U P O R A B N A I N F O R M A T I K A 2212017 - πtevilka 4 - letnik XXV STROKOVNI PRISPEVKI Gregor Zupan Statistični urad Republike Slovenije, Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana gregor.zupan@gov.si Digitalni indeks slovenskih podjetij Izvleček Digitalno preobraziti podjetje pomeni med drugim razviti s pomočjo digitalne tehnologije nove poslovne procese in modele, spreme- niti organizacijo poslovanja. Namen digitalizacije je povezati med seboj posamezne poslovne procese, da bi ti potekali avtomatizirano, in to v vseh fazah: od prejema naročila, nabave materiala, proizvodnje do dostave končnega izdelka. Statistični urad Republike Slo- venije (SURS) je pred izzivom, kako statistično spremljati digitalno preobrazbo slovenskih podjetij. V letnem statističnem raziskova- nju Uporaba IKT v podjetjih z vsaj 10 zaposlenimi spremljamo številne kazalnike, ki z različnih vidikov kažejo razširjenost uporabe IKT v podjetjih, npr. delež zaposlenih, ki uporabljajo pri svojem delu računalnike, obseg spletne prodaje, koliko podjetij oglašuje na inter- netu ipd. Namen prispevka je prikazati, kako lahko te kazalnike, s katerimi spremljamo uporabo IKT, uporabimo za prikaz stopnje digitalizacije podjetij z vsaj desetimi zaposlenimi v Sloveniji. Lahko jo prikažemo z digitalnim indeksom, ki se izračunava na podlagi dvanajstih kazalnikov, s katerimi spremljamo uporabo IKT v podjetjih v posameznem letu. Leta 2016 je bilo med podjetji z vsaj de- setimi zaposlenimi največ takih, ki so izkazovala »nizek« digitalni indeks (44 odstotkov); 38 odstotkov podjetij je izkazovalo »zelo nizek« digitalni indeks, 17 odstotkov »visok« digitalni indeks in 1 odstotek podjetij »zelo visok« digitalni indeks. Ključne besede: Statistični urad Republike Slovenije, informacijsko-komunikacijska tehnologija, digitalna preobrazba, digitalni indeks, podjetja, strokovnjaki za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, računalništvo v oblaku, oglaševanje na internetu. Abstract Digital index of Slovenian enterprises The digital transformation of enterprises involves among others the development of new business processes and models offered by digital technologies. The purpose of digital transformation is to link different processes and conduct them in an automated manner, from the receipt of order, purchase of materials, production and delivery of the final product. The Statistical Office of the Republic of Slovenia (SURS) has been confronted with the challenge of how to measure the digital transformation of Slovene enterprises. With the annual statistical survey on ICT usage in enterprises with at least 10 employees, we monitor numerous indicators which indicate the spread of ICT usage in enterprises: the share of persons employed that use computers in their work, the extent of web sales, online marketing etc. The purpose of the paper is to demonstrate how existing indicators, which are used to monitor the usage of ICT, can be used to show the rate of digitalization of enterprises with at least 10 employees in Slovenia. The rate of digi- talization of enterprises is presented by the digital intensity index which consists of 12 indicators used to monitor the usage of ICT in enterprises in an individual year. In 2016, most enterprises with at least 10 employees (44%) had a low digital intensity index. This shows how intensively enterprises use ICT. 38% of enterprises had a very low digital intensity index while 17% of enterprises had a high digital intensity index and 1% a very high digital intensity index. Keywords: Statistical Office of Republic of Slovenia (SURS), information-communication technologies (ICT), digital transformation, digital intensity index, enterprises, ICT specialists, cloud computing, online marketing. 