LJUBLJANSKI ČASNIK.

F petih O. Mto&niha.
18&I.
„Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo iu denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
Nevradnl del.
Avstrije prihodnjost.
(Dalje.)
VII.
Le zavolj poravnanja tako žalostno in nevarno zmešanih denarskih zadev francozovske samovladijo od kralja v mesto Versailles blizo Pariza poklicani poslanci žlalitniga, duliovniga in tako iinenovaniga tretjiga stanu so se po v zgodovini neizmerno znamljivi seji 23. rožni ga cveta leta 1789 zedinjili v vstavodavni narodni zbor pod izrečeno prisego se poprej ne ločiti predenj bodo francozovski deržavi novo pripravno vstavo naznanili. — V ti stim trenutku, ko so se ljudski poslanci enostransko brez da bi bili oni račun dali kraljevi oblasti tega opravila lotili, so oni sebi po pravici postavljene meje preskočili, kraljeva moč je ostala v serce zadeta,in perva francozov-ska revolucija je bila osnovana, iz namena — v djanje vpeljana. Ker v tako napravo jih kralj poklical ni, takega naročila jim ljudstvo dalo ni, jim ga veljavno dati ni zamoglo, sami so si ga iz lastniga nagiba dali, in nepokorni kraljevimu povelju se ločiti, so sejali tisti možje grozovitno seme revolucije, kateriga strašni sad še dandanašni po Evropi miru in sreči nevarnost in pogubo žuga. Kakor osebujnimu človeku tako se godi v politiškim življenju vesoljni deržavi — perva stopnja, naj gre že po pravi ali krivi poti, je vselej važna, voditelji kakiga politiškiga gibanja še nikoli niso bili v stanu kraja določiti in ukazati: do sem pa dalej ne. Ni čuda, de je tako, če kaka oseba ali večina kakiga deržavniga zbora le pervikrat od pota pravice odstopi, kako bo v stanu potler drugi stranki ravno tistiga zbora, ako ona po tej poti napreduje v bran se postaviti rekoč: naprej ne!? Vse zastonj! ra zujzdana množica bo odgovorila: mi hodimo po stezi, katero ste nam vi pokazali, kako se prederznite vi nam modrost in pokoršinjo pravici nasvetovati, vi, ki ste jo pervi kraljevi oblasti odrekli? Clo dostikrat že je pervake politiških prememb, ki so za prekucijo živeli in goreli, obhajala prepozna kes, ko so vi dili, kam da je razujzdana derhal svojih na slednikov pripravila osodo lastne deržave. To je še zmiraj bil žalostni sad vsake po sili vpe ljane politiške deržavne premembe ali revolucije, de o začetku nikoli konca spreviditi ni mogoče, de perva pregreha tisuč novih rodi, de na nagnjeni planjavi izpušenimn kamenju, enaka nesrečna deržava vsaki dan bolj in bolj globokimu brezdnu nasproti hiti — če božja previdnost ne pošlje moža, ki z močno roko dostikrat še le na zadnjim robu žugajočo nevarnost odverne. Naj bi si tukaj rečeno tisti možje dobro spominu vtisnili, katerim je v preteklih letih navadno bilo se z ognjem igrati, morebiti jim bo treba v prihodnje po lastni in ptuji skušnji uka za pametno djanje. Še vselej je vsaka revolucija človeškimu rodu veselo veselo prihodnost obetala, de bo od tod za-
rod poganjal prerojen, ves nov,zmirej je bila perva zastava čista madeža, in novi preroki so nar sladkejši besede v ustih imeli, tedaj ni čudo, da seje priprosto ljudstvo, katero obljubam lahkomiselno verjame, dalo omamiti. Kaj se ni vse pričakovalo po celi Evropi od prekucije leta 1789? da bi od tod zazoreli zlati prihodni časi, da bi dolga noč preteklih stoletij bežala zdaj in zdaj izhajoči danici.
Kako so ukali in rajali pri obletnici 14. ma-liga serpana 1790 v Parizu, kako je ljudstvo z kraljem vred od veselja solze točilo, ko je kraljica Marija Antonija pri kraljevi prisegi kviško dvignila lastniga sina kraljeviča v znamnje, de zdaj tudi ona z možem in si-nam hoče novi vstavi v resnici in zvesto pristopiti. Res je pač, res, prekucije se začnejo z ukani in veseljem, prihodnjost se smeja ko nova spomlad, ali konec storijo večidel strašni zimski viharji. Ni čuda, če natoro člo-veškiga rodu, kakor se ona v resnici kaže preiskujemo. Kaj se ljudem pri taki priložnosti vse ne obljubi, in kaj množica brez uma že prenapetim oblj,ubam sama še dostavi! Je morebiti mogoče začasno slaniše na tej zemlji v raj spremeniti? Kaj bi se v to trudil, vse je zastonj, breme gre le od desne rame na levo, križa pa vunder od herbta ne dvigneš! — Napisali so Francozi od začetka svojim banderam besede narodnost, kralj, postava, spremenili so jih urno v prostost, enakost; glasili so se zopet v letu 1830 prostost, enakost, javni red, in na novo v letu 1848, prostost, enakost, bratoljubje.
