TRŽ1ŠKI VESTMK Tržič, 15. decembra 1955 Delovni kolektiv Tovarne finega pohištva odkril spominsko ploščo svojim tovarišem žrtvam fašizma Na dan republike je kolektiv Tovarne finega pohištva Tržič odkril spominsko ploščo 14 padlim borcem in talcem, nekdanjim članom tega. kolektiva. Slovesnosti so poleg tržaškega prebivalstva in članov delovnega kolektiva prisostvovali tudi vsi odborniki ljudskega odbora na čelu s predsednikom tov. Cerarjem ter zastopniki raznih organizacij, na čelu s predsednikom SZDL in sekretarjem komiteja ZKS tov. Hrovatičem. Navzoči so bili tudi žena padlega borca Vinka Zavrla in njen sin, ki se uči mizarske obrti, ter sin Stanka Bečana, ki je *udi učenec te stroke. Ploščo je v imenu kolektiva odkril sekretar osnovne organizacije ZK tov. Zmitek Stanko, ki je v svojem nagovoru dejal: > »Ob tem svečanem trenutku, *o odkrivamo spominsko ploščo nekdanjim članom našega kolektiva, ki so žrtvovali svo-Ja življenja, da lahko mi u-stvarjamo, je prav, da se z nekaj besedami dotaknemo življenja teh junakov borcev in talcev. ' Posebna naša misel naj ve-|.ia padlemu junaku, katerega 'me se kot prvo 'blesti na tej Plošči, tov. Stanku Bečanu. Njegovo revolucionarno delovanje sega že v čase pr.ed-*prilske Jugoslavije in je važno za razvoj delavskega pokreta v našem kraju, zlasti pa *e za prve težke dni, ko se •te pričelo porajati odporniško Šibanje. Stanko, kot človek skromen in pošten, živi v spominu vseh starejših delavcev, Sa.i je pričel svojo življenjsko Pftt v tej tovarni kot vajene in jo nadaljeval kot mizar. Nekaj dni pred napadom Nemčije na SZ je odšel z bor-% ki so prižgali prvo luč u-Pora nad nasiljem v Tržiču. fH H član KP in je v tistih Casih zavzemal važne funkciji v porajajočem se gibanju. Kako nevaren je bil okupator-JHi priča razpis nagrade na 2,iegoVo giavo v znesku 3 tisoč pri Letencah je kot komandir čete žrtvoval svoje rojenje za ideale, ki jim je °11 vdan z vsem srcem. Nj.go-^a smrt je težko odjeknila "•ed vsemi, ki so ga poznali. Prav tako svetal lik pred-aiavlja Srečko Perhavc, ki je o aretaciji leita 1942 pobeg-s 1 Iz tržiških zaporov, kamor al,..ga vtaknili Nemci zaradi niiilVnega delovanja proti m- Takoj po pobegu se je pridružil borcem. Leta 1943 je podlegel ranam pri Begunjah. Vinko Zavrl je kot skromen mizar preživljal svojo družino in se priključil NOB leta 1943 iz prepričanja, da samo oborožena borba in upor rodita svobodo. Za to svoje prepričanje je dal življenje na Štajerskem. V borbi so padli tudi tov. Vengus, Šolar, Zupan, Bevc, Košir, kot talci pa >Dovžan, Kokalj, Carman in Ahčin, ki so bili izdani, ko so se sestali na Carmanovem domu. Vs ti, kateri imena so vklesana na tej plošči, bodo živeli v naših srcih naprej, Bečan in Zavrl pa sta med nami po svojih sinovih, da nadaljujeta delo svojih očetov. Naša dolžnost je, da jima pri tem di-lu pomagamo in ne samo njima, temveč tudi sinu Karla Bečana in Povhetu, katerih roditelji so dali življenje za boljšo bodočnost svojih otrok. Naša posebna skrb naj . velja vojnim sirotam, ki se ali se še bodo vzgajali v tem kolektivu, da bo iz njih zrasel nov rod, ki bo s ponosom nosil imena svojih očetov. Ta plošča pa naj bo živa priča zanamcem o junakih, ki so nekdaj delali v tej stavbi in se borili za pravice, kolektiv pa jo bo čuval iz roda v rod,« je zaključil tov. Zmitek. Spomin padlim so nato navzoči počastili z enominutnim molkom, pevci - mizarji pa so zapeli dve pesmi. Slovesnost je zaključila godba trži-ške »Svobode'š I II Odlok OLO Kranj o proglasitvi, potoka Besnice s pritoki in dela Tržiške Bistrice za gojitveni vodi Na podlagi 2. odsat. 15. čl. zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19-89/52) v zvezi z 20. členom in 4. ter 5. točke 36. člena zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list LRS št. 26-95/54) je okrajni ljudski odbor Kranj na seji Okrajnega zbora dne 21. oktobra 1955 sprejel ODLOK o proglasitvi potoka Besnice s pritoki in dela Tržiške Bistrice za gojitveni vodi 1. člen Potok Besnica od izvira do izliva v Savo z vsemi pritoki in Tržiška Bistrica od izvira do »Lenartovega tolmuna« pod Jelendolom se razglasita za gojitveni vodi. 2. člen V teh vodah je prepovedano vsako onečišćenje z odlaganjem listja, šibja, smeti in drugih odpadkov ter puščanje rac in gosi v vodno strugo. Zabranjeno je tudi vsako lovljenje rib. 3. člen Vse tehnične gradnje ribiškega društva, ki so zgrajene po odobrenem načrtu, se morajo čuvati ter je vsaka samovoljna odstranitev prepovedana. 4. člen Prebivalci vasi Sp. Besnicu smejo ob suši zajemati vodo iz potočka »Prdež« za potrebe svojega gospodarstva. VAŽNA PRIDOBITEV V ZOBNI AMBULANTI Po štiriletnem prizadevanju je uspelo sedanjemu upravnemu odboru Zdravstvenega doma v Tržiču in strokovnemu vodstvu ambulant, da sta z razumevanjem in finančno podporo Zavoda za socialno zavarovanje in ljudskega odbora nabavila rentgenski aparat, ki je bil Tržiču tako potreben. Saj se lahko marsikdo spomni, kako težko mu je bilo priti do potrebnega časa za vožnjo V Kranj k slikanju zob. Aparat je bil pripravljen za slikanje prav za praznik r.s-publke. S tem sta uprava Zdravstvenega doma in njegovo strokovno vodstvo dala poudarek našemu največjemu državnemu prazniku, rojstvu nove Jugoslavije. Ss celo bo ta nova pridobitev prišla do izraza pri nujnih ugotovitvah akutnih obolenj, kjer je potrebna kar