1 UVOD Množična uporaba različnih informacijsko-komunikacijskih in digitalnih tehnologij spreminja vsa področja človeške družbe in zahteva od uporabnikov nove veščine in znanja, hkrati pa se s tem odpirajo tudi nove priložnosti. Digitalizacija slovenske- ga gospodarstva je v globalnem svetu ključna in nujna. Namen uporabe digitalnih tehnologij v podjetjih je spremeniti zdajšnji poslovni ali ekonomski model tako, da bodo podjetja pridobila na trgu nove priložnosti ter dvignila svojo produktivnost, ino- vativnost in ustvarjalnost. Digitalna preobrazba ne vpliva le na podjetja, temveč tudi na družbo, in bo zahtevala delovno silo z novimi znanji in veščinami. Slovenija si je postavila za cilj dvigniti stopnjo digitalizacije svojega gospodarstva, tj. stopnjo digitalizacije infrastrukture, industrije, storitev (npr. javne uprave) itd. Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je pred izzivom, kako spremljati digitalizacijo sloven- skega gospodarstva, predvsem digitalno preobrazbo U P O R A B N A I N F O R M A T I K A222 2017 - πtevilka 4 - letnik XXV Gregor Zupan: Digitalni indeks slovenskih podjetij podjetij. Vsako leto izvaja na ravni EU poenoteno sta- tistično raziskovanje Uporaba informacijsko-komunika- cijske tehnologije (IKT) v podjetjih z vsaj 10 zaposlenimi (IKT-PODJ) v podjetjih, ki delujejo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih. Namen raziskovanja je pri- dobiti primerljive statistike o uporabi informacijsko- -komunikacijske tehnologije v državah članicah EU in o stanju razvoja digitalne družbe v posameznih državah in v celotni EU. Take podatke je mogoče zagotoviti le, če v raziskovanju uporabljamo ena- ko metodologijo, to pomeni poenotene definicije in vprašanja, enotno obdobje izvajanja in opazovanje istovrstne ciljne populacije. V raziskovanju spremljamo s posameznimi ka- zalniki, ki so definirani v dokumentu Monitoring the Digital Economy and Society 2016–2021,1 obseg uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v podjetjih, obseg vpeljave elektronskega poslova- nja in elektronske prodaje, npr. prek spletnih strani, ali sporočil, prejetih prek računalniške izmenjave podatkov (EDI). Vsako leto je ena tema posebej po- udarjena. Leta 2015 je bil npr. poudarek na uporabi družbenih medijev v podjetjih, leta 2016 pa na analizi masovnih podatkov v podjetjih. Spremljanje digitalizacije podjetij v Sloveniji in državah članicah EU je za vse omenjene precejšnji izziv, saj teh podatkov ni mogoče pridobiti tako, da podjetja vprašamo, ali so digitalizirana. Digitalizaci- jo podjetij lahko ugotavljamo in spremljamo: a) z obstoječimi kazalniki, ki nam povedo, koliko podjetij uporablja določeno tehnologijo (IKT), npr. najem storitve računalništva v oblaku, sple- tno oglaševanje, koliko se jih ukvarja s spletno prodajo ipd.; b) z indeksom, ki ga izračunamo na podlagi izbranih kazalnikov. Glede na to, kako intenzivna je upo- raba informacijsko-komunikacijske tehnologije v podjetjih, ta lahko razvrstimo v skupine podjetij z zelo visokim, visokim, nizkim ali z zelo nizkim digitalnim indeksom. Metodologijo za izračun digitalnega indeksa je razvila Evropska komisija in pri tem uporabila ka- zalnike, ki jih spremljamo z letnim raziskovanjem IKT-PODJ. Zaradi nenehnega razvoja informacijsko- -komunikacijske tehnologije je eden