V	resnici prav lepe besede, kdo bi ne lju bil naroda, ne častil kralja ne vbogal postavi? Vunder razujzdana raba prostosti je silno nevarna bila javnimu redu, in v imenu brato-lubja je kri v potokih tekla. Trikrat so se tedaj že Francozi pognali v letih 1789, 1830, 1848 po poti silne prekucije obljubljeno deželo prostosti najti, trikrat jim je tako spod letelo, da so iz deža pod kap prišli. Ravno to je tudi do zdaj še vselej po skušnji vter-jena resnica, de je izhod kake revolucije naravno nasprotin nagibu in namenu, zavolj ka teriga je bila vladi poprejni sila storjena. Iz perve francozovske revolucije je zrasel Napoleon. Komaj nehvaležni sin nastopi bogato dedino, je razdjal svojo mater, in je ko sa-moderxni cesar čez republikance stegnul železno roko. V letu 1804 že ni veljala ne besedica vstav 1791, 1792, 1796; gorje ti-stimu, ki bi se branil vkloniti se neomejeni volji novovstavljeniga cesarja, sicer je bil 1 smerti obsojen, ali je moral v ječi žalostni konec storiti, ali saj daleč čez meje drage domovine pobegnili. Tale je bil izhod pervi-ga puntanja, de ni ostala le senca kakorkolj-šne prostosti, de so bili vsi po enakim su%ni
V	letu 1830 vstavna vlada kralja Karolna X. drugači sovražnim napadam svojih nasprotnikov ni mogla v bran stati, tedaj je enostransko važne vstavne naprave prenaredila, volitev deržavnih poslancov in prostost tiska omejila. Na to se vzdigne v Parizu silni vihar, vladna moč ni bila zadostna vstajo pobiti, te-
daj ponudi kralj dobrovoljno spravo, prekliče tako zavidene postave, spusti sedajno, in izvoli nezadovoljnim bolj dopadno ministerstvo. Vse zastonj! kdo bi pri puntarjih zmernosti ali vzderžnost iskal, to bi bilo pametno, ali v puntih se pamet nikoli ne najde. Tedaj se stari kralj brat nesrečniga Ludovika XVI. vladi odpove, pusti kraljevo krono svojimu vnuku Henriku V. komaj deset let starimu kraljeviču, in mu ko varha na stran postavi kakor kraljeviga namestnika vojvoda od Orleans. Po vsi pravici bi bil tedaj zdaj Henrik V. v vladi nastopil Karolnu X.
Kaj se je pa zgodilo? Punt hujši in hujši razgraja, Karol X. je moral bežati, in kaka množica deržavnih poslancov, ki v to ne sapice pravice niso imeli, izkličejo poprej ime-novaniga namestnika ko Ludovika Filipa I. kralja Francozov. Ta je urno naznanil; de bo v prihodnje vstava resnica. Pri vsim tem so pa Francozi okusili clo malo miru in za-željene sreče, neprenehama so si vstaje in punti nasledovali, marsikateri morivec je sprožil v peklenski hudobiji puško na tega kralja, tedaj je tudi njegova vlada vsiljena bila prostost deržavljanov bolj omejiti, ko kakoršna poprejnih. Vsi dobro vemo, ker clo zvesto v našim spominu živi, kako in v kakih okolj-šinah je vlada Ludovika Filipa I. v letu 1848 poginula in kralj vsiljen bil tako urno iz Pariza pobegniti, da so bili zvesti prijatli komaj v stanu mu dvesto frankov v kočijo na pot podati. Tedaj se ne boino mudili zgodovino tistih dni bolj na tanjko popisovati, le to bi opomnili, de je ni bilo morebiti kar svet stoji od kake majhne pa prederžne množice neizmerno veliki pa prestrašeni in omamljeni večini vsiljene revolucije. In vunder o čudeža neznane, od česar se 22. sušca 1848 nar bolj prenapetim naslednikam prekucije še sanjalo ni, so slišali ostermeni Parižani 25. sušca kakor veljavno deržavno vladno podobo iskli-cano: namreč premembo dozdajne vstavna sa-movladije v republiko.
