dobrovski — muha “
Učenec.
„ Gorjačarsko, cigansko kaj berilo bo čudno vam pisarjem pomagalo, ak’ bo se vse drugače govorilo?
Sami svoj uk spoštujete premalo, več tujk c’lo tebi, ne zameri uide, zakaj bi se jih moje žnablo balo? “
Pisar.
„To govori se, kar na jezik pride, pogovor, ko na vsesa več ne bije, ko zjutranja megla se v nič razide; kar v bukvah je natisnjenga upije, to, bratec, med učene gre lingviste in priča od jezika lepotije.
Slovenci bodo brali bukve čiste,
ak’nas ne hvaTjo, naj me vzame zlodi!
Cel svet posnemal kranjske bo puriste.
Kar noč’te vi umeti k svoji škodi, kar ne dopade vaši slepi buči, častili bodo pozni to narodi. “
r——
Redni razpis prostih delovnih mest
Letošnji redni razpis prostih delovnih mest bo izšel v Prosvetnem delavcu 10. aprila. Šolska vodstva prosimo, da pošljejo razpise republiškemu komiteju za vzgojo in izobraževanje (prej republiški sekretariat za prosveto in kulturo) Ljubljana, Župančičeva 3 — najkasneje do 20. marca.
PORTRETI
Glavobol
Zeleni plan in kmetijske šole
V	Sloveniji imamo devet poklicnih in srednjih kmetijskih šol (Celje, Novo mesto, Ljubljana, Maribor, Kranj, Nova Gorica, Rakičan, Svečina, Turnišče pri Ptuju), višjo agronomsko šolo v Mariboru in biotehniško fakulteto v Ljubljani.
V	šolskem letu 1974/75 se je na te šole vpisalo več dijakov in študentov kot prejšnje leto, nekaj manj učencev pa imajo ha poklicnih šolah.
Ugotovitev, da se je zanimanje za te šole povečalo, je vse-kakor razveseljiva, hkrati pa tudi dosežek informativne akcije, ki so jo izvedli lani učitelji kmetijskih šol vseh stopenj.
Kako bo v šolskem letu 1975/76?
Člani akcijskega odbora za pospeševanje izobraževanja v kmetijstvu pri skupnosti kmetijskih šol Slovenije so imeli pred nedavnim prvi letošnji sestanek, na katerem so se domenili za izvedbo akcije vpisa za šolsko leto 1975/76. Akcija naj bi letos dobila nove razsežnosti. Izdali bodo, tako delajo že nekaj let, bilten Naše kmetijske šole (dobile ga bodo vse osnovne šole) in 50.000 letakov. S tretjo obliko dela pa naj bi pri-dobili za sodelovanje učitelje osnovnih šol in prek njih učence in njihove starše. Domenih so se, da'bodo skupaj z zavodom za šolstvo SRS organizirah srečanja s prosvetnimi delavci. Tem bi učitelji kmetijskih šol spregovorili o pomenu kmetijstva v naši družbi in njegovih nadaljnjih možnostih, predstavili slovenske kmetijske šole vseh stopenj in prosvetne delavce povabili, da bi tudi na njihovi šoli organizirali kmetijski krožek. Tako bodo skupaj skušali spremeniti odnos vseh članov naše družbe, predvsem pa mladih, do te tako zelo po-
membne gospodarske dejavnosti.
Člani odbora se zavedajo, da je do tu njihov program sprejemljiv in da ga bodo uresničili.
Ob tem pa se vprašajmo: Ah je naša družba v vseh letih po vojni storila dovolj, da bi bile kmetijske šole bolj privlačne za mladino? Na to ni težko odgovoriti. Poklicne in srednje šole so v razpadajočih graščinah ali pa niso primerne za sodoben pouk. „Skelet“ drugega objekta (prostori za pedagoško, raziskovalno, razvojno in posvetovalno delo) centra za kmetijstvo in živilstvo pod Rožnikom — stoji že deset let nedokončan; to je tudi edini nedokončani gradbeni in šolski objekt v Sloveniji.
Člani odbora zahtevajo, naj družba povsem spremeni odnos do kmetijskega šolstva vseh stopenj in s tem posredno do vsega kmetijstva.Ne morejo razumeti, da smo v preteklih letih lahko zbrali ogromno denarja - domačega in tujega za izgradnjo hotelskih naselij (za tujce!), bank in trgovin, za kmetijske šole pa ne moremo zbrati nekaj sto starih milijonov.
Sprejeli smo „zeleni plan". Naloge, ki jih ta nalaga kmetom, niso majhne. Toda, ah smo se že kdaj vprašali, če bodo lahko smoter „pridelati toliko, da bomo imeli dovolj za domače potrebe in presežek pridelkov še izvozili" uresničili ostareli kmetje?
„Izvršni svet ter vsi strokovni in družbenopolitični dejavniki se morajo zavzemati, da se bodo kmetijske šole posodobile in postale privlačne za mladi rod,“ so poudarih člani odbora na svojem prvem letošnjem sestanku.
STANE JESENOVEC
Tonetov fotoaparat, 1974, olje, platno z razstave Pavleta Florjančiča in Veljka Tomana v Škofji Loki in Idriji
Presežki
/ | \ Globalna sredstva, namenjena vzgoji in izobraževanju v tem letu, bodo po zadnjem besedilu družbenega dogovora za 12 starih milijand manjša, kot pa je bilo prvotno predvideno. Povedano drugače: indeks njihovega naraščanja seje žnižal s 139,9 na 135.
O predlogu družbenega do- f govora o.razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 oziroma o spremenjenem besedilu so razpravljali pred nedavnim tudi na seji izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti. Opozorili so na vrsto nejasnosti in nepopolnosti v sedanjem besedilu, na posledice takšnega razumevanja, pred-. vsem pa na vprašanje tako imenovanih ,,viškov", ki, razumljeno tako kot je bilo predlagano v omenjenem besedilu, ne morejo koristiti nikomur. Gre namreč za nepravilno razlago. Kot je znano, so si v minulem letu nekatere samoupravne interesne skupnosti ustvarile „viške“ denarja. To je' neporabljen denar, ki so ga zbrale nekatere samoupravne interesne skupnosh. Denar ni ostal zato, ker bi ga bilo preveč ali pa, ker ga ne bi bili mogli porabiti, ampak zato, ker sprejeti družbeni dogovor iz preteklega leta ni dovoljeval večje porabe. Kljub temu pa je bilo treba na nekaterih področjih, mednje sodi verjetno , še najbolj področje vzgoje in izobraževanja, začeti že med letom nekatere neodložljive naloge. Izpeljati je ' bilo treba marsikatero akcijo, ki ni bila zapisana v načrtu, urediti nepredviden problem — spomnimo se samo na subvencioniranje oskrbnine v dijaških domovih v prvih mesecih novega šolskega leta, ko so nastale težave zaradi slabo uveljavljene nove štipendijske politike — poskrbeh je bilo treba za rast osebnih dohodkov itd. Vse to pa je seveda terjalo denar, porabo, ki ni bila nikjer predvidena in je ustvarjalo dodatne stroške. Že po tej plati gledano dobi problem tako imenovanih ,,viškov" povsem drugačno
podobo. Naj povemo še, da znašajo ti presežki, nastali pri republiški 'izobraževalni skupnosti, kakih 80 milijonov dinarjev.
Na seji izvršnega odbora so opozorili na posledice, ki bi jih imelo takšno gledanje. Presežke iz lanskega leta naj bi namreč vključili v letošnji global sredstev za vzgojnoizobraževalno dejavnost. S prenosom tega denarja pa bi se seveda prav toliko zmanjšala« letošnja sredstva. Zmanjšan obseg denarja bi prizadel predvsem investicijsko dejavnost. Kaj bi to pomenilo v sedanjih prostorskih razmerah in ob potrebah, ki so vsako leto večje, ni treba posebej poudarjati. Spet bi postavili pod vprašaj gradnjo nujnih objektov, za katere je vsa dokumentacija že zdavnaj pripravljena; kot vemo, odlašamo z njihovo gradnjo prav zaradi nerešenih finančnih vprašanj. Tu ne gre samo za denar republiške, pač pa tudi temeljnih izobraževalnih skupnosti. Krčenje obsega prepotrebnega denarja pa bi se gotovo zrcalilo tudi drugod, saj bi bilo tako prizadeto vse področje vzgoje in izobraževanja. Posledice so jasne: zmanjšanje kakovosti dela in še manj učiteljev. Čas bi bil, da bi se. resneje zavedli velikih nalog, ki jih imamo na področju izobraževanja — nujnih premikov. Vse to pa zahteva denar in večji kos kruha, kot smo ga rezali tej dejavnosti doslej. Gre za najbolj nujne naloge, za katere smo se obvezali, in za nekatere probleme, katerih ostrine' se vsi zavedamo, a jih prav zaradi pomanjkanja denarja prelagamo iz leta v leto. Sem prav gotovo sodi še zmeraj nerešeno vprašanje učbenikov.
Zato so na seji sklenili, da bodo besedilo dogovora podpisali, vendar pod pogojem, da razčistffo nejasnosti in odpra-
/----------------------------------------\
DOPOLNILNO ŠOLANJE ZA PEDAGOGE
Oddelek za pedagogiko filozofske fakultete v Zagrebu je omogočil učiteljem, ki so končali VPŠ ali PA, in imeli med študijem visoke ocene ter so se izkazali pri praktičnem delu, da se v dveh letih lahko usposobijo za šolske pedagoge. Na ta dopolnilni študij sprejmejo vsako leto 60 kandidatov.
O RACIONALIZACIJI VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEGA DELA V ŠOLI
Prosvetnopedagoški zavod in filozofska fakulteta sarajevske univerze sta organizirala lanskega septembra v Sarajevu simpozij o vlogi pedagoškopsihološke službe pri racionalizaciji vzgojnoizobraževalna dela v šoli.
Na simpoziju so sodelovali znanstveni in strokovni delavci in sodelavci fakultet, višjih in visokih šol, ki usposabljajo učitelje, vodje in pedagoški svetovalci zavodov za pro-svetnopedagoško službo, direktorji in pomočniki direktorjev šol, šolski pedagogi, psihologi, sociologi, šolski zdravstveni in socialni delavci, predstavniki skupnosti za financiranje vzgoje in izobraževanja, predstavniki skupščine mesta Sarajevo, občinskih skupščin ter družbenih in družbenopolitičnih organov republike in mesta.
Namen simpozija je bil predstaviti dosežke in osvetliti možnosti znanstvenoraziskovalnega in strokovnega dela na področju pedagoškopsihološke službe in njeno vlogo pri racionalizaciji vzgojnoizobraževalnega dela v šoli.
Posebno pozornost so posvetili znanstveni in strokovni oceni ravni smotrnosti vzgojnoizobraževalne prakse in stvarnim možnostim delovanja pedagoškopsihološke službe pri , racionalizaciji vzgojnoizobraževalna dela v šoli.
Za pedagoško in andragoško prakso zelo pomembne pro: bleme racionalizacije vzgojnoizobraževalna dela in smotrne funkcije pedagoškopsihološke službe v šoli je simpozij proučeval ter znanstveno in strokovno reševal z več vidikov: teoretično (z reševanjem teoretičnih problemov racionalizacije vzgojnoizobraževalna dela); metodološko (z razpravljanjem in Osvetljevanjem metodoloških problemov); s primerjalno-analitično-sintetičnim osvetljevanjem stanja in teženj razvoja pedagoškopsihološke službe; s predstavitvijo dosežkov empirično poskusnih raziskovanj; s projiciranjem modelov organizacije, profilov kadrov, oblik in metod dela; s predstavitvijo pozitivnih izkušenj.
V_______________ -________________________________________S
vijo pomanjkljivosti v prikazovanju podatkov, predvsem glede, kot so. poudarili, nenatančne slike „viškov“ iz minulega leta.
V nadaljevanju seje izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti so med drugim sklepali tudi o možnih različicah predlogov, s katerimi naj bi uredili odnose na področju solidarnostnega prelivanja sredstev, pregledali priprave za usta-
novitev izobraževalne skupnosti Slovenije in razpravljali o predlogu družbenega dogovora o podiplomskem študiju „teorije marksizma in samoupravljanja"-S predlagano organizacijo podiplomskega študija začenjamo, kot je že znano, izgrajevati trajni znanstveno-pedagoški in organizacijski temelj za študij marksizma na univerzitetni ravni.
NADJA PENGOV
Medrepubliško sodelovanje
Skupna pot vseh prosvetnih listov
Vse noše republike in pokrajine imajo svoja prosvetna glasila
Zvezni odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti je letošnjega 25. januarja pripravil srečanje glavnih in odgovornih urednikov vseh jugoslovanskih prosvetnih listov. Ze doslej je bilo sodelovanje uredništev prosvetnih glasil zadovoljivo, vendar se čedalje bolj kaže potreba, da bi morali še bolj sodelovati pri skupnih akcijah za razvoj vzgoje in izobraževanja v Jugoslaviji.
Na beograjskem sestanku so se uredniki dogovorili za prihodnjo pot; v pripravi je prvi samoupravni sporazum o medsebojnem sodelovanju in izvolitev sekcije prosvetnih listov in pokrajin, ki bo usklajevala zahteve in prizadevanja prosvetnih listov za obveščanje vseh prosvetnih delavcev Jugoslavije. Sekcija bo delovala pri zveznem odboru Sindikata delavcev družbenih dejavnosti, ki je v Beogradu.
Osnutek samoupravnega dogovora, ki ga bodo v kratkem podpisala vsa uredništva, vsebuje med drugim tudi sklep, naj uredništva uvedejo pri svojih listih po eno stran obvestil in člankov iz drugih republik; tako bodo prosvetni delavci bolje obveščeni o pomembnih dogodkih šolstva vseh naših republik. Predvidene so skupne akcije vseh prosvetnih listov pri razvijanju vzgoje in izobraževanja glede na zahteve novih ustav in 10. kongresa ZKJ ter sodelovanje pri obiskih in poročanju o izkušnjah in razvoju šolstva v
tujini. Uredniki so se dogovorili, da bodo letošnjo pomlad obiskali Zahodno Nemčijo, kjer bodo spoznali in nato seznanjali javnost s problematiko šolanja otrok naših zdomcev, ki so začasno zaposleni v tujini. Pri h' vedbi te akcije bo pomagal zvezni odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti, pričakujemo pa tudi pomoč in sodelovanje vseh republiških sindi’ katov in sekretariatov za prosveto in kulturo.
Na sestanku so se dogovorili; da bodo vsi prosvetni listi izdal* skupno številko lista v čast 30-letnice osvoboditve, ki bo poudarila vlogo in razvoj vzgoje in izobraževanje med našo revolucijo in po njej. Srečanja se je udeležil prvikrat urednik glasil3 MISAO, novega prosvetnega lista pokrajine Vojvodine. Mednarodno sodelovanje postaja vse bolj živahno. III. srečanje uredništev prosvetnih listov balkanskih dežel bo v Bukarešti.
Uredniki so še poudarili, d* je treba bolje obveščati naše člane sindikata o mednarodnem sodelovanju in dejavnosti Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije.
Sodelovanje uredništev jugoslovanskih prosvetnih listov jev zadnjih letih zelo napredoval0; Izmenjave izkušenj in dogovor1 za skupno delo, ki ne ostajaj0 zgolj besede, bogatijo vsebin0 in izboljšujejo kakovost listov
TD.
Kako naprej?
Že nekaj dni po uvedbi celodnevne osnovne šole v treh slovenskih občinah so se na Dobrovi pri Ljubljani zbrali predstavnikih teh šol in republiškega odbora Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja na delovni posvet o urejanju meril za razporeditev delovnega časa in vrednotenja dela učiteljev.
V zelo obširni razpravi o problemih šol s celodnevnim delom, zlasti o problemih razporeditve delovnega časa, so udeleženci ugotovili, da so za organizirano uvajanje celodnevne osnovne šole nujno potrebna merila o razporeditvi in vrednotenju učiteljevega dela v 42-umem delovnem tednu. Izrazili so zadovoljstvo, daje Sindikat vzgoje in izobraževanja objavil merila, ki so uveljavljena na območju temeljne izobraže- • valne skupnosti Ljubljana, ker bo tako mogoče urejati delo tudi v vseh drugih šolah v republiki.
Ob razpravi o merilih so predstavniki šol opozorili še na druga vprašanja, ki jih bo treba nemudoma rešiti. To so zlasti: čas in razporeditev časa za pre-gjed izdelkov učencev, uvajanje predmetnega pouka za nekatere predmete na nižji stopnji in psihološke posledice, čas za učne priprave z možnostmi teamskega dela, predelava strokovne literature, seje organov samoupravljanja in s tem v zvezi
uveljavljanje samoupravnih o£j' nosov, delo strokovne svetovalne službe v šoli — razporedit®' delovnega časa in vrednotenj0 dela, problem zmanjševanj3 fonda ur v podaljšanem delo'! nem času, učna obveznost, P jo ureja veljavni zakon o osno* ni šol: in drugo. O teh zadevat-so ugotavljali razpravljal*?’ bodo morale povedati svoj0 mnenje tudi strokovne služb0-Na posvetovanju so se dogov0; rili, da si morajo vsi prizadeva® za uveljavljanje meril v vs0*1 temeljnih izobraževalnih skop" nostih ter v izobraževalni škof nosti SR Slovenije, da bo dos° žena materialna osnova za i*0 moteno delo v šolah s celodn®^ nim poukom ter za uveljavit^ meril nagrajevanja za dodat** obremenitev učiteljev, ki učujejo v celodnevnih šolah- (■ je treba uvesti v samoupra*^ sporazum o usmerjanju 0<r hodka in delitvi sredstev ?. osebne dohodke v osnovi**3 šolah. Pri urejanju teh p rob*0' mov pa morajo usklajeno sp™ lovati strokovne ustanove 3 družbenopolitične organizadl na vseh ravneh. Posebno trebna bodo prizadevanja d°* gatov v samoupravnih inter° nih skupnostih, krajevnih skpf nostih, skratka povsod, tj° usklajujejo napore za uresni® vanje smernic nadaljnjega raZ voja našega šolstva.
S.	PEVEC
H II. 1975 — St. 3
Filmska srečanja z mladimi
;	•	N
V teden domačega filma, ki je bil v Celju od 12. do 18. decembra 1974, so se tvorno in uspešno vključila tudi srečanja med filmskimi ustvarjalci in mladino na osnovnih in srednjih šolah.
Čemu ta srečanja? Dosedanja praksa v kulturi je bila pri nas v glavnem taka, da so se kulturni ustvarjalci in porabniki kulture srečevali le posredno — prek knjig, razstav, filmskega platna ali televizijskega zaslona ipd. V zadnjih letih pa se vsaj na nekaterih področjih kažejo zbliževanja, še najbolj med književniki in šolarji na srečanjih ob podelitvi bralnih značk. Filmski ustvarjalci pa doslej niso imeli z mladimi skoraj nikakršnih ah sploh nobenih neposrednih stikov. Način našega življenja, skupni interesi naših ljudi — ustvarjalcev in porabnikov kulture - so takšni, da je treba s kulturnega ustvarjanja sneti zaveso zaprtosti vase, kulturni ustvarjalci pa morajo poznati življenje in interese naše družbe.
Film je stvarnost, ki spremlja veliko večino mladine. Zato je prav, da se mladi s filmom in z vsem, kar ga obdaja, čim bolje spoznajo. Tistega, česar ni doslej šola organizirano naredila z učnim načrtom, so se v Celju lotili že pred desetletjem. Ustanovili so filmsko gledališče, filmski abonma za osnovne in srednje šole. Vanj so vključili Večino mestnih osnovnih in j srednjih šol in vsako leto jim : dajejo po osem predstav. Sprva so imeli ob vsaki predstavi tudi ustna pojasnila in pogovore, zdaj pa imajo, žal, samo opise In kritike filmov na filmskih lističih za filme, ki jih gledajo. Na nekaterih šolah so ustanovih tudi filmske krožke.
Učni načrti so doslej v glavnem zapirali oči pred filmom. Uajali so sicer nekaj rahlih Spodbud za način obravnave filma, načrt za triletne poklicne šole pa je namenil učencem uelo nekaj ur filmske vzgoje; to Pa je bilo tudi vse. Zadnji dve leti pa sta prinesli bistvene spre-niernbe. Res so zaradi zmanjšanja števila ur za estetsko vzgojo v triletnih šolah črtah filmsko vzgojo, kolikor je ni v programu literarne vzgoje, ampak to je le
začasen ukrep pred prehodom na enotni program izobraževanja v prvih dveh letih usmerjenega izobraževanja. Toda učni načrt za osnovno šolo je pri tem naredil pomemben korak k približevanju filma otrokom. V pouk slovenskega, jezika je od prvega do osmega razreda premišljeno in načrtno vključena tudi filmska vzgoja. Žal pa je doslej malo storjenega za to, da bi bili o filmski vzgoji tudi učitelji dovolj poučeni; v Ljubljani so sicer pričeli načrtno izobraževati, drugod pa še ne. Prav zaradi tega so bili obiski filmskih ustvarjalcev na šolah še posebno dobrodošli.
Že mesec pred tednom domačega filma smo z okrožnico zavoda za šolstvo SRS seznanili vse osnovne in srednje šole našega območja z razporedom srečanj in jih prosili, naj dajo svoje pripombe. Osnovne šole so se takoj vključile v akcijo in mnoge bi bile rade dobile filmsko ekipo na srečanje z učenci. Ker pa smo v_ program lahko zajeli le 21 srečanj, ni bilo možno upoštevati vseh želja. Zaradi tega je marsikatera šola poslala na sosednjo šolo le svoje zastopstvo, delegacijo učencev. Tako
so na srečanjih sodelovali učenci večine osnovnih šol. Srečanja so bila na šestih srednjih in petnajstih osnovnih šolah, enemu srečanju na srednji šoli pa so se priključili tudi študentje razrednega pouka celjskega oddelka mariborske pedagoške akademije.
Za sestavo ekip filmskih ustvarjalcev je ves čas tetina domačega filma in že pred tem skrbel filmski igralec Demetrij Bitenc; ki je podpredsednik Društva slovenskih filmskih umetnikov.
NEZNANKA TUDI ZA FILMSKE USTVARJALCE
Pokazalo se je, da takšna srečanja niso bila neznanka le otrokom, ampak prav tako tudi filmskim ustvaijalcem, zato so se sprva le s težavo odločali za sodelovanje. Ko pa so doživljali na sestankih z mladimi nepričakovane vesele in ustvarjalne trenutke, so ostajali v Celju po več dni ali p'a so se vračali na druga srečanja, kadar so imeli čas. Za ene in druge so bila ta srečanja nekaj nenavadnega. Filmski ustvarjalci so imeli prvič pred seboj v aktivnem pogovoru „od-jemice“ svojih stvaritev, mladi pa so prvič razen igralcev videli. in spoznali tudi scenariste, režiserje, snemalce, montažerje, scenografe, filmske teoretike, kritike in druge. Tiste, katerih imena so doslej prebrali — ali pa tudi ne - v „špici“ filma, so imeli sedaj pred seboj. In mnogi bodo odslej dobro vedeli, zakaj so ti ustvarjalci napisani in kaj pri filmu delajo.
