IX. letnik V Gorici, dne 25. aprila 1901. 17. številka, Izhaja vsaki četrtek ob II. mi dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankovaiia pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša zn celo leto I krone, zn pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K P/5C. Rokopise sprejema _,u(^rtjjršl^o v Gorici, dvorišče sv. Ililarija štev. 7. 7. u r e dn i k o m je mogoče govoriti vsak dan od 8 12 <' ><>!-dne v npiaviiištveni soli:. ivv.—> lovensKo ljudstvo cuclji v l mm j za vero dom oeSa '*V Naročnino in naznanila s p r e j e m a up 'avi.ištvo v Gorici, SeiiUMiiška ulica št. 9. Posamezne številke se piodajajo v toba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici in na Kop ijskem bregu (ldel ta ničev uzrok tako važen, da so skoraj enoglasno izključili Morena iz senata, čeravno je njegov osebni nasprotnik Mota trikrat zanj govoril. Urbinisti |o od veselja vriskali. Vedno bolj so dobi vali slabotnega predsednika v svoje Direže, tako, da je bila nevarnost., da ne dobijo vlade popolnoma v svoje roke. Moreno je spoznal nevarnost, ter Jr predsednika prepričal, da je najboljše, Iko se odpove, preden preteče njegova doba. Izvoljen je bil z veliko večino nov predsednik Lspinozu, goreč katoličan in Hali se jr; pa za bodočnost narodov in držav, ker kolikor bolj se ločijo od zveličarja Jezusa Kristusa, v toliko veče nevarnosti pridejo. Sovražniki raznih dežel in narodov so se združili na boj proti veri in cerkvi ! Hosnica jr? Lo in treba je, da se tudi katoličani družimo m ‘d seboj na odpor. 0 lej veliki vojski ji- trebil ljudstvo poučili tudi pri nas na Slovenskem, ker tudi naša n a r o d n on a p r e d n a stranka je v duhu združena z drugimi sovražniki vere in cerkvi;. Kes je to. Naši narodno-nuprodui hvalijo vsako krivico, ki jo cerkvi prizadevajo nasprotniki na Francoskimi ali v Italiji ali na Nemškem ali kjer koli. Go si n. p. italijanska vlada izmisli kako novo ponižanje sv. očetu, takoj lo pohvali „Sl<»v. Narod*1 ; če naši prusaki (Schonoror in VVolf) speljejo kakega nemškega katoličana proč od Hima, jo lo prav velikonočno veselje za slovenske naprednjake i. L d. Nasprotno pa, če pride cerkvi kako veselje ali pomoč, je to vedno žal našim narodno naprednim, pa naj se je zgodilo kjerkoli na svetu. Nesimo to raj besedo papeževo med ljudstvo in povejmo, da so se sovražniki združili proti veri in cerkvi. „Za slabimi časi pridejo še slabši na vrsto'1. To je prav gotovo, kor v zadnjih petdesetih letih je narasl i število nevernikov. Verjetno je torej, da so čroz kratko dvigne po K v ropi vihar proti katoliški cerkvi. Pripravimo se ua to, ker je zelo verjetno, da se tudi pri nas v Avstriji združijo liberalci raznih narodov proti cerkvi in da bodo nadaljevali boj. od katerega so leta I S 7 t nekoliko od n e h a I i. /akaj so odnehali? Ker so si bili v narodnih vprašanjih nasprotni. Tako so n. pr Cehi — tudi Mladočehi — ves čas stali proti nemškim liberalcem, ker so si bili v laseh za narodne pravice. Znamenja kažejo, da se liberalci zopet učen mož. Pa pokazalo se je, da dobremu vladarju ne zadostuje učenost in gorečnost. Kspinoza je bil premehak. Vse lo jo Morena užalilo, da se je odločil dali slovo nehvaležni politiki. Vzel je v najem obširno posestvo Gati-čala (Guachalai blizu mesta Ihara. Tam je želel kmetovali in svoje zdravje kre-|iili. In vlada } \ lada jo bila zadovoljna. Govorili so: „Naj le sadi zolje, naj h pase črede11. \ noči po Velikem Šmarnem dnevu I. 18138. jo obiskal ibarski okraj grozovit potres. Hišo so so podrle, celo vdrle v zemljo, ki se je Iu iu tam odprla. Hlizu 5000 ljudi, polovica prebivalstva mesta Ihara je bilo končanih, v celi deželi je bilo hlizu 20.000 mrtvih. H rez družine, brez hiš so ostali klicali pomoči. Poleg tega so se divji Indijani porabili priložnost, ter so prišli ropal; da. colo drug drugemu niso nesrečni ljudje prizanašali. Zgodilo se je n pr., da je ubogi ranjenec klical pomoči. Prišel jo njegov brat, pa ne tla hi mu pomagal, ampak še udaril ga jo po glavi, da je revež zdihnil ; tako jo divjak ostal edini dedič bratovega premoženja. Vlada je bila v veliki zadregi. Ko ni druzega proostajalo, se nazadnje spomni Morena, ter ga prosi, naj prevzame mesto upravitelja cele ponesrečene dežele. združijo na hoj proti cerkvi tudi brez sporazumljenja v narodnih vprašanjih. Zgled je rial dr. Tavčar v državnem zboru, ko je dne IH. t. m. glasoval z najbolj zagrizenimi nasprotniki Slovencev in Slovanov proti nadvojvodu Francu 1'e rd i n a n d u, kor jo prevzel pokroviteljstvo nad katoliškim šolskim društvom in pri lej priliki pohvalil delovanje imenovanega društva, pograjal pa ro-vanje proli Hiinu in papežu. — Sv. Uče Leo XIII je torej dobro spoznal znamenja, ki napovedujejo velik vihar proti cerkvi, ko si; bodo namreč raznih narodov liberalci združili proti veri in cerkvi. Pripravimo so na la vihar z zaupanjem na Hoga in brez strahu. Moči peklensko n: is ne bodo premagale ! Obl ztor „Kato!iškep telav. Mva1'.' Na povabilo zbralo so je okolo 200 udov v gostilni g. Gorjanca. Dr. Josip Pavlica je zbor pozdravil rekoč, da upa v (.