V odvernitev strašnih nasledkov vojskovanja med deržavljani je nanaglama vse v tako premembo dovolilo, tako de je le vse mergo-lelo, od repulikanarjev. Kaj pa se sliši današni dan, tri leta po naznanjeni novi republikanski vstavi? Večina narodniga postavo-davniga zbora in neizmerno velika večina ljudstva o tej vladni podobi clo nič več noče ve-diti, in dans bi jo v monarhijo spremenili, ko bi jim vstava tako zavidenih zapahov ne bila na pot djala, in mende bi se ne motili rekoč de v prihodnje leta tamkej od te vladne podobe ne bo več ne duha ne sluha. Vidimo tedaj po izgledu Francozov, de so v šestdesetih letih se trikrat lotili po sili vladno podobo lastne deržave premeniti (če ne pazimo na mnoge punte, ki so se še zraven prigodili) in trikrat je bil izhod ravno nasprotin pervi-mu načimu. Ravno to smo skusili pri preku-ciji leta 1848 v avstrijanskim cesarstvu. Sicer tukaj moramo obstati, da se je pri tej do-godbi zaželjenje in hrepenenje po premembi začasne samoderžne vladne podobe v vstavno
tako čudno mešalo z svojoljubnim gibanjem lastnih narodov, de je clo težko v taki zmešnjavi vodivniga pota ne zgubiti. Vunder tud tukaj triletna skušnja obilno skaže, de so vse po sili pridobljene naprave (Nemci so jih imenovali Errungenschaften) v kratkim veljavo zgubile, enako rastlini, katera v ptujo nepri-pravno zemljo zasajena veselo poganjati ni v stanu. Kar so pa nasledniki silne prekucije kakor svoj cil ali namen javno naznanili, ali v sercu skrito z seboj nosili, namreč razdelitev samovladije v mnoge kosi — se je v ravno nasprotno vernilo. Poprej bolj po imenu kakor v resnici vezane kronne dežele so zdaj nerazdeljivo zedinjene v vstavni avstrijansk deržavi. Vemo, de hvala takiga izida gre nepremakljivi zvestobi pogumne armade in domoljubnih Avstrijancov, naj bi spomin pretek lih let nam v pričo stal, de pervaki silnih puntov sebi, naslednikam in svojim napravam
zgodno jamo kopljejo, z eno besedo, de v revoluciji, to je silni vstaji za človeški rod zveličavne sreče najti nikakor ni.
Ta važna in sadu polna resnica izvira iz šestdesetoletne skušnje iz znanstva zgodovine evropejskih dežel od leta 1789 do naših dni. Nadušena je večina prebivavcov vsih deržav vsih stanov od te resnice , povsoti vlade pazljivo čujejo in terdno deržavno veslo v rokah deržijo; pogumne armade vsih narodov so pozabile poprejnih bojev, prijazno si roke podajo v varstvo pervih potreb človeškiga rodu posestva, družine, v otetje javniga reda; njim se pridružijo iskreni duhovni, da bi po volitvi božjiga darivca kristjanske vere popravili kar je krivo, spravili kar se sovraži, zedinjilikar se loči, — tako sta vojaški in duhovni stan podlaga javniga reda sedajnih evropejskih reči Pri vsim tem pa politiško obnebje ni tako jasno kakor bi se marsikaterimu zdelo. Vetrove je Eol v votlini svoje skale zaklenil, čisto je po verhu morje, — kaj se pa v globočini meša in vzdiguje, kdo je v stanu že zdaj razodeti! Revolucijiska stranka je sicer povsod pobita in se ne prederzne nikjer ponosno glave dvigniti, vunder pazijo v svojih berlogih serditi sovražniki javniga reda, kdaj bi spet rjoveli komaj potihnjeni viharji. V kakoršni podobi se bo že prekucija prikazala, vabila bo zmi-raj z zapeljivimi besedami, in ako od začetka tudi napreduje, konec bo le navadni, ker silna prekucija obstoječe blagostanosti vtemeliti nikdar ne zamore.
(Dalje sledi.)
Austrijansko cesarstvo. Krajnska.
Perve dni tega mesca je prišla železnica v cesarsko oskerbništvo.
*	Iz Terzina sel. rožnika v „Novice" piše: Hvala, kar hvalo zasluži! Pravično terjanje, da bi naše kantonsko poglavarstvo v Kamniku županijam po domače dopisovalo, se sedaj pri nas zvesto spolnuje. Naš župan Ložar dobiva od lanskiga listopada vse dopise od Kamniškiga kantonskiga poglavarstva v slovenskim jeziku — in ravno tako tudi župan v svoji županii čisto vse v domačim jeziku ravna. Hvala tedaj takimu pravičnimu ravnanju!
*	XXIV. del Deželnega zakonika prinese imenitni razglas c. k. deželnega poglavarstva od 23. maja 1851 glede izpisanja od nj. veličastva z najvišjim sklepom 19. Marca 1851 dovoljene deželne naklade na vse neposred-nje davke v poravnanje stroškov za vkvarti-rovanje žandarmerije, za zdravstvo in delav-šnico v upravnim tetu 1851.
Z visokim ministerskim razpisom 8 Novembra 1850 št. 23720 so bili stroški za vkvar-
tirovanje žandarmerije kot izloga izrečeni, ki se ima po nakladi na vse neposrednje davke celiga regimentniga okraja vgotoviti, in ktere poravnati gre, ker okraj 11. žandarmerijske ga regimenta kronovine Krajnsko, Koroško in mesto Terst s k njemu gredočim obmorjem obseže,po določbi visocega ministerskega ra spisa 28. Junija 1850 št. 12738 vsaki teh kronovin po meri velikosti oddelka žandarme rije, ki se ima v nji postaviti.