izmed izzivov pri oblikovanju digitalnega indeksa vprašanje, kako 1 Http://ec.europa.eu/eurostat/documents/341889/725524/Monitoring+the +Digital+Economy+%26+Society+2016-2021/7df02d85-698a-4a87-a6b1- 7994df7fbeb7. zagotoviti primerljivost podatkov med leti. Poleg tega nekatere kazalnike spremljamo vsako drugo ali tretje leto, npr. analizo masovnih podatkov v podjet- jih, čeprav so pomembni za spremljanje napredka pri digitalizaciji. SURS je indeks o stopnji digitalizacije podjetij z vsaj desetimi zaposlenimi objavil dvakrat, nazadnje leta 2016. Ta indeks temelji na dvanajstih kazalnikih, ki prikazujejo uporabo informacijsko-komunikacij- ske tehnologije v omenjenih podjetjih in razvitost in- frastrukture, ki je glavni pogoj za digitalizacijo. 2 INTENZIVNOST UPORABE INFORMACIJSKO- KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V PODJETJIH 2.1 Digitalni indeks Indeksi nam omogočajo primerjavo dveh ali več is- tovrstnih podatkov v različnem času ali kraju ali po različnem vsebinskem vidiku. Z digitalnim inde- ksom primerjamo, v kolikšnem obsegu so podjetja digitalizirana. Podatki se izkazujejo po velikosti pod- jetij (glede na število zaposlenih oseb) in dejavnosti, ki jo podjetja opravljajo. Leta 2016 smo za izračun uporabili dvanajst kazalnikov (elementov), ki so bili vključeni v raziskovanje IKT-PODJ in ki omogočajo primerljivost podatkov med državami članicami, in sicer: 1. podjetja, v katerih več kot polovica zaposlenih uporablja pri svojem delu računalnike, povezane z internetom; 2. podjetja, ki zaposlujejo strokovnjake za informa- cijsko-komunikacijsko tehnologijo ali v katerih izvajajo aktivnosti, povezane z uporabo informa- cijsko-komunikacijske tehnologije, predvsem zu- nanji izvajalci; 3. največja pogodbeno zagotovljena hitrost prenosa najhitrejše fiksne internetne povezave podjetja je vsaj 30 Mbit/s; 4. podjetja so dodelila več kot 20 odstotkom zapo- slenih oseb prenosno napravo, ki omogoča dostop do interneta prek mobilnih telefonskih omrežij; 5. podjetja imajo spletno stran; 6. podjetja, katerih spletna stran omogoča vsaj eno od naprednih funkcionalnosti; 7. podjetja uporabljajo družbena omrežja (imajo profil na družbenih omrežjih); 8. podjetja najemajo srednje napredne (gostovanje podatkovne baze podjetja; finančno-računovod- U P O R A B N A I N F O R M A T I K A 2232017 - πtevilka 4 - letnik XXV Gregor Zupan: Digitalni indeks slovenskih podjetij sko programsko opremo; programsko opremo za upravljanje odnosov s strankami CRM) ali napred- nejše storitve računalništva v oblaku (računalni- ško zmogljivost za poganjanje lastne programske opreme – najem virtualnih procesorjev ali pom- nilnikov); 9. podjetja so pošiljala v prejšnjem letu e-račune drugim podjetjem ali proračunskim porabnikom; 10. podjetja plačujejo za oglaševanje na internetu; 11. podjetja so ustvarila vsaj 1 odstotek svojega pri- hodka v prejšnjem letu prek računalniških omre- žij – z naročili prek spletnih strani ali prek RIP (računalniške izmenjave podatkov); 12. podjetja so ustvarila več kot 1 odstotek svojega prihodka v prejšnjem letu s prodajo prek splet- nih strani, prihodek od spletne prodaje končnim potrošnikom (B2C) pa je bil več kot 10 odstotkov vrednosti prihodka od spletne prodaje. Podjetja razvrstimo glede na to, koliko elementov od vseh naštetih izpolnjujejo, v štiri skupine:  z zelo visokim digitalnim indeksom (izpolnjujejo vsaj 10 elementov),  z visokim digitalnim indeksom (izpolnjujejo 7 do 9 elementov),  z nizkim digitalnim indeksom (izpolnjujejo 4 do 6 elementov),  z zelo nizkim digitalnim indeksom (izpolnjujejo le 3 elemente). 