“.it sloga zborovanja, če tudi nismo vzeli ..kalamomr s seboj. (Veselost). Na lo jr* g. denarničar Jos I, i č a n podal I e t n i ra č u n in sicer: P rij o m k i: K. v. 752-44 Vstopnina f>4 udov....................... 27*— Mesečna vplačila udov po 40 v. 12i)0'80 n ,i „ „ 80 v. 542-40 Vrnena posojila................... 41 GO Hazni dohodki.......................... 359.30 Svota . . 3013-54 I zrl a t k i : Podpori* udom......................... 17701)8 Posojila.......................... -50 — Hazni stroški.......................... 357.46 V blagajni gotovino 31. doc. 1900 855 10 301354 Izredni stroški 35746 so se pokrili z izven rednimi dohodki 359 30. V blagajni 31. dec. 1.S99 . Moreno zbore vse vojaštvo. Oddelek pošlje proti ropajočim Indijanom, drugi mora odkopavati razvaline, tretji pomagati ranjencem. Podpore v denarju in blagu, ki so se nabirale po coli deželi, je Moreno pravično razdelil. Pod spretnim Morenovini upraviteljstvoin si je okraj kmalu opomogel. Vsi so Morena blagoslavljali kot dobrotnika in rešitelja. Gospo so mu v imenu dežele poklonile zlato svetinjo z dijamanti obrobljeno iu z napisom: „Hošitelju Ibare“. Tudi vlada ga je javno pohvalila, zato je mislil Moreno, da je zdaj najlepša priložnost mehkega predsednika opozorili. da ho njegovo vodno prizanašanje revolucionarjem državi v pogubo. Kspi-noza se je izgovarjal, da ni vse tako črno, kakor misli Moreno. Ta se jo vrnil na svojo pristavo z namenom, da so nikoli več ne povnu; v javnost. Izkušnje so ga pr pričalo, da vsa odločnost i n z m o ž nosi m o ž a, naj i m ase I a k o d o h r o v o 1 j o, n e m o r o r e- š i t i držav e, a k o jo vi a d a j o po-s I a vi*, ki so s a m e na sebi slab e. Kadarkoli so mu prijatelji izražali željo, naj hi ..rešitelj Ibare" zopet zasedel predsedniški stol, jo vselej odkrito odgovoril: „{STe ! Nočem več o tem slišati. Ge som imel kedaj uzrok, kesati se česa, je gotovo to, da sem 1. 18G1. prevzel pred- Rilanca kaže 98509 gotovega de narja in 380 kron oprave in tiskovin vse brez dolga. Iz računov je razvidno, da smo izvenredne troške (za soho, za nagrade pobiravcem, za svečavo itd.) pokrili z izvanrednimi dohodki in da so vsa tedenska vplačila delavcev p r i h ranjena izključno z a p o d -p o r o bolnih ud o v. — Tako mora ostati tudi v prihodnje. Če hi n. pr. tombole ne bilo, ho troha primerno svolo nabrati pri dobrotnikih. (Dobro! Tombola naj bo!) Občni zbor je račune odobril brez ugovora. Udje naj zdaj natanko pregledajo račune. Na to je govoril č. g. Jos. Ličan o ,.o k r o ž n i c i sv. očeta Leo n a XIII. o krščanski d o m o k r a c i j i-4. — Govor je bil jako poljuden, da so ga delavci poslušali z velikim zanimanjem in ob sklepu zaklicali gromoviti „Živio“ Leonu XIII, skrbnemu očetu delavskega ljudstva. Govor objavimo. G. predsdnik je rekel, da papež je večen. V teku skoraj 2000 let je premagal in preživel brez števila viharjev. Vse mine na svetu, ker je vso le č I o v e š k o delo, cerkev s papežem ostane, ker je božje delo. Prav gotovo bo cerkev premagala in preživela tudi narodno-napredni viharček, če prav si dr. Tuma v sobotni „Soči“ obeta, da pojde , čroz truplo katoliške cerkve11 in „da jo.pomele". Ne bo nič, g. doktor: Danes ali jutri mrtev nam glas, cerkev (papeži ostane, ne bode nas! Tovariš H e r n i k je stavil predlog, da bi se delavci podali v procesiji na sv. Goro za odpustke sv. leta. Ta predlog je bil z velikim navdušenjem sprejet in odbor ga bo izvršil. Ako bo vreme ugodno, pojde procesija v nedeljo po vnebohodu, dne 19. m a j a ob 4. zjutraj iz Gorice. Točni spored objavimo, ko se dogovorimo s pristojno oblastjo. sedništvo države, ki ima nespametno ustavo. Če sem se edino le na zakone naslanjal, sem škodoval državi; če sem postavo prezrl, so vsi upili o samosil-stvu in zatiranju. Kdor hoče v takih okoliščinah vladati, mora biti angelj ali pa tepec, jaz pa nisein ne to ne ono“. In vendar je prašanje o novem predsedniku razburjalo vse duhove. — Nove volitve so se bližale. Moretiovi prijatelji so ga po sili hoteli postaviti za kandidata za predsedništvo; on pa se jim je ustavljal ter priporočal vajakilskega guvernerja generala Darkea. Morenovi nasprotniki so si želeli Urbinovca. Predsedništvo Espinoze je imelo prenehati meseca maja 1869. Hevoluci-jonarji niso mogli trpeti do konca, ter so zasnovali za dne 18. januvarja zaroto. Vse okoliščino so bile pripravne. Ubogi