V to versto deželnih nalog, t. j. izlog, ki se ima po nakladi na vse neposrednje davke cele kronovine vgotoviti, grejo dalje tudi še vsled z visokim ministerskim razpisom 23. De cembra 1850 št. 7043 poterjenega poglavar stvinega ukaza 18. Maja 1850 št. 5617stro ški za zdravstvo, kteri so se za uboga bol nike krajnske kronovine v Ljubljanski bolniš niči kakor tudi v javnih napravah za zdrav stvo druzih kronovin ali izdeželnih deržav, kterimi zavoljo brezplačnega zdravljenja obe-stranskih bolnikov nobena vzajemna razmera ni storjena, nabrali in stroški za hrano, ki se ne od teh bolnikov ne od njih plačati dolžne žlahte izterjati ne dajo, in drugi stroški za zdravstvo, kteri so se po prejšnih postavah po razdelitvi na kresije dobivali in so v zgo-rej imenovanih poglavarstvinih ukazih od 18 Maja 1850 pod čerkami c) do f) in v po-glavarstvinim razpisu 15. Octobra 1850 imenovani, kakor tudi stroški za tukajšno delav šnico vsled z visokim razpisom dvorne kanclije 4. Decembra 1844 št. 38360 poterjenega najvišjega sklepa 30. Novembra 1844.
Zavoljo vgotovljenja gori omenjenih davšin za hrano in ostalih stroškov za zdravstvo so bili tudi že vsled poglavarstvinih razpisov 30 Avgusta, 17. Septembra in 14. Octobra 1850 (dež. zakonik XXV. in XXXII. del, št.436 437 in 543) za IV. četertletje upravnega leta 1849 in za I. in II. četertletje upravnega leta 1850 dotični deželni prineski po konku rencii izpisani in ravno tako se je tudi za po ravnavo stroškov za delavšnico, kteri v upravnim letu 1851 pridejo, po od poglavarstva 20. Julija pr. I. št. 9844 storjenim in z vis. ministerskim razpisim 11. Octobra 1850 št 21625 poterjenim izpisanjem l2/3 odstotne deželne naklade na gruntni in hišni davk sker belo.
Kar pa utiče stroške za vkvartirovanje žandarmerije, ktere ima dežela terpeti, med ktere grejo po obstoječih predpisih (poglavarst-vini ukazi 11. Februarja, 28. Marca, 18. Julija, 31. Avgusta in 10. Novembra 1850, in 27. Januarja 1851) razun stroškov za pre-bivališa in kozarne tudi še stroški za kosarn ske orodja, posteljno pripravo, kuhinjsko oro dje, robo v hlevih, svečavo kosarn, hlevov, mostovžev in stopnic za žandarje, kakor tudi za opravo, kurjavo in svečavo prebivališ nižjih oficirjev in primaplanistov in vlaknih pisar-nic, so se, kolikor so se doslej odrajtovali, ta čas predplačiloma iz kameralne denarnice dačevali, in zavoljo tega gre zdaj kakor za povernjenje teh predplač tako tudi za vgotov-Ijenje stroškov za vkvartirovanje žandarmerije skerbeti, ki se bodo še v vpravnim letu 1851 nabrali, kar se ima oboje po zgorej imenovanim od vis. ministerstva postavljenim jravilu po nakladi na vse neposrednje davke cele kronovine zgoditi.
Da pa ne bo treba, vsako teh treh raznih deželnih nalog, t. j. 1. za žandarmerijsko vkvartirovanje, 2. za zdravstvine stroške in 3. za delavšnico posebej razdeliti in poberati dati, je potrebno, jih v eno samo nalogo zjediniti, zavoljo tega se mora cela potrebna šuma prev-dariti in potem na celi znezek vsih neposred-njih davkov cele kronovine naložiti. Iz tega se pokaže, koliko pride na vsaki davkovsk goldinar naložiti.
Kar tadaj 1. stroške za v-kvartirovanje žandarmerija utiče, sicer ' dotične prebi-vališa in pre-bivalnine v Krajnski kronovine še niso povsod dover-šno v gotovim; kakorse iz do-slejnih obravnav posname, se mora za tekoče upravno leto 1851 na okroglo število ...
9000 gld. — kr.
prevdariti, ker je pa žandarmerija že v pretečenim letu v djavnost stopila, se mora tudi za povernjenje predplače z , ktere je tisti čas cesarski zaklad za njeno pervo pre-bivališe v Ko-liseumu v Ljubljani do njene doveršne uravnave dalo, dalje tudi za stroške za njene staniša,ki so bile deloma že vlansko leto drugje v najem vzete, pri eni meri z in zadnjič za pervo hišno orodje, ktero je tudi ces. zaklad za ta čas predplačema napravil z . skerbeti, tako de se v tem upravnim letu 1851 ves voljni stroški z stroški vlan-skiga leta za žandarmerijo
vred na . . prevdariti morajo,ktero število se pa, ko se znesek
za prebival-ninske pavšale in spavnino žandarjev, ktere se zdaj deželnemu konkurenčnemu zakladu k dobrimu pripišejo, in ki so bil za to za 1851 prev-darjene, na . zmanjša.
2328
21
2000
21208 „ 47
. 34537 gld. 8 kr.
