Avstrijsko-ogerska monarhija. z a četrti razred srednjih šol. Spisal in založil Janez Jesenko. V LJUBLJANI Natisnila „N&rodna tiskarna'*'. 1885 . OSooh^i &OE I. Zgodovina. Va o travnike in vrte(127 s %) pa vi n o g r a d e (komaj 1 °/„). Zemlja je po večem rodovitna, nektere pokrajine se pa lehko merijo z naj¬ plodnejšimi deželami v Evropi. Vender so posamične dežele kaj raz¬ lične plodnosti, ki se ne ravna samo po prsti ali snovini zemlje, ampak tudi po zemljepisni in nadmorski legi, po toplini in moči i. t. d. Največ vrednosti ima razno žito (pšenica, rež, oves, turšica, ječmen in ajda), kterega navadno dosta črez potrebo pridelujejo. Žita najbolj bogate dežele so Ogerska, Slavonija, češka, Moravska in Ga¬ licija, ki o nekaj dobrih letinah žito izvažujejo. Ajdo in proso le po nekodi sejejo, vendar prosa zmerom manj — in mesto njega sade zmerom bolj turšico. Velike vrednosti je tudi razno s o č i vj e (fažol, bob, grah in leča). Tudi razne gomolj niče skoro povsodi močno sade in sejejo. Med temi najimenitniši je krompir (podzemljice), kterega preveliko pridelujejo v severnih deželah, pa tudi v Avstriji, Tirolah in Kranj- skej. Korenje in repa se tudi močno pridelujeta, • bela pesa za sladkor pa večinoma v sudetskih deželah, precej tudi v Ogerski in Galiciji. Med rastlinami za pičo je detelja najimenitniša, zlasti v alpskih deželah. — Navadno zelje pa sade po vseh krajih obširne države, razmerno najbolj pa po Kranjskej. Po severozahodnih pokrajinah imajo obilo dobrega prediva (iz lanu in ozimca), po severovzhodnih pa dosta konoplje. Iz¬ vrstni hmelj raste po Češkej in v Posavinji na Štajerskem, gor¬ čica v Moravskej in Dolenji Avstriji, ogerščica v Ogerskej in Erdeljskej, precej tudi po severnih deželah, tobak pa po Ogerskem, Erdeljskem, Galiciji, Bukovini in Tirolah. Z vinarstvom se najbolj peča Ogerska in trojedna kralje¬ vina; Salzburško, Avstrija nad Anižo, Slezija, Galicija, Češka in Bu¬ kovina pa ne pridelujejo prav nič ali le zelo malo vina. V obče ga pride velika večina na ogerske dežele, na tostranske dežele komaj ena četrtina. Vrtar stvo cvete le v okolici velikih mest, nekoliko tudi po severnih deželah, drugodi se s tem le malo pečajo. Po nekterih — 51 — južnih straneh pa nekteri zgodnji in posebni pridelki vrtarstva dajo obilo dobička (Goriško, Istra, Dalmacija). — Bolj imenitno je sad¬ jarstvo, zlasti v Češki, Moravski, Avstriji, Štajerski, Koroški in Kranjski; izvrstne slive ali češplje pa rede Srbohrvatje po vseh svojih pokrajinah, precej tudi Čehi. — Pravega južnega sadja pa prideluje Avstrija le malo (citrone, smokve, mandelji, debeli kostanj), olja pa obilo v Dalmaciji in Primorskej. Murbe najbolj rasto v Dalma¬ ciji in Primorski, zlasti pa v južnih Tiroiah. — Ponekodi imajo lepe travnike, povsodi pa še preveč slabih pašnikov. Gozdarstvo najbolj cvete v čeških deželah, v Gorenji Av¬ striji in Salzburškem. Lesa še doslej res ni pomanjkovalo, razen po goli Kraševim in ogerskih planjavah, vender se je treba v bodoče hujšega bati, če bodo neprevidni stanovalci skoro po vseh krajih tako nemarno z gozdi gospodarili ; v tem jih primerni in potrebni zakoni le premalo ustavljajo. Gozdje so ali listniki (bukovje, hra- stovje, redkoma javorje) ali pa šilovje (jelovje, n. pr. smreka, jelka, mecesenj). Druga gozdna drevesa se le redkoma nahajajo. 2. Živinoreja, lov in ribarstvo. a) Kljubu ugodnim razmeram živinoreja sedaj še ne zado¬ stuje vsem potrebam cesarstva, ki še vpeljuje precej živine in razne živinine (kož, sira) iz tujih dežel. V posamičnih deželah pa je tako razvita, da se te lehko merijo z evropskimi pokrajinami, v kterih je živinoreja najbolj napredovala. Konjereja cvete najbolj v Ogerski in Erdeljski (erdeljski konji so najlepši), v Bukovini, čeških deželah, v Gorenji Avstriji, Salzburškem in Koroškem (noriški konji so najmočnejši). Vseh konj je okoli 3,600.000. Oslov in mezgov je razmerno malo — ve¬ činoma po južnih straneh. Goved so pri zadnjem popisu našteli skoro 13 milijonov. Alpske dežele se uže zarad lepih senožeti in dobrih pašnikov močno pečajo z govedorejo (najboljša goveda imajo Salzburško, Štajersko in Tirole); precej tudi češke dežele in Galicija, razmerno malo pa dežele ogerske krone. Lepo cvete tudi reja o v ec, zlasti v Dolenji Avstriji in po čeških deželah, kjer drže uže večino plemenitih teh živali. Marija Terezija je vpeljala (1. 1763.) prve plemenite ovce. Med drugimi deželami pa ima Dalmacija razmerno naj več ovac, če prav le takih z debelo grdo volno. — Tudi koza se nahaja po vsem cesarstvu, 4 * 52 — Vender to škodljivo žival najbolj rede po visokogoratih pokrajinah in po Dalmaciji. Prašiče (nad 7 milijonov) res po vsem cesarstvu zmiraj bolj rede, največ pa jih imajo po Ogerskem, Hrvaškem in Slavoniji, kjer se po obširnem hrastovji z želodom pitajo. Perotnino rede po vseh deželah, najbolj pa krog velikih mest. Največ je kokoši, potem pa golobov; race in gosi drže zlasti po severnih deželah, kopune (Stirsko) in purane pa po južnih (Pri¬ morsko, Hrvaško i. t. d.). Bučelarstvo cvete na Koroškem, Goriškem, Kranjskem in v Dolenji Avstriji. Sviloprejke so po južnih, jim kaj ugodnih deželah najbolj razširjene, zlasti v južnih Tirolah, Dalmaciji in nekaj tudi v Pri¬ morski in Hrvaški. b) Lov raznih divjih živali (zajec, srna, jelen, divji mer¬ jasec, fazani, jerebje i. t. d.) je še nekaj znamenit po čeških deželah, po Avstrijskem, Ogerskem, Galiciji in Bukovini. Od večih roparic živi medved v Karpatih in Alpah, časoma tudi v Primorski in Dal¬ maciji; volk v ogerskih deželah, pa tudi v Bukovini, Galiciji, Dal¬ maciji in Primorski; šakalj v Dalmaciji, zlasti na otoku Korčuli. Med sesavci se nahaja tudi bober. Ptice roparice so zlasti v Alpah: Beloglavi jastreb, brkasti ser, planinski in kraljevi orel in kregulj, v ogerskih planjavah pa razne močvirnice, zlasti velika droplja. c) Ribarstvo pa je dosta važnejše nego lov divjih živali. Največ rib rede po ribnikih v čeških deželah, mnogo tudi v Dolenji in Gorenji Avstriji. Posebno veliko dobička daje ribarstvo v raznih rekah, zlasti v Tisi, Donavi, Labi, Veltavi in Adiži, če prav reke sedaj nimajo toliko rib, kot nekdaj. Obilo rib imajo tudi nektera jezera. Sedaj se vlada in razne ribarske družbe posebno napenjajo, kako bi po avstrijskih vodah zaplodili nekdanjo obilico rib ter s tem pomnožili gmotno blagostanje dotičnih prebivalcev. Posebne ime¬ nitnosti je ribarstvo v Jadranskem morji, kjer se zlasti v Istri in Dalmaciji ž njim premnogo ljudi preživlja. 3. Kopanine. Nobena evropska država nima toliko raznovrstnih kopa ni n kakor Avstrija. Razen platine se kopljejo vse druge kovine. — Zlato se dobiva na Erdeljskem (v Zlatni, Abrudbanji, Verespataku i. d.) in Ogerskem (v Ščavnici, Kremnici, Novi Banji, Oravici, Do- gnački i. t. d), nekaj malega tudi v Salzburškem in Tirolah. — Srebro kopljejo posebno na Ogerskem (kjer zlato, pa tudi v Smol¬ niku, Kapniku i. t. d.), Erdeljskem in Češkem (Pfibram in Jahimov). — Živo srebro v Idriji, ntkaj tudi na Ogerskem in Erdeljskem — 53 — — Baker ali kotlovina na Ogerskem (Smolnik, Oravica), Er- deljskem in Tirolskem. — Cink na Kranjskem in zahodni Galiciji. — Cin ali kositer v češki Krušni gori. — Svinec na Koroš¬ kem , Češkem in Ogerskem. Najimenitniše med kovinami pa je železo. Železna ruda se dobiva po vseh avstrijskih deželah razen Primorske, Dalmacije in Avstrije nad Anižo; največ je je na Šta¬ jerskem (Eisenerz, Mariazell) in Koroškem (Hiittenberg), ki daje tudi najboljše železo. Za tema pa pride Ogersko (Dios-Gy6r pri Miskolci i. d.) in Erdeljsko (Olah Lapos), češko in Moravsko; razmerno dosta manj železne rude dobivajo po drugih deželah. Vsega železa na- rede sedaj okoli 5 milijonov g. Razen kovin se dobivajo tudi druge koristne rudi, prsti in kamenja. — Okamenelega goriva se obilo nahaja po vseh krajih. Posebno veliko pa je po nekterih krajih črnega in rja¬ vega premoga (kamenega oglja). Tega prekoristnega paliva so pred 50 leti dobivali komaj 2 milijona g, a dandanes uže 170 mi¬ lijonov. Največ premoga dobivajo dežele češke, potem pa Ogersko, Štajersko, Avstrijsko in Kranjsko; prav nič pa v Salzburškem in Bukovini. Rjavi premog '(tega: 99 milij. q.) dobivajo v Zagorji (Kranjsko), v Koflachu, Hrastniku (Štirsko), v Oravici in Losonči (Ogersko), Javoržni (Galicija), Toplicah (Češka) i. d. — Najboga¬ tejši zakladi črnega premoga (tega: 72 milij. g',) so pa na Češ¬ kem (Pelzenj, Slano), Moravskem (Ostrava moravska, Rosice) in Sle- zijskem (Ostrava slezijska). Prebogato je cesarstvo tudi kopane in morske soli. Morsko sol dobivajo v Istri (Koper in Piran) in Dalmaciji (na Pagu in Rabu in pa pri Stonu na polotoku Pelješci). Ležišča ka¬ mene soli pa niso po vseh deželah razdeljena. Iz teh se po nekterih krajih dobiva kot čist trd kamen — slan kamen — drugodi pa kot varjena sol iz solovaren. Neizmerni so sloji čiste kamene soli ob straneh srednjih in vzhodnih Karpatov, kjer se y velikih kosih spravlja na dan (Vilička in Bohnija v Galiciji: Ujvar Akna na Er- deljskem; Sugatag na Ogerskem, in v Bukovini); onde dobivajo tudi varjeno sol, ktere je tudi dovolj v Salzkammergutu (mejna po¬ krajina Štajerske, Salzburške in Gorenje Avstrije) in pri Hallu na Tirolskem. Vse soli napravijo leto in dan okoli 5 milijonov g; te je okoli 500000 g. morske soli. — 54 — Drugodi kopljejo žveplo (v Galiciji in Hrvaški), o lovni k ali grafit (v Češki in Moravski), asfalt ali zemeljska smola (Dalmacija in Tirole) ter nabirajo soli tar in sodo (krog Debre- cina). Izmed dragih kamenov se nahajajo granati na češkem, Ogerskem in Tirolskem, smaragdi v Salzburškem, opali na Češkem in Ogerskem. — Vrednost vseh kopanin iznaša na leto in dan okoli 115 milijonov goldinarjev. Obrtnost. Glede na mnogovrstne prirodnine, na obilno in močno vodovje, na velike potrebe države same in pa na kupčijo z inostranskimi de¬ želami se ni čuditi, da je pod varovalnimi in olajšalnimi zakoni obrtnijstvo oživelo in da sedaj prav lepo napreduje. Vender se posamične dežele po ob rt n os ti med seboj zelo ločijo. Po zahodnih, zlasti po severozahodnih deželah (po češki, Moravski, Slezijski, Av¬ strijski in Predarelski) cveto fabrike in rokodelnice; v drugih deželah je sicer mnogo rokodelnic, velikih fabrik pa primeroma malo. Ob južni meji in bližnih pokrajinah pa primanjkuje celo malih obrtnikov. Po podelanih surovinah in po rabi obrtnijskih izdelkov lo¬ čijo se razne obrtnije. 1) Napravljanje raznega živeža, raznih užitnih stvari in pijač. a) S to obrtnostjo se pečajo nav o d ni in parni mlini pa mlini na sapo, razne pekarije i. t. d. Še druge fabrike na- rejajo nadomestek kave, čokolado i. t. d. b) Izdelovanje sladkorja iz bele pese se je toli razširilo, da za¬ dostuje potrebam vsega cesarstva — in premnogo sladkorja pro¬ dajo še na tuje. S tem se peča okoli 240 fabrik, večinoma v čeških deželah (samo češko jih ima 154), potem pa na Oger¬ skem — nekaj malo v Galiciji in Avstriji. Vsako leto napra¬ vijo okoli 2 V 3 milij. q cukra. c) Pivovaren je sedaj okoli 2400, večinoma v zahodnih de¬ želah (obširna Ogerska jih ima le 180), ki napravijo okoli 13 milij hi. piva ter ga mnogo prodajo v inostranske kraje. Največ in najboljše pivo ima Češko in okolica dunajska. d) Žganje kuhajo ali velike fabrike ali pa na malem posamične kmetije. Najbolj cvete ta obrt v Galiciji, Bukovini in Ogerski, najboljše žganje z dišavami pa napravljate Dalmacija in Mo¬ ravska. — 55 2) Zelo razširjena in močno razvita je obrt, ki napravlja prej o , cvirn in razno tkanino (predilnice, tkalnice, belilnice, bojarnice in tiskarnice) ter to podeluje v razna oblačila. Po surovini ločijo: a) Volnarstvo izdeluje sukno in drugo volnenino n. pr. šale ali ogrinjala (zlasti v Beči). Ta obrt cvete najbolj na Češkem (Li- berec, Kamnice), Moravskem (Brno in Iglava), Sleziji (Belsko), precej tudi v Štajerski in Kranjski. b) Platnarstvo cvete v malem v Karpatskih pokrajinah (se¬ verno Ogersko, Galicija in Bukovina), kjer napravljajo kmetje obilo belega platna. Velike tvornice so pa zlasti v severni češki (Bumburg, Scbonheide, Liberec), Moravski (Sumberg) in Sleziji (Bruntal), ki napravljajo veliko platna in druge prtenine, po trdnosti, belosti in ličnosti sloveče daleč po svetu. c) Izdelovanje bombaževine in napolbombaževine, bar- hanta, kanafasa, robcev in druge kotonine napreduje od leta do leta. Največ takih fabrik je v čeških deželah, Liberec je središče tej obrti, v Dolenji Avstriji (Pottendorf) in Predarelskem ; posamične tvornice so tudi v drugih deželah. d) Svilarstvo cvete v južnih Tirolah, potem pa v Beči in nje¬ govi okolici, kjer naredi obilo svilenine, atlasa, žameta, svi¬ lenih trakov, ki se tudi z najboljšimi inostranskimi izdelki za prednost poganjajo. e) Nova pa je obrt, ki iz jute ali indijske konoplje napravlja tkanine. 