Pogovori na šolah sq prvič jasno pokazali, do kod je segla filmska vzgoja. Mladim manjka največkrat osnovnih spoznanj in znanj o filmu. Učenci so bili sprva začudeni in zbegani in niso vedeli, kaj početi s kakim
montažerjem, snemalcem ah kritikom, čeprav so prej z učitelji sestavili nekaj vprašanj. Toda njihova vprašanja in misli so bile usmerjene predvsem k igralcem, delno tudi režiserjem. Pa tudi filmski ustvarjalci sprva niso vedeli, kaj se bo izcimilo iz srečanj. Drug drugemu so bili neznanka. Vendar pa so povsod pogovori hitro stekli in radovednosti je bilo toliko, da sta bili dve šolski uri povsod prekratki. Ko so namreč razni filmski ustvarjalci kratko in jedrnato opisah svoje delo in svojo filmsko pot, se je Vselej odprl plaz vprašanj tehnične in vsebinske narave. Mnogo so hoteli vedeti — kako kopje prebode človeka, kako padeš v% prepad, ali tank, avto, hišo res zažgejo, kako snemajo pretep, ali uporabljajo tudi pri nas dvojnike, kako dresirajo živali za nastop ipd. Od teh preprostih vprašanj pa so prehajali k zapletenejšim, tehnično in vsebinsko bolj poglobljenim. Nekatere je zanimalo, kakšna svetloba je potrebna za snemanje, k ako snemajo ponoči, kaj snemajo v ateljejih in kaj zunaj, kako snemajo rušenje mostov in drugih velikih objektov; spet drugi so se zanimali, kako prideš k filmu, ali je filmski poklic naporen, kako so izbrali otroke za film Pastirci ipd. (Mimogrede: za Pastirce so najprej izbrali tristo kandidatov, med pogoji pa je bil tudi najmanj prav dober učni uspeh v šoli.) Nekatere dijake in učence je zanimala cena filmov in od kod denar zanje, pa seveda tudi čas snemanja in čaš nastajanja filma od zamisli do prve predstave. Tudi o primernosti filmske vsebine so se pogovarjali, o prodiranju našega filma na tuje in zakaj igrajo dragi tuji igralci v naših filmih, zakaj ne snemamo kav-
bojk in slovenskih velikih spektaklov, kot npr. Pod svobodnim soncem ... Ob tem je treba poudariti, da so filmski delavci trezno in družbeno pozitivno reševah vsa vprašanja o družbeni angažiranosti filma in njegovih ustvarjalcev.
KORAK NAPREJ
Ob koncu tedna domačega filma je bil v Celju tudi posvet ž mentorji filmske vzgoje v šolah in z nekaterimi ideologi pri družbenopohtičnih organizacijah. Tu so’ med drugim obravnavah tudi filmska srečanja na šolah in postavili smernice za prihodnja taka srečanja. V večini primerov so bili zato po-
govori manj konkretni. Pokazalo se je, da je sodelovanje med filmskimi delavci in mladino zelo uspešno in koristno, zato v prihodnje ne bo več takih težav pri pridobivanju filmskih ustvaijalcev za srečanja na šolah, šole pa bodo lahko dolgoročno načrtovale ogled filmov, katerih ekipe bi jih nato obiskale- Tako bodo naredili kakovostni korak naprej in bodo lahko izhajali iz resnične ustvarjalnosti ter od tod prehajali tudi na splošne značilnosti filmske umetnosti. To pa bo naloga srečanj ob koncu letošnjega koledarskega leta, ko bo v Celju tretji teden doma-, čega filma. .
JOŽE LIPNIK
Na osnovi dopolnitev zakonov o osnovni in srednji šoli (Ur. 1. SRS, št. 18-184/74 in 18-185/74) je republiški sekretariat za pro-sveto in kulturo pripravil dopolnitve izvršilnih predpisov. O Osnutkih so razpravljale skupnosti šol in učiteljski zbori. Razprava k prinesla marsikatero koristno dopolnitev. Vsi ti pravilniki bodo objavljeni v prihodnji številki Uradnega lista SRS.
Izjema je pravilnik o ocenjevanju v osnovnih in srednjih šolah, ki Oaj bi začel veljati šele z novim šolskim letom. Ker prinaša bistvene spremembe v sistemu ocenjevanja učencev, menimo, da je koristno, Ne osnutek takoj objavimo. Z objavo bi želeli doseči dvoje: pripravi najširši krog prosvetnih delavcev na predvidene spremembe, obenem pa spodbuditi razpravo, ki lahko še prinese koristne dopolnitve. Rok za razpravo naj bi bil mesec dni, nato pa bi opravili končno redakcijo besedila. To bo predloženo komiteju za vzgojo in izobraževanje, tako da bi pravilnik najkasneje v aprilu izšel v Uradnem listu SRS.
Pravilnik * 1 2
Na podlagi 38. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9-5l/68, 12/68, 14-108/66, 31-275/72 in 18-184/74) in 25. ^iena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67, 20-113/70, 31-276/72 in 18-185/74) izdaja republiški sekretar za Prosveto in kulturo
PRAVILNIK
0 spremembah in dopolnitvah pravilnika o ocenjevanju učencev v osnovnih in srednjih šolah
Pravilnik o ocenjevanju učencev v osnovnih in srednjih šolah (Uradni list SRS, št. 20-159/69) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
PRAVILNIK
o ocenjevanju učencev v osnovnih in srednjih šolah
1.	člen
Učitelji sproti preverjajo in ocenjujejo obseg in kakovost znanja učenča ter njegov napredek pri učenju. Ugotovitve o znanju učen-Ca izraža učitelj z ocenami. Pri tem upošteva tudi pridobljene spretnosti ter učne in delovne navade učenca.
Učitelji sproti preverjajo znanje učencev na različne načine in Pr> tem upoštevajo sodobna pedagoška in psihološka dognanja o °cenjevanju. Ocenjevanje ne sme biti časovno strnjeno pred ocenje-v3lno konferenco razrednega učiteljskega zbora.
2.	člen
Ocenjuje se učenčevo znanje iz posameznih učnih predmetov, °b koncu pouka v šolskem letu pa še splošni uspeh. Ob prvem P°Uetju in ob koncu pouka v šolskem letu se ocenjuje tudi učenčevo vedenje.
V	prvem polletju prvega razreda osnovne šole učitelj ne ocenjuje učencev, ampak jih spodbuja z vzgojnimi sredstvi, spremlja njihov Napredek in o tem sproti obvešča starše.
V	osnovni šoli se ne ocenjuje učenčevo znanje iz učnega predmeta družbeno moralna vzgoja.
3.	člen
Ocene se izražajo z besedami oziroma s številkami.
Lestvice ocen imajo naslednje stopnje:
—	za uspeh pri predmetih telesna, glasbena, likovna in tehnična vzgoja ter gospodinjstvo v osnovni šoli in telesna vzgoja v srednjih šolah: zelo uspešno, uspešno, manj uspešno;
—	za znanje iz drugih predmetov: odlično (5), prav dobro (4), dobro (3), zadostno (2), nezadostno (1);
—	za splošni uspeh: odličen, prav dober, dober, zadosten, nezadosten;
—	za vedenje: vzorno, primemo, manj primerno.
Nezadostno in nezadosten sta negativni oceni, druge ocene so
pozitivne.
4.	člen
Učenčevo vedenje ocenjuje razredni učiteljski zbor na predlog razrednika, ki oblikuje predlog ob sodelovanju razredne skupnosti, pri razrednem pouku v osnovni šoli pa razredni učitelj.
Ocene iz vedenja se določi ob koncu prvega polletja oziroma oh koncu izmene in ob koncu šolskega leta.
Pri ocenjevanju učenčevega vedenja je treba upoštevati zlasti učenčev odnos do sošolcev,- do učiteljev in do drugih oseb, učenčev odnos do družbenega premoženja, učenčevo obnašanje v šoli in zunaj nje ter njegovo aktivnost v razredni skupnosti.
5.	člen •
Učenčevo znanje iz posameznega učnega, predmeta ocenjuje v oddelkih z razrednim poukom razrednik, v oddelkih s predmetnim poukom pa učitelj, ki predmet poučuje.
Učenčevo znanje pri praktičnem pouku v organizacijah združenega dela ali pri obrtnikih ocenjuje učitelj praktičnega pouka tako, da oceni učenčevo delo, ki ga v skladu z učnim načrtom določi šola. Pri tem upošteva mnenje inštruktorja oziroma odgovornega strokovnega delavca ter dokumentacijo o učenčevem razvoju (de-lavniški dnevnik, evidenčni list za praktični pouk učenca).
Učitelj, razrednik, ravnatelj ali razredna skupnost lahko zahtevajo, da se učenčevo znanje komisijsko preveri in oceni.
6.	člen
Pri ocenjevanju učenčevega znanja iz posameznega učnega predmeta je treba upoštevati sodelovanje učenca v celotnem vzgojno-izobraževalnem procesu-.
Za preverjanje in ocenjevanje učenčevega znanja se uporabljajo različni načini, ki ustrezajo posameznim učnim predmetom. Ti načini so zlasti: ustno spraševanje, pisni, grafični in drugi izdelki, testiranje znanja v ustreznih oblikah, nastopi ipd.
V	vsakem polletju oziroma v vsaki izmeni sta dve ocenjevalni obdobji.
V	posameznem ocenjevalnem obdobju učitelj najmanj dvakrat preveri in oceni učenčevo znanje.
Med preverjanjem učenčevega znanja učitelj ne sme učencev poniževati ali kako drugače žaliti.
7.	člen
Učenci srednjih šol smejo pisati na teden največ dve pisni šolski nalogi, na dan pa ne več kot eno. O datumih teh nalog morajo biti učenci najmanj tri dni prej obveščeni.
Če je pri pisni šolski nalogi ocenjenih v oddelku več kot tretjina učencev negativno, se ocene razveljavijo, učenci pa pišejo novo nalogo.
Na isti dan ne smeta biti uporabljeni več kot dve obliki skupinskega preverjanja in ocenjevanja znanja celotnega oddelka, če vsaka izmed takih oblik preverjanja in ocenjevanja znanja traja več kot pol šolske ure.
8.	člen
Učenčev splošni uspeh pri razrednem pouku v osnovni šoli oceni razredni učitelj. Če je potrebno, se posvetuje z ravnateljem šole, v šolah, ki imajo strokovne služhe (pedagoško, psihološko in socialno), pa tudi s strokovnimi delavci teh služb.
Učenčev splošni uspeh pri predmetnem pouku oceni razredni učiteljski zbor na predlog razrednika.
Učenčev splošni uspeh se oceni na podlagi vedenja, znanja iz vseh učnih predmetov, učenčevega prizadevanja pri delu, njegovega odnosa do obveznosti v šoli in zunaj nje, njegovih sposobnosti in nagnjenj, izraženih v prostovoljnih dejavnostih in njegove splošne razvitosti. Ocena splošnega uspeha se ne sme izračunati aritmetično na podlagi ocen iz posameznih predmetov.
9.	člen
Izredno sposobnega in marljivega učenca osnovne šole, ki želi hitreje napredovati v višji razred, oceni strokovna komisija, ki jo imenuje učiteljski zbor izmed učiteljev šole in delavcev šolskih svetovalnih služb.
Komisija preskusi znanje učenca, ga oceni in ugotovi, ali je sposoben za prestop v višji razred.
V	srednjih šolah mora učenec, ki želi hitreje napredovati, opraviti razredni izpit.
10.	člen
Ocenjevanje temelji na načelu javnosti, kar pomeni, da mora učitelj učencu povedati, koliko njegovo znanje zadošča zahtevam, ki jih postavlja šola.
Kadar se starši učencev oziroma njihovi namestniki med šolskim letom zanimajo za uspeh svojih otrok, jih mora učitelj seznaniti z ocenami.
V	ocenjevalnih obdobjih, ko učenec ne dobi izkaza o uspehu in vedenju ožiroma obvestila o uspehu ali spričevala, je šola dolžna sporočiti učencem in staršem učencev oziroma njihovim namestnikom ter organizacijam združenega dela oziroma samostojnim obrtnikom in samostojnim gostincem, pri katerih so učenci na praktičnem pouku, v katerih predmetih so bili učenci negativno ocenjeni.
11.	člen
Učitelj mora vse ocene vpisati v predpisano šolsko dokumentacijo (redovalnico) takoj po preverjanju znanja.
12.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v „Uradnem listu SRS“, uporabljati pa se začne s šolskim letom 1975/76. Dokler se ne začne uporabljati ta pravilnik, se uporablja pravilnik o ocenjevanju učencev v osnovnih in srednjih šolah (Uradni list SRS, št. 20-159/69).
Št.: 61-32/72
Ljubljana, dne 15. januarja 1975
Članica izvršnega sveta in republiška sekretarka za prosveto in kulturo ELA ULRIH - Atena
Minuli ponedeljek je pokazala tehtnica na dvorišču osnovne šole ,,osem talcev*4 v Logatcu, da so zbrali tisti dan učenci četrtih razredov kar za tono časopisnega papirja. — (Foto: Tone Urbas)
Delovne akcije za opremo pionirske sobe
Učenci osnovne šole ,,Osem talcev" iz Dolenjega Logatca, združeni v šolski pionirski organizaciji, so že septembra lani na letni konferenci predlagali, da bi v novi osnovni šoli, ki so jo prav takrat začeli pospešeno graditi (poleg sedanje osnovne šole v Dolenjem Logatcu), sami prispevali za vso opremo pionirske sobe v novi šoli
Prav te dni učenci osnovne šole „Osem talceviz Logatca uresničujejo sklep, sprejet m letni pionirski konferenci: zbirajo star papir in steklenice, izkupiček pa bodo dali za opremo pionirske sobe.
Že prvi zbiralni dan - na vrsti so bili učenci četrtih razredov - so šolarji zvozili na šolsko dvorišče in v nekdanjo drvarnico kar tono'časopisnega papirja Potem ko bodo podobno naredili vsi razredi, bodo maja ali junija akcijo za zbiranje časopisnega papirja ponovili, vmes pa se bodo lotili zbiranja steklenic. Šolski pionirski odred je sklenil, da bi moral vsak pionir ali mladinec zbrati za približno 15 din papirja ali steklenic; to bi zadoščalo za opremo pionirske sobe v novi šoli'
V njihov končni uspeh ne dvomimo, kajti tako kot četrtošolci se bodo prav gotovo izkazali tudi učenci drugih razredov.
„Že na začetku moram poudariti," je rekla učiteljica
Ljubljana
Pretesna šola
Osnovno šolo Zvonko Runko v Ljubljani obiskuje okoli 600 učencev. V pretesni šoli nimajo dovolj ustreznih prostorov za podaljšano bivanje učencev — teh je kar 300 — da o kabinetnem pouku niti ne govorimo. Šola je stara že skoraj 70 let, zato bi jo bilo treba nekoliko preurediti, predvsem pa centralno ogrevanje priključiti iz sedanje kotlovnice na omrežje toplovoda ljubljanske Toplarne.
Načrti za preureditev šole so že narejeni. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Šiška jih je ugodno ocenil. Kaže, da bodo letošnjega septembra začeli graditi prizidek in preurejati šolo. Preurejena šola, ki naj bi bila nared septembra prihodnje leto, bo dobila okoli 1.800 kvadratnih metrov novih površin.
Izračunali so, da bodo za gradnjo in preureditev potrebovali dobrih 10 milijonov dinarjev.
BREDA MILAVČEVA, ki vodi mentorje za delo v pionirski organizaciji, ,,da;so se naši pionirji vključili v Jugoslovanske pionirke igre. Program dela pionirskega odreda naše osnovne šole je izdelan, pa tudi uresničujemo ga že. “
Med številnimi nalogami, ki smo si jih zadali, so poleg akcije za zbiranje papirja in steklenic pomembne tudi tele: zunanja ureditev šole, zbiranje prispevkov za vrstnike iz Vietnama (zanje smo zbrali do sedaj že več kot 150 starih tisočakov), v tednu otroka smo zbrali kar 208 igrač in 102 slikanici in jih poslali otrokom iz nerazvitih območij, obiskali bomo partizanske kraje, zbiramo gradivo iz NOB, spoznavamo življenje in delo v gorskih kmetijah, udeležujemo se tekmovanj v občinskem merilu, tekmovanj v streljanju, orientacijskih pohodov itd. Skratka, naše delo je pestro in vsestransko koristno. Zadali so si ga pionirji in mladinci naše šole sami in ga po svojih močeh skušajo tudi uresničiti. Mentorji jim samo nekoliko pomagamo. Pri vsem tem pa moram še posebej poudariti, da so se pionirji in mladinci do sedaj lotili sprejetih nalog nadvse resno!"
TONE URBAS
Ilirska Bistrica
Pod republiškim poprečjem__________________
Na območju ilirskobistriške občine je v organiziranem otroškem varstvu še zelo malo predšolskih otrok. V šestih oddelkih, med katerimi je le en oddelek družbenega varstva zunaj občinskega središča, je okoli 140 predšolskih otrok. To pa je manj kot devet odstotkov vseh cicibanov te občine in manj od republiškega poprečja.
Letos se bodo razmere na 'področju družbenega varstva, predšolskih otrok na območju Ilirske Bistrice nekoliko izboljšale. Pri novi osnovni šoli v Podgradu bo v vzgojnovarstve-nem zavodu prostora za 50 otrok, novi oddelek v Ilirski Bistrici pa jih bo sprejel še 20.
Program skupnosti za vzgojo in izobraževanje obljublja, da bodo v prihodnje posvetili večjo skrb tudi otrokom, ki živijo zunaj občinskega središča. Predvidevajo, da bodo že letošnjo jesen odprli prvi oddelek za otroško varstvo pri osnovni šoli v Jelšanah.
Preveč za eno šolo
Malo je osnovnih šol v Sloveniji, ki se lahko pohvalijo, da jih prostorska stiska ne ovira pri njihovem normalnem delu. V marsikateri šoli so tudi Učni uspehi učencev, kljub velikemu prizadevanju učiteljev, prav zaradi prostorske stiske slabši, kot bi bili, če bi imeli vsaj za redno delo v šoli dovolj prostora. Osnovna šola „Osem talcev** v Logatcu sodi po učnem uspehu že nekaj let v vrh najboljših osnovnih šol, čeprav učitelji in učenci že več let delajo v utesnjenih prostorih.
,,Poglejte,** sta v nedavnem pogovoru še posebej poudarila pomočnica ravnatelja MARIJA PETKOVŠKOVA in ravnatelj PAVEL SMRTNIK, „samo našo osnovno šolo v Dolenjem Logatcu obiskuje 630 redno vpisanih učencev in učenk. Prostori stare šole niso, primerni niti za normalno delo z osnovnošolci, ki imajo pouk od sedmih zjutraj pa do šestih zvečer. V prostorih naše šole redno dela še glasbena šola, zdaj pa se bo začela še mala šola v treh oddelkih — in še večerno šolo za odrasle imamo v tem po-slopju!**
— Poleg sedanje stare šole že dograjujete novo, ki bo zelo razbremenila prostore v sedanji. Kdaj ste pravzaprav začeli načrtovati nove šolo?
o celodnevni šoli. Strinjajo se s takim načinom šolskega dela, predlog za prehod na celodnevno šolo učencev prvih razredov v šolskem letu 1975/76 pa je sprejel tudi svet staršev.**
— Nova šola mora biti torej nared do začetka prihodnjega šolskega leta?
,.Morala bi biti! Vreme za gradnjo je prav presenetljivo. Kljub temu pa se bojimo zamude, saj bi naše načrte zelo spremenila!**
— Težko je že sedaj oceniti, koliko bo nova šola stala. Ali nam lahko poveste vsaj približno vsoto?
,.Prvotno smo menili, da bomo zanjo potrebovali približno 800 starih milijonov, zdaj pa ne vemo, če bo mili-
Ravnatelj osnovne šole „Osem talcev*' SMRTNIK. - (Foto: Tone Urbas)
v Logatcu PAVEL
„Moramo reči, da se za novo šolo, ki jo prav sedaj dokončujemo, pripravljamo že več let. V ta namen smo izglasovali samoprispevek, ki ga plačujemo štiri leta, lani pa smo se odločili celo za podaljšek plačevanja', s katerim naj bi v naši občini zgradili in preuredili nekaj šol, vzgojno-varstvenih zavodpv in zdravstveni dom.“
— Kaj ste v tem času že zgradili z denarjem, zbranim s samoprispevkom?
,,V prvi fazi načrtovane gradnje smo zgradili zdravstveni dom v Logatcu, podružnično šolo v Rovtah in osnovno šolo v Gorenjem Logatcu s telovadnico. Dokončujemo' gradnjo naše nove osnovne šole v Dolenjem Logatcu, hkrati pa pripravljajo v tem kraju tudi gradnjo novega vzgojnovarstvenega zavoda. Iz samoprispevka občanov smo v teh letih obnovili še naši podružnični šoli v Ho-tederšici in Lazah.“
— Koliko prostorov boste pridobili z novo in nekoliko preurejeno sedanjo osnovno šolo, ki ju bo kasneje povezoval le hodnik?
„Menimo, da bomo — potem ko bosta končani obe šoli — imeli 30 urejenih učilnic. To nam bo omogočilo, da bodo že letošnjo jesen prešli prvi razredi k celodnevnemu delu. Tudi s starši smo že veliko razpravljali
jarda in 300 starih milijonov dinarjev dovolj. Bomo videli!**
— Prve razrede pripravljate na celodnevno šolo, veliko učencev imate v podaljšanem bivanju, tu je še mala šola, večerna šola za odrasle, glasbena šola ... Zanima nas, kako ste za vso to dejavnost dobili učitelje .. .?
„Moramo reči, da smo v naši šoli številčno in seveda tudi strokovno dovolj sposobni premagovati še' tako zahtevne naloge, ki nam jih nalaga sodobna šola. Le za gospodinjski in tehnični pouk si bomo še morali preskrbeti ustrezno usposobljene učitelje.**
— Z doseženim učnim uspehom vaših učencev se lahko tudi ob letošnjem šolskem polletju pohvalite, saj ste ga dosegli v slabih prostorskih razmerah...
„Res je, kljub temu da se vsak dan vozi v našo šolo kar 126 učencev in da je prostora premalo, smo s 95,54-odstot-nim poprečnim učnim uspehom naše in podružničnih šol še kar zadovoljni. Naj povemo, da so ob letošnjem polletju izdelali vsi učenci 1. a, 1. c, 2. a, 2. b, 3. b in 6. c razreda naše osnovne šole. Na boljši učni uspeh razreda vpliva tudi neposredno sodelovanje učencev in učiteljev na tako imenovanih
oddelčnih konferencah, ki so ponavadi v sredini med rednimi četrtletnimi ocenjevalnimi konferencami in jih vodi odbor razredne skupnosti. Razrednik je na takih konferencah le poročevalec. Na sestankih temeljito razčlenimo uspehe in neuspehe. Mnogokrat tudi učenci predlagajo izboljšave. Sami si določajo obveznosti, ki vodijo k boljšemu učnemu uspehu. Pri takem delu se krepi kolektivna zavest razreda, kar smo dokazali že s sedanjim delom; dokaz za to so tudi učni uspehi. V prihodnje nameravamo tako sodelovanje razširiti in na sestanke povabiti tudi starše. Uspehe izpopolnjenega sodelovanja bomo skušali uresničiti in preveriti pri učencih sedanjih osmih razredov naše osnovne šole.**
TONE URBAS
Celje
Prilagoditi
štipendije
Pred dnevi so se v Celju sestali na prvi skupni seji člani komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov. Čeprav 35-članska'komisija ni nameravala že na prvi seji obravnavati številnih nejasnosti in perečih vprašanj o štipendiranju, se je kljub temu razvila živahna razprava. Ob koncu je komisija sklenila priporočiti organizacijam združenega dela, naj pobite in prilagodijo, štipendiranje naraščajočim življenjskim stroškom. Napovedano je, da se bo oskrbovalnina v dijaških domovih povečala. Hkrati naj bi delovne organizacije pa tudi komisija že upoštevali nova določila o višinah štipendij, ki so že sprejeta v republiki. Pri zviševanju štipendij bo treba upoštevati tudi to, ali štipendisti prejemajo štipendijo za študij v domačem kraju ali drugod, kajti stroški šolanja se v takih primerih precej razlikujejo.