najhitrejša pomoč, da se pomaga odstraniti oziroma omiliti bolečine. To pa bo kolektivu zobne ambulante s tem omogočeno. Oprema specialne sobe za rentgensko slikanje je zaenkrat še pomanjkljiva, toda glavno — aparat je tu! In sicer za splošno uporabo, da ne bo nepotrebnih potovanj ven iz Tržiča. Zaradi šibkega toka v dopoldanskih urah bo zobna ambulanta delala posnetke samo popoldne od 16. do 18. ure. 5. člen Z denarno kaznijo do 3000 din se kanuje, kdor: 1. onečišča gojitvene vode z odlaganjem listja, šibja, smeti in drugih odpadkov; 2. pušča v vodno strugo race in gosi; 3. samovoljno odstrani tehnične gradnje ribiškega društva, ki so zgrajeni po odobrenem načrtu. Kranj, dne 21. oktobra 1955 St: T/l-695/1-55 Predsednik: Miran Košmelj, 1. r. ODLOČBA o imenovanju razlastitvene komisijo za območje občin Cerklje in Tržič Na podlagi 18. člena temeljnega zakona o razlastitvi (Ur list FLRJ, št. 28/47) je Okrajni ljudski odbor Kranj na skupni seji obeh zborov dne-21. oktobra 1955 imenoval RAZLASTITVENO KOMISIJO za območje občin Cerklje in Tržič v naslednji sestavi: predsednik: dr. Ogrizek Mar jan, sodnik Okrajnega sodišča v Kranju, član: Brejc Miro, odbornik o-krajnega zbora. Tretjega člana določi pristojni občinski ljudski odbor izmed odbornikov občinskega ljudskega odbora. Člana se o imenovanju obvestita s to odločbo. St.: 1/1-583/2-55 Kranj, dne 21. oktobra 1955 Predsednik: Miran Košmelj, 1. r. Izvolitev sodnika za, prekrške pri Obč. ljudskem odboru Tržič Občinski ljudski odbor Tržič je na seji dne 21. oktobra 1955 izvolil Cernigoja Jožeta, roj. 15. 3. 1923., uslužbenca U prave stanovanjske skupnosti, za občinskega sodnika za prekrške. Dopisujte v „Tržlskl vestnlk" RXW Stran 2 St. 2(1 Vzgojni problemi Mira, Hiršel: Naš otrok je živčen Na splošno smo vsi zelo slabo poučeni o živčnosti 6-trok. Mnogokrat sploh zanikamo, da morejo biti otroci živčni, češ, da so le sitni, razvajeni, trmasti in podobno. Prestopke živčnih otrok največkrat razumemo popolnoma zgrešeno in jih hočemo preprečiti s popolnoma nepravilnimi vzgojnimi ukrepi. Resnica pa je, da tudi otrokom obols živci ali živčni sistem, kar zelo resno vpliva na njihovo duševno življenje. Ce take otroke pravilno vzgajamo že od rane .mladosti, lahko zelo ublažimo pojave živčnosti; zaradi nepravilnega ravnanja s takimi otroki pa njihovo stanje še poslabšamo, celo v laki meri, da je v nevarnosti otrokovo življenje. Vsekakor je zelo koristno, da poznamo glavne znake, vzroka in posledice otrokovih živčnih motenj, da se bomo te bolezni lahko obvarovali ali pa jo uspešno zdravili. Vzroki otrokovih živčnih o-bolenj so prirojeni ali pridobljeni. Prirojene živčne motnje povzročajo predvsem razne zastrupitve, okužitve in nepravilen razvoj plodu v materinem telesu na sploh. Živčne motnje pa otrok lahko tudi pridobi in sicer zaradi raznih bolezni, zaradi napornega dela, težkega življenja itd. PRIROJENE ŽIVČNE MOTNJE Najtežje posledice na potomstvo ima spolna bolezen sifilis. Sifilis povzroča velike poškodbe v otrokovem telesu že pred njegovim rojstvom. Velikokrat rode sifilislične ma'tere prezgodaj, rode tudi mrtve otroke. Otroci takih mater so večinoma tako slabotni, da ne prežive niti svojega prvega življenjskega leta. Če pa ostanejo živi, so silno slabotni in so nagnjeni k raznim boleznim, zlasti pa bolehajo na živcih. b) Tudi alkoholizem in tuberkuloza sta lahko vzroka živčnosti otrok. Ti bolezni se sicer ne dedujeta, toda potomci pijači vdanih in tuberkuloznih staršev podedujejo nagnjenje za živčna obolenja. Alkoholni in tuberkulozni strup zastrupljata spolne celice staršev. Poudariti ie treba, kako silno škodljivo vpliva na otrokov živčni sistem spočetje v pijanem stanju. Starši bi tudi morali paziti, da bi otrok ne bil spočet takrat, kadar so živčno preveč utrujeni, kadar so bolni ali njihov organizem izčrpan. c) Tudi potek nosečnosti je velikega pomena za potomstvo. Nepravilen razvoj plodu vsekakor vpliva na otrokov pravilen razvoj. Izrednega pomena je higiena noseče matere. Pazi naj tudi na pravilno prehrano, svež zrak, na pravilno odmerjeno delo in počitek ter na okolje, ki vpliva pomirjevalno na živce noseče matere. Varuje naj se alkoholnih pijač in kajenja. (Nadaljevanje sledi) ltadici\a Tišler Andrej Poročilo o poslovanju obrtne delavnice ..Pletilstvo" za 1.1954 Obrtna delavnica zaposluje povprečno po 4 delavke in honorarnega računovodjo. Bori se s težkočami zaradi silne konkurence industrije. Ima skrajno zastarele stroje, ki omogočajo samo enostranske izdelke. Delavnica je morala plačevati prometni davek, katerega je industrija bila oproščena, povrh je januarja 1954 morala po višji odredbi zniža- ti cene izdelkom za 35"/», regres pa je prejela 15% samo za surovine, ne pa tudi za delavce, socialno zavarovanje in pomožni material, amortizacije itd. To je povzročilo, da je podjetje zaključilo poslovanje z izgubo. Kolektiv pa j« soglasno sklenil, da izgubo poravna v celoti sam v teku leta 1955. Bilanca na dan 31 decembra 1954: Aktiva: Osnovna sredstva Izločena in druga inv. sredstva Skupna obratna sredstva Kupci Izguba Skupaj aktiva Pasiva: Sklad osnovnih sredstev Razni skladi Viri obratnih sredstev Dobavitelji Razne obveznosti Skupaj pasiva 210.360 114.674 529.008 189.310 132.722 1,176.071 210.36!) 