S9ÄT PöBÄmiMm». Mtsune 20 W. ÄWT 44. številka. Maribor, (lue 14. mai'ca 1918. 52. letnlM. Lisi ljudstvu v pouk in zabavo. in za četrt leta 2 K. kitaj* vsak četrtek iti velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 8 K, pol leta 4 K L Kdor hodi sam po njega, plača na leto samo 7 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — Ust se dopošilja do'odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 16 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. —----— "--------------— * Naročnina za Nemčijo 8 K, za druge izvenavstrijske dežele 8 K. List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 4S_vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 36 vin. Za večkratne oglase primeren popust V oddelku „Mala naznanila" Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. sU>ne beseda 10 vin. Preosnova Avstrije neodložljiva Pretekli teden je širši javnosti zopet razkril vso notranjepolitično revščino v Avstriji. Slo je za to, da se vladi dovoli državni proračun. Rednega proračuna si vlada sploh ni u^ala predložiti, marveč samo začasni proračun za dobo štirih mesecev. Pa tudi za ta ni mogla dobili večine. Nemške glase je imet:' zagotovljene, deloma tudi glase nemških socialnih demokratov. M so bili pripravljeni glasovati za redne izdatke, ne pa za. vojne izdatke in kredite. Nemški glasovi pa ne tvorijo veČine. Zato je začela vlada moledovati pri slovanskih strankah. .Ukrajinci so, odkar je ustanovljena na Ruskem samostojna država Ukrajina, z vihra jočimi zastavami krenili Vi vladin tabor. Vlada je gorko snubila Cehe in Jugoslovane, ki pa nikakor niso hoteli v vladino vežo, dokler vlada no sprejme znanih čeških in jugoslovanskih zahtev. Poljaki so se izpočetka kazali neizprosne. Seid-ler do zadnjega ni vedel, ali dobi večino za oni dve proračunski točki o prispevkih za skupne vojne izdatke in za nova vojna posojila. Nazadnje so se pa Poljaki na izrecno vladarjevo željo uklonili ter so odločili, da ne bodo glasovali ne za ne proti, temveč se bodo med glasovanjem odstranili. Tako je bila z veliko muko zverižena nekaka večina. Kako malenkostna je ta večina, se vidi iz tega, da je za točko 2 v proračunu (prispevki k vojnim izdatkom) glas '.va-lo 203 poslanci, proti pa 161 poslancev, za točko 3 (vojna posojila v znesku 6 milijard) pa 202 poslanca a proti 165; torej večina 37 glasov, ki pa bi ne bila -večina, če bi se Poljaki ne bi bili odstranili. Dogodki preteklega tedna so jasen dokaz, da so Slovani — torej veČina avstrijskega prebivalstva. — z vlado in z dosedanjim notranjepolitičnim ustrojem v Avstriji nezadovoljni ter da drŽava sama zelo trpi vsled nezadovoljnosti veČine svojih državljanov-Hiša, kjer vlada nezadovoljnost, spor In prepir, "o-lovo ni zgrajena na trdno podlago. Ce se notranje razmere kmalu ne izboljšajo, mora hiša propasti. Sam gospod Seidler, ki je bolj počasnega ooli-tičnega razumevanja, je pred usodnim glasovanjem pretekli četrtek v svojem govoru priznal," „da narodna in državnopravna vprašanja silijo na rešitev, Mi moramo doseči, da se izravnajo narodna nasprotstva v okviru državne ideje." In kako se naj izvrši ti izravnava? „Vlada v tem oziru vstraja pri svojih ope-tovano razglašenih načelih tako glede pravice avstrijskih narodov na avtonomijo, ki n ,a presega kronovinskih mej, kakor tudi glede na pravico samoodločbe, v kolikor je v sklacfiu s predpogoji za ohranitev in obrambo državne celote." Seidler torej meni, da bo velike rane, iz katerih sedaj krvavi notranjepolitično telo Avstrre, zacelil z majnim obližem prav ozkega obsega — z avtonomijo v dleželnih mejah aivstrijskiih kranovia. To je zastarelo politično padarstvo, ki ne spada več v sedanji čas. Sedaj je doba velikih idej in vel;kih s-prememb. Dandanašnji se ne zdravi z malenkostnimi obliži in obvezami, marveč z radikalnimi operacijami. Vsa malenkostnost in popolna nezadostnost Seidlerjevega načela se pokaže na prvi pogled, Če se ozremo v Rusijo. Ali je mordla mir v Brestu Litovskem tudi obstal pred zgodovinsko Častitljivimi deželnimi mejami Rusije? Ko se je cela velikanska država razrezala in razdlelila v veliko število samostojnih, neodvisnih držav na poc^agi; načela o' pravici samoodločbe narodov, pa bi se na drugi strani dež. meje primeroma malih pokrajin proglašale kot nekaj tako starodavnega, svetega in nedotakljivega, da se niti ne bi smeli prestaviti stebrički deželnih mej?! Svet je iz tečajev, piše dunajsko glavno gk|S lo nemške socialne cOemokracije, med vsemi narodi je razburjeno vrenje, vsak narod hoče biti enota in celota, vsak stremi za tem, da vse svoje dele združi v enoto in samostojnost; toda gospod Seidller se kakor žandar, ki straži carinsko pregrajo, postavi prod nje ter jim kliče: Pozor na deželne meje! Samouprava, samoodločba, vse to je prav lepo, toda ta lepa načela se morajo ustaviti predi deželnimi mejami. Pravo o samoodločbi narodov Se preneha pri vsaki deželni meji; sedemnajst deželnih prečr.ic ovira njegove u-resničenje. Pa ga ne bo zavrlo. Pozor na deželne m«j», to je le trenuten napis, ki bo kmalu moral izginiti. Pravica samoodločbe bo šla preko deželnih mej ter se bo ustavila ob državnih mejah. Notranjepolitična, pra-osnova v Avstriji, ki bo v resnici vredna svojega i-mena: bo ta: ujedinjenje in lastna državnost vsem narodom v okviru Avstrije, zvezne državne. Nt tem temelju se bo tudi rešilo jugoslovansko vprašanje, o katerem je pretekli četrtek sam Seidler priznal, „3a ga ne moremo dalje prezirati. " * Nemška komedija v S t lila. Št. Ilj v Slov. gor., 10. marca. S tako velikim' hrupom naznanjeni in s tako veliko agitacijo pripravljen protestni shod šeniiljokih Nemcev proti jugoslovanski državi v nedeljo, dne 10. marca, je v primeri z velikim vikom in krikom, s kb-terim so Nemci in njih podrepniki pripravljal1 in napovedali ta shod, izpadel prav klaverno. Z veliki m-u-k. in velikim trudom so spravili skupaj kakih 250 moških, žensk in otrok. Bilo je kakih 100 gkricov in študentov iz Maribora, potem znani odpadniki iz severne, severozahodne in južne okolici St, Ilju in pa lutrovski naseljenci. Kratko malo) rečeno: Bili so skoraj sami tujci in privandranci. Od domačinov se izvzemši par radovednežev ni shoda nihče udeležil. Jz Strasa so se pripeljali na vozu z napisom: „Feuerwehr Stras." Naši so rekli, da so prišli ognjegasoi iz Strasa gasit v St. Ilj jugoslovansko nevarnost. Glavno besedo je imel mariborski advokai dr. Mravlag, ali pravzaprav Mravljak. Njegov dedek sicer še ni razumel besedice nemškega, a to nič ne dene, on je raditega vseeno velik Nemec. Rekel je, da je vsak človek dolžan delati za svoj narod, a ga ni vzlic temu nič sram, da dela on sam proti svojemu narodu. Po njegovem mnenju so vsi oni Slovenci, ki ne trobijo v nemški rog, sami veleizdaialci. A najbolj mu je v želodcu dr. Korošec, ki ima pa navzlic temu, kakor je pripovedoval dr. Mravlag, veliko besedo pri samem cesarju. Dr. Korošec gro v cesarskem dtvor kar tako ven in noter. To Mravlogv seveda ne more v glavo, kako da more imeti jugo- LISTEK. Vojni spomini. (Jannš Goleč). (Dalje.) Dospevšemu v bolnico, so me slekli do kože-; ker je bila vsa obleka okrvavljena in povaljati», so jo zavrgli. Nisem posedal diuzega kakor prav kratko srajco, katero mi je posodila bolnica V sami srajci pač ni bilo misliti na polet v oddal jeni Maribor. Tckrat prvič v življenju zaželjeni denar mi je izročil po 2 tednib že omenjeni žid narednik rado^tiao smehljajočega obraza, čtš: Sedaj ste pa preskrbljeni za na pot po moji zaslugi ter prizadevanju. Nagradil sem ga hvaležnega srca, da bo pomnil usmiljeni Abrahamovec; kri stjan ne plačuje življenskih utlug po vinarjih Vsled dobrega plačila je bil narednik še tako prijazen, da se mi je sam ponudil: on mi pre skrbi za potovanje potrebno obleko v 12 urah. Ni lagal, izpolnil je obljubo do minute natanko. Obleka je bila za tedaj še sicer pretirano draga pa kaj, če le človek lahko ubeži iz neljubega kraja. Oblekli so me in poslovil sem se menda za vedno cd Miskolcza. kjer sem proučil mažarsko srce tudi v zaledju. Vozil sem se v lepo opremljenem sanitetnem j vlaku od Miskolcza do Budimpešte. Na tej vožnji I se mi je pač postreglo, da sem se enkrat po i dveh mesecih najedel do sitega. Samo hlače, ki jj mi jih je bil priskrbel žid v 12 urah, so mi | odrekle na tej poti. Ker sem ležal ter se potil, \ so popustile vse zaplate Hlače namreč niso bile ! zašite, ampak zalepljene, kjer bi jih bil moral sklepati sukanec. Da me je krojač tako pretkano o-muknil, se nisem hudoval, ampak se smejal saj žid je računal za gotovo, da se ne srečava več V Budimpešti na kolodvoru sem počakal tako dogo, da so mi pošili hlače za silo Iz i odrske prestolice do Maribora sem se vozil v j civilnem vlaku Gotovo nikoli msem zapustil že leznice tako oveseljen nego tokrat, ko sem pozdravi; znani mi mariborski kolodvor. V bolnici so me sprejeli po3t'ežljivo ljubeznivo. Dovolili so mi celo, da sem samo spal v bolnišnici ter hodil k prevezam, na hrani in po dnevu sem pa b val pod gosto'jubno streho deškega semenišča. Do groba ostanem dolžnik vsem onim gospodom, ki so me povabili po vec kot dvoletnem bivanju na bojnem polju v svojo sredo. Tukaj sem oživel, se pokrepil na potrti duši in polamanem telesu. Le tisti človek, ki se je plazil skozi leta po jarkih krutosti, boja, krvi in smrti, zna ceniti, kaj je mirna družba. Po ceie dneve sem presedel v rajsko mirnem seme-niškem vrtu, kjer mi je duh nemoteno plaval po prijazni gladini — miru .., Teh trenutkov miru in oddiha, ki sem jih už val v dobi dveh mesecev, ne zabim nikdar. Z nežno rahločutnostjo so me gladili dnevni cbiski prečast. g ravnatelja in drugih gosoodov in ljubko kramljanje, ki ni ropotalo po grabah bojnega polja, ampak komaj slišno suštelo po stezah in livadah naše mile — slovenske domovine. Ti nad vse drago semenišče! Vrnilo si mi nekdanjo veselo dušo, katero sem posedal kot remšniški kaplan. Po' sladko prijetni dobi dveh mesecev so se mi zacelile 'vse rane. Seveda, roka je ostala hroma. Da mogoče vendarle natirajo v njo vsaj nekaj življenja, so me premestili iz Maribora v ortopedični zavod v R gaško Slat no. Stanoval sem tukaj po grofovsko ; pač pa me je premestitev iz Maribora porinila v vojaško družbo, katere s°m bil navel čan do grla, Čudil sem se skraja na Slatini, da se je mulilo tukaj več oficirskih dam nego častnikov samh. 2e vsak kadet je šetal bodisi s svojo zaročenko, nevesto, da celo z — ženo ! Ta raznobojni ženski spol je obedoval ter večerjal pri naših mizah in v naši družbi. Po večini so bile te nežaospolske cvetke ljubiteljice psov, psičkov ter kužkov vseh vrst in pasem. (Dalje prihodnjiS.) 