Ruše
Tovarno za šolo
Osnovna šola v Rušah sodi sicer v program izgradnje osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov v mariborski občini, vendar prispeva sklad za njeno gradnjo le polovico denarja, drugo pa bo morala priskrbeti sama krajevna skupnost.
Delavski svet tovarne dušika v Rušah, že več let pozna težave, ki jih ima šola zaradi pomanjkanja prostora. Zato se je pred dnevi odločil za učinkovito pomoč. S skladom za izgradnjo šol in vzgojnovarstvenih zavodov so že sklenili pogodbo, po kateri naj bi tovarna dušika Ruše prispevala za prizidek k šoli 2.000.000 din.
Predvidevajo, da bodo začeli graditi prizidek še letos; v njem bo dvanajst novih učilnic in večji večnamenski prostor.
Trbovlje
Nova glasbena šola______________________
\:< pobudo trboveljske temeljne izobraževalne skupnosti so že ob koncu lanskega leta imenovali poseben odbor, ki naj bi skrbel za zgraditev trbovelj-

ske glasbene šole. Glasbena šola gostuje sedaj v prostorih delavskega doma, v domu TVD Partizan in v osnovni šoli Alojz Hohkraut. Ima skoraj 220 učencev, ob vpisu na začetku tega šolskega leta pa so jih morali odkloniti kar 40, predvsem zaradi pomanjkanja prostora.
Odbor za zgraditev glasbene šole v Trbovljah se je odločil, da bodo novo glasbeno šolo prizidali k osnovni šoli Tončke Ceč. Upajo, da bo nova trboveljska glasbena šola nared že prihodnjo jesen.
Veliko, vendar premalo_____________________
Še deset let ni tega, ko je bilo v vseh vzgojnovarstvenih zavodih na ljubljanskem območju le nekaj več kot 4.000 predšolskih otrok. Po najnovejših podatkih pa jih je bilo lansko jesen na tem območju v vzgojnovarstvenih zavodih že nad
10.000.	Za to področje je bil° veliko narejenega prav v zadnjih nekaj letih, pravzaprav po prvem januarju v letu 1972, ko so se delovni ljudje vseh ljubljanskih občin odločili za samoprispevek.
Od začetka januarja 1972 pa do konca lanskega leta se je zbralo na posebnem skladu skoraj 147.500.000 din iz samoprispevka, nekaj več kot
52.000.	000 din pa v skladu od dohodka iz prispevka za otroško varstvo. Skoraj 57.000 din so prispevale v ta sklad ljubljanske občine iz svojih proračm nov. K tej vsoti moramo prišteti še nekaj več kot 2.000.000 din obresti. Tako se je v zadnjih treh letih zbralo na skladu za gradnjo šol in vzgojnovarstvenih zavodov skoraj 260.000.000 din.
Do konca lanskega leta so bile na območju Ljubljane zgrajene tri nove osnovne šole 5 telovadnicami in ena osnovna šola brez telovadnice, osem vzgojnovarstvenih zavodov in ena vzgojna posvetovalnica-Letos gradijo še štiri nove šole 5 telovadnicami in eno telovadnico posebej.
V	osmih vzgojnovarstvenih zavodih je našlo prostor skoraj tisoč otrok, naslednji štirje vzgojnovarstveni zavodi Pa bodo sprejeli še okoli 800 predšolskih otrok.
V	novih osnovnih šolah s° dobili učenci 36 učilnic, v štirih novih šolah, ki jih še gradijo, pa jih bo še 40.
Nenehne podražitve gradbenega materiala in raznih storitev so načrtovano gradnjo šo> in vzgojnovarstvenih zavodov nekoliko zavrle, kljub temu P3 bo 50 poslopij — toliko jih ie bilo predvidenih ob uvedb1 samoprispevka — vendarle zgra' jenih. Tako bo v novih šolah o3 voljo približno 230 učilnic, v 24 novih vzgojnovarstvenih za' vodih — 'Samo eden je nekolik0 preurejen — pa bo novega pr0" štora za več kot 3.600 ciciba' nov.
-tu-
tem bolje bomo

Stališča in sklepi o uvajanju celodnevne šole
(sprejeti na 52. seji izvršnega odbora RK SZDL Slovenije 12. decembra 1974)
---------------------------—-------------;---------- ;
V	razpravah o družbenih dokumentih s področja vzgoje
in izobraževanja, o osnutku resolucije o nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji, ki jo je v javno razpravo predložila skupščina SRS, o resolucijah o samoupravni preobrazbi vzgoje in izobraževanja za 10. kongres ZKJ in 7. kongres ZKS so delavci in delovni ljudje pokazali veliko zanimanje in v celoti podprli usmeritve za nadaljnji razvoj vzgoje in izobraževanja Prav tako zavzeto konstituirajo delovni ljudje v sedanjem obdobju samoupravne interesne skupnosti za področje vzgoje in izobraževanja, s katerimi želijo uresničiti ustavne cilje, da bi socialistično vzgojo in izobraževanje čimbolj podružbili in v na novo ustanovljenih samoupravnih skupnostih zagotavljali v svobodni menjavi dela potrebno kakovost in posodabljanje vzgoje in izobraževanja, vplivali na njeno politiko, vsebino ter razvoj vzgojno-izobraževalnega sistema. V takšni samoupravni organiziranosti bomo hitreje uveljavljali reformo sistema, zlasti usmerjenega izobraževanja, v katerem .bi morali zagotoviti večjo demokratičnost, dostopnost in prehodnost.
Bistvo podružbljanja vzgoje in izobraževanja je v spremenjenih družbenoekonomskih odnosih. Delavci in delovni ljudje v skupnostih uveljavljajo svoj interes, interes svojih otrok in združenega dela. Pri nadaljnji graditvi vzgojno-izobraževalnega procesa je treba izhajati iz zgodovinske vloge delavskega razreda in marksistične ideologije kot teorije in revolucionarne prakse. Zavzemati se moramo za takšen vzgojnoizobraževalni proces, ki bo mladega človeka oblikoval tako, da bo kritičen pri odločitvah, da bo imel tvoren odnos do stvarnosti, da bo odgovoren in human, da mu bo delo vrednota, skratka, da bo vsestransko razvita socialistična osebnost. Samo tako bo lahko uveljavljal pravice in izpolnjeval dolžnosti v samoupravno zasnovanem združenem delu. Proces podružbljanja širše odpira šolska vrata tudi neposrednemu družbenemu okolju — krajevni skupnosti, v kateri prebivajo otroci in njihovi starši, delujejo družbenopolitične organizacije in društva. Osnovno vodilo sodelovanja s šolo so temeljni vzgojni smotri, zasnovani na marksizmu in razrednih temeljih naše samoupravne socialistične družbe. Delegati v svetih šol lahko uspešno sodelujejo pri vzgoji otrok, če v temeljnih vzgojnoizobraževalnih smotrih vidijo svojo perspektivo in perspektivo razvoja samoupravnih odnosov. Šola v krajevni skupnosti ob sodelovanju družbenopolitičnih organizacij in društev pridobiva pomočnike v vzgoji otrok, ki neposredno sprejemajo nase tudi del družbene odgovornosti.
V	razpravah o družbenih dokumentih s področja vzgoje in izobraževanja pa je bilo ob podpori sljšati tudi zahtevo po hitrejšem uveljavljanju stališč, tako da bi bili temeljni vzgojni smotri, zlasti vzgojna funkcija šole, bolj izraziti in pa zahtevo po reformi usmerjenega izobraževanja. Povsem jasno je, da vseh sprejetih usmeritev in stališč ne bomo zmogli uveljaviti hkrati. Na podlagi stališč o „izravnavanju pogojev za vzgojo in izobraževanje otrok", sprejetih okrobra 1971, izvršni odbor RK SZDL Slovenije ponovno poudarja nujnost po uvajanju celodnevnega dela osnovne šole, ker v njeni vidi možnost hitrejše konkretizacije vzgojnih smotrov, reformo sistema in vsebine šolanja, možnost večjih vzgojnoizobraževalnih dosežkov in odpravljanje neenakih možnosti za šolanje.
Kljub temu da ideja o celodnevnem delu in življenju osnovne šole ni nova in se je pojavljala že ob prvih uvedbah osnovnošolskega varstva, je nismo doslej še nikjer docela razvili v praksi. Osnovnošolsko varstvo je narekovala potreba zaposlenih staršev, njegovo razširjenje pa boljši vzgojnoizobraževalni uspehi, ki so se pokazali zlasti v povečanju števila učencev, ki so v osmih letih uspešno končali osnovno šolo. Starši so spoznali potrebnost takega načina dela, organizirane družbene pomoči pri varstvu otrok, in so pomagali razširjati varstvo tako z denarjem, ki so ga plačevali za svoje otroke kot tudi s samoprispevki; tako so zagotovili bistveno razširitev osnovnošolskega prostora.
Potreba po celostni inovaciji - po preraščanju varstva v celodnevno šolo je nastala zlasti zaradi večje učinkovitosti vzgojnoizobraževalnega dela, socialne in vzgojne pomoči družinam; v bolj zaostalih kmečkih predelih pa pomeni celo-' dnevna šola večjo možnost za nadomestitev vzgojnoizobra-
ževalnega in kulturnega primanjkljaja pri otrocih. Celodnevna šola je šola enakih možnosti za razvoj vseh učencev, za popolno uveljavljanje temeljnih vzgojnoizobraževalnih smotrov in učenčevih interesov in za vzgajanje učenčeve osebnosti z njegovo aktivnostjo v samoupravno organizirani dejavnosti šole.
Svet za vzgojo in izobraževanje je na seji 25. septembra 1974 podprl projekt celodnevne šole in opozoril na nujnost organizirane akcije za njeno uveljavitev. Izvršni odbor se pridružuje mnenju sveta in hkrati opozarja, da je nujo spremeniti stališča do celodnevne šole pri nekaterih starših in učiteljih.
Nekateri starši namreč opozarjajo, da bomo ob uveljavitvi celodnevne šole odtujili otroke od staršev, da bodo pretrgane čustvene vezi med njimi, da na kmetijah otroci ne bodo pomagali pri domačih opravilih, učitelji pa bodo dodatno obremenjeni. Vsi ti ugovori kažejo na premajhno osveščenost učiteljev in staršev, ki v celodnevni šoli vidijo le poučevanje, ne pa tudi spremenjenega stila dela, organizacije, učinkovitosti in življenja šole.
Nekateri so prepričani, da bomo z uvajanjem celodnevne šole kadrovsko osiromašili osnovne šole na podeželju in poglabljali razlike med mestom in vasjo. Zato pravijo, da bi bilo bolje prej zagotoviti dovolj usposobljenih učiteljev, dovolj prostorov, igrišč, kuhinj itd.
Izrazito nenaklonjenost celodnevni šoli vidimo pri tistih družbenih dejavnikih, ki se upirajo družbeno organiziranemu vzgojnemu vplivu na mlado generacijo in razredni zasnova-nosti vzgoje in izobraževanja. Glede na to, da sta vzgoja in izobraževanje dejavnosti, ki sta življenjsko pomembni za razvoj samoupravnih socialistični!! odnosov, se je treba takšnemu mišljenju upreti. Sile, ki takega koncepta šole ne sprejemajo, namreč vedo, da se boj za socialistično perspektivo in samoupravljanje bije ravno v boju za mlado generacijo, da se človek najbolj oblikuje prav v šolah. Ker tudi vedo, da bi z uvajanjem celodnevne šole zgubili precej možnosti za vplivanje na mlado generacijo, se je treba njihovemu negativnemu mnenju ostro postaviti po robu.	.
Tiste, ki pri uvajanju celodnevne šole zagovarjajo načelo ,,vse ali nič", pa bi morale prepričati o njeni potrebnosti tele utemeljitve:
—	celodnevna šola naj pomaga utrditi čustvene vezi med starši in otroki, saj so te pogosto zrahljane prav zaradi pretiranih čustvenih pritiskov staršev na otroke pri domačih zaposlitvah s šolskim delom. Celodnevna šola je socialna in vzgojna pomoč staršem, saj prevzema pretežni del bremena in odgovornosti za uspešno končano osemletno šolanje;
—	celodnevno šolo moramo pričeti uveljavljati tam, kjer so možnosti, zato da bi jih lahko hitreje zagotovili tudi tam, kjer jili še ni;
' - celodnevna šola kot prednostna naloga v preobrazbi vzgoje in izobraževanja naj bo možnost za hitrejši prehod novih oblik in metod dela v šole z varstvom, v vse tradicionalne šole, saj potrebujemo povsod aktivne metode, ki 'se v šolah prepočasi uveljavljajo;
—	celodnevna šola naj postane mesto za sodobno oblikovanje prihodnjih učiteljev, ki se vse preveč usposabljajo v „šolah preteklosti", namesto v „šolah prihodnosti";
—	uveljavitev celodnevne šole pomeni tudi stvaren preskus predmetnikov in učnih načrtov v osnovnih šolah, saj smo se glede tega doslej vse preveč odločali na pamet, ob tem pa nenehno ugotavljali, da so razlogi za osip v njihovi prenatrpanosti;
—	zaradi drugačne organizacije in delitve dela celodnevna šola razbremenjuje učitelja in pomeni hkrati možnost za boljše spoznavanje učenčeve osebnosti, težav in stisk, na katerem se lahko zasnuje bolj celosten in načrten vzgojni vpliv.
Celodnevno šolo bomo uvajali postopno. Izvršni odbor podpira misel, da se povsod tam, kjer je mogoče, razvijejo različne oblike varstva z jasno perspektivo prehoda k celodnevni šoli. Zato je nujno, da v vsaki šoli in v vsaki krajevni skupnosti poiščejo rešitve, kako postopoma zagotoviti možnosti, jih usklajevati in .preverjati v občinskih izobraževalnih skupnostih. Če se ne bomo vsi takoj, načrtno in organizirano vključili v prizadevanje za hitrejše zagotavljanje možnosti in spremenili stališč, bo pot od večizmenskega pouka do oblik varstva in celodnevne šole predolga.
Usmerjeno izobraževanje-pogoj napredka našega gospodarstva	________
(Nadaljevanje s 1. strani) najpomembnejših nalog v or-Sanizaciji proizvodnje. Sodelo-vanje v usmerjenem izobraže-Var>ju ob delu pa je pogosto Najboljši start za uspeh na de^ ‘Ovnem mestu. Dobra izobrazba T^ajša čas privajanja in povezuje uspeh pri delu; iz tega ^Naja tudi ekonomski učinek Izobraževanja, (prof. Relja bljordjevič, Mašinski školski zentar^Niš).
- Že 22 let nenehno uspo-sablja kadre za usmerjeno iz-Ooraževanje, ki temelji na vza-lemnih odnosih izobraževanja, aela in splošne družbene Prakse ... Tako se je fakulteta |:a industrijsko pedagogiko na **eki razvila iz višje šole v enot-n° pedagoško ustanovo. Tu se
usposobilo že okrog 4.500 učiteljev praktičnega pouka, Profesorjev strojništva in teh-ologije, matematike in fizike, elektrotehnike ter industrijske Pedagogike — z usmeritvijo na Programiranje in organiziranje z°braževalne dejavnosti. Tako Usposobimo okrog 40 % ka-Nrov, potrebnih v strokovnem Pednjem šolstvu, v delovnih
organizacijah in drugih ustanovah po vsej Jugoslaviji, (dr. Salamon Tilio, fakulteta industrijske pedagogike, Reka).
Teme na III. simpoziju so bile razdeljene v tri skupine: Izobraževanje in združeno delo, Reforma izobraževanja in pouka ter Napredek ergodidak-tičnega sistema. Pod drugo temo lahko štejemo tudi prispevke mag. Zvoneta Verstovška, Draga Glogovška, mag. Brahimira Lorenčiča in dr. Aleksandre Kornhauseijeve.
Navajam nekaj misli:
— Analiza zdaj veljavnega slovenskega srednješolskega sistema je ugotovila, da je ta sistem zaradi svoje tradicionalnosti, zaprtosti in neprilagodljivosti potrebam gospodarstva-in družbenih služb premalo učinkovit in še zdaleč ne ustreza potrebam po delovni sili s srednjo izobrazbo.
S svojo razdeljenostjo na splošno izobraževalne štiriletne ter poklicne dve in triletne šole ni prispeval k povezovanju^ intelektualnega in fizičnega dela, temveč je jez med njima še po-
večal in utrjeval v škodo mladine in vse naše družbe, (mag. Zvone Verstovšek: Analiza razvoja in stanje izobraževalne dejavnosti).
— Ovire, ki onemogočajo prehajanje učencev iz ene vrste srednje šole v drugo:
preveč različen obseg in vsebina splošno izobraževalnih predmetov po vrstah srednjih šol; strukture predmetnih področij oziroma posameznih predmetov niso povezane horizontalno niti vertikalno, ne samo med različnimi, temveč tudi med sorodnimi srednjimi šolami; učencem niso priznani uspešno končani razredi na prejšnji srednji šoli; različni' pravni predpisi v internih aktih posameznih srednjih šol glede sprejemnih pogojev, časa prestopanja, števila izpitov, izpitnega režima; osebna stališča posameznih ravnateljev šol do prehajanja, (mag. Branimir Lorenčič: Horizontalno in vertikalno prehajanje učencev v srednješolskem sistemu SR Slovenije!
— Glede usmerjanja v poklice naj bi šlo po evropskem
povprečju, 58 % (ali vsaj 56 %) mladih ljudi po končanem šolanju v proizvodnjo in le 42 % (ali največ 44%) v tako imenovano „družbeno nadgradnjo". Naša sedanja praksa pa kaže, da se 54 % mladih ljudi odloča za poklice, ki sodijo k nadgradnji (ali teoriji) in le 46 % za proizvodnjo. Tako nastaja primanjkljaj, kar zadeva temeljno vprašanje ekonomike. (Zapisano po predavanju dr. Aleksandre Kornhauser na temo Študij naravoslovnih ved kot raziskovalni izobraževalni proces.)
Ob sklepni slovesnosti je bilo podeljenih 17 promocij za magistra industrijske pedagogike. Naj naštejem imena: Šime Belič, Bojan Colarič, Josip Črnko, Leopold Čmjar, Čedomir Dju-rič, Janko Kerčmar, Dragan Krstevski, Branimir Lorenčič, Radislav Marič, Josip Milat, yubo Mršulja, Ivan Oštarič, Cedomil Pfeifer, Ranko Radovanovič, Ivan Sloboda, Zvonimir Verstovšek, Stjepan Vuko-tič.
NEŽA MAURER
Izvršni odbor RK SZDL Slovenije sodi, da se moramo ob tako široki nalogi organizirati kot enotna fronta zavestnih socialističnih sil. Zato predlaga posameznim nosilcem tele sklepe in naloge:
—	krajevne organizacije SZDL naj povezujejo prizadevanja občanov, TOZD, vseh družbenopolitičnih organizacij in društev ter osnovne šole v krajevni skupnosti, da na osnovi podrobnejše obveščenosti o vsebini, življenju in delu celodnevne šole izdelajo programe prehoda na takšno organizacijo šole. Ob oblikovanju takih skupnih programov bomo lahko najučinkoviteje povezali interese posameznikov in organizacij, skratka vseh, ki v krajevni skupnosti živijo in delajo; osnovne šole pa se bodo s pomočjo takih programov vraščale v družbeno okolje. Delegati v skupščinah občinskih samoupravnih skupnosti za vzgojo in izobraževanje in njihovih organih naj se zavzemajo za prioriteto vprašanja celodnevne šole in pomagajo oblikovati program za postopen prehod vseh osnovnih šol v občini na celodnevno šolo. Pri tem je potrebno uveljaviti oblikovanje samoupravne organiziranosti šol v TOZD, združevati skupne službe in opraviti druge naloge za racionalizacijo dela šol;
—	društva, vključena v SZDL, naj se zlasti aktivno vključijo v ta prizadevanja na področju krajevnih skupnosti v krajevnih organizacijah SZDL in v marsičem pomagajo oblikovati in uresničevati program življenja in dela šole. Programi zveze in društev prijateljev mladine, Rdečega križa, telesno-kulturnih, tehničnih, taborniških organizacij itd. naj se izpopolnjujejo skupaj s šolo za šoloobvezne otroke;
— ZK Slovenije naj prek aktivov in osnovnih organizacij ZK na šolah še naprej skrbi za pozitivno notranjo diferenciacijo učiteljev na osnovi razredno zasnovanih temeljnih vzgojnih smotrov in vpliva na mlade, da se bodo v večjem številu odločali za učiteljski poklic. To pa naj ne bo samo naloga ZK, ampak tudi vseh drugih subjektivnih dejavnikov, predvsem ZSMS. ZSMS pa lahko pomaga tudi pri zagotavljanju možnosti za celodnevno šolo, na primer z delovnimi akcijami;
— Zveza sindikatov Slovenije naj v skladu s sprejetimi kongresnimi stališči, zlasti v osnovnih organizacijah sindikata, izvaja dogovorjeno usmeritev, da s celodnevno šolo postopno zagotovimo vsej mladi generaciji enakopravnejše vključevanje v delo in nadaljnje šolanje. To nalogo bo najbolj učinkovito dosegla z vplivom na delavce v TOZD, da bi s posebnimi pogodbami prispevali sredstva za celodnevno šolo. Zavzemanje sindikatov, da v srednjeročni in dolgoročni načrt razvoja SR Slovenije vključimo neposredne naloge za postopno uvajanje celodnevne šole, in zahteva po hitrejši rasti skupne porabe opredeljujeta prioriteto skrbi za družbeni standard. Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja je na seji dne 4.12. 1974 že sprejel program vključevanja svojih osnovnih organizacij v projekt celodnevne šole. Osnovne organizacije Sindikata vzgoje in izobraževanja so sprejele odgovornost, da skupaj s predstavniki krajevnih skupnosti, TOZD sodelujejo pri programiranju prehoda na celodnevno šolo;
—	izobraževalna skupnost naj bi v izračunu potrebnih sredstev za leto 1975 upošte: vala kot prednostno nalogo uvajanje celodnevne šole tam, kjer so zanjo kadrovske in prostorske možnosti ne glede na razvitost območja. Zagotoviti bi morala tudi, da bi pri zidanju osnovnih šol upoštevali normative, ki jih predvideva projekt celodnevne šole. Opredeliti bi
morala tudi prioritete za zgraditev in adaptacijo pedagoških akademij. Prav tako naj spodbuja in zaostri odgovornost občinskih izobraževalnih skupnosti za izdelavo programov postopnega prehajanja šol na celodnevno delo s potrebnimi izračuni, prednostnimi pravicami glede na razvitost okolja in vgrajuje potrebne prvine tudi v solidarnostno zbiranje denarja za pomoč manj razvitim območjem. Še nadalje naj spodbuja občinske izobraževalne skupnosti k načrtnejši vzgoji kadrov in štipendiranju za učiteljski poklic;
—	za čim hitrejšo odpravo pomanjkanja kadrov, ki se naj-občutneje kaže v osnovni šoli in utegne povzročiti zastoje pri uvajanju celodnevne šole, naj izvršni svet skupščine SRS in sekretariat za prosveto in kulturo čimprej pripravita osnutek zakona o pedagoških centrih in ga predložita skupščini SRS. Za pripravo srednjeročnega programa razvoja je nujno potrebno izdelati tudi načrt, v kolikšnem času bomo lahko realizirali celodnevno šolo v Sloveniji, upoštevajoč sredstva, kadre in čas. Vzporedno z reformo kadrovskega šolstva je treba urediti status hospitacijskih šol, ki naj bi zagotavljale prihodnjim učiteljem povezovanje teorije s prakso, spodbujale učitelje k iskanju in uvajanju novih metod in bile zgledne celodnevne šole tudi za učitelje, ki so že v praksi. Hkrati z uvedbo celodnevne šole je treba sprejeti dopolnila k zakonu o osnovni šoli;
— Zveza pedagoških društev naj po strokovni plati pomaga pri reševanju nekaterih strokovnih pedagoških vprašanj in naj v svoj program dela vključi tudi vprašanje o celodnevni šoli;
— Zavod za šolstvo SRS naj še naprej pomaga pri izbiri šol, organizaciji in razvijanju programa celodnevne šole ter neposredno pomaga in nadzoruje vsa strokovna in vsebinska vprašanja. Pri svojih nalogah naj tesno sodeluje s pedagoškim inštitutom, pedagoškimi akademijami, katedrama za pedagogiko in psihologijo ter z drugimi ustanovami, ki zagotavljajo teamsko obravnavo celodnevne šole. O svojih prizadevanjih in morebitnih težavah naj sproti obvešča vse, ki so soodgovorni za izvedbo projekta.