98 987 572.158 224.949 68.622 1,176.074 tržiškega Čevljarstva (Nadaljevanje) Dopisujte v „Tržiški vestnik"! ČEVLJARSKI CEH Najstarejši uradni dokument, ki dokazuje, da je bil med šestimi tržaškimi cehi tudi čevljarski, je ohranjena vpisna knjiga vajencev čevljarske stroke. To vpisno knjigo sva s pokojnim Leopoldom Valjavcem, ki je bil leta 1941 tajnik Združenja obrtnikov v Tržiču, dne 27. IV. 1941, dan pred začetkom uradovanja nemškega obrtnega komisarja, rešila iz zadružne omare. Ustnovne letnice čevljarskega ceha omenjena knjiga ne navaja. Zapiski so v nemškem jeziku in se začenjajo z 11. junijem 1751. Prvi zapisek govori o učni dobi in oprostitvi mojstrskih sinov. Nato sledi vpis, da je dne 1. avgusta 1751 mojster Aloisis Mally vdinjal mojstrovega zakonskega sina Kambrusa Bartholomausa (Jerneja) za 2 leti, plačal pristojbino itd. Med vpisi najdemo imena mojstrov Matevž Gal-lenberg, Gašper Kanižar, Nikolaj Poprijan, Georg (Jurij) Dobrin, Jakob Oblak itd. Jurij Dobrin se omenja že v Istu 1754. Zanimivo je, da od leta 1807 do. leta 1812, to je v letih francoske okupacije, ni v knjigi nobenega vpisa. Nato slede še vpisi sprejemanja in oprostitve (Frsisprechung) vajencev ter imena mojstrov Gregor, Franc in Florijan Dobrin, Tomaž in Peter Mauc, Urban Globočnik, Martin Sa-rabon, Silvester Klobčaver in drugi. Mnogi od navedenih so bili tudi predsedniki zadruge oziroma cehovski mojstri, najdalj časa Josef Megušar. Vpisi se nehajo 1. 1857. Začetek obrtniških cehov sega že v 10. oz. 11. stoletje, ko so se obrtniki posameznih strok začeli naseljevati po mestih, kjer jim je oblast dovolila s posebnimi pravicami, da so si smeli uravnati svoje obrtniško življenje. Vsaka stroka se je združila v svoj ceh, ki mu je načeloval predsednik (Vorsteher) ali cehmojster. V lepi, , umetniško izdelani cehovski skrinjici (Zunftlade) so bili shranjeni važni dokumenti, razne listine, pravila in skupna blagajna. Dalje je imel vsak ceo svojo zastavo s sliko svojega cerkvenega patrona. Cehovska pravila so določevala število mojstrov, pomočnikov in vajencev po krajevni potrebi in tudi cene izdelkom. Mojster, ki se ni držal pravil ali izdeloval slabo blago, je bil izključen iz ceha. Pravila, ki so bila za različne cehe precej enaka, so določevala podporo bolnim tovarišem, vdovam po umrlih mojstrih, mesečne pristojbine itd. Z gorečimi svečami v rokah so se pripadniki ,ceha pod svojo zastav.o udeleževali vseh procesij in pogrebov umrlih mojstrov, njihovih družinskih članov, pomočnikov in vajencev. Sedež ceha (Zunft) je bil »herberg«, to je gostilna,, kjer je bil v kakem »Ekstracimru« cehovski inventar, skrinja, Zo-družni grb itd. Na »herbergu so bila ob zato določenih dnevih, čevljarji n. pr. prvo nedeljo v mesecu, vpisovanja ui oprostitve vajencev, sestanki in seje cehovskega odbora itd. Herbergi tržiškega čevljarskega ceha, ki so ga proti koncb. 19. stoletja že preimenovali v čevljarsko zadrugo, so bili * raznih tržiških gostilnah n. pr. na Skali, pri Kodru, pri Pe-larju, Basteljnu, Lončarju ii? za časa bivše Jugoslavije več let v meščanski šoli. Pravila tržiškega čevljarskega ceha, za katera se ne ve. ali so še kje shranjena ali ne. so bila gotovo enaka pravilom sorodnih cehov drugod. Pole« zapisanih pravil so obstojale povsod še razne krajevne navade ali običaji. O tem pozne-je. Cerkvena zaščitnika vseji čevljarskih cehov, tako tudi tržiškega, sta bila brata Krb: pin in Krispinijan (25. 10). Bila sta čevljarja in sta imel*; že v Rimu lastno delavnico,. " Vneta za razširjanje krščanstva sta se pridružila spremstvu škofa Dionizija, odšla * njim v Galijo (Francijo) in se naselila v mestu Soissons. Ker so bili premožni meščani krščanstvu sovražni, sta iskal« stikov s preprostimi, revnejšimi sloji. Ubogim sta dajal:« čevlje celo brezplačno, prji tem pa v delavnici pridm? oznanjala krščanstvo. Ko je leta 287 prišel rimski cesar Maksimijan .v Soissons zatirat krščanstvo, so prijeli tudi Krispina in Krispinijana ter j" kot .nevarna zapeljivca ljudstva privedli pred cesarja, ki ju je obsodil na smrt. Bila st? bičana in nato obglavljeni* Krispinova slika, ki je viseli) na naši muzejski razstavi v dvorani hotela Pošta leta 1954, je bila last našega starega mojstra pok. Jan. Mehleta. Krispinova slika je bila tudi na bivšem banderu tržiškega čevljarskega ceha iz leta 1878-kakor tudi na zastavi čevljar r ske zadruge iz leta 1931, katera je še ohranjena. Jedro vsakega, tudi tržiškega čevljarskega ceha, so tvorili v prvi vrsti mojstri. Pod varstvom ceha so bili tudi po močniki, vajenci, družine mojstrov, vdove itd. Starejši ljudje se še vsi lahko spominjamo, kako so mojstri svetili ob krstah pokojnim članom ceha Kot sem že omenil, so tržiški čevljarski ceh že pred pol stoletjem preimenovali v čevljarske zadruge, kasneje pa V Združenje čevljarskih mojstrov v Tržiču, katero je prenehalo leta 1941, ko se je formiralo skupno združenje obrtnikov v Tržiču. Svoj uradm prostor je dobilo v hiši Koroška 1, kjer nas je zalotiU1 : okupacija, ki je napravila ko-; nec tradicionalnemu čevlja*1' i skemu cehu v Tržiču. (Nadaljevanje sledi) St. 20 TRZISKI VBSTNTK Stran 3 BRATKO KREFT _ „CELJSKI GROFJE" Drama iz življenju srednjeveških fevdalcev, katerim so Uačanili naši predniki Gostovanje Prešernovega gledališča v ponedeljek, dne 19. decembra 1955 OB 16. URI ZAKLJUČENA PREDSTAVA ZA GIMNAZIJO IN VIŠJE RAZREDE OSNOVNIH ŠOL OB 20. URI — IZVEN Režija: JOŽI': BABIC k. g. Kostumi: Po načrtih MIJE JARČEVE Scena: RIJAVEC in«. VLADO Last Celjskega gledališča Herman II., grof Celjski, Zagorski, Orlcnburški, hrval&ko-sJavbnski han itd. .......Janez Fugina Friderik, njegov sin...........Jože Prislov Barbara, kraljica ogrska, njegova hči .....Angelca lllchcelova Ulrik, sin grofa Friderika iz zakona z Elizabeto Frankopanko...........A Slavko Ilelak Veronika, druga žena Fridcrikova......Helena Skc.hclova Jošt von Helfenstein, poveljnik celjskih čel Janez Grašič I', Gregor, minorit, Hermanov dvorni kaplan Mirko Cegnar Eneas Silvius Piccolominij osebni tajnik državnega kancelarja Sehlicka 1 •Jože Kovačič Sodnik................ Melod Mayr Pravdač............Jože Zupan Orozar.................Jardo Gogala Padar...............Marijan Berger Pekovski mojster...........Lado Sliglic Trgovec................France Tref alt Gvardijan celjskih minorilov.........Jela Vaji Dekle.................Anka Cigojeva Vojaki Godi se v doljhem celjskem gradu leta 112«, ko je divjala na Češkem ^jna s husili iu je bdla' nemška država v velikih homali.jah kakor vsa ostala Evropa. Anglija je biLa v osvojevalni vojni s Francijo, kjer sc je v istem letu r pojavila devica Orleanska. ij^Picienl: TONE DOLINAH Tehnično vodstvo: VLADIMIR "azsvelljava: STANE KROPAR Odrski mojster: JANEZ KOTL Prcdprodaja vstopnic od 90 din navzdol v pisarni Turističnega društva STIGLIC ,OVSEK V zavesti slovenskega ljudstva so se tekom stoletij po-veličale nekatere predstave in zadobila povsem občenarodni ter obeečloveški značaj. Med take podobe sodi tudi hčerka štajerskega kaštelana Veronika z Desenic. Da se je zgodba o kmetici, ki je hotela postati kraljica, tako razširila, je pripisati samo temu, ker je v podzavesti tlačenega človeka vedno živela demokratična težnja po enakosti. Zato je tudi slovenski pisatelji, izpovedo-valec ljudskih teženj, kaj rad segal po tej snovi. Ne samo Valvasor in za njim Dimic, tudi Prešeren je ni prezrl ((»Viharjev jeznih mrzle domačije ...«). V pripovedni obliki je prva obravnavala snov Jo-sipina Turnograjska. Tudi utemeljitelj slovenske epike Josip Jurčič je napisal tragedijo Veronika Deseniška (upriz. 1892). Bržčas pod njegovim vplivom se je lotila iste snovi Mara Gregoričeva, ki je motiv akomodirala na tržaško politično stvarnost v duhu obnovljenih pozno ilirskih teženj. Med tem, ko je Jurčič pisal svojo tragedijo pod vtisom čisto osebnih doživetij s Kravjaka in v duhu Levstikovega demokratizma, je nastala Zupančičeva Veronika Deseniška iz nekakšne nostalgije za izgubljeno slovensko državnostjo, ki naj bi jo po njegovem uresničili prav Celjani. To nostalgično hrepenenje je bilo vsekakor porojeno nad protislovno tvorbo »domovine Srbov, Hrvatov in Slovencev«, v kateri »najmlajši brat« ni našel tistega mesta, ki mu pripada. 2e štiri leta kasneje v času integralomanije pa je Novačan napisal prvi del svoje Celjske kronike z naslovom Herman Celjski, v katerem je oznanil v dramatski obliki povsem zgrešeno idejo o »jugoslovanski državi«, da bi s tem podprl idejo o »troedi-nem narodu«. Za Bratka Krefta se je vprašanje slovenske državnosti in narodnosti porajalo v čisto drugačni luči. Zato je bil prav on tisti, ki je potegnil mitično idealistično tenčico s celjske ostaline in odkril slovenskemu ljudstvu in njegovim interesom sovražne ljudi. Motiv idilične Veronike, ki je pri vseh prej omenjenih oblikovalcih v središču pozornosti, je postal drugoten, v o-spredje dogajanja pa je postavil Pravdača — rezonerja in z njim revolucionarno poan-tiral notranje protislovje fevdalnega razreda na začetku svojega moralnega in družbenega razkroja. Zato so Celjski grofje Bratka Krefta zgodovinska drama čisto posebne vrste. To je drama o agoniji propadajočega razreda, ki ni sam kriv, da je propadel (kakor propade tragični junak), temveč propade po logiki zgodovinske nujnosti razvoja. Tudi Veronika in Pravdač ne propadeta kot tragična junaka zaradi neke krivde, saj po človeških merilih nista ničesar zakrivila, temveč propadeta v konfliktu z razredom, ki si razredno, to je plemiško kroji pravico. Skratka, propadla sta zato, ker je bil njun »o-sebni red stvari« v nasprotju s »splošnim redom stvari«. (Iz Gled. lista PG) Stran 4 TR2.ISKI VESTNIK Prof. Simon Milač Lešani nekdaj in danes Doslej smo spremljali nastanek, razvoj in socialno strukturo Leš. , V drugem poglavju bomo sledili zgodovini Leš v tisti obliki, ki zadeva skupnost na cerkvenem, političnem, gospodarskem in prosvetnem področju. I. V cerkvenem oziru so Lese prvotno in skozi stoletja spadalo pod Radovljico. Radovljiška župnija obstaja že od leta 1323. Slovenski zgodovinar Josip Gruden pravi, da je' za gorenje Posavje bila Radovljica ne samo prva, temveč dolgo časa tudi edina župnija (IZgo-dovina slovenskega naroda, str. 156). Prof. Franc Kidrič pa omenja, da je pod Radovljico spadalo več okolišev, ki tvorijo danes samostojne župnije: tako do 1. 1780 Leše s Palovi-čami in Pirašico; do 1. 