. . 5200 gld.
. . 29337 gld. 8 kr.
Prenesek 29337 gld. 8 kr.
2.	Stroški za zdravstvo, ktere ima dežela poravnali, znesejo po srednji meri za eno četert-letje 3742 gl. Ker pa ti stroški za poslednje dve če-tertletji leta 1850 še niso plačani, in se za celo dotič-no potrebo te-kočiga uprav-niga leta 1851 skerbetimora, se pokaže iz tega za šest četertletij potrebni skupni znesek v okroglim številu
3.	Stroški za tu-kajšno delav-šnico znesejo po za upravno leto 1851 po-terjenim prev-darku . . .
Iz tega se vidi, da vse te deželne naloge, ktere se imajo po nakladi na vse neposrednje davke kraj tiske kronovine poravnati,
22500 ffld.
kr.
10525 gld. - kr.
8 kr.
skup ...... 62362 gld.
znesejo.
(Konec sledi.)
Koroško.
Že pred dvema letoma je bila na Dunaju komisija iz slavjanskih jezikoslovcev in pravd-nikov sostavljena, ki je slavjansko pravniško terminologio naredila. Dosada je še le samo češka terminologia na svitlo prišla in se liitro razprodala, da je že bil potreben drugi natis. Škoda, da se jugoslavenska terminologia še ni tiskala: gotovo je jako potrebna i bi se tudi hitro razprodala, ,,1'ražke novine pišejo:" Zavolj različnosti češkega jezika, ki bi lehko zmote napravile, je gosp: minister za bogo-častje in uk zapovedel komisijo sostaviti, da bi učeno terminologio za šolske in učne knjige napravila. Komisija se bode u ti namen u Pragu sbrala." Ali be ni bilo kaj tacega tudi za nas Jugoslavene potrebno?
(Bčela.)
Horvaška.
Zaklad Jelačiča bana zneze 150,030 goldinarjev in 263/4 kr.
*	Stanku Vrazu se bo spominek postavil. Že je za njegov spominek 40 gold. 30 kraje, skupej.
*	Komisija horvaško-slavenska sodništva sostaviti, je vsim deželnim sodništvom naročila, da imajo vsi pravdosredniki po abced-nem redu pri c. k. deželnih sodništvah za-perte zastopovati in zagovarjati. Na tako vižo se je pokazalo, da je v Zagrebu 152 prav-dosrednikov, kterih je 66 v javni službi.
*	2. junija dopoldne je v Zagreb narodna straža svoje orožje v mestni dvorani odložila, kar se je brez poprejšnjega oznanila ali povelje zgodilo.
Avstrijanska.
Njegovo veličanstvo, svitli cesar, je 2. junija iz Prage na Dunaj prišel.
*	Potne bukve podmojstrov se bodo prena-redile, ker so še iz starih časov, današnej dobi neprimerne.
** Na Dunaju se je novica raznesla, da so francoskega predsednika, Napoleona umorili, kar pa, se ve, da ni res.
*	Novo kazensko postavo je minister pravosodja, kakor „Vid. dennik" naznani, minister pravosodja pregledal, ktero bo deržav-nemu svetovavstvu predložil, da se bo potem naglo njegovemu veličanstvu v poterjenje dala. Mesca augusta bi se znala že razglasiti.
Moravska.
Veliki shod v Olumuca se, kakor se sliši, že koncu bliža, lluski car je hotel že 31. maja Olumuc zapustiti. (Glej novejši novice.)
*	1. junija je bilo na vsih voglih v Oluinucu nabito sledeče carsko lastnoročno pismo v češkem in nemškem jeziku:
Ljubi grof Lazansky! Prebivavci Olumuca so, ko sim bil z njegovim veličanstvom, ruskim čarom med njimi, toliko dokazov lojaj-nega zaderžanja in udanosti naznanili, da jim svoje spoznanje izrečem. Ravno tako prijetno mi je bilo viditi pripravnost, s ktero so dolžnosti do vojakov, v Olumucu zbranih, po občinah spolnili. Naročim vam tedaj Olumu-čanom in zadevajočim občinam moje spoznanje in popolno zadovoljnost izreči.
Olumuc 31. maja 1851.
Franc Jožef.
Potrudin se, ta najvišji rokopis njegovega veličanstva Olumučanom in prebivavcem za-devajočih občin naznaniti.
Olumuc 31 maja 1851.
C. k. deželni poglavar
Leopold grof Lazansky.
Sedmograško.
Vojaški in civilni poglavar Sedmograškega, knez Kari Sclnvarzenberg je sledeči razglas izdal:
Njegovo veličanstvo, cesar me je najmilost-Ijivše za naslednika mojega časlitega tovarša v orožju, feldmaršall-lieutenanta WohIgemu tha izvolil, kterega žlahtno djanje se je po njegovej prezgodnej smerti pretergalo. Jaz sim zdaj vodstvo opravil kakor vojaški in civilni poglavar velikega vojvodstva Sedmograškega in poveljstvo 12. vojaškega oddelka prevzel.
Sedmograščani!