2.2 Stopnja digitalizacije podjetij z vsaj desetimi zaposlenimi v letu 2016 Med podjetji z vsaj desetimi zaposlenimi je bilo leta 2016 največ, 44 odstotkov, takih, ki so imela nizek digitalni indeks (v EU-28: 39 odstotkov); 38 odstotkov podjetij je imelo zelo nizek digitalni indeks (EU-28: 42 odstotkov); visok digitalni indeks je izkazovalo 17 odstotkov pod- jetij (v EU-28: 17 odstotkov), zelo visok digitalni indeks pa 1 odstotek podjetij (v EU-28: 2 odstotka). Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnolo- gije je intenzivnejša v podjetjih v storitvenih kot v proizvodnih dejavnostih. V storitvenih dejavnostih je imelo nizek digitalni indeks 48 odstotkov podjetij, visok digitalni indeks 26 odstotkov, zelo nizek digi- talni indeks 24 odstotkov in zelo visok digitalni in- deks 2 odstotka podjetij. Med podjetji v proizvodnih dejavnostih jih je imelo zelo nizek digitalni indeks 52 odstotkov, 41 odstotkov podjetij je imelo nizek in 7 odstotkov visok digitalni indeks. Grafikon 1: Stopnja digitalizacije v podjetjih z vsaj desetimi zaposlenimi po velikosti podjetij – Slovenija, 2016 U P O R A B N A I N F O R M A T I K A224 2017 - πtevilka 4 - letnik XXV Gregor Zupan: Digitalni indeks slovenskih podjetij 3 PREGLED KAZALNIKOV ZA SPREMLJANJE DIGITALNEGA INDEKSA V PODJETJIH Z VSAJ DESETIMI ZAPOSLENIMI V LETU 2016 3.1 Podjetja, v katerih več kot polovica zaposlenih uporablja pri svojem delu računalnike, povezane z internetom V 42 odstotkih podjetij uporablja pri svojem delu ra- čunalnike, povezane z internetom, več kot 50 odstot- kov zaposlenih. Dostop do interneta ima 99 odstotkov podjetij. Računalnike uporablja pri svojem delu 55 odstotkov zaposlenih, računalnike, ki so povezani z interne- tom, pa 51 odstotkov zaposlenih. Delež zaposlenih, ki uporablja računalnike, je višji v podjetjih v storit- venih (65 odstotkov) kot v proizvodnih dejavnostih (47 odstotkov). Enako velja za uporabo računalnikov, ki so povezani z internetom; v storitvenih dejavno- stih jih uporablja 62 odstotkov zaposlenih oseb, v proizvodnih dejavnostih 42 odstotkov. Digitalna preobrazba podjetij zahteva tudi zapo- slene, ki imajo ustrezne veščine za uporabo infor- macijsko-komunikacijske tehnologije. Leta 2015 je 27 odstotkov podjetij omogočalo svojim zaposlenim izpopolnitev ali pridobitev veščin iz uporabe infor- macijsko-komunikacijske tehnologije; 22 odstotkov malih, 47 odstotkov srednje velikih in 78 odstotkov velikih podjetij. 3.2 Podjetja, ki zaposlujejo strokovnjake za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo ali v katerih izvajajo aktivnosti, povezane z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, predvsem zunanji izvajalci V polovici (51 odstotkov) podjetij so v letu 2015 izva- jali aktivnosti, povezne z informacijsko-komunika- cijsko tehnologijo, predvsem zunanji izvajalci (npr. vzdrževali infrastrukturo informacijsko-komunika- cijske tehnologije; nudili podporo za uporabo pisar- niške programske opreme; razvijali, nadgrajevali, prilagajali programsko opremo za poslovno uprav- ljanje podjetij ali nudili podporo zanjo; razvijali sple- tne rešitve ali nudili podporo zanje; skrbeli za var- nost in zaščito podatkov). Strokovnjake za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo zaposluje 20 odstotkov podjetij. V letu 2015 je 6 odstotkov podjetij zaposlilo ali skušalo zaposliti strokovnjake za informacijsko-komunika- Grafikon 2: Izvedba aktivnosti informacijsko-komunikacijske tehnologije v podjetjih z vsaj desetimi