1783 Rodine z Vrbo, Bregom, Selom, Žirovnico, Zabreznico, Breznico, Doslovičami, Smo-kučem in Studenčicami; do 1783 Begunje s Poljčami, Zgo-šami, Zapužami in Dvorsko vasjo; do 1787 obe Lipnici, ki sta takrat prišli pod Kamno gorico; do 1787 še Lesce s Hlebcami in Hrašami (Prešerni od konca 15. do srede 19. stoletja, Čas. za slov. jezik, književnost in zgodovino VI (1927) str. 165. Od Radovljice zavisne župnije so pa bile: Mošnje, Bled, Gorje in Zasip. Ravnotako so bili zavisni vikariati: Dovje, Kranjska gora in Srednja vas v Bohinju. (Gruden, Cerkvene razmere med Slovenci v XV. stol., str. 54.) Radovljiška fara jo torej bila zelo razsežna. Zaradi svoje razsežnosti se je delila v dva dela, in sicer, radovljiškega po gorenjski ravnini in begunjskega pod gorami. Med »Podgorce« štejemo vasi Mlako, Sv. Lucijo, Srednjo vas in Slatino. Leše so bile s »Podgorci« vred skozi -stoletja oskrbovane po duhovnikih iz Begunj. V Lešah so častili apostola Jakoba starejšega. Kakor poroča kranjski zgodovinar Val-vazor, so v Lešah v njegovem času (17. stol.) obhajali patro-cinij (cerkv. žegnanje ali semenj) v nedeljo pred praznikom sv. Simona in Jude (Ehre,, Pfarre Radmannsdorf, str. 793) Od 1. 1827 pa semenj pade na Jakobovo nedeljo. L. 1664 je bila dograjena majhna, ozka in nizka kapelica. Stala je do leta 1808, ko so jo začeli rušiti in graditi današnjo cerkveno stavbo. Nekaj let zatem je bil postavljen tudi stolp. To spriču-je letnica (1668) na južni strani ob urni plošči. Prav tako je bilo v tem času okrog cerkvice osnovano pokopališče. Vzhodni zid nasproti Cvenk-lju in Okornu je še prvoten. Drugod so pa pokopališče razširili (1840) in se pozna, kje je zid mlajši. Tudi mrtvašnica je bila tega leta postavljena. Poznani kronist Jos. Lavti-žar piše, da je bila 1745 ustanovljena v Lešah duhovniška služba, podrejena župniji Radovljica (Zgodovina župnij in zvonov v dekaniji Radovljica, Ljubljana 1897). S tem seveda na rednega duhovnika v Lešah še ni bilo mogoče misliti, dokler zanj ni bilo preskrbljeno stanovanje in niso bile urejene potrebne življenjske možnosti. V ta namen so župljani iztrebili med Mooivnicami in Dovom zaraščeni svet in zemljo preorali. S tem je nastala takozvana »Farovška njivica«, ki jo ljudje še danes po 200 letih poznajo kot »Nlvco«, čeravno že davno več ne služi svojemu namenu. L. 1767 je namreč zadela Lase velika naravna katastrofa. Bržkone se je utrgal oblalk. Silne množine vode so se valile s pobočja Dobrče proti vasi. Razbesnolo vodovje je trgalo bregove in rušilo skale ter z njimi zasulo »Njivico« ter ves okolni svet. Na to spominja še danes votivna sl,ika v cerkvici sv. Jurija nad Bistrico. Tudi nazivi »Hudi graben« in »Vuženkov kamne« pričajo o tem. Na tem zaprodenem svetu danes raste trnje, jelševje in leščevje, v prejšnjem stoletju so pa tu stali mogočni hrasti. Za izgubljeni svet »Njivice« so ljudje iztrebili na drugi strani vasi nov predel, kjer je nastala »Farovška Novina«. 14. maja 1763 je neki Eber-hard Valter s tovariši podpisal listino in položil glavnico v prid lešanski cerkvi. V poznejših časih je njemu sledilo še nekaj drugih dobrotnikov. Ko je bilo leta 1768 še po-stavljeno na današnjem mestu pritlično župnišče, so bili pogoji za vselitev prvega rednega duhovnika dani. To je bil Volbenk Gogala, doslej župnik v Pišecah na Štajerskem. V Lešah je ostal od 1769 do 1774. Gogalov naslednik je bil Jakob Magušar (1776 do 1794). Dosegel je, da so Lešani leta 1778 prepustili »Cerkovnico« kuratu v užitek. In to je o-stala vse do leta 1946, ko je bila »Cerkovnica« razlaščena. Takratni škof Karel Herber-stein je na prošnjo Lešanov, Palovčanov in Peračanov odločil, da Leše postanejo samostojna kuracija. S tem so bile razvezane stoletne vezi Leš do Radovljice. Odslej so lahko doma krščevali, poročali in pokopavali. V zvezi s tem je važno omeniti, da je kurat Magušar začel pisati matične knjige, ki poročajo o vseh rojenih, poročenih in umrlih župljanih. Mrliška knjiga (li. ber sepultorum) se začne z 8. februarjem 1781. Prva vpisana umrla oseba je Neža Zupan, 48 let stara, iz Palovič št. 5. Krstna knjiga se začne s 5. januarjem 1783. Poročna knjiga ima prve vpisane novopo-ročence leta 1799. Isti škof je leta 1780 odredil nadzidavo pritličnega žup-nišča v nadstropno stavbo. O tem priča napis, vklesan v ka- men iz zelenega vulkanskega groha. Pri neki poznejši prezidavi je bil kamen zgubljen. Lani so ga našli v ruševinah in je sedaj vzidan v notranjosti župnišča. To je najstarejši ohranjeni zgodovinski spomenik v Lešah. ' " Drugi spomenik je nagrobna plošča vikarja Antona Res-mana (1806—1822). vzidana v cerkvenem zidu ob vratih na desni strani. Plošča nas spominja, da je on namesto stare cerkvice postavil (1808—■ 1810) današnjo lešansko cerkev. V času 1827—1830 je v Lešah pastiroval Jakob Prešeren, stric velikega slovenskega pesnika iz Vrbe. Prišel je-v Leše iz Borovnice, odšel pa je v pokoj na Šmarno goro. Od njegovih naslednikov naj omenim Antona Smrekar-ja (1854—1877), ki je postal leta 1862 prvi samostojni župnik v Lešah (doslej zavisen od Radovljice). Ob njegovem času je nastal ()23. 3. 