Spoznam težavo moje naloge; pa dobra volja in paznost me bosta kmalo s potrebami te kronovine soznanila, da bom zamogel po napravah vesolne deržave zaželjeni konec doseči.
Vaše zaupanje, vaša radovoljna pomoč bosta delo bistveno pospešila in prijazno spre jetje, ko sim stopil v vaše kraje,me podpera v mojem zaupanju.
Z odkritoserčnim obžalovanjem sim vendar ko sim po tej tako srečni deželi potoval, moral viditi, da tu in tam še prepičlo spoštovanje vlastnine in nasprotno sovraštvo raznih narodnost nasledke punta in bratovske vojske še pomnožujeta in rane v celenju zaderžujeta.
Moja perva naloga bo tedaj, dani občni postavi neskrunjeno pošto vanje, deželi zaželjeni mir in red, in vsacemu posebej zagotovilo pravnih tirjatev spet pridobiti.
Vlada se odkritoserčno trudi, z vestnim spoštovanjem vsake narodnosti, blagor te kronovine v prid edine deržave varovati. Resno in ostro bi moral toraj s tistimi ravnati, ki bi si prederznuli, nezaupanje proti naredbani vlade razširati, ali na kako vižo koli si bode nezadovoljnost in nered buditi.
Sedmograščani! Z zaupom stopim v vašo
sredo, stopite mi enako odkritoserčno in z enako dobro voljo nasproti.
Z veseljem in s savestjo, da mi bo dobro steklo, se vseden k delu.
Sibinj, 25. maja 1851. C. k. vojaški in civilni poglavar Sedmograškega Felmaršall-Leutenant in vojaški oddelkni
poveljnik
Kari knez Sclnvarzenberg.
*	V nekterih krajih Erdeljskiga se je zno-viga prikazala goveja kuga.
Tuje dežele. Bosna.
Iz Bosne se piše v „Narodne novine", da se je vsak čudil, da je tako naglo Omer paša iz K raj ne v Travnik prišel, ker so menili, da se bo naj manj še en celi mesec v Krajni mudil. Turci pripovedujo, da je to zavolj tega storil, ker je prišel ferman, ki mu ukaže, v 14 dneh se v Carigrad podati. Kristjani so se te govorice strašno vstrašili, ker bi potem takem sila stiskani bili. Pravi uzrok berže vernitve je pa, ker seje Serajevo s Travnikom vred spet začelo puntati, in ako bi njega nektere dni dalj ne bilo, bi se bil tukaj plamen revolucije z nova dvignul.
Turška Serbska.
20. maja se je podal gospod Danič, vrad-nik serbske knježevine na Dunaj po tistih 38,000 cekinov, ktere je Serbsko v letu 1848 posodilo. Tudi avstrijanski konsularni pečav-nik, gospod Curhalek se je v Beč podal.
Francoska.
Gospod Laborde bo predlog storil, kraljestvo spet vstanoviti.
*	Veliko se govori, da se je predsednik republike posvetoval v svobodni volitni postavi z ministerstvom. Predsednik hoče postavo premeniti.
Njegova skrivna misel je tale: Prav,jaz se udam, jaz hočem postavo obderžati, ker jo tako žele, pa zavolj tega mi dovolite, da tri leta dalj predsednik ostanem, in potem bomo za prihodnjost skerbeli.
Laška.
Francosko vojaško sodništvo v Rimu je dva papeževe vojaka k smerti obsodilo in ju ustrelili ukazalo.
*	V Florencu je velik hrup vstal. Vlada je prepovedala dan bitve pri Curtatone praznovali. Demokrati so vendar v cerkev prišli in vence delili. Žandarji so zavolj tega blizo prišli in kviško ustrelili in tako se je ljudstvo naglo razšlo.
*	V Rimu je bilo 33 francoskih vojakov ranjenih, da se ne ve, od koga.
Angleška.
29. maja je v Londonu naj več ljudi razstavo obiskalo, namreč 53,667, ki so plačale za vstop 2379 funtov šterlingov.
V London v obertništko razstavo se še vedno vsake sorte reči pošiljajo; vendar je naj bolje pred ko mogoče v razstavo iti, ker je v poslopju razstave dan na dan več prahu in mokrote.
Kosovska.
Ruski car je že v Waršavo prišel, kakor telegrafiško naznanilo poroči.
Azija.
Vstajniki na Kitajskim so že skoraj vse južne kraje dežele Kvangsi posedli. Njih velki vodja je Sin-clian-fu, kterega so za carja izklicali. Ti car od kupčije velike davke pobira in carski denarnici na tako vižo veliko škodje. Tudi glavno mesto dežele imajo vstajniki v rokah.
Doinorodcova,
Kaj da dolžni mi smo Slavi mili,
Dobro znamo : Naše vse moči ji dati v sili —
Rad' jih damo. Kakor sinek ljubi majko drago, Tako ljubimo mi Slavo blago.
Kaj da dolžni smo Slobodi zlati,
Dobro znamo : Naše vse moči ji v sili dati —
Rad' jih damo. Kot mladeneč ljubi ljub'co drago, Tako ljubimo Slobodo blago.