Lspinoza je iz usluge v uslugo slednjič tako daleč zašel, da so ga zapustili vsi dobromisleči in so ga obdajali sami najhujši nasprotniki. Moreno je bil o vsem poučen. Obiskal jo predsednila, rotil ga je, naj vendar pokliče k sebi može poštenjake, prijatelje postavnega reda, ker taki bi mogli državo še obvarovati domače vojsko. Vse je bilo zaman. Predsednik je bil zaslepljen. Hilo je tedaj potrebno rešiti državo brez njega. (Dalje pride.) Tovariš L o v i S 6 c k je spodbujal k vstrajnosli. Dr. J. Pavlica je govoril o ,.ka- 1 a m o n u “ narodno-napredne stranke. Govor je zbudil premnogo smeha. Govornik je dokazal: 1. da so vraže, prazna vera, zagovori, klicanje duhov ild. neizlrebljeni oslanki iz paganstva. Pagani so bili polni vraž, ki so popolnoma podobni vražam Gabrščekovega „kalainona“. 2. Krščanstvo se je vže od začetka borilo proti malikovavstvu in proti vražam. Sv. Pavel je v Efezu dal sežgati gromade kalomonov, deščic, znamenj, črk (grainmata efesia), katere so mu verni izročili in katerih vrednost so cenili na 20 tisoč gld. Zato so se pa narodno-napredni Efežani hudo zagnali vanj, da je moral mesto zapustiti. — Za zgledom sv. Pavla je duhovščina vedno preganjala vraže ali ljudstvo je duhovnikom „kalamone-1 skrivalo. Učeni Mar-(|uardt pravi, da je krščanstvo vodilo boj proti malikovavstvu in vražam, ma/-likovavstvo je do cela premagalo, vraž pa ni moglo iztrebiti pri najbolji volji. Iz tega je razvidno, kako hudobno in krivično je očitanje „Soče“, da duhovniki vzdržujejo vraže. V Gabrščekovem kala-monu je zapisano, da če se ga psu okolu vratu obesi, ne zadene psa nobena krogla, jaz pa pravim, da tisti kalamon in „Sočine“ kvante ž njim niso vredne, da bi se jih psu obesilo okolu vratu. (Glasen smeh in klici: Kes je. saj pesje božja stvar!) G. dr. O b 1 a k je povedal par smešnih o nekem kalamonu, ki je pred leti izšel na Koroškem, spisan v grozni slovenščini. Veseleč se lepe^. zborovanja smo se razšli s klici: do svidanja na sv. Gori I Politični pregled. Naš avstrijski državni zbor. — L)nc 18. t. m. seje zopet sešel državni zbor. Listi o tem sestanku že mnogo pišejo, a vsi izražajo mnenje, da se bode državni zbor izkazal voljnega za delo. Mej drugem je bila vložena interpelacija nemške ljudske stranke glede poročila „Reichsposte“ o protektoratu nadvojvode Frana Ferdinanda nad katol. šolskim društvom. Interpelantje pravijo, da je to društvo bojno društvo radikalne stranke, vsled česar je poročilo povzročilo veliko vznemirjenost. — (Živahni heil-klici pri Vsenemcih, pohvala na levi.) Ko je še posl. Herzog mej pri-trjevalnim vriščem rohnel proti protiustavnemu protektorat;;*1, je izjavil pl. Koerber, da je to korak nadvojvode, o katerem vlada ničesar ne vč, za zasebne izjave nadvojvode napram predsedstvu imenovanega društva pa vlada ne more biti ustavno odgovorna. Ministerski predsednik globoko obžaluje, da se zadeva spravlja v razgovor od strani, ki ne kaže dolžnega spoštovanja. (Viharni rnej-klici: „Los von Kom“). Poslanec Malik predlaga o tem imensko glasovanje. — Predlog je odklonjen s 149 proti 106 glasovom. „Slovanski centrum“ je imel v petek svojo sejo in je v tej seji sklenil med drugim tudi to-le: Ker ni več stvarnih ovir za združenje »Slovanskega središča11 s „hrvatsko-slovenskim klubom11, pooblašča se načelništvo, naj v tem oziru prične dogovore in če je „hrvatsko-slovenski klub'1 pripravljen, tudi takoj se dogovori o zadruženju obeh klubov. Dvojezični napisi. — Štajerska poslanca Žičkar, Ploj in tovariši so v petek interpelirali trgovinskega ministra: iz katerih uzrokov noče c. kr. trgovinsko ministerstvo dovoliti tudi slovenskih napisov na poštnih uradih in pečatih, kakor to želi slovensko prebivalstvo? Mnogi okrajni in občinski zastopi so že prosili, toda odgovarjalo se jim je vedno, da dobe dvojezične, ko se stari obrabijo. Toda zgodilo se ni. Tako je v Ivanjcih le 5 in v Radincih k večjemu 20 Nemcev, a poštni pečat je le nemški. Ali ni sramotno, da moramo Slovenci navzlic § 19 drž. tem. zakona še beračiti za take malenkosti! Italija in trozveza. — Zanimivo je, kakor poroča dunajska „lufor-mation“ iz peresa svojega rimskega dopisnika o trozvezi. Francozki poslanik v Kirnu Barrčr se je izjavil nasproti omenjenemu dopisniku o trozvezi z ozirom na Italijo mej drugem tako le : „Ako bi talijanska vlada jemala ozir samo na resnične narodno težnje italijanskega ljudstva, potem bi se trozveza gotovo več ne obnovila. Kajti poslednja je v dobi svojega dvajsetletnega obstanka koristila le Nemčiji. Trozveza je le pomo-gla Nemčiji do razvoja njene industrije in trgovine na stroške Italije in Avstrije. Nemčija je hotela trozvezo, da ustvari temelj svojemu industrijalizmu. Da bi se s trozvezo hotelo žugati Franciji, to je bilo le