8. slovanski voditelj tako veljavo celo na Dunaju. Dr. Mravlag je rekel, dia morajo spodnještajerski Nemci držati odprto pot do Jadranskega morja za svoje brate iz rajha. Povedal je odkrito, da Nemcem ni čisio nft za Avstrijo, ampak le za nemške koristi, lo je: za Vsenemčijo. Rekel je tudi, da se bodo Nemci s silo uprli, ako bi prišlo do jugoslovanske države, lu bržkone bo v tem slučaju on „Oberkomandant!: nemško armade proti Jugoslovanom. Neki Matscheg, nekdanji pristni slovenski Maček, je povedal, da morajo Nemci dobiti v roke vso zemljo, ki je bila nekdaj nemška. Ce je bil nemški • mesec, mož ni povedal, a misli si bržkone tako. Neki Amon iz Svečine (priseljenec in lutriš vere) je v imenu nemških naseljencev tožil, kako slabo se nemškim naseljencem godi, ker Slovenci nočajo k njim ne na delo, ne v službo. Za to bi bili mi Slo venci torej dobri, da bi delali za Nemce, a sicer pa nas ne poznajo. Rekel je, da, ako pride db jugaju-iranske države, bodo nemški naseljenci morali ¿.ove-zati svojo «ulice in odvandrati, odlkoder so prišli. Saj jokal ne bo gotovo nihče za njimi, pač pa jim bo naše ljudstvo voščilo: Srečno pot! Nadučitelj nemške šole, priseljenec Gordon, se je hudo v al nad tem, da bi se Slovenski Štajer ločil od Gradca. Dobri mož je še šel dalje in je zelo pametno prečital nek protest proti ustanovitvi jugoslovanske države ter da se mora v Avstriji dovoliti samo nemščina kot edini dovoljen državni jezik. Na shodu je bilo mnogo vpitja in krika. Naj-rujše so tulili in rjoveli lutrovski Švabi-privandran-c,. Seveda, ko bi imeli ti odločevati o usodi JugOoIa-vije, bi je gotovo mi nikdar ne dobili, ampak bi nas Slovence popolnoma razlastili >n nas milostno imenovali za svoje (sužnje. Jugoslovan pa gre na dan iu tudB vsi kričaški Nemci se bodo nekega lepega soin čnega dne morali navaditi bivati v rodovitni Jugoslaviji, ali pa bodo morali pobrati svoja šila ¡n ko-1 ita. Slovensko ljudstvo šentiljsko! Ali si kedaj či-(alo basen o ježu in lisici? Glej, ti si že stoletja in stoletja lastnik naše lepe, slovenske zemlje. Ti si o obdelalo, ti si zasadilo žlahtno vinsko trio in sadno drevje, ti si dalo s svojimi pridnimi rokami sloves svo,emu domačemu kraju. Tn glej! Sedaj, ko se približuje doba., da dobiš svoje pravice, ko ti ne bo več tujeo gospodaril, sedaj kričijo oholi tujci, da tega ne dopustijo in si celo predrznejo kričati, da se jim Krivica godi! Kdo jih je vabil sem? Naj bi ostali raje v svojem edino-zveličavnem raihu. Pustite nas pri miru! SBO VENSKI GOSPOMUB. Poslanec Pišek za korist; I »lov. kmeti. V seji državnega zbora dne 7. marca se je slovenski poslanec Pišek živo zavzel za tolizapostavijo- . nega slovenskega kmeta na Spod. Štajerskem. Posli;- ; neo je med živahnim odobravanjem slikal neznosne j razmere, ki so nastale v slovenskem delu Štajerske vsled krivičnih rekvizicij. , Govornik je naglaSal ■ slovenskem delu govora zlasti dvoje. Najprej zavra- , fiamo očitek, ad smo proti Avstriji, če hočemo ust" a-riti v državi take razmere, da bo mogoče živeli na- ; rodom v medsebojnem miru. Mi ne nameravamo odtrgati kaše dežele od habsburške krone, a m p a k ; samo od ne mš k e nadvlade. Dalje pa opo- i zarnmo vlado na nečuven način, kako se vrše na Slovenskem Štajerskem rekvizicije. Kot srednjeveški valpeti hodijo rekvizicijske komisije po hišah, tako da ljudstvu pohaja potrpežljivost. Med ljudmi vre in vlada naj nikar ne .gre predaleč! Opozarjal jo vlado na zadnji delavski štrajk. ; V hud strah io spravil vso merodajne «.ospode in In leli so z važnimi obljubami, da potolažijo delavce.. Ne vol a kmeiskega ljudstva bi zavzela še liujse oblike kot jo način, kako so javlja nezadovoljnost med delavci, vajeni discipline. Kar se tiče obljub, ki jih je dala vlada delavcem, nozdravljairo sploSno volilr.o pravico za občina ; in deželne zbore. Slovenci z vsako odredbo z.i Ijucl-' etvo le pridobimo. No moremo pa biti zadovolji i obl ubami. kako se lio:Y,e odpomoči pomanjkanju živil ' v mestih na račun kmetov, ki že sedaj nimajo z a do- j s ti živil za lasti o pot rabo. Če so celkažo kmetu ista' količina moke kot mešča u, je to kri\yčno iz večih o-zirov. ) Najprvo opravlja kmet veliko hujšo de!c Koknr ; meščan. On ne pozna osem- ali eleseturnega Uf.iov-nika: njegov delavnik je od zore do trdle noči. MeS- : čan, ki ima denar, si lahko pomaga z mesom, divjačino, perutnino, ribami itd. Kmet jo pa naveza.! edino na svoj prideloK. Konečno pa ima tudi t ¿-.i, ki livila pridela v potu svojoga obraza in so poaa brez nočitka, da le obdela svoje njivico, pravico, aa sme porabiti za se tolil o. da si utoši glad vsaj za s'lo s triihom. Saj mu je klanje prašičev in živine itak o-meieno. Vlada naj so zavoda, da ima šo drugo dolž-aosti kot to, da se obdrži na krmilu za vsaloš- 1 nosti; mnogo jih gre med ljudii potom verižne U'ge-vine. Vlada naj ne pozabi tudi, da v državi ne bode ne reda, ne zdravja, ne živil, ne konca pritožb, dokler se ne sklene prepotžebni splošni mir. Šikaniranje kmetov ne bo odpomoglo pomanjkanju živil, ampak samo ubilo vsako veselje do obdelovanja poija in vzgoje živine. Proti koncu svojega govora opozarja posianef* =e enkrat na dejstvo, da tisti, ki onemogočajo mir med narodi v državi, delajo v smislu pangermaniz-rna (vsenemštvaj, ki bo porabil nezmožnost Avstrije, urediti si notranje razmera. Poslanec je žel za svoj nastop za kmetske pravice živahno odobravanje. Slof^nski poslanci proti Mprafical rekvlziciji s««a slamo« Poslanci dr. VerstovŠek, Roškar, Pišek, D?en-čič in tovariši so vložili na ministrskega predsednika in na poljedelskega ministra nasledtnjo interpela cij«: Od urada za ljudsko prehrano za Štajersko za oddajo predpisana množina sena in slame je znašala leta 1917 4550 vagonov sena, 1680 vagonov slame, nadalje 3o0 vagonov sena, 102 vagona slame za državno konjažno in 320 vagonov sena in 80 vagonov slame kos rezervo za posredovalno mesto za krmila na Dunaju, t. j. takozvana „množina sena za Dunaj." K temu še pride količina, ki jo je izračunala cesarska namestnija za celo deželo, tako da znaše cela množina, ki bi se morala dobiti na Štajerskem, približno 8500 vagonov sena in 4000 vagonov slame. Do dne 114. februarja se je skupno dobilo 2006 vagonov sena in 532 vagonov slame. Količina v odstotkih, ki so jo dali posamezni okraji v deželi, kaže jasno, kako neopravičeno in neenakomerno; postopajo c. kr. oblasti napram slovenskemu prebivalstvu v deželi. Predvsem se mora pribiti dejstvo, da je slovenski del dežele leta 1917 izredno trpel vsled suše, do-fim je na Srednje- in Gornje-Štajerskem bilo že dovolj dežja. V letu 1917 se je priznalo celo od mero-dainih činiteljev, da sloveniskoštajerski okraji r« morejo spraviti skupaj zahtevane množine in da ¡majo za ohranitev lastnega števila živine premalo krme. Pri rekviriranju se na vsa ta dejstva ni oziralo. Postopalo se je trdo in brezobzirno. Primerjajmo v odstotkih količine sena, ki se ga .¡o oddalo v posameznih okrajih Gornega, Srednjega in Spodnjega Štajerja: Gornji Štajer je oddal: Aussee 15% od predpisane količine, Bruck 74% Grobming 29% Judenburg 20.9% „ Knittelleld 42% „ „ Ljubno 54% ,„ ,« Liezen 26% Miirzzuschl. 70% „> „ Srednji Štajer: Nem. Lonč 13.4% „ Feldlbach 12.9% „ Gradec ok. 113% „ Hartberg 13% Lipnica 11.5% „ f„ Cmurek 13.8% Radgona 16% Voitsberg 57% Weitz 11.8% Slovenski Štajer: Celje 46.7% Konjice 74.1% Ljutomer 82.7% Maribor okolica 112.8% Ptu.i 116% Mozirje 65% „ Brežice 48% Slov. Gradec 41.2% Pred kratkim so je naznanilo, da se mora. > deželi spravili skupaj .še Čez 5000 vagonov sena in čez 1700 vagonov slame. C. kr. namestnija je nameravala sestaviti načrt, po katerem bi se brez ozira na že dosedaj oddano množino morala oddati tudi količina sena in slame, ki se je na novo zahtevala. Mi so odločno zavarujemo proti sovražnemu po stopaiiMi c. kr. namestnijo in njenih organov napram slovenskemu prebivalstvu v deželi in zahtevamo enakomerno in pravično razdelitev določene količine in nujno zahtevamo, da so nai z ozirom na la' sko su^o in z ozirom na pomanjkanje krmil n-n Slovenskem Štajerskem in z ozirom na veliko po odstotkih določeno količino oddaje opusti voaka rekvizicija krmi» na Slov. Štajerju-. Radi tega si dovoljujejo podpisani vprašati Nj. ekscelence: 1. Ali jima je znano omenjeno nepravično stopanje o. kr. namestnije v Gradcu napram slovenskim kmetom? 