-	Akcija za uvajanje projekta naj bi se uskladila v okviru
. SZDL, saj nosi v osnovi širok politični interes. Od njene rešitve je bistveno odvisna reforma vzgojnoizobraževalnega procesa. V celodnevni šoli se povečuje prostor za družbeno usmeijeno vplivanje na vzgojo mladega človeka. Zato je njena uveljavitev odvisna od celotne, organizirane družbene akcije. Pri SZDL naj bi zato ustanovili usklajevalni organ, v katerega bi bili vključeni vsi družbeni dejavniki. Ta usklajevalni organ bi usmerjal in pospeševal akcijo po politični poti.
— Izvršni odbor RK SZDL Slovenije predlaga predsedstvu, naj organizira februarja 1975 o tej problematiki razpravo na problemski konferenci, Iger bi vsi zainteresirani in zadolženi subjekti predstavili pomen celodnevne šole kot prvi konkretni korak v prizadevanjih za reformirano in samoupravno angažirano šolo. Na problemski konferenci bi morali tudi bolj celostno oceniti prioriteto glede drugih reformnih prizadevanj v vzgojnoizobraževalnem sistemu tudi z vidika sprejetih stališč izvršnega odbora RK SZDL o »izravnavanju pogojev za vzgojo in izobraževanje otrok". Stališča, sprejeta na konferenci, naj bi spodbudila skupščino SRS, da na temelju javne razprave o osnutku resolucije o nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja in stališč konference zadolži nosilce za pripravo operativnega programa preobrazbe vzgojnoizobraževalnega sistema.
STRAN 6
PROSVETNI DELAVEC_
Mz naših republik in pokrajin
Reforma vzgoje in izobraževanja v SR Srbiji
Šolstvo združenega dela ___________________________________________
Minulo leto je. bilo za SR Srbijo obdobje pospešenih naporov za uresničevanje načel samoupravne socialistične preobrazbe vzgoje in izobraževanja. Razprave o določenih oblikah in metodah prihodnjega sistema gredo h koncu, vse pa kaže, da bo ta sklepni del trajal nekoliko dlje. Vsi se strinjajo, da je treba sedanjo šolo korenito spremeniti, da je za usmerjeno izobraževanje treba izdelati skupne temlje in da mora biti prehod iz srednje šole v visoko bolj prožen. Ni pa še povsem jasno, ali naj traja osnovna šola v prihodnje deset let in zajema sistem skupnih temeljev, ali pa naj bo dovoljena ena ali druga različica (glede na razvitost šolske mreže v nekem okolju). Prav tako tudi še ni jasnih stališč glede tega, kakšne naj bodo prihodnje oblike pridobivanja znanja na področju usmerjenega izobraževanja. Brez odgovora je ostalo tudi vprašanje povezanosti srednješolskega in visokošolskega izobraževanja.
O usmerjenem izobraževanju so razpravljali pred nedavnim tudi v Novem Sadu. Udeleženci tega sestanka se niso mogli zediniti, prevladovali pa so predlogi, po katerih naj bi" bili temelj prihodnjega sistema vzgoje in izobraževanja celostni šolski centri. O teh predlogih se večkrat govori tudi v Srbiji: taki šolski centri pomenijo pravzaprav enotnost (materialno, kadrovsko, prostorsko) vseh srednjih šol, v katerih bi dobili učenci v prvih dveh letih izobraževanja skupne osnove, nato pa bi sledilo usmerjeno izobraževanje.
Ustanavljanje centrov bi pomenilo prožen sistem pridobivanja znanja na vseh stopnjah. Namesto sedanjih treh stopenj šolske izobrazbe (srednje, višje in visoke) je predlagano postopno uvajanje več stopenj strokovnosti glede na vrsto poklica.
Gotovo pa je, da bo skupni temelj vseh stopenj strokovnosti desetletno splošno izobraževanje, ki ga bo prevevala delovna in politehniška usmerjenost Pouk in izobraževanje se morata tesno povezati s proizvodnim in drugim družbeno koristnim delom. Politehniška izobraževanje bo mladim pomagalo obvladati splošno znanje, ki ga bodo potrebovali pri delu, ter pridobiti delovne navade in znanstveno tehniško osnovo.
Tako zasnovan sistem desetletnega splošnega izobraževanja omogoča prožno dograjevanje raznih stopenj strokovnosti. Izobraževanje po skupnih osnovah, ki ga že imajo sedanji 'zadnji razredi šol za kvalificirane delavce ter tretji in četrti razredi drugih srednjih šol, bo različno dolgo; preneseno bo tudi v višje in visoke šole. Tako se uresničuje zapleteni sistem neposrednega usmerjenega izobraževanja.
Menijo, da je najbolje organizirati pouk po semestrih. Na primer, za nekatere poklice bo potreben en semester, za druge pa dva. Ta raven tudi ustreza sedanjim šolam za kvalificirane delavce. Za nekatere poklice bodo potrebni tudi trije ali štirje semestri. To pomeni, da na nekaterih področjih lahko pričakujemo podaljšanje vzgojnoizobraževalnega procesa delavske mladine.
Poglavitno je, da daje vsaka stopnja tako organiziram vzgoje in izobraževanja dovolj znanja, razvija sposobnosti za vključevanje v delo in omogoča nadaljnje šolanje. To je torej-sistem za današnjo rabo - tak, ki bo živel z združenim delom in za združeno delo.
DJOKICA PETKOVIČ
^----------------------------	J
S posvetovanja jugoslovanskih matematikov
»Da« za sodobno matematiko
Kako daleč smo v Jugoslaviji, v vseh republikah in pokrajinah glede uporabe novih, sodobnih in zelo pomembnih dosežkov pri pouku matematike? Na to vprašanje naj bi odgovorili jugoslovanski matematiki, ki so se zbrali prejšnji mesec na sestanku na Didži pri Sarajevu. *
Udeleženci tega sestanka so soglašali, da morajo biti novi dosežki v matematiki vgrajeni v vse učne načrte,. vsebina pa pričujoča v učbenikih in v drugi ustrezni matematični literaturi. Učni načrti za matematiko od 1. do 4. razreda osnovne _ šole jugoslovanskih osnovnih šol so „narejeni v znamenju sodobne matematike — na. temelju množic, struktur in začetkov logike“.
Uvodno besedo na tem posvetovanju je imel prof. dr. Velimir Penavin. Poudaril je, da so tudi pri nas pričujoči temeljni motivi, ki po. vsem svetu v zadnjih 15 do 20 letih prinašajo tokove posodabljanja učnih načrtov matematike. Ni torej naključje, da je v vseh republikah in pokrajinah — ponekod prej, drugod kasneje — slišati zahtevo po posodabljanju učnih načrtov za matematiko. Gre namreč za to:	če hočemo
spremljati dosežke sodobne ma-
tematične misli, moramo posodabljati tudi pouk matematike. To je še pomembnejše, če upoštevamo, da je matematika eden od glavnih predmetov pri pridobivanju znanja in splošne izobrazbe.
Pri uvajanju novosti v pouk pa je treba poskrbeti za pravo mero. Tudi na to so mislili udeleženci sestanka in v enega izmed sklepov zapisali, da morajo pri ocenjevanju programov in učbenikov poleg matematikov sodelovati tudi pedagogi in psihologi". To zbuja upanje, da bodo učbeniki, namenjeni učencem od 1. do 4. razreda osnovne šole, učencem bližji in laže razumljivi.
V današnji šoli je precej takega, kar obremenjuje učenca, pa tudi učitelja. Pravimo „tudi učitelja ...“ Res je namreč, in to so poudarili tudi na sarajevskem posvetovanju, da večina učiteljev ni sposobna izvajati pouka sodobne matematike. Strokovne ustanove - fakultete, ki usposabljajo učitelje, šole, pedagoške akademije in zavodi za prosvetnopedagoško službo so dobili novo nalogo: z nasveti, seminarji in drugimi oblikami morajo nenehno izpopolnjevati ačitelje matematike.
DELO SE JE ŠELE ZAČELO
Udeleženci sestanka so v sklepih poudarili, da šo sedanji in predlagani načrti usklajeni s težnjami po posodabljanju pouka matematike; to pomeni napredek v matematičnem izobraževanju. Pregledali so posamezne učne načrte in ugotovili, da jih je treba še izboljšati, pa tudi bolj uskladiti. To je mogoče, ker se v zasnovi ne razlikujejo — vsi temelje na množicah, strukturah in začetkih logike. Posebej je poudarjeno, da je treba uresničiti tako zasnovo in si prizadevati, da se s poukom matematike razvija natančno in ustvarjalno mišljenje.
Posebej so obravnavali probleme učnih vsebin o množicah, številih, geometriji in matematični logiki ter sprejeli o tem enotna stališča.
Udeleženci sestanka so menili, da zahteva uresničitev začrtanega programa učinkovit pouk, zasnovan na uporabi sodobnih dosežkov psihologije, učne tehnologije in sodobne metodike.
Ce hočemo, da bodo sprejeti programi uresničeni, si je treba še naprej prizadevati za izpopolnjevanje učiteljev ter zago-
toviti kakovostne učbenike ii> priročnike, usklajene s pro- ; grami.
Časopis ..Matematika" bo še nadalje podpiral prizadevanja z3 posodabljanje pouka. Urednl štvo časopisa vabi učitelje, naj pošiljajo vprašanja, na katera n« vedo odgovora, in sicer metodična, strokovna in terminološka.
Sestanek na Didži je bil nadvse koristen, so ugotavljali udeleženci ih poudarjali, da bi se morali še večkrat srečati. Ne takih posvetih bo treba obravnavati tudi programe srednjih šol, posebno prvih dveh razredov, pa tudi programe predšolskih ustanov.
Problemi nastajajo tudi glede učbenikov — sedanjih in prihodnjih. Ker so zelo pomembni, jih je treba posebno pozorno obravnavati; učbeniki in vse gradivo morajo biti javno ocenjeni.
Ob koncu sestanka so se udeleženci posebej zahvalili pokrovitelju te akcije — pedagoškemu svetu SR BiH in organizatorju — Stalni konferenci izdajateljev učbenikov Jugoslavije ter uredništvu strokovno-metodičnega časopisa .Matematika".
NIKITA NIKIC
Vojvodinska »Misel«
V dneh prve skupščine in zimskih srečanj prosvetnih delavcev Vojvodine je izšla tudi prva številka časopisa „Misel“. Temelj za nastanek lista je bil samoupravni sporazum o ustanovitvi časopisne ustanove, ki so ga podpisali pokrajinski, odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Vojvodine ter pokrajinske interesne skupnosti izobraževanja, znanosti in kulture.
Menimo, da je s tem že postavljen trden samoupravni temelj za delovanje lista: njegova naloga bo obveščati ožjo in širšo javnost pokrajine o procesih na teh področjih združenega dela. S tem ko je začel izhajati naš list, se je sklenil krog prosvetnih listov republik in pokrajin, v Srbiji pa je skup-
no s Prosvetnim pregledom in Škendijo tudi izpopolnjen.
Čeprav se je pojavila nekoliko pozno, smo prepričani, da je „Misel“ z vidika družbenih potreb ..zadetek v črno".
Ker smo v obdobju, ko prehaja naša družba iz normativ-no-konstitutivnega na samoupravno organiziranje, je nujno ustrezno obveščanje pa tudi idejnopolitično usmerjanje — glede na načela, zapisana v ustavi. To je še posebno pomembno za tista področja dela, v katerih so očitni globoki sledovi odnosov iz obdobja, preden je bila sprejeta nova ustava.
Naš list ima tudi svoje značilnosti — gjede na čas, v kate-
rem nastaja in na posebnosti Vojvodine.
Odločili smo se, da bo list obravnaval izobraževanje, znanost in kulturo — tri sorodne skupine v združenem delu. To kaže tudi na proces združevanja v izrazito ,.miselnih" področjih dela
Glede na to bo „Misel“ odprta vsem drugim področjem združenega dela, posebno gospodarstvu.
Razumljivo je, da je v tej opredelitvi zajeta tudi težnja odločno vplivati-na delavsko— razredne interese v izobraževanju, znanosti in kulturi.
Glede na to, da je v Vojvodini več narodov in narodnosti,
bo naše glasilo izhajalo v njihovih jezikih in pisavah: v srbohrvaščini (cirilici in latinici), k madžarščini, slovenščini, romunščini in rusinščini. To pomeni, da bo list odprt jeziku io pisavi avtorja sestavka.
„Misel“ bo pri oblikovanja svoje fiziognomije uporabila dosedanje izkušnje podobnil1 jugoslovanskih listov. Upamo, da bomo z uveljavitvijo v vojvodinskem okolju in z vzajenv nim sodelovanjem z drugimi listi tudi mi prispevali v zakladnico jugoslovanskih izkušenj. *
PETAR DŽAKULIN
direktor in odg. urednik „MISAO“
Na obisku pri Branku čopiču
Učitelj je velika luč
Pred nedavnim so člani uredništva Prosvjetnega lista iz Sarajeva obiskali znanega pesnika in pisatelja Branka Čopiča, ki živi v Beogradu. V imenu vseh prosvetnih delavcev so mu čestitali za njegov 60. rojstni dan ter mu zaželeli še veliko zdravih let in uspešno ustvarjalno književno-umetniško delo.
Kaj jim je povedal veliki pisatelj v triurnem pogovoru o otroštvu, knjigah, svojem sedanjem delu, o tem, kako so nastajale njegove književno-umetriiške stvaritve, o vojnih temah, o učiteljih in prosvetnih delavcih nasploh, o preobremenjenosti učencev v šoli in drugem ...
BRANKO COPIC:
- Že v otroških letih, ko sem obiskoval osnovno šolo, sem zelo rad bral, toda literature je bilo kaj malo. Tedaj-sem spoznal, kako reven si, če nimaš knjig. Nekaj sem jih našel pri stricu. Spominjam se, da sem tedaj prebral tudi roman z naslovom ,,Mrtva polja v Sibiriji“. .. Zaželel sem si videti Sibirijo, ta želja je desetletja živela v meni, dokler se mi ni pred nekaj leti izpolnila.
Naša učiteljica je od nekod prinesla nekakšne rožnate zvezke za mladino in nam svetovala, naj jih preberemo. Prebral sem dve ali tri take knjižice. Tedaj sem prvikrat slišal za Don Kihota. Tudi kasneje v življenju, ko sem začel pisati, sem se spomnil teh dni in teh knjig. Dojel sem, kako pomembne so bile zame. Med njimi so bili tudi Louisa Doreja ,,Doživljaji nekega volka", zanimiva knjiga iz živalskega sveta. Najbrž me je ta knjiga spodbudila, da sem napisal knjigo za otroke „V svetu 'medvedov in metuljev". Želel sem prikazati živalski svet in lepote svojega kraja. Od tod izvirajo tudi prvi začetki moje kasnejše knjige „Doživljaji Mačka Toše". Šele po vojni sem na pobudo neke deklice iz Cetinja začel pisati roman z istim naslovom. Mislim, da je to moja najbolj vedra knjiga za otroke in najbolj polna fantazije. Nagradili sta jo celo dve različni žiriji: v eni so bili realisti, v drugi modernisti. Pravijo, da je v tej knjigi tudi nekaj nadrealističnega.
Med vojno sem začel v prostem času pisati ,,Partizankine zgodbe". Bral sem jih bojevnikom in preverjal, kakšen vtis bodo napravile na bralce. Med vojno sem začel pisati tudi pesmi za otroke. Prva se je imenovala „Izvidniki". S strahom sem jo pokazal Skenderju Kulenoviču, njemu pa je bila všeč. Vsa sreča, da sem naletel na Skenderja, ker drugače sploh ne bi več pisal pesmi za otroke.
To me je ohrabrilo, da sem napisal kasneje celo zbirko ,,Pionir-kine pesmi , ki so bile natisnjene na svobodnem hrvaškem ozemlju, .ptirtizankine zgodbe" sem poslal v Drvar, toda rokopis so zaplenili Nemci ob desantu na Drvar. Sreča, da sem imel pri sebi osnutek. Tako so se zgodbe ohranile. Prav tedaj je napisal Nazor „Partizan-kine pesmi" - torej zbirko s podobnim naslovom, čeprav tega nisem vedel. Za roman s tematiko NOB se še vedno nisem odločil. Nekoč mi je Nevenka Pucar svetovala, naj napišem roman o otrocih v vojni To me je spodbudilo, da sem napisal knjigo „Orli lete zgodaj". Junaki v njej so moji tovariši iz otroštva. Temo sem kasneje nadaljeval v romanih „Slavno vojskovanje" in „Bitka v Zlati dolini ; ti dve knjigi sestavljata skupaj s prvim romanom ,,Pionirsko trilogijo".
Sedaj pišem četrti roman za otroke, v njem je glavni junak „poljar Lijan", ki ga poznamo že iz prejšnjih del. V tem romanu bi rad prikazal prvo osvoboditev Bihača, novembra 1942. V romanu nastopata Kulenovičev Jova Stanivuk in Skender Kulenovič, tu sva tudi Nikoletina Bursač in jaz. Prvikrat pri nas se torej pojavljajo v nekem delu pisatelji in njihovi junaki. Vpletel sem tudi nekatere zgodbe, kot sta npr. „Nadzor v Bihaču" in „Učitelj telovadbe". Eno izmed poglavij je pravzaprav samostojna zgodba, naslovil pa sem jo „Stara gospodična". V njej sem opisal obisk pri svoji učiteljici — obiskal sem jo med vojno.
Pri ustvarjanju za otroke mi je veliko pomagalo poznavanje otroške psihologije in pedagogike, kar sem si pridobil na učiteljišču in s študijem na filozofski fakulteti. Otroci imajo v književnem
delu radi zanimivo pripovedovanje, humor, razgibane prizore i'1 razigrano domišljijo - zato pazim tudi na to. Sem rojen humorist-Menim, da gledata humorist in pisatelj za otroke na svet enako-Njun svet je brez meja in poln domišljije. Tak pa je tudi otroški svet. Že v otroških letih sem spoštoval učitelje. Zame je bil učitelj simbol znanja, popa pa smo se bali, ker so nas strašili, da nam bo odrezal jezik.
V romanih za otroke sem se izogibal težkih in mučnih prizorov, ker ti ubijajo otroštvo. Lepoto in veličino boja je mogoče prikazati tudi brez krvavih prizorov, s sončne strani življenja. Zato opisujem samo vedro stran boja.
Kasneje, v gimnaziji, so mi dajali učitelji prvo literaturo - f0" mane v zvezkih. Vsebino sem pripovedoval svojim sošolcem v ifi' tematu. Ko mi je zmanjkalo, sem si začel zgodbe izmišljati Tedoi se mi je prvikrat zbudila ustvarjalna domišljija.
S spoštovanjem se spominjam profesorjev srbohrvaščine, ker so me usmerjali v dobro literaturo.
Mislim, da je tudi danes v oddaljenih vaseh učitelj edina luč, & obstaja v kakršnihkoli razmerah - samo da mu je danes še teže, s“l so mu naprtili na rame vsemogoče
Učiteljem nimam povedati nič posebnega, rad pa bi svetov^ tistim, ki skrbe za prosveto, naj posvetijo prosvetnim delavcem vet pozornosti, jim omogočijo boljše možnosti za življenje in delo-Potem se tudi ne bi dogajalo to, kar se dogaja sedaj: da velik0 učiteljev zapušča svoj poklic in se zaposluje drugje.
Današnji šolarji so preobremenjeni - v učnih načrtih je v*e preveč takega, česar nikdar v življenju ne bodo potrebovali. ^ igranje jim ostane malo časa.
Ko že govorimo o učencih, bi rad povedal še nekaj. Na primer: v Srbiji nagrajujejo učence, ki imajo od prvega razreda pa do korit11 obveznega šolanja perice iz vseh predmetov. To so tako imenoval, „vukovci“. Mislim, da je povsem zgrešeno in nepedagoško zahtev od učenca, naj bo vedno odličen, celo tedaj, če tega ne mori doseči. To se izrodi v boj za ocene, učenec pa postane navade^ „štrebar". Kasneje v življenju se večina teh odličnjakov ne znajde najbolje.
Kar zadeva dostopnost knjige bralcem, menim, da je treb-i knjigo poceniti. Knjige so predrage. Na knjigo pa se je treba nava' jati že od mladih nog. Toda. kdo jo lahko kupi? Na primer: nOt°
'.. '' ’ ’	’ - • ’	--	■	- -dl
izdaja mojih izbranih del, v kateri bo „Vrt slezove barve", pa tu< _ novi roman ,,Junaki Bihača", bo precej draga. Morda bo stala veC
- -   ....   ■ - -	~	C*. 1’ ! CA.L4.	J L	•
kot tisoč dinarjev. Bojim se, kako bodo ta dela prišla do bralcev.
RADIO IN Š
Program radijske Sole za marec
1 Nenavadni pogovori
,	3.	5.	marca	Etiketa
j	17.	19.	marca	Družinski poglavar
31. 2. apr. Kako reagira otrok na šolski neuspeh
Nižja stopnja
J	7.	marca	Odnos do denaija
.	14.	marca	Življenje v starobabilonski državi
21. marca Glasbena 1	28.	marca	Pogovor
Srednja stopnja 4. 5. marca U. 12. marca 18. 19. marca 25.26.
marca
Enote sporočanja
Dedki, babice in vnuki (vzgojna)
Slovenske oborožene enote v službi okupatorja Pogovor o gramofonih in gramofonskih ploščah
^išja stopnja 6. marca Oijuna
marca Besede in glasba — Srečko Kosovel marca Na ameriški farmi
13.'
20.
27.	marca	Projekt „Čmaluknja“
Književnost jugoslovanskih narodov in narodnosti 4.	marca	Sodobna makedonska poezija
11.	marca	Poezij a v Bosni in Hercegovini
18.	marca	Povojna srbska poezija
25.	marca	Sodobna slovenska dramatika
Nižja stopnja
vzgoja
ODNOS DO DENARJA 7. marca 1975 ob 9.05 I. program
7- marca 1975 ob 14.00 Q. program
Denar ali lastnina je v nepo-Sredni zvezi s človekovo možnostjo bivanja. Zaradi denaija nastajajo pogosto spori v mno-K §ih družinah, pa tudi v odnosih <io drugih ljudi je denar često žarišče nasprotij. Zato pomena
denaija in lastnine ne smemo zanemaijati ali ga podcenjevati. Ze zgodaj se morajo otroci naučiti ravnati z njim in ga ceniti, da kasneje v življenju ne bodo imeli težav in da bodo zadovoljno živeli. Današnja zgodba govori o denaiju in o ravnanju z njim. Ves razred že štirinajst dni zbira denar za obisk lutkovne predstave. Vsi se je veseUjo, ugibajo, kakšna bo in se navdušeno pogovaijajo o njej. Nekateri se odpovedo sladkarijam, drugi priljubljenim stripom, tretji spet nečemu drugemu. Tako vsi prinašajo denar Andreju, ki ga zbira, le Marko ne, ker
ga sproti zapravi za sladoled in lizike. Misli si: Mi ga bo že mama dala spet toliko, da bom imel za vstopnico, ko jih bo šla učiteljica kupit. Ko pa se približa dan obiska lutkovne predstave, mu mama odkloni pomoč, denaija mu ne da, ker ga je že zapravil.