navidezno, rečeno. Po trozvezi si je Nemčija zagotovila v Avstriji in Italiji trg za svoje industrijske izdelke. Zlasti se je še Nemčija po-služila Avstrije, da svoj veliki kapital vloži v avstrijsko kmetijstvo ter na la način dobi po ceni živil za oskrbo svojih industrij. Italija pa tudi ni čisto nič dobila za svoje usluge Nemčiji, marveč bila je vseskozi le oškodovana. To je sprevidelo italijansko ljudstvo in je začelo viharno nastopati proti obnov-ljenju trozveze. Italijanski kralj je sicer velik prijatelj ruskega carja, vsled česar se govori o možnosti nove trozveze mej Italijo, Francijo in Rusijo, vender je mogoče da se trozveza obnovi, ako ljudska volja ne bode na kralja mogočno uplivala. Ako pa se trozveza tudi obilovi, se bode Italija gotovo osvobodila obveze, da vzdržuje štiri armade v podnožju Alp v — dobro Nemčije. Razmere na Kitajskem. — Senzačno vesi prinašajo listi iz kitajskega. Poroča se namreč, da je oni del cesarske palače, v katerem je stanoval nemški general Wa ld er s e e, popolnoma zgorel. Ogenj je nastal po noči. Grof VValdersee se je le s težavo rešil s tem, da je skočil skozi okno na cesto. V požaru poginil pa je general Sch\varz-koff. Požar je uničil vse razun nekaterih pisem. Zažgali so ali Kitajci ali pa kdo drug, kateremu komanda Nemcev ne ugaja. Sploh uživajo Nemci na Kitajskem le malo simpatij, Kitajci pa jih celo smrtno sovražijo. Dokaz poslednjim je, da so nedavno našli pred cesarsko palačo v Pekingu nekega nemškega častnika Bartscha v hrbet ustreljenega. Velevlasti zahtevajo od Kitajske baje te-le odškodnine: Rusija 340 milijonov, Nemčija 240, Francija 260, Anglija in Japan po 100 milijonov, Avstro-Ogerska, Italija, Belgija in Nizozemska še niso stavile zahteve po odškodnini. Kitajska pa odklanja te zahteve in vsled tega bi utegnilo priti do novih zapletajev. Vojna v južni Afriki. — Kako piškavo se godi Angležem v južni Afriki, pričajo dogodki sami. Počet-kom tega mesca sta bila angležka generala Williams (pri Heilbronn) in Al-deron (pri Smaledeelu) hudo tepena. V Kapski koloniji ima bursko gibanje čedalje več uspeha. Buri rušijo Angležem železnice in druga prometna sredstva ter jim s tem ovirajo vojevanje. Devvet pa je dobil mnogo prostovoljcev v Kapu, živine in živil. Angleži pa stradajo vsega in so za smrt utrujeni. Radi tega žele miru — seveda ob enem pa poslali gospodarji v deželi. Uaš ta poslednja želja Angležev pa je kriva, da jim Buri nočejo vstreči in končali vojno, katera traja že poldrugo leto brez uspeha ni za jedno ni za drugo stran, pač pa le v silno nesrečo obeh. Iz bojišča ni zadnje dni prav ni-kakih poročil. Pač pa prinašajo razni angleški listi premišljevanja o tej vojski, ki dokazujejo, da niso Angleži še zdaj gotovi, da bi bila konečna zmaga v južni Afriki vendarle na njih strani. Angleži so potrosili za vojsko v južni Afriki okolo poldrugo tisoč milijonov kron in vojske še davno ne bo konec! Novice. lastil« o lini »st v o. Občinsko sta-rašinstvo v Škrbini pri Komnu je v svoji seji dne 20. t. m. imenovalo vladnega svetnika g. dr. P e t r a L a h a r n a r j a, bivšega okr. glavarja sežanskega svojini častnim občanom. Ravno tako tudi občina Brje v sta-rešinslveni seji dne 22. t. m. Častilamo g. glavarja na zaupanju ljudstva! Iz Sebrelj nam poročajo: Dne 21. t. m. je izvolilo naše starešinstvo preč. gosp. župnika Janeza Kokošarja v priznanje njegovega večletnega vspešnega delovanja v splošni blagor šebreljskih Občinarjev svojim častnim občanom. Imenovanje. Za župnika v Bračanu pri Korminu je imenovan č. g. Edvard Suppanzig. Bilo srečno. Veselica „Šolskega I)oma“ v goriški ,.i italuici11. V nedeljo popo-ludne ob 5. uri bila je dvorana goriške Čitalnice zopel prenapolnjena. Rodoljubno goriško občinstvo vseh slojev odzvalo si; je v resnici v prav obilem številu vabilu „Šolsketra l)oma“ k veselici, katero je priredilo lo krasno naše društvo s pomočjo svojih gojenk viših razredov in drugih prijateljev in prijateljic tega za goriške Slovenci; prepotrebnega društva. In žal ni bilo nikomur, ki se je odzval temu vabilu; kajti raznovrstni vzpored izvršil se je tako lepo, tako točno, da je vsakdo z vidnim veseljem odhajal domu po dokončani veselici. Tudi z gmotnim uspehom smemo bili zadovoljni, kajti isli je nov dokaz, da se naše ljudstvo zaveda važnosti teg.i našega .