Slavi in Slobodi mi služiti,
Cmo do smerti. Bo zastonj nam copral zmaj serditi,
Cmo ga streti , Stenti vragu glavo črno strupeno, Da ne loči več ljubezen njeno.
Ah, kak bote boginje rajale
In zapele, Ah, kak bote se objemovale
Iti objele ! Za pogled tak božji, bratje, vedno. Se truditi z vsim' močrni je vredno.
Naj prote le zemlje gospodarji
Nam hogovi; Skušajo mornarja moč viharji
I ti valovi. Naj v viharju skusi moč se naša — Nam z nevarnostjo tud moč naiaša.
!t
Peli bodo vnuki zavidljivi;
„0h vi srečni, Ste živeli v dobi pomenljivi!
V slavi večni > Veličastno, dedje, lesketale, Obernili prav ste čase zlate.
Kak bi neki vredni mk postali
Majke Slave? Ste razsnove krive poravnali
Vi že v prave." Časi sveti so, jih rabiti znajmo, Dost za rod jo dela, zaukajmo.
Planjavski.
Kuliferda.
Burke v jednem djanju. (Iz češkega.) O s o b e. Gospod Dominik mestnjau Gospa Dominikova. Nežka, njuna hčer. Rezka, njuna rejenka Mislimir, vradnik. Gromski, Nežkin ženin. Terček, njegov stric, lvarol, Mislimirov služabnik.
Djanje v hiši gospoda Dominika.
Prizor pervi. N e ž k a. Rezka. Rez. Kaj je to Nežka? tako žalostna? zakaj pa? — po šest mesicih ugledate danas pervikrat svojega ljubčika, in se v jok spuščate?
Než. Ah Rezka, vse je zgubljeno. Jaz sem naj nesrečniša na svetu.
llez. Bog pomagaj ! Se vam je mar Mislimir zneveril?
Nežk. Ah!
Rez. D ti nehvaležnik! Taki so vsi moški — če jih ne štimamo, nam ne dajo pokoja — če jih imamo rade, nam kažejo srako na verbi. O ti gerdi moški!
Než. Ti se motiš Rezka. Uzrok moje nesreče so očka —
Rez. Očka? — mislila sem si to! Da, očetje in mamke nam delajo mnogo skerbi; menda mislijo, da so zato pred nasvet prišli, kakor njih otroci, da bi jih prav mučiti (jim britkost delati) mogli.
Než. Gotovo ne uganeš, kaj so mi očka ravno povedali?
Rez. Po vašem govorjenju gotovo uganem pervič — je to grenka novica —
Než. Se spomniš, kako pogosto so govorili očka o svojem prijatlu Terčku, ki je pri nas ostajal.
Rez. Se spomnim.
Než. Njegoviga sina imam si vzeti za moža. Očka so dali na to besedo, in poročili, da bi čakala pripravljena, sprejeti premožnega ženina.
Rez. Vzemi kozel tega bedaka, ki se hče ženiti, in neveste ne pozna.
Než. Ti še ne veš vsega!
Rez. Še ne vsega?
Než. Stara gospa Terčkova ima brala.
Rez. In ta morda hoče mene?
Než. Gospa Terčkova si je umislila, da bi me njen brat vzel; kakor svoji posebni prija-teljci se je gosp« mainka moja pismeno zavzela, brez da bi očka zato vedil, da moram brala gospe Terčkove vzeti.
Rez. Gospod nebeški ! Naposled bosta morala vzeti celo rodbino. — Kaj boste zdaj počeli?
Než. Umrem britkosti, če ne dobim Misli-mira.
Rez. In zakaj se niste doslej zaupali (raz-
odeli) starišem? — Mislimir je veri (jak) mož, ima pristojno službo, vaši starši ga imajo radi —
Než. Mene nesrečna osoda (Schicksal) proga nj a —
Rez. Osoda? Ni temu tako! — Vzemite si v izgled mene in Karlička. — En teden pred našim odhodom na kmete (Land), mi je Kari naznanil, da me ima rad, jaz sem ga poslala k našemu očetu, sama sem šla k materi —oče je dal njemu privoljenje, mati meni — in —
Než. Raji mi svetuj, kako da oznanim Mi-slimiru svojo nesrečo?
Rez. Prav lahko; to bode koj. — Pisala sem Karlu, da smo se vernili v mesto.
Než. Kako Rezka! ti si mu pisala, da bi sem prišel?
Rez. Da, o jaz imam s njim mnogo — mnogo govoriti, (posluša) Kaj sem rekla? me o volku, in volk za gumni (za podani).
Prizor drugi.
Mislimir. Karo I. Prešnje.
Misl.	Preljuba Nežka!
Kar.	Predraga Rezka !
Misl.	Vidim vas zopet?
Kar.	Dobil sem te spet?
Než.	O Mislimir!
Rez.	Oh Karličko!
Misl. Kaj vam je?
Kar. Kaj ti fali?
Misl. Govorite!
Kar. Vun s tim !
Než. Ah!
Rez. Oj!