zaposlenimi – Slovenija, 2015 U P O R A B N A I N F O R M A T I K A 2252017 - πtevilka 4 - letnik XXV cijsko tehnologijo; 63 odstotkov teh podjetij pa se je spopadalo s težavami pri zaposlovanju strokovnja- kov za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. S širitvijo uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije narašča potreba po zaposlenih, ki razvi- jajo in vzdržujejo informacijsko-komunikacijsko teh- nologijo. Podjetja bodo morala še več vlagati v znanje zaposlenih oseb in v varovanje informacijsko-komu- nikacijske tehnologije. 3.3 Največja pogodbeno zagotovljena hitrost prenosa najhitrejše fiksne internetne povezave podjetja je vsaj 30 Mbit/s V 32 odstotkih podjetij je največja pogodbeno zago- tovljena hitrost prenosa najhitrejše fiksne internetne povezave podjetja vsaj 30 Mbit/s. Za uspešno digitalizacijo je pomembna ustrezna infrastruktura, npr. hitrost internetnih povezav. Pre- gled strukture zagotovljene hitrosti prenosa najhi- trejše fiksne internetne povezave v podjetjih pokaže, da je v 25 odstotkih podjetij ta hitrost vsaj 2, vendar manj kot 10 Mbit/s. V največ podjetjih (40 odstotkov) je največja po- godbeno zagotovljena hitrost prenosa najhitrejše fiksne internetne povezave vsaj 10, vendar manj kot 30 Mbit/s, v 16 odstotkih podjetij vsaj 30, vendar manj kot 100 Mbit/s, in prav tako v 16 odstotkih pod- jetij vsaj 100 Mbit/s. S širitvijo uporabe storitev računalništva v obla- ku, ki podjetjem omogoča dostop do informacijsko- -komunikacijske tehnologije brez večjih investicijskih naložb, in interneta stvari bodo podjetja potrebovala hitrejše fiksne internetne povezave. 3.4 Podjetja so dodelila več kot 20 odstotkom zaposlenih oseb prenosno napravo, ki omogoča dostop do interneta prek mobilnih telefonskih omrežij 34 odstotkov podjetij je dodelilo več kot petini zapo- slenih prenosno napravo, ki omogoča dostop do in- terneta prek mobilnih telefonskih omrežij. Pregled podatkov, koliko podjetij je dodelilo svo- jim zaposlenim prenosne naprave, ki omogočajo dostop do interneta prek mobilnih telefonskih omre- žij, pokaže, da je takšno prenosno napravo dodelilo svojim zaposlenim za službene namene 78 odstotkov podjetij (torej več kot tri četrtine). Prenosni, tablič- ni računalnik z dostopom do mobilnih telefonskih omrežij je dodelilo svojim zaposlenim 56 odstotkov podjetij, mobilni telefon z dostopom do interneta Grafikon 3: Razlogi za dodelitev prenosnih naprav, ki omogočajo dostop do interneta prek mobilnih telefonskih omrežij v podjetjih z vsaj desetimi zaposlenimi – Slovenija, 2016 Gregor Zupan: Digitalni indeks slovenskih podjetij U P O R A B N A I N F O R M A T I K A226 2017 - πtevilka 4 - letnik XXV Gregor Zupan: Digitalni indeks slovenskih podjetij prek mobilnih telefonskih omrežij pa 72 odstotkov podjetij. Podjetja so dodelila katero od navedenih prenosnih naprav 19 odstotkom zaposlenih oseb. 3.5 Podjetja imajo spletno stran Dandanes, v digitalni dobi je za podjetja pomembno, da so navzoča na internetu s spletno stranjo in s pro- filom na družbenih medijih. Spletno stran ima 83 od- stotkov podjetij (80 odstotkov podjetij v proizvodnih dejavnostih in 85 odstotkov v storitvenih dejavno- stih). Spletno stran ima 80 odstotkov malih in 94 od- stotkov srednje velikih podjetij ter vsa velika podjetja. 