2. Ali ekscelenci pripravljeni potrebno u kreniti, da ss z ozirom n» Že oddano količino .i M. ■»» lil«, tak obstoječo pom*jkanje krmil ustavi saifeVpia re kviriranje? Dunaj, dne 6. marca 1018. Krivico, ki so godijo Slovenskemu Štajer ju pri r«k?iziciji živine Ni menda dežele v Avstriji, kjer bi s® vršilo rekviriranje živine, sena in slame, tako brezob z'rno in s tako silo, kakor ravno na Slov. Štajerskem, Vsled tega so v tej zadevi naši poslanci dr. Jankovič, Franc Pišek, Ivan Roškar in tova riši vložili v seji državnega zbora dne 21. februarja t. 1. na poljedelskega ministra naslednjo interpelacijo : »Kdor pozna delavno, potrpežljivo in aa vse vojne dajatje navdušeno, vse vojne težave, trdote in krivice, nastale vsled vojne, mirno prenašajoče slovensko ljudstvo na Spodnjem štajerskem, se mora čudom čuditi, da je ravno slovenski del Šta jerske vsled rekviriranja posebno hudo prizadet, da se prebivalstvo šikanira tako zelo, da ma za čenjata ginevati pogum in veselje do vstrajanja, ki ga je dosedaj dokazalo na tako sijajni način in da so se začeli majati temelji živinoreje, vsled če sar je nastalo zelo veliko vprašanje, je-li se bodo sploh mogla izvršiti potrebna pomladanska dela. Tirano do skrajne meje možnosti, obupano nad brezupno bodočnostjo, brez vprežne živine, brez gnoja, vsled nezadostne prehrane za delo oslab ljeno, vsled ogromnih krvnih izgub duševno pobito slovensko ljudstvo mora vrhutega še prenašati ne popisne surovosti od strani oseb, ki izvršujejo re kviriranja, kakor kaže slučaj v Lastniču. V dobi od 1. maja 1916 do 31. marca 1917, v 11 mesecih, je dala Štajerska 136.563 glav klav ne živine, torej 17.500 glav več, kakor bi odgo varjalo živinsko - statističnem ravnotežju, če se namreč računa 6 let kot srednja življenjska doba Leta 1917 se je postavilo temeljno načelo,, da se volov, starih manj kakor 3 leta, iz gospodarskih c zirov ne sme rekvirirati. Posledica tega je bila, da se je mesečno do konca aprila 1917 moralo oddati krav, telet in bikov za 16 000 glav več. To očividno pretirano rekviriranje živine pa zahteva, da bi morali odgovorni z dvojno previdnostjo in zelo vestno izvrševati svojo nalogo. Zelo bi se priporočalo, da bi se ustanovil poseben od bor, v katerem bi naj bili zastopniki živinorejcev in okrajnih odborov in kateri bi naj vsak mesec določil, koliko klavne živine mora dati ta ali ona. občina in kateri odbor bi naj nadzoroval delova nje živinskih nakupovalcev. Med tem so pa, kakor je statistično dokaza no, zvišali za 90—140% število klavne živine, katero mora dajati dežela za vojaštvo in za nevojaško prebivalstvo, sredoja živa teža klavne živine je pa vsled pomanjkanja krme padla za 22 do 25°/0. Za mesec september 1917 je bilo do ločeno, da mora dati Štajersko 16.000 glav klav ne živine, za mesec oktober pa celo 25.000 glav Te množine so ogromne in dajo misliti. Omeniti se še tudi mora, da je Štajerska zelo hribovita dežela, da živi na obdelanem zemljišču 90% malih kmetov, kateri so vsled neednako tež jega bremena zelo hudo prizadeti. V času od meseca maja do decembra 1916 je morala dati Spodnje štajerska 1500 glav živine več, kakor bi bila morala po predpisanem ključu oddati in sicer je morala dati v prid Srednji Štajerski 1000 glav in Gornje štajerski 500 glav. Podlaga oskrbe z živino je tako oslabljena. da mora vsako še nadalnje rekviriranje živine imeti za posledico nevarnost za oskrbo prehrane in mleka. Ne sme se podcenjevati preteče ne varnosti, ki v očigled pomanjkanju krme in brez obzirnemu rekvirirat.ju in ki se ne zmeni za sta nje naše živine, preti naši živinoreji. Za naše čete na fronti ni glavno vprašanje ona glede ma nicije, ampak glede 03krbe z živili. V velikih skrbeh pa moramo gtedati, kako pri nas sedaj re-kvirirajo še celo breje krave krave mlekarice, mlado živino brez ozira na starost in ložo goveje ži vine, kako se prazni,o živinjski in svinjski hlevi, kako je gnoja vedno manj in kako škodo trpijo njive, travniki, sadje- in živinoreja vsled pomanjkanja delavcev. 14. marca 1918. «Tj* 608P0DAJ«. Strta Proč s skadišči za klavno živino, ki so prav cata gnezda za živinske kužne bolezni in v katerih prej zdrava in rejena klavna živina le shujSu je in dobi razne bolezni. f|§ Razbren enitev Avstrije in močnejša pritegnitev Ogrske je tedaj zapoved samoohranitve. Kako nazaduje število ži ine. naj svedoči občina Zibika v celjskem glavrstvn. število živine je nazadovalo od 1200 glav 1 1914 na 215 glav dne 1 dec 1917! Če bo šlo tako dalje, tedaj je v dog'edaem času naša živinoreja uničena. M torej vprašamo: 1 Ali so Njih eksceienci znane te razmere? 2. Kaj tamerava vlada ukreniti v varstvo spodnještajerske živinoreje in poljedelstva? Dunaj, dne 20. februarja 1918. Sajenje tobaka na Štajerskem. Tobačna režija je vendar enkrat ugodila vsestranskim željam štajerskih kmetov, da se poskusi z nasadi tobaka. V zadnji seji dež, odbora se je razpravljajo o tem vprašanju, ker je tobačna režija izročila predpriprave deželnemu o lbcru. Kulturni poročevalec Franc grof Attema je obširno poročal o tozadevnih načrtih in priporočal za nasade le pokrajine vzhodno od črte Wildon — Pragersko Nemški mestni zastopniki so se izrekli odločno proti, čfš, da se naj raje bavi kmetijstvo s setvijo žita in pridelkov, ki so potrebni za prehano; slov. odbornik dr. Verstovšek je odločno ugovarjal tem predlogom, ker bi se na ta način deželi odtegnila nova panoga, za katero so se že to- slanci stavili več predlogov, interpelacij in vprašanj. Poslanec dr. Korošec je stavil interpelacijo glede postopanja ptujskega mestnega urada proti ,»tujski Narodni čitalnici, nadalje celo vrsto pred logov glede nakazila živil in premoga konfiairanim na hranjskem, glede slučaja grdega ravnanja z vojaki giede nekega slučaja pristranskega poizvedovanja velikovskega okrajaega glavarstva, glede slu čaja, da mariborsko državno pravdništvo ni hotelo zasledovati ovaduha, ki je obrekoval nekega Slovenca in še več drugih. f^J Nemško gospodarstvo v Gradcu je tako „vzorno", da izkazuje mestni proračun tega „najbolj nemškega mesta" za leto 1918 do 5, milijonov K primanjkljaja, kljub temu, da se mnoge graške šo le in drugi zavodi vzdržujejo z deželnim davčnim denarjem. V tem je vključegih na stotisoče kron, ki jih plačujejo slovenskoštajerski davkoplačevalci. Cemu hi še naj slovensko ljudstvo naprej delalo Nemcem roboto! Proč od Nemcev! Za Jugoslovane Jugoslavijo. v kateri bo prišel Slovenec in kmet do veljave in besede! Ogrski Slovaki so poslali cesarju Karlu odprto pismo, v katerem ga prosijo, naj jim da za-| željeno svobodo in naj jih reši izpod tujega (mad-| žarskega) jarma. Slovaki prosijo vladarja, naj pov-j zroči, da dobi cesarju zvest slovaški narod narodno | enakopravnost, kakor jo imajo Madžari in Nemci, i Pismo končuje z besedami, obrnjenimi proti Madža-• rom": „Kar nočete, da bi vam drugi storili, tudi vi | njim ne Storite!" Vprašanje samostojne ogrske armade je zopet stopilo v osprerlriie. Avstrijski ministrski predsednik Seidler je izjavil, da Ogri ne morejo sami določiti ali izvesti samostojne ogrske armade, ampak da morajo po določilih nagodbe med Avstrijo in Ogrsko v to dobiti poprej dovoljenja av stnjskf gi državnega zbora. Ogrski ministrski predsednik We, in nadvojvoda Felikjs Friderik Avgust, rojen dne 31. maja 1916. — Poroka cesarske dvojice se je vršila dne 21. oktobra 1911. Cesar .Karel je rojen dne 17. avgusta 1887, cesarica Zita je rojena dne 9. maja 18Ö8. Vlado je nastopil cesar Karel dne 22. novembra 1916. — Cesar Karel se je kot veren katoličan zahvalil Bogu za srečen porod s tem, da je v nedeljo, ponedeljek in torek prisostvoval zahvalnim službam božjim, ro vsej drŽavi so se vršile slovesne »v. maše kot zahvala Bogu za srečen porod. Cesar bo te dni po-milostil večje število obsojencev, ki so se pregrešili zoper kazensko zakone. Jugoslovani kličemo: Bog živi cesarja Karla in cesarico Z;to ter visnkege novorojen ifka! Daliovr.iška vest. 'i Četrtek, 7. nn.rea je bil preč.- g. Ivan Bohaneo, dekan v Šmarju pri Jel-Sah, inštaliran v Mariboru za častnega kanonika. Prošnja oo. frančiškanov v Brežicah. Kakor znano, je strahoviti potres dne 29 jan 1917 frančiškanski samostan v Brežicah tako uniči!, da se mora popolnoma podreti in na novo sez dati; cerkev, ki je posvečena sv. Antonu Padovamkemu, je pa zelo močno poškodoval Polovico sami stana se je že podrlo da se novemu napravi prostor. Ker je delo radi pomanjkanja stanovanja nujno potrebno, a samostan nima nikakoršnega premoženja zato sam« stansko pred stoj ni št \ o trka na n-smiljena srca in prosi pomoči, da more priti do prepotrebne stavbe. Da bi se darovi lažje nabirali, je samostan dal napraviti podobice sv. Antona, ter prosi, naj bi se dotični, ki bi hoteli te podobice novi stavbi v prid razprodajah pismeno pri podpisanemu oglasili in sporočili koliko po dobic bi sprejeli. Da ne bo kdo mislil saj se je za Brežice povsodi pobiralo in dosti nabralo, naj bo povedano, da samostan po določilu mes ne ko-ms je ne dobi od tega denarja niti vinarja. Sv. Anton naj ves trud povrne! Brežice 28. febr. 1918 P. Ananija Vračko, gvardijan. Petkrat odlikovan štajerski Slovenec. Nalporoč-nik Vladimir Vauhoik, siu nadučdeja g. M \au hf ika pri Sv. Marku niže Ptuja, je dobil nedavno že peto odlikovanje, in sicer vojaški zaslužni križec III. reda z vojnim okraskom in n eči. Dobil je to visoko odlikovanje za hrabrost pri gori Lungara na Laškem, katero je po hudih bojih s svojo stotnijo iztrgal Italijanom Vladimir Valjhnik je bil ob času bivanja cesarja Karla v Bolcann pozvan k cesarju in mu je mor*l pripovedovati o svojem junaškem činu. Obeuem z Vauhnikom je dobil isto odlikovanje tudi njegov prijatelj stotnik Lavr č pl. Zaplaz Odlikovanca sta zavedna Slovenca in služita pri Kranjskem polku Devetdesetletnica. V Varaždinskih topi cah je obhajala pri svojem s nu direktorju Gabrie u gospa Amalija Kukovič dne 6. marca svoj devetdeseti rojstni dan Gospa je čila in zdrava, bere in piše brez očal. Ona je iz znamenite hiše Orožnove na Laškem. Vsi njeni znanci ji k tej redki slavnosti Časti ta rr o! Slovesna izročitev izjav slovenskega ženstva za deklaracijo predsedniku Jugoslovanskega kluba se vrši, kakor se nam poroča iz Ljubljane, v nedeljo, 24 t. m. in sicer ob 11. dopoldne v veliki dvo r ni httela Union. Svečanost1 bodo prisostv vali narodni voditelji Ljubljansko slovensko ženstvo pripravlja za to priliko sijajno narodno man festa-cijo in računati je predvsem na mnogobrojno n-deležbo požrtvovalnih nabiralk podpisov. Nemcem dovoljujejo hujskati, Slovencem pa prepoveJujejo dru-tvene občoe zbore. V nedeljo so privandrani tujci, lutrovci Švabi in odpadniki smeli v št. Ilju zborovat celo pod mil m nebom, dasiravno je bil shod naznanjen le kot navadno zborovanje. Nemci so smeli pod milim nebom in p d zaščito c k. komisarja in ob navzočnosti žandarjev hujs":ati proti Slovencem, proti ka toličanom in celo pri ti cesarski hiši, Slovenski Kmetski Zvezi pa je \lada sporazumno s celj skim mag slratom prepovedala društven občni zbor v Celju Lutrovski Nemci odpovedujejo zvestobo cesarju. Na nedeljskem zb.