1870) v Lešah prvi ve- ( lik požar. Ogenj je izbruhnil v spodnjem koncu vasi in u-pepelM 8 hiš. Zažgal je pri Mobi j u Tavčarjev Peter. Smrekarju jo sledil Alojz Kumer (1877—1883). Bil je zelo vnet za prosveto in izobrazbo ljudstva. V župnišču je odprl zasilno šolo in sam poučeval otroke in odrasle. I-mel je v tem pogledu lepe u-spehe, saj so do tedaj Lest štele malo pismenih ljudi. Leta 1909 so Leše dobite novo pokopališče. Postavljeno je bilo v »Ulicah« na Cajhnovi njivi. Staro je bilo močno izrabljeno. Pa tudi sanitarne o-blasti so nritiskale, da se pokopališče prenese ven iz vasi. Na dan 18. novembra 1909 je bilo po teda Josip Kalini kov: Ženske in menihi I, II; 1800 din pol-usnje 2300 din. Prevedel Rudolf Kresal, opremil Maksim Gaspari. France Bevk: Pastirci; broš. 110 din, kart. 130 din. 17. do 19. decembra: Film grško - jugoslovanske koprodukcije Dva zrna grozdja, 20. do 21. decembra: Angleški film Očka, vrni se! 23. do 26. decembra: Francoski film v barvah Grof Monte Christo I. del. Podpisana Maršanič Marija, upokojenka, stanujoč pri Sv. Neži štev. 29. preklicujem besede, ki sem jih izrekla zoper stanovanjskega 'referenta pri ObLO Tržič Štefana Ambro- St. 20 dekanu Novaku novo pokopališče slovesno izročeno svojemu namenu. Novo pokopališče je sprejelo prvega mrlička prav kmalu. Bil je to Simnovčev otrok iz Palovč. Njemu je sledil prvi odrasli, namreč Svab Franc (Frona), zadet od srčne kapi. Ob času župnikovanja Tr-žičana Mateja Ahačiča je nastal (25. 5. '1924) drugi velik požar v Lešah. Ogenj je nastal pa Golmerjevem podu ob petih popoldne. Ker je pihal jugozapadni veter, je bila nevarnost, da pogori vsa vas. Žrtev ognja sta poleg Golmer-jevega poda postala tudi Mobjov hlev in Mrdovtova hiša. Spričo silne vročine so se užigale tudi Znidarjeva hiša, Slosarjev hlev, Tavčarjeva in Golmerjeva hiša in Petro vči če v hlev, a so ljudje pravočasno pogasil ogenj. Mnogo so k udušitvi ognja prlmogli sosednji gasilci. Gasilci iz Begunj so bili v 15 minutah na mestu, tržiški gasilci ne dosti pozneje. V tem času je bil postavljen spomenik padlim vojakom iz prve svetovne vojne. Zgrajen je preprosto iz betonskega materiala in na njem vklesanih 7 imen vojnih žrtev. Postavljen je ob cerkvenem zidu levo od vhoda. Včasih so Lešani radi romali na Sv. Višarje, h Gospe Sveti in v Glinje na Koroškem. Doma pa so obiskovati sv. Valentina v Hudenčicah, sv. Katarino v Lomu, sv. Roka na Dobravi, sv. Jošta nad Kranjem in Marijo Udarjeno v Ljubnem. Nova doba po prvi svetovni vojni in državne meje v neposredni bližini so vplivale na mišljenje va.ščanov. Dolga romanja so »zaspala« in moderni način življenja je povzročil, da je le redko kdo še vzel romarsko palico v roke. Alphonse Daudet: Tartarin iz Tarascona; broš. 320 din, ppl. 390 din. Desanka Maksimovic: Pomladna pesem; broš. 75 din, kart. 90 din. 27. do 28. decembra: Angleški film Nanuk s severa. 29. do 30. decembra: Ameriški risani film v barvah Alicc v čudežni deželi. 30. decembra do 2. januarja: Francoski film v barvah Grof Monte Christo II. del. žiča, da se pusti podkupovati pri dodeljevanju stanovanj in se mu najlepše zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Maršanič Marija Oglašujte v Tržiškem vestniku! KINO PKKKLIC njem radovljiškem (Nadaljevanje sledi) NOVE KNJIGE St. 20 TRZISKI VESTNIK Stran 5 TELESNA VZGOJA IN ŠPORT DOBRA BILANCA NOGOMETNEGA TEKMOVANJA Zadnja tekma Gorenjskega \ prvenstva I. moštva se je končala v korist domačih in s to tekmo je bilo zaključeno tekmovanje za letošnjo sezono. Najprej bi se dotaknil I. moštva. V konkurenci za prvenstvo Gorenjsko jo tekmovalo 6 moštev: Jesenice, Lo-čan, Medvode, Svoboda - Šenčur, Prešeren, Bohinj; Bled pa je odstopil. V tem delu prvenstva je naše moštvo vsa srečanja odločilo v svojo korist. Požrtvovalnost, uigranjc in redni ostri treningi, to je bila garancija za tako velik uspeh, na katerega je lahko ponosen vsak igralec in vsi občani. Di- ali dekletu, in le vidimo, da je to velika žrtev. Toda kdor igra z ljubeznijo do te panoge, se bo zavedal, da je predvsem važno to, da zaigra solidno. Ce se spomnimo tekme na Jesenicah, moramo reči, da je bila to prava herojska borba, ki je navdušila slehernega razvajenega gledalca. To je dokaz hrabrosti, znanja in volje do zmage in tudi izvojevali so jo kljub temu, da si je Eler po nesrečnem padcu zlomil roko in zapustil deset minut pred koncem igrišče. Vsi gledalci so bili navdušeni nad tako prikazano igro, posebno pa so bili naši navijači veseli zmage. Po končani tekmi sta republiška mu samo čestitati igralcem in trenerju Elcrju. Poleg tega tekmovanja pa je prvo moštvo odigralo še 27 pokalnih in prijateljskih tekem. Bilanca tega tekmovanja je sledeča: Dobljenih 17 tekem gol razlika 116:14. Neodločenih 6 tekem gol razlika 14:14. Izgubljene 4 tekme gol razlika 22:38. Skupa,, 27 tekem, gol razlika 152:66. Torej skupaj 33 odigranih nogometnih tekem z gol razliko 178:68 v našo korist. Največji rezultat je bil dosežen 25:0 v našo korist in je to — Jesenski finalisti NK Tržič V prvi vrsti od leve proti desni: Rustija, Zupan, Norčič, njimi stoje: Eler, Patarič, Stucin, Dornig, sekretar Ster, Ma sciplina moštva v času tekmovanja je bila na taki višini, da se je bilo bati, da tega ob zaključku ne bo več. Povedati moram, da je z nekaj izjemami tekmovanje v pogledu discipline uspešno zaključeno, saj ni bil noben igralec izključen iz igre. Nevšečnosti pa Povzroča sobota, to je dan, ko mora igrač imeti počitek, ako 'hoče, da naslednji dan zaigra tako, kot se spodobi. Imamo nezdrav primer, da se skoraj redno neki igrač vozi ob sobotah v Kranj, vrne se pa tik Pred samo važno tekmo (z Lo-eanom). Tak primer je sila Škodljiv za vse moštvo, saj pri te«i pade morala, tisti igrač Pa ne more zaigrati tako, da J*' bil enakovreden drugim. Mislim, da bo moral odbor v "°doče takim nezdravim pojavom posvetiti vso pozornost ,n jih takoj preprečiti. Če pa Pomislimo, da mora igrač trebati dvakrat tedensko, igrati °b nedeljah tekme, pa nastane vPrašanje, kdaj si