3.6 Podjetja, katerih spletna stran omogoča vsaj eno od naprednih funkcionalnosti 81 odstotkov podjetij predstavlja na spletni strani izdel- ke ali storitve, ki jih ponujajo, in kataloge ali informacije o cenah; 4 odstotki podjetij omogočajo obiskovalcem, da na spletni strani prilagodijo ali oblikujejo izdelek oziroma storitev; 7 odstotkov jih omogoča na spletni strani sledenje statusu oddanega naročila ali spremlja- nje naročila prek spleta; 3 odstotki podjetij omogočajo na spletni strani prilagoditev vsebine rednim ali po- gostim obiskovalcem. Eno izmed omenjenih možnosti omogoča na spletni strani 81 odstotkov podjetij. Grafikon 4: Razvitost spletnih strani podjetij z vsaj desetimi zaposlenimi – Slovenija, 2016 31 odstotkov podjetij ima na spletni strani pove- zavo na profil podjetja na družabnih omrežjih. Ve- čina podjetij z vsaj desetimi zaposlenimi je navzoča na internetu s spletno stranjo ali s profilom na druž- benih medijih. Je pa še veliko možnosti za izkoristek prednosti, ki jih ponuja navzočnost podjetij na inter- netu, npr. prejemanje naročil ali rezervacij prek splet- nih strani. 3.7 Podjetja uporabljajo (imajo profil) na družbenih medijih Družbene medije uporablja (ima profil ali licenco) 46 odstotkov podjetij; 43 odstotkov jih ima profil na družabnih omrežjih. 17 odstotkov podjetij ima profil na spletnih straneh za delitev multimedijskih vsebin; 9 odstotkov svoj blog, uporabniški profil na mikro- blogu (npr. Twitter), 2 odstotka podjetij pa uporablja orodja za izmenjavo znanj, ki temeljijo na Wiki. 3.8 Podjetja najemajo srednje napredne ali naprednejše storitve računalništva v oblaku Storitve računalništva v oblaku najema 22 odstotkov podjetij; srednje napredne ali naprednejše storitve pa 15 odstotkov podjetij (vsaj eno od naslednjih storitev: gostovanje podatkovne baze podjetja, finančno-raču- U P O R A B N A I N F O R M A T I K A 2272017 - πtevilka 4 - letnik XXV Gregor Zupan: Digitalni indeks slovenskih podjetij novodsko programsko opremo, programsko opremo za upravljanje odnosov s strankami – CRM, računalni- ško zmogljivost za poganjanje lastne programske opre- me – najem virtualnih procesorjev ali pomnilnikov). Najem storitev računalništva v oblaku omogoča vsem podjetjem dostop do informacijsko-komuni- kacijske tehnologije, ki jo potrebujejo, pri čemer je strošek odvisen od obsega uporabe. Podjetjem prav tako na primer ni treba skrbeti za vzdrževanje, nad- gradnjo informacijsko-komunikacijske tehnologije, do katere dostopajo prek interneta. 3.9 Podjetja so pošiljala v prejšnjem letu e-račune drugim podjetjem ali proračunskim porabnikom Leta 2015 je 57 odstotkov podjetij pošiljalo račune drugim podjetjem ali proračunskim porabnikom v 10 ali več zaposlenih 10–49 50–249 250 ali več zaposlenih % E-pošta 13 13 17 24 Pisarniška programska oprema 11 10 14 23 Shranjevanje datotek 11 10 16 18 Gostovanje podatkovne baze 8 8 10 12 Finančno-računovodska programska oprema 7 8 6 6 Programska rešitev za upravljanje odnosov s strankami (CRM) 5 5 5 11 Računalniška zmogljivost 5 4 7 11 Druge rešitve računalništva v oblaku 4 3 7 14 Tabela 1: Najem storitve računalništva v oblaku v podjetjih po vrstah teh storitev in velikosti podjetja – Slovenija, 2016 standardizirani strukturi, primerne za avtomatizi- rano obdelavo (e-račune). 14 odstotkov podjetij je pošiljalo več kot 10 odstotkov računov od vseh ra- čunov, poslanih drugim podjetjem ali proračunskim porabnikom, v standardizirani strukturi, primernih za avtomatizirano obdelavo (e-račune), 7 odstotkov podjetij več kot 25 odstotkov vseh računov in 3 od- stotki podjetij več kot 50 odstotkov vseh računov. 40 odstotkov podjetij je pošiljalo elektronske raču- ne, ki niso bili primerni za avtomatizirano obdelavo, npr. e-pošta, priponka v zapisu PDF. 29 odstotkov podjetij pa je pošiljalo le račune v tiskani obliki (dru- gim podjetjem). 