>ro^anju v št II,u je nek kr čač zaklical: »Ce bos'a cesar in vlada še nadalje šla s Slovani in bosta ugodila zahtevam Jugoslovanov, pa nočemo mi (Nemci) s Habsburžani in z Avstrijo imeti nič več opraviti«. Ali rii to naravnost poziv k veleizdaji ? Z lažjo bi si še radi pomagali. Naši nar:dni nasprotniki lažeio d i se hočemo Jog>slovani ločiti od Ava rije in od H,ib*buržmov ter da hočemo pod Srbe. To je čisto na^adaa podla laž, vre Ina vsenemšk h lump ,v Mi se h »Čem1) z ustaiovitvijo Jugoslavije samo otresti nezausnega nemškega nad- SLOFSNtiiU ttOSPOOAJi. v adja, mi hočemo ostati pod Habsburžani, temu v dokaz že besedilo jugoslovanske deklaracije, v kateri izrecno zahtevamo »ustauovitev Jugoslovan ske države pod habsburškim žezlom«. Kdor drugo trdi, je lažnjitec. in kaj je tisti, ki vedoma laže, da bi bližnjemu škodoval? Lump ie in ostane. Državni pihsianei štajerski so se zadnjo sredo zopet posvetovali na Dunaju o raznih pritožbah našega kmetskega ljudstva in sklenili, da se predsednik Poslovalnice dr. Verstovšek zopet obrne na ce . nnmestnijo in zahteva odpomoči. Poslovalnica je izročila namestniji vlogo z zahtevo, da se odpokliče \o jaštvo, ki je dodeljeno rekvizicijskim organom. Nadalje se j* v imenu slovenskih poslancev vložila i terpelačija. radi rekviriranja sena. Dokazalo se jo p uradnih podatkih, da je Spodnji Stajer, dasiravno je imel hudo sušo, več oddal sena in slame, kakor srednji in gornji del dežele. V posebni vlogi se je zab tevalo tudi od c. kr. namestnije, da ta opusti vsako nadaljnje r«kviriranjo sena in slame na Spodnjem Štajerskem. Invalidi pozor! Invalid, ki je ekonom in se dobro razume na poljedeljska dela, se takoj sprej me za oskrbnika oziroma nadzorovalca velikega posestva na Kranjskem. Priglase na poslanca dr. Verstovšek-i. Promet s poštni si zavoji zopet dovoljen. Od ponedeljka dne 11. marca nadalje je promet s poiteinsi zaboji zopet dt^nlien Vse slovenske posojilnice naj bode ilaniee slovenske zadružne organizacije, ne — nemškega Ver-bandal Zahtevajte to, člani posojilnfo! Nepotrebna pota. Od Sv. Jakoba v Slov. gor. prihajajo pritožbe, da ljudje še vedno dobivaj » poklice k okrajni sodniji v Maribor, dasiravno so za našo faro že davno vpeljani mesečni uradni sodni dnevi. Zakaj se ljudem delajo n«potrebi i stroški, zakaj se jim povzroča dolga in naporen pot v Maribor? Zakaj se ljudem jemlje zlati čas? Prosimo rdoomn^i! 'An Tiskovni dom t Mariboru so darovali p.t.: t!z Župnije Polenšak: Vinkovič Marija 2 K, Flor>>nio Marija 2, Potočnik Anton 2, Meško Franc 2, Majcen >\na 2, Korenjak Marija 2, Janžekovič Frano -1, Ko-vačec Valentin 1, Majcen Neža 3, Kolarič Franc ? Erlih Marija 3, Kokol Liza 2, Kukoveo Marija 3 K, Florjanie Anton Hrga Marija 2, Bec Janez 1, Vi--čar Koza 60 v, Hole Treza 10 K, Soštarič Ana 80 v, Munda Neža 1, Cuš Janez 1, Šegula Franc 20 'u., "orko Ana 2 K, Kuhar Marija 2, Nedeljko Mariial, Klinar Marija 40 v, Korenjak Franc 10, Zelenko M. j, Vičar Franc 4, Majcen Anton 4, Ciglarič Neža U, Sori Liza 3, Sumenjak Antonija 2, Sumenjak Mar. :!, Sire Marija 2, Golob Marija 2, Slana Franc 2, Vr-' Fič Frane 2, Janžekovič Marija Pintarič Janez 2, Poznič Ana 2, Sori Marija 2, Petek Marija 2.40 K., Tuš Viljem 1.20, Cuš Helena 1, Kovačeč Mariia 1, Mauko Treza 1, Vršič Hedvika 1, Klemenčič Martin 1, Hojnik Marija 1, Majcen Marija 11, Klemenčič Marija 1, Kranjo Treza 1, Slana Blaž 1, Pisanec Petor 1, Keček Janez 1, Novak Jožef 1, Janžekovič Marija % Kolarič Marija 1, Kolarič Liza 3, Šegula Ana 1. Šegula Mariia 2. Šegula Jula 1, Janžekovič Franc 1. Še^rko Marjeta 2, Slana Treza 2, Zavee Marjeta Še-n!a Neža 60 v, Kontarščak Marija 1.10,, Samper' ¡K; ta 10, Samperl Liza 2, Samperl Marija 10, Bezjak Treza 1, Bezjak Gera 2, Bezjak Helena 2, Lajh Marija 1, Lajh Liza 1, Horvat Kata 2, Grašič Treza 1, Debenjak Marija 1, Vinkovič Ana 3, Dolenšak Marija 2, Kovačec Barba 3, Petek Marija 1, Petek Micka t, Janžekovič Marija 2, Janžekovič Ana 3 K, Kekec Micka 1, Hrga Marija 3, Cuš Marija 1, Ke-keo Marija 5, Kekec Liza 2, Kekec Treza 1, Majcen Marija 2, Majcen Ana 1, Poplatnik Gera 4, Viaeniak Treza 4, Pintarič Micka 1, Pintarič Marija P-eo Geža 1, Beo Liza 1, Vojsk Neža 1, Vrbnjak Alojzija 2, Vrbnjak Leopold L Vrbnjak Marija 2,, Vrbnjak A. 1, Vrbnjak Anton 1, Vrbnjak Janez 2, Horvat Liz* 1, Novak Marija 1, Majcen Matjaš 1, Novak Jož. 1, Mauko Vincenc 1, Brenhole Janez 1, Kukovec Ivana 1, Cvetko Jožef 1, Plohi Marija 1, Cuš Marija 1 K, ViČar Alojz 1, Bezjak Urša 10, Majcen Andraž 1 K, Kovnčeo Treza 1. Vrbnjak Donat 1, Vrbniak Ton;:ta 1, Vildin Treza 1, Plohi Urša 1, Plohi Lovrenc 2. Brenbolc Otilija 1, Zagoršak Veron;ka 1, Zgeč Ana 1, Maicen Ana 2, Klaiža^ Frančiška 2, Klajžar Cora 2. Petek Jožefa 2. Petek Gera 2. Žitnik M arih 1, Segula Marija. 2, Tobijas Veronika 5, Hojnik Heiena 8, Muršič Marija 2, PukšiČ Marija 2. Muršič Mariia I, Petek Marija 1. Feguš Marija 1. Klajžar Ver^nn I, Krušič Marija 1, Janžekovič Ivana 2, Primožič Marija J. Roškar Marija 1, KovaČeo Trez;ka 1, Vn-tenko Ana 1, Zorko Rozalija 1, Brumen Verona 2 K, Brumen Marija 2, Viseniak Marija 2. SnSe-ko Ger?t 4, Segnla Mica 5, Zagoršak Marija 5, Roštarič Ve-Sa S. Kranjc Marija 2, Nemec Anica 2, Gorup Filo-mena 4, Lebar Angela 4. nadučitelj Jožef Gorup 10, liežnari" Jožef 2, Ozebek Osvald Vrbnjak Anton f, Horvat Kata 1, Kovačec Treza 1 Janžekovič An-frn 2, Gera n Veronika Janžekovič 2, Mariia Janžekovič 1, Pet» k Liza 1, Pluško Neža ?, Pluško Marijr> fe Iwi3 2, J" ar Verona 1.20, Muhi» Anton 2, Zeu- n.an Marija 1, Zvegla Marija 1, Majcen Marija 1 K., Horvat Neža 1, Janžekovič Jožef in Treza 2, Petek Ivana 2, Petek Ivana 1, Cuš Alojz 1, Cuš Jožel 1, Golob Kata 2, Petek Marija 1, Janžekovič Marija 50 v, Kekec Jula 1, Jurhan Marija 1, Kelenc Jožef 2, Kelenc Franc 2, Kelenc Barba 2, Sumenjak Fran 1, Kondrič Apolonija 1, Petek Liza 1, Petek Matilda 1, Silak Ma rija 1, Plohi Liza 2, Plohi Marjeta 1, Sumenjak Ivana 1, Hojnik Marija 1» Silak Ana 1 K, Horvat Kata 1, 2uran Liza 1, Petek Marija 1, Plohi Janez 2, Petek Jožef 5, Meško Frano 30, Kukovec A-polonija 20, razni 21.46, neimenovan 23.54, skupaj: 500 K. — Prisrčna hvala 1 Dr. Anton Jero^šek, ravnatelj Cirilove tiskarne. Križev pot za vojni čas je nedavno izšel v Tis karni sv. Cirila v Mariboru. Vsebina je mila, res v srce segajoča, naiašajoča se na razna razmere, ki so nastale vsled vojske ter silno tolažljiva za trpeče domače vojskujočih se vojakov. Pridejane so molitve za mir, kakor tudi prošnje za žive in pobožuost za duše rajnih naših vojakov. Knjižica stane s poštnino vred BO vinarjev in se na. roča v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Jo jako pri poročamo! Vojaška pisanka. Priporočamo vojakom za sanko izborno knjižico »Nedeljski in pravniški evangeliji z razlago in opomini, spisal d r. M. S1 a v i č .« Njega Veličanstvo cesar Karel I. in cesarica Žita sta z zi-hvalo pisatelju sprejela to knižico v slovenske»n in nemškem jeziku ter odločila en izvod za hišro fideikomisno knjižico. Vojni maršal Boroevič j« izjavil, da bo ta krjižica njemu in njegovim jun t kom imenitno služila Knezoškofijski nrad v Mariboru jo imenuje »najboljšo vojno kjižico.« Za vsakim evangeiijem je kratka razlaga in jako pri merni opomin r.% versko življenje. V dodatku je pa še kratek molitvenik, z jutranjimi, večernimi, spovednimi, obbajilnimi, mašnimi molitvami, kritev pot, več litanij, nauki o vesoljni odvezi, o popol nem kesu, o pripravi za smrt s primernimi molit vami Ta knjiž ca je razširjena med vojaki že v okoli 65 000 izvodih Kateri vojak še je nima naj si jo naroči, ati pa mu jo naj domači naročijo Vsakemu bo dobra verska spremljevalka. Stane vtiskarni sv. Cirila v Mariboru samo 50 vinarjev. Kdor želi v večji množini naročenim izvodom še večji popust, naj piše založništvu »Knezoškofijske pisarne v Mariboru.« Za Jugoslovansko deklaracijo so nam došie še naslednje izjave: Občinski odbor občine št. Peter niže Maribora, Paka, Drstela pri Ptuju, trg Podsreda, Ciglence pri Mariboru, okolic Celje; 23 deklet in žen iz Moravtev pri Mali Nedelji, 190 iz Lehn* in Ribnice na Pohorju, 96 iz Stracic pri Konjicah, 160 iz Podvinč pri Ptuju, 675 iz Št. Pavla pri Preboldu, 395 iz Petrovč, 499 iz Št. Jurija ob Taboru, 1165 iz Sevnice ob Savi. Gospe darske novice. Občni zbor Kmetijske družbe se vrši dne 20. in 21. marca v Gradcu. Slovenski delegati pridite vsi! Ali si dolžan povedati orožnikom, počeni si prodal vino, oziroma kupil? Vinogradnik vpraša: Pri nas orožniki poizvedujejo pri vinogradnikih, po-Čem so svoje vino prodali in pri kupcih, oziroma gostilničarjih, počem so vino plačali. Orožniki trdijo, da je vsakdo dolžan resnico povedati in če tega no stori, mu pretijo s kazenskim postopanjem, češ, da se protivi njihovemu uradnemu postopanju. Ali j v res vsakdo dolžan orožnikom ali kaki drugi uradni osebi povedati, počem je vino prodal, oziroma kuoil? — Odgovor: Tako poizvedovanje po orožnikih in drugih uradnih osebah ima namen dognati, če se je koo pregrešil proti cesarski naredbi z dne 24. marca 1. 1917, drž. zak. št. 131, ki se tiče kaznjivega navijanja cen. Vsakdo, ki je vino prodal ali kupil, je lab-liO kriv prestopka te cesarske naredlbe, zato ni dolžan sebi v škodo kaj izpovedati ter se sme posluževati v zmislu § 152 kaz. reda dobrote se odreči dati kaka pojasnila. ,.. , _ __ * ■ f Ce je kdo pri sodišču o kaki taki zadevi, ki utegne njemu Škodovati, zaslišan kot priča, ima pravico, sklicevaje se na omenjeni paragri f, se odreči vsakemu pričanju, ki mu. lahko škoduje. („Kmetovalec.") Ce bodo še nadalje tako rekvirirali ... 