lahko dovoli nabave'ob sobotah, katero netijo se lahko posveti družini sodnika Čadež in Čeh izjavila, da je bila to tekma na višini slovenske lige. To je vsekakor laskavo priznanje. Ob sodnikovem žvižgu — kar je pomenilo konec igre — so se na ši igrači od veselja in. radosti objemali med seboj, saj so se zavedali, kaj pomeni zmaga. Na tak način je naše moštvo zasedlo prvo mesto s tremi točkami naskoka pred Jesenicami in nam to daje veliko upanje, da to mesto obdržimo še v pomladanskem prvenstvu in na ta način preidemo v boljše tekmovanje. V pregled tabela Gorenjskega prvenstva I. moštev: 1. Tržič 2. Jesenice 3. Ločan 4. Medvode 5. Svoboda 6. Prešeren 7. Bohinj 6 6 0 0 26: 6 4 11 6 4 0 2 6 2 0 4 6 2 0 4 6 10 5 6 10 5 Iz tega tekmovanja je vidno, da je bil dosežen napredek in uspeh ter je raz-velik k te - čeli so se veliki dnevi nogometa splavih«. Rezultati: Bohinj 7:0, Prešeren 7:0, Svoboda 7:1, Jesenice 1:0 itd. To je znak izredno dobre forme v velikem finišu. Ni čudno, da so v jesenskem prvenstvu zasedli prvo mesto in pustili za seboj večna rivala Jesenice in Ločana za 3 odnosno 4 točke. Od kod ti uspehi? V prvi vrsti, da so igrali drug način i-gre, drugo: igra je postala o-stra in srčna, dalje: pravilno vodenje moštva od strani E-lerja, neumorno delo upravnega odbora, predvsem predsednika Smnleja Andreja in. kar je najbolj pozdraviti, pa požrtvovalnost in volja do zmage igračev: Primožič, Markič A., Markič M., Patarič, Stucin, Toporiš, Dornig, Zupan, Custoič, Peternel, Zaletel.), Eler, Rustija, Mežek, Ro-pret, Puškarevič, Bahun. Največkrat sta nastopila za »plave« Zupan (6) in Custoič (15) in sicer 31, sledijo Markič A. 29, Puškarevič 27 (|19), Eler 25 (11), Rustija 23 (14), Peternel 22 (14), Zaletelj 21 (5), Patarič 21 (2), Markič M. 20 (8), Mežek 19 (20), Dornig 19 0—), Norčič 18 (10), Stucin 18 (2), Toporiš 15 (—), Ropret 12 (7), Kavar 5 (—), Bahun 4, Štrukelj 3, Kosmač 3, Krašovec 2, Srečnik 2, Primožič 2, Sušnik 1, Ljubic 1. Številke v oklepaju pomenijo dane gole. Najboljšo formo so pokazali: Zupan, Eler, Zaletelj, Štucin, dočim so A. Markič, Patarič, Mežek, Dornig, Custoič zaigrali zadnja kola v zadovoljivi formi. Vsi o-stali igrači pa so enkrat zaigrali dobro, drugič nekoliko slabše, kar posebno velja za Peternela. Igrač s takimi pogoji, kot je on, hiter, visok z dobrim udarcem, saj so mu pravili »črni bombarder«, ni pokazal tistega, kar smo od njega pričakovali, vendar mu manjka mnogo volje do igre. Mlajšo mlado moči: Krašovec, Bahun, Sušnik in Kosmač so za prvo moštvo uspešno nastopali in so nam porok, da bomo imeli mlado moštvo z dobrimi močmi. Vsi doseženi uspehi ne smejo uspavati moštva in uprave, temveč se je treba temeljito pripraviti za pomladansko kolo. Preko zime je nujno, da si v telovadnici obdržijo kondicijo in pridobijo na gibčnosti in uspeh ne bo zostal. Mladinci so v tem tekmovanju dosegli lepe uspehe, če. pomislimo, da so v hudi konkurenci dosegli 4. mesto. V »♦♦♦♦♦♦♦^♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦* ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Markič, Puškarevič, M.žek. Za rkič, Ropret, Custoič, Peternelj I po '»Športu« objavljeno — naj-j višja zmaga v Jugoslaviji. Z .nekoliko izmenjano ekipo (odhod Toporiša, Štueina, Patariča in Primožiča v vojsko) in z drugim načinom i-granja So fantje zaigrali tako, kot smo pričakovali. Močni napadi za zmago so jih pripeljali na vrh. Doma in na tujem terenu so zmagovali. Za- RAZPIS Komisija za razpis mesta direktorja Trgovskega podjetja »Tobak« v Tržiču pri občinskem ljudskem odboru I razpisuje mesto direktorja za trgovsko podjetje »Tobak« v Tržiču Pogoji: Srednja strokovna izobrazba, 5 let prakse v vodenju trgovskih podjetij, trgovski pomočnik s 5-letno prakso ali oseba z daljšo prakso pi vodenju samostojnih trgovskih poslovalnic. Nastop službe s 1. januarjem 1956. Pismene prošnje z navedbo dosedanjega službovanja je poslati do 20. 12. 1955 Komisiji za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Tržič. Komisija za razpis mesta direktorja Stran 6 TRZlSKI VESTNIK St. 20 lanskem letu niso naši mladinci nastopali. Temu vzrok je starostni staž in premajhno zanimanje odbora, po drugi strani pa velike finančno težave glede rekvizitov. Vseh tekem so odigrali 6, od katerih so tri dobili in tri izgubili. Dve tekmi sta bili izgubljeni zaradi tega, ker si niso mladinci pravočasno preskrbeli vseh potrebnih dokumentov za registracijo. Z Ločanom so igrali doma 2:2, s Svobodo pa niso nastopili in smo na ta način izgubili 4 točke. Po tekmi je Ločan vložil protest, ker je v moštvu našh igralo nekaj igralcev, kateri še niso bili registrirani. Po vsej verjetnosti bi premagali Svobodo in bi zasedli 2. mesto. Najboljši so bili: Krašovec, Kosmač, Pre- Pionirji so najmanjši v tem tekmovanju, toda premagali so največje. Skromni, poslušni so pod vodstvom Marijana Mež-ka redno trenirali in uspeh je ta, da so zasedli tretje mesto. Če se spomnim, da so igrali brez copat na mokrem terenu proti nasprotnikom, ki so imeli vsi gumijaste copate, potem moramo biti več kot zadovoljni s tretjim mestom. Kar zadeva kader, ga je dovolj, saj je v začetku sezone bilo do 35 pionirjev na treningih. Po prvih izkušnjah je Mežek določil 14 igralcev, ki so prišli v po-štev za moštvo in so v tekmovanju bili posebno uspešni: Krč, Zupan, B. Zaplotnik, Planine, Pogačnik, .Tančic