3.10 Podjetja plačujejo za oglaševanje na internetu 21 odstotkov podjetij plačuje za oglaševanje na inter- netu, npr. oglase na internetnih iskalnikih, družbenih 10 ali več zaposlenih 10–49 50–249 250 ali več zaposlenih % Podjetja plačujejo za oglaševanje na internetu 21 21 21 36 Oglaševanje temelji na vsebini spletne strani ali ključnih besedah, po katerih iščejo uporabniki interneta 17 17 18 26 Oglaševanje temelji na sledenju preteklih aktivnosti ali profila uporabnikov interneta 6 6 9 13 Oglaševanje temelji na sledenju geolokacije uporabnikov interneta 6 5 7 12 Druge metode oglaševanja na internetu 5 4 4 12 Tabela 2: Podjetja, ki plačujejo za oglaševanje na internetu, po metodi oglaševanja in velikosti podjetja – Slovenija, 2016 U P O R A B N A I N F O R M A T I K A228 2017 - πtevilka 4 - letnik XXV Gregor Zupan: Digitalni indeks slovenskih podjetij medijih (Facebook, Google, YouTube ipd.) ali na dru- gih spletnih straneh. Pri tem najpogosteje uporablja- jo metodo ciljnega oglaševanja, tj. takega, ki temelji na vsebini spletne strani ali na ključnih besedah, po katerih iščejo uporabniki interneta (17 odstotkov) – kontekstualno oglaševanje. 3.11 Podjetja so ustvarila vsaj 1 odstotek svojega prihodka v prejšnjem letu prek računalniških omrežij – z naročili prek spletnih strani ali prek RIP (računalniške izmenjave podatkov) Leta 2015 je 20 odstotkov podjetij prejemalo naročila prek računalniških omrežij, 17 odstotkov prek splet- nih strani in 5 odstotkov prek računalniške izmenja- ve podatkov. Podjetja so prek računalniških omrežij ustvarila v letu 2015 15,1 odstotka celotne vrednosti ustvarjenega prihodka (brez DDV). 14 odstotkov podjetij pa je ustvarilo z naročili prek računalniških omrežij vsaj 1 odstotek svojega prihodka. 3.12 Podjetja so ustvarila več kot 1 odstotek svojega prihodka v prejšnjem letu s prodajo prek spletnih strani, prihodek od spletne prodaje končnim potrošnikom (B2C) pa je bil več kot 10 odstotkov vrednosti prihodka od spletne prodaje V letu 2015 je prejemalo naročila ali rezervacije prek spletnih strani 17 odstotkov podjetij; ta podjetja so s spletno prodajo v letu 2015 ustvarila 2,2 odstotka celotne vrednosti ustvarjenega prihodka (brez DDV). 5 odstotkov podjetij pa je s prodajo prek spletnih strani ustvarilo več kot 1 odstotek svojega prihodka v prejšnjem letu in spletna prodaja končnim potrošni- kom (B2C) je znašala 10 odstotkov vrednosti spletne prodaje. 4 IZZIVI SPREMLJANJA OBSEGA DIGITALNE PREOBRAZBE PODJETIJ Digitalizacija poslovanja sega na različna področja delovanja podjetij. Predstavljeni način spremljanja obsega digitalizacije ali preobrazbe podjetij temelji na razpoložljivih in primerljivih kazalnikih, ki jih spremljajo v okviru raziskovanja IKT-PODJ na rav- ni EU. Kazalniki, ki so vključeni v indeks, se bodo dopolnjevali ali nadomestili z drugimi, kar lahko na eni strani zmanjša primerljivost med leti, na drugi pa poveča njegovo reprezentativnost. Potreben bo tudi razmislek o smiselnosti vključenih kazalnikov (o tem, kateri odražajo postopek digitalizacije pod- jetij, kateri so že dosegli zasičenost ipd.). Za uspešno digitalizacijo je ključnega pomena tudi usposobljena delovna sila, ki razpolaga z ustreznimi novimi znanji in veščinami. Potreben bo razmislek, kako spremljati veščine, s katerimi razpolagajo zaposleni, ali jih po- trebujejo. Naslednji izziv za raziskovanje IKT-PODJ bo, kako spremljati avtomatizacijo poslovanja, industrijo 4.0, internet stvari ipd. V raziskovanju