3) Lončarstvo, kameninarstvo in steklarstvo so skoro po vsej Avstriji razširjena. a) Z navadnim lončarstvom se pečajo po vseh deželah, kjer se nahaja dobra glina; kamenine pa izdelujejo zlasti v češki in Moravski. Izvrstno porcelanino izdelujejo skoro izključno v ogerski dolini (Eger). Mramor podelujejo zlasti za lišpanje raznih staveb v Beči, Salzburgu in južnih Tirolah. b) Steklarstvo je razširjeno daleč po monarhiji, v Čehih pa je v vseh izdelkih tako razvito, da se lehko meri s steklar¬ stvom vsega sveta. Bokodelnice in fabrike so večinoma tako ločene, da nektere narejejo surovo steklo, nektere je pa le likajo. Največ velikanskih fabrik (steklaren) je v Hejcli, Tur- novu, Jablonci, Steinschonau-u, Novem-svetu i. d. Vrednost stekla, v letu narejenega, cenijo 24 do 25 milij. goldinarjev in tega se za 21 milijonov proda v inostranski svet. — 56 — 4) Kemijsko blago napravljajo razne fabrike zlasti po čeških deželah; najimenitniše je napravljanje s o d e ali šolaj k e. Solno in žepleno kislino dajo zlasti Češko, Dolenja Avstrija in Slezija, pepeliko in sreš zlasti Ogersko. V Galiciji pa dobe sedaj od leta do leta več petroleja. Povsodi napravljajo prižigalice, naj¬ bolj pa v Beči in po Češkej, od koder jih po vsem svetu pošiljajo. Mnogo je tudi sveča rnie, plinar n i c , m i 1 ar n i e i. t. d. 5) Kovinarstvo je tudi močno razvito in zelo razširjeno. a) Res železno obrt močno zadržuje, da poleg bogatih slojev železne rude v Štajerski, Koroški, Ogerski in Erdeljski ni prav nič premoga, ali pa je le slab premog, tako da mesto tega morajo žgati le drva ali pa oglje iz lesa; vender se je ta obrt tako razvila, da svoje izdelke pošilja križem sveta, kjer se z angleškimi, belgijskimi in francoskimi uspešno potegujejo za prednost (taki izdelki iz železa in jekla so: kose, srpi, kmetijsko in drugo orodje, neizgorljive omare i. t. d.). Najbolj cvete ta obrt v Koroški, Štajerski, Gorenji in Dolenji Avstriji (Bidov na Ipuši, Štira) in v čeških deželah, precej tudi na Kranjskem. b) Raznovrstne mašine ali stroje pa narejajo posebno v Beči, Dunajskem Novem mestu, Pragi, Brnu, Levovu, Budapešti, Gradci in Trstu. c) Tudi druge kovine ponekodi močno podelujejo; najbolj pa cvete bronzarstvo, zlasti v Beči. 6) Strojarniee in usnjarnice so po vsem cesarstvu, naj¬ imenitniše pa v Beči in Pragi, kjer narede premnogo raznovrstne usnjine (črevlje, rokavice, razne torbe in drugo galanterijsko blago). 7) Papirnice so tudi po vsem cesarstvu, največe pa v češki, Dolenji Avstriji, Štajerski, Kranjski, v Gorici in na Reki. Kupčija. Kupčija je znotranja in zunanja, obojna se zopet lehko vrši ali po morji ali pa po suhem. 1. Znotranja kupčija med posamičnimi deželami in kraji je kaj živahna, a nemogoče je ta promet natanko nadzorovati; kajti po kupčijski zavezi, skleneni med avstrijsko in ogersko državo, je cela monarhija ena kupčijska in čolna skupina, po kterej se smejo vsi pridelki in izdelki brez ovir semtertja prevažati in prodajati. V obče pa oddajajo zahodne dežele vzhodnim in južnim obrt- nijske izdelke in prejemljejo zanje prirodnine in razne napolizdelke. 57 — Najimenitniša tržišča so glavna mesta v posamičnih deželah, za temi pa Reka, Gorica, Bolzan, Zemun, Braševo, Debrecin, Košiče, Požun, Sopronj, Olomuc, Pelzenj, Belsko in Brodi. 2. Glede na zunanjo kupčijo je cela monarhija ena čolna skupina, kterej so tudi Bosna, Hercegovina in Lichtensteinska pri¬ klopljene. Po suhem se ta kupčija najbolj razvija v Nemčijo, potem v balkanske dežele, Italijo, Rusijo in Svajco; po morji pa iz raznih avstrijskih pristanišč v pristanišča ob Jadranskem in Sredozemskem morji, sedaj tudi prek drugih morij v bolj odstranjene kraje. Tudi prevozna kupčija (transito) daje cesarstvu dosti do¬ bička; drži pa ta kupčijo skoro izključno od vzhodne in južne meje in od pristanišč ob Jadranskem morji v severno in severnozahodno Evropo. Vvaža pa Avstrija razno prekomorsko blago, ovočje toplih dežel, olje, petrolej in razne surovine. — Izvaža pa žito in moko, volno, les, steklo, jeklo, živino in razne obrtnijske izdelke. Občila. Kupčijo in po tej obrtnijo in pridelovanje raznih surovin, sploh gmotno blagostanje vsega cesarstva posebno podpirajo mnogovrstna občila, namreč: ceste, železnice, plovstvo, telegrafi in telefoni. I. Ceste po suhem so prevažne za promet in njemu neob- hodno potrebne. Avstrija ima dokaj cest, vender so one kaj različno po obeh državnih polovicah in po posamičnih deželah razdeljene. V obče jih imajo zahodne in severozahodne dežele dosta več nego vzhodne in jugovzhodne. Ločimo pa državne, deželne, okrajne in občinske ceste. Vse merijo okoli 94000 km, teh pride 54000 na Avstrijsko državo, 40000 pa na Ogersko. II. Železnice prepregajo cesarstvo na vse strani sveta. Glavne črte so med seboj sklenene po stranskih ali preprečnih črtah, tako da vežejo razne dežele med seboj in z državnima središčema (Dunaj, Budapešta) pa z inostranskimi deželami. Sedaj merijo vse črte okoli 20850 km , teh pride na Avstrijsko državo 11850 km, na Ogersko pa 9500. Najimenitniše železne ceste in njih glavne stranske veje so: a) Na južno stran: 1. Južna železnica: Dunaj, Gradec, Ljubljana, Trst; nje stranske črte so: k) Dunajsko Novo mesto, Šopronj, Ogerska Sobotica in Kaniža. fi) Pragerhof, Ptuj, Kaniža, Stolni Belgrad in od tod ali v Budim ali pa v Komorno. — 58 — y) Maribor, Celovec, Beljak, Brixen (Francensfeste), kjer se veže z o) Brennersko železnico: Kufstein, Innsbruck, Brenner, Ala. s) Zidani most, Zagreb in iz tega mesta v Sisek ali pa v Karlovec, vi) St. Peter, Bistrica ilirska in Reka. it) Nabrežina, Gorica, Kormin. 2) Cesarj evič Rudolfova železnica: Ljubljana, Trbiž, Beljak, Št. Vid, Št. Mihael, Štira, S. Valentin, a) Trbiž, Pontablo in dalje v Italijo. p) Št. Vid, Celovec. y) Hieflau, Eisenerz. 3. Gizelina železnica: Selzthal, Zeli, Worgl. 4. Ogerska zahodna železnica: Gradec, Og. Sobotica, Stol. Belgrad. 5. Južna ogerska drž. železnica: Zakany,Zagreb — Reka. 6. Is terska državna železnica: Devače, Pulj — Rovinj. b) Na zahodno stran: 1. Zahodna ali ces. Elizabetina železnica: Dunaj, Linz, Salzburg, Bischofhofen. «) Linz, Budejevice. P) Wels, Pasov. Y) Lambah, Gmunden. c) Na severozahodno stran: 1. Severna državna železnica: Dunaj, Brno, Praga, Podmokli v (Bodenbach). 2. Češka zahodna železnica: Praga, Pelzenj, Furth. 3. češka severozahodna in češka severna železnica. 4. Avstrijska severozahodna železnica: Dunaj, Znojmo, Iglava, Kolin, Mlada Boleslava. 5. Južna severonemška sklepna železnicah Pardu- bice, Libava. 6. Ces. Franc Jožefova železnica: Dunaj, Gmiind — Pelzenj Heb; — Praga. d) Na severovzhodno stran: 1. Cesar Ferdinandova železnica: Dunaj, Ganserndorf, Bretislav (Lundenburg), Prerov, Ostrava, Bogumin (Oderberg), Krakov. Ima pa ta železnica razne veje. 2. Moravsko-slez ij ska sev. železnica: Brno, Olomuc. 3. Mo r a v sk o • s lez i j ska osrednja železnica: Olomuc, Opava. 4. Karlo-Ljudovikova železnica: Krakov, Levov, Brodi, Tarnopol. 5. Levovsko-črnoviška železnica: Levov, Crnovice, Sučava. e) Na vzhodno stran: 1. Jugovzhodna državna ž e 1 e z n i c a: (Dunaj) Marchegg, Požun, Pesta, Segled, Segedin, Temesvar Baziaš. In razne veje. — 59 — 2. Severna ogerska drž. železnica: Pesta, Kremenice, Kutka. 3. Potiska železnica: Segled, Solnok -— 4. Alfeldska železnica: Veliki Varadin, Segedin, Osek. 5. Ogerska vzhodna železnica: Veliki Varadin, Kološ, Erdeljski Belgrad. 6. Prva erdeljskaželeznica: Arad, Erdeljski Belgrad. 7. Ogerska severovzhodna železnica: Debrecin, Siget. 8. Nadvojvoda Albrehtova železnica: Munkač, Strij, Levov. 9. Prvaogersko-gališkaželeznica: Mihaly, Hirov, Premisi. 10. Košičko - boguminska železnica: Košiče, Katka, Bogumin. 11. Prešovsko-tarnovska železnica: Prešov, Sandec, Tarnov. III. Plovstvo. Morje, jezera in reke so naravne poti po vodi, kanali ali prekopi pa umetne. Razen morja in jezer ima Av¬ strija posebno veliko plovnih rek; poleg teh je prekopov primeroma zelo malo. Po pogodbi imajo kupčijske ladije Avstrijske in Oger- ske države enako zastavo in enake pravice v vseh državnih prista¬ niščih. Takih pristanišč je 104; Trst in R e k a sta med njimi najimenitniši. Kupčijsko ladijevje morsko šteje sedaj 109 parobrodov in okoli 8000 jadernic. Večina parobrodov je vlast Avstrijskega Lloyda, velike plovstvene družbe v Trstu, ki se je bila 1 . 1833 na delnice ustanovila. Podpira jo tudi država z velikanskim denar¬ jem. Nje parniki redno obiskujejo luke ob Jadranskem in vzhodnem Sredozemskem morji, sedaj tudi Indijo, Kitajsko, zahodno Sredozemsko morje in Ameriko. Med plovnimi rekami najimenitniša je Donava z nekterimi dotoki: Sava (do Siska), Drava (od izliva do Kakonije) in Tisa od izliva do Nameny. Po teh vodnih potih — pa tudi zunaj države — posreduje promet velika Donavska plovstvena družba, ki ima okoli 150 parnikov in GOO vlačnih ladij. Parniki plujejo tudi po Labi in Veltavi in po Visli. Neznatno — le krajnega pomena je plovstvo po jezerih, n. pr. po Gmundskem, Blatnem in Celovškem jezeru, dosta imenitniše je po Gardskem, zlasti sedaj pa po Bodenskem jezeru, kjer se vsled posebnih naprav lehko prevažujejo celi železnični vlaki. IV. Pošte. Pošte so kaj stara naprava v cesarstvu (od Maksimilijana I.); ljudje se sedaj po njih le malo prevažajo; bolj imenitne so pa sedaj — 60 — pošte za pošiljanje blaga v malem obsežku, najimenitniše pa za po¬ šiljanje listov, časnikov in denarjev. V. Telegrafi in telefoni. Prve telegrafe ali dalekopise so v Avstriji napravili 1. 1847, od tega leta so se toli razmnožili, da sedaj prepregajo ce¬ sarstvo na vse strani in vse le količkaj imenitne kraje med seboj sklepajo. Ločijo se pa želez nični telegrafi (za promet po želez¬ nicah) od državnih, kteri zadnji edini služijo tudi zasebnikom. — Telefonov je v Avstriji doslej le malo — in sicer v nekih velikih mestih, n. pr. v Trstu, Dunaji, Pragi, Budapešti. Druga pospeševala gmotnega napredka. Bazne občne, državne, deželne in zasebne naprave pospešujejo pridelovanje prirodnin, obračajo v občni prid obile zaklade vsega stvarstva in tako širijo in množe telesno in duševno srečo narodov. Take naprave so kmetijske družbe, razstave, učilnice in posebni kme¬ tijski časniki, zavarovalnice zoper ogenj in drugo nesrečo, hra¬ nilnice, posojilnice in denarne banke, kupčijske in obrtnijske zbornice. Hranilnic je sedaj 630 v cesarstvu; tudi zavarovalnice se hitro množe, najimenitniše so v Trstu, Beči, Pragi in Budapešti. Nova (češka) naprava so vzajemne posojilnice, ki so se tudi po Sloven¬ skem naglo namnožile. Med velikimi denarnimi zavodi najimenitniši je Avstrijsko-ogerska narodna banka; vseh takih zavodov štejejo okoli 180 v cesarstvu. — Kupeijskih in obrtnijskih zbornic je 40 v celem cesarstvu, namreč 29 v avstrijskih, 11 pa v ogerskih de¬ želah; v te se odborniki izbirajo na vsakih 5 let, v one pa na šest. Šolstvo. Največo skrb za občno omiko, za nravitost in duševni razvitek narodov v cesarstvu imajo rodbina, cerkev in šola. Učilnice v cesarstvu se dele v male, srednje in velike šole. 1. Male šole so v Avstrijski državi po šolskem zakonu od 14. maja 1869 dobile enotno podlogo ter se v obče ljudske in meščanske šole zovejo. Vanje ima hoditi vsa mladina od 6. do 14. leta svoje starosti (v Istri, Galiciji, Bukovini in Dalmaciji pa le do konca 12. leta). V ogerskih deželah je malo šolstvo uravnano po šolskem zakonu od 1. 