itd. Vsi ostali pa so s požrtvovalno I-gro doprinesli k uspehu. Pionirji Od leve protd desni: Zupan, Pavšek, Jagodic, Zupan, Pogačnik, Zaplotnik, Stcpišnik, Mozetič. Planine, Jančič, Krč štren, Tišler, Ahačič itd. V pregled tabela: Jesenice 6 6 0 0 23:5 12 Ločan 6 4 0 2 24:5 8 Triglav 6 4 0 2 18:20 8 Tržič 6 3 0 3 13:13 6 Mladost 6 3 0 3 10:11 6 Svoboda 6 1 0 5 7:21 2 Prešeren 6 0 0 6 7:27 0 Izmed vseh iger so pokazali najboljšo proti Triglavu, zmagali s 4:2 in s tem dokazali, da imamo dober kader. Pereče vprašanje je pa ravno pri mladincih disciplina. Pri treningih je bilo opaziti le ene in iste igralce, ostali niso najbolj zagrizeni in je to na škodo vsega moštva. Temu bo v bodočo treba posvečati več pažnje in predlagam, da se za mladinsko moštvo in pionirje osnuje odbor z nalogo, da bo pravilno in vzgojno vplival nanje. Rekviziti, zanje pa je vprašanje zase. Do pomladi je treba preskrbeti čevlje, ker pod takimi pogoji ni mogoče več igrati. Dežurna služba t brivnicah 19. decembra: Vladimir Zib-ler, Trg svobode 28. 26. decembra: Mihael God-nov, Trg svobode 17. Oglejmo si tekmovalno tabelo : 1. Triglav 5 5 0 0 16:1 10 2. Mladost 5 3 0 2 5:4 6 3. Tržič 5 2 1 2 4:4 5 4. Naklo 5 2 0 3 8:12 4 5. Prešeren 5 113 7:5 3 6. Bohinj 5 1 0 4 2:16 2 Mladi pionirji, kar tako naprej! Posečajte redne treninge, katere bo še nadalje .vodil Marijan in upanje je še za boljši plasma. Za vsa tri moštva lahko trdimo, da so uspešno tekmovala, treba pa je vedeti, da so skromnost, disciplina in požrtvovalnost garancija za u-speh. Kar zadeva sodelovanje z o-stalimi klubi, je zadovoljivo, le funkcionarju Ločana ni šlo v glavo, da so izgubili in je dal neumestno pritožbo, da je vse graje vredno. S takimi nesramnimi gestami ne bo med klubi zbližanja. S podzvezo smo prvič v takem odnosu, kot to mora biti. Prejšnja večkratna zagrevanja so popolnoma odpadla, tako da je stanje zelo zadovoljivo. Tekmovalna komisija pri podzvezi pa premalo dela propagande. Pred kratkim se je sestal odbor za pripravo dela na igrišču. Arh. ing. Sorli in tehnik Dobrin sta si ogledala igrišče, ter bosta izdelala načrt in maketo, katero si bo vsak lahko ogledal na občnem zboru. Skrajni čas je, da bi v Tržiču pričeli graditi stadion, saj je tako stanje, kakršno je danes, v sramoto vsej občini. Od leta 1945 pa do danes igrišče propada kljub temu, da je bilo narejeno čez 15.000 udarniških ur. Podjetja, organizacije, sindikati, LOMO, naj resno proučijo to porazno stanje in naj se na tej bazi prične resno delati, tako da dobimo štadion, kakršen pripada taki industrijski občini, kot je naša. Za praznik 29. novembra se je odigral nogometni turnir med sindikalnimi podružnicami. To je vsekakor pozdraviti, vendar se je pojavil nezdrav pojav. Prerekanje, groba igra, kreganje — in pri- šlo bi skoraj do razdora v moštvu, tako je izpadel ta turnir. To na škodo kluba in bi se v bodoče tekmovalo tako, da igralci I. moštva ne smejo nastopati. Pri tem se pa labk« počasti praznik s tem, da se odigra pokalna tekma in to z mnogo močnejšim nasprotnikom od našega moštva, saj ni v Tržiču nastopilo nobeno kvalitetno moštvo. Zato imejmo upanje, da se bodo fantje čez zimo dobro pripravili, da bodo spomladi zmagovali in si priborili vstop v prvo slovensko ligo, kar jim prav gotovg po prikazani igri pripada, gledalcem pa nudili prav poseben užitek. M. S. .. --ili' TVD „Partizan" v Tržiču Objava urnika redne vadbe Ženski oddelki: Vadba vsak ponedeljek in četrtek od 5. do 6. ženska deca od 6. do 7. ženske pionirke od 7. dalje mladinke in članice Moški oddelki: Vadba vsak torek in petek od 5. do 6. moška deca od 6. do 7. pionirji od 7. dalje mladinci in člani Vsako sredo in soboto je telovadnica prosta za športne i-gre kot namizni tenis, odbojko in atletiko, ki se gojijo posebej. Ostale igre kot rokomet, košarka in podobno se gojijo v okviru redne vadbe. Načelnica Konic Zora Načelnik Kališnik Janez' Rojstva, smrti, poroke Rojeni: Mrak Pavla, finome-hanik iz Bistrice pri Tržiču, je rodila deklico; Kolman Mihaela, gospodinja iz Visoč, je rodila deklico; Januš Frančiška, tovarniška delavza z Bistrice pri Tržiču, je rodila dečka; Korošec Marjeta, tovarniška delavka iz Tržiča, je rodila dečka. — Srečnim mamicam čestitamo! Umrli: Godnov Matevž, tesar iz Čadovelj pri Tržiču 87, star 57 let; Spendal Ferdinand, čevljar Iz Zvlrč, star 71 let. — Svojcem maše soža-lje! Poročeni: Justin Janez, pomožni kovač iz Tržiča, in Gar- bajs Ljudmila - Zofija, bančna uslužbenka iz Tržiča; Gros Franc, finomehanik iz Bistrice pri Tržiču, in Cankar Frančiška, delavka iz Tržiča, Bohinjc Marijan, delavec iz Leš, In Ovsenik Frančiška, tovarniška delavka iz Leš; Bohinjec Frančišek, invalidski u-pokojenec iz Leš, in Tribuljak Kata, državna uslužbenka iz Zagreba; Kuna j Jožef, miličnik iz Tržiča, in Brejc Marta,, tovarniška delavka iz Tržiča; Kovčič Franc, tovarniški de-, lavec iz Podljubelja, in Grgič Veronika, ind. delavka iz Tržiča. — Mnogo sreče! »TrfiSki vestnik« izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. / Izdajatelj: Turistično društvo v Tržiču. / Urejuje uredniški odbor. Zanj odgovarja Maks StumfoL / Tiska »Gorenjski t.sk« v Kranju. / Naslov uredništva In uprave: Tržič, Cesta Jug. 1J. armade S. Telefon St. 55. / Celoletna naročnina 380 din. polletna 180 din. Posamezna Številka 15 din. / St. ček. rač. pri NB 8112-»T«-13*.