v letu 2017 bo poudarek na namenih uporabe družbenih medijev in na spletni prodaji prek lastnih spletnih strani ali e-tržnic (platform), v letu 2018 pa na uporabi tiskal- nikov 3D ter na uporabi robotov, predvsem storitve- nih robotov. Poseben poudarek bo treba nameniti spremljanju digitalizacije v proizvodnih podjetjih. Leta 2016 smo v raziskovanju zbrali podatke o tem, v kolikšnem obsegu podjetja analizirajo ma- sovne podatke (big data). Leta 2017 bomo zbrali podatke o tem, koliko podjetij uporablja e-tržnice za prodajo svojih izdelkov ali storitev, leta 2018 pa podatke o tem, koliko podjetij uporablja tiskalnike 3D ter robote. 5 SKLEP Spremljanje digitalizacije podjetij je velik izziv. Pred- stavljeni način izračuna digitalnega indeksa je eden izmed načinov spremljanja digitalizacije na podlagi že zbranih in primerljivih podatkov. Primerjava po- datkov o stopnji digitalizacije slovenskih podjetij z vsaj desetimi zaposlenimi na podlagi predstavljene metodologije s povprečjem EU-28 za leto 2016 kaže, da je ta višja od povprečja v EU-28. Stopnja digita- lizacije je prav tako višja med podjetji v storitvenih dejavnostih. Glavni pogoj za uspešno digitalizacijo podjetij je ustrezna infrastruktura, npr. hitrost prenosa internet- ne povezave podjetja; ta naj bo npr. vsaj 100 Mbit/s. Tako bodo podjetja lahko uspešno izkoristila pred- nosti, ki jih ponujajo storitve računalništva v oblaku. Podjetja bi prav tako lahko bolje izkoristita priložno- sti, ki jih ponuja internet, npr. za oglaševanje in kot priložnost za razširitev prodaje na tuje trge s prodajo prek lastne spletne strani ali e-tržnic (83 odstotkov podjetij npr. ima spletno stran, vendar le 15 odstot- U P O R A B N A I N F O R M A T I K A 2292017 - πtevilka 4 - letnik XXV Gregor Zupan: Digitalni indeks slovenskih podjetij  Gregor Zupan, Statistični urad Republike Slovenije, je metodolog na področju statistik informacijske družbe. Sodeluje v posebni delovni skupini pri evropskem statističnem uradu Eurostatu, ki pripravlja osnutke modelnih vprašalnikov za raziskovanja, ki jih izvajajo države članice EU. Poleg tega je sodeloval v različnih projektih Eurostata: pri izvedbi pilotnega raziskovanja o stroških nabav za informacijsko-komunikacijske tehnologije in investicij v informacijsko-komunikacijske tehnologije, pri projektu Vplivi uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije na poslovanje podjetij, v katerem so s povezovanjem mikropodatkov različnih raziskovanj analizirali vpliv uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije na različne vidike poslovanja ipd. Je avtor letnih objav o uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije v slovenskih podjetjih in publikacij E-poslovanje v podjetjih v Sloveniji in EU, 2004 (2008) ter E-veščine in digitalna ekonomija (2016). kov podjetij prejema prek spletne strani naročila ali rezervacije). S širitvijo digitalizacije bo ključnega pomena tudi vprašanje varnosti pri uporabi infor- macijsko-komunikacijske tehnologije. Višja stopnja uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (stopnje digitalizacije) hkrati izpostavlja podjetja no- vim nevarnostim. Podjetja bodo morala poskrbeti za nemoteno delovanje informacijsko-komunikacijske tehnologije in zaščito svojih podatkov. 6 VIRI IN LITERATURA [1] Statistični urad Republike Slovenije, Uporaba informacijsko- -komunikacijske tehnologije v letu 2016. [2] Eurostat, Digital economy and society. Pridobljeno 27. 2. 2017 s spletne strani http://ec.europa.eu/eurostat/web/infor- mation-society/data/database.