šolskega zavoda. Želeti moramo le, da bi se take veselice večkrat ponovile. Novi voditelj sežanskega okrajnega glavarstva. Za voditelja okrajnega glavarstva v Sežani je določen gosp. Ani. Rebek, c. kr. namestnišlveni tajnik v Trstu. Gos. Anton Rebek prevzame že te dni vodstvo okrajnega glavarstva. Prebivalci sežanskega okraja vdobe v osebi gos. Rebeka izvrstnega političnega uradnika, kojemu so potrebe našega Krasa natanjko poznane. Poleg tega bije v njegovih prsih plemenito srce. Prepričani smo zategadelj, da bode našel v njem vsakdo najodločnejšega zagovornika svojih poslavno opravičenih zahtev. Smrtna kosa. V Oslavlju (Pevma) je umrla 20. t. m. v 57. letu svoje starosti po kratki bolezni gospa Jožefa Pintar roj. Fiegl soproga tamošnjega posestnika. N. p. v m.! Deželni tajnik Alojzij P e t te ri n je dne 22. t. m. stopil v službo. Deželni tehnični urad.. — Deželni odboj- bo predlagal deželnemu zboru ustanovo deželnega tehničnega urada. „Sofa“ že zopet žuga. — V št. 47. čitamo te-le prelilne besede: »Klerikalci nimajo vzroka, da bi se veselili te žalostne svoje „zmage“ nad jednim naprednim voditeljem (Gabrščekom). Nobena velika ideja ni zmagala brez žrtev — torej tudi naša ne zmaga brez njih ! Vsaka žrtev pa bo rodila posledice, k i bodo živ bič po klerikalnih glavah!11 Tako pretijo naprednjaki! kazenska obravnava proti Andreju (»abršeeku. V petek se je vršila v Trstu pri deželnem kot kazenskem sodišču kazenska obravnava proti Andreju Gabrščeku, lastniku lista „Soču'‘; kakor je znano, ga je tožilo državno pravdni-štvo zaradi pretilnega pisma, katero je Gabršček svoječasno pisal dr. Antonu Gregorčiču. Razpravo je vodil više-sodui svetnik G o d r i g, državno prav-ništvo je zastopal drž. pr. namestnik C 1 a r i c i zagovarjal je pa obtoženca go riški odvetnik dr. Graziadio Luz-zatto. Izpraševanje prič seje vršilo v slovenskem jeziku, samo dr. Turna je govoril poleg slovenskega tudi nemški. Državnega pravdnišlva zastopnik je govoril italijansko, istotako je zagovarjal tudi obtoženca njegov zagovornik v ital. jeziku. Vsled tega bila je tudi razsodba proglašena v ital. jeziku. A. Gabršček je bil obsojen na dva-mesečno ječo in na pokritje sodnih stroškov. Poročilo v »Edinosti11 o kazenski obravnavi Gabrščekovi je od konca do kraja laž nji v o. Po tem poročilu so vse priče krivo prisegle, sodniki so krivično sodili, Gabršček je nedolžen. Poročilo je bilo naročeno iz Gorice, da so je potem prenesli v „Sočo" kot mnenje tržaških Slovencev. Toda lažnjivost je grda reč — tudi pri tržaških Slovencih. Kmečki pregovori in A. Gabršček. — „Soča“ piše: „0 li črna suknja, kaj vse tiči pod teboj? Varujte se jih in ne zaupajte jim! Kmečki pregovor pravi: „ln ako ii sede ,,far“ na suknjo, odreži jo, pa beži od njega, da le ne boš imel nič ž njim opravili.". Kes je ta pregovor med našim ljudstvom, pomeni pa, da je nesrečen, kdor se nad duhovnikom pregreši. Zato pa meni ljudstvo: tudi če ti je duhovnik nadležen (če ti sede na suknjo), potrpi rajše in ogni se (odreži suknjo in beži), ker če se nad njim maščuješ, boš nesrečen. G. Gabršček in sploh vsi „Sočani“ naj si torej vzemo k srcu la pregovor, ker resnica je: Kdor s e n a d tl u h o v n i k o m p r c g r e š i, bo nesreč e n. Tudi cele d r u -/. i n e, k i „S o č o“ p o d p i rajo, bodo n e s r e č n e. Vprašate: ,.Oj ti črna suknja, kaj tiči vse pod teboj ?u Odgovarjamo vam: ime Kristusovo, ki varuje časi svojih duhovnikov. Vi se na lo smejete? Počakajte, ni še vseli dnij konec! Napredno barabstvo. — „Soča“ smeši ljubljanske romarje, češ, da so bili sami reveži, ki si niso mogli mesa vku-piti na sv. Gori, da so bili pijani itd To je zasmehovanje ubogih ljudi! Podobno barabstvo so izvršili nekateri pobalini pred školijo, ko se je pripeljal mil. knez in škof ljubljanski h kardinalu. Vpili so namreč ,.živio Tavčar" itd. Taka je olika napredne stranke! Nova železnica v Trst je bila v razpravi v železniškem odseku državnega zbora dne 22. in 211. I, m. Vsi govorniki so načrt odobravali. Dr. Šušteršič je izjavil, da bi Kranjci imeli rajše črto Ljubelj-Loka-Divača, ali iz ozirov na občne državne koristi, bodo glasovali za bohinjsko železnico. Mladočeški poslanec Kaftan je zatrdil,damladočeška stranka ne bo nasprotovala železnici. Minister \Viltek je izrazil svoje veselje, da je načrt zahvaljen od vseh strank. Odsek je tudi v podrobni razpravi sprejel načrt (ločka 1. 1—6). Po tej razpravi bi človek sodil, da načrt pride kmalu v zbornico in da bomo kmalu rešeni dvomb in skrbi. Ali vendar listi strašijo, da državni zbor predloge ne reši še v tej spomladi. Novi most čez Sočo pri Darki. — V soboto je bila na licu mesta komisija za izlastilev zemljišč, katera pridejo v poštev pri zidanju mosta čez Sočo pri Barki. Komisijo je vodil okrajni komisar g. Polley. Zaradi neugodnega vremena je delo doslej počasi napredovalo Zdaj so se pa poprijeli dela z vso odločnostjo in je nade, da bode most v 20 mesecih dokončan. Morski kopelji v Uradcžu. Kakor druga leta. vsprejetih bode tudi letos iz goriškega mesta in z dežele petdeset morskih kopelij potrebnih otrok brezplačno v kopelji v Gradežu. Starost otrok ne sme presegati štirinajstega leta, kakor tudi ne