1868 (v Hrvaški in Slavoniji pa po zokonu od 1. 1874 — ,4 / 10 ) ter obsega p ocetne (od 1 do 3 razredov) in ponavljavne šole. V početne šole morajo hoditi otroci od 6. (v Hrvaškej od 7.) do 12. leta, v ponavljavne pa od 12. do 15. leta. Poleg teh malih učilnic so še više ljudske šole s 4 ali 5 ali 6 razredi. — 61 Vseh malih šol je v cesarstvu nekaj črez 32.000, kterih polo¬ vica pride na tostranske dežele, draga polovica pa na onostranske. Vanje pa hodi okoli 3 4 / 6 milij. otrok. Vender je obiskovanje ljudskih šol v raznih deželah kaj različno. Razmerno največ za šolo godnih otrok hodi v ljudske šole v Gorenji Avstriji (96 1 /a 0 /o), Salzburškem (94 1 / 2 °/o), Tirolah in Dolenji Avstriji, najmanj pa v Bukovini (n i U°l 0 ), Dalmaciji (22"/o) i n Galiciji (27°/ 0 ). Ljudskim šolam se prištevajo tudi male kmetijske in obrt- nijske učilnice. — Učitelji in učiteljice za ljudske šole se vzga¬ jajo v učiteljiščih, kterih je 136 v cesarstvu. — Nadzorujejo pa ljudske šole v tostranskih deželah krajni, okrajni in de¬ želni šolski sveti, v onostranskih pa šolski nadzorniki. 2. Srednje šole se dele v gimnazije, realke in realne gimnazije. a) Gimnaziji podeljujejo učencem neko občno izobraženost ter jih pripravljajo za velike ali učene šole (bogoslovne, pravoslovne, zdraviloslovne in modroslovne). Ločijo se v više (z 8 razredi) in niže (s 4 razredi) gimnazije. Vseh je okoli 270 — in teh je 120 v Avstrijski državi. b) Realke poudarjajo pri pouku realne predmete ter priprav¬ ljajo za kupčijstvo in obrtnijstvo pa za tehniške šole. Vseh nižih in viših je 121 in teh je komaj 40 v ogerskih deželah. c) Realni gimnaziji imajo v prvih 4 razredih združeni, pa nekaj prenarejeni učni načrt samostalnih gimnazijev in realk, tako da njih učenci iz 4. razreda lehko prestopajo v viši gimnazij ali pa v višo realko. Realnih gimnazijev je 48, kterih pride 12 na ogerske dežele. Srednjim šolam se prištevajo tudi nektere strokovne učil¬ nice (n. pr. stavbarske, obrtnijske, mornarske itd.). Vodijo jih tostran deželni šolski sveti, nadzorujejo pa deželni šolski nad¬ zorniki. 3. Velike šole so vseučilišča in tehnike. a) Vseučilišč je v celej monarhiji 10, kterih 6 je popolnih, namreč s 4 razdeli (z modroslovskim, zdraviloslovskim, pravoslovskim in bogoslovskim), 4 so pa nepopolna. V Avstrijski državi jih je 7 in sicer popolna so v Beči, Gradci, Innsbrucku, Pragi (češko in nemško) in Krakovu, nepopolni ste v Levovu in Crnovicah, kte- rima manjka zdraviloslovskega razdela. V ogerskih deželah so le 3 vseučilišča: ono v Budapešti je po¬ polno, v Kološi (brez bogoslovskega in pravoslovskega razdela) in Zagrebu (brez zdraviloslovskega razdela) ste pa nepopolni. — 62 — b) Tehnik in politehnik je 8 v cesarstvu, namreč v Beči, Gradci, Pragi (češka in nemška), Brnu, Krakovu, Levovu in Buda- pešti. Razen one v Krakovu so vse po strokah uravnane. Velikim šolam se prištevajo še razne strokovne učilnice, n. pr. bogoslovne šole, pravoslovne akademije v Ogerski in Erdeljski, orientalska akademija v Beči, velika šola za obdelovanje zemlje v Beči, veča kmetijska šola v Ogerskem Starem gradu; rudarske aka¬ demije v Ljubnem, Pribramu, Ščavnici, kupčijske akademije v Beči, Pragi, Gradci, Budapešti in Trstu, mornarska akademija v Trstu; živinozdravilska zavoda v Beči in Budapešti, akademija za umetnosti v Beči, Pragi, Krakovu. Razna vojaška učilišča: vojaška akademija v Dunajskem Novemmestu, tehniška vojaška akademija v Beči, mor¬ narska akademija na Reki i. d. Državna ustava. Zakonita podlaga Avstrijsko-ogerski monarhiji je pragmatična sankcija cesarja Karla VI. od ; 19. aprila 1713 (6/12 1724), ce¬ sarski patent Franca I. od 1. avgusta 1804, cesarska diploma od 20. oktobra 1860 in osnovna ustava od 21. decembra 1867. Po pogodbi z Ogri meseca septembra 1867 skleneni in 1. 1878 zopet na deset let ponovljeni, je cesarstvo razdvojeno v dve enakopravni polovici (1. Avstrijska država ali v državnem zboru zastopana kraljestva in dežele in pa 2. Ogerska država ali dežele ogerske krone), ki imate vsako za se posebno ustavo in posebno upravo; obe polovici narejate le eno državo, ki se uradno in diplomatsko zove: A v str ij sk o-o g er s k a monarhija. Skupnost Avstrijsko-ogerske monarhije ne sloni na osobnem edinstvu, ampak ta skupnost sloni na stvarnem edinstvu, t. j. na skupnosti koristi, ki obstanek in moč vse države varujejo. Te skupne zadeve so: 1. Zunanje zadeve in dip lom a tij sko in kup- čijsko zastopstvo v inostranskih državah; 2. vojaštvo in vojno pomorstvo razen privoljevanja vojakov novincev in zako- nodajalstva, kako naj se izpolnujeje vojne dolžnosti i. t. d. in 3. občne de narstvene zadeve. Ustavni zastopi. Postavodajalno oblast deli cesar z ljudskimi zastopi. Taki za¬ stopi so v tostranskih deželah deželni zbori in pa državni zbor na Dunaji. 1, Deželni zbori zastopajo zlasti deželne koristi ter skle¬ pajo dotične zakone. Osnovani so ti zastopi po deželnih uredbah od 26. dne svečana 1861. Vseh je 17. Razen tržaškega je vsak de- — 63 ~ želni zbor sestavljen iz članov z „ o s e b n i m gIasom“ (virilec Vi- rilstimme), škofje in nadškofje in pa rektorji vseučilišč) pa iz poslancev od ljudstva na 6 let izvoljenih. Te poslance pa volijo prebivalci, razdeljeni v skupine. Take skupine so: a) vlastelji (veliki posestniki), b) mesta, trgi in obrtnijski kraji, c) kupčijskein obrt- nijske zbornice in d) kmečke občine. Tako ima deželni zbor Kranjski: 37 članov: knezoškofa, 10 p. velikih vlasteljev, 8 p. mest in trgov, 2 p. kupč. in obrt. zb. in 16 p. km. občin. Štajerski: 63 čl.: 2 knezoškf., 1 rekt. vseučil., 12 p. vel. vlastelj., 19 p. mest in trgov, 6 p. kupč. obrt. zb. in 23 p. km. občin. Koroški: 37 čl.: kne¬ zoškofa, 10 p. vel. vlastelj., 9 p. mest in trgov, 3 p. kupč. in obrt. zb. in 14 p. km. občin. Goriški: 22 čl.: knezonadškofa, 10 p. vel. vlastlj., 5 p. mest in trgov, 2 p. kupč. in obrt. zb. in 8 p. km. občin. Isterski: 33 čl.: 3 škofe, 5 p. vel. vlastlj., lip. mest in trgov, 2 p. kupč. obrt. zb. in 12 p. km. občin. Tržaški mestni zbor pa je o do¬ ločeni dobi tudi deželni zbor ter šteje 54 članov, kterih 48 volijo meščani (razdeljeni so v 4 razrede), 6 pa okoličani (razdeljeni so v 6 volilnih okrajev). Upravno in izvrševalno oblast v obče deželnih zadevah izro¬ čajo deželni zbori izmed sebe izbranemu deželnemu odboru. 2. Državni zbor na Dunaj i zastopa vse avstrijske ali to¬ stranske dežele ter se deli v gospodsko zbornico in zbornico poslancev. a) Gospodska zbornica nima določenega števila članov. Nje članovi so : vsi dorastli knezi iz cesarske rodovine, vsi nad¬ škofje in knezoškofje, dorastli glavarji onih visokoplemenitih avstrijskih grajščakov, kterim je cesar dedinsko državnozborsko čast podelil, in oni odlični, pri državi in cerkvi, znanosti in umetnosti zaslužni možje, kterim je cesar isto čast do smrti podelil. b) Zbornica poslancev šteje po zakonu o neposrednih volit¬ vah od 2. dne aprila 1873 353 članov ali poslancev, ktere na 6 let v posamičnih deželah neposredno volijo prebivalci, raz¬ deljeni v zgoraj naštete skupine. Sledeči pregled kaže, koliko poslancev vsaka tostranska dežela po raznih skupinah voli v zbornico: — 64 zbira ter razpravlja in sklepa o vseh zadevah notranje uprave (po¬ litična uprava, bogočastje in šolstvo, pravosodje itd.). 2. Vse ogerske dežele so zastopane v ogerskem državnem zboru v Budapešti. Ta se deli v zbornico velikašev in zbor¬ nico zastopnikov, a) Člani velikaške zbornice so do- rastli nadvojvode z velikimi posestvi na Ogerskem, duhovski velikaši (vsi katoliški in pravoslavni škofje in nadškofje in še nekteri drugi imenitni duhovniki), potem pa raznovrstni posvetni velikaši, ogerski in erdeljski veliki župani pa 4 zastopniki hrvaško-slavonskega zbora, b) Zastopniška zbornica šteje 447 poslancev, kterih 40 izvoli izmed sebe deželni zbor hrvaško-slavonski, drugi so pa po mestih in županijah Ogerske, Erdeljske in na Reki izbrani — in sicer na 3 leta. Vsej monarhiji skupne zadeve obravnujete in sklepate delega¬ ciji, ki se vrstoma v Beči in Budapešti shajate. Ogerski in avstrijski državni zbor izbirata vsako leto izmed sebe delegaciji, in sicer po 60 poslancev. Teh jih po 20 z brez- uvetno večino glasov izmed sebe izvolite gospodska zbornica in pa velikaška (le da ta mora v dvajseterico izvoliti enega zastopnika Hrvaško-slavonske kraljevine), po 40 jih pa izvolite poslaniška zbor¬ nica v Beči in zastopniška zbornica v Budapešti. Poslaniška zbornica — 65 — v Beči voli tudi z večino glasov a na taki način, da poslanci vsake dežele izvolijo določeno število izmed sebe ali pa izmed poslancev vse zbornice in sicer poslanci češki 10, galicijski 7, moravski 4, dolenje-avstrijski 3, gorenje-avstrijski, tirolski in štirski po 2, po¬ slanci iz drugih dežel pa po 1 — (tako volijo kranjski le 1 za¬ stopnika v avstrijsko delegacijo, teržaški, isterski in goriški tudi po 1!). — Ogerska zastopniška zbornica voli izmed sebe z brezuvetno večino, le da med 40 izvoljenci morajo biti 4 zastopniki trojedne kraljevine. Glava države. Iz vr sevalna oblast je pridržana avstrijsko-ogerske monarhije skupnemu vladarju, ki se nazivlj a „ c. kr. apostolsko veličanstvo, cesar avstrijanski, kralj češki itd. in apostolski kralj ogerski." Cesarje prvi oblastnik v državi in nositelj nje krone; nje¬ gova oseba je posvečena in nedotakljiva; sam je neodgovoren ter izvršuje svojo oblast po odgovornih ministrih in podrejenih jim uradnikih; najviši poveljnik je vsej vojski, napoveduje vojsko in in sklepa mir in razne državne pogodbe. Da obveljajo kupčijske in one državne pogodbe, ki državi ali posamičnim državljanom nakla¬ dajo bremena, morata jim pritrditi državna zbora. Sodbe se izrekajo v njegovem imenu in cesar sam zamore tudi pomilostiti. Pri nastopu svojega vladarstva obljubi cesar pričo državnega zbora, da bode osnovne zakone v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel sveto ohranil ter po njih in po splošnih zakonih vladal. — Gaslo ali pregovor sedaj vladajočega cesarja je: „Yiribus unitis“, t. j. „Z ze¬ dinjenimi močmi". Za velike osebne zasluge podeluje cesar razna poslovila, med temi je 7 viteških redov: Red zlatega runa (kterega po¬ deluje le vladarjem in posamičnim najvišim dostojanstvenikom), vo¬ jaški red Marije Terezije, ogerski red sv. Stefana, red Leopoldov, red železne krone, red Franc-Jožefov in Elizabeta-Terezijin križ vojaški. Druga poslovila so: Vojaški križ za zasluge, zlati in srebreni križ za zasluge in sicer s krono ali pa brez nje, svetinje za zasluge. Ce¬ sarica pa gospem podeljuje „red zvezdnega križa". Uprava. A) Za upravo vsej monarhiji skupnih zadev so ministri zunanjih zadev in cesarske hiše, občnega državnega de- narstva in pa državnega vojaštva. Odgovorni so za vse svoje početje državnima delegacijama. 