Tako se vsi učenci, vznemirjeni od pričakovanja, odpravljajo v gledališče, le Marko žalosten hodi od enega do drugega in jih prosi, naj mu posodijo. Posojilo mu odločno odklonijo, saj se je Marku že večkrat zgo-dUo, da je ves denar porabil za sladkarije in ga sošolcem, tudi ko so mu ga posodih, ni skoraj nikoli vrnil. Marko prvič ne more v gledališče. Začuden in žalosten ostane sam v razredu. Pri sebi trdno sklene, da se mu to ne bo nikoli več zgodilo, in da bo odslej z denarjem bolj skrbno ravnal. In to je tudi storil!
Srednja stopnja SLOVENSKI JEZIK ENOTE SPOROČANJA avtorica: Tončka Zorko sinopsis: Tončka Zorko
4.	marca 1975 ob 9.05
I.	program
5.	marca 1975 ob 14.00
II.	program
Enote sporočanja si bomo ogledali s pomočjo krajšega besedila. Najmanjša enota sporočila, sestavljena iz glasov, je beseda, večja enota je stavek, še večja odstavek.
Beseda ni samo napisan sestav znakov. Pomembno je to, da nam vsaka nekaj pove, označuje. Vsaka beseda ima enega li več pomenov. Besede pa se po zakonitostih slovenskega jezika sestavljene v večje enote, stav-
ke. Pomen je torej odvisen tudi od tega, kako besede sestavljamo v stavke. Odstavek je še večja enota. Grafično je to skupina stavkov, ki je ločena med seboj s presledkom. V resnici pa je mnogo več. Odstavek vsebuje določeno misel, lahko so to kratki odstavki, ki dajejo s svojo razgibanostjo tempo romanu. Ali pa so to morda značilni odstavki začetkov in koncev v poglavjih romana itd.
Učencu bomo skušali posredovati možnost in bogastvo sredstev, ki jih pri pisanju in pri vrednotenju pisanja moramo poznati.
Ko boste brali naslednje berilo, si izberite besedilo, ob katerem se boste lahko pogovarjali tudi o zgradbi sporočila. To napravite na kratko, da ne bo postalo suhoparno. Ob vsebini vedno opozorite na zgradbo.
Višja stopnja
NA AMERIŠKI FARMI avtor: dr. Metod Vojvoda 20, marca 1975 ob 9.05 I. program
Oddaja naj prikaže ameriško farmo, pri tem pa naglasi vse značilnosti organizacije ameriškega kmetijstva: velikost posesti, dovršeno mehanizacijo, specializacijo, v proizvodnji in probleme delovne sile. Naglasiti je treba, da so naravne razmere na razsežnem območju ZDA povzročile različno specializacijo po območjih, oblikovala so se obsežna pridelovalna območja (corn belt, cotton belt, dairy farming belt, Wheat belt).
Oddaja je dopolnilo k regionalni geografiji v 7. razredu. Izbrali smo farmo, na kateri gojijo v glavnem komzo, to pa daje možnost za rejo mladega goveda (baby-beef) in prašičev.
Farma je postavljena v poraznem pasu“ v državi Iowa. Ta država ima kar 97 % kmetijsko izrabljenega zemljišča. Pridelajo največ koruze, „produkcijo“ dopolnjujeta (v kolobarju) še soja in lucerna. Ta grmna osnova daje možnost za živinorejo. Iowa in ves koruzni pas ima . 50 % vse svinjereje ŽDA in 25 % vse govedoreje. Precej razširjeno je perutninarstvo, velika pa je tudi produkcija jajc.
Zgodba se lahko oblikuje takole: Učenec in njegov oče obiščeta sorodnika — belokranjskega izseljenca, ki je odšel v svet pred prvo svetovno vojno. V Iowi ima veliko farmo. Z letalom poletita z Brnikov v Chicago. Z letala opazita razliko v poljski razdelitvi. Vzhodno od Appalachev je podobna evropski, zahodno pa prevlada pravilna, pravokotna in večja razdelitev.
Iz Chicaga nadaljujeta pot z vlakom do Waterlooja. Ko zapustita urbanizirano območje, opazita v agrarni pokrajini mnogo krmnih kultur in okopavin ter mlečnega goveda (dairy far-ming-mlečna živinoreja za oskrbo mest.) Proti zahodu pa prevladuje samo koruza. Waterloo je tipično centralno agramo-trž-no naselje sredi pokrajine farm.
Sorodnik jih odpelje čez koruzna polja mimo samotnih farm do svojega doma. Na poti pripoveduje, da je dokupil dve majhni farmi in tako povečal svojo farmo od 80 ha na 280 ha (iz family-size-farm je ustvaril tractor-size-farm). To je bilo nujno, če je hotel uspešno kmetovati in nadomestiti pomanjkanje delovne sile s stroji.
Ob vsaki farmi ob poti vidijo napise, kakšne vrste semena in koliko raznega umetnega gnojila so uporabih. Od tega so
odvisni veliki pridelki.
Stanovanjski del farme je velika lesena zgradba, belo prepleskana in obdana z drevesi. Okrog so razvrščene gospodarske stavbe: velika lopa, kjer shranjujejo stroje; svinjak s koriti, da je možno s strojem razdeljevati krmo, podobno je urejeno tudi dovajanje vode Ob govejem hlevu je ograd za mlado govedo. Postavljeno je tudi plitvo korito, ker razdeljujemo krmno koruzo strojno. V treh velikih silosih shranjujejo krmo in koruzno zrnje. Pravilna razporeditev objektov na farmi se zelo razlikuje od našega gručastega doma“. Vsa gospodarska poslopja imajo enako streho. Aluminijaste strehe s. svojim leskom že na daleč opozarjajo na lokacijo farm (isolated farm).
Zemljišče farme je rahlo razgibano, zato presenečajo oblike njiv, ki so izoblikovane v obsežnih pasovih polstožne ali zavite oblike. To je kontumo oranje, ki preprečuje erozijo tal.-Med pasovi koruze ostajajo ožji nezorani pasovi.
Gosta sta bila na farmi ob ' žetvi, ki je popolnoma mehanizirana. Stroj kosi koruzo, obenem pa olička storžr Kasneje storže strojno sortirajo in s pomočjo elevatorjev spravijo v silose. Strojna obdelava je zmanjšala potrebe po delovni sili, zato vodi farmo le maloštevilna družina.
Prodajo pridelkov, nakup umetnih gnojil in sortnega semena opravi farmar v bližnjem tržnem središču Waterloou.
Pri tej uri učenci lahko razpravljajo o najrazličnejši specializaciji farm, lahko primerjajo našo posestno strukturo in kmetijsko usmeritev ter ugotavljajo razlike.
ARMADA SMO VSI
★ ★ ★ ★ ★
Prebiramo priročnik za vojaški Poklic (H)___________________
V novem priročniku pod nagovora Kaj nudi oficirski poklic ^ademu človeku piše na 187. strani med drugim tudi tole: »Značilnost službe v JLA ter njena družbena odgovornost in Pomen zahtevata, da so sta-rešine zdravi, telesno sposobni 'judje in stabilne osebnosti zato, da bi lahko opravljali svo-je naloge."
Ta stavek smo navedli zato, jja bi neposredno opozorili, Itako pomembni sta duševna in dlesna pripravljenost vojaških starešin, da mora imeti vsak kandidat, ki se želi šolati v \o-
j^ki šoli in opravljati vojaški Poklic, ustrezne duševne in telesne lastnosti. Pri tem mislimo tudi na številna negodovanja, kadar gre za medicinsko selekcijo kandidatov, pri kateri izločajo tiste, ki telesno in duševno ne ustrezajo.
ZA KAJ GRE?
Vemo, da skoraj polovico Pojavljenih kandidatov* osnovnošolcev iz Slovenije, ki se od-očijo za vojaški poklic, odklo-n]jo že pri prvih zdravniških Pregledih. Vzroki: največkrat Nezadostna telesna razvitost pa U(li kronična obolenja, telesne eformacije in napake, ki jih I krijejo šele pri natančnih pre-“edih. Ocena in diagnoza „ljudi C belem" torej prekriža marsi-katcremu mlademu človeku Načrte že na začetku poti.
Starši, katerih otroke so za-otili, občinski organi in mnogi
prosvetni delavci pa se odzivajo na zdravniške ocene vedno ostreje. Opozarjajo predvsem na merila za oceno potrebne telesne razvitosti kandidata za vojaško šolanje (glej tabelo 17 v priročniku): menijo, da so prestroga in celo odveč. Prav zato bi radi tokrat opozorili na nekatera protislovja, ki se pojavljajo pri teh „odzivanjih“ in tako pomagali „ubraniti“ merila. Strinjamo pa se z ugotovitvijo, da osip negativno vpliva na nadaljnje zanimanje mladeničev in staršev za vojaški poklic; na to, da je vedno manj šolanih vojaških starešin iz Slovenije, in na prizadevanja tistih — tudi prosvetnih delavcev, ki usmerjajo mladino v vojaški poklic.
Razumljivo pa je, da ne moremo soglašati z zahtevami, naj bi še nadalje zniževali raven zahtevnosti glede telesne razvitosti prihodnjih gojencev vojaških šol ali pa naj bi ta merila celo ukinili. „Sporna“ merila namreč niso nastala na hitro, ampak so dosežek temeljitih antropoloških mujenj, študija in preverjanja telesnega razvoja mladega človeka v daljših časovnih obdobjih. Povejmo še to, da so ta merila prav na zahtevo s terena večkrat popravljali. Menimo, da bi vsak nadaljnji popravek škodoval kandidatom, ki so že sprejeti v vojaške šole.
ZAKAJ?
Predvsem zaradi narave njihovega dela v miru in vojni.
Znano je, da zahtevata sodobna vojna in oborožen boj od vojaka, še posebno pa od starešine — organizatorja delovanja in boja enot - vedno več duševnih in telesnih naporov. To pomeni, da so postale zahtevnejše tudi vaje vojakov in štabov v mirnem obdobju. Temeljni namen tovrstnega pouka pa je čimbolj približati vadenje vojnim raz-
nike. Ne pozabimo, da leti sodobni lovec - prestrezalec s hitrostjo skoraj 3000 km/h, da je sodobni tank gibljivo skladišče opreme iri orožja, ki omogoča posadki, da deluje podnevi in ponoči na zelo neustreznem zemljišču ter s plovbo in potapljanjem premaguje tudi večje vodne ovire. Na to bojno vozilo izstreljuje so-
meram. Razumljivo je, da je to načelo še posebno upoštevano pri organizaciji življenja in dela gojencev vojaških šol in akademij. V njih morajo postopoma, v skladu s svojim telesnim razvojem, premagovati tudi vedno večje duševne in telesne napore.
Motijo pa se tisti, ki menijo, da je sodobna vojna tehnika „olajšala“ oborožen boj. Po njeni zaslugi je postal seveda boj bolj učinkovit, toda le za tistega, kije kos zahtevam te teh-
vražnik že zelo od daleč raznovrstne rakete in rušilne izstrelke iz protitankovskih topov; z neba oprezajo za njim lovci — napadalci, ko pa se približa položajem, ga napade še pehota z raznovrstnim orožjem. Biti tankist ni tako lahko, kot mislijo pešaki. Toda to je le eden od zgledov.
Preveč jih je, da bi jih lahko našteli, vsi pa potrjujejo, da je postal- boj z nasprotnikom prav zaradi uporabe mehanizacije, infra tehnike, elektronike, ra-
darske tehnike in marsičesa drugega neprekinjen, hiter in učinkovit. Vojskovati se je mogoče celo v vesolju — s tem pa je dobilo vojskovanje povsem nove prostorske in časovne razsežnosti. V takih zapletenih bojnih razmerah, ko morajo komandanti in ko-> mandirji povezovati množico,, raznorodnih vojnih prvin v. skladno celoto, sta njihova telesna in duševna pripravljenost še posebno pomembni. Od tod tudi nenehne zahteve in preverjanje zmogljivosti, pa tudi trditev, da sta duševna in telesna pripravljenost temelj bojne pripravljenosti enote in posameznika.
Vsi smo si edini, vsi upoštevamo ta dejstva, kadar pa gre za „našega“ kandidata, smo pripravljeni marsikatero pomanjkljivost spregledati, ker smo prepričani, „da bo sčasoma že zrasel,in se okrepil". Ne vprašamo pa se, kaj bo z njim, če med šolanjem in pri delu ne bo dosegel ustrezne kakovosti, če ne bo mogel dobro opravljati tega telesno zelo zahtevnega poklica.
Prepričani smo — in to potrjuje tudi praksa — da se tak mladenič sčasoma nujno znajde na slepem tiru svoje vojaške kariere in nima možnosti, da bi se povzpel do odgovornih in zahtevnih funkcij, ki so mu bile cilj tedaj, ko se je odločil, da bo postal aktiven vojaški starešina. Zaradi omejene sposobnosti postane nehote kandidat za opravljanje pisarniških del in stalen obiskovalec raznih zdravstvenih ustanov. Malo verjetno je, da najde tak človek tudi osebno srečo in zadovoljstvo glede na svoj položaj in mesto v dražbi.
Menimo torej, naj bi naši bralci imeli tako skrben in vsestranski izbor kandidatov za vo-jaški poklic predvsem za posebno pozornost, ki jo posvečajo naša družba in oborožene sile vsakemu mladerhu človeku. Velik osip kandidatov naj bo opozorilo in spodbuda, da je treba izboljšati razmere, v katerih razvijajo mladi svoje telesne in duševne sposobnosti — v šoli, krajevni skupnostni in posebnih organizacijah, skratka, povsod, kjer se zbira mladina.
FRANC VRANČIČ
Vloga mladinske periodike v sedanji osnovni šoli in v prihodnji celodnevni šoli
Vez med poukom in prostim časom
(Nadaljevanje s prejšnje številke)
( Majda Poljanšek
Izobražen je, kdor ve, kje bo iskal tisto, česar ne ve.
Če danes kritično presojamo delež učiteljev, mislim, da se je šola ves čas zavedala svoje odgovornosti da mora razvijati bralno kulturo pri učencih. Bilo je nekaj uspešnih akcij: uspele so predvsem zato, ker so si za njihovo uresničitev prizadevali tudi učitelji. S kakšno težavo se je začela uveljavljati bralna značka - danes pa je to že široko zasnovano gibanje.
Ugotavljamo, da po šolah zaposlujejo vedno več knjižničarjev - strokovnih moči, ki razbremenjujejo učitelje. Prav bi bUo, da bi se vsi učitelji bolj usposobili tudi za tovrstno delo. Prav učitelji namreč najbolje poznajo učence. Naj navedem kot primer poklicno usmerjanje: dokler so se s tem ukvarjale le posamezne ustanove, pa naj bo zavod za zaposlovanje ali zavod za poklicno usmerjanje, je bil uspeh manjši kot potem, ko je usmerjanje prevzela šola kot eno svojih dejavnosti.
KaddTse bodo šole zavedle, da je mladinska periodika pravzaprav nov vidik modernizacije pouku, bodo naročanje in prebiranje še bolj pospeševale. Modernizacija pouka se ne mole meriti le po tem, koliko smo uvedli novih učil in novih metod dela - gre za vsebinsko spremembo pojmovanja pouka v zavesti učiteljev. Splošno znano je, da šola danes ne more več dokončno usposobiti učenca ne na osnovni, ne na srednji, ne na višji ali visoki šoli. Sam se . bo moral še naprej izobraževati in slediti razvoju. Skratka -izobraževalno funkcijo šole vidimo povsem drugače, kot so jo videli nekdaj: izobražen je tisti, ki ve, kje bo poiskal, česar ne ve. V tej širši zasnovi šolskega dela je ravno otroška in mladinska periodika tista, ki zaradi svoje estetske in znanstvene vrednosti, psihološke ustreznosti, pedagoške usmerjenosti in družbene usklajenosti lahko bralcu mnogo pripomore k notranji rasti Strinjam se, da mladinski listi niso nadomestilo za učbenike, so pa tako dopolnilo, kot je dopolnilo celotno otrokovo okolje in vsa druga sredstva, ki pomagajo šoli uresni-
čevati vzgojnoizobraževalne smotre. Se misel ob Cicibanu: prepričana sem, da učitelji v nižjih razredih načrtneje vpletajo mladinsko periodiko v šolsko delo. Če bi jih v višjih razredih naučili po bibliografijah poiskati med seboj vsebinsko se dopolnjujoče članke, bi šolarji prenekatero nalogo - naj navedem za zgled ■ „ Vse o konoplji" - ki jo še s pomočjo staršev težko izvedejo, lahko naredili sami
Zavzemam se za aktivnejši in odgovornejši • odnos do mladinske periodike tudi zato, ker pridejo mladinski in otroški listi v sleherno slovensko vas. Ne mislim napadati dragih učil
-	kot so npr. fonolaboratoriji
-	ki predstavljajo resnično modernizacijo pouka. Toda te uporablja le ozek krog porabnikov - učencev! Periodika pa uspešno zmanjšuje razlike med mestnimi, in podeželskimi 'o-lami
Če pogledamo zdaj še materialno plat, ugotovimo, da je mladinska in otroška periodika neko interdisciplinarno področje, ki nima domovinske pravice v nobeni od samoupravnih interesnih skupnosti. Povsod samo delno zajema vsebino in torej tudi denar. V prihodnje bo treba sistemsko samoupravno razreševati način subvencioniranja. V resnici, in ne samo obljubljati Pri republiški konferenci SZDL Slovenije je bil sestanek naslednjih samoupravnih interesnih skupnosti:	zveze
skupnosti otroškega varstva, izobraževalne skupnosti Slovenije, kulturne skupnosti Slovenije, zveze skupnosti za zaposlovanje in telesnokultume skupnosti Slovenije. Na sestanku so sodelovali tudi založniki, izdajatelji in predstavniki izvršnega sveta skupščine SR Slovenije. Dogovorili so se o tem, da bi izoblikovali skupen organ, ki naj bi trajno usmerjal politiko na področju mladinske periodike ter si prizadeval za njeno smotrno subvencioniranje. Socialistična zveza delovnega ljudstva bi sklicala sestanek. - Ko bi se organ konstituiral; tako bi dobili bolj določne rešitve. Preslabo je v praksi usklajeno obravnavanje tega področja - čeprav je načelno vse dogovorjeno.
^ Andrej Ujčič
Ali smo interesne skupnosti dovolj seznanili z vsebino in pomenom mladinskih listov?
Res je, da bo treba ^sestaviti nek usklajevalni organ za urejanje problemov mladinskega tiska. Toda ta organ ne more biti „dokončen". Ljudje morajo poznati vso problematiko tako, kot ste jo zdaj tukaj predstavili. Nisem pristojen za to, da bi opredeljeval vsebinsko pomembnost listov, ki izhajajo. Opiram se na skupni dogovor pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva, da je treba regresirati nekatere informativne družbenopolitične liste ter liste za otroke. Takrat je bilo nedvoumno ugotovljeno, da so vsi listi, ki jih danes obravnavamo, naši sedanji mladini potrebni.
Druga zadeva pa je, da bo vendarle treba spoštovati samoupravno organiziranost naše družbe in si prizadevati, da s čim manj napora predstavimo mladinske liste delovnim ljudem, s katerimi se bomo dogovarjali za denar. Pri interesnih skupnostih bomo morali biti
vztrajni, trdni, včasih morda celo ostri. Te niso in ne smejo biti samo razdeljevalke denarja, kakor bi morda kdo celo želel, ampak resnične ustvarjalke izobraževalne, kulturne in vzgojne politike naših listov. Morali bomo spoznati, da nihče V tej družbi sam po sebi v svojem krogu ni pristojen za oblikovanje in izvajanje določene politike. Vsaka zadeva, naj bo na prvi pogled še tako majhna, je družbena. In v tem smislu je tudi vsako pisanje, urejanje, ustvarjanje neke izobraževalne kultumo-vzgojne politike družbena zadeva. Vem, da imajo vsi navedeni listi svoj namen, vem, da sodeluje v njih paleta predstavnikov širše družbene skupnosti Te ljudi resnično angažirajmo za izboljšanje vsebinske in programske podobe - ne samo za sprotno sodelovanje ali financiranje. Gre za tako imenovano kultumo-prosvetno in pedagoško ustrezno programiranje lista. Predvsem pa gre za uresničitev smotra: kulturna vzgoja mladega rodu.
Ti listi so v bistvu temelj kulturne vzgoje. Povabimo dele-
gate širše družbene skupnosti, naj načrtujejo vsebinsko usmeritev, ki bo usklajena s tem, kar bodo sklenili delovni ljudje v samoupravnih interesnih skupnostih. Sem za aktivno politiko: za resnično družbeno ustvarjanje - ne pa za prerekanje in ukrepanje zaradi že izvršenih dejstev. Rešitev vidim v tem, da vso programsko problematiko predstavimo interesnim skupnostim. Pokazalo se je, da je dosedanje razdeljevanje subvencijskih dolžnosti slabo. Za to ne krivim samo interesnih skupnosti. Smo pod pritiskom inflacije, zaradi cen papirja in grafičnih storitev je prišlo do razkoraka med možnostmi interesnih skupnosti in potrebami listov.
Ne izključujem prizadevanja SZDL, da ima vedno ne samo pravico, ampak celo dolžnost, da nas skliče, če v tem našem sistemu kaj zaškriplje. In zdaj škriplje. Torej se je treba dogovoriti Vendar čutim, da vzrok ni samo v našem sistemu, ampak tudi v nepovezanosti mladinske periodike. Posledice tega so, da skušamo sami sebe prepričevati, kako so vsi listi, ki izhajajo, zelo potrebni. Prepričan sem, da so slovenski otroci toliko zreli, da potrebujejo vsebinsko razvejano periodiko. Zaupam tudi v strokovne odločitve uredništev in njihovih svetov. Druga stvar pa je, da bi objektivno morali priti do sklepov, kakšne liste v sedanji situaciji resnično potrebujemo; dalje — kakšni učitelji so nam potrebni, kako si bomo razdelili področja vzgoje, kulturne vzgoje, pa tudi izobraževanja. Vsakdo, ki sodeluje pri ustvarjanju in uporabi mladinske periodike, je dolžan pomagati reševati sedanje finančno stanje. Sicer bo morala poseči država: sprejeti bo treba neke splošne ukrepe, kot je npr.
splošna oprostitev davka. Prav zato, ker je splošna, pa ne more pomagati pri programski usmeritvi niti pri razjasnitvi temeljnih pojmov — saj vse samo podaljšuje, odlaša. Lahko nas celo spelje na stransko pot. Zato-zagovarjam predlog, naj bi ustanovili povezovalni organ. To ne bo nadzorni, ampak samoupravni organ. Če bomo to izpeljali, bo najbrž tudi odgovorjeno na moje vprašanje: ali smo že imeli neko „ustrezno stanje" na tem področju; ali vemo, kakšno je to „ustrezno stanje, ali vemo, kaj hočemo doseči? Odkrito rečeno: tudi izdajanje PIONIRJA in CICIBANA, kakršnokoli dejanje v kulturi in izobraževanju, so v bistvu so-. cialna dejanja; reševanje socialnih problemov naše družbe.