bili izpod 6 let. Prošnje naj se dopošljejo ilotičnemu odboru polom okrajnega glavarstva oziroma mestnega magistrala do 20. maja t. I. Drutalcn napad. — V soboto po-poludne so se peljali trije delavci in cvetličar g. barona Mianchija iz Gradeža, kjer zida g. baron več hiš, proti domu. Vsi štirje so Slovenci ter doma iz Rubij. Ko so se okolo pete ure popoludne približali Fojanu, jih dotečeln lam dva voza. Na prvem je sedel nek L i iz Gorice, na drugem pa neki furlans .i župan. Prvi namreč preteče naše štiri Slovence, ne da bi se kaj . dilo. Istotako jih je hotel preteči tudi drugi, pa cesta je bila na istem mestu nekoliko ožja — zaradi česar ni mogel tako naglo mimo njih s svojim vozom. To ga je tako razjezilo, da je začel naše ljudi koj zmerjati s porchi di schiavi itd., kakor to ti ljudje izvrstno uinejo. Hotel je tudi stopiti z voza ter klical tamošnje ljudi, naj mu gredo držat konja. Pa ti dobri ljudje, ki so veliko bolji od njih gospode, ga niso hoteli poslušali. Pretekel je slednjič naše ljudi ter dirjal s svojim konjem za IJrio proti Zagradu. Ko se pripeljejo naši do tja, pristopi oni voznik in še nekdo drugi k vozu ter vpraša, kdo odgovarja za konja ali kdo je prav za prav kočijaž. Ko mu odgovori cvetli-čar da je to on — prisloni mu ta z roko dve gorki za vrat potem pa ga začne bičati ter ga hudo rani pod levim očesom. Boječi se naši ljudje, da sla Italijana mogoče oborožena tudi z revolverji, se jima niso postavili v bran marveč udaril je cvetličar po konju, da bi jima prej ko mogoče ušli. V tem pa je začel oni voznik še ostale tri opletati z bičem, tako, da je vsak izmed njih dobil kaj za spomin na to italijansko „bruturo“. Ko so jima slednjič zbežali, peljali so se do zdravnika v Zagradu. Potem so šli k orožnikom. Spremljani po poveljniku orožniške postaje, so se podali potem na kolodvor, kjer sta se šenahajala zločinca Poveljnik orož.postaje si je ves dogodek zapisal, konštatiial identiteto krivcev ter naznanil vse to sodišču v Gradišči. G. baron Bianchi pa je poskrbel, da je prišla o vsem tem tudi goriška sodna oblast do znanja. — Žid »Piccolo'1 o vsem tem molči; kako-bi pa on rohnel, da bi se Lahonom na slovenskih tleh pripetilo kaj sličnega?! Iz Trsta. Cerkveno ži v I j e n j e Slovencev. V nedeljo praznik M. R. Milostljive je bila tu v Trstu zelo pomenljiva slovesnost. V armenski cerkvi je mil. škof Sterk slovesno blagoslovil novi krasni kip M. B. Milostljive za Slovensko Marijino družbo. Slavnost je začela ob 4'/., pop. Pred blagoslovljenem je imel mil. g. škof zelo primeren nagovor, v katerem je na srce pokladal pričujočim dekletom in ženam, naj bodo res prave hčere in sestre Marijine in to bo lo dosegle če bodo posnemale Mater bo/jo , njenem življenju. l*o nagovoru je blagoslovil prelepi kip: in po lem je sledil blagoslov z Naj-svelejAim. l’o blagoslovu so v belo oblečena dekleta prenesla kip v procesiji od velikega allarja k strankarskemu altarju. Tuje voditelj Marijine družbe g. Ant. Slemberger imel krasen navdušen govor, med katerim se je marsikatero oko porosilo. . . . Prelepo petje, ki ga je vodila č. šolska sestra, učiteljica v šoli sv. Cirila in Metoda, je zelo povzdignilo celo slovesnost. Žal da je cerkev tako majhna, da ni mogla sprejeli vseh dru-šlvenic, katerih je okoli 1500. Obnašanje družabnic, posebno ličerij Marijinih, je bilo lako vzgleduo, recimo naravnost angeljsko! Preč. g. voditelj je lahko ponosen na uspehe, ki jih je dosegel v tako kratkem času ! Bog mu plačaj obilni $ trud ! Bog vzbudi Indi mnogo posnemal-£ cev da bi združenimi močmi rešili narod , propada, kateremu je zmiraj izpostavljen! V kratkem se blagoslovi tudi zastava družbina, s katero se bodo dru-žabnice udeležile procesije sv. H. Telesa. Ročinj. Vkradeno poštno blagajno (glej predzadnji „Pr. L.“) našel je nek kmet v soboto zjutraj blizo Soče pod S Doblarjem. Bila je skoraj nepoškodovana, le nekaj ulomljena, manjkalo pa ni ni-česa. Pa kaj so hoteli reveži — tatovi samo s poštnimi znamkami, ker v kasi še vinarja ni bilo! Z Bovškega, Znano nam je čita-teljem „Pr. L.'1, da smo ustanovili za bovški okraj „zavar o v a 1 ni c o za govejo živino.1' No, razsodniši Bovčani liberalne in liberalkaste barve so bili zato, ali si niso vsaj upali delovali proti, ker so se bali hudega odgovora od ljudstva. Ne tako vsi. Narodno-napredni ljudski učitelj Dominko v , Čez-Soči je v okrožju svojega »delova-f nja“ z znanim blagim jezikom vendarle S (oliko priporočal stvar, da se je sklenilo, da ustanove v Čez-Soči zavarovalnico na svojo roko — kedaj jo pa ustanove, ni znano. „Ali se ustanovi ali ne, lo je vse jedno, le toga ne, da bi bili ljudje v društvu, za kateri se trudi znani hujskač kaplan Abram, glava klerikalcev/1 Iz jednakega namena in povoda je