5 — 66 — 1. Minister zunanjih zadev in cesarske hiše upravlja vsa opravila, ki se državopravnega stanja cesarske hiše ali pa zu¬ nanjih zadev dotikajo. Za to so mu podrejeni poročniki, po¬ slanci in ministerski rezidenti, ki v tujih državah diplo- matijske reči opravljajo. Pod istim ministrom so tudi konzuli, glavni konzuli in podkonzuli, ki po tujih državah za avstrijske kup¬ čij ske zadeve skrbe. 2. Minister državnega voj a š tv a upravlja kot naj viša go¬ sposka vse zadeve stalne vojske in vojnega pomorstva. Stalna vojska na suhem šteje v mirnem času 267.000 mož, o vojnem pa 868.800, ki se vrste k telesni straži, pehoti, konjištvu, artileriji, genijskim in pionirskim krdelom, vozarstvu in zdravstvenim krdelom. Vojska je lazdeljena med 15 glavnih ali vojaških povelj- ništev, te pa v divizije, brigade in regimente (polke). Imenitne trd¬ njave so: Osek, Petrovaradin, Temešvar, Kamorno in Krakov. — Vojno pomorstvo šteje 75 vojnih ladij (med temi je 13 oklopnic in 14.600 mornarjev in namorskih vojščakov. Upravo vodi oddelek za vojno pomorstvo v ministerstvu za državno vojaštvo. Trdno vojno pristanišče je Pulj. — Po vojnem zakonu od 8. dne decembra 1. 1868 je vojak vsak moški, ki je dober za orožje, ter mora od 20. . leta služiti po 12 let in sicer 3 leta v prvi vojski, 7 let v reservi ali založni vojski in 2 leti pri deželni brambi. 3. Minister občnega državnega denarstva oskrbuje vse obema državnima polovicama skupne denarne zadeve in nezalo- ženi državni dolg (državni papirni denar). Troški za vse skupne za¬ deve se plačujejo s carinskimi dohodki in z doneski obeh državnih polovic. Od teh doneskov se najprej 2°/ 0 odbijeta na Ogersko (zarad prisvojene vojaške krajine), od ostanka pa mora 70°/ 0 založiti Av¬ strijska država, 30% P a Ogerska. B) Upravo v državnem zboru naDunaji zastopanih kraljestev in dežel vodi dunajsko ministerstvo, ki je odgovorno državnemu zboru. Obsega pa to ministerstvo sedaj 8 mi¬ nistrov; ti so: 1) minister notranjih zadev, 2) bogočastja in šolstva, 3) kupčijstva in narodnega gospodarstva, 4) poljedelstva, 5) pravosodja, 6) denar stva, 7) de¬ želne brambe in 8) za Galicijo. 1) Minister notranjih zadev oskrbuje politično upravo. Njemu so podrejene namestnije (z namestniki na čelu) in pa deželne vlade (z deželnimi predsedniki na čelu; deželne vlade so le v Kranjski, Koroški, Salzburški, Sleziji in Bukovini). Tem so podrejena okrajna glavarstva in mesta s samostalnim občinskim ustavo m (n. pr. v Kranjski je 11 okrajnih glavar¬ stev in mesto Ljubljana s samost, obč. ustavom). Okrajnim glavar¬ stvom so pa podrejene občine z župani na čelu. 67 — 2) Ministru bogočastja in šol s tva so podrejene razne duhovniške (cerkvene) gosposke,'^učilnice in vsi zavodi za umetnosti in znanosti. 3) Minister kupčijstva in narodnega gospodar¬ stva oskrbuje vse kupčijske in obrtnijske' zadeve; podrejene so mu vse dotične gosposke, poštne in telegrafske direkcije, kupčijske in obrtnijske zbornice i. t. d. 4) Minister poljedelstva upravlja vse zadeve kmetijstva in gozdnarstva, lovstva in rudarstva. 5) Minister pravosodja vodi pravosodno upravo. Podre¬ jene so mu sodnje gosposke in državna pravdništva. Naj viša sodnja stopinja je najviše sodišče v Beči; pod tem je 9 deželnih nadsodišč (kot druga sodnja stopnja); pod temi so deželna in okrožna sodišča (kot prva sodnja stopinja; vseh je 64. — V Kranjski ste deželno sodišče v Ljubljani pa okrožno sodišče v Novem-mestu). Potem je še 905 okrajnih sodišč; takih je 30 na Kranjskem. 6) Minister deželne brambe oskrbuje vse zadeve o vo¬ jaški dolžnosti, o dopolnjevanji vojske, o nastanovitvi in o preskr- bovanji vojakov. Podrejene so mu deželna hramba, črna vojska in ž andarm erij a. — Deželna bramba šteje 164000 mož ter ima nadpoveljnika, pod tem je 9 poveljnikov. — Čr na vojska je doslej le v Tirolah in Predarelski osnovana. 7) Minister denarstva oskrbuje vse denarstvene za¬ deve tostranskih dežel (dohodki, stroški in državni dolg); podrejena so mu finančna deželna ravnateljstva (7) in finančna ravnateljstva z raznovrstnimi denarstvenimi uradi (n. pr. ca¬ rinski, rudarski i. t. d.). Vseh gosposk gospodarjenje z denarjem pa pregleduje c. k. naj- viša računarija na Dunaji. C) Upravo Ogerske države vodi kr. o g er s ko ministerstvo (v Budapešti), ki je odgovorno ogerskemu državnemu zboru. Šteje pa to ministerstvo 9 ministrov; ti so: 1) kr. mi ni s ter notr a n j i h zadev, 2) bogočastja in šolstva, 3) poljedelstva, obrt- nijstva in kupčijstva, 4)javnih del in občil, 5) deželne brambe, 6) pravosodja, 7) denarstva, 8) minister za Hrvaško in Slavonijo in 9) minister na najvišem dvoru. 1) Minister notranjih zadev vodi notranjo ali politično upravo in policijo za varnost. Dežele ogerske krone so razdeljene v županije, okraj ine, stolna sodništva in kr. mesta, kterim na čelu stoje veliki župani, veliki kapitani, stolni sodniki in župani. — Upravo Reke z okolico vodi kr. gouverneur, ki je ne¬ posredno ogerskemu ministerstvu podrejen. —Kraljestvo Hrvaško- slavonsko ima v Zagrebu posebno kr. deželno vlado, kterej predseduje ban, odgovoren hrvaško-slavonskemu deželnemu zboru. 6 * — 68 — Tej deželni vladi, ločeni v 3 razdelke: za notranje in denarstvene zadeve, za bogočastje in šolstvo in pa za pravosodje so podrejene hrvaško-slavonske županije in kr. samostalna mesta. — Po c. k. ma¬ nifestu od 8. avgusta 1873 je vsa Vojaška krajina združena z (Ogersko) in Hrvaško in Slavonijo. 2) Minister bogočastja in šolstva ima oblast le na Ogerskem in Erdeljskem. 3) Minister poljedelstva, obrtnijstva in kupcij- s t v a oskrbuje le na Ogerskem in Erdeljskem zadeve poljedelstva in goz¬ darstva ; rudarstvo, poštarstvo in telegrafstvo pa po vseh ogerskih deželah. 4) Minister javnih del in občil upravlja dotične zadeve po vseh ogerskih deželah. 5) Minister deželne brambe ima enaka opravila kot isti minister v tostranskih deželah. Deželni brambovci v Ogerski se zovejo ho n ve d j e. Tudi črna vojska je po ogerskih deželah osnovana. 6) Minister pravosodja vodi upravo sodišč. Za Ogersko in Erdeljsko naj viša sodnja stopinja je Curiaregis ali septem- viralni stol v Budapešti in za Hrvaško-slavonsko kraljestvo sep- temviralni stol v Zagrebu. Druga sodnja stopinja je za Ogersko kr. sodnijski stol v Budapešti, za Erdeljsko pa v Moriškem novem trgu (Maros Vasarhely), za trojedno kraljevino banski stol v Zagrebu, za Reko pa kr. sodišče II. stopinje v Reki. Naj niža sodnja stopnja so pa županijski sodnji stoli, podžupanijska, stolna in mestna sodišča. 7) Ministru denarstva so podrejeni uradi glavnih de¬ narnic in pa 14 finančnih ravnateljstev. Kr. državna računarija pa pregleduje vseh gosposk gospodarjenje z denarjem. 8) Hrvaško-slavonski minister ne vodi nikake uprave, ampak le posreduje med kraljem, ogerskim ministerstvom in Hr- vaško-slavonskim kraljestvom. — 9) Minister na naj više m dvoru pa posreduje med vladarjem in ogersko vlado in med mini- sterstvi obeh državnih polovic. C. Topografija. I. V državnem zboru na Dunaji zastopane dežele Nadvojvodstvo Avstrija pod Anižo ali Dolenja Avstrija. 19824 km 2 in 2,330.000 ljudi, ki so zunaj glavnega mesta skoro vsi katoličani (95°/ 0 ) inNemci (90%); poleg teh je 6% Čehov ostali so pa izmed drugih avstrijskih narodov. *) Dunaj ali Beč (s predmestji 1,200.000 Ij.j, na desnem bregu Donave, je stolišče in največe in najimenitniše mesto vsega cesarstva, *) Pri vsaki kronovini naj se po zemljekazu in po prejšnjem navedejo meje, gore, planjave in nižine, tekoče in stoječe vode in podnebne razmere; potem naj se naštevajo najimenitniše rastlinske, živalske in rudninske prirod- — 69 — naravno središče in križišče imenitnih državnih in evropskih cest ; zato mu močno cvete obrtnost, velika in mala kupčija. Ima vse¬ učilišče, tehniko in druge velike šole; izmed srednjih šol je 10 gim- nazijev, 14 realk in 2 realna gimnazija in pa premnogo drugih učil¬ nic, znanostnih in umetnostnih zavodov. Leopoldovega mesta se drži prater, navadno poletno veselišče in šetališče Dunajčanov. V okolici so lepi cesarski gradovi: Schonbrun (zverinjak in botanični vrt), Hetzendorf in Lasenburg. H a i n b u r g, velika tobakarnica. Bruck na Litavi, stalni tabor za vojne vaje. Pottendorf, največa bombaževa predilnica v Av¬ striji. Baden (10.000 lj.), sloveče letovišče bogatih Dunajčanov, ima žveplene toplice. Dun aj s ko-nov om e s to (24.000 lj.) ima vojaško akademijo in zelo razvito obrtnijo in kupčijo. Neunkir- chen, najbolj obrtni trg v deželi (zlasti železnina in druga kovina). K los terne u burg na Donavi z imenitno opatijo in vinarsko šolo. Sv. Ipolit (St. Polten, 10.000 lj.), sedež ondešnjega škofa. Tul n (rimska Comagena) v Tulnskem polji. Obrtni kraji: Bidov (Waidhofen) na Ipuši (Ips), Scheibs na Erlafi in St. Egidij na Traiseni. Korneuburg z ladijedelnico donavske paroplovstvene družbe ; v okolici je Pižemski hrib s slovečim vinarstvom in sadjarstvom. A s p e r n, E s s 1 i n g e n, W a g r a m in še dalje proti severju J e d e n s- peugen, imenitna bojišča. Rot z z vinarstvom. Krems (11.000 lj.) na Donavi z razvito obrtnijo in živahno kupčijo (žafran, goršica in vino). S tein, imenitno skladišče blaga za kupčijo po Donavi. Imenitni obrtni okraji: Bidov na Diji, Gross- Siegharts in Horn. Raabs, nekdanji slovanski Rakuši, po kterem kraji Cehi še dandanes imenujejo to deželo in Avstrijsko ce¬ sarstvo. Nadvojvodstvo Avstrijsko nad Anižo ali Gorenja Avstrija. 11997 hn 2 in 761000 ljudi, ki so skoro vsi katoličani in Nemci. Line (42.000 lj.) na Donavi, glavno deželno mesto, ima škofa, namestništvo, razne srednje in male šole, cvetočo obrtnijo (volnina, usnje in usnjina, ladijedelnica i. d.) in veliko kupčijo zlasti z deže¬ lami ob srednji in dolenji Donavi. Na levem bregu Donave mu stoji predmestje Ilrfahr (10.000 lj.), na bližnjem Freienbergu velik nine, njih podelovanje in povživanje; dalje naj se poudarjajo razna občila (zlasti železnice) in promet v deželi in z drugimi deželami, nazadnje pa duševna iz¬ obraženost, kolikor je ta izražena v šolstvu in drugih obražujočih zavodih. — 70 — kolegij očetov jezuitov. Mauthausen z železničnim mostom prek Donave; daje tudi granitno kamenje za dunajski tlak. Freistadt (3200 lj.) na Aisti s platnarstvom in realnim gimnazijem. Steier ali Štira (17.000 lj.), na sotočji Štire in Aniže, ima kaj slovečo železno in jekleno obrtnijo (»avstrijski Birmingham 11 ). Enns ali A niža, prestaro mesto z razvito obrtnijo ; v okolici vas Lorch, rimska naselbina in starokristijansko škofje mesto Laureacum (sv. Florijan). Na Kremsi je Kremsmunster, sloveča 1. 777 usta¬ novljena benediktinska opatija. Hall, imenitna jodova kopel. Wels (9000 lj.), starorimske Ovilavae, ima razvito obrt; tu je umrl cesar Maks I. 1519. Imenitne solovarne: Gmunden in Ebensee (ob Gmundenskem jezeru), Ischl, močno obiskovano ko¬ pališče, in Hallstatt (z rimskimi, zlasti pa keltskimi ostalinami). Večina tu dobljene soli gre po železnici (Linc-Budejevice) na Češko. Wolfsegg, bogati sloji rjavega premoga. Ried (4600 lj.), kupčija z žitom, tkalnice, gimnazij. Engel- hardszell, obrtni kraj na Donavi. Scharding in Braunau na Innu. Vojvodstvo Salzburško. 7166 km 2 in 164000 ljudlj, ki so skoro vsi katoličani in Nemci. Salzburg (25000 lj.), glavno mesto na Salici, slovi po lepi legi in po spomenikih (cerkve, palače i. t. d.) iz dobe vladarjev nad¬ škofov, ki tu stolujejo uže od 1. 