To ste v svojih razpravah deloma že nakazali, zato ni mogoče preprosto reči: vse je potrebno in vse moramo kar najbolj razvijati. Počasi moramo doseči neko ustreznost, vendar glede na možnosti Tovariši uredniki v resnici gradijo vsebino na temelju razprav v uredništvih in svetih - torej gradijo sistem od spodaj navzgor. Želim, da bi že sam začetek prodrl v interesne skupnosti Doslej sem sodeloval pri mnogih razpravah, vendar razpravljavci nikdar niso obravnavali mladinske periodike. Te liste naj bi kar najbolj posodobili Ne gledam ne na vzhod ne na zahod — temveč zgolj na potrebe naše družbe: dokazati moramo smisel za sodobnost in potrebnost v naši družbi K nam vdirajo drugi listi. S kakovostjo, sodobnostjo in modernostjo se moramo upreti tujemu vplivu. Toda - ali je tuj vpliv, če otroci berejo liste v srbohrvaščini? Morda pa nam to odpira nove vidike? Mislim, da je vsako vprašanje tudi družbeno — in v tem smislu moramo iskati povezave.
r Olga Vipotnik
Kultura za otroke	stični zvezi delovneg ljudstva,
je še vedno pastorek	ki je najširša družbenopolitična
Opozarjam, da 'e delegatski organizacija, predlagali,*da mo-sistem v interesnih skupnostih ra imeti kultura za otroke pred-še ni povsem uveljavil. Delegate nost. Kajti vsako kulturno smo izvolili, nekatere skupnosti ustvarjanje in podoživljanje se pa se bodo šele ustanovile. De- začenja pri otroku: gledališčnik
lalo pa se je po starem, recimo tako, da so v interesni skupnosti porazdelili denar za kulturne potrebe odraslih - ne pa otrok, ali pa so ga zanje namenili manj. Kultura za otroke je še vedno pastorek. Iz tega lahko izhajamo. Zavedati pa se moramo, da smo prav pri Sociali-
bo dobil občinstvo, če bodo otroci imeli svoje gledališče. Isto velja za časopise in revije. Tega se mora zavedati vsa družba. Mislim, da smo si po X. kongresu vendarle že lahko na jasnem: tudi v tem dokumentu imajo- prednost vzgoja, izobraževanje in varstvo otrok. V da-
našnjih družbenih razmerah že imamo možnosti, da lahko zadostimo potrebam otrok po kulturi, da se oblikujejo v celostne osebnosti, ustvarjalne ljudi.
Sekcija za mladinski tisk pri SZDL je povezovala vse tiste dejavnike, ki so bili zainteresirani, da se položaj mladinskega tiska uredi. Toda nekaj let smo zadeve komaj sproti urejali in reševali: to se pravi, iskali subvencije. Iskali smo regres za papir; od skupnosti otroškega varstva smo dobili delež za socialno šibkejše otroke in podobno. To so bile samo občasne akcije. Zdaj pa želimo položaj mladinskega tiska povsem urediti: opredeliti naš družbeni interes za njegovo poslanstvo; izoblikovati vlogo posameznih listov; sestaviti prednostno listo izhajajoče periodike. Mislim, da je 30-letnica že takšen jubilej, da nas lahko prepriča o potrebnosti in vlogi nekega lista; o dejstvu, da se otroci vzgajajo tudi z revijami, časniki in drugimi sredstvi
Potrebna nam je sistemska rešitev: kulturne dejavnosti ne moremo uvrstiti v isto kategorijo kot gospodarske dejavnosti; družbene dajatve nujno odpadejo - kultura v resnici živi kot nadgradnja in je namenjena
prav delovnemu človeku. Za- g ložbam bi morali omogočiti, da ; izdajajo dobro literaturo poceni, dostopno ljudem. Seveda r, je tudi takšno olajšavo možno r izrabljati za drugovrstno dejavnost. Prizadevamo pa si, da bi našli tako sistemsko rešitev, ki , je zagotovljčna že po ustavi, da bi naše interesne skupnosti to I izpeljale v korist slehernega otroka.
Če pogledamo strukturo cen posameznega lista, vidimo, da je umetniški delež honorarjev za sestavke in ilustracije zelo zelo majhen v primerjavi s ceno pa- g pirja, grafičnih storitev in dru- t gih dajatev. Tam je torej treba > poiskati rezerve! Cena mora biti i sprejemljiva za vse starše, za r, vsakega otroka.	z
Spregovorila bom še o celo- s dnevni šoli bUo je že omenje- t no, da bosta razvoj osnovnih šol t in prehajanje v celodnevno šolo r, zahtevala, da se bodo o tem £ pogovorili uredništva, peda- h goške službe, pa tudi tiste druž- f bene organizacije, ki se ukvar- v jajo z vzgojo otrok. Ločeni, c vsak zase ne bodo mogli dati t mladinskemu tisku tistega me- ji sta in vloge, ki ju ta v resnici -zavzema v oblikovanju otrokove osebnosti pri celodnevnem šolskem delu. Prav je, da se o h tem problemu še pogovorimo. n
'	.	” "	h
Zvone Verstovšek
j
Ali soustvarjalci ali razdeljevalci?
Pri izobraževalni skupnosti Slovenije smo se lotevali reševanja nekaterih vprašanj mladinskega tiska zares bolj distributersko. Denarja je bilo v primerjavi s potrebami malo -vendar pa je vsota iz leta v leto skokovito naraščala - mnogo
bolj kot vse dmge postavke za j izobraževanje. Samokritično J sem dolžan priznati, da se raz- s iskovalna, kulturna in naša t skupnost res niso posebno pri- Q zadevale za neko ustvarjalno n politiko na tem področju. De-nar smo poskušali najbolje po- ‘z razdeliti. Zato pozdravljam predlog o povezovalnem or- K ganu, ki smo ga danes slišali £
t
12.000	dinarjev;
30.000	dinarjev; 100.000dinarjev; j
860.000	dinarjev;
9 70.000 dinarjev;
2,600.000	dinarjev.
Na voljo pa imam nekatere podatke, ki ponazarjajo stanje: leta 1970 je za mladinski periodični tisk Šlo leta 1971 je vsota poskočila na leta 1972 smo dali za periodični tisk leta 1973 so vloge in možnosti narasle na leta 1974 je proračun predvidel letos pa je predvidenih
V šestih letih je torej vsota več kot 200-krat narasla. Nočem reči, da je zdaj vse urejeno.
Navajam dejstva. Ob teh številkah pa moramo upoštevati še denar, ki ga odvajajo v isti namen temeljne, izobraževalne skupnosti; lani je bilo za periodični tisk in subvencijo šolskih knjig zbranih okoli
1,000.000,00 dinarjev; letos previdevajo petkrat več. Šole prejemajo za svoje knjižnice delež iz rednih sredstev za materialne stroške. Če bodo v tem šolskem letu v bilanci izobraževalne skupnosti vključena
tudi sredstva za cleodnevne šole - bo treba tudi na tej postavki najti delež za otroško periodiko.	>
Rad bi opozoril še na število L teh listov: za letos smo prejeli s toliko prošenj in zahtevkov, da s bo imela komisija ali organ, ki j bo to usklajeval z denarjem, ki r bo na voljo, težko nalogo. Gre £ približno za deset mladinskih j revij in časopisov ter pet ali šest f večjih listov, ki jih izdajajo ; osnovne in srednje šole. Potem t je tu še list ..Prosvetni delavec", , kjer imamo svojo stalno pla- / čano stran. En sam organ bo ) vse to laže smotrno razdeljeval.
Andrej Ujčič
Gre za oblikovanje celotne politike na tem področju.
Ne morem se strinjati z ugotovitvijo, da gre predvsem za delitev denarja. Gre za oblikovanje politike na tem področju - in to je zadeva vseh samoupravnih interesnih skupnosti Akcija za mladinsko periodiko naj bi - nasprotno - vplivala tudi na vsebinsko usmeritev interesne skupnosti. Z medsebojnim sodelovanjem in vplivanjem bo gotovo nastala tudi drugačna vsebina mladinskih listov. Nočem reči, da bo to racionalizacija. Bo pa vsebina, prilagojena sedanji nuji. Ni prav, da branimo vse, kar imamo. Liste moramo imeti zaradi kulturne vzgoje človeka - od mladosti
do starosti - pa tudi zaradi 1 vzgojnega poslanstva šol in dru- ' gih ustanov. Vendar: ne osta- 1 jajmo v obrambi, dokler nismo 1 spoznali vseh potreb, ki jim l morajo zadostiti interesne skupnosti. Financiranje bo potem 1 samo uresničevanje dogovorjene politike. Naj interesne skupnosti spoznajo delo v uredništvih: da listi želijo poučevati, zbijati ustvarjalnost, skratka, oblikovati kulturno vzgojo. Tudi interesne skupnosti bodo dodale svoje zahteve - ne le deleža v denarju.	i
Če bodo cene papirja in gra- ( fičnih storitev rasle - mi Pa bomo vedno v odnosu „pti% pred kačo" z bojaznijo, kda[ ' nas požre, bo slabo. Sem za to, da pred delovnimi ljudmi ražj
Vloga mladinske periodike v sedanji osnovni šoli in v prihodnji celodnevni šoli
Vez med poukom in prostim časom
Sferno vso problematiko. Sem Priti izsiljevanju deležev za •<svoj“ Ust — potem to vedno nekdo plača. Mislim, da moramo graditi družbo, ki ne bo
podlegala pritiskom, ampak bo iskala odgovorne poti. Dogovorjena politika o samoupavnih interesnih skupnostih mora postati resnica.
(\lože Šmit
Družbena zagretost za mladinske liste i	ni majhna!
Zdi se mi, da družbena zadetost — ali dogovorjena poli-Hka, če jo hočemo tako imenovati — za mladinsko periodiko ni majhna, tudi danes ne - čeprav iz razprave tako zveni. Slabo se počutim, ker sem urednik, uredniki pa tukaj luko rekoč zagovarjamo potrebnost svojih listov. To je napačno stališče! Družbeno Potrebnost poudarjamo že ne-ktf let. Organizirana je bila široka akcija - od skupščine na-Vzdol. Koliko je bilo ta čas °cenjevanja, raziskovanja, pa tu<Ji podpore. Lahko trdim, da ,e ta bila predvsem deklarativna h in takšna je tudi še danes.
h uredništev veliko obiskujmo šole, občine, izobraževal-j skupnosti: srečujemo se z ‘iudmi, ki so tudi delegati v Sarnoupravnih interesnih skup-n°stih. Ti poznajo in podpirajo tako imenovano potrebo po Mladinskem tisku. Vprašanje pa ie> kakšne možnosti imajo za-fadi še ne dovolj uveljavljenega delegatskega sistema. To je zdaj j proces, ne pa zorenje sadov, koliko časa sem že pri mladinskem tisku, na tolikih sejah sem Ze bil in v tolikih razpravah sodeloval, da vem: potrebnost Mladinske in otroške periodike
že zdavnaj potrjena in dokazana.
Danes smo v razpravi dosegli Mzpredek: smo za enoten organ, M naj tudi vsebinsko proučuje, tisk ter obvešča tako uredništva
kot samoupravne interesne skupnosti. Dokler bomo razpravljali le o idealnih deležih udeležencev, gotovo ne bomo ničesar rešili. Tudi mi krojimo politiko — z vsakodnevnim delom - tudi z današnjo razpravo, in sicer glede odnosa družbe do otrok. V uredništvih se zavedamo: dokler smo potrebni, smo tu. Znašli smo se že v razmerah, ko je vse kazalo, da bo kakšen list propadel. Pa ni, ker je bil potreben.
Prav je, da vedo to tudi samoupravne interesne skupnosti. Toda ton tem skupnostim dajejo naše družbenopolitične organizacije, kot so Zveza komunistov, Socialistična zveza delovnega ljudstva, Zveza prijateljev mladine. Treba je voditi politiko v interesnih skupnostih; treba je več denarja za mladinsko periodiko! Tudi v kulturni skupnosti smo jasno povedali: Izhodišče vse slovenske kulture je pri mladini! In prebili smo led, saj so denar, ki bi lahko „odtekel“ drugam, vendarle namenili za mladinsko periodiko. Stvari moramo gledali politično, moramo pa jih tudi čimprej opredeliti! Na primer: ugotovili smo, da bomo do konca leta imeli z našimi šestimi listi 1,600.000 dinarjev izgube. „Mladinska knjiga“ je pripravljena to pokriti — toda, ali so delavci za to? Treba jih je prepričati, da je to njihov skupen interes.
Taka je. situacija. Interesne skupnosti vedo, da so mladinski listi potrebni - treba jih je le prepričati, da bodo v ta namen združevale več denarja.
U
Franc šali
)
Mladinska periodika naj postane periodika mladih!
Poleg teh listov, katerih ured-Mki so danes zbrani, moramo uP°števati, da je precej mladin-s"-e periodike, ki se nanaša na sPecializirane organizacije, dru-združenja. Tam se odpi-No vprašanja obstoja, pa tudi Ljkovosti tovrstnih revij, “kšni so vplivi in možnosti, da eka taka revija obstaja in se Prebija, koliko pri tem sodeluje ‘Pol mladina, podmladek orga-^Zacij? Morali bi pregledati, pkšno je stanje te periodike in °liko vpliva na mladino, brugo, kar bi rad poudaril: ^ za vključevanje porabnikov ^Mclinske periodike pri o hlipanju politike tega področja, f2 tudi v ustvarjalno delo. Mi-, ‘M, da naše mladinske organi-'pC‘ie po šolah, v delovnih or-Ptizacijah in krajevnih skup-Ptih premalo sodelujejo pri z]oju mladinske periodike pl kar zadeva redno in orga-Tlrano navajanje mladih na
Sanje. Tako mlademu človeku cas,
( °Pis ne bo samo posredova-®C' ki mu bo pomagal pri kul-nrni vzgoji, ampak bo odsev Ipgove kulturne vzgoje, zrcalo ySpvih vrednot in stališč, ^iučevanje mladih v mladin-11° periodiko kaže, kaj in ko-i ° smo napravili za njihovo turno rast.
n (' 'e Pogledamo naše liste od Jtifl za najmlajše, pa do „Mla-(jPe‘' in „Tribune“, bomo vi-j • da mladi vendarle povsod ^delujejo, pišejo ter likovno in t a;'beno ustvarjajo. To sodelo-0^e pa bi moralo biti še bolj kttnizirano, da bi vse,, kar je
najboljšega iz življenja mladih na šoli, v krajevni skupnosti, v delovni organizaciji, prišlo tudi v liste Tako bi se morda ustvarilo pravo razmerje med prispevki mladih in odraslih. Urednica „Pionirja“ je poudarila, koliko je pri njih pobud - vendar prave širine ni... Ta bi lahko bila, če bi na primer mentorji, šole, mladinske organizacije in združenja v krajevnih skupnostih spodbujala in vključevala mlade. Če pogledamo otroške liste, vidimo v njih skladbice, ki so delo odraslih. In vendar se tudi otrok glasbeno izraža. Tudi sami bi lahko večkrat napisali kaj dobrega za svoje vrstnike.
Seveda so ti pogledi pomembni predvsem za časopise, ki so namenjeni srednješolcem, morda učencem v gospodarstvu ali študentom. Ti se namreč včasih poskušajo malo zapirati v svoje liste - ali pa samo tako kaže. Pri listih za mlajše je več kot opazno vodenje odraslih — tu pa so nenadoma prepuščeni sami sebi. Opazimo jih šele, ko so ubrali napačno smer.
Razmerje vodenja in sodelovanja bi morali obdržati v vsej mladinski periodiki, od predšolskih otrok do študentov: na eni strani naj se kaže prisotnost odraslih, na drugi pa priliv mladih. Prav bi bilo, da bi razširili prostor mladinske periodike tako, da bi pisali mladi tudi v ■druge liste, recimo lokalne, kot so „Večer“, „Glas“, „Dolenjski list“. Mladi želijo pripovedovati o sebi in svojem delu. Pral’ je, da to predstavijo tudi širši družbeni javnosti. Ne samo, da se družba s pomočjo tiska in drugih sredstev vključuje v kultur-
no rast mladih - opredeliti je treba tudi nasprotno: kaj pomeni mladinska periodika v širšem kulturnem prostoru, kje je njeno mesto in kolikšen je njen delež.
Postavlja se vprašanje, koliko pošiljamo mladinske periodike našim otrokom v zamejstvu. Ali so kakšne pobude? Teh otrok je veliko - mislim namreč na
Razprava
otroke zdomcev, drugič pa na otroke rojakov ob meji Nihče ne bi mogel preprečiti branja revije, ki ti je blizu. Vprašanje je, koliko je to razširjeno.
Dalje: Koliko uredništva mladinske periodike sodelujejo z uredništvi periodike drugih jugoslovanskih narodov? Ali izmenjujejo članke? Imajo morda kakšen skupen program?
— Odgovor na vprašanje o naši otroški periodiki v zamejstvu: „Pionir“ ima na tržaškem območju 81 naročnikov, na Koroškem pa ni menda nobenega.
— ,,Kurirčka" pošiljamo na Koroško na 43 naslovov — toda privatno, ne na šole. V šoli ga slovenski učitelj ne sme uporabljati.
— V naših obmejnih območjih je težko. Legalne propagande skoraj ni mogoče izvajati. Celo pogovori za radio niso zaždeni, na primer v Trstu.
— Ko pa govorimo o drugih naših republikah, je treba povedati, da smo z njimi tesno povezani. Naročene imamo vse njihove liste - in tudi oni naše. Tudi za dobre literarne stvaritve ali za prevode ne bi bilo težko. Vprašanje nastane edino zavoljo obsega lista: povečan obseg bi zahteval več papirja, več tiskarskih stroškov, kar bi precej zvišalo izdatke. Zato je prispevkov iz drugih republik manj, kot bi ždela naša uredništva.
— Tudi pri potnih stroških
varčujemo, in seveda pri številu zaposlenih. Iz tega sledi, da nimamo časa. Če bi nas bilo več, bi bila neposredna povezava s terenom še dosti močnejša. Tako nam pomagajo dopisi. Vse je zvezano z ekonomiko.
— Eno pa je gotovo: v katerokoli slovensko vas gremo, v katerokoli industrijsko naselje, da ne naštevamo samo mest, povsod se učitdji in starši dobro zavedajo, kako potrebni so mladinski in otroški listi. To ni zaprta dejavnost; nekaj, kar bi šele zdaj nanovo predstavljali javnosti ali samoupravnim interesnim skupnostim. Odkar naši listi izhajajo, so iz tedna v teden, iz meseca v mesec na voljo najširši; javnosti v kritiko in uporabo. S tem pa je že zagotovljeno tudi vplivanje na vsebino.
— Če interesne skupnosti o tem niso razpravljale, je vzrok ta, da so komaj dobro začele ddati. Kot drugo pa bi morda navedli domnevo, da naši bralci pač še nimajo besede.

Miro Lužnik
)
načina povezovanja prostega časa in časopisov. Z novim učnim načrtom smo začeli poglobljeno obravnavati knjižnice in aktivnejši delež otroka pri iskanju novih spoznanj. Že to je dragoceno. Zdaj pa nas čaka — predvsem pedagoge, psihologe
in knjižničarje, še veliko dela, razmišljanja, razprav in iskanja različnih oblik in metod dela za vključevanje periodike in drugih sredstev, kot sta radio in te-
levizija, v posodobljeno šolo. Poudarjam:	vsi dejavniki se
bodo morali premišljeno in ustvarjalno lotiti dela. Tu nimamo vzrokov; oblike, metode in tehniko dela bo treba šele iskati in izdelati. Le tako bomo prispevali k temeljnemu smotru, ki smo si ga zastavili: da oblikujemo samostojno razmišljajočega in vsestransko razgledanega človeka za jutrišnji dan.
To je tudi ena izmed zelo uporabnih publikacij Pioniija, ki je izredno poceni, zahvaljujoč iznajdljivosti uredništva
Oblikujemo razmišljujočega in vsestransko razgledanega človeka za jutrišnji dan. „ Mislim, da je v celodnevni šoli mnogo več možnosti, da bi se poglobila obravnava teh gradiv, za katere smo ugotovili, da so pomembno dopolnilo celotnemu vzgojnoizobraževalnemu
vključevanje tiska v splošno izobraževalni proces. Sem sodi tudi usmerjeno izrabljanje knjižnic, samostojno iskanje gradiva s pomočjo bibliografije, raziskovalne dejavnosti, ki se začno na popisanih straneh in nadaljujejo v naravi. Dosedanja majhna odzivnost izvira gotovo iz premajhne usmerjenosti otroka v to dejavnost. V celo-
Sklep
procesu. Nastaja možnost, da postane obravnava in uporaba periodike del celotnega „pro-stega časa", ki se deli v prostovoljne in rekreativne dejavnosti. Učenci se bodo lahko bolj načrtno ukvarjali z branjem, pa tudi s pisanjem, pripravljali gradivo za svoje časopise, dopise v „Pionirski list" in druge ter se vključevali i’ dopisniško mrežo. Obstaja več možnosti in časa za
dnevni šoli bo več možnosti, da bomo učence navajali na aktivne, proučevalne metode.
Jasno pa je, da učitelji na tak način dela niso dovolj pripravljeni. Zato bo treba potrpežljivo iskati različne možnosti, dajati napotke, beležiti nove oblike, ki se bodo med delom porajale, jih zbirati in posredovati drugim šolam. Le tako bomo prišli tudi do nekega melodičnega
Srečanje je pokazalo, kako nujno je sodelovanjevseh, ki se ukvarjamo z vzgojo in izobraževanjem otrok. Kajti to je celostno ddo, ki ga ni mogoče deliti: šola bo opravila svojo nalogo, časopisi bodo dodali svoje, nekaj še radio in televizija, delež bo prispeval dom, nekaj ulica ali vas — torej življenje, sredi katerega živimo. Družbenopolitične organizacije, vzgojnoizobraževalne ustanove, samoupravne interesne skupnosti, ki vse bolj prevzemajo v svoje roke tudi načrtovanje, ne samo obravnavo sprotnih problemov v naši družbi — vsi ti se morajo povezati tudi na področju vzgoje in izobraževanja, če hočemo, da se bodo resolucije uresničile.
Zamisel, da se bo oblikovalo enotno telo, ki bo povezovalo vse zainteresirane samoupravne skupnosti v prizadevanjih za vsebinsko čim boljšimi mladinskimi in otroškimi listi, in za zagotavljanje potrebnega de-naija, je gotovo dragocena. Upajmo, da se bo čimprej uresničila.
Če se bomo še kdaj takole srečali, bi bilo prav in dobro, da se povežemo tudi s predstavniki drugih mladinskih listov — zdaj smo v ozkem krogu - tudi specializiranih. Povabimo na pogovor predstavnike naših višjih in visokošolskih zavodov, ki vzgajajo učitelje. K metodiki nekega predmeta gotovo sodi tudi vključevanje periodike v pouk, h književnosti pa poznavanje mladinske književnosti, ki jo učitelj v šoli iz dneva v dan potrebuje. Če smo prepričani, da otrok in mladostnik potrebujeta dobro literaturo, pisano zanju — potem je logično, da bomo tej literaturi dali mesto tudi v učnih načrtih visokošolskih zavodov.
Kar zadeva osveščanje vse javnosti o potrebnosti mladinske periodike in mladinske književnosti, je tale naš pogovor gotovo tudi eden večjih prispevkov k izboljšanju razmer na tem področju. Upajmo, da ga bodo prebrali vsi učitdji - med njimi je dosti ddegatov, pa tudi predstavniki izobraževalnih skupnosti in drugi, ki se ukvarjajo s prosveto in kulturo. Lahko si ustvarijo jasno mnenje.
Ni dvoma, da se bo naš dde-gatski sistem trdno ukoreninil in se premišljeno spoprijel tudi s težavami, ki danes tarejo mladinsko periodiko; soddoval pri njenem vključevanju v šolo in vsakdanje življenje otrok in mladine. To je v interesu nas vseh, predvsem pa mladine in otrok.