1/ Kalobja pri Celju nam piše slovenski kmet med drugim: Vse nam hočejo vzeti: živino, živež in dela-zmožne ljudi. Jaz in mnogi kmetski ljud)e pa pravimo: Ko enkrat živine ne bo in ne kmetskih delavcev bo poginilo vse. Kmetski mladeniči so pobiti, Žtana 14. marca 1018. je pobita, ljudstvo poteptano in za njim bo zadela e na,ka usoda tudi tiste, ki jih danes kmet vzdržuje. In ko bo kmet z vašimi nasilstvi uničen in se mu bode • popolnoma vzelo veselje do dela, kdo vam bo prideloval kruh? „Štajerc" za strožjo rekvizicijo žita. Zadnj »štajerc« očita našim kmetom, »da si zabeli kmetje odtirjano žito skrivati, ter se je moralo prisiljeno rekviriranje vpeljati«. Nadalje prav ptujski finopsar, »da spadajo vsi dozdaj zasačem skrivalci žita klerikalni slovenski, jugoslovanski stranki, h katerej spadajo tudi ubijalci komisarja pri Piuju. Vsi ti imajo vcepljene lastnosti ruskih boljševikov. Zapeljivce in punta rje čaka zaslužDa kazen« Tako nesramno piše »Štajerc«, ki se ved no hinavsko hlini, da je »za kmeta«. Izdajalec, ovaduh kmetskega stacu je! On kliče nad slo venskega kmeta rekvizicijske komisije, odobrava, če se koga kaznuje, ki je v veliki skrbi, kako bi prehranil svojo družino ter potrebnim delavcem oskrbel hrano, djai nekoliko ž ta ali krom pirja na stran. Štajerc imenuje slovenske kmete »boljševike«, t. j. toliko kot puntarje. On kliče ♦žandarje, policaje in sodoijo zoper slovenska kmete. Kmet bi potemtakem po Štajerčevem mnenju moral več oddati kot ima, saj piše »Šta jerc« sam nekoliko vrst poprej, da je »kmet pri delal živil komaj za svojo potrebo«. Ce je kateri kmet skril svoje žito pred tatovi in roparji, al« je to ka^njivo? »Štajerc« piše za nemškutarske in nemške meščane On je hinavski izdajalec kmetskega stanu! Sramota sa kmeta, ki ta list vzame v roke! Zopetno rekviriranje krompirja. Vodja prehran jevalnega urada na Dunaju (naslednik ministra Ho-fer a) dr. Paul je izjavil: Da se pokrije potrebščina 12.000 vagonov krompirja, potrebno zri anjšati količino, določeno za prehrano pridelovalcev v krajih kjer se prideluje krompir. To se pravi, da bodo menda zopet z vojaško silo rekvirirali krompir za mesta in vojaštvo. Kaj neki hjčejo rekviri-rati, ko je vendar znano, da še mnogi večji posestniki nimajo niti dovolj krompirja za seme; to iiko se jim ga je odvzelo. Svarimo vlado, naj ne razburja prebivalstva z nepotrebnimi rekvizacijami. Licitacija vojaških konj. Dne 18. marca ob 9. uri predpoldne se bo vršila v Radgoni licitacija vojaških konj. Kupci morajo imeti legitimacije od okr. glavarstva. Krma za silo. Vojno ministrstvo je dne 11. februarja naročilo okrajnim glavarstvom, dla naj s posebnimi oklici pozovejo kmetsko prebivalstvo, naj u-porabi mlado vejevje raznega drevja, nadalje pirni-co (korenine) in praprotno korenje za krmo goveji živini, konjem in sJinjam. Vejevje se mora dobro zdrobiti, pirnica snažno oprati, prapTOtne korenine pa skuhati in nato pokladati živini. Tako svetuje vojn> ministrstvo. Nov način rekviriranja sena in živine. Pred nekaj dnevi se je pri c. kr. namestniji določilo: Po vseh političnih okrajih se izvrši nanovo rek vir i ranje sena po določenih komisijah. Te komisije bodo določile, koliko živine se pudi pri vsakem gospodarstvu. Za vsako glavo odrasle živine in ko-se pusti 10 kg sena, za mlado živino pa po 4 kg na dan, račanjeno za govedo do 16. maja, y.a konje do konca julija. Vse drugo seno se odvzame. — Poslovalnica slovenskih štajerskih poslancev je vložila odločni protest proti temu načinu rekvir ranja, zlasti radi tega, ker se namestnija ne oziri. na dosedaj že oddane množin« sena. Dopisi. Maribor. Dne 28. februarja je bil v vlaVu, ki pride iz Ljubljane ob 5 uri zjutraj v Maribor ukraden begunki iz Gorice pleteni vožnji kovček. V njem je bilo 16.000 K v papirju, 3 zlati prstani, eden z briljantom, broška, knjiga za račun« (imenik dolžnikov) ženska vrhnja suknja in oble ka za lOletn^ga fanta ter precej jestvin. Begur', i. je postavila kovček pred vrata in je šla nazaj voz po fanta. Ko pride iz voza, kovčeka ni bo',.» nikjer. Prosila je postajne uradnike, da na? i dajo nekaj ljudi da bi iskali, pa ae je eden izr zil, da niso zato tukaj, da bi iskali, fe se kaj u krade. Nobeden ji ni pomagal, da bi policija pre je izvedela o tatvini. Labko bi se je bil kdo u smilil in telefoniral na policijo. Še le ob pol 8 uri je prišla do stražnice in tam povedala svoj » nesrečo. Pa kaj, ko je bil vlak že daleč za Grad ecm. Uboga žena je komaj le malo živa prišla do > f \ 14. «arca 1918. svoje sestre. V Gorici ji je šlo vse v nič in se da zopet ta nesreča. Denar pa ni bil njen. Bi je izposojen od brata in sestre. Žena prav milo prosi, če bi se mogoče koma posrečilo izslediti tatu, da ga takoj naznani. Dotični dobi lepo da rilo. — Antonija Budin, pri Čadežu, Volklabruck Gornje Avstrijsko. \ Pobrežje pri Mariboru. V sredo, dne 6. marca zvečer je po daljši bolezni spre viden s sv. zakra meoti, umrl Jurij Stržina, železniški poduradniic .v p. in tukajšnji posestnik. Umrli je bil oče strojnega stavca v Cirilovi tiskarni g. K. Stržina. Pogreb se je vršil v petek, dne 8. marca popoldne. Svetiia pokojniku večna luč! Preostalim naše sožalje! Hoče. Dekliška zveza ima v nedeljo, dne 17. marca, po večernicah v kaplaniji svoj mesečni shod. Kamilica pri Maribom. Naša Kmetska hranil niča in posojilnica ima ca cvetno nedeljo, dne 24. marca po rani slulbi božji v prostorih Vogri-čeve gostilne svoj letušnji občni zbor. Pridite v obilnem številu ! ti »raj a Sv. Kungota. Posebno srečne se out i, o vet občine, k er je za živinskega nakupovalca uolo-čen slatinski župan Pascolo, ta laški rojak, ti jc ¡ a zdaj eden največjih nemških stebrov med Spi Held-, m in Mariborom. Slišimo, da je zadnji čas njegova ¿¡- -kupovSlna oblast raztegnjena tudi čez St. Jurij ob Pesnici. Ta človek z največjo brezobzirnostjo jeml e po vrsti vse. kar mu pride pod nos, kjer ni posestnik ravno njegov prijatelj ali ga ima on celo za s\-jega nasprotnika: breje telice in krave, vprežno živino kar vprek, pa se še hvali, češ: kolikor boij da kdo ugovarja in se brani oddati — ker potrebuje toliko večje veselje ima z njim, da ga namreč lah k »uči in mu nagaja. On tndi posebno grozi tistim, 1 * bi se drznili podpisati jugoslovansko deklaracijo. A nihče se ne upa niti pritožiti proti njemu, ker ve, ¡ a je nemško in nemškutarsK> uradniStvo v Mariboru popolnoma na n;ftzov5 strmi. Govor? pa cčitin.. «ia razume on si tudi ohraniti to naklonjenost ne samo « svojim „trdnim nemškim značajem, ampak tudi tem, da dotične gosoode pridno zalaga a kmetijski '< pridelki, ki potemtakem pri njem pač menda niso se tako strogo rekvirirani, kakor je on rekvirirnl pri drugih, kadar je bil zraven. Ali so res taki ljndj« vsemogočni ter jim je ljudstvo izročene na milost in nemilost! Bomo videli! Sv. IIj v Slov. goricah. Dne 12 marca se je vršila popoka županove hčerke iz Ceršaka gspdč Lenčke Hauc z mornarjem g. Franc Lupša od Sv. Jurija ob ščavnici. Obilo sreče in blagoslova! ^ 'Sv. Peter pri Radgoni. Za našo ^župnijo bo tridnevna pobožnost, trajajoča od nedelje, 17 marca, do praznika sv. Jožefa, 19. marca. Govore imata prof. dr. Hohnjec in frančiškan o. Jeronim Knoblehar iz Maribora. Krapje pri Ljutomeru. Dne 1, marca je po dolgi in mučni bofezni umrl zvest naš naročnik Franc Lipša, v 62 letu svoje starosti. Rajni je bil oče c. kr. sodnika dr. Fran Lipša v Celjfc. Bodi mu zemlja lahka l Ljutomer. Dne 28. februarja smo spremili V večnemu počitku zaslužnega moža, kmeta Boštjana Filipič iz Gornjega Kranja. Celih 25 let je deloval v organicaciji slovenskih gasilcev. Bil je veren in naroden mož Svetila mu večna. luč! Ivanjkovci. Dne 24. februarja se je vršil v svetinjski Soli ob prav lepi udeležbi občni zbo~ tuksjšne kmetijske pidružnice. Po obravnav običajnih točk se je izvolil za dobo S let p<> večini dosedanji odbor z načelnikom g. Low ■ Petovar. Gospod deiielci vinarski komisar Anto Puklavec je predaval o sedaj ak'ue.nih kmetijskih vprašanjih ter posebej še o dohodninskem davku. Končno sta bila še kot delegata za 92. glavno skupščino določana gg. Lovro Petovar i t Franc Simonič. ♦ Vitan pri Središču. Z velik m navdušenjem s naše žene in deklet i podpisale majniško dekh. • racijo Jugoslovanskega kluba, neustrašeno so s-s izrekle za njo tudi skoro vse sosedne cbčin>, samo naši občinski očetje moiče. Zakaj to? C j morda naS g. obč. predstojnik ne bi hotel stavi'i tozadevnega predloga, pa rsaj kateri odbornik t > stori, da občinski odbor nase občine sogla.ša majniško deklaracijo, kakor to tudi odgo^irj i mišljenju cele občine. Središče. Na Jožefovo, dne 19. t. m. ima Sv. vojaka mesečni shod. Tri leta preteče ravr- ) ta dau, kar je bilo tukaj t» juekorislno drušh > ustanovljeno. Vabijo se tem fotom vb! člani : i drugi. Na vsporedo so važne točke — Bog ho-' , naj dcni povsod : »Na boj, na b»i slovanski rod ! < Središče. Dekliška Zveza ima v nedeljo, du 17. maíca, popoldne po večernicah, svoj mesečni sestanek. Pridite v obilnem številu 1 Sv. Barbara v Halozaü. Dne 2. marca je tuk v Gospodu zaspal Jurij Bratušek, oče č. g. Fi Bratušeka, župnika v Svetinjah. Svetiia pokojniku cebeSH luč! Ost«Hro nsše s ž3l;r- ! Marenberg. Občni zbor Mladeniške in Deklb-Ke Zveze, ki se je vršil dne 3. marca pri Sv. Janezu in ki je bil posvečen spominu velikega mladinoijub;. dr. Kreka, je bil dobro obiskan. Povodom te slavne st¡ se je nabavila stenska, podoba dr. Kreka, kater krasita dve zastavici, habsburška črnorumena in j slovenska trobojnica; zastavici je blagevolje oskrbi-la veletrgovina Stermecki v Celju. Ko se je prečil, lo letno poročilo, se je vršila volitev odbora, ki je ■ stal prejšnji. Po pozdravnih besedah naštopi kot si vnostni govornik g. nadrevizor Vladimir Pušenji! . V vznesenih besedah slika dr. Janeza Evangelis a Kreka kot moža, v katerem je bival duh, ki je bil ž.; rišče najlepših misli, volja, ki je bila nezlomljiva \ boju za visoke cilje, srce, v katerem ni bilo niti seiir ce samoljubja in sebičnosti, temveč samo ljubezen ' o Boga, do bližnjega, do naroda. Njegovo izgubo oh .