798. ,,Nemški Rim“. Sedež deželne vlade in rojstveno mesto V. Mozarta, preimenitnega umetnika v mu¬ ziki (1756—1791); ima gimnazij, realko, obrtnijsko šolo i. t. d. V okolici slove zarad lepega razgleda griči: M o n c h s b e r g, K a p u- zinerberg, Saisberg in Maria Plain. Hallein, velike soline in solna kopel. Wildbad-Gastein ima imenitne toplice; v obče gasteinska dolina slovi po vsem svetu zarad zdravilnih toplic. Hof-Gastein. V krajini Pongau je mnogo cesarskih rudnikov, v kterih se dobiva železo. Rauris dobiva v rudniku nekaj zlata; iz tega kraja drži gorska pot prek Hochthora k Sv. Krvi na Koroškem. Zeli a m S e e, mestice v kaj lepem hri¬ bovitem kraji tik jezera. Radstadt na Aniži, od koder drži ena cesta prek Radstadter-Tauern v Muriški dol, druga pa prek Kač- berga na Koroško. — 71 Vojvodstvo Štajersko. 22454 km 2 in 1,214.000 ljudij, ki so po veri skoro vsi katoličani, po jeziku pa je 60°/ 0 Nemcev (gorenje in srednje Štajersko) in 40'7„ Slovencev (dolenje Štajersko). Gradec (Nemški Gradec, 100.000 lj.) ob Muri, glavno deželno mesto, ima. vseučilišče, tehniko, 2 gimnazija in 2 realki in več drugih učilnic. Sedež sekovskega škofa. Obrtnost (usnje in usnjina, sukno, železnina, papir i. t. d.) in trgovstvo mu lepo cvetete. V nemški Štajerski: Aussee ob jezeru ima solovarne in solno kopel. VPoanižji: Rottenmann, kaj staro mesto. Admont, benediktinska opatija (1074) ; Eisenerz z železnimi rudniki. Maria- zell z imenitno božjo potjo (od 1. 1363) in fužinami za vlivanje železa in za drugo železnino. V Pomurji: Judenburg, kaj staro mesto, ki je v srednjem veku imelo veliko kupčijo; v bližini pre¬ mogovniki. Ljubno (Leoben, 5500 lj.) ima rudarsko akademijo, gimnazij in premogovnike. Bruck, živahna kupčija z železom in železnino. Se k o v, nekdanji sedež škofa. Vordernberg in Neu- berg z imenitnimi Železniki in železnimi fužinami. Vočberg (Voitsberg) in Koflach s premogovniki. Gleichenberg, leto¬ višče in kopališče. Tobelbad (Toplice) z zdravilno vodo. F ur ste n- feld je uže v Porabji ter ima veliko tobakarnico. V slovenski Štajerski: Maribor (Marburg, 18,000 lj.) ob Dravi, sedež lavantinskega škofa, ima gimnazij, realko, vinarsko šolo in učiteljišče, cvetoče sadjarstvo in vinarstvo pa živahno kup¬ čijo z domačimi in tujimi pridelki in izdelki. Pekre, Radgona in Ljutomer pridelujejo obilo dobrega vina. Ptuj (Pettau, rimski Pettovio, 3300 lj.) na Dravi ima gimnazij, vinarstvo in živahno kup¬ čijo na Ogersko in Hrvaško. Rimske in staroslovenske ostaline. O r- mož (okoli 1000 lj.) na Dravi, Slovenska Bistrica in Konjice se pečajo tudi z vinarstvom. Celje (rimska Claudia Celleja, 5400 lj.) na Savini ima gim¬ nazij in meščansko šolo pa okrožno sodišče. Pred mestom stoje na višini razvaline grada mogočnih grofov celjskih (Ulrik in cesar Si¬ gismund). Na vzhodni strani od mesta blizu Teharje v so Štore, z imenitno fužino, ki nareja najboljše železne plohe za ladije oklop- nice. Rogatec ima znano slatino ali kislo vodo, ktere se vsako leto razpošlje okoli 400.000 steklenic. Dober n a, Rimske to¬ plice in Laško imajo toplice. V Hrastniku in Trbovljah dobivajo mnogo premoga. V goratem kraji stoji Gorenji-grad z — 72 veličansko cerkvijo, kjer so do 1. 1783 ljubljanski škofje stolovali. Gorska kotlina Sučava ob povirji Savine slovi po posebni lepoti gorskih krajev, tako da jej ptujci radi pravijo ^štajerska Švajca 11 . Sevnica in Brežice. Vojvodstvo Koroško. 10373 hm 2 in 349000 ljudij, ki so skoro vsi katoličani (razen 18.000 protestantov), po jeziku je skoro 2 / 3 Nemcev in črez ’/ 3 Slovencev. Celovec (19.000 lj.), na Glani, glavno deželno mesto, ima gimnazij, realko in nekaj drugih učilnic ter je sedež deželne vlade, knezoškofa krškega in sloveče slovenske „Družbe sv. Mohorja 11 , ki vsako leto med Slovence okoli 150.000 knjig razpošlje. Cvete mu tudi obrtnijstvo (suknarstvo, remenarstvo, usnjarstvo, svinčarstvo) in trgovstvo, ker se tu križajo razna kupčijska pota (iz Ljubljane, Mari¬ bora, Bruka, Salzburga, Tirolskega in Laškega). V lepi slovenski okolici celovški je Gospe-svetsko polje (Flavium solvense) z ostanki starorimskega mesta in vojvodskim stolom, t. j. kamenitim sedežem s staroslovenskim napisom, na kterem je svoje dni koroški vojvoda, sprejemši slovensko prisego zvestobe v Krnskem gradu, na¬ vadno delil fevde. V Kloštru ali Viktringu je glasovita suknarija. Beljak (5400 lj.), kaj staro mesto pred sotočjem Žile v Dravo, ima gimnazij, razvito obrtnijstvo in živahno kupčijo. Plaiberg, največi svinčeni rudnik v Avstriji. Trbiž na križišči imenitnih cest, blizu njega božja pot Sv. Lušarje. Borovlje izdelujejo razno jekle- nino in puške. Kaplja dobiva malo živega srebra. Prevalj ima velikanske izdelovalnice za železo. Plibrk (Bleiburg) dobiva v bli¬ žini rjavi premog. Velkovec (1740 lj.) na Dravi ima imenitne živinske in žitne sejme. Št. Pavel z benediktinsko opatijo inVoš- perg (Wolfsberg) s slovečo fabriko za svinčeno belobo: oba ta kraja sta v lepi labodski dolini. Huttenberg z najbogatejšimi Železniki v deželi. Št. Vid, nekdanje glavišče in stolišče koroških vojvod. Breze (Friesach), najstarše mesto koroško, in Krka (Gurk) s pre¬ staro cerkvijo, v kterej je grob sv. Eme. Konci Belske doline stoji 1900 m visoko vas Sv. Kri, znana postaja tistim, ki hodijo na Gross- glockner. Vojvodstvo Kranjsko. 10033 hm 2 in 481000 ljudij, ki so skoro vsi katoličani (razen nekaj malo protestantov, pravoslavnih kristijanov in še manj Židov) in Slo¬ venci razen kakih 22.000 Nemcev (Kočevarjev in nekaj v Ljubljani). Ljubljana (26.500 lj ), na Ljubljanici, glavno deželno mesto, blizo na mestu rimske Aemone, sedež knezoškofa in deželne vlade. — 73 — ima gimnazij, realko, učiteljišče in še več drugih naučnih zavodov. Slovenska matica, licealna knjižnica, deželni muzej Rudolfinum, razna obrtnijska in dobrodelna društva. Izmed lepih cerkev je posebno ime¬ nitna stolna zarad lepih slik in podobarskih izdelkov iz mramorja. Zelo velike fabrike so: predilnica za bombaž, pivovarna, tobakarnica, barvilarnica, zvonarnica z vlivarnico. Imenitne fabrike so tudi v oko¬ lici ljubljanski, ki sluje po svoji naravni lepoti. Močno jej cvete roko¬ delstvo pa trgovstvo. Prekrasni razgled Z grada, kjer v močnem poslopji hudodelnike pokorijo. Med Ljubljano in Vrhniko je okoli 220 km 2 veliko barje, ki daje obilo šote. Nad polovico je uže po¬ sušenega. Stavbe na kolih. Kranjsko šteje 11 okrajnih glavarstev, a narod navadno ne loči po njih dežele, ampak uže od nekdaj jo loči v 3 naravne predele: Gorenjsko, Dolenjsko in No¬ tranjsko. a) Gorenjsko obsega severni predel ali ves planinski svet v porečji gorenje Save do Ljubljanice: Kamnik (1970 Ij.), okrajno glavarstvo, ima obrtne in podjetne prebivalce pa krasno okolico. Kranj (2300 lj.), pred sotočjem Kokre in Save, sedež glavarstva, ima mali gimnazij in živahno obrtnijo in trgovino. Bližnja vas Stra¬ žišče se peča s sitarstvom, Bitno pa s platnarstvom. Škofja Loka (2300 lj.) na sotočji Poljanščice in Selščice, nekdaj lastnina brizinskib škofov, je imela poprej cvetoče platnarstvo in mizarstvo. Radoljica (660 lj.), nad sotočjem Bohinjske in Dolinske Save, je sedež okrajnega glavarstva ter ima lep grad. Bistrica, Sava, Javornik, Železniki, Kamna gorica in Kropa so zname¬ niti obrtni kraji, kjer pa je obrtnija nekdaj dosta bolj cvetla nego sedaj. Tržič (1800 lj.) pod Ljubeljem izdeluje dosti usnja in želez¬ nine („kranjski Birmingham"). b) Dolenjsko obsega ves jugozahodni predel med Ljublja¬ nico, Savo in Kolpo: Novomesto ali Rudolfovo (2100 lj.) na Krki, sedež okrajnega glavarstva in okrožnega sodišča, ima velik gim¬ nazij ter se peča z vinarstvom in trgovino z domačimi pridelki in izdelki. Toplice z imenitno rudnico. Kostanjevica in Krško (900 lj.), sedež okr. glavarstva, z vinarstvom. Zagorje z rjavim pre¬ mogom. Iz Novega mesta pelje cesta prek Gorjancev v Metliko ležečo blizo Kolpe(1250lj.), ki se vrsti k Črnomeljskemu okr.glavarstvu. Kočevje (1340 lj.), središče nemške naselbine in sedež okr. gla¬ varstva, ima nemški mali gimnazij. Kočevarji krošnjarijo daleč po svetu. Ribnica (1000 lj.) nareja raznovrstno lesenino (rešeta, rete, 74 žlice i. t. d.), ki jo prodajajo daleč po tujih deželah. Znan je tudi Turj a ški grad. c) Notranjsko obsega jugozahodni ali kraški predel dežele: Postojna (1650 lj.), sedež okr. glavarstva, s slovečo podzemeljsko jamo, v kterej tujci in domačini občudujejo raznovrstne podobe iz kapnika. Pozemeljska živalica: proteus anguineus Logac (Logatec), sedež okr. glavarstva, kupčuje z lesom. Cirknica pri znamenitem jezeru. Lož, kupčija z usnjem in živino. Ipava (1100 lj.) v glo¬ boki ipavski dolini ima pri toplem podnebji sloveče sadjarstvo in vinarstvo. Idrija (4200 lj.), na Idrici, za Ljubljano največe mesto v deželi, ima sloveči rudnik, ki daje na leto okoli 3000 q živega srebra. Primorsko. 7967 hnt 1 in 650000 Ijudij, ki so skoro vsi katoličani, le v Trstu je več drugovernikov, nekaj protestantov tudi v Gorici in Pulji, nekaj Zidov pa v Gradišči in Gorici; po jeziku in rodu je nad a / 5 vseh prebivalcev Slovanov (Slovencev in Srbohrvatov), ostali Primorci so Italijani, na Goriškem furlanskega podnarečja; v Gorici, Pulji in Trstu tudi nekaj Nemcev — (in v Trstu je še več drugih narodnikov). a) Samostalno mesto Trst z okolico obsega 94 km* ter ima 145000 Ijudij (zlasti Italijanov in Slovencev, potem nekaj Nemcev, Srbohrvatov, Grkov i. t. d.). Tergeste je cvetlo uže za Rim¬ ljanov, a poginilo je. po ljudskem preseljevanji. Od 1. 948. je prišlo mesto pod oblast tržaškega škofa, ktere se je iznebilo 1. 1295. Leta 1382. konci septembra se je udalo mesto Habsburgovcem. Narastlo se je naglo po ustanovljenji paroplovstvene družbe Lloydove (1833) in pa po napravi južne železnice (1857); glavno mesto vsej Primor- skej, sedež namestništva in škofa, ima 2 gimnazija, 2 realki in več drugih naučnih zavodov. Lepo novo mesto je somerno sezidano ob pristanišči, staro pa neredno ob strmini griča, na kterem stoji dobro utrjen grad pa prestara stolna cerkev Sv. Justa. Rokodelstvo mu zelo cvete, velika obrt pa le v nekterih strokah. Kaj velika, prav svetovna je kupčija po suhem in posebno po morji. V okolici je ob morji Mirama r e, prekrasni grad nesrečnega mebikanskega cesarja Maksimilijana, na Krasu v kodunji med hrastjem pa Lipica s ce¬ sarsko žrebčarijo. Prosek prideluje imenitno vino, Opčine pa imajo na robu Krasa čarovni razgled črez Jadransko morje. b) Poknežena grofija Goriška in Gradiška obsega 2918 km* in šteje 211000 Ijudij (nad s / 6 Slovencev in 2 / 6 Fur¬ lanov). Gorica (21.000 lj.), glavno deželno mesto ne daleč od — 75 — Soče in sedež knezonadškofa, ima gimnazij in realko, učiteljišče in še nekaj drugih naučnih zavodov. Deželni zbor in odbor. V mestu mu cvete rokodelstvo, v okolici (Straži c e) pa velika obrt. Okolica prideluje obilo vina, lepega, rano zrelega sadja in preobilo vrtarine, ktero pošiljajo daleč po svetu. Nad mestom je Kostanjevica, pre¬ lep samostan frančiškanski; še dalje od mesta pa je S v. gor a, mnogo- obiskovana božja pot pobožnih Slovencev. Ajdovščina z veliko predilnico za bombaž in bojarnico. To- min (900 lj.), središče gorenjesoškega okr. glavarstva; do tega kraja raste trta, ki daje obilo cebedina za domačo potrebo. Še više stoji K obor id, od koder pelje cesta prek Starega Sedla v Staro mesto (Cividale) na Laškem. Boleč pred Predelom, prek kterega drži cesta na Koroško. Nabrežina, imenitno križišče železnice na Krasu. Sežana (1200 lj.), sedež okr. glavarstva, ima živahne ži¬ vinske sejme. Devin z imenitnim gradom ob morji. Tržič (3100 lj.) s toplicami. Gradišče (1600 lj.), furlansko okr. glavarstvo, ima ostro ječo za hudodelnike. Oglej (Aquileja), sedaj mala vas z ime¬ nitno cerkvijo (od 1. 