odprl svoja ljudomila usta tudi istotako ljudski i J učitelj, blagi Jelinčič v Logu, in po svojem pristašu kr č in a r j u Š I r u k 1 j u v Logu poučil ljudstvo, da je boljše ako ustanove Ložani društvo sami zase in plačujejo za rep tudi po 2O70, kakor da bi dajali z Bovčani in jih podpirali z 1"/«. No, v Logu je ta liberalni blagi glas slabo naletel in se porazgubil mesto v s ušesa vrlih Ložanov tja gor proti Mangartu in Jalovcu. Še nekaj o g. Jelinčiču. Njemu se ima največ zahvaliti „D el. izobraž. dr. v Bovcu11, da ne vspeva v Logu podružnica kakor bi bilo želeti. Dolgo je nasprotoval da so bili ljudje že zbegani; no, hvala Bogu, da so rudarji prišli z njim na čisto in se razzbegali zopet, ter sklenili poravnati zamujeno. Niti ud društva, pa j«; hotel vtihotapiti med liste društva »kot potrebna41 »Sočo11 in »Primorca11 in celo „SI. Narod.11 Temu nasprotju je pripisovati, da je za enkrat bralni odsek društva skoraj neopazno zadremal, a upamo, da se prebudi v kratkem v krepko življenje. Iz goriške okolico. Sad narodno-naprednili starišev že zori. Tam nekje pri Biljah je ljud. šola, v katero hodi tudi par razposajenih otrok naših naprednjakov. Namen njih je čist in jasen, ker so si postavili Gabrščeka za angelja in „Sočino“ berilo za evangelij. Ker pa ravno duhovnik in učitelj sporazumno delujeta in jim ne pustita javno razsajati, jeli so otroci v cerkvi in v Su!' naKajati in se ustavljati. Napredni slariši jim pa dajejo potuhe. Bilo je dne 22. marca t. 1. Dva laka 12-letna otroka sta zbežala iz šole od krščan. nauka, kričeč: kaj pravi ta hud ... far! — Dne 1. aprila t. 1. zijal je nek drugi nad navzočim očetom med ukom v šoli: kaj čem tej hudič... kroti, tako... jo prerežem... in segal je po žepih. 14. t. m. preklinjal je neki otrok v cerkvi in bežal od krščan. nauka... in mati tega otroka je drugod dopovedovala, da gaje duhovnik v cerkvi preklinjal... Le skupno in složno toraj gg. mlajši učitelji, naprednjaki zore dober materijal, in m> bo dolgo, ko vas otroci zapode iz šole. — Veselite se pa tudi vi naprednjaki, zlasti stariši! Vaši otroci bodo povračali vam, kar vi zdaj nam učiteljem in duhovnikom delite. Vsled opeklin umrl je dne 18. t. m. 3-letni otrok starišev Aniona in Marije Besednjak na Kukanji pri Kamnjah na Vipavskem. Vnelo se mu je krilce, ko so ga stariši pustili na ognjišču v varstvu 5-letne sestrice. Slariši so premehki, ker pustijo, da se otroci obračajo in skačejo okrog ognja, kakor se jim poljubi. Stariši, malce več ojstrosti in šibieo! V (»or. Trebuši je umrla dne 17. aprila po hudi bolezni 25-letna Neža Makuc, dobro in pobožno kmetsko dekle. — Bog ji daj za trpljenje, ki ga je tu prestaja, nebeško veselje! Promet na kobariško-trnovski cesti. Okrajno glavarstvo Tolminsko nas prosi da objavimo: Povodom preloženja koroške državne ceste med Kobaridom in Trnovim bodo cesta počenši s pon-d e I j k o m, 2 2. aprila 1901 do preklica mej Kobaridom in Ladrskiin mostom javnemu prometu odprta samo ob nastopnih urah- od 8.' do 10. dopoldne, od 12. opoldne do 3. popoldne in od 6 30 ure zvečer do 5. zjutraj. Sodni, ki je padala v sredo, 17. t. m., je napravila veliko škode po Furlaniji. Sadje v cvetju je imelo letos dovolj ugodno vreme, le breskve so nekoliko trpele od dežja, ali megle ni bilo. Bog zemlji sad ohrani! Učiteljska zveza (jugoslovanskih avstrijskih društev) zboruje letos na Bledu o Binkoštih, 25-27 maja. Urednik Mandič je stal 23. t. m. pred porodniki radi raz/žaljenja časti. Sodni dvor ga je oprostil, ker je bila slvar zastarela. Zagovornik dr. Gregorin in toženec sta govorila izključno slovenski. Novi kardinali. Sv. oče Leo XIII. je imenoval 12 novih kardinalov, mej kojimi sta dva Slovana : nadškof v Pragi Leo Skerbenskv in nadškof v Krakovem Ivan Kozielsko Puzyna. Število vseh kardinalov je 70, ki pa ni skoraj nikoli polno. Ilrvatsko romanje v Lurd pripravljajo v Zagrebu. Pojasnila daje — do konca t. m. — č. g. Seigerschmied, duhovnik v Zagrebu. Slovanski slikar Vaclav Brožik je umrl v Parizu, star 49 let. Zapustil je slavno ime. Medveda vbil s kamenjem je mladenič Jandre Vukošič pri Jablancu na llrvatskein. Sibirske železnice je do zdaj dovršene 5400 kilom., cela bo merila 8870. Ta bo potem najdaljša železnica na svetu. I)r. Lueger med Hrvati. Slavni krščanski socijalec in župan dunajski dr K. Lueger je prišel za Veliko noč poči vat v Opatijo, od koder je v družbi s poslancem Vekosl. Spinčičem obiskal Kasta v in vas Spinčiči. Zidanje delavskih hiš. Minister Bohm-Ba\verk je naznanil, da vlada izdelava postavo za društva, katerim je namen zidati hiše delavcem. Čas je že, da se vlada zgane tudi za delavce ! Ililsner pred naj višini sodiščem. Dno 22. in 23. t. m. je razpravljalo najviše sodišče o pritožbi juda