Pogovor vodila:
NEŽA MAURER
r
J
Podelitev Prešernovih nagrad 1975 7. februarja letos ob 30. jubilejni svečanosti
»Za vse, kar so s svojim delom prispevali v zakladnico naše kulture...«
/	'	|	N
„Vedeli smo, da je prav v tem vsakoletnem praznovanju globlja simbolična vsebina: da je v njej izpolnitev želja in hotenj mnogih naših ljudi, ki so v svoji skromni partizanski opravi imeli tudi drobno knjižico Prešernovih poezij; je nemo recitiranje pesnikovih verzov v gladu in žeji umirajočih v ječah in koncentracijskih taboriščih. Enim in drugim je bila ta duhovna hrana potrditev njihove človeškosti pa tudi smiselnosti in nezlomljivosti boja, ki so ga bili In končno, zbirali smo se, in tudi danes smo tukaj s tem namenom, da v luči tako pojmovanega proslavljanje nagradimo s častnim naslovom Prešernove nagrajence, da čestitamo umetniškim in kulturnim ustvarjalcem z različnih področij za vse, kar so s svojim delom prispevali vrednega v zakladnico naše kulture, kot kulture občestva vseh delovnih ljudi v SR Sloveniji in Slovencev zunaj njenih meja.“
To so besede, ki jih je v svojem slavnostnem govoru povedal Andrej Ujčič, član IS in predsednik republiškega komiteja za kulturo ob podelitvi Prešernovih nagrad ter nagrad Prešernovega sklada na predvečer praznika v slovenski filharmoniji v Ljubljani.
V svečanem, prazničnem ozračju in ob prisotnosti najvidnejših političnih in kulturnih predstavnikov so PREŠERNOVO NAGRADO prejeli:
Zoran Didck. za življenjsko delo in razstavo v letu 1974,
Dl*. Bratko Kreft za življenjsko delo na področju literarne in gledališke umetnosti,
FrOn Milčinski za življenjsko delo na področju RTV, filma in literature,
Pavel ŠiViC za umetniške in pedagoške dosežke na področju glasbe in
Dubravka Tomšič* Srebotnjakova za vrhunske umetniške dosežke na področju glasbene ustvarjalnosti.
Nagrade Prešernovega sklada v letu 1975 so dobili:
Delavska godba iz Trbovelj za izredne uvrstitve'pihalnih orkestrov doma in v tujini,
Bogomil Fatur, za pesniško zbirko ,JVlinuta tišine“,
Mile de Gleriai za filmsko kamero,
Mina Jerajeva za vlogo VVinnie v delu Samuela Becketta „Srečni dnevi“,
Tomaž Kržišnik za likovno podobo predstave Zlata ptica,
' Flpfjon LipUŠza prozo „Zgodbe o Čuših",
Ciril Oblak in Fedja Klavora za arhitekturo tovarne Gorenjska oblačila v Kranju in letališče na Brniku,
Stane Raztresen . za vlogi kaplana Martina Čedermaca in Hlapca Jerneja,
Ivbn Seljok-čopičza ciklus razstav v zadnjih letih in
Matjaž Vipotnik za oblikovanje plakatov.
Pragnično ozračje je poudaril izbran kulturni spored: Memento mori Blaža Arniča, izvajanje solistke Irene Grafenauer in koncertni del, ki ga je pripravil simfonični orkester slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Antona Kolarja
NAJ SE ŠTEVILNIM ČESTITKAM PRIDRUŽIJO ŠE NAŠE!
Bogata žetev_________________________________
Izredno veliko Prešernovih nagrad in priznanj študentom ljubljanske univerze
Tako kot vsako leto je tudi letošnjega 8. februarja ljubljanska univerza svečano proslavila naš krdturni praznik. Slovesnost je bila letos vredna še posebne pozornosti, saj je število nagrajenih študentov preseglo vsa pričakovanja. Študentje so za svoja znanstvena dela prejeli 35 Prešernovih nagrad in 69 priznanj — skupno kar HM!
Nagrajeni študentje so ponos naše univerze, njihovi dosežki pa hkrati najlepše priznanje prizadevnim mentorjem. V posebno pohvalo in zadoščenje nagrajenim študentom je treba povedati, da so nagrade in priznanja enakovredna, saj so, po mnenju strokovnjakov, naloge diplomantov dosegle' izjemno kakovost.
Ob navzočnosti visokih političnih in kulturnih osebnosti Slovenije in drugih javnih političnih in kulturnih delavcev je zadonela Prešernova Zdravljica, ki jo je zapel akademski pevski zbor Tone Tomšič. Prisluhnili smo prisrčnim besedam rektorja ljubljanske univerze akademika prof. dr. Janeza Milčinskega. V svojem govoru je poudaril aktivno vlogo študenta kot „delavca med delavci", pozval študente na pot raziskovalnega dela, na pot, ki bo bogatila zakladnico znanja.
Na slavju so študentje posameznih fakultet predstavili navzočim svoja dela. Spet je zazvenela pesem ...
VSEM NAGRAJENIM ŠTUDENTOM ISKRENO ČESTITAMO IN JIM ŽELIMO ŠE VELIKO USPEHA!
Prešernove nagrade in priznanja so prejeli tile študenti: filozofska fakulteta: Milena Aleš, Vladimira Bertoncelj, Vojka Bole-Delak, Janka Kovačevič-Lazarevič, Rajko Bratož, Danilo Breščak, Miha Budja, Ljubinica Črnivec, Velimir Gjurin, Boris Gombač, Jožica Korpar, Angela Škrobar, Verena Koršič, Irena Kovačič, Boža Krakar, Stane Mam, Jože Meh, Nevenka Korošec-Meh, Janez Meterc, Kristina Mfliovilic, Janez Mikic, Anton Ožinger, Marjeta Pečar, Maksimiljan Sagadin, Kristina Šamperl, Ferdinand Serbelj, Zvonka Sumej, Jera Vodušek, Janez Vrečko, Anja Zwitter-Dular, Janez Žakelj, Matej Župančič;
pravna fakulteta: Zdenko Cujnik, Simona Čenčur, Andrej Ferlinc, Alenka Hudnik, Miran Kalčič, Slavko Pukšič, Matjan Šiftar, Silvij Šinkovec, Miha Trampuž, Rudi Veselič;
ekonomska fakulteta: Matjaž Blejec, Bojan Kovačič, Marko Lozej, Janez Malačič, Marjan Mlakar, Leopold Oblak, Franc Purgaj, Maks Tajnikar, Igor Vandot;
fakulteta za naravoslovje in tehnologijo: Gregor Cevc, Sergej Gabršček, Milica Kač, Darko Kocjan, Radovan Komel; Marko Kranjc, Tomaž Kranjc, Primož Krivic, Matjaž Poljšak, Venceslav Rutar, Viktor Strauch, Marko Sobota;
fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo: Vladimira Buzančič-Kežman, Nadija Glavic, Jasna Kajzer-Resnik, Vinko Može, Matjan Šramel;
fakulteta za elektrotehniko: Franc Čepon, Lojze Dolenc, Drago Hercog, Jure Pohar, Nikola Simič;
fakulteta za strojništvo: Zdravko Bedenčič, Matjan Jelen, Peter Klučar, Igor Poberaj, Dragan Štrancar, Marjan Žvokelj;
medicinska fakulteta: Rok Accetto, Rqko Kenda, Rok Accetto in Mark Kralj, Borut Banič, Silvo Černelč, Vladimira Gaberc-Porekar, Marko Karlovšek, Marko Potočnjk, Anica Smrkolj, Miha Sok in Bojan Pustovrh, Matjaž Vrtovec, Mihael Zajec in Bojan Seka;
biotehniška fakulteta: Vojislava Bole, Boris Bulog, Ivan Burger-meister, Bratko Filipič, Franci Furlan, Marko Hribar, Branka Javornik, Neda Milkovič, Roman Mulec, Jože Poznič, Terezija Štokelj, Andrej Urbanc;
fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo: Drago Flis, Matjan Gabrijelčič, Vojko Hevelj, Bojan Grobovšek, Tomo Malinarič in Vida Zei-Jovanpvič.
T
Na slovenski kulturni praznik so v Horjulu pri Ljubljani odprli razstavo slikarja domačina Franca Zupeta — Krištofa. To je njegova osma razstava — kar sedem jih je bilo prav v počastitev Prešernovega dne. Letošnja razstava je posvečena spominu kiparke in slikarke Karle Bulovčeve. Pozdravni nagovor je imel književnik Ivan Mrak. Razstavljene slike so pretežno olja. Razdelimo jih lahko na izredno doživete, prefinjene in uspele pejsaže. Tu so tudi portreti (prvič so upodobljeni z oljnatimi barvami — vajeni smo slikarjevih portretov z ogljem) in vizijske slike, ki so usmerjene v izpoved neke ideje. Temeljna misel, ki bi jo lahko povedali o slikarju: Če se večina današnjih mladih umetnikov obrača navzven, je za Krištofa značilno, da se obrača k človeški notranjosti — pa naj to izpoveduje s krajino, cvetjem, portretom. Na sliki: Obzidje Križank — akvarel.	\
Dobro jutro, mesto! Hundert-wasser
Malo je razstav na Slovenskem, na katerih gostujejo tuji umetniki, zato je srečanje z umetnikom sodobnega -časa, katerega dela so obkrožila svet, toliko prijetnejše. Tudi nam se ponuja priložnost, da ga spoznamo po izvirnih delih in ne le po knjigah ali razglednicah: Friedrich Hundertsvasser je vsekakor eno najzanimivejših imen povojne avstrijske umetnosti Izbor njegovih grafičnih del iz dunajske Albertine bo na ogled obiskovalcem Modeme galerije do začetka marca
Hundertwasserjeva barvna grafika je samobiten pojav, njegov svet je zrasel iz secesijskih pobud v samosvojo figuralno omamentaliko. Linija njegovih krožnic je jasna, razločna, barve strogo pregrajene, močne, „emajlirane“, s pozlato, celota njegove grafike učinkuje bolj ploskovito kot z iluzijo raz-
HundertvvasH ser v , Moderni galeriji
sežnosti. Spirala je pri njem zakonitost, ki se giblje od središča k neskončnosti in od neskončnosti k središču — središču življenja, Čutnosti, duhovnosti. Poetičnost njegovi!] del se navezuje na bujne barve: Posebno blizu mu je zelena t vseh možnih odtenkih. Ne naključno. Zelenilo narave, ki jo Hundertwasser svobodno zrcal] v fantaziji in preobrazbe^ obliki, mu predstavlja elementarno izrazilo v lestvici razcve-tajočih se barv. Ni naključje, de Hundertwasser ni zadovoljen s tistim napredkom, ki razdira naravo in jo spreminja v grobnico živega sveta Sam o sebi jt dejal: , Aloje slikarstvo - tako vsaj mislim — je povsem drugačno, ker je vegetativno sli-karstvo“. Morda so njegove grafike nekako premočrtne, kljub raznolikosti, niso pa brez poetičnosti in blagodejne vedrine-Že to je redkost v sodobni grafiki, kjer ima Hundertwasset posebno mesto.
V Matjaževi knjižnici je izšlo
Karel Grabeljšek: NAJMLAJŠI PARTIZAN
To je doživeta, kratka, jasna pripoved o skrbi matere, kako nai reši svojega komaj dveletnega otroka pred okupatorji. Otrokov oče je namreč partizan m tudi mati se odpravlja za njim. Saj nima vet mirne ure doma — in ko pridejo neke noči Italijani in beli z orožjem ponjo, se s spečim otrokom vred požene skozi okno.
Sledi dolga, nevarna in zelo naporna pot, najprej do strine bližnji vasi, nato pa s partizanskimi kurirji v Ključ. Da, našli so po1 do otrokovega očeta - toda otrok je bU premajhen, da bi ostal ! njimi. Na babičin dom je moral in ta je bil onstran takratne nemški meje.
Skrb za otroka, ljubezen in-dobrota ljudi so v malokateri knjig1 tako' nevsiljivo in jasno prikazane.
Leopold Suhodolčan: MORNAR NA KOLESU
Zgodbe, kakršne nosi s seboj vsakdo - zgodbe iz mladosti Tod\ ljudje imamo različne mladosti in vsak tudi ni pisatelj, da bi zri! svoja doživetja nanizati v pripoved.
To je pripoved o življenju na podeželju, kjer otroci poleg cvetja in trav, ptic, čebel, mačk ih psov poznajo še polno lepih in rdi' burljivih stvari. In dogodkov, ki jih ni mogoče pozabiti Dobrikat so tisti o čebelah in dedku, vedrih, kot je zgodba o momarj1* na kolesu, in onih, ki bolijo še čez leta, saj nosijo v sebi muko prvi krivic, nauk o socialni razliki med ljudmi; takšna je Mojmeladek Med te zgodbe, ki jim je podlaga vendarle hudomušna vedrina, vdb vojna s streljanjem, preganjanjem ljudi in z oddaljenim taborišče#1-Tu ni krvi, pač pa muka bede in otrokom popolnoma nerazumljiv1 vojne grozote.
Knjiga je pisana jasno in jedrnato.
PREMIERA V LJUBLJANSKEM MLADINSKEM GLEDALIŠČ^
Cyrano de Bergerac
Cyrano de Bergerac, tragično-himnična komedija EDMOND^ ROŠTANDA iz sredine sedemnajstega stoletja, visoka pesem čU vekove osamljenosti in farsa vsemogočih nasprotij, ki zaposluje/11 duha; tudi danes, po tolikih letih, predvsem po zaslugi odlični Župančičevega prevoda iz leta 1923, še zmerom navdušuje brale! težavna pa je njena odrska uprizoritev. Ne samo zaradi arhaičnosi jezika, temveč predvsem zaradi izjemne razsežnosti igralskih likoV-ki zahtevajo velik oder in še posebno zaradi Cyranoja-protagon0 s sto obrazi, ki ga zmore le suverena, vsestransko razgibana 1,1 izkušena igralska osebnost.
Predstava v mladinskem gledališču v Ljubljani je izzvenela anticyranojevska v klasičnem pomenu. Dolgonogi sabljač, duh0' vitež in poet se je kolektiviziral. Njegova pojava ni gospodova^1’ prej bi lahko rekli, da se je podrejala govorici simbolov in m°' dememu. gledališkemu izrazu, kar pa je bila vsekakor tudi režisC jeva usmeritev.
Zaradi takšne usmeritve predstave in tudi zaradi neizkušeno^ glavnega igralca Vladimirja Jurca, ki je bil v tej zahtevni vl0V debitant, so duhoviti monologi, ki so bistvo tega besedila, izzveni mlačno, čeprav je celotna uprizoritev z maloštevilnim ansamblo#1: posebno v prizorih z najetimi Španci, ustvarila dinamično, k##' kirano ozračje množic.
Druge vloge so tolmačili: Roksana - Milena Grmova, Kristijan " Jože Mraz, Le Bret - Sandi Pavlin, stotnik Carbon - Niko Goršif Ragueneau, Montfleury - Brane Ivanc, kadet - Barbara Jakopič ^ Mina Jeraj, De Guiche - Pavle Rakovec, Ligniere — Alja Tkalčev0' Duenja - Polom Vetrih, še en kadet - Majolka Šuklje, Nezad0' voljnež, kapucin — Božo Volk. Igro je režiral Miran Hercog.
L. LESAR
M
,
Jugoslovanski prosvetni listi. Praktična žena in radio Beograd v akciji NAJLJUBŠI UČITELJ
Predlaganje kandidatov

!
:
i;
s!
j
!
!
_ . ; \
Na pobudo revije Praktična žena in pod pokroviteljstvom kultumoprosvetne skupnosti SR Srbije je bila lani začeta akcija Najljubši učitelj. Že na začetku se je akciji pridružil tudi radio Beograd.
V prvem letu akcije je bil dosežen zaželen uspeh. Za priznanje Najljubši učitelj se je potegovalo približno štiristo učiteljev iz vseh krajev Jugoslavije.
Tej veliki akciji se je letos pridružilo vseh osem jugoslovanskih prosvetnih listov (Školske novine, Prosvjetni list, Prosvetni pregled, Prosvjetni rad, Škendija, Prosveten ra-botnik, Misao in Prosvetni delavec). Akcijo vodi v imenu jugoslovanskih prosvetnih Ustov Djokica Petkovič, novinar Prosvetnega pregleda.
Vse, ki se za to akcijo zanimajo, prosimo, da v skladu s pravili, ki jih objavljamo v tej številki, takoj pošljejo svoje predloge za Najljubšega učitelja. Predloge pošljite do 1. maja leta 1975.
O drugih pomembnih zadevah glede priprav in vodenja te akcije vas bomo obvestili v eni izmed prihodnjih številk.
OSNUTEK PRAVIL
Nagrada Najljubši učitelj se podeljuje učiteljem osnovnih šol vseh narodov in narodnosti Jugoslavije za pomembne uspehe, dosežene pri izobraževanju in vzgoji otrok, modernizaciji pouka in pridobivanju ugleda šole, širjenju prosvete, kulture, izobraževanja in civilizacije v nerazvitih krajih, območjih, naseljih, vaseh in predmestjih, kjer žive ljudje še vedno v težkih razmerah.
Nagrado Najljubši učitelj Prejmejo tisti prosvetni delavci, ki so pomembno prispevali, da sta šola, v kateri delajo, in naselje, v katerem žive, napredovala.
Nagrada Najljubši učitelj je sestavljena iz diplome (morebiti tudi iz plakete) s podobama Njegoša in Tesle, na kateri je napisano: „Tudi Einstein, Lenin, Njegoš in Tesla so imeli svoje učitelje. Prihodnost družbe je odvisna od učitelja," in darila šoli (knjige, učila, televizor, potrebščine za dijaško kuhinjo in drugo), v kateri dela nagrajeni prosvetni delavec.
Višina nagrade je odvisna od tega, koliko so prispevale delovne organizacije v letu, ko je bila nagrada podeljena. Njena višina se določi za vsako leto na novo. Vsi nagrajenci dobijo v istem letu enake zneske; prav tako dobe šole darove enakih vrednosti.
Šola dobi praktično darilo, učitelj pa denarno nagrado, če bo zagotovljen potreben denar.
Kandidate za nagrajence predlagajo člani ekipe, ki jo sestavljajo novinarji in uredniki Praktične žene, jutranjega programa radia Beograd in jugoslovanskih prosvetnih listov, ki obiskujejo prosvetne delavce ter naselja in šole, v katerih ti delajo. O njihovih predlogih odloča žirija. Žirija lahko podeli letno največ deset nagrad. Žirija odloči tudi o tem, kateri izmed desetih nagrajenih prosvetnih delavcev najbolj zasluži, da bi ga predlagali za republiško nagrado (taka je npr. Vukova v Srbiji), in pošlje predlog za podelitev te , nagrade republiški žiriji.
Če žirija meni, da v kakem letu ni dovolj kandidatov, ki
Pred 750 leti šola v Mariboru
1 Maribor se lahko doslej _po-paša z najstarejšo šolo na Sta-ierskem. Ze pred 750 leti je °menjeno ime učitelja — Ka-f°lus scolasticus (Kos, gradivo Y> 329, Zahn. Urkundenbuch ~es Herzogthums Steiermark, 11 ■ št. 211), Omenjeno šolo šte-Jemo za župnijsko šolo: nastala Je predvsem zato, ker je župnik Potreboval pomočnika, ki si ga Je moral sam vzgojiti. Pri nas so take šole mogle razviti z ustanavljanjem novih velikih župnij, ^asti 0(j n, in 12. stoletja na-?rej. Njihov obstoj je izpričan z •meni učiteljev, ki so navedeni v •jaznih listinah. Leta 1229 in •M3 ponovno srečamo ime Uli'telja Ulricus scolasticus kot le zapisano v listini (Kos, Gra-•nvo V, štev. 506 in 829). Leta *YJ3 in 1288 je v listinah samostana imenovan schulmeister in leta *^5 Janez Hartwick (Mit-•eilungen XXXIV - 1886 - str. k )• Leta 1542 je bila v Mari-oru ustanovljena mestna šola.
tem času je bilo v Mariboru eč šol, imenovanih ,zakotne" vPrivatne) šole, ker se je lavan-mski škof na solnograški sinodi ^ta 1456 pritoževal, da plemiči r<rz vednosti župnikov samo-.0|jno zaposlujejo učitelje in {P1 odpovedujejo službo (Dr.
Ucbar, Geschichte des Herzog-. S,u.rns Steiermark 8. zv., Graz
1844-1867).
Heinrich
v iu protestantizma je bila Mariboru protestantska šola; (.Cltelj je dobil pomočnika o ?Sert, Die protestantischen Ja| en ’n Steiermark im 16. n lr-> Monumenta Pedagogica, sDoerIln, Band LV. 50). Mestni dniki in mestni sveti, ki so 1 »delodajalci" učiteljem, so rejeli od deželnega kneza in
▲
škofa ponoven ukaz, da morajo protestantsko šolo odpraviti in protestantskim učiteljem odpovedati službo (XVHL Pro-gramm des k. k. Gymnasiums zu Klagenfurt 1868, 4). Protestantski učitelj v Mariboru se je iz mesta umaknil- v okolico. Pristal je v Betnavi pri Mariboru in poučeval še leta 1598.
V 17. in 18. stoletju je bilo v Mariboru in tudi v drugih krajih Slovenije veliko zakotnih šol in zakotnih učiteljev. Kljub stalnim pritiskom rednih, javnih učiteljev proti njim in kljub prepovedi, so se te šole obdržale in se proti sredini 18. stoletja celo množile (Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, 7 — 9). Znana so tudi imena učiteljev, ki so v tem času poučevali:	Florijan Dominkuš
1621, Martin Pištor 1666, Miklavž Štorf 1668, Mihael Winkhl 1673, Ljudesti Res 1676—1680 in drugi (Popotnik 1887).
Iz tega kratkega sestavka in iz imen učiteljev pred letom 1452, ko je bila ustanovljena mestna šola, ki je naslednica najstarejš šole izleta 1224, ugotovimo, da je mesto Maribor že v začetku 13. stoletja imelo svojo šolo. Taki župnijski šoli bi težko rekli šola,, ker je imela enega ali dva učenca. Triviala-ka, ustanovljena 1452, pa je delovala v letih 1776 do 1814, glavna nato I. deška osnovna šola do leta 1946, ko sta se z odlokom ministrstva za prosveto v Ljubljani ii/K-200 z dne 30. 4. 1946 združili I. deška in III. dekliška v osnovno šolo Melje — kasneje osnovna šola Tone Tomšič.
SLAVICA PAVLIČ
izpolnjujejo pogoje za nagrado Najljubši učitelj, lahko podeli tisto leto tudi manj kot deset nagrad.
Prosvetni delavci, ki bodo predlagani za nagrado Najljubši učitelj, morajo izpolniti tele pogoje:
a)	da so pri šolskem pouku in v naselju, kjer žive, dosegli uspeh, ki je pomemben in trajen prispevek k splošni pro-svetnoizobraževalni in vzgojni ravni prebivalstva; da so prispevali k splošni pismenosti in civilizaciji jugoslovanskih narodov;
b)	da so dosegli vidne rezultate, ki so posebno opaženi in cenjeni v kraju, kjer žive;
c)	da so si kot prosvetni delavci pridobili zaupanje in spoštovanje učencev in njihovih staršev, občanov ter družbenopolitičnih organizacij. To se ugotovi iz predlogov, podanih nosilcem akcije, ter ob obiskih in pogovorih, ki jih opravljajo člani ekipe Najljubši učitelj.
V ekipi mora biti vedno tudi en član žirije;
č) da imajo najmanj osem let službe v kraju, kjer delajo in so štiri leta delali v izredno težkih delovnih razmerah.
Nagrado Najljubši učitelj lahko dobi prosvetni delavec samo enkrat.
Predlagatelj — posameznik, skupina občanov, ustanova ali družbenopolitična organizacija — ima pravico predlagati za nagrado samo enega ali pa dva kandidata iz iste šole, ki naj bi si nagrado delila.
Kandidata za nagrado Naj-Ijubši učitelj lahko predlagajo učiteljski kolektivi, izobraževalne skupnosti, ustanove, združenja, družbenopolitične organizacije, člani žirije, starši učencev, učenci (najmanj skupina petih učencev iz različnih razredov) in občani.