1041) in z razvalinami rimskega velikega mesta. K or m in, svilarstvo in zadnja železnična postaja na meji italijanski. c) Mejna grofija Isterska obsega 4954 km 2 in šteje 297000 ljudij (Slovenci v severni Istri, Srbohrvatje, potem pa Itali¬ jani v primorskih mestih): Koper (Capodistria, 8700 lj.) ima gim¬ nazij, učiteljišče, solarne in veliko ječo za hudodelnike. Piran (9000 lj.), ribarstvo in kupčija z vinom. Motovun s hrastovjem, ki daje les za vojno ladijevje. Rovinj (9500 lj.) ima živahno kup¬ čijo. Poreč (2800 lj.), sedež škofa in deželnega zbora in odbora isterskega. Pulj (26.000 lj.), lepo utrjeno pristanišče za vojno la¬ dijevje, ima imenitne starorimske ostaline (amfiteater, tempelj Rome in Avgusta, nadgrobna vrata tribuna Sergija i. t. d.) Pazin (3000 lj.), mesto sredi Istre, z gimnazijem. Na otokih: Lošinj ima mesti "Veliki Lošinj in Mali Lo¬ šinj (5600 lj.) s kupčijo. Na Cresu je Cres (4700 lj.) največe mesto, ki kupčuje z oljem, vinom in sadjem. Na Krku je Krk (1600 lj.) največi kraj, sedež škofa in živahna kupčija z domačimi pridelki. Poknežena grofija Tirolska s Predarelskim. 29293 km 2 in 913000 ljudij (na Predarelsko pride 2602 km 2 in 107000 lj.), ki so do malega katoličani, po jeziku pa je s / 6 Nemcev, 2 / 5 pa Italijanov (med temi okoli 9000 Ladincev). Innsbruck (21.000 lj.), glavno mesto na Innu, ima vseuči¬ lišče in druge naučne zavode, muzej (Ferdinandeurn) deželnih pri- — 76 — rodnin in umetniških izdelkov. Cesarski grad in dvorna cerkev z lepimi spomeniki (cesarja Maksa I. in Andreja Hofferja). V okolici je cesarski grad Ambras, kterega imenitna zbirka je sedaj na Dunaji. Hall, staro mesto na Innu s solarnico. Kufstein ob Innu na bavarski meji. Im st, največi kraj v gorenji dolini ob Innu. — Brixen (4600 lj.), sedež knezoškofa in živahna kupčija med Italijo in Nemčijo. Brunecken inLienzna nasprotnih koncih bistriškega dola. Bolzan ali Božen (Pons Drusi, 10.600 lj.) ima veliko kup¬ čijo z Italijo, Svajco in Nemčijo; sadjarstvo in vinarstvo; v okolici stari grad Tirole. Vlaških Tirolah: Trident (20.000 lj.), sedež knezoškofa, ima vinarstvo, sadjarstvo in svilarstvo pa živahno kupčijo. V stolni cerkvi je bil občni cerkveni zbor (concilium Tridentinum) od 1. 1545 do 1. 1563. Roveredo, središče tirolskega svilarstva. Mori in Al a s svilarstvom. Riva in Ar c o, prelepa kraja v dolu Sarke in ob Gardskem jezeru. V Predarelskem: Bregenz (4700 lj.), rimski Brigantium ob Bodenskem jezeru, sedež predarelskega deželnega zbora in odbora, kaj obrtno in kupčijsko mesto. Bludenz, Dornbirn in Hohen- ems, predilnice in tkalnice za bombaž. Feldkirch ima gimnazij in jezuitski kolegij ter izdeluje bombaževino. Kraljestvo Češko. 51942 2 in 5,561.000 ljudij, ki so večinoma katoličani _ (razen 120000 protestantov in 95000 Židov), po_ rodu je okoli 2 / 3 Čehov, ostali so pa Nemci in Židovi. Praga (162.000, z bližnjimi kraji pa 238.000 lj.), glavno mesto na obeh straneh Veltave, ima na Gradčanih prekrasni cesarski grad z več dvorišči. Smihov, Karlin (Karolinental) in Više- grad so prav za prav velika predmestja zlate Prage, ki ima 2 vse¬ učilišči in 2 tehniki (češko in nemško), 8 gimnazijev, 5 realk in 3 realne gimnazije pa mnogo drugih naučnih zavodov. Družba domo¬ rodnih prijateljev obrazovalnih umetnosti in družba za povzdigo mu¬ zike (konservatorij) ; češka družba znanosti in dražba češkega narod¬ nega muzeja z oddelkom „matica češka 11 za razvitek češkega slov¬ stva in jezika. Premnogo ima zlata Praga znamenitih spomenikov, krasnih palač, velikanskih prostorov. Kameniti most (prek Veltave) z bronastim kipom sv. Janeza Nepomučana, patrona češke dežele. Močno cvete tudi velika in mala obrtnost pa trgovina s pridelki in izdelki. — 7T — Na Češkem stoji še drugih 370 mest, ki pa primeroma 2 glav¬ nim mestom imajo le malo ljudij. Ob Labi stoje: Jožefov in Kraljičin gradeč, trdnjavi. P ar d u biče, imenitna železnična postaja in sloveča konjereja. Kladrub, cesarska dvorna kobilarija. Kolin s fabrikami; Daun zmaga 1. 1757. Melnikz vinarstvom. Litomerice (11.000 lj.), sedež škofa v kaj rodovitni pokrajini. Ustje med Labo (Aussig), glavna postaja za kupčijo po Labi, z vinarstvom in fabrikami. P odm okli (Bodenbach), železnična postaja na meji. Na desnih dotokih in pritokih Labe : Ji čin z lepim gradom Albrehta Waldsteinskega. J i 1 e m n i c a (Starkenbach), T u r n o v, Mlada Boleslov in Cvikov so zelo obrtnijski kraji. Auštek ali Ušt ima živahno kupčijo s hmeljem. Zakopi (Reichstadt) z lepim gradom (sin Napoleona I. se je zval vojvoda Zakopski). Češka Lipa z mnogimi fabrikami. Hej d a (Hayda) poleg Steinschonaua najimenitniše mesto za češko steklarstvo in za kupčijo s steklenim blagom. V severo-vzhodnem delu Češke so najgostejše naseljene pokra¬ jine, ki se posebno pečajo s suknarstvom, platnarstvom in bomba- žarstvom. Jablonec na Nisi z izdelovalnicami steklenega lepotič- nega blaga. Mirov (Friedland, Wallenstein, vojvoda Friedlandski), zelo obrten kraj. Liber e c (Reichenberg 28.000) ima silno razvito suknarstvo in bombažarstvo. Warensdorf z bombažarstvom in Rumburg s slovečim platnarstvom. Na desnih dotokih in pritokih Labe: Trutnov na Upi, sre¬ dišče platnarstva v Krkonoših. Brunov z benediktinsko opatijo iz 14. stoletja. Litomišlje s platnarstvom, Hrudim z velikimi sejmi za konje, čas 1 a v a s fabrikami za slador iz pese. Kutna gora (13.000 lj.), nekdaj imenitno rudarsko mesto, kjer so 1. 1300 prve groše iz srebra izkovali. Sedi e c z velikansko tobakarnico. Na Veita vi in nje desnih dotokih : Zbraslav (Konigsaal), stara opatija in fabrike za slador in kamenenino. Tabor (7500 lj.) je postal iz huzitskega tabra ter ima veliko suknarstvo. Henrikov Gradec (Neuhaus) s suknarnicami in Novi Gradi (Gratzen) s steklarnicami. Trebonj (Wittingau) ima krasen grad in v okolici mnogo ribnikov. Bud ej e vice (24.000 lj.), sedež škofa, imajo kaj veliko obrtnijo in živahno kupčijo z lesom, žitom, soljo in premo¬ gom; glavna postaja plovarjem po Veita vi. Kru m lov, središče obširnih posestev kneza Svarcenberga, s suknarnicami, papirnico in predilnico. Viši Brod z opatijo očt. eistercijencev. 78 Na levih dotokih Veltave: Eisenstein, središče ondotnega steklarstva. Sušice (Schiittenhofen) izdelujejo prižigalice. Strako- n i e e z imenitno prepozituro inaltežkega reda napravlja turške fese (kape). Piše k (11.000 lj.), starinsko mesto, s suknarstvom in kup¬ čijo. Pfibram (11.000 lj.) ima rudarsko akademijo in bogate jame srebrene rude. R o k i c a n i s premogovniki in Železniki. K1 a t o v i s suknarstvom in strojarstvom. Marijanske kopeli s slovečo slatino. Plaz izdeluje železnino in litino. Srebro (Mies) z rudniki srebreno-svinčene rude. Pelzenj (39.000 lj.), starinsko mesto v zelo rodovitnem polji, s kaj bogatimi Železniki in premogovniki, ima ve¬ liko obrtnijo (pivo) in živahno kupčijo. Karlov Tin (Karlstein), naj- znamenitniši, od Karla IV. zidan grad, v kterem se hrani češka krona. Kladno in Buštjegrad s premogovniki in Železniki. Slani (Schlan) s premogovniki in bombažarnicami. V Poogerji: Heb (12.000 lj.) z obrtnijo in kupčijo. Wallen- stein tu umorjen 24/2 1634. Frančiškov e kopeli s slatino; Asch, Loket (Elbogen), Kradlice i. d. imajo razvito suknarstvo in bom- bažarstvo in drugo obrtnijo. Karlovi vari s slovečo kopeljo; v okolici so najimenitniše porcelanarnice. Pečev, domovina po vsem svetu znanih čeških godcev. Jo ahimo v (dol), bogati srebreni, svin¬ čeni in železni rudniki; tu so 1. 1519. izkovali prve tolarje, ki so po kraji svoje ime („dolarji“) dobili. Slavkov in Božidar i v naj¬ pustejšem kraji Krušne gore imajo kositrene rudnike. Zateč s hme¬ ljarstvom. Homu tov in Kadanj s cvetočo obrtnostjo. V porečji Bele: Most (Brilx) s fabrikami in premogovniki, Belin z imenitno slatino in suknarstvom; na jugozahodni strani so sloveče grenčice : „sedliška, zaječiška in bil anska“. Duhcov (Dux) s premogovniki. Toplice s slovečo kopeljo v prelepi po¬ krajini, kjer so bogati sloji rjavega premoga. Mejna grofija Moravska. 22.224 km 2 in 2,154.000 ljudij, ki so večinoma katoličani (razen 58.000 protestantov in 44000 Židov), po rodu je 3 / i Čehov, ostali so Nemci in Židovi. Brno (83.000 lj.) na sotočji Svitave in Svarcave, glavno mesto, ima kaj razvito obrtnost (sukno in drugo volnenino) pa obširno kup¬ čijo. Med cerkvami se odlikujejo: cerkev Sv. Jakoba in Sv. Petra pa avgustinska opatija. Na pokopališči spomenik slovanskega jezi¬ koslovca Jožefa Dobrovskega (f 1829). 79 — Na Moravi in nje levih dotokih: Šumberk (Schonberg), sre¬ dišče moravskega platnarstva. St ernber g (14.000 lj.), središče mo¬ ravskega bombažarstva. Olomuc (21.000 lj.), sedež nadškofa, ima veliko kupčijo z žitom, predivom in pitanimi govedi. Prerov, ime¬ nitna želez, postaja in cvetoča obrt. Rož no v na Bečvi, shodišče bolnikov, ki se s siratko zdravijo. Lipnik s suknarstvom in ve¬ likimi sejmi za debelo živino. Kromeriž ima velik nadškofov grad in vrt pa veliko obrtnost in kupčijo. Ogersko Hradišče v pre- rodovitni pokrajini, ki daje obilo vina, sadja in žita ; blizu je V e- legrad z imenitno božjo potjo, kjer sta Ciril in Metod, slovanska apostelja, sveto vero oznanovala. God oni na (Goding), središče ce¬ sarskega posestva s tobakarnico in jamo rujavega premoga. Na desnih dotokih Morave: Prostej ev (Prossnitz. 19.000 lj.) ima razvito obrtnijo (prtenina in bombaževina) in kupčijo z žitom prerodovitne Hane. Moravska Trebava, Boško vice i. d. s suknarstvom in platnarstvom. B lansko in H a mri (Adamstal) z bogatimi Železniki. Slavkov (Austerlitz) s prekrasnim gradom; bitka 1. 1805. —■ Na Diji: Bretislav (Lundenburg), imenitna že- leznična postaja. Mikulov z veliko židovsko občino. Znojmo (13.000 lj.) z veliko obrtnijo (usnjarstvo) in kupčijo z deželnimi pri¬ delki; v okolici pridelujejo obilo vina in goršice. Vranov (Frain) s fabrikami lične beloprstene posode.—Na Iglavi: Iglava (23.000 lj.) ima razvito suknarstvo in usnjarstvo, tobakarnico in kupčijo z žitom. Trebi č (suknarstvo, bombažarstvo, usnjarstvo in kupčijo z žitom). Veliko Mezirečje s strojarnicami. Rosice z bogatimi premogovniki. V Pooderji: Novi Ji čin, kaj obrtno mesto (sukno, prička, najtičanka). Fulnek, nekdanje središče »moravskih bratov", izde¬ luje sukno in mašine. Mistek in Freustat izdelujeta platno in pavolnik. Moravska Ostrava z bogatimi premogovniki. Viso- vice (Witt.kowitz) z bogatim Železnikom. Vojvodstvo Slezijsko. 5147 km 2 in 566.000 ljudij, ki so večinoma katoličani (razen 80.000 protestantov in 9000 Židov); po jeziku je 47% Nemcev (in Židov), 30% Poljakov in 23% Čehov. Opava (21.000 lj.), glavno mesto na Opi, ima veliko obrtnost (sukno, slador) in živahno kupčijo. Krn o v (Jagerndorf) izdeluje platno, sukno in drugo volnenino pa mašine. Brun tal (Freudental), središče velikega posestva nemških vitezov, ima fabriko za mašine — 80 — in bakreno blago, veliko suknarstvo in platnarstvo. Freiwaldau, središče kaj razvitega platnarstva in bombažarstva; ne daleč proč stoji glasoviti Grafenberg z zdravilnico kmeta Vincenca Priesnftza, ki je bil začel prvi ljudi z mrzlo vodo ozdravljati. Vidnava se peča s platnarstvom in pletarstvom. Tešin (13.000 lj.) izdeluje sukno, usnje, pivo ter kupčuje s predivom, bombažem, usnjem, žitom in ogerskim vinom. Fr id ek, središče slezijskega bombažarstva. Bogumin (Oderberg), mejna po¬ staja Ferdinandove železnice. Belsko (14.000 lj.), kaj obrtno mesto z veliko kupčijo. Ustronj, velika vas na Visli in glavni kraj za izdelovanje železnega blaga. Poljska Ostrava s premogovniki. Kraljestvo Galicija in Vladimirija. 