Hilsnerja, ki je umoril deklico Hruzo in ji odtočil kri. Porotno sodišče ga je dvakrat obsodilo, zdaj pa je še naj viši; sodišče zavrglo njegovo priložbo proti prvi razsodbi. »Soča11 bo javkala, da se judom krivica godi. — Dopisniku iz Kanala. Ni vredno dalje razpravljati o kan. mežnarju. Kakor Vi, sodijo vsi Kanalci, tako tudi g. župan Z e g a, ki moža dobro pozna. Netaktno in neplemenito je, da dajejo županstva zaupnice mežnarjem proti duhovnikom. Ljudje ki vedo kaj je spodobnost, ne delajo tako, le prav nizko stoječi vaški diplomatje se kaj takega upajo. — Bodite nam zdravi I Listnica uredništva. — Antilibe-ralec: Pride vse na vrsto. Hvala! M. Vuga v Jeruzalemu: Dopis smo j prejeli. | Socijalne drobtinice. O banl-ah proti požaru. Ta iu oni siromak pač vidi kakšne nesreče se godijo gospodarjem radi požarov, ako niso zavarovani; rad bi se i on zavaroval, ali ne more, ker je ubog; ne preostaje mu torej drugo ko priporočiti se sv. Morijami. Pripeti si' pa. da požar tudi njemu ne prizanese in v tem slučaju je prisiljen milodare pobirali. Naglaša se neprenehoma: zavarujte se pri banki proti požaru; banke so velika dobrota za vsakega gospodarja, ker proti majhnemu nplačevanju prejme se v slučaju požara odškodnina, in res banke so v tem oziru pravcata dobrota. Toda moti se kdor misli, da je vse eno, pri kateri banki se zavaruje; med bankami proti požaru je velikanski razloček; in med tem. ko neldere banke blago delujejo so druge banke poguhonosne. Za razloček velja načelo: Banka, koja nc zahteva odpovedi predno steče rok, je dobrotnica za ude, a banka, koja zahteva odpoved, je pogubonosna za ude; — taka banka ne pomisli, da ima med svojimi udi tudi analfabete; ima tudi take, ki znajo sicer brati a ne poznajo pomena te besede; so tudi taki, ki vsled drugih skrbi pozabijo se odpovedati in morda jim zavarovanje ni več potrebno; so tudi taki, ki so preveč ubogi, da bi 8. Stanarina dolžna..................... 400- 9. Saldo čisti dobiček................ 2.710-68 K 103.714-96 G. J o s. Hrovatin meni, da je upadek na blagu (5%) in na aktivnih kreditih (5°/,) premajhen, in bi predlagal višji upadek. G. gostilničar Beja se čudi, da je toliko blaga na upanje t. j. 7.010 ii0 K.— G. blagajnik dr. Pavlica je pojasnil, da upadek 5" „ je obče v navadi in da višjega bi davkarija ne odobrila. Ako bi upadek zvišali le za 2°/„ ne bi ostalo nič čistega dobička. Kar se pa tiče dolga odjemnikov bodo navzoči trgovci gotovo potrdili, da je jako nizek v primeri z iztržkom. — G. Dekleva: Saj to ni nobena svota! G. Hravatin je na to umaknil svoj predlog in občni zbor je odobril predložene račune. Druga točka jo bilo poročila načelstva, katero jo podal g. predsednik sam. Načelstvo jo v 1. 1900 uroililo knjigovodstvo. Občinstvo je ostalo zadrugi zvesto. Največi in noproconljivi dobiček za ljudstvo jo v toni, da vdobiva dobro blago za pošteno crono. Za to, to jo za občno ljudsko korist jo bila zadruga ustanovljena. -- Koncem I. 1899 jo bilo -79 udov, (. 1900 je pristopilo 20 udov, odstopilo pa IH, ostane torej koncem I. I90riznaiiio« pošiljajo so na zalilovo I>ro/.|)la0ini. Zastopniki in razproilajulci so iščejo. K) | Teodor Slabanja, $ A srebrar, v Gorici, ulica Moreli 12, Vi priporoča pročast. duhovščini za M izdelovanje cerkvenih posod in c_ Hi orodja. Pripravo cerkvenega o- U BI rod.ja olajšuje revnim cerkvam {S s tem, da daje tudi na obroke. Ca 'Iii Obroke si pa preč. p. n. gospod ^ naročevaleu sam lahko določi. L™i * Cebelno voščene sveče pod garancijo 2000 kron priporočam proč. duhovščini, cerkvenim oskrbhišlvom in slavnemu p. n. občinstvu. .Med garantiran čebelni pitanec najbolje vrste na drobno K". |io K 1.20. Z odličnim spoštovanjem J. Kopač, sveča r, ulica sv. Antona 7, Gorica. Matom/**!#********)*** Franc Melink, zidarski mojster v Višnjeviku št. 67, prevzema vsa zidarska dola po najnižji coni. .Naročena dela se lično izvršujejo. oooooooooo 0. kr. priv. civilni, uradniški in vojaški krojač in trgovec v Girici, rca Jravniku š(. 22 I. nadstr. IVI. POVERAJ, P. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jager, spodnjo hlače ter nogovice, oiicirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim odtekam za vsaki stan. Lepa priložnost za letno sezono! Kadi preselitve s 1. avgustom 1901 na Travnik št. T> v pritličje se prodaja blago po tovarniških cenah! OOOOOOOOOO m:. <* & Dekleva $ v Gorici. ffl L™J lJrva slovenska zaloga vsako vrst- ■'<- M ■/n šiv; Zf ve- mi stroje v (Slickoreimasolii-non), kakor Indi [#, dvokoles tor sa- #1 mokrosov v ulici Alimicipijo šl. I. Lastna meha - ^ nična delavnica m in popravljalnica ^ šivalnih strojev, dvokoles v .\nn- A ski ulici hiš. št. "v. Siva In o sl roje ^ se jamči za pot ^ Id. |*< ^ Pred konkureneijo nič strahu!!! U