Predlagatelj (posameznik ali skupina predlagateljev) -mora biti podpisan s polnim imenom, navede pa naj tudi naslov stanovanja.
Predlogi morajo biti pismeni, priložiti pa je treba tudi dokumentirano obrazložitev, tako da ima žirija dovolj podatkov za vrednotenje predlaganih kandidatov.
Predloge za Najljubšega učitelja pošljite na naslov: Prosvetni pregled, Terazije 26, Beograd. (Najdraži ulitelj)
Zato da bo mogoče čimbolj objektivno oceniti zasluge predlaganega kandidata, bodo poslali žirija, uredništvo Praktične žene in jutranjega programa radia Beograd ter jugoslovanskih , prosvetnih listov svojo ekipo v naselja, kjer živijo in delajo predlagani kandidati, ki so prišli po oceni uredništev v ožji izbor. Ekipa se posvetuje z upravami šol in izobraževalnimi skupnostmi, starši učencev, družbenopolitičnimi organizacijami ter s posamezniki o zaslugah predlaganega prosvetnega delavca.
Končno veljavnost predloga določijo člani ekipe Najljubši učitelj na temelju predlagateljevega podpisa (če predlog ni podpisan, se ga ne upošteva).
Predlog bo zavrnjen, kandidat pa diskvalificiran za sodelovanje na natečaju, če se ugotovi, da je predlog napisal sam ali pa če ga je na njegovo zahtevo napisal kdo drug.
Obrazloženi ’ predlogi za nagrade bodo objavljeni v ustreznih rubrikah Praktične žene, v jutranjih programih radia Beograd in jugoslovanskih prosvetnih listov.
Žirijo sestavljajo znani prosvetni, kulturni in družbenopolitični delavci.
Ekipa Najljubši učitelj opravi prvi izbor predlaganih glede na pravila za podeljevanje nagrade.' Kandidate, ki so prišli v ožji izbor, obiščejo člani ekipe. Po pogovorih z njimi, s starši učencev in z ljudmi iz okolja, kjer žive, sestavijo poročilo; tega preberejo na seji žirije.
Člani žirije na temelju sprejetih predlogov in poročil ekipe izberejo deset najboljših kandidatov.
Delo žirije je javno.
Iz starih listov
KAJ JE UČITELJ?
Šolska oblastva postavile so učitelja ob jednetn za profosa, in če kaznuješ učenca in ga zapreš, pridržiš tudi samega sebe. Žalostne so iste ure, če tudi jih v delo porabiš, a nekoč sem se pa skrivaj prav iz srca smejal.
Sedel sem za šolsko mizo ter popravljal zvezke, pred seboj pa sem imel jetnika. Kmalu je začel glasno govoriti, da sem postal pozoren nanj, in tu podajem njegov monolog nespremenjen po „stenografičnem zapisniku. “ „Oh jej - al bom šov kej kmav dam? Oh jej ja, al sem že vačen! Oh jejdeta ja, drug že krave pasejo, jest pa še v šol sedim! OH jej ja, povejte no, kedaj bom šov že dam! Če ne bom pa kar tako šou! O jest grem kar dam! Me bo te pa raj mejhen po rok udari - pa še jutr če vočte! Jelte k še tistle zvezek spišete, pa bom šoti... “
Človek bi mislil po njegovih žalostnih tožbah, da sem ga imel 2 do 3 ure priprtega, toda bil je zaprt vsega vkup pol ure. A bil je prefriganec, ki ni imel jezička za molčanje, ampak ga je znal izko-riščevati. Kaj pa zahteva občina od tebe? - Mnogo, mnogo, a v pervej vrsti, da si policaj za vso župnijo. Ti skrbi, da nihče jabolk ne krade, kamenja ne meče, ne kolne, ne psuje - če prav odrasli v vseh teh „čednostih“ z najboljšim zgledom svetijo. - Če pa le učenec napačno stopi, takoj vse kriči: „To ti je šola!"
V cerkvi svete tetke tako pobožno dremljejo in se strički tako bogoslužno pogovarjajo, da pa so otroci mirni kot jagnjeta, zato je pa - šomašter tu!
Občanom pa piši pobotnice, temu preberi „verlodengo‘‘, temu bodi svetovalec v sadjarstvu, onemu obreži, cepi drevo itd. Pa koliko je še častnih, pa tudi veločastnih opravil, ki se zahtevajo od tebe!
In učitelj je mnogokrat pravi pravcati grešni kozel, ne samo na deželi, ampak tudi pri ostalem svetu. Vojaki zgodovine ne znajo. Kdo je kriv? Učitelj! Da veš; poučuj zgodovino po tako vrlej metodi, da ostane dečkom za vse večne čase v njihovej buči.
Višje oblasti pa zahtevajo še, da si zgleden vrtnar, knjižničar itd. Izvoljenci so seveda po vrhu tega še ročni mizarji, umni rezbarji in modeleurji. Posebno pa paznim očesom čuvaj, da se ti ne priklatijo morilke, kakor: davica, osepnice, trahom, kolera - v tvoj šolski okoliš, da jim pravočasno zagrmiš: Stoj! ter pokličeš v potrebi še žandarmerijo na pomoč.
Učiteljski tovariš 1894 str. 220
Kateri učitelj jim je najljubši?
VZGOJA»VARSWO
Smučarski tečaj tudi za vzgojiteljice
Januarja 1975 je zavod za šolstvo prvič organiziral smučarski tečaj za vzgojiteljice predšolskih otrok. Predšolska vzgoja je bila do sedaj bolj ali manj zapostavljena. Vedno bolj pa se zavedamo, kako pomembna sta vzgoja in izobraževanje otrok prav v „zlati dobi" otroštva, ko so otroci za sprejemanje zunanjih vtisov najbolj dojemljivi. Dobro pa vemo, da je telesna vzgoja temelj za otrokov vsestranski razvoj. Star pregovor „Zdrav duh v zdravem telesu" še vedno velja.
Pozdravljamo akcijo zavoda za šolstvo, da je omogočil vzgo-jiteljicam izpopolnjevanje smučarskega znanja. Vzgojiteljica mora biti ob poznavanju iger in dejavnosti za predšolske otroke na snegu tudi spretna in strokovno sposobna voditi otroka pri prvih in nadaljnjih korakih na snegu. Na seminaiju smo pridobile praktično znanje, seznanile pa smo se tudi s primemo smučarsko opremo otrok, s kakšnimi metodami je treba pripraviti otroke v vrtcih (pri telesni vzgoji) na smučanje, z napotki za organizacijo enodnevnih in večdnevnih smučarskih tečajev za naše najmlajše, z možnimi poškodbami in preprečevanjem le-teh. Pridobile smo si tudi dodatno znanje o igrah in drugih dejavnostih na snegu.
Poleg strokovnih predavanj smo z navdušenjem poslušale zanimivo predavanje Dejana Cedilnika o osvajanju vrhov Himalaje. Vzgojiteljice, ki smo se seminarja udeležile, se iskreno zahvaljujemo organizatorjem seminarja: tovarišici pedagoški svetovalki Marički Jamšek, tovarišu Jožetu Besliču, svetovalcu za telesno kulturo na Zavodu za šolstvo SRS, prof. Koščevi in prof. Švegljev! iz vzgojiteljske šole. Želimo pa, da bi bil seminar vsako leto za več vzgojiteljic iz vse Slovenije kot sestavni del permanentnega izobraževanja, pri katerem si bomo izboljševale kakovost dela na področju predšolske vzgoje. Rade bi povedale, da smo vzgojiteljice tudi na tem področju pripravljene delati in usmerjati predšolske otroke v rekreativne dejavnosti.
Udeleženke seminarja
PAPIROGRAFIKA
Ljubljana
trgovina na veliko izvoz-uvoz
se priporoča cenjenim odjemalcem
Hoče učitelj spoštovanje in zaupanje pri šolskej mladini 'obuditi in si ga ohraniti, se mora vselej resno, pa tudi prijazno obnašati Resnost se kaže v stopanji, v oblačilu, v gibanji in vedenji v šoli; vse mora kazati moža zrele glave in častitega značaja.
Gerdo je za učitelja narodnih šol, ako nosi lase skodrane, kakor bi brinov grm na glavi imel; nedostojno je za učitelja, ako se v oblačilih lišpa po naj novejših pariških ali bečkih nošah. Pa tudi tako krivo je, ako učitelj raztergan v šolo hodi: to mu spoštovanja pri otrocih ne budi, marveč-se še otroci kvarijo, ker se privade zanikemosti in jih sram več ni, ako cunje od njih visijo. V šoli se sicer oblačilo jako terga, pa zavolj tega ni treba učitelju, da je raztergan: tudi zakerpana obleka je častita, toljko bolj na verlem učitelju, kar tudi v poduk služi. - Nedostojno je za učitelja, ako se po klopeh in policah pod okni naslanja, ali tesla prodava. Pa kakor je okornost in neotesanost učitelju nedostojna, ravno tako mu tudi vso čast in spoštovanje pri otrocih jemlje, ako se neslano in po otročje v šoli vede; na primer kakti pesteme ali stare babele, ki govorijo z otroci nekak neslan jezik, ki ni podoben, da bi bil dar božji. Čenčarija za šolo ni; šola je sveto mesto, v kterem morebiti obnašanje vse drugače kakor doma za pečjo, tako da otroka že sveti strah obide, ako čez prag v šolo stopi. Tedaj resen naj bo učitelj; pa resnost naj bode vselej prijazna, in prijaznost z otroci naj bo resna.
Drobtinice za leto 1863 str. 293 - 294
■»UTNUIK
LJUBLJANA, TRG OF 15 Td.: 31-542 organizira
ogled 13. mednarodne razstave učil v NUERNBERGU
DIDACTA
—	4-dnevno avtobusno potovanje z odhodom 9. 3.
—	2-dneVno avionsko potovanje z odhodom 12. 3.
Prijave sprejemajo poslovalnice PUTNIKA do zasedbe razpoložljivih mest. Bralci PROSVETNEGA DELAVCA imajo 10-odstotni POPUST pri prijavi do 20. II. in če ob prijavi predložijo kupon.
( -------------------------------------------------------\
Kakšne prometne filme želimo?
Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu si pri izvajanju svojega vsakoletnega programa dela zelo prizadeva, da bi z denarjem, ki ga ima na voljo, izdelal tudi nekaj ustreznih prometnih filmov. Pri izdelavi filmov upošteva republiški svet predvsem izvirnost, dokumentarnost in vzgojnost tako, da so vsi filmi uporabni za prometno vzgojo in izobraževanje vseh udeležencev v prometu.
Do sedaj so bili domači prometni filmi izdelani za predšolsko in šolsko mladino ter druge udeležence v prometu. Prikazovali so: najpogostejše prekrške na cestah (dokumentarno prikazani); medsebojen odnos med ljudmi v cestnem prometu in etično moralne norme človeka - udeleženca v prometu; strokovno znanje za razne kategorije udeležencev v prometu, nekaj filmov pa je bilo namenjeno tudi najmlajšim. V vsej dolgi dobi preventivne in vzgojne dejavnosti v Sloveniji je bilo izdelanih že okoli 100 filmov različne vsebine. Nekatere smo prikazali tudi na mednarodnih filmskih festivalih; v tujini so bili zelo dobro sprejeti in nagrajeni.
Z željo, da bi izdelovanje prometnih filmov že ob nastajanju čim bolj približali udeležencem v cestnem prometu, prosi republiški svet bralce tega časopisa za sodelovanje pri izboru tem za pripravo scenarijev filmov, ki jih bo pripravil v letu 1975. Prosimo (neobvezno), da odgovorite na vprašanja:
1.	Ali želite prometne filme s krajšo ali daljšo vsebino?
2.	Ali naj prikazujejo filmi posamične teme s ceste ali več tem (problemov) v enem filmu?
3.	Vaš predlog tem za nove prometne filme (naslov s kratkim opisom vsebine).
Za sodelovanje se vam že vnaprej zahvaljujemo! Odgovore __ pošljite najkasneje do 1. marca 1.1. na naslov: Svet SR Slovenije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Ljubljana, Kidričeva 2/IV.
Svet SR Slovenije za preventivo
in vzgojo v cestnem prometu	i
\_______________________________________________________J
ŽELEZARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER JESENICE
razpisuje za nedoločen čas prosto delovno mesto na tehniški metalurški in strojni šoli, in sicer:
— učitelja za poučevanje metalurških predmetov Pogoji za sprejem:
a)	diplomirani inženir metalurgije; opravljena vcpska obveznost
b)	absolvent metalurške fakultete; opravljena vojaška obveznost
Osebni dohodki po pravilniku OD ŽIC. Takoj vseljivo dvoinpolsobno stanovanje; Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Vloge naslovite ha Železarski izobraževalni center Jesenice — komisiji za delovna razmerja in odnose.
Odbor za medsebojna delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE ANTON VELUŠCEK-MATEVŽ KANAL
razpisuje za nedoločen čas delovni mesti:
—	socialnega delavca — šola za socialne delavce
-	učitelja matematike in fizike - PRU ali P Družinsko stanovanje predvidoma v septembru 1975.
pnsvetni delane
/	'	s
List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS in izobraževalna skupnost SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor. Direktorica in glavna urednica Neža Maurer, odgovorna urednica Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko.
Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585.
Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355—VIL
Rokopisov in fotografij ne vračamo.
Letna naročnina: 50 din za posameznike, za šole in druge ustanove 80 din. Št. tek. računa 50100-601-16915 Tiska CZP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643
Po mnenju sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije je list ,,Prosvetni delavec4* prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko I. odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu).
v ___________________________________ J
Z N .VSEH %
^VETROV*
PRED SPREJETJEM ZAKONOV O SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTIH ZA IZOBRAŽEVANJE
V	vseh republikah in pokrajinah se pripravljajo na ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja. Značaj, naloge in organizacija teh skupnosti so usklajeni s stališči ustave, partijskih dokumentov in medrepubliških dogovorov. .
V	večini republik in pokrajin sprejemajo nove zakone o tem gradivu in pripravljajo načrte samoupravnih sporazumov o ustanavljanju posameznih skupnosti.
Posebni zakoni določajo tudi udeležbo delegacij samoupravnih interesnih skupnosti pri delu republiških in pokrajinskih skupščin.
Izvršni svet SR Srbije je dal lanskega novembra v javno razpravo predlog zakona o samoupravnih interesnih skupnostih z več področij (izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstvenega zavarovanja, socialnega varstva, otroškega varstva in telesne kulture).
Predlog zakona o samoupravnih interesnih skupnostih v vzgojnoizobraževalni dejavnosti predvideva ustanovitev dveh vrst skupnosti: samoupravnih interesnih skupnosti za osnovno izobraževanje in samoupravnih interesnih skupnosti za poklicno izobraževanje. Samoupravne interesne skupnosti za poklicno izobraževanje bodo ustanovljene glede na panogo ali dejavnost. Za čas, dokler ne bodo podpisani potrebni sporazumi, bo skupščina SR Srbije ustanovila eno skupnost poklicnega izobraževanja za vsa področja, panoge ali skupine gospodarstva in družbenih dejavnosti. Ta začasna skupnost bo delovala do 31. julija 1975.
PREDŠOLSKA VZGOJA V ITALIJI
Lani je bilo v Italiji ustanovljenih nad tri tisoč sekcij državnih predšolskih ustanov. V njih je okrog 450.000 otrok, starih od tri do pet let.
Popravek_______________________________________
Opravičujemo se za neljubo pomoto, ki je nastala v članku „NAŠ PTIČJI SVET44.
Besedilo ob koncu sestavka se pravilno glasi:
Razstavo in stalne muzejske zbirke v prirodoslovnem muzeju Slovenije si lahko ogledate vsak dan od 10. do 12. ure, razen ponedeljka, ob sredah pa tudi od 16. do 18. ure.
Svet delovne skupnosti
CENTRA STROKOVNIH ŠOL LJUBLJANA Titova c. 78
razpisuje prosto delovno mesto učitelja telesne vzgoje
Pogoj: visoka šola ža telesno kulturo. Nastop dela 1. septembra 1975.
DELOVNA SKUPNOST POSEBNE OSNOVNE ŠOLE LITIJA
razpisuje prosto delovno mesto
učitelja tehničnega pouka
Rok prijave je 15 dni po objavi oziroma do zasedbe delovnega mesta.
Plača po samoupravnem sporazumu o delitvi osebnega dohodka: stanovanja ni.
razpisuje prosto delovno mesto
vzgojiteljice — za nedoločen čas. Nastop službe takoj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
OSNOVNA ŠOLA NEZNANIH TALCEV DRAVOGRAD
razpisuje prosti delovni mesti ža določen čas
—	učitelja razrednega pouka od 12. 4, dalje, U
—	učitelja zgodovine in zemljepisa od 1.4. dalje, PRU ali P Pismene prijave sprejema 15 dni po objavi komisija za sistemizacijo in kadrovska vprašanja osnovne šole.
OSNOVNA ŠOLA SOSTRO, p. DOBRUNJE PRI LJUBLJANI
razpisuje prosto delovno mesto učitelja slovenskega jezika
Poleg tega, da izpolnjujejo splošne pogoje, morajo imeti kandidat' tudi ustrezne družbenomoralne lastnosti.
Nastop delovnega mesta takoj.
-------------------------------------------------------—■
VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD VRHNIKA
(pošta 61360 Vrhnika)
POMOČ ŠOLAM ZA KVALIFICIRANE DELAVCE V SR ROMUNIJI
Centralni komite romunske Komunistične partije je v svojih odločbah, sprejetih leta 1971 in 1972, zavezal vse gospodarske organizacije, da materialno pomagajo pri izobraževanju kvalificiranih delavcev. Od tedaj pa do danes je bilo v romunskih gospodarskih podjetjih ustanovljenih 13.000 delavnic za učence. Pri odločanju za poklic lahko romunska mladina izbira med 500.poklici.‘V 9. in 10. razredu osnovne šole ali od 1. do 4. razreda gimnazije se lahko vsak učenec izuči obrti ali pa si pridobi neko strokovnost s področja kmetijstva. Če uspešno opravi predpisane naloge, dobi spričevalo za kvalificiranega delavca.
POSEBNI DODATKI ZA DOBRE UČITELJE
Ministrstvo za prosveto in vzgojo LR Poljske je sprejelo odločbo, ki omogoča več učiteljem, da si pridobijo tako imenovani posebni dodatek in si tako izboljšajo plačo.
Ministrstvo je v .ta namen izdelalo posebna merila. Dodatek lahko dobe tisti učitelji, ki imajo daljšo delovno dobo in katerih delo je izredno kakovostno.
V AVSTRALIJI BODO STAVKALI
Avstralski učitelji zahtevajo višje plače in boljše delovne razmere. Menijo, da manjka učiteljev zato, ker je ta poklic slabše plačan od drugih. (Sedanja letna stopnja inflacije v Avstraliji je 14,4 %.)
Avstralska učiteljska zveza opozarja, da je odstotek učiteljev, ki zapuščajo svoj poklic v vseh državah Avstralije precejšen, zmanjšuje pa se tudi število novih učiteljev.
Učitelji osnovnih, srednjih in strokovnih šol v Novem južnem VValesu so zagrozili, da bodo stavkali, če jim ne bodo povečali plač za 23 %. V Queenslandu zahtevajo učitelji povišanje za 17 %, za 31 % pa za tiste, ki so na dnu plačilne lestvice.
ENOTNI ŠOLSKI SISTEMI ZAHTEVAJO ENOTNO IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV
Skandinavija postaja „skupno tržišče44 za zaposlovanje učiteljev; kmalu bo obvezno 12-letno šolanje. Ustanovili so skupen svet organizacij nordijskih učiteljev, ki zastopa 170.000 učiteljev; ti poučujejo 3 milijone učencev v petih državah. Naloga skupnega sveta je skrbeti za usklajevanje pri usposabljanju učiteljev.
Prizadevajo si za čim boljše sodelovanje in interakcijo med pedagoškimi koledži in centri za visoko izobraževanje, posebno pozornost pa posvečajo izpopolnjevanju učiteljev. To naj bi potekalo skladno z izobraževalnim, poklicnim in socialnim razvojem. To pa pomeni izobraževanje ob delu in za delo.
PRAVO V SREDNJIH ŠOLAH
V mnogih šolah litvanske SSSR so pred nedavnim uvedli pouk prava. Pri teh učnih urah učenci spoznavajo osnove zakonodaje sovjetske države in osnove kazenskega civilnega in upravnega prava.
kinematografi prikazujejo
DIAMANTI ZA SVOBODO je film, ki v obliki kriminalke obravnava gibanje črnskih dežel za osvoboditev izpod vladavine belih. Samo to, vse drugo pa je slaba konstrukcija, postavljena v šablono akcijskega filma in oblikovana tako, da postane informacija neresnična. — mb
„ROJENI“ ZLOČINEC je film iz proizvodnje Alain Delo-na. Loteva se obtožbe pravosodja, ki ni sposobno poiskati pravih vzrokov zločinov. Sila zapleten problem, nesrečno usodo prevzgojenega roparja, ki ga kljub temu preganja policija, izrabi režiser tudi za obračun s predsodki. Ti namreč pogosto onemogočajo, da bi tudi tisti, ki želi živeti pošteno, pošteno zaživel. Solidna igralska zasedba skoraj vseh vlog, prav posebno pa igra Jeana Gabina in Alaina Delona, dviga film vkljub mel6-dramski zasnovi med zanimivejša angažirana dela sodobne kinematografije. Priporočamo za pogovor v višjih razredih osnovne šole. — mb
V ZMAJEVEM GNEZDU je film, ki je nastal v Hongkongu v koprodukciji z Amerikanci. Karate je dokaz nasilja, ki ga je v filmu kar preveč. — mb
STARI DIVJI ZAHOD je film Michalla Crichtona z Ju-lom Brynnetjem v glavni vlogi, narejen po literarni predlogi. Zanimiva tema je slabo obde-
lana, zato je film le povprečna ekranizacija. Škoda časa za ogled. — mš
TOM SAWYER - pripoved za mlade gledalce in bralce tega Tvvainovega dela, ki je verjetno bolj navdušila mlade Američane kot pa bo naše otroke. — mš PO SLEDI IZGINULE ŽE-NE je zahodnonemška kriminal' ka. Ne manjka Španije, lepotic-sentimentalnosti in mrtvi. Za koga? - mš
DEKLE IZ HONG KONGA je nemška kriminalka v stili* James Bonda. Slabo. — mš
PRGIŠČE LJUBEZNI je delo švedskega režiserja Vilgota S j o«' mana. Je film o človeku — p0" samezniku kot delcu in človeka kot tvorcu družbene zgradbe v začetkih industrializacije.
Neko življenje je lahko le p°' sledica hotenj in družbenih to-kov, brez moči lastnega soodl0' Čanja. Korupcija vladajočega razreda vedno bolj narašča. Ptf mišljen človekov poseg v druž' beno dogajanje stvari še ne spr®" meni, ampak spreminja. IzreflO** film, ob ogledu priporočamo pogovor s srednješolci. — mš
AMERIŠKI GRAFITI f film, ki je namenjen dozoreva' joči mladini. Režiral ga je ^ žiser George Lucas. Ima ka* precej možnosti za oskair 1975 (režija, snenarij, montaž — ženska stranska vloga). Sk°ž svojo mozaično zgradbo (fm’! ima štiri junake) skuša prodre v duševnost mladega človeka ** življenjskem razpotju. Film J zanimiva informacija o mlado niku v nekem drugem okolju-mb
CLEOPATRA JONES P obrtniško bleščeč film z abot** vsebino o Cleopatri — žen* _ podobi Jamesa Bonda, o č* cih, mamilih, gangster)^ črnskem gibanju in ameri policiji. — mb
!