čutimo zlasti obmejni Slovenci. Bil je duhovnik, pes nik, pisatelj, krščanski demokrat in politik. Slovencem je ustvaril izobraževalno, gospodarsko in politično organizacijo. Toda dasi sebe ni poznal ta kr -slalno-čisti značaj in dasi je zastavil vse svoje si! ?a duševno in telesno blaginjo svojega ljudstva jo bil vendar v življenju mnogo prez;ran in mnogo preganjan. Umrl je ubog. Navzočim se priporoča, n ¡ ga ohranijo v hvaležnem spominu in naj posnemajo niegovo požrtvovalno delo za narod. Govor smo na dušeno poslušali. Nastopijo mladenke. Adlam Marra, deklamira: Zedinjena Slovenija, Kolat Trezii) d<-klamira- V pepelnični noči, Virtič. Justina c - or Dr. Krek in mladinska organizacija. Prečiialo .sj je lepo pozdravno pismo, ki ga je poslal mladenič Ra-doslav Fras iz bojišča. Nato se je enoglasno spre j e-1:4 fin odposlala Jugoslovanskemu klubu na Dunaju sledeča izjava: Mladeniška in Dekliška Zveza ma-renberška., zbrana na Krekovi slavncisti dne 3. sušca, 1918, se enoglasno izreka za jugoslovansko izjavo z dne 30. majnika 1917, da se združimo Slovenci, Hrvatje in avstrijski Srbi v samostojno državno tvorbo pod žezlom slavne habsburške vladarske hiše, ke;' vidimo v tem zagotovljen svoj verski, narodni hi gospodarski obstoj! — Za Tiskovni dom se je tudi neka. ra^ralo. — Slednjič bodi še omenjen mal „teater", čeravno ni bil na dnevnem sporedu. Nek posestnik iz Sjx)dnje Vižinge, dva kmetska fanta in nekaj oija-ne sodrge iz trg;? so hoteli delati nomir in razburjenost. Pa se jfm ni osrečilo. Na poziv, zakaj se izrivajo zunai za vrati, naj nastopijo, ako imaio kaj povedati, pride mož orjaške postave, in mrdro pove: „Dr. Krek war kein Professor." („Dr. Krek ni bil profesor.") Nato se odstranijo in v svoji onemoglosti s; ohladij jezo g tem, da iztrgajo slovensko zastavo raz streho in jo poteptajo v blato Za ta junaški čin, kakor tudi še za marsikaj druceca. bodo prejeli zasluženo plačilo. Remšnik. Rernšničanje! Ali niste vi vsi o i prvega do zadnjega rojeni Slovenci? Ali naj Vam zapoveduje par narodnih odpadnikov? Res je, d i je med dvanajsterimi apostoli bil tudi Judfž Izdajalec — pa li veste, da je bilo njegovo pla čilo — vrv? Ostanite zvesti Bogu in svojemu narodu, kajti kdor svoj narod zataji, ta je tud< zmožen z- tajiti Boga Št. Ilj pod Turjakom. V nedeljo, doe 17 marca ob 1. uri popoldne priredi dr. Verstovšek shod v prostorih g. Rozmana v Št. II ju. Reči, «i katerih imajo naš* vrli poslanci poročati, so tak • zanimive in važne, da se shoda v najobiinejše-u številu udeležimo. Domačini in sosedje, vsi n« shod ! Rečica ob Savinji. Naša posojilnica in kmeti sko društvo imata v nedeljo, dne 17. t. m. po vr-černicah občni zbor v gostilni g. A. Fürst. Pr dite gospodarji in gospodinje, da slišite, kako s ». n>ši die gospodarski organizaciji v lanssem let i napredovali! Konjice. Na praznik sv. Jožefa, dne 19. t. n¡., se vrši v Konjicah gospodarski in pobtični sht i za konjiški okraj. Poroča g. poslanec Pišek Sh< i se vrši ob 3. uri popoldne v Narodnem dom j. Na ta shod se vabijo vsi volilci celega konjiškega okraja, da se porazgovorijo s svojim poslancem in zavzamejo stališče gleie raznih vprašanj sedanjega časa. Torej na praznik sv. Jožefa vsi na shod < Žalec. V nedeljo, dne 17. t. m. se vrši v Žalcu ob 3. uri popoldne v obširnih prostor h Hmeljarne veliki manites'acijski shod za ujediu nje vseh avstro ogrskih Jugoslovanov v eni> drž v- vi Na zborovanju govorita gg. poslanca dr K >-rošfc in dr. Ravriihar. Savin|čaru in S¡viojčan- e in sploh vtr, ki na u bije v prsih navdušeno s >-vensko srce, pndimo na ta shod in pokažimo c>- bíjtw» bk lemu svetu, da naši poslanci niso osamljeni v boju za jugoslovansko deklaracijo, da stojimo vsi Jo-goslovaci kot eden mož za njimi pripravljeni z njimi vse žrtvovati in pretrpeti, da vendar enkrat dobimo svojo staro pravdo, da bomo na svoji zem lji svoji gospodje Slovenci, pokažimo 17. t. m. s : svojo navzočnostjo na shodu v Žalcu, da nimamo j jugoslovanstva samo na jeziku, temveč tudi v ; srcu! Hf Braslovče — Dobrovlje. Grob se za grobom vrsti .... In že zopet je posegla v družino Ko kovnik nemila smrt. Ni ji bilo zadosti, da je podrla L 1916 na ruski fronti sina in lansvo leto mater, ampak letos je upihnila luč življenja očetu samemu, vrlemu, krščanskemu, stare dobre navad* možu. Marsikateri dijak je potrkal na njegova vrat» ki so ga pozneje že kot duhovniki kaj radi obis kovali. Mož je bil krščanssi in prijazen in bil jo tudi dober gospodar. Bog naj tolaži zapuščene hčer#! Rajnemu naj sveti večna luč! Celje. Cetovodja Zan*ger, voditelj rekvizi«! ske komisije, ki je v Pol|čanah tako »ljudomilo« nastopal napram kmetskega preb valstvu, ni trgo vec v Celju in tudi ne kmet, ampak je bil svet čas kletar zaloge puatigamskega piva v Celju Ro jen pa je Zsngger v tfojniku in zna precej dobro slovensko. Na bojiščih. Angleška in ameriška poročila nagbšajo, da pripravljajo Avstrijci veliko ofenzivo proti Iti I i j i in sicer iz gorovja v ravnino. V ozemlju La garinske, Adiške in Luganske doline ima baje avstrijsko armadno vodstvo zbranih vehko množin* čet in artilerije. Vodstvo 11 aungd<\ ki stoji ti s tej fronti je baje prevzel ^er>f»ral K oves Vrhovj i poveljnik jnžnotirolske arrttade ie n^riršal Oorrao. — Kljub temu, da je sklenjen v Rn od Jeruzalema vedno d »lic Turškim četam ba]e primanjkuje živeža in streliva. Napad mi Neapolj. Nemške zračne mornariške zračne ladjo fco v noči od 10.-na 11. marca napadle južno-italijansko mesto Neapolj in bližnjo tovarno z.t železnino Bagnoli z bombami. S v. Urban p r,i P t u j u: Nszuainte ta« ■ dutičnega Častnika Jugoslovanskemu kiubu .a Dunaju. — V. F in g u š t i n t o v a riši: Hvala le-; pa za j.ozdrave: Veseli nay Vaša navdušenost za J «v goslavijo/Le vstrajajte! — M. S. F r a n k o 1 o v u: Dobro, le obrnite se na doti^nega gospoda. — J U. Koprivnica: Obrnite se na Vašega poslancu. Opišite mu natanko ves slučaj. — Sv. Marko n i-ž e Ptuja: Podpise lahko zberete na navadno pob* I pa >irja. Nadp's pa napravite: Podpisani se izjavljamo za itgoslovansko deklaracijo z dl:te 30. mata 1917. — M a r i j a R e k a: Cene res določa prev- . zemna komisija in ¡¡e kupec. — F. F. Stari trg i p r i Slov. Gradcu: Pojdite k občinskemu ura-! du. tam imajo posebne tiskovine za pogrešane. — } ^ v. Anton v Slov. gor.: Ce župana ne mar:'1-| ta podpisati, pa naj podpišejo ostali odborniki brez j župana. Kdor noče iti z nami, pa naj osta e pri ti:j-cih. — Šmarje pri Sevnici: Članka ne smf-| mn priobčti. — Sv. Jernej pri L o č a h: Toz-f ljivo. — Teharje: O cerkvenem petju v posamo-] z^ih župnijskih cerkvah ne prinašamo ne hvale in ne grive. S 1 o v. B i s-t r i o a: Prav imate, da ste tako odločni, a dopis je tožljiv. Gledo železniškega blagajnika pa še bomo o priliki porabili — S v. Benedikt v Slov. gor.: Pisano s svinčnikom, roma v koš! — št. Ilj v Slov. gor : Porodilo o davici, delitvi kart in moke pride v Stražo. Pozdravljeni! — Gornje Krapje: Preobširno. Smo z dopisi tako založeui, da je nemogoče sedaj ob javiti tako obširen spis. Pozdrave! — Mnogim dopisnikom: Ponovno prosimo, kratkih poro«'! ker dolgih dopisov ne moremo spraviti v list. V?le i pomanjkanja prostora, je tikrat izostalo večje vilo dopisov. — H a rde k: Ženitnih ponudb ne sprejemamo. — Stari trg: Vaš inserat (izjava) nan je nerazumljiv. Pošljite boljSe besedilo z imeni Ii tcrij'íke številke. Trst, 6. marca 1918 68 48 50 13 82 Dunaj, 9. marca 1918 49 58 51 63 80 Ena beseda stane 10 vinarjev. XX Kupi *<> '■ XX Kupim jabolka. Plačam najvišje ceno. Dopisnica zadostne. Kasera-platz 7. I «adstr. desae, Maribor. »24. ---------- ---j Išče se posestvo s pekarljo; ponudbe na «pravo Slov. Gesp. pod „Pekarija it. 842". 339 Kislo zelje, kislo rep« in jabolka kupi vsako množino Bauerl«, Dom-platz 6, Maribor. 300 Večje plemene -svinje, BHuerle, Maribor, Stolni trg (S. 301 Mali vinograd blizu železn postaje v lepi legi želi kupiti. Nas ov: Arbeiterk«iM, Graz, Keplerstrasse it. 8*. 804 Zelenjavo, korenja, repo, pese i.t-d. knpnje na vagone po najvišjih cenah. Ponudbe na: Kari Rayer, agentura, Maribor, Tegetthoff-ova ulica. 57. 239 Travnik In njiva v bližini mesta Maribora se kupi ali vzame v na- Sm. Vpraša se pri tvrdki Tischler, aribor, Tegetthoff-ova ulica št. U. 221 Harmonije iz leta 1914 se prodajo zaradi vpoklica. Znamka za odgovor. Naslov prodajalca pove iz prijaznosti: Jožef Grušovnik, Ciglence št. 63. p. Vurberg pri Ptuju. 3;T Preda se doboohranjena obleka za moške in pLšč. Vpraša se ai- t klavc, Mozartstr. 46., I. nadstr. j vrata 7., Maribor. 303 Kdor si hoče naročiti pravo izvr- ; stne sirkovo seme Lahko se seja ' med koruzo, ali kjer bodi Zraste ! visoko, četrt kg semena, pa imai za ««le leto dovdj metelj. Cena 1 kg 8 K. Lahko pošljem 20 kg. Naročite si takoj. Helena Mas^er, Fečik št. 6., pošta Lučan« (Leu-tscbach) 331 Kamnat d>mači mlin (žrmlje) se proda. Naslov: Špes J., Krčo ine 28, Maribor. 353 Zlata moška ura z dvojnim pokrovom i« verižico in 1 moška sukuja. dobroohraujana se zamenja ia živila. Naslov pove: Hra-muš Štefan, Maribor, Uhlandgasse št. 6. 316 Pozor! Tranc Drobcu leni trgovce \ ' Laškem trgo kopi vsako množiš t » bukovih drogov (ivelarjev) t« plaža lete po 7-60 komad. Repta pa tudi okrogel bukov le*. 7fc< filial " ; korenje, repo, kislo zelje, kislo repo, «trd, drevesno skorjo Ježioe, po najvišjih cenah in tndi po vagonih za aprovizacije. Ponudbe Karln Rayer, Maribor, Te-gethof ova ulica 67. Kupim večje posestvo s dobrimi travniki in gozdovi na Južneioitajerakem (najrajši v Sav. dolini) in prosim pouudbe i podrobnim opisom. Naslov pov« apramiitvo ,81ov. Gospodarja " »93 Ugašeno apno se na malo proda pri Koban-u, kamnoseka v Račah. '¿78 Kmetovalci, pozor I Mline za vsako vi sto ž ta, kateri melje moko in zdrob se naroči pri M. Šumer, Konjice. 296 Svilena ruta (ogrinjalo) se proda za 200 K Naslov: Weiler, Stolni j trg, št. 12. Maribor. 242 j Na prodaj novo zidane ene in i dvo nadstropne hi e v mestu, davka in občinskh doklad proste z velikimi in majhnimi stanovanji proti solncu obrnjene, se prodajo pod lahkimi pogoji. Vpraša se pri Jožefu Ne k rep v Mariboru, Mozart-strasse it. 59 484 Í : .À X g»s o(la se: X 80 komadov fiaega peciva, različnih sort Vam poiljem za 32'— kron, bras stroško» po povzetja Naročite takoj M. Erust, Gradec, Klostervriesgassa 25. Part. Dobroohraojcn klavir se takoj proda za 3oU K. Pogieda se lahko v četrtek in v nedelj«, Maribor, Langergasse 14, pritlično, na levo. 33« Hiša z velikim vrtom in velikim dvoriščem je na prodaj na Pra-gerskem. Vpraša se pri F. Riegler, Pra^ersko. Cena K 14.000 825 Na prodaj srednja posestvo na lepi solčni legi, v hiši poprej v«č let gostilna, in proiiaialna, zelo pripravna za kakega rokodelca ali rtido-kopa. ker je v bliž'ui dveh tovarn in rudnikov. Pri hiši je lepa brajda več sadnega drevja kakor tndi uta za drva in dva svinjaka. Natančneje pri M. Achtig, L boja p. Pe-trovče it. 61. 3l6 Posestvo v največji Mitini mesta v hiti prostor ta sti&nke (i)*jem nike), mlekarstvo, točilnica čee alico, lep sadni zelenjadui vrt, te tako proda. Naslov pove uprav niitvo pod „Stndenci pri ttaribo ru." (znamka z» odgovor.) 27 Pili žaga na pSaj. 1 naglo idoča železna žaga ali (Vollgattar) na 14 istov za 420 m m debele plohe, 14 novih listov, i 2 železna voza za ploh», š ne in vse potrebno — 1 navadna žaga > (Halb Venetianer) na 3 lista, 3 nova liste, kompletni na^oo. — 1 os za nagon s ploščami na jermen in ležarji, as 4 m. dolga, 70 m m debela. — 1 parni stroj 20 - 2r> konj. sil. — 1 parai kotel 20 m. ognjišče, z vsemi spadajoči pripravami, vse vkup za K 25 0i)0 na prodaj. — Na željo se proda tudi celo nova spodnja in gorma stavba streha meri 18 m. dolžine lo m. iirok. za 8o00 K., Jožef Pfeifer, tovarna ? Hočah pri Manboro. sia XX Slnzbe: XX I če s« za hlapca krepek lan t, iola prest. Sernec, Kamnica pri Mariboru. 850 Za stalno dobro mesto se išče čedno pošteno dekle pridno iu zanesljivo ki sa ne boji nobenega dela. Kot hiilna k dvema osebama, poleg kuharice. Mora biti volina da se pripravi za službo, mora i skrbno p«>s ravljati, lere prati in likati. Ponudbe gosptj H. Schw»rz, lekarna, Ljutomer. 340 Učenec se sprejme takoj pri g. . Ramšak Jožef, sodarski mojster, ' Ruše. 344 Mesto oskrbnice eventaelia samostojne kuharice želi dekle, iz-! vežbano gospodinjstva in ki j« obis- ikalo gospodinjsko šolo. Nast p lahko takoj. Natančneje pod: „Samostojnost 310* na upravništv«. Iščem mlinarja, kateri j« zmožen samostojno opravljati, vse posle v mlinu, mogoče tudi invalid, proti dogovorjeni mesečni plači, hrano i. t. d. na Sp. Štajerskem in sicer na dravskem mlinn 1 Rabim za dravski mlin, ki je vedne dovolj vod«. Ludevik Kuharič, trgovec, Ormož. 293 Služba organista in cerkovnika je razpisana v župniji Kotmaraves pri Celovcu. Nastop takoj. Lastno stanovanje in posestvo. 330 Konjski in volovski hlapci (če tndi invaiidi) ter dekle k kravam se sprejmejo pri c kr. oskrbništvu (k. k. Gutsverwaltung) Wagna pri Lipnici. 294 Iščem služb« oskrbnika. Slnžb«-val sem že kot majer z dobrim spričevalom. KranjC Franc pri g. Kugler, Teza« pri Mar.i.oru. 296 Za čevljarsko trgovine se za stalno i« takoj Bprejmo prodajalka, ki je zmožna obeh deželnih jezikov v besaii iu pisavi. Ponudbe z zahtevki plače in fotografijo sa pošljejo na naslov: Ivan berna, Celje, Gosposka uiioa 6. 306 2 Mizarska pomočnika in 1 mizarski učenec se takoj pod dobrimi pogoji spremejo pri ..anezu Göttlich, mizarski mojster, Maribo», Koroška ulica 128. 240 Trgovski pomočnik vojaščine prost, želi takoj nastopiti službo v špecerijski in železninski, ozir. mešani trgovini. Ponudbe pod „Mar-tiiv" poštnoležeče Sv. Duh — Loče Štajersko. 248 Za gospodinjo za malo posestvo v bližini mesta se sprejme starejša gospodična, stare 40 let naprej imajo prednost. Vpraša se: Maribor, Kasserngasse 7., I nadstr. pri lastnici hiše 356 Iščem službo viničarja s 3 delavskimi močmi Ponudbe pod „Vi-ničar št. 360." Dekla h kravam in šoleorosta deklica se sprejmeta. Dobra plača, dobra hrana. Vpraša se pri g. K. Strugel, veleposestvo „Rauschen-berg", p. Sv. llj v Slov. gor. 253 (¡te- - ■ — M Q Umetni ml n na 2 kamna in valjar ob močni vedno obstoieči vodi s 3 poslopji in kamnolomom vred se proda za 16.000 K — oddaljeno 1200 m od glavne ccste. Več sa izve pri upravništn „Slov. Gospodarja" pod „Mim" 223. Dva para lepih novih ženskih čevljev št. 43 »e zamenjajo ali prodajo za mast Maribor, Gosposka ulica št. 44, II nadstropje. 833 Na prodaj hiša s trgovino 20 arov vrta v sitdini Trbovelj tik premo-gokopuih rovov Več pova posi-st-nica v Trbovljah Loka it. 19. 8S6 Go podi j i v župnl?če se sprejme j takoj; prednost ima izurjeno kmet-sko dekle. Ponudbe in zahteve na upravništo Slov. Gospodarja pod: Gospodinja 328. Samostojna kuharica išče službo. : Naslov pove '-enovefa Rozman, Sv. Trojica v Slov. goricah. 3->3 : Pri župnijski cerkvi 8v. P«.rbara v Halozah se sprejme s 1. majem organist in cerkovnik. Dohodki o-bojne službe so 1. 1917 znašali 12.000 K. Stauovanje je nov» in prosta.no. Orgije so iz 1. 906 ter so bila pred enim meseaem osna-žena ia uglašen«. 289 Apn« se zamenja za drva Josip Neger, Glavai trg 21, M ari bar. 298 Doprsna slika r naravni velikosti se Vam pošlj« če mi pošljeta fotografijo. Posnetek popolnoma podoben. Ceaa K 18 —. Prosi« naročila na Marke Ernst, Gradec, Klosterwiesg, 25, Partere. 292 Prodajalci kouzumnih reči m katere tvrdke teh nočejo iskati, naj svoj naslov poSljejo na lučebno tova-no Hugo Pollak, Kralj. Vinograd, Praga. Jungmaunova cesta št. 33. telef. pisarne 5495, telefon tovarne 5465. 258 Želim m prosim gospode I« dame, da mi naznani nijo imena gospodov trgovcev, ki bi prodajali ko&somnc blago. Do pisl na tovarno Hugo Pollik, Kralj Viitohrady. Jungir.anov* al. it 33. Prag». Nove (lrohy «boti _1W7 SOLZNA AVSTRIJA. (3 pomnožen natis.) Knjiga pod naslovom „Solzna Avstrija" s 27 bojnimi pesnimi, stane s pošto vred 1 K 80 vin. Knjiga „Pev joči slavec" s 30 lepimi narodnimi pesmi stane 1 K 70 vin. Pošlje se znesek v novih neobra-bljenih poštnih znamkah ali pa po poštni nakaznici. Na brezplačna naročila se ne morem ozirati 1 Nv ročuje se pri Matiju Belec, pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah, via Ptuj, Štajersko. 98 Kompletne kurj ake v rsaki velikosti, si/oje za valjenje za male in velike posestnike, mline «a drob ljenje kosti za pripravo kosti za krmo (na ročno ali gonilno mod), se kapi pri tvrdki Nickerl k Co, dražba > o. s speoijaluo podjetje za racio nelno gojitev perutnine is druge drobne domače živine, Inzeradori št 84. pri Danaja Zahtevajte velik oenik. Učna knjiga št. 84 za 1.— K v znamkah. (Mots* i) ooooo R *šeta lastnega isdelka v veliki izberi, vsake vrsta. Za poprodajalce dopust. Popravila dobro in po 4eui. Samo priJos. A n t' ga, trgovina i jerlm«', A ari bor, Sofijin tr-<, Zraven mestne mostne tehtnice. 2S1 OOOOO Po8estniea v hnčki fari pri Maribor* žali sprejati za svojo deklico 14—16 lat star», ki je že vajena kmatskag* dela. 1'radnost imajo deklioe brez starfev. Ponudbe se iprejaej« iz prijaznosti v župnijskem urada Hod« pri Maribora. Muzej XX Slovenskega zgodovinskega društva, Maribor, Koroška cesta št. 10. Darujte zanj vse zgodovinsko važne predmete, osobito vojne spomine. VABILO na XX Itasna: XX Tik postaje Sv. Ilj v Slov. goric, se da v najem malo posestvo, obstoječe iz rodovitnih njiv, travnika in sadonosnika. Naslov pove uprav-ništvo -Slov Gosp. 352 Zamenjam lepo kočo za sadjevec. Vpraša se V. B. Jzperk Maribor, Burggebaude. 351 Izginila je dne 12. junija 1917. Matilda Berghaus, stara 11 let, doma iz Ruš, a se še do sedaj ni našla. Kdor bi kaj vedel o njej, naj naznani očetu Janezu Berghaus, Selnica ob Dravi. 343 Kava se izmeni za povojeno meso. Naslov Skerget Tržaška cesta 79 vr. II Maribor. 8č4 „Častna ¡zjava " Jaz podpisani Avguštin Zadravec, posestnik in mlinar na Lešnici prekličem in obžalujem vse žalitve, ki sem jih izrekel o Mariji Kuharič, pos^tnici na Leinici, št. 6 ter se isti zahvaljujem, da je od-stopla od kazenskega postopanja, 829 Avguštin Zadravec. Kateri kmet dobrega srca bi sprejel 7 letnega zdravega fanta, za svojega. Jvaslov pove: A. Flucher, Studenci pri Mariboru Schmidgassa 21. 321 Ne vrzite nobenega klobuka proč 1 Vsak klobuk se na novo napravi in popravi pri Vil emu I eyrer, Maribor, vogel Oosposka ulica — Edmund Šmidova ulica. 337 vseh vrst, juta, odpadki novega sukna, krojaški odrezki, raztrgan« nogavice, raztrgano moške in ženske obleke, stare posteljne odeje, koče, kosti, konjske repe, svinjske ščetine, kupuje po najvišjih cenah M. Thorinek & Co. Celje. Trgovci in nakupovalci od hiše do hiše dobijo boljše cene. 311 Drete za čevljarje ima v zalogi Ignac Šimenc, Celja, Graška cesta, zraven Raku ta. 807 Barva za obleke 6 zavit., s navodilom, poštoj K 8"20. Moka ,Mehlata' 20 zavit, i 50 gr. K 60'—. „Mehlata", Gradec, Steyrergass« 60 II. Zastopniki popust. 290 AutGmatična milica za podgane 6 K «r v., za miii 4 K 30 v. V eni noči ' se nalovi po 40 Nobene vreme ne vpliva ia se sama uredijo. Lovilnica za kuhinjske žuželka „Rapid" polovi na tisoča žuželk v ani noči, K 6*90 Najboljša učinkujoč lovilec muk „Nova K4i0 komad. Povsod najboljši uspehi Mnogo pohvalnih pisem. Se pošilja proti povzetja. Po-itnina 90 v. Razpošiljalnica Tint-ner, Dunaj IIL 72. Neuburggassa štev. 26. (1 Laszl6.) XXVI. redni občni zbor „TOSOJILNICE V FRAMU" Mríí registr. zadr. z neom. iav., ki se vrši v četrtek, 21.irarca t. 1. ob 3. uri po poldne v po?ojilniCni pisarni. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva za 1. 1917 2. Odobrenje računskega zaključka za 1. 19¿7. 8. Sklepanje o porabi čistega dobička. 4 Volitev aačelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Fram, dne 1. marca 1918. 865 Ravnateljstvo. miii. Pohištvo za spalne in jedilne sobe. knjižnice i. t. d., kuhinjska oprava, posamezne omare, postelje, mize, stole, predalčne omare iz mehkega in trdega lesa, otomani, spalni divani ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva po jako nizkih cenah samo t trgovini KftREL PREI5, Stolni trg št. 6, Maribor. Ceniki zastonj 1 gi Slobodao o* cgled Razpošiljam ca vse strani pohiStv i. 84r Vabi o k rednemu obč zboru Vzajemne zavarovalnice zoper ogenj na Ljubnem ki se vrši dne 25. marca 11H8 ob 13. uri do|ioldne v društveni "pisarni. Dnevni led: 1 Poročilo od' ora. 2. Pregled in odobri nje letnega računa za 1. 1917. 8. Volitev rač. preglednikov za tekoče leto. 4. Slučajnosti. Ako bi se ob določenem času ne sešlo zadostno število druitvenikov, vrši se eno nro pomeje ravno tam in z istim dnevnim redom. K poluo-številni udeležbi uijudno vabi 3f>9 ODBOR Vi 40 In «Kd> I most, oiuiuo, fO kvarjeao, z»«rtto kakor tudi dah po ple«U'_bi se popravi. Proi' s« v «oreo poslati n» narlov. 1'eter Bketbet pt ae: eluem odboru m* Za premnoge dokaze sočutja ob smrti, kakor tndi za udeležbo pri pogrebu uaše preljube matere, ozir. stare matere gospe 1 Marije Pivec roj Schreiner, pocestnice v Zerkovcih, •e tem potom zahvaljujemo v prvi vrsti domačima~č. g. duhovnikoma ter vsem znancem in prijate'jem od blizu in daled, ki so predrago rajnko spremili k zadnjemu počitku. . Zerkovce, dne 8. «ušca 1918 Rupert Pivec, ia kr. moru nadnomuar v Pulj«, Jožef Pivec, posestnik v Zerkevaih, sina. Ana Piveo roj. Huber, ■«proga «. ia kr. morn. aadlcomisirja, sinahi. Roza Piveo, Marija Bečela roj. Piveo, :, posestuica v llusah, hčeri. Mica Piveo roj. Žoher, ■ u&l ______ * A. Augustin Bečela, slikar v Rušah, zet.__ ■r 849 Mellta Pivec, Micka Piveo, Marica, Jožica, Ivania.Rozika in Vera Bečela, vnukinj«. m majvh 1918< mamam. hlriüi MMBHMOnMnsnHHMa «5 <» a v reg. zad. z nmm. zav. WfSÄisiUOTii» i\£» M «jNmmJ» TOkig* j» s» «te»^: wm.foe jo pwiS tri»e*siS*l očperodl m l»///«' Obresti se priftsrajej« & kaatea At& aiUUIV « l. jsna&ij* j« l. lalija te$R. Ktwwilas knjiS« *e fest g»tev den«, w> a» M ra njih obre»io»*sj« kaj joridno». Z» ntlsfasd« po p>jM s® i*an»e knaäb» poleiak» (97J373) »a Bohi dav»k pott^Onka «ena. 0,0« ""i <& pajöjav. Dolgove pri drugih denarni* swwAi preTsame poMjäaie» f »1*50 htst preti povrnitvi g«i»vifc «tssifcw, iri p» t«dw s« pinwgafc» f Sio». Prvanj« sa vknjiibo 4ela jwieejiJKiB» srezplažno, stranka plača 1« k»®'«. uf»2|ffjß(g ht^ m ""deimi ^ tosä9} g^ketn «l 8. do 53. wo ¿«poiefrie fevssnti pmnik«. v uryfaiih «.rak m qp#nu '121 ££'8111'S2% ^JSIJliiTi k® 1*®^» prsjemt^« -mk od 8. do 13. uro ia od 3. do 6. ar« w w uajajv ^ ^ i5na tadi Ba rJutp<»|aeo isranUne naMralnifc«. "ME —nummi Stolna ulica trnom in stolno cerkvijo.) 'ifHKWg v a 221/16 5 OKLIC. 14 ireVjvo sle-irja, Prostovoljna godna dražba nepremičnin. Pri c. kr. okrajnem sodišču na Vranskem so na prošnjo dedičev dne 25. avgusta 1916 umrlega posestnka Leopolda Orožim iz Gomilskega na prodaj po javti dražbi nepremičnine vi. št, 94 kat. obč. Gomilsko s hišo pop. št. BO na Gomilskem, gospodarskim poslopjem, kozolcem, njivami, travniki in gozdi na dalje vi. 8t. 6 kat. občine Sv. Matevža s pravico do sorabe pašnika vaške občine na Gomilskem združeno s prvoozns?čeno neprimičnino — vse to kot celota — pa brez pritiklin. Vsem nepremičninam se je ustanovila izklicna cena 21498 K 54 h Dražba se bo vršila dne 18. maroa 1918 ob 10. «uri dopoldne v hiši, ki jo je prodati sami. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je izročiti gospodu c. kr. notarju Mihaelu Jezovšek. Dražbene pogoje se za more upogledati pri sodišču odd. I do 17. marca 19)8 in na dan dražbe pri sodnem komisarju na Gomilskem h. št. 30. C. kr. okrajno sodišče Vransko odd. II, dne 6. svečana 1918. 354 žreslo in kostanjev les kupi vsako množine Jakob v" ečko, Mi®**Šfec rt Cve^i«&*¥3s uMca it. 8. ma »pefer';aka ser kolonija!»«, iif.vjis» Na Ivan Ravnik?^ m flrjijna I kupuje po najvišji dnevni ceni 8OH > SADJE ter J> s?: to edini nakupovalne za okraj Celje, Podpisana zadruga razglaša, da bo obrestovala hranilne vloge od 1. aprila 1918 dalje i p© 3 I2 o® Vlagateljem, ki se ne strinjajo z znižanjem obrestne mnaSu!o6o, pipolaoma aeSkod--- iji/o, p >poluoma b:oa it nkur« noe ! -- Štee. 1. *a pranje perila. Pošiljatev za poskušnjo (24 kosov) k9.90fraako. Mineralno-ioaletno milo znamka „Pst" v ra«liinih birirah, dobrodi-Š9Č«, z izborn > čistilno močjo. Pošiljatev na poskušujo (2J kosov)"K 14'60 frsnko. Samo, iie se prej poSlje denar. Povzetje 1 K več. Hira Daaat, 2. okraj, : •: Ta ioratraafle št. 50. :-: Glavno zastopstvo litomeriške tovarne aa mineralno milo. v/ V.' •.-.' (Mosse 2.( Znamka _Pt>tu najpopolnejše nadomestilo ma5-.'. čalnega mila! .'. '.' ■■■■■■■■■III.......IIIIIIIIIIWII msws^i 5 ' 0 to 7 T 8 8 V, 9 K 8.-•-, 8.20, 8 40,8.00,8.00, i>. --,9.20, V).4Q, !»iiQ ...... v 272 Trgovci pri večjem odjemu dobe popust. umt--1 ¡•■■«»«(mM >--■■■ «m»»'««»' '• iiiiU.rÄÄ^1 .t » if,T- , SIJAJNO BODOČNOST imajo turške sreike in nive srečke avstr. Rdečega kiiia vsiei njihove vein > zviša se denarne vrednosti! Vsaka srečka z^jižl Glavna dob;tka znašata čez aar 1,000.000 krues Natančno pojasnilo z orginfdnim načrtom razpošilja brezplačno: Srečkov o zastopstvo št, 15, Ljubljana. M.3 VABILO na redni občni zbor [Hranilnico in posojilnice v~pri Sv. J ur j n ob ŠSavnici, ki se vrši na Jožefovo dne 19 rnatca 1918 ob 4. uri popoldne v posjjilniških prostorih. DNEVNI RED: 1. Pore čilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev r. čnnskega zaključka, za leto 1917. 3. Volitev n čelatva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. 34i N a t e 1 s t v o. • '««irfto & SLOVENSKI GOSPODAR. 14. uiaroa 1W5 POSOJILNICA V MARIBORU (MABODAI DOM) naznanja, II. 20$ da uradu je vsak delavnik % od \O. do 12. ure dopoldne. Ravnateljstvo. Hranilnica; in posojilnic a v Tuzenici, BtiEr.' . [reg. zadr. zneom. zaveso, ' J redni občni zbor za upravno leto 1917, .J* ki se vrši v nedeljo, dne 24. marca 1918 ob 1. ori popoldne v Vnzenici, hiša St. 34. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 8. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1917 ter razdelitev čistega dobička. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. 319 N a č e 1 s t v o. Posojilnica pri sv Lenartu v si. gor. vabi na redili občni zbor, ki se vrši dne 2. aprila 1918 ob 1 uri popoldne v njeni pisarni. DNEVNI RED: 1* Prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računov za leto 1917. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Predlogi in nasveti. Ako tisti dan občni zbor ne bo sklepčen, vrši se tri dni pozneje t. j. 23. aprila 1918 na istem mestu in ob istem času nov občni zbor, ki bo vel javno sklepal pri vsakem številu navzočih udov. posojilnica y makolah vabi svoje zadružnike na redni v > OBill ZBOR, * y ki se bo vršil v lastnem domu Makole št 11. v četrtek dne 21. marca 1918. ob Vg2- popoldne. il ¡fr (DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. poročilo računskega pregledovalca. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1917. 4. Razdelitev čistega dobička. 5 Volitev načelstva in računskih pregledovalcev. 6. Nas\eti in predlogi. Makole, dne 7. marca 1918. 832 N a č e 1 s t v o. o olje za mnogovrstno porabo, za mlinske in gospodarke stroje, ± 1 -MXJL S "ti oljnato mazilo, pod znamki »Oiliett« najboljše kakovosti, Tehnični visselin za stroje, čevlje, kože, jermene v črni in žolti barvi, Radi opustitve obrti se takoj proda jako dobro ohranjen 2 cilinderski ..lieiiciii motor" sistema „De Dion Bouton" od 10 —12 konj-kih sil. 1000—1200 obratov y minuti, za ceno 1100 K. Vprašanja na: Maks G laser, Selnica ob Dravi Dad Mariborom. 33i Nwv-î mJA.:;.. 230 NAČELSTVO. Ročni mlin za zdrob in moko! ZAHVALA. Povodom smrti mojega blagega, iskreno ljubljenega očeta g. -•er:' ' "im CENA: PRVA VRSTA K 155—---- DRUGA VRSTA K 115------ TEZA s ; PRIBLIŽNO Î 15'- kg. --- 1S5M Vi '' 1 - Mlin se razpošilja opremljen z zamahnim kolesom in lakiranim vsipalnikrm. Cena mlinu je in sicer mlin najboljše vrste (kvaliteti) K 155.—, nekoliko manj trpežne vrste K 115.—. Zavijanje in poštnina se računi za lastno ceno separatno. Miin prve vrste je izdelan iz najboljšega, trdega materijala in se za kvaliteto, da nsročnik prejme nepokvarjen mlin, jamči. Moj ročni mlin izmelje najfinejšo moko. Mlin se naroča pri tvrdki: 336 X>. STUCIMj Punal ¡KVIII. ekraf, tfohnesasse št. 5 Jurija BratiM, ki so dne 2. t. m. po kratki mučni bolezni dobro pripravljeni v Gospodu zaspali, me veže dolžnost, da se tem potom zahvalim z iskrenim: Bog plačaj 1 domačima prečastitima gospodoma za vso skrb ki sta jo imela z mojim rajnim očetom, preč gosp. o Benediktu Ciriču iz Ptnja za toli tolažljive besede ob grobu, nada je preČastitim gospodom: Alojziju Šuta, župniku pri Sv. Marjeti, Francu Božiček kaplana na Zavrču, Ivanu Ate šek, kaplanu pri Sv. Marku, Antonu Bratkovič, kaplanu na Le-skovcu in Ivanu Slavič, kaplanu pri Sv. Marjeti, ki 80 prišli spremit mojega blagega očeta na njegovi zadnji poti, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prihajali kropit mojega rajnega očeta in molit za večni mir njegove blage duše ter se vdeležili njegovega pogreba, Kakor tudi vsem, ki so mi, bodisi pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje. Priporočam blagega pokojnika v pobožno molitev. . v Sv. Barbara v Halozah, dne 5. marca 1918. Franc Bratnšek, 317 župnik Svetinjski. zak. zavarovana, najboljše ohranjuje pri porabi za kože, jermena, čevlje i. t. d. Lekarniški vaielin beli in žolti za porabo pri jermenih. Naročila v velikem in drobnem po najnižjih cenah v tovarni Hugo Pollak, Kralj Vinograd, Jung-mannova cesta št. 33, Praga. Telef. pisarne 5495, ! telef. tovarne 5455. (262 „rraga".) Vr vn 16/18 17 i Y Imen» Njegovega Veličanstva Cesaija! C. kr. okrožno sodišče v Celju je po glavni obravnavi dne 16. februarja 1918 proti Francu Zagoršek, rojenem» 3. februarja 1877 v Borovem, popotniku t Pervencih radi navijanja cen že predkaznovan zaradi pregreška navijanja cen po § 20 ces. naredbe od 24. marca 1917 štev. 131 d. ; z. spoznalo za pravo: Frane Zagoršek je kriv, i da je s tem, da je dne 19. novembra 1917 v Slovenjem gradcu zahteval za 90 dkg čebu'a 4 krone v izkoriščanju po vojnem stanju povzročenih izrednih razmer za potrebne predmete zahteval očividno čezmerno ceno in s tem zakrivil pregrešek navijanja cen po § 20 cesarske naredbe od 24. marca 1917 štev. 31 d. z. ter se obsodi po tej točki z uporabo § 260 b k. z. na 3 tedne hudega zapora, poostrenega z dvema trdima ležiščema in 200 kron globe, za slučaj neizterljivosti nadaljnih 10 dni zapora in po § 389 k. pr. r. v povrnitev stroškov kazenskega postopanja. P« § 43 cit. ces. naredbe 6e izreče zapad zaseženega i čebula. Razsodba se ima razglasiti enkrat r časopisu „Slov. } Goipodar" na stroške obtoženca in enkrat v občini Prvencih. Celje dne 16. 1918. 320 Naznanjamo žalostnega srca vsem znancem in sorodnikom, da se je naš ljubi in nepozabni oče Ignac Cajnko nagloma in nepričakovano dne 22. fe bruarja 1918 preselil k Bogu, svojemu Plačniku. Sv. Tomaž, dne 22. feb. 1918. Gregor, Ignac, Rozika in Jnlijana Cajnko, otroci. 327 Izdajata^ in založnik: Katolifiko tiskovno dr^B itVO. Odgovorni urednik: Franio Zebot. ÜH&M CtakacM KVa niril« s MntlUaua