Misl. Zdihujete?
Kar. Se pačiš?
Než. Vse je zgubljeno, Mislimir!
Rez. Karliško! zlodej je vzel vse!
Kar. Vse? Kako imam to razumeti?
Rez. Oblak se je utergal, in peršeli so sami ženini.
Misl. Je li mogoče?
Kar. Počasi! ženinov se ne bojimo — ko pridejo jih zmečemo iz hiše.
Rez. K temu ste prišli pozno.
Dar. Pozno? — Je-li pozabila gospodična Nežka, da moj gospod je naj ljubeznivši in naj iskrenši ljubitelj — in si ti pozabila, da sem jaz biser (Perle) vsih služabnikov?
Než. Mislimir! moje serce se ni zmenilo; ali očka —
Rez. Očka, mamka, vse se protivi —,
Kar. K čemu to ? protivi naj se očka, mamka, stric, teta, boter, botra in cela rodbina — So vaše serca nam naklonjene?
Rez. So.
Kar. Tedaj je zmaga naša. — Rezka ! povej mi vse, da to bolj razumem.
Rez. Koj ! — gospod Dominik je obljubil njeno roko človeku, ki ga svoj živ dan ni vi-dila. Gospa Dominikova jo je obljubila drugemu, o kterem ni nikdar nič slišala. Oba ženina sta strica, in vsak ima zapis na gospodično Nežko! Danas ali jutri ju pričakujemo.
Kar. Prav. — Tu imate zdravilo zoper to nezgodo (bolezen, zlo). — Gospod Dominek me ne pozna, gospa Dominikova me ni vse svoje žive dni vidita. Jaz se prestrojim (prebranim), napravim zaroke — moj gospod si vzame Nežko in jaz Rezko! Po tem pa pošljemo ta dva ženina, od kodar sta prišla.
Rez. Pst! — Nekdo pride! (gre k durim) To je gospod s gospo.
Kar. Nas tu ne smeta viditi! Gospodična Nežka, glejte vse pridno pozvediti. Rezka, tebi povem, kaj bomo storili. Pojdite !
Misl. (objame v hitrosti Nežko in odide)
Kar. (prime Rezko 7,a roko)
Rez. (odide berzo s Karlom)
(Dalje sledi.)
Slovstvo in umetnost.
Gospod Žepič je poslovenil češko burko „Kuliferda".
* Nibelungen-Lied se je v talijansko prestavil.
Telegrafiško kurzno naznanilo deržavnih pisem 4. Rožnika 1851.
Oeržavne dolžne pisma po 5 od 100 (v srebru) 96'/,,
» » » » 4 '/, » » » 84'/, » » »»4»»	»76
Dnarna cena 4. Rožnika 1851.
V dnarja
Cesarskih cekinov agio (od 100 gold.) 33'/, gld. Srebra	» » » » 28 »
Kez. un KarticKo:_
Odgovorni vrednik: Dragotin Melcer. — Založnik in tiskar Jožef Blaznik.
Vradiii list št. 31.
št. 3085. Vrtnino oznanilo. 0°5.)ci
Razpis ministra pravosodja odl2. maja 1851 glede dobe začetja moči notariatniga reda v krajnski kronovini.
Ker so bili pervi notarji za krajnsko kronovino današnjiga dne imenovani, se začetje moči po členu 1. najvišiga patenta od 29. septembra 1850 št. 366 R. G. 111. 2. oktobra 1850 naznanjeniga notariatniga reda v vsih odločbah, zavolj kterih se v najvišjim patentu naravnost nič druziga ni odločilo, v imenovani kronovini nal. julija 1851 odloči.
Ljubljana 2. junija 1851.
Setina s. r. tajnik deželniga sodništva.
St. 1667.
Oznanilo.
(101.) C \
Po razglasu visociga c. k. ministerstva kupčije, obertnije in javnih stavb od 10. maja 1851 št. 1015 H. M. bo po sklenjeni pogodbi med kr. pruskim in kr. hanoveranskim nemško-avstrijanskim poštnim oskerbništvam hanoveransko "kraljestvo 1. junija 1851 nemško-austrijanski poštni zvezi pristopilo.
Od tega dneva se bo tedaj z dopisavami, pošilitvi pod križnim zavitkam in časopisi na in iz llanoveranskiga po odločbah nemško-avstrijanske poštne pogodbe ravnalo.
Hanoveranske poštne naprave leže vse čez 20 geografiških milj od avstrijanske meje Za poštne vožnje pošilitve seje od hanove-
ranske strani za občenje z Avstrijo Peine kakor nepremaklijvo mejno mesto odločilo.
Za Avstrijansko so odločene glede vožno-poštnih pošilitev Ostrava, Seefeld in Toplice.
Pismenina se ima za vožnjopoštne pošilitve na ali iz Hanoveranskiga od 1. junija t. 1. vedno po odločbi nemško avstrijanske poštne zveze plačevati.
To se dopisavcem naznani, da se vedo po tem ravnati.
C. k. poštno vodstvo
Ljubljana 29. maja 1851.
Hofmann s.
r.