78.508 km 2 in 5,960.000 ljudij, ki so po večini katoličani (rim¬ skega obreda: 2,715.000 — grškega pa 2,510.000), potem so še pro¬ testanti (4000) in Židovi (687000); po rodu in jeziku so skoro vsi Slovani (Poljaki in Busini), nekaj malo je drugonarodnikov. I. Vzhodna Galicija: Levov (110000 lj.), glavno mesto na potoku Peltev, ki se v Bug izliva. Ima vseučilišče in tehniko, 4 gimnazije in 1 realko, razne slovstvene in umetnijske zavode, 3 nadškofe, veliko obrtnost in kupčijo. V bližnjih Vinikah je c. kr. tobakarnica. Gr o de k prideluje predivo. V porečji Visle in sicer naSanu : Lisko dobiva žveplo. Sanok, staro nepravilno zidano mesto z znamenitim gradom. Premišlj (22000 lj.), starodavno mesto, ima 2 katoliška škofa ter izdeluje usnje, platno in lesenino. Jaroslav v kaj lepi rodovitni pokrajini, kupčuje s platnom, prejo, voskom, medom in žitom (v Gdansko). — Na Bugu: Zločov ima neizmerne gozde, ki dajo v Gdansko naj¬ lepši les za ladije. Žolkev z lepo gotiško cerkvijo, starim gradom in strojarstvom. V Podnepriji: Brodi (20000 lj.) nareja usnje in platno ter močno kupčuje z Rusijo in Moldavijo. Olesko s starim gradom, v kterem je bil roj. Janez Sobieski. Na Dnestru: Samb or s platnarstvom in kupčijo; bernardinski samostan. Galič, trdnjava; blizu nje so razvaline grada nekdanjih rusinskih vladarjev, po kterih je dežela ime dobila. Zaleščiki, poglavitno tržišče z žitom in lesom. — Na levih njegovih dotokih: Rogati n koplje mavec ali sadro. Brežani z usnjarstvom. Tar- nopol (26000 lj.) kupčuje s konji, voskom in medom. Cortkov. Zbaraž z največimi sejmi za salo v Avstriji. — Na desnih nje- — 81 — • govih dotokih: Drog ob ic (19000 lj.) s solovarnami in kupčijo. S tri j s precej razvito obrtnostjo. Bole hov v pokrajini kamenega olja. Stanislavov (18000 lj.), kupčijsko mesto, ktero je bil 1. 1054. ustanovil Stanislav Potočki. V porečji Pru ta: Delat in s solovarno. Kol o mej a (25000 lj.) ima mnogo lončarnic. Snjatin, strojarnice in sejmi za konje in vole. Pečiničin dobiva petrolej. II. Zahodna Galicija: Krakov (66000 lj.), drugo glavno mesto in imenitna trdnjava na Visli, ima vseučilišče, zvezdarno, tehniko in druge znanostne, umetnostne in naučne zavode. Obrt mu precej cvete (suknarstvo in usnjarstvo), kaj močno pa kupčija s raznimi pridelki in izdelki. Na desnih dotokih Visle so in sicer na Biali: Biala, razvito suknarstvo in živahna odpravna kupčija iz Galicije in v Galicijo. — Na Soli in nje dotokih: Osvetim, sedež nekdanjega vojvode. Živjec s starim gradom nareja sukno in platno. — Na Skavi in nje dotokih: Vodovice, mestice v kaj rodovitni pokrajini. Zator, sedež nekdanjega ' vojvode. — V porečji Rabe: Bohinja ima v okolici soline, ki na leto dajo nad 150000 q kamene soli; dobiva tudi mavec. Velička ima še imenitnišo solno jamo, ki je 3160 m dolga in 1260 m široka ter daje na leto nad pol milijona q soli. — Na Dunajci in njegovih dotokih: Stari in Novi Sonč z ži¬ vahno kupčijo. Novitrg z živahno kupčijo s platnom in ogerskim vinom; postaja potnikom na Visoko Tatro. Tamov (24000 lj.) ima imenitno mestno hišo in platnarstvo, usnjarstvo in pa veliko kupčijo. — Na Visloki in nje dotokih: Jasi o v lepi rodovitni po¬ krajini, G orli c e (po naselnikih iz Zgorelca) in Dukla (imenitni prelaz) kupčujejo s platnom, žitom in ogerskim vinom. — Rešov na Sanu ima imenitno obrt z raznim blagom iz ponarejenega zlata in srebra, platnarstvo in konjske sejme. Lancut ima veliko fabriko za slador, usnjarstvo in suknarstvo. Vojvodstvo Bukovinsko. 10452 km 2 in 572000 ljudij, ki so skoro vsi pravoslavni kri- stijani (razen 81000 katoličanov, 14000 protestantov in 68000 Zidov), po rodu in jeziku je 48°/ 0 Rusinov, 34% Rumunov, ostali so pa Nemci in Poljaki, Slovaki, Madjarji. Crnovice (45000 lj.), glavno mesto, stoji na brdu ob desnem bregu Pruta, ima pravoslavnega nadškofa, vseučilišče in razne druge naučne zavode, precej razvito obrt in živahno kupčijo z Rusko in 6 Rumunsko. \ okolici na severni strani je Sadagora, središče velike kupčije z ruskimi in rumunskimi voli. Seret, eno izmed najstarših mest bukovinskih, ima velike konjske sejme. Radavec (11500 lj.) z veliko c. kr. žrebčarijo, v kterej rede okoli 2000 konj zlasti arab¬ skega plemena. Sučava (10000 lj.), nekdanje stolišče moldavskih knezov, izdeluje usnje (kordovan in safijan) in kupčuje z Ruskim in Rumunskim. V farni cerkvi so ostanki mučenika Ivana Novega, ki ga pravoslavni kristijani kot deželnega patrona časte. Jaku- beni na Bistrici ima velikanske Železnike. Kirlibaba je nekdaj dajala svinčenec, ki ima nekaj srebra v sebi. Kraljestvo Dalmatinsko. 12832 km 2 in 476.000 ljudij, ki so večinoma katoličani (razen 79000 pravoslavnih kristijanov in okoli 300 Zidov); po rodu in je¬ ziku so skoro vsi Slovani (Srbje in Hrvatje), le v nekterih primor¬ skih mestih je raztresenih okoli 17000 Italijanov. Zader (12000 lj.), glavno in primorsko mesto na pustotni poljani, sedeš katol. nadškofa in pravoslavnega škofa, ima razne učilnice, več rozoljarnic in precej živahno kupčijo. Knin, zname¬ nita trdnjava na gorenji Krki, ki nad starim trgom Skradinom dela prelepe slapove. Šibenik, prelepo zidan na strmih brdih ob bregu malega zatoka, v kterega se Krka izliva, se peča z vinarstvom in ribarstvom. Otoka Rab (Arbe) in P a g imata vinarstvo, ovčarstvo, ribarstvo in soline. Splet (14600 lj.), največe mesto dalmatinsko in sedež škofa. Staro mesto stoji v obzidji velikega grada, kterega je cesar Diokle¬ cijan 1. 304. sezidal. Stolna cerkev s kostmi sv. Dujma, učenca sv. Petra in prvega škofa solinskega, bila je nekdaj malikovalski tempelj rimski, krstilnico v njej pa imajo nekteri za Dioklecijanov mavzolej. Razvita kupčija zlasti v Italijo, Turčijo in Grško. Trogir prideluje obilo vina, sadja in olja. S in j ima veliko kupčijo v Bosno. Vrlika z zdravilnimi toplicami. Med otoki je Brač največi (394 km 2 ) in ima tudi največ ljudij (20000) ter daje obilo lesa, vina, olja i. t. d. Hvar (Lesina) ima škofa in vinarstvo. V i s (Lissa) z vinar¬ stvom; na severni strani od njega je bilo 20 / 7 1866 italijansko la- dijevje popolnoma potolčeno od avstrijskega. Dubrovnik (Ragusa, 7300 lj.) je opasan s starinskimi bra- nišči. Nekdaj samostalna republika, ktero. so Francozje začetkom tega stoletja združili z Dalmacijo. Med stavbami se odlikujejo stolna cerkev, jezuitski samostan, zlasti pa gosposkina hiša (il Palazzo) — 83 in carinija (la Dogana). Bližnji Gruž (Gravosa) je dubrovniška luka. Stari Dubrovnik ali Cavtat na mestu grškega Epidaura. S t o n na polotoku Pelješci ima velike soline. Otoki Korčula, Lastovo (Lagosta) in Mlet se pečajo z vinarstvom. Kotor (3000 Ij.) stoji sredi golih visokih hribov prav v kotu lepo zavitega zaliva, zvanega „ušče kotorsko “ (bocche di Cattaro), ob kterem je več malih močnih trdnjav; ima pa kaj živahno kup¬ čijo s Črnogorci. S p u ž je sedaj najjužniši kraj avstrijski. II. Ogerske dežele. Kraljestvo Ogersko. 225442 bn 2 in 11,615.000 ljudij. Teh je po veri 61 1 / 2 °/ 0 katoličanov, lO 1 ^ 0 /« pravoslavnih kristijanov, 23°/ 0 protestantov in skoro 5°/ 0 /udov. Po rodu in jeziku je 4800000 Madjarjev, 2,490.000 severnih Slovanov (Slovakov in Rusinov), 780000 Jugo¬ slovanov (med temi je tudi okoli 66000 Slovencev v Železni in Za- ladski županiji), 1,600.000 Nemcev in 1,470.000 Rumuncev in nekaj drugonarodnikov. Budapešt (370000 lj.), glavišče deželno ob Donavi, obsega dve mesti: Budim (Ofen, 66000 lj.) in Pesto (304000 lj.), kteri veže velikanski most na verige. V dobro utrjenem B u d i m u je kr. stolni grad z imenitno cerkvijo, v kterej se hrani krona sv. Štefana z drugimi kraljevskimi svetinjami. Ima pa tehniko in več drugih naučnih zavodov, 2 parna mlina, orožarnico in ladjedel¬ nico donavske plovstvene družbe. Pesta, najbogatejše mesto ogersko, ima vseučilišče, razvito veliko obrtnost in še večo kupčijo. Mesta ob Donavi so: P ožun (Pressburg, 51000 lj.), kaj obrtno mesto z veliko kupčijo. K o m a r n o , velika trdnjava ob so¬ točji Donavskih panog, sezidano od kralja Matijaša. Ostrogon (Gran), sedež nadškofa, ki je prvostolnik ogerskega kraljestva in papežev legatus natus. V a c o v (Waitzen) se peča z vinarstvom. Kaloča z imenitno knjižnico ondešnjega nadškofa. Baja z ime¬ nitnimi svinjskimi sejmi, po kterih se ravna cena prašičev v cesar¬ stvu. Muhač, krvavi bitki 1. 1526. in 1687. Apatin prideluje konopljo ter se peča s svilarstvom in kupčijo. No vi s a d (21000 lj.), cvetoče, komaj 100 let staro kupčijsko mesto. Pančevo s svilar¬ stvom in kupčijo v Srbijo. Stara Ršava, mejna trdnjava z ži¬ vahno kupčijo. V jugozahodnem predelu ali tostran Donave: Ogerski Sta¬ ri grad (U. Altenburg) z imenitno kmetijsko akademijo. G j ur (Raab, — 84 — 20000 lj.), imenitno tržišče. Mošonj (TVieselburg), glavno žitno tr¬ žišče. Šopronj (Oedenburg, 23000 lj.), kaj obrtno mesto ob Ne- židrskem jezeru, ima sadjarstvo in vinarstvo ter veliko kupčijo. Vas v ar (Eisenburg) s sejmi. V e sp rim blizu Blatnega jezera ima suknarstvo, usnjarstvo in veliko kupčijo. Stolni Belgrad (Stuhl- weissenburg, 26000 lj.), izdeluje usnjino in železnino; izvrstno kme¬ tijstvo in vinstvo. Čaka tur n v Medmurji (vino, žito in tobak), L e grad, postaja parabrodom v Dravi. Velika Kaniža z razvito žitno kupčijo. Pečuh (Funfkirchen, 30000 lj.) ima v okolici bogate jame črnega premoga. V severozahodnem predelu; na Vagu: Št. Mikloš, fabrika za slador. Solna s platnarstvom. T renči n s toplicami; blizu teh sloveče žveplene in blatne toplice Peščani (Pistyan). Trnova (zarad cerkva Mali Kim zvana) z vinarstvom. — Na Nitri: Nitra z vinstvom v okolici in Novi Zamki (Neuhausel), nekdaj imenitna trdnjava. — Na Gronu: Brezno v rodovitni dolini z močno živino¬ rejo, ki daje izvrsten ovčji sir (Brimsenkase). Banjška Bistrica (Neusohl), rudarsko mesto s fužinami za železo in baker. Krem¬ ni ca, rudarsko mesto z zlatimi in srebrenimi rudniki. Ščavnica (16000 lj.) z imenitno rudarsko akademijo in srebrenimi pa zlatimi rudniki. — Na Ipolji: Luč ene c (Losoncz), trg z obrtjo in trgo¬ vino; premogovniki. Med Donavo in Tiso: ob železnici na severovzhodni strani od Peste je kraljevi grad Go do 116. Cegled, križišče železnic, vinarstvo. Kečkemet (47.000 lj.), sredi pustinje, ima veliko živinorejo in vinstvo pa mnogo tobaka ter nareja milo in usnje. S ob o ti c a (Maria Theresiopel, 62000 lj.), poglavitno tržišče za konje in de¬ želne pridelke. Zombor (26000 lj.), na vzhodnem konci Franjinega prekopa, kupčuje z žitom in živino. Na Tisi in nje desnih dotokih: S i g e t z velikanskimi zakladi soli. Cap, na najbolj severni točki Tise, križišče železnic. Tokaj z vinarstvom, po celem svetu slovečim. Košiče na Hrnadu (26000 lj.) z obrtnijo in veliko kupčijo v Galicijo. P reso v (Eperies) ima obrt- nijo, v okolici pa solovarne šovarske. Miškovec (Miskolcz, 22000 lj.) prideluje mnogo vina in buč pa najboljšo pšenico v deželi; tr¬ žišče za razne surovine. Jeger (Erlau, 19000 lj.) ima razvito plat- narstvo, suknarstvo in usnjarstvo; v bližnjih goricah izvrstno vinstvo. Solnok pod izlivom Sagive, nareja parne mašine ter ima veliko kupčijo. Congrad, tržišče ob Tisi, ima vinstvo. Segedin — 85 — (70000 Ij.), trdnjava na Tisi, ima razvito obrtnost in veliko kupčijo. Sen ta, slavno bojišče (Princ Evgenij, 1696). Titel nad ustjem Tise. V jugovzhodnem predelu ob levih dotokih Tise: Velika in Go¬ renja Banja ob Samoši z zlatimi in srebrenimi rudniki. Szath- mar-Nemethy z obrtjo in sejmi. Nyeregyhasa (22000 lj.), križišče železnic, nareja soliter in ima veliko kupčijo. D e b r e c i n (54000 lj.), središče pravih in čistih Madjarjev, ima obilo domačih pridelkov, razvito rokodelstvo in veliko kupčijo. — Na Krišu: Ve¬ liki Varadin (34000 lj.) z živinorejo, usnjarstvom in močno ob¬ iskovanimi tedenskimi trgi. Križišče železnic. Gyula in Bikeš, sredi žita bogatega polja. Caba (33000 lj.), največa vas v ogerski deželi in imenitno križišče železnic. Mezohegyes, velika žrebča- rija. — Na Moriši: Ara d (37000 lj.), močna trdnjava, ima obilo vina, žita in drugih pridelkov. Malo v stranje Vilagos, znamenit grad vrh visoke pečine z razgledom po ogerski nižavi. Mako (28000 lj.), velikanski trg, s sejmi za živino in žito. — Velika Kikinda, Žombolj (Hatzfeld) in Veliki Št. M i k 1 o s so ba¬ natska tržišča s kaj bogatimi kmeti žitarji in živinorejci. T e m e š- var (38000 lj.), kaj močna trdnjava na Begi, z veliko obrtnostjo in kupčijo. Veliki Bečkerek (20000 lj.) s svilarstvom in kup¬ čijo. Vršeč (22000 lj.) s svilarstvom in vinarstvom. Lugoš in Karan sebe s, imenitno tržišče, stojita ob Tamiši. Steierdorf (Radimna), OravicainDognačka so imenitna rudarska mesta. Meh a d ij a s toplicami. Velika kneževina Erdeljska. 54948 lem’’- in 2,085.000 Ijudij; po veri jih je 41°/ 0 katoličanov vseh 3 obredov (12.5°/ 0 rimskega in 28.6% grškega obreda), okoli 31°,'o pravoslavnih kristjanov, 24% protestantov, 56000 unitarcev, 25.000 Židov in še nekaj drugovernikov. Po rodu in jeziku je okoli 1.370.000 Rumuneev, okoli 500000 Madjarjev in črez 200000 Nemcev (Sasov) in še nekaj drugonarodnikov. Na gorenjem Samoši in njegovih dotokih: Bistrica, kup- cijsko mesto na cesti, ki drži prek Borgo in enako imenovanega prelaza v Bukovino. Deeš z vinarstvom in platnarstvom, glavno skladišče za sol, ki se po Samoši razvažuje. Samoš Ujvar ima večinoma stanovalce Armence. Kološ ali Kološvar (Klausenburg, 31000 lj.), sedež imenitniših erdeljskih vlasteljev in rojstveni kraj kralja Mat. Korvina (1440), ima vseučilišče in več drugih naučnih — 86 zavodov, v kterih se katoličanom, protestantom in unitarcem mla¬ dina vzreja. V porečji Moriša so: Bor se k z najboljšo slatino v cesarstvu. Eeen ali Rege n, kaj obrten trg, v kterem prebivajo večinoma Saksonci. Maros Vasarhely ali MoriškiNovi trg (13000 lj.), glavno mesto sikulsko v rodovitni pokrajini, prideluje obilo vina, sadja in tobaka. Maroš Ujvar (Gorenji Vinc) z največimi solniki v deželi. Erdeljski Belgrad (Karlsburg 14000 lj.), trdnjava in sedež škofa. V stolni cerkvi so grobi raznih slavnih Erdeljcev (n. pr. Ivana Hunyada) in dveh knezov (J. S. Batori in Gabriel Betlen). Sebiša (Miihlenbach) in Reussmarkt pridelujeta veliko vina in prediva; platnarstvo. O r a š t j e (Broos) prideluje buče. Na severni strani od tega kraja je Zlatna (Zalatna) z bogatimi rudniki zlata, srebra in živega srebra. Na južni strani ob Streli pa Hatzeg z bogatim premogovnikom. Na Črni, južnem dotoku Moriša, stoji Vajda Hunyad z največim Železnikom na Erdeljskem. NaAranyosu: Verespatak, Abrud-Banja in Offen-Banj a dobivajo obilo zlata in srebra, zadnji kraj tudi dosta bakra in svinca. To r d a s solinami. Na Veliki Trnavi (Kokel): Schiissburg, staro sasko mesto v rodovitni pokrajini, ima vinarstvo, sadjarstvo in razvito obrtnost (bombaževina, sukno in platno). Elisabethstadt ima po večem armenske prebivalce. Med j as, središče kmetijstva in vinarstva. Blaževo (Blasendorf ali Balasfalva), na sotočji Velike in Male Tr¬ nave, ima grško-katoliškega nadškofa in razna učilišča. V porečji Alute: B ra še v o (Kronstadt, 29000 lj.), prvo obrt- nijsko in kupčijsko mesto v deželi, nareja železnino, ba.krenino, papir, sukno, platno in usnje ter prek prelaza Torzburga kupčuje v Vala- hijo. Braševska okolica se zove Bure a, od potoka Burce. Fogaraš z močnim gradom in izvrstnim tobakarstvom. Šibi n j (Hermann- stadt 20000 lj.), prejšnje glavno mesto, ima pravoslavnega škofa, precej razvito obrt in pa živahno kupčijo po deželi in prek prelaza „Rudečega stolpa 11 v Valahijo. Reka z okolico ali Ogersko primorje. 19 5 fon 2 in 21400 ljudij, ki so po veri katoličani, po rodu in jeziku pa večinoma Hrvatje, le nekaj malo je Italijanov. Reka (16000 lj.) na izlivu Rečine, imenitno pristanišče ob zalivu Kvarnerskim z novimi nasipi in primorskimi zidovi, ima raz- - 87 vito obrtnosi (papir, moka, kemijsko blago — petrolej, ladijedelnice itd.) in od leta do leta večo kupčijo, 2 gimnazija in vojaško mor¬ narsko akademijo. Kraljestvo Hrvaško in Slavonsko. 43595 km 2 in 1,890.000 ljudij, ki so po veri katoličani in pra¬ voslavni kristijani, le nekaj malo je protestantov in Zidov, po rodu in jeziku so po zahodni strani Hrvatje, po vzhodni pa Srbje; zelo malo je drugonarodnikov v deželi. Zagreb (30000 Ij.), glavno deželno mesto ob Savi, ima nad¬ škofa in stolnico (iz 15. stoletja), ki je eno najlepših del gotiške umetnosti našega cesarstva. Spomenik slavnega bana Jelačiča. Dalje ima vseučilišče, akademijo znanosti, matico ilirsko in družbo sv. Hi- jeronima, narodni muzej in razne druge naučne zavode. Obrtnosti nima ravno zelo velike, kupčijo z domačimi pridelki in tujimi iz¬ delki mu pa kaj cvete. Na Savi in nje dotokih: Od Zagreba proti jugovzhodu se pro- stira glasovito Turopolje, kjer so vsi vlastelji plemenitega rodu. Krapina in Toplice z imenitno žvepleno kopeljo. Križevci s kmetijsko šolo in svilarstvom. Belo v ar, sedež županij ske oblasti. Sisek (Segeste in Siscia) na sotočji Kolpe in Save, najimenit- niše žitno tržišče hrvaško in ladijšče za posavske parnike. Pe¬ trinja, Glina, kupčija s prašiči. Karlovec na sotočji Korane in Kolpe, imenitno žitno tržišče. Oguli n. Ob morji: Baker (Buccari), Kraljeviča (Portore), Senj in Bag (Carlopago). V notranjem svetu pa Go spi č in 0 toč a c. Ko¬ st a j niča na Uni, glavno mesto za kupčijo v Bosno in iz nje. Varaždin (13000 Ij.), lepo mesto blizu Drave, s tobakarnico in živahno kupčijo z deželskimi pridelki; v okolici ima vinarstvo in svilarstvo. Osek (18000 Ij.), trdnjava na Dravi, ima orožarnico, precej razvito obrt, veliko paroplovstvo in kupčijo z raznimi pridelki. Vink ovci imajo veliki gimnazij. Djakovo s prekrasno novo stolno cerkvijo. Požega na Orljavi (dotok Savski) se peča s tobakarstvom, vinstvom in svilarstvom. Na Savi: Stara Gradiška, trdnjava, Brod, tržišče v Bosno, in pa Mitroviča, rojstveni kraj cesarja Proba; blizu te so razvaline rimskega mesta, zvanega Syrmium, po kterem se vsa ta pokrajina, vina posebno bogata, še dan danes Srem imenuje. Na Donavi so: Vukovar ima ribarstvo in svilarstvo pa ve¬ liko kupčijo. II o k z vinarstvom. Pet rova ra din (3700 lj.), ena najmočnejših trdnjav v cesarstvu. Bitka 1. 1716. Karlovci na severnem pobočji Fruške gore, sedež patrijarha in metropolita vseh pravoslavnih kristijanov Slovanov v Ogerskih deželah, ima izvrstno vinstvo. Mir 1. 1699. Slankamen, bitkah 1691 (Princ Evgenij). Zemun (Semlin 10000 Ij.), imenitno skladišče podonavske kupčije. III. Bosna in Hercegovina z Novim Pazarom. 60484 hm 2 in 1,190.000 ljudi, ki so po veri katoličani (okoli 200000), pravoslavni kristijani (blizu 600000) mahomedanci (nad 390000) in Židje (okoli 3500). Po rodu in jeziku so večinoma Srbje, potem Hrvatje, Arbanesi (23000), Cigani in Židje. Skupni državni minister denarstva upravlja ti novo- dobljeni deželi, ki ste upravno razdeljeni v 6 okrožij s 47 okraji. Na čelu jima je vojaški general in namestnik, kteremu je poseben gosposki oblastnik prirejen. Serajevo (22000 lj.), glavno mesto v povirji Bosne, je sedež deželnega generala poveljnika in katoliškega nadškofa, bivališče naj- imenitniših in najmogočniših vlasteljev bosenskih ter ima nekaj obrti (puške, sablje, razna vezenina in pletenina itd.) pa veliko kupčijo. Realni gimnazij. Sedaj veže železnica to mesto z Brodom na Savi in od tu s hrvaško-ogerskimi železnicami. Na Uni: Bihač, trdnjava in boj 1. 1878. Novi, imenitno tržišče, ki je uže več časa sklepa železnica z Banjaluko (10000 lj.) na Vrbasu. Banjaluka je močna trdnjava in eno najlepših bo¬ senskih mest, ima rimske ostaline in toplice ter izdeluje lesovino. Na Vrbasu je tudi Jajce, trdnjava in nekdanje stolišče bosenskih kraljev, boj 1. 1878. Na Bosni in nje dotokih: Travnik (6000 lj.), nekdanje glavno mesto bosensko. Žebce, boj 1. 1878. Zenica, železnična postaja. Maglaj, Doboj in Tuzl ja (na Spreči), boj 1. 1878. Na Drini je trdnjava Zv ornik, ki ima svinčene rudnike in kupčijo z lesom. V Hercegovini: Livno, razdrta trdnjava, močno kupčuje v Dalmacijo. Mostar (12000 lj.) na Neretvi, glavno mesto herce- govinsko, se peča z obrtnostjo (orožje, odeje) posebno pa s kupčijo (vina, svila). Stolac in Nevesinje, bojišči 1. 1878. Trebinje na Trebinjici, ne daleč od Dubrovnika, je bilo prej zelo imenitno tržišče. Prideluje obilo izvrstnega tobaka. KAZALO. I. Zgodovina. Str.) n Vvod ..3 I. I)oba. Od rimskega gospodstva do BabenbeTgovoev. (44 pr. K. do 976 po K.) Rimsko gospodstvo.4 Preseljevanje narodov.5 Obri.6 Bajoari ali Bavari.6 Slovani ..7 Madjarji in ustanovitev Vzhodne krajine.8 II. Doba. Od začetka Babenbergovcev do nastopa Habsburgovoev (976 do 1282). A. Oblast Babenberška.9 B. Kraljestvo Ogersko.12 C. češka oblast.*.14 Avstrijsko medvladje in država Pfemisla Otakarja.15 III. Doba. Vlada Habsburgovoev do zedinjenja Ogerske in Češke z Avstrijo (1282 do 1526). 1. Habsburgovci do njih ločenja v 2 vrsti (1282—1379) . . 18 2. Ogerske dežele za Anjouskih kraljev (1301—1382) . . . 22 3. češko za Luksenburgovcev in časno zedinjeno z Ogersko . . 22 4. Habsburgovci po ločitvi v 2 vrsti; Avstrija za malo časa zdru¬ žena s Češko in Ogersko.25 A) Albertinska vrsta.25 B) Leopoldinska vrsta.26 a) Tirolska podvrsta (1411—1496). 26 ji) Štajerska podvrsta.27 5. Maksimilijan I. (1493—1519). Habsburška oblast postane ev¬ ropska velevlast.28 6. češko in Ogersko pred zedinjenjem z Avstrijo.29 7. Ferdinand I. stalno združi češko in Ogersko z Avstrijo . . 30 7 IV. Doba. Avstrija pod Habsburško in habsburško-lotarinsko rodovino (1526 do 1885). il. Zemljepis. A. Prirodoznanski zemljepis. Stran Lega in meja celega cesarstva..33 Površina cesarstva in njegovi deli . 33 Porazna razredba..34 Navpična izobrazba..34 I. Alpe. .34 1. Prvo tvorne Alpe.35 2. Severne vapneniške Alpe.35 3. Južne vapneniške Alpe.36 II. Kras.37 III. Češko-moravsko sredogorje.37 IV. Karpati. 38 Nižave ..40 Vodovje. I. Izvori. 41 II. Reke.41 III. Slapovi.44 IV. Jezera.44 V. Prekopi.45 Podnebje.45 B. Statistika. Stanovalci. I. Njih razdelitev po deželah.46 II. Njih razdelitev po narodnosti.47 III. Njih razdelitev po veri.49 Prirodnine. 1. Poljedelstvo in gozdarstvo.50 2. Živinoreja, lov in ribarstvo.51 3. Kopanine.52 Obrtnost.54 Kupčija.56 Občila.57 I. Ceste po suhem.57 II. Železnice. 57 III. Plovstvo ..59 IV. Pošte. 59 V. Telegrafi in telefoni ..60 Druga pospeševala gmotnega napredka.60 Stran Šolstvo.60 Državna ustava.62 Ustavni zastopi.. 6 2 Glava države.6 5 Uprava ...o.65 C. Topografija. I. V državnem zboru na Dunaji zastopane dežele. Nad vojvodstvo Avstrija pod Anižo ali Dolenja Avstrija . . . 68 Nadvojvodstvo Avstrija nad Anižo ali Gorenja Avstrija . . . 69 Vojvodstvo Salzburško.70 Vojvodstvo Štajersko.71 Vojvodstvo Koroško . 72 Vojvodstvo Kranjsko.72 Primorsko. 74 Poknežena grofija Tirolska s Predarelskim.75 Kraljestvo Češko.76 Mejna grofija Moravska.78 Vojvodstvo Slezijsko.79 Kraljestvo Galicija in Vladimirija.80 Vojvodstvo Bukovinsko.81 Kraljestvo Dalmatinsko.82 II. Ogerske dežele. Kraljestvo Ogersko.83 Velika kneževina Erdeljska.85 Reka z okolico ali Ogersko primorje.86 Kraljestvo Hrvaško in Slavonsko.87 III. Bosna in Hercegovina z Novim Pazarom. . 88 Popravka: Stran 41 vrsta 10 odspod. č. km mesto km 3 „